Il

narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik Ur. Jane» Míteiweis.
Tečaj
sredo 23. prosenca (januarja) 1850.
List 4t.
Posvećeno bodi tvoje ime.
Oda iz j. Visoke pesmi" Koseskiga.*)
adonite združeni svetovi
?
Vse danice., zvezde vse visin, Zemlje toki, morskih rek valovi Zraka piš. kreposti globočin! Žadoníte trombe kerubimske, Harpe svete korov angelskih, Žadoníte pesmi serafimske: Hosiana bitju bitij vsih!
?
>
Se ponizno močnimu priklanja, V blesku kron mu serce trepeta. Se za čast posilnika poganja, Ki mu Ijud za nohtam smet veljá.
In bi tebi slave ne zapeli Ki si vse visosti kralj in car j Tebi, ki si oče zemlji celi, Vsim stvarém, zvezdišu vsim vladar? Ki, ko streseš rob obleke svoje Vse te svitle sonca otamniš; In če migneš novih svetov roje Iz kaosa vihrati storiš.
Sveto, sveto, sveto vedno bodi Tvoje imé pravice silni Bog! Na kolena zemlje vsi narodi, Pojte »Sveto, Sveto, Sveto« krog! Sveto imé neskonćniga spomina, De častim te vredno, daj, o daj!
Posvećeno v duhu tvoga sina
Bodi tu in tam in vekomaj!
Ko se cvetje krasne tulipane Letnih ur iz popja zableši; Ko svitlost prikazni še neznane Nočni mrak obnebja preleti; Ko po zraku zime jasno studne Tisučerno zvezdic blesketá, Se zavzame člověk zgodbe čudne, Serce mu stermenja duh navdá.
V
Sveto bitje ! Zivi Bog ljub Tebi samo čast in slava
Posvećeno v strahu Posvećeno bodi tvoi
i gre; bojezni
5
Tebi
spodobi se češenje,
Tebi gré de glasno vsih strani $ žival neskončno mergolenje
T
časti.
De te duh in praha sin
Zadonite vsi tedaj svetovi, Vse danice, zvezde vse višin, Zemlje toki, morskih rek valovi Zraka piš, kreposti globočin; Zadonite trombe kerubimske Harpe svete ves nebeški raj Zadonite pesmi serafimske: Sveto, Sveto, Sveto vekomaj !
?
> >
To pa je o blesku tvoje slave Kar ob soncu žar večerni je 5 Iz odsvita večne luči prave Le utrinka blede iskrice. In stermenje tebi zaderžali, Pozabili tvojo slavo bi?
>
Bi
Ki
luči
tebi ne skazali sivo iedro si?
Ko posvetni bliža se visosti. Ki kot on je v djaiiju sanj in prah Cut obiđe lastne ga slabosti, Neželjen mu šine v žile strah.

*
V pričujoči pesmi podamo bravcam »Nov
za pokušnjo
del »Visoke pesmi« (Hohes Lied), ki jo je nas K
ali »hym
ki zlagati začel* Oda pob
je
kteri pesnik razodeva občutke, obujene po premišlj
1
v
nadcloveškig
Serce
evidljiviga
nadušeniga pesnika hrep
Gospoda nebés in zemlje !
v ti »Visoki pesmi«
doline žalosti in solzá po nar višjim svetim bitju! Slovenci imamo se cio malo pesem te verste. Gosp. Macun piše
v svoji knjigi »C »Naj slavniji hymni so se tiče pesničtva pobožniga
psalmi kr;
, njim
m narodu 1 ove n s k
hymn
>Po d
kiga pesn ,lja Davida nije para u gerčkí. Za hym
kar be-
L. Tomana, in »Oda Bog« po D
mne derzi p 0« in »D omoho d duha« gosp.
od Koseskig
svome i. t. d.«
fceseda našiga
pred vsim taka
poslovenj
/
Ulperto pismo c. ft, hmetijshi
družbi v MjJubtJani.
Ko je Demetra svoje
zgubljene
hčere Prozerpine
po svetu iskala, je pri ti priloznosti ljudi s žita hi so
znanila
y
in jih
?
prideloveti ga, učila. Tudi kmetiško
orodje za obdelovanje zemlje je ljudém naznanovala. Kakó velika dobrota je bila ta za ljudi. Lih to važno reč obdelujete in oskerblujete Vi, naša mati, spoznamo. Vi ste pri luči bistriga uma svojih hčeri po svetu po-iskala. — Našla ste jih, ki Vam ne le epoštovanje ampak tudi vso pomoč obljubijo. Pa mlade smo in ne skušene, ter ne poznamo ne svojih pravíc, ne svojih
?
dolžnost. Ne boste nam zamerla, če vas, pred ko se veselo svojiga delà lotimo, nektere reci vprašamo in
scer: '	•	'	-aï !
1
?
nič ne
veljá.
Me mislimo, de kmetíja brez kmeta Ali bi ne bilo prav in dobro , de bi k vsaci
mu
našimu
zboru sled nj i ud saj eniga umniga kmeta s sabo pripeljal, ali saj pravico imel, g a pripe-ljati? Takó bi se sčasama nar modrejši kmetje spoznali kteri bi udje kmet. družbe biti zaslužili.
?
2. Ce bo kdo te častí vreden spoznan, ali imamo
u
Visoki duh, žlahno
krasna
ojstra pevcov« so tri lastnosti, ktere
pesem terj
De bi
nam
kmalo celo podal: bo gotovo enoglasna
vanov.
kim: »Bog v veličanstvu me pravico nove ude poddružnic v0liti, ali le velki
zbor kmetijske družbe v Ljubljani?
3. Će hočemo takó s kmetam zvezani kmetijstvo zboljšvati, s kmetam, kterimu je le slovenski jezik znan, ali se pri naših zborih le smé, ali se mora slovenski jezik pri
vsih Slo
Vredništvo
govoru in zapisanju rabiti? Ce to zadnje ne bo kmetu, nej že tudi pride kdo med nas
obveljá, se pri našim
y
šano, pa posebno pit
?
m, dobro tekne
Za mol
živini, scer pa tudi ovin o živino je pa vunder
nemškovanju
zdehalo.
krompír
boljsi, kakor
pesno perj
Na te 3 majhne vprašanja prosimo, de bi nam po
Mesca kozo perská je pésa zrela in se domu naših Novicah, ktere imajo zdej vedna vez med nami spravi. Ce je vřeme deževno, je prav, de se pésa iz
in vami biti
y
odgovorili.
»
Majhne vprašanja so scer, pa zemlje vzame, ker se perje scer preveč ogerdí
važnejši, kakor bi si jih pri pervim prenaglim oziru
misii).
li. B.
ena vaših zvestih hčer.
Odgovori na vprašanje odpertiga pisma
v/
Odgovor
na 1
pras anj
so
?
hvala Bogu', minuli; vse
važnisi
Casi tihotapstva deželne opravila
morajo
V •
tne biti. Tudi zb
km etijske družb
naj bojo v središu ali v poddružnicah morajo
po
vih druzbinih postavah
V •
t
biti
Ni te daj le sa
mo pripušeno, de tudi kmetje, ki niso udje kmetijske družbe, pridejo v zbore, marveč kmetijska družba
v
se
p oseb
želí
*
de bi k vsakimu zboru
lik
prišlo
To pa se samo po sebi zastop
tov
po van ja te ali une reci se zamorejo le
de
km e-skle-družbe
vdeleziti.
Odg
se volijo ker izvolj
na 2. vprašanje. Po postavah družbe
le v
lkih zbori h v Ljublj
y
ni le ud poddi
y
y
m
zató
mpak postane ud
vse njene
vživa
veliciga trupla kmetijske družbe pravíce. Poddružnice pa imajo oblast svoje okolice velikimu zboru zaznamovati, kteri imajo
take
možé
iz
lastnosti, udam kmetijske družbe prišteti biti. Kar bo poddružnica v tem nasvetovala, bo gotovo tudi poterdil velki zbor. Prav bi bilo , de bi si vsaka poddružnica
več
Od
h ud o v iz kmečkiga stanu izbrala
na 3
p ras anj
Ker so poddruz
nice posebno za tó, dese tudi kmetje vdeležijo,njenih zborov, in kér pomenki zborov zamorejo le takrat
Z1V1
vorí
in odkritoserčni biti, če se v tištim jeziku

y
kteri g
vsi razumejo, se tudi samo po sebi raz
ume, de se mora v njih v domaćim jeziku
in pisati, ker bi scer na ga že svitli nadvojvoda J
?
govoriti
kakor so
léta
govorili,
mén poddružnic a ne z v velkim zboru 1843
M
pod zlo šel. Ce so pa v kakšni pod-
družnici vsi pričijoči edinih misel, de naj se protokol v nemškim jeziku piše, se pa to po postavah družbe tudi ne more braniti. To se bo pa mende malo kje
zgodilo
y
ker je upati
y
de
bo vsaka poddru
svo
m ^
J1
pravi
kar je nar bolj
me: moč
svesta, ki v tem obstojí, de se
y
y
tudi naši kmetje kmetijske družbe vdeležijo in svoje misli in skušnje razodevajo. Ministerstvo kmetijstva je v lanjskim velkim zboru na Dunaji
svoje želj
t
na znanje dalo, de naj kmetijske
družbe skerbé, de iz
ke srenje nekteri kmetj
v
b
p rid ej
družbo stopijo in v družbine Kmetijska družba mora kmetijstvu je njeni imenitni namén. Rodoljube sestre po deželi
koristna biti
to
naše
castitlj
menu nar
več
poddruznice — zamorejo k temu na pripomoći, in terdno zaupamo, de tudi boje
Iz središa kmet. družbe
Pesa.
(Konec.)
So steblica pése še precej močne postale, naj se
okopava, kar se pozneje
v
se
enkrat ali dvakrat stori.
y
preden se domu, kakor krompír v
Pésa uhe hrame ali
pa
jame spravi, naj se lepo očisti, de se je perst ne derží V dobrih suhih in ne pregorkih hramih (keldrih) se da posebno bel
j
pesa

noter do mesca
k
y
dobra
ohraniti
Sploh se steje, de poltretji ali 3 funti p
imajo
toliko tečnosti v sebi, kakor 1 funt sená; pesni perja pa gré 6 funtov na 1 funt sená.
1 cent
sladkorne pése da 5 — 6 ali še več funtov sladkora
(cukra).
Pésni

m
si pridobiti, naj se izbêre
že y
jeseni nar lepsi in nar zdra\
V •
pese
bno
y
de sercá ne raniš
y
potergaj ji sker
zimo v suhim hramu
, vse perje, in spravi jo cez
Spomladi precej zgodej jo vsadi 5 saksebi; ako bi še zmerzo-
na njivo pa 2 do 3 čevlje
vati začelo, jo pokrij s slamo ali listjem; jo o pravim času okopaj, in poganjke,
k
so 1 do 2 čevlja visoki, na tanjke kolice priveži. Je séme zrélo, se stébla od-
). Ena lepa
režejo, na soncu posušé in potem omlatij
da 10 in še več lotov sémena.
pesa
v
Se enkrat opomnimo naše kmetovavce, de naj se
primejo pridelovanj
liko
k
1
pese
zim
y
kér za živínorejo silno ve
zda
A. Muller
Xaceleh hovašhe in zivinozdraril
she sole v Mjjubljani
(Dalje sledí.)
♦
Po govoru gosp. predsednika kmetijske družbe je
vodja te sole, Dr. Bleiweis', besedo poprijel, rekoč:
Gospod predsednik kmetijske družbe, ktera si je
^H^^^I^^^IHÉBiH s o
»
skozi 5 let prizadevala, to solo na noge spraviti
y
Vam dragi ucenci !
razlozili njeni namen in veliko ko-ristnost, in so Vas s prijazno besedo obudili, de se pridno učite v ti soli, ktero mora po ministerskim ukazu vsaki obiskati, ki hoče prihodnjič kovaški moj ster na Krajnskim postati, ako
ni kakšne druge
enake šole
obiskal. Ker je pa ta sola od ministerstva poterjena zamore tudi takim kovačam veljavne spričbe (Zeug nisse) dajati, ki niso iz Krajnskiga, ampak iz kak šne drusre Slovenske dežele."
y
»
Razun pripomočnikov, ki so s svojimi doneski k napravi te šole pripomogli, gré sedanjimu odboru kmetijske družbe, namreč tem možém, ki jih danes tukaj
y
y
m
zbraně vidite, in zlasti gosp. predsedniku čast in hvala de so se posebno za vstanovljenje te šole poganjali de smo v stanu, jo danes začeti."
vvod tega

Današnji dan je pa le slovesní
za
četka, — jutri se bojo poduki začeli, ki bojo potem dan na dan sledili, zunej sabot, nedelj in praznikov.
«
„De boste pa, dragi učenci, na tanjko vedili: kaj in kakó se bo v ti šoli učilo. Vam bocem ob kratkim
razloziti versto podukov, in Vam povedati, kakó se boste imeli obnašati.u
Nar pervo Vam povém, kar vam je že scer znano,

de poduk bo v vsih rečéh v vašim domaćim jeziku
Jekjeprevecpéseskupej , se presadi tje, kjer so prazni in scer ne v visoki, učeni besedi, ampak prav po do-prostori. — Mesca veliciga serpana se ji navadno začné mače, de boste lahko vse zastopili. — Vrinila se bo
perje odtergovati, pa le spodnje perje in tisto, semtertje kakšna vam zdej še tuja beseda, ki je
začélo rumenkasto postajati.
To
terganje
ne more drugac biti;
pa to
za nove řečí, ki jih boste
se sme veckrat ponoviti, in da veliko živinske ker- zvedili, morajo tudi nove besede biti. Pa vse to
me
?
tode pozabiti se ne smé
y
de
ce se pési le- nove besede si boste lahko v glavo vtisnili, ker vam
pó zeleno perje prevečkrat poterga, pésav bolj dro- bomo vselej tisto reč pokazali, ki se takó imenuje bna ostane, in sladkorne lastnosti zgubi. Čisto samo
u
„S podukam v šoli,
v kovačnici in v bolniš
perje naj se živini ne dajè, ker jo rada po njem dri- nici (špitálu) pa še ni vse opravljeno.
u
eka
napade; s suho
klajo
>
namrec z rezan co zme
»To,
kar se boste na teh
kraj ih
učili, boste
mo
gli tudi dom
pozimi za pecjó, poleti pa na
našim
slovenskiga skovaniga jezika ali narečja zediniti. Osođa prijaznim vertu, pridno prebirati, desetkrát prebi- pa vender tem rodoljubam ni bila blagovoljna , ker so
rati.
de si boste vse prav dobro v glavo vtisnili
zakaj čas učenja je kratek, in vse žile bo treba napeti, skim kakor
se povsod učeni in neučeni bravci in pisavci na serb
na
de boste v kratkim času
ko opravili
«
slovenskim takimu pocenjanju usta
55
Kdor se pa hoče, zunej sole, domá kaj učiti
boste rêkli je ta ugovor
mora buk
za te uke imeti. Resnični
y
ali, dragi moji! bukev
v našim
slo
vili. Učeni Slavonec Berlič v svoji „illirische Sprach-lehre, 2. Auflage ? Agram 1850" Zagrebške literate z
g. Mati ja Majarjem vred hudo krotoviči. Tudi pri nas na Slovenskim, kakor so tudi „Novice" potožile,
mo
venskim jeziku zdej se ni. Le ene same bukvice ima-	so „janičarji slavšine", kakor jih je naš Pre serin ime-
, ki sim jih jez pod imenam „Bukve za kmeta"	noval, nekaj prijatlov in podpornikov dobili, kteri zdaj
našati, — pa te bukvice so za vas, ki se boste vsiga	po kterirr vetru bi se sukala. Vse te prečudne obraze
Y	_ _	®
natanjko učili, vse premalo."	ktere so ti pisavci slovenskimu jeziku pritikvali, in jih
j1"	iJ w ^ ii-iviiMui *)*) ^ " f v ^w» iv m v i m	nu val ^ îiuiiaj jii ijaiiu v Ili puuj/uiumu v uumiu ^ nitu ^uu
kako se ima pri zdravi in bolni živini sploh ob- posebno od severja v „Slovenijo" pišejo, de revanevé
y
y
yy
Kakó si bomo tedej pervo léto pomagali, dokler še zmeraj na-nj štulijo, imenujejo: „nove ob like"; što
še bukev ni?
Takóle :"
yy
Vsi vaši
pak Slovenci lehko ne mogu upotrebovati.
Ker so
učeniki vam bojo v soli narpoprej razlo- undan tudi naši Slovenci na Dunaji Maj ar j eve inMa
čunove „obce slavenske" oblike precej glasno z a ver
žili prav na tanjko tisto reč, ki se je boste učili
in
bojo ta podúk razjasnili s pokaza nj em tište njenim bitju, kakoršna je, ali pa v pod ob ah.
reci v
Ko
Sli
y
se
?
55	„
bi utegnil „vihar" v Slovenii kmalo potihnuti. Kaj
— — "	-V.	-	-	-	•
m
Gosp. Majar in Macun piseta , de je kaj
y
boste to zapopadli, se boste vsedli, popir in pero poverh tega so začeli tudi Muroslovenciodogerske burje
ali svinčenik (_plajštift) v roke vzeli, in učenik vam bo
v
povedal, kaj si imate zapisati.
H temu je tedej
«
Slovenijo" pihati, in naši Slovenci na Dunaji v njih
rog
treba,
ziku.
od svojiga tovarša izposodil pisanje, ali si bo pre- njih gêslo !
trobijo. Vihar bo še veči
y
pa kdo
ga delà ?
Tihe
de pisati in brati znate v svojim maternim je- pa pridne Kdor pisati ne zna, pa vunder brati, si bo pa
in čedalje lepši po slovensko obrazene „No
vice
gotovo ne.
a
V
Festina lente, naj bo se zanaprej
pis oskerbel."
Vender Dunajski Slovenci nekako oblastno govore ;
55
Tištim, ki morebit pisati ne znajo, ali kterim pi- naj nam bo toraj dovoljeno njihovih 7.
sanje
gladko od rók ne gre
y
bomo dvakrat na teden
„starih oblik",
učenika poslali, de jih bo gladko brati in ročno pisati vadil. — Takó se boste, ako ste pridni, ob enim tudi brati in pisati naučili."
(ne da bi hotli vihar podpihovati, temvec ga, cejemo-
j pomiriti) nekoliko pretresti.
Í. Verli Slovenci, vi pravite, da naj se stavi om
goce
>
r> yy
Zdej pa od učenja v soli posamesno
u
oma, namest am, ama pri imenih moškiga in sred
njiga spola.
To vam poterdimo tudi mi, in vse bo
Naša šola se razdelí prav za prav v 2 soli. Ena ljiše slovenske slovnice; le Slovencam naKrajnskem, ki
je živino- so na am in ama bolj navajeni, ali saj pesnikam ne
druga
je kovaška sola za kovače
zdravniska šola za tište, ki si hočejo Ie zdravni- branite tudi am, ama pisati, kadeř se jim bo bolje
ških vednost pridobiti.
yy
V kovaško solo, ktera po lie ta terpi, so pri
tako prileglo.
morani le tišti hoditi, ki so kovači
2. Pravite, da se stavi namest
iga,
imu
y
ega,
y
iz proste volje emu.
Tukaj se vam zahvalimo , da ste novooblikanje
jopazna tudi vsak drug ucenec zivinozdravniške sole iz dvobroja in višebroja, kjer so eh, em, ema,
ima, i mi pisali, v edinobroj
obiskati."
i m
léto
yy
y
V zivinozdravnisko solo, ktera celo solsko to je, 10 mescov (letas pa le 8 mescov) terpi
y
emi namest i h vgnali. Prosimo vas pa tudi dovoliti
zato .
y
y
da bomo mi, ravno
da ne bomo viharja delali, tudi smeli se nekaj
zamore vsak ucenec hoditi, tedej tudi kovači, ki se casa iga in imu pisati; em namest im v mestniku edi hočejo učiti živino ozdravljati."	nobroja vam zavoljo staroslovanské oblike em v tempa
yy
Od 7. do 9. pozimi, ali od 6. do 8. ure poleti, in po- dežu radi poterdimo.
y
ki
in imu pa bomo še pisali, ker : Slovenci na ce li m Krajnskim že čez tri sto let
Iga
tako pisejo
poldne pozimi in poleti od 2. do 3. se bojo učenci so kovači, v kovačnici in pod lópo podkve nare-
jati in perbijati vadili. Tišti, ki niso kovači, znajo	b) Ker Slovenci na notrajnim Krajnskim, naGo-
tudi pri tem poduku pričijoči biti, de gledajo, kakó se riškim in Istrijanskim čisto in glasno iga, imu
in se bojimo, da binas, ako bi ega, emu
umetno podkve delajo in pametno perbijajo, de bojo po tem v stanu napčnosti podkovanja razsoditi."
izgovarjajo
y
pisali
huda vest v podobi Cica , ki jesih prodaja, ven
55
-------- ---l-------- I------- ----J	------------------------jj IO ti li , UUUU > VOl/ »	V1VW ,	|/A
Djanski podúk v kovačnici in pod lópo bo dajal jn ven ne mučila, kričijoč: „Jesika hudiga!"
nas kovaski učenik, gosp. Skale, ki bo v kovaćnico	c) Ker po spričevanji učeniga Slovenca Murkota
pripeljane konje s zdravími in bolnimi kopiti podkoval, tudi na Štajarskim le v nekterih krajih, posebno na
zraven
tega
pa bo ucencam razlagal, zakaj to in to
ravno takó storí in ne
drugač.
Pri tem delu mu
*V Razveselilo nas je natanjčno razjašnjenje
h oblik«
bojo že bolj zvěděni kovaški učenci pomagali, in ko se bojo po učenikovim poduku že dobro obnašati znali,
g. Po dg or ski ga v »Slovenii«, iz kteriga vidimo, de so tište nove oblike tudi od njega zaveržene, v
začeli n ekt
pisatelji lánsko léto v »Slove
kterih so pisati.
Ci
bojo pričo kovaškiga učenika tudi samí podkovali. Zató morajo kovaški učenci pridno v kovačnici biti.
(Konec sledí.)
Starim oblikam, iz
da slovenskiga vzetim, se nihce
med nami ne bo ustavljal, in nar menj »N kterih nadslov
je: cisenje
k
k
y
d
pred
Le to želimo, de se nikj
XorooblíharsKi vihár
♦
55
Slovenija
u
je
104. listu 1. leta přinesla klíc iz Du
sila ne terja, in de naj bo vsacimu Slovencu na prosto voljo dano, po slovensko pisati kakor hoče, de le po slov-
duhu slovenskim piše. Ce mi ne pišemo po
nici in
naja
, kteri se začne : „Ze spet vihar v ljubi Slovenii Kjé je ta vihár, in kdo ga jé napravil ?
CC n a!t/\1Î lr/\ MA rvi
ko ampak čisto slovensko, zavoljo tega
nai
No
mo prijatli in bratje svojih bližnjih sosedov
*	-----	VÉ	• • il •
isi přijatu
neh
Horvaškim
i
t. d. biti, kakor
tudi
bratje
y
ce
vice" nekoliko
• v
ravno ne pisejo po
k
Obojni jezik je ene
Pred nekaj leti je nekim slovanskim rodoljubam
y
matere Slave: bližajmo se eden drugimu, pa
zaverzimo
posebno v
dozdéva
Zagrebu,
?
pelj
zeljevredna, tode kakor se nam misel v glavo prišla, vse Jugo-
svoje lastnine, ki
di slovanska! Sosebno
ki
bolj prosto ljudstvo pišejo
nikdar
pa tišti ne pu
y
plované z vezjó edi ni ga, iz serbski
sté, de
6«?
horvaškiga in
vse njih delo
ljudstvu
prazno
njegovim jeziku pisati
y
jo
Vred
Ogerski meji
ega
i
m u namést i ga,
mu Ijubij o^ samo k. mestne :in dezelne sodnije pridejo trije svetovavci
ti kraji pa niso takó veliki, de bi smeli vsim
?
drugim
v
i
SIo
zapov
dajati
Ker dokazik iz staroslovanski
i?
n
Slovenii" v Gradec
sodniške službe: gosp. baron Kori K o de Ili
, — žlaht. gosp. A zula
pride k vikši sodnici v Terst

list 3. tečaj III.) nič ne dokaže prilogov s prilipnjenim i, jega, j
?
zakaj
vitez Kopini pa v Celjovec.
V
i
ce se skloni nedeljo je bilo v risarski soli Krajnske obe rt niske
sklanjajo
>
kako
je to, de Starosloveni niso sklanjali: le peg a, ali lep- pridnišim učencam, kterih imena borno
y
P
?
lep
ltd.
?
ali 1 e p j e m
sole v Ljubljani slovesno podarjenje častnih daril nar
pot na
drugo
>
ampak lep
or n © u >
1
3. Pri imenih srednjega spola, pravite, se v
više
znanje dali.
novicah stoji obširen popis vsiga , kar je komisija
V predvcerajsnjih nemskih Ljubljanskih
■ ^■■■■Hllki
broju prilog imenu jednako sklada
Prav
?
le toliko
je v Ljuhljani za odvezo skim postavljena5 dosihmal opravila

gruntne podložnosti na Krajn
>
pričakovati je
prosimo , de nam dovolite tudi tukej le pocasi „nova tedaj, de se bo vse to tudi kmetam v domačim jeziku
v kakšnim slovenskim časopisu povedalo, ki ga kmetje
vrata odperati, da ne bodo preveč krožila in cvilila" stare vrate bolj rade tekó
4. Prilogi, pravite, se v
drugi in
tretji
stopnji s
spolam imena skladaj
Je tudi nam že zdavnaj
v roko dobe. — Jutri ob 10. uri bo čast na svetinja
Be uvenut u v hiši mestne gosposke o čit no podana.
o* to
?
samo da se nam treba zdi razlociti med določljivim in nedoločljivim prilogam, da ne porečete : ta podoba je
lep
delo
i
ko una

pak lep
?
pa tudi ne: imenituiso
?
kakor Muroslovenci pišejo, ampak ime nit
Glagoli
druziga razpola se spregajo
na
t
Je tudi prav, le da na Slovenskim sploh je končaj na i ti tudi zlo zlo v navadi, toraj se ne sme na ravnost
ftovicar iz mnoyih kre^jev.
19. dan t. m. je nadvojvoda Janez s svojo rodo-víno v Gradec domů přišel. Gračani so ga hotli z veliko slovesnostjo sprejeti, pa g. nadvojvoda si je vse praznovanja prepovedal. „Tiho sim se od Vas ločil,
tiho
čem
spet k Vam priti,4' je rekel nadvojvoda.
preklicat
Tudi za Staja rsko kronovíno je deželna v sta va od
deželnim vstávám
Cesarja razglašena.
Enako
drugim
6. Za
V V
s c
se vam posebno zahvalimo

de
ga
saj
niste po novih oblikah v st preobernili, kakor nekteri staroslovanskim poskušajo.
je tudi ta osnovana, Štajarska dežela pošlje 60 po-slancov na deželni zbor: 20 poslancov volijo z nar vik-
ki so posebno
šim
davkam obloženi
20
mesta in tergi,
7. Zavolj
d
manj pa

vihar
namest de se ne borno prickali
da nam le včasi tudi de

V
se
zaznamovani, 20 pa vse druge srenje skupej.
Na
gnali,
pu
vadni sedez
dezelniga
zbora je Gradec,
Cesar
ga
štite veljat
zamore pa tudi v kakšno drugo mesto poklicati.
Stra
Še nekaj drugih
5?
čenk" pravite, da jih imate, šno hudo razsaja govéja kuga na Er d eljskim (Sie
kterih pa niste dozdaj hotli na znanje dati, kt tudi v „Slovenii" semtertje us

ihar" se podpihovati, n. pr. neki b e, ker pravite
pa
ledamo, ki so pripravne
da
?
je toliko , kakor b
bil
i
zakaj be h
e bil
i
si

J

b b
mi pa pravimo, da to ni res po staroslověnsko sim bil
se pravi
bil se pa pravi po starim bih

y
benbiirgen); ze cez 14000 govéd je pocčrkalo.— Tudi na Češkim mislijo nektere mesta davk za psè vpe ljati in ta davk za svoje uboge oberniti. Na Tirolj skim prinese ta davk, če se za psa le 2 gold léto plača, vsako léto veliko pripomoć srenjskim ubož
na
?
b
mcam.
Proti Saksonski meji
maršira
zmiraj vec
Prosim vas, da le
P
premnogo tudjega blaga crez medjo prenosili". Potočnik
IVovicar iz KJubljjane.
V četertek je zapustil poprejšnji dešelni pog!a\ grof Welsersheimb Ljubljano
hodite, da nam ne „budete avstrijanske armade, nobeden pa prav ne vé , kaj se
tam kuha. — Tudi v Dalmacijo proti Kotaru gré
armada po morji, kér se nektere srenje ceearski davk

je po
Dunaj podal, Perva pot našiga
ga
služba pri ministerstvu caka
noviga
deželni
»
poglavarj
C h o r i n s k i g
grofa
odrajtati branijo , kér pravijo, de so preuboge in vědnímu obropanju Cernogorcov podveržene. — 13. dan t. m. so v G un su oběsili 8 izmed tistih divjakov, ki so 12. dan kozoperska 1848 v G un su 42 vjetih Hor-
vatov irrozovito umorili.
kmalo
po
njesrovim
©
dohodu je bil
v
Ljubljanske vojaške in civilne bolnišn
i
kjer je vse
Zastran besetle „skulnik9\
natanjko pregleda!
Bistroumni
cr ř?
pod je
gotovo
znal

de ena
spo
poglavitnisih
potréb je: za prihod ptujíh
Gospod J. 0. Lepstanski so pomen besede do bro zapopadli, besedo samo na sebi so pa napčno za
zdravnikov skerbeti, kér maj h
stevilo Ljublj
kih zdravnikov ima tudi za 18000 Ljublj
beti
Ce
5
incanov sker kakor se je dosihmal zaporedama zgodilo
stopili in zapisali, takimu fantu pravi
Ne „skuřnik" ampak

n
kteriga tukajšni kmet
skupnik" se za svojiga

sina k sebi vzame i. t. d. Naberavci slovenskih besed!
vsi zbolé, ki v vojasko bolnišnico pridejo, kaj pa bo
potem? varnosti odšel
Komej je gosp. Dr. Mel
smertni
bodite natanjčni in pažljivi.
Metlika 5. prosenca 1850.
J. Kapelle
Schiff

Je
vlegel
Kirurga R
tudi neutrudljivi gosp. Dr in Ripert sta umerla;
vsi
Poprav k.
ucenci, ki so bili pomocniki v vojaško bolnišnico posláni so zboleli. V nedeljo smo pokopali neutrudljiviga St Jakobskiga fajmostra Pohlina mesto z neizrečeno britkostjo pr
?
>
kteriga smert je celo esunila. Tudi on je bolezin v vojaški bolnišnici naležel. Zboleli so tudi samo od ondot vsi St. Jakobški
Kar je v 3. listu Novic zastran povabila G raca r-skiga svetovavstva na zdravnike, de bi v bolenišnice služit šli
i
stalo
j
se mora s naslednjim popraviti:
K o z 1 e v č a r
s m črt v Ljublj
o-
kapl
Tudi gosp
je umei
I. Namesto pusta razsaja letas Te dni je prišla iz Dunaja zlata , ktero so presvitli Cesar našimu neprecenljivimu patru Benvenutu Krobatu 30. dan
ge v vojaški in
tinja v Ljublj
prêt. m. podělili za njegove velike zašlu
civilni bolni slavljenje
še
Bog
daj pridnimu gospodu
to po
Ne samo na Celjske, ampak na zdravnike na Štajarskim sploh je prišlo povabilo, špitálsko službo v Gradcu prevzeti. Za nadenšino (tàgl. Gratifikation) sc je obljubilo dohtarju 1 gold.,kirurgu 30 krajc. zraven zdaj nava d n ih zdravnikovih dnin (Draeten). Oboje plačilo skup pa vunder ni v nobeni razmeri do seđanje dragote, veliciga delà in velike smertne ne-varnosti, v ktero se morajo zdravniki v taki službi vsaki dan podajati.
veliko lét vživati
Od Krajnske c. Današnjimu listu je pridjan 4. dokladni list.