> t Številka 214. Trst v soboto 5. avgusta 1905. w k ^ -v rr Tečaj XXX. ar iste)* TMki r«ta sto neoenafi m pranj t rib od 5. ovi. od ponedeljkih ob ?. on ziutraj. -■malfif »tevilke prodajajo po S botć. C6 stotnik) • ■noeih mtaornio ▼ Tmtu in okolici. Ljubljeni. Gorici, GiljL Krmu ju. Manboru. OIotcu. I dni i, Petru, Sežani, Vabrežini. JiovemmeHtu itd. >||nf ta Hpreiema acran lista .Edinost", allea •Um« galatti it. IS. — L radne mre m «4 i pep. de L avečer. — Cene ociaaom 16 rt na vrsto petit; poslanice, ju m 111 jame zanvaie in doaoaći oeissi po psforibi. TELEFON Itev. 1U7. pdfflf—qi Mtvi V edinoli j* Naročnina anala sa vse leto 34 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aarodbe brei doposiane naročnine se npra-va ne oiira. Val dopisi naj se požiljajo na uredništvo lista. Nefrankotana piana se ne sprejemalo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Oior*io Galatti 18. (Narodni dom.) (adajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. *S. . PoStno-hraallnični račun St. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. vojni stroški vsak dan dva milijona jenov, ali skupno 500 milijonov (Brzojavne vesti.) dolarjev. Sato ni hote} povedati, koliko od- Ha S aha lin U šzodnino da bo zahtevala Japocska, pri TOKIO 4. Reuterjev biro.) Veči del1 pomn i j« pa : Ako zahtiva kaka država čet ruske posadka na Sahalinu ae j« dne 31.1 odikods«o, aabteva muogo vtčo svoto, kakor j a lij s udal Japoncem. [j° j* v t«11101 -*111* potrošila. TOKIO 4. (Reuterjev biro.) Rusi, ki eo Kitajska in mirovna pogajanja. m dce 31. julija na otoku Sahaliau udali, BEROLIN 4. U Petrograda poročajo ao bili guverner, 70 častnikov ia 3200 mož. ,Lofcai Anseigerju« : Nepričakovano je do Sibirska železnica. MARINSK 4. {Petrogr. brr. sgentura.) Glasom nradnega porodila bo na sibirski Ž€-lecn « pečenši od 14. t. m. prevažanje privatnih odpoš ljatev ustavljeno. Japonci gradijo železnico t Man- dauriji. XE\V-YORK 4. * Ne w-Yorkar Times« poročajo: Zdi ae, da im% Japonaka trden naoceo, da ne zapusti Mandžurije. To ae da oklepati is naglice, a katero hoče Japonska zgraditi želesaiško progo i« 8eula preko Mandžurije Ur jo svezati a kitajako vztočno žclesauc. Na ta način bi bil Fuzan preko Seula zvezan a cmsnjeno kitajsko vstopno zelesneo. Japonska je nadalje naročila v Ameriki 350 jekleaih moetov, 150 lokomotiv in 2000 jeklenih vosov. Japonaka civilna uprava na Sahalinn. TOKIO 4. (Reuterjev biro ) Štab ci-ilne uprave odpotuje dne 6. t. m. na Sa-alia. Kakor glavni stan je iabran Alekean-: -o vek. Ruko posojilo v Ama riki. NEW YORK 4. Kakor je avedel »N«w-Vcrker Herald« je ru^ki miroma poob'a-itote Vitte imel e zastopniki ene ali dveh aeju glednejb bank pogovore v »vrbo, da čuje njih nezere o novem poeojilu. Dogodki ▼ Busiji. PETROGRAD 4. Kakor poročajo liatu »Novoje Vremja« iz Notoroetjskega, je promet na vsej vladikavkažki Črti zopet va postavljen. Glavni agitatorji so bili aretovan7. spel aemksj kitajski odposlana« v Pariau Suan-Tap-Ti. Skupno a svojim -tajnikom Lue ia tukajinjim kitajskim odposlanem* ti js podal na Finsko. Ta jfcenaden prihod ■tavljajo v zveso ^ bivanjem Vitts jevem v Parizu. ^ MIROVNA POGAJANJA. Potovanj« ruskoga odposlanca. VIKTORIA (otok Vancouver) 4. Ruski odpoe'aicc v Pekingu, Pokotilov, ki te ude-eži preddto ečih mirovnih pogajanj, je dospel -emka;. Delegat Sato o vojni odškodnini. NEVV-VORK 4. Kakor poroča »Mor-n ng Post«, je japonski mirovni komisar Sato glede izjav Vitteja rekel, da §e is istih na more posneti, kakor da ne bi ruski pooblaščenec imel p peloega pooblastila sa sklepanje miru. Jasno je, da bodo odloki Vitteja vezali tudi ruskega carja. Sato ceni, da zna Brzojavna vasti. Slovanske vsporednice v Šleaiji. DUNAJ 4. "Neki komnaikč pravi: Glada vprašanja opavakih vsporsdnic je že določeno. Ćcške vsporednice v Opavi ta opuste. Zato se uetanovi L popolno učiteljišče s češkim učnim jezikom .v Poljaki Oatravi. Da aa dijakom opavakih vaporedne omogoči nadaljevanje študij, ae takoj ob pričetku šolskega leta 1905/1906 otvorita v Poljski Oitravi prVi in drugi rf zred, tsr se v slede čih dveh letih otvorita zaporedno še tretji in četrti razred. Zavod bo v prvem letu provizoriftno nameščen v pri štorih Češke deške meščanske šole. Pozneje se zgradi novo poalopjs za učiteljišče. f Španski infant Ferdinand. MADRID 4. Stanje infant* Ferdinanda ja še vedno opasno. MADRID 4. Infant Ferdinaad Je daaea ob 7. ari 55 minut zjutraj umrl. Mestna blagajna a sta vila plačila. M AL AGA 4. Takajšaja mestna blagajna ja ustavila avoja plačila. Upniki so se združili v sindikat. Kineaa mrzlica. NEW ORLEANS 4 Tukaj je zopet pet I oseb umrlo za rumeao mrzlco, 54 jih je pa obolelo. Beda na Španskem. MADRID 4. 4600 bedo trpečih kmetov pokrajina Kordova je prirsdilo igrede ter je aahtsvalo podpore od oblaatnij. Tamkaj vlada veliko vznemirjenje. erSkl kralj JariJ. AIX LES BAINS 4. Grški kralj Jurij je sinoči dospel semkaj. Poadravili eo ga zastopniki ob lastni j. Mesto je bilo sijajno raz s vetij eno. Španska kraljica mati. MADRID 4 Kakor se govori, se kra-Ij i ca-mati poda z infantinjo Marijo Terezijo na Dunaj, ko poeeti kralj Nemčijo. Ministri na potovanj n. DUNAJ 4. Minister vnanjih stvari gref Bylandt-.Rhaidt se je sinoči podal v Ivanove kopali pri Trutnovu, kjer ostane st-ri tedne. Ministsr za trgovino baron Call je sinoči odpotoval v Inomost. DUNAJ 4. Neka korespondenca javlja : Ograki minister za trgovino, ki je doBpel včeraj ia Budimpešte, ee je sinoči odpelje! v Karlova vari. Angležka spodnja zbornica. LONDON 4. Lord Pearcy js na neko tozadevno vprašanje -izavil, da je bila an-gleika vlada obveščena, da najnovaji predlogi veleail glede Makedonije obsegajo reformna načrte, katerih ni možno spremeniti ni odložiti. Angležka eskadra v baltiškem morju. PARIZ 4. Ia Londona poročajo, da bi nekateri členi agleikega kabineta ~ prav radi videli, ako bi ee obisk angleške eskadre v baltiškem morju odležil na pozneji čas, vendar js malo verjetno, da bodo drugi členi tej miali pritrdili. Srbija. BELIGRAD 4. Semkaj so dospeli srbski odposlsnci z Dunaja, ia Pariza, Rima ia Carigrada ter srbski diplomatski agsnt v Sofiji. PODLISTEK. 265 Sfodo Prokletstvo. roman AvfuU Saaoe. — Nadaljeval m dovrfiil X. K. Tomi d. Pievel M. O—A. — Zadosti ! je zakričal Prišlin, obrni vsi se k svoji četi, ne izgubljajmo čdsa s preganjanjem s temi griškimi babami. Razdelita se po mestu, pobirajte vsaki šestnajsti snop zi gospoda škofa Ivana, ki naj ga Bog poživi in blagoalovi še mnoga leta. V hipu se je četa razde!ils v gručice, -ci so se h.tro razišle po mestu, da izvine se poved svojega gcep d:rja. Ti besneži so u čeli udirati v hiša mirnih meščanov ter ao krićaje in vriščaje zahtevali aa Skcfa šest nsjsti snop, a za-se »pošten« obed z vinom, ker da ao pozabili prinesti seboj »moke«, pak gospoda Gričani da so itak bogati ljudje, zi jim ne bo žal za ta mali troeek. Kjer-koli so bila vrata zaprta, so jih razbili s kopjem ter začeli razmetavati po po hiši vse, kar je bilo v ajej, a to so delali tudi tam, kjer so vedeli, da na more biti žita, ker gospodar h še ni imel njive. Krik in vik se je rasleg&l po mestu sbog tolikega nasilja, obup se je prijesni vsakega sres, kjer so Gričani stali goloroki pred gonjo dvorskega župana, a ta obup je pora jal tu pa tam krvave spore. Kovač Mato v mesniški ulici, strelar Janko pri Kamenenih vratih in nekateri drugi meščani, ki so bil: ostali v mestu, ao zbrali svoje ljudi, in ko eo Prišliaovci potrkali na vrata, joj in pomagaj ! — so odncg'i o«i velikih griških peeti mesto šestnajstega saopa po šestnsjst budih bstin dobre vage, a ko je pri kovaču eden škcfjvakih orožnikov s sulico ranil naj-starejega dečka v desno ramo, skočili so tovar:ž. ranjenca ter pobili orožnika z betom. Ali gorje kovaču in njegovim ljudem 1 Ko je Prišlin čul, da ao mu pobili človeka, je planil živim plamenom ter poslal dvajset svojih orožnikov na nesrečnega kovsčs, ki so mu v hipu opleaili hišo ter pobili tri ljudi. Pismo iz Rusije. IV. Dan 19. februvarja je bil posebno zanimiv za. opazovalca. Občinstvo je bilo po dobno človeku, ki ga vročic* kuha. Vse je hitelo v biblij a teke in h kijoskom časnikov. Nikdo ni vedel, pri čem smo, ksj bo ? Na ▼i>rašaaje: S*-li č tsli ? ja bilo slišati : Hm, da! — Ne to, na. ono ! — Kam se valimo ? Črt poberi ! — Ura! — Nova doba! Svoboda, konstitucija ! — Kaj, prostitucija zdravega smisla! — Pofrancoziti in pojaponiti nas hočejo! Navaliti nam hočejo na pleča Kombov (Komb = bivši francoski ministarski predsedn k), Ž jre-ov (Zore = odličnjak v francoski socijalni demokraciji), Itov in bogov M'kad! — Kje so naši Mi ni ni ? Kje P. žirakij? Spregovori-li Sergijeva Livra? Tako je vrtelo in šumelo vsevprek. Hitel sem v biblijotsko tuii jaz. čeprav sta se nogi obotavljali in me nista hoteli prav nositi. V čitalni sobani je bilo polno različnega naroda — vsi so preobračali »rjuhe«, kakor je žs kateri list komn padel v roke. Ali kaj določnega urej snega nismo našli v njih. Časnikarji so čez noč skuhali tak ričet, kakoršnjim si je prejšnjega dne občinstvo mazalo jezike. L;beralna uredništva si n. pr. prva dva dokumenta večidel zamolča'a. V tretjem pa je vsakdo čital, kar je hotel, da bi bilo v njem. Eni eo našli v njem »gotovo konstitucijo«, drugi »učrediteljnoje sobranije«, iz katerega se pa izleže »republika«, 03ta-;vi vsi na prestolu »nadsIedBtveno« aenco po imenu poglavar ali car, ki bo Bamo podpisa-val sklepe parlamenta. Suvorin v »Novem Vremenji« je iznašel spomlad, polno tulipa-j nov in rož, in videl je prijatelje in znance, in celo tudi aesnance, kako so se na u.icab objemali ter prelivali cele potoke gorečih aols radosti. Vse to se je Suvorinu sanjalo j dne 19. februvarja pod jutro tako živo, ka-1 kor da bi se bilo v resnici sgodilo. Itmed velikih časopisov bo le »Mosk. Vjedomostic v prvi mah pogodile v onih treh dokumentih potrebo nedotakljivosti »B&modržtva«. Videče to časnikarsko bahanalijo in dvomlji-vost v občinstvu so prijele tekom prvih dni vrsto svarilnih opominov, is katerih je vsbu-dil posebno pozornost melanholičen članek pod naslovom: »Prvij sag« — prvi korak k rasrušenju države. Prvi korak je bil prav za prav storjen imenovanjem Poljaka Svetopolka Mirskega ministrom. On je s svojo saupljivoBtjo in nedelavnostjo vlade poklical vse beso ve is pekla na »rešetaata« vrata pod semljo, od kjer so s Cerbsrom na čelu lajali na mirne državljane tsr jih obrizgali s strupeno jeeo hujskanja in kosmate laži. Dne 28. februvarja se je zasdelo tem besom, da so sa jim vrata ža odprla na etažaj in planili bo na široko polja vaakih svobod : svobode vesti (v resnici »svobode« brez vesti), svobode vere, svobode govora, svobode tiske, svobode sha-janja, svobode ztez in zadrug, svobode — neučenja in veeh druži h štrajkov, svobode v laž:, kleveti, pobivanju in ubijanju — kolikor se komu hoče. V resnici že ni več zakonov, ki bi mogli ščititi mirne državljane. Obračam vašo posebno pozornost na kraje, kjer so se vršila klanja in štrajki: Finska, Poljska, Crnomorsko obrežje, Zakav-kazije. Ć i m bliže k srcu Rusije, tem miruejaje. Notranje gubernije z velikornskim naseljenjem so popolnima mirne. Ruski narod je prež vel že mnoga veliko bolj težka leta, kakor n. pr.: 1612 (Poljaki v Moskvi), 1812 (Francozi v Moskvi). Predolgo je dremal in spal ta narod. Sedaj pa so bs mu začele odpirati oči. V Mandžurijo ee pošiljajo le reBervisti, doma je cvet vojske pod orožjem: poldrugi milijon. Zopet se oglašata krik in jeza na »domašnje« Japonce. Zmaga bo narodova !! Dvorski župan je sedel mej tem na kamen ti klopi pred mestno h šo. . Gledal ja pred se v tla ter se tu pa tam škodoželjno nasmihal, opasovaje is-pod cčasa groso in strah Gričanov, ki so bledi plssili sem in tja. Okolo Pr Š'ina so se bili sbrali njegovi ljudje, kar jih je b.l pridržal sa varnost svoje glave. Temni svatje so bili stopili s konj ter so, opiraje se ob sedlo, čuvali svojega gospodarja. Sredi t) splošne smešnjave, sredi krika in joka, je eeiel meseni sodnik Franjo Mar-kovic s dvemi tremi prlsežniki v mestni hiši, da se dogovore, ksj bi se moglo storiti sa prvi hip te nadloge. Na skrivnem so bili poslali okolo ljudij v meito, a tudi kmetje so dobili naročilo, da pod orožjem pridejo na Grič. Po tem js odišsl sodnik doli pred 'Prišlina ter mu rekel resno : — Čuj, dvorski župan; Imam ti reči besedo v i manu občine gnške. V prvi hip Prišlin niti glave ni priv-sdignil, kakor d* ni nikogar tu. — Ali si čul, Prišlin ? je saklical Markovih močneje. Rnsko-japonska vojna. Trst, dne 4. avgusta 1905. Admiral Roždestvenski o puntu na eskadri Neb opatova. Ruski listi prinašajo izvedke is poročila admirala Roždestvenskega, ki ga je zapisal dne 10. junija, potem, ko aa je posvetoval s 8edaj je nasilnik pogledal, izbelivSi sobe v mestnega sodnika, se nasmehnil v brke in vprašal: — Kaj dobrega, starešina ? — Ti si navalil semkaj s kruto silo proti pravu in pravic5. O tem bo drugod govora, ker je pogaženo pravo kraljevine in svoboščina tega svobodnega mesta. — To miališ ti, je rekel dvorski župan. — A tudi ti veš to prav dobro, da škof ni imel nikdar pravice na šestnajstino. Zato ti govorim tudi na tvoje dobro in ko-riat. Odpravi svoje ljudi z Griča, ne tiraj sile do kraja, moglo bi biti zlo tudi zate. Odidi. Mi pojdemo k škofa, naj nam p.ve, kje je koren temu njegovemu pravu in iz katerega Btarega pisma je posnel to pravo. Odnehaj, Prišlin. Pravica se ne vrši z batino in ne pečati s krvjo. Še enkrat ti pravim, odnehaj, dokler ne razpravimo te stvari s škofom mirno in .razsodno. (Pride še.) drugimi poveljniki, ki so prišli v vojno vjet- j pedal m j« todi v mestni okraj, kjer prebi- niitvo, mej temi tudi z Neboga tovom. Na prvem mestu naglaia Rcždeetveneki, da eo bile ladije v slabem stanju, feiar pa nt zakrivilo aamo prenagleno oboroževanje. Admiral povdarja nepoštenost ladijedelaloev in poltupljivost onih členov pregleune komisije, ki eo vsprejsli slabe ladije aa dobre in prikladne. latereaantni so podatki o diviziji Nebogatova. Že pri Madagaskarja se je moštvo njegovih ladij pantalo ter je sato bilo ustreljenih 14 mornarjev. Potrebno je bilo celo, da so topove oklopnjač Roždeetvenskega obrnili proti upornikom ladij »Admiral Senja vin« in »General admiral Aprakaine. Že tedaj je moštvo sklenilo (knr se je pe, žal, prepozno doznalo), da ae povodom bitke epunta ter ae uda sovražniku (kakor ss je to dogodilo a moštvom »Potemkina«.) Pri F ormoz i so ae mornarji v drugič epuntali in le energiji Roždeetvenskega ae je zahvalit, da ss niso uporniki polastili ladij admirala Nebogatova. Takoj ob pričetku bitke pri Te udi m i je Roždestvenski opazil, da ae divizija Nebogatova, i zlasti pa oklopnjači »Senjavin« in »Apraksin«, ne udeležujejo boja ter da ne slušajo njega, Roidest venskega. Adm rel Roždeatvenski je eporičil puntarjem potem neke torpedo vkr, da aam pogrezne ladije, ako ne bodo al u šali. Šs le potem eo pričeli streljati. Žil, da je bil Roždestvenski kmalo po pričetku bitke ranjen ter je vslcd tega postal nesposoben, da bi bil ne dalje vodil bitko. Navatal j« na eskadri velik nered. Nebogatov ni bil popularen. Ukazal je evoji diviziji, naj ae zbere. Uporniki »Senjavina« in »Apraksiaa« so odrekli pokorščino. Zaatonj je Nt bogato v poveljeval in prosil. Od vseh strani so ae bližali Japonci, tvoreči obroč. Le »Admiral Nakimov« je skusil prodreti u jap nssi obroč. Na drugih ladijah je moštvo pretilo svojim častnikom a emttjo, ako ne kapitulirajo. Po kapitulaciji eo naš. i, da je bila municija »Senjavina« in »Aprakaina« skoraj netaknjena. »Nikolaj Li in »Orel« eta ae pa hrabro borila in ata todi izgubila polovico svoje poeadke. Na voiaji v Saaeho so akušali nekateri mehaniki in mlaji čaatniki pogreaniti »Orla«, teda zasačili so jih Japonci. Ns vstal je tepež, v katerem bi bili Rusi zmagali, ako bi bilo moštvo podpiralo svoje rojake. Isto se pa ni zganilo in tako eo bili omenjeni mehaniki in častniki postreljeni pred očmi strailjivcev. Ako primerjamo poročilo avečenika a oklopnjače »Nikolaj L«, ki amo je že priobčili, izhaja iz istega, v kolikor ae tiče ravno omenjene ladije, da ae uje asa a poročilom Rož leetvenakega ; glede dragih ladij Nebogatova pa ni bil oni svečenik obveščen. Sicer pa je poročilo evečenika »Nikolaja L« vzeto ic nekega ruski vladi nasprotnega lista. i. Deževje In poplave v severni Koreji. Londcns« »Dailj Telegraph« poroča ia Šaagaja: V eeverni Koreji so eilni nalivi, ki provzročajo velike poplave. Voda je odneala vse ruske mostove na reki Tumen. Jnponei skrivajo Mirovne pogoje. Reuterjev biro poroča iz New Yorka, da je japoseki legacijs'ii svetovalec Sato izjavil, da eo japorski mirovni pegoji znani aamo japonskemu cesarju, mirovnim komiaarjem in min etrom. Še celo predsednik Rooeevelt da ne zoa za pogoje. vejo raeki naseljenci. Witte je bil dobre volje. Ljudetvo ga je živahno pozdravljalo. Poeetil je tadi borao, kjer je bil ietotako viharno pozdravljen. Danea ob šče Witte pred-ssdnika Rooseveltn v Oyaterbayi, jutri ga na jshti »Msvflover« predatavijo barona Kom uri. Miaijo Witteja smatrajo danes z večim optimizmom. Eden njegovih tovarišev je iajavil, da ss pogajanja pcnmrečijo, ako ne dopuste Japonce raspravljati o mirovnih pogojih, nko pride do sporazuma, dopuste trezna pogajanja. Sploh ai tiliko Rusi kolikor Jsponci skušajo pridobiti naklonjenost amerikanakega novinstva. Grof Ignatijev za reforme. Is Petrograda poročajo »biro Leffan« : V minieterakem svetu, ki se je bavil z vprašanjem narodnega zastopstva, je grof A. P. Ignatijev, ki je veljal doelej kakor najodloč-neji reakcionar, živo govoril v prilog obšir-nejih reform, ki naj se uvedejo čim prej. Podpiral je te svoje nazore navedši dejstva is lastnega izkustva o položaju v notranjem države. Iejavil je, da sta dinastija in rodbina Romanov v nevarnosti, ako bo načrt Buli-ginov vaprejet v avoji dosedanji obliki. Rusijo dene potem cela vrata katastrof; aedanje so v primeri z bodočimi le otročje igrače. Ko je gref Ignatijev dovršil, je car zaključil debato. Deželnozborsko vprašanje v Istri. Te dni ae je vlačila po rasnih l etih vest, ds so imeli slovsnski poslaaci deželnega zbora iatrskega v Puli posvetovsnje o položaju, ki je navstal vsled aatensije italijanske večine od posvetovanj odsekov in od plenarnih aej. Mi ae niti oerli ni«mo na te veeti, ker smo bili uverjeni, ds so neosnovsne. Da smo prav pogodili, priča lajava v pulskem »Om-nibusu«, da uredništvu taga lista ni nič znano o kakem takem poevetovanju poslancev manjšine. Povsem reeničao in opravičeno pripominja rečeni liet: Kar ae nas tiče, ne vemo ničesar. Ali naša mnenje bi bilo, da alovanski poslanci nimajo nobenega razloga, da bi delali kake sklepe o tem vprašenju. Na večini deželnega abora in ne na manjšini bremeni odgovornost za vzdrževanje konstitucijonelnih form. Italijanska etranka mora iskati način, da s j izbavi iz zagate in zopet vstopiti v deželni zbor. Slovanom he treba, da bi ai delali akrbi radi toga, č m j m je večina uetvarila najugoinejo eituvacijo. Dogodki na Ruskem. Posvetovanja v Peterhofu. Iz Petrograda javljajo, da so ae na posvetovanji, ki ao se vršila v Peterhofu pod predsedstvom carjevim, na splošni debati car in veliki knezi Mihael Aleksandrovič, Vladini r m Alekaej Aiekeandrovič itrekli za uvede oje rftjrm. Buligin, Trepov, Suleki, Ignatijev, Friš, Verhovszi in baroa Budberg ao naglašali, da zahtevajo čaai, da sa uvedejo obširne reforme in močna centralna vlada. Ki je pričela debata o sklicanju zem-skega sabora, s) aa Buligin, Trepov, Bud-1 berg, baron Nolde, Gulubev, Friš, Riehter, Ignatijev, Tagancev, N»r*kio, Golenisthesev-Kuturov, Hilkov, Tanejev, Čihačev, Verhoveki Dogodki na Hrvatskem. Dunajeka »Itfjrmation« paobCuje dopis ia Zagreba o umirovljenja eekcijakega načel n.kn aa notranje etvari dr.a Svetislsv Šuma-noviča. Kar se doetaje vzrokov, ki eo dovedli do tega, aa razmere v vladni 8.ranki na Hrvatakem velekarakterističnega umirovljenja, ee navedbe v »Icfjrmation« popolnoma pokrivajo z onimi našega zagrebškega dopisnika. Tudi »Icformation« pravi, da so »zdravstveni oziri«, ki ae od vladne atrani potiskajo v oepredje, naj veča laž, pesek v cči. Konfoimno izvajanju našega dopisnika pravi dopisnik v »Information« : »Sumanovid je mož, ki ima avoje politično prepričanje in sa to as ni po-dajal v Khuenov zatem«. Ali umirovljenje dumanovićavo je po mnenju gorirečenega dopisnika eimptomatično še v nekem drugem pogedu — znakom je, da vladna, takozvana »nnrodan stranka« ni več ed;na med seboj. To je postalo aedaj javna tajna. Izla9ti da postaja neprijetno v njej tiet m elementom, ki še niso izgubili veake dotike z narodom. Do pianik >Icfjrmation« pričakuje od tega procesa raspadanja »narodne stranke« šj marai-kako preeenečenje. Tako da ee glaai. da Šu-asanovic iaatopi iz narodne 6tranke in sa pridruži erbeki opez e ji. Srbi ao bili dts'ej najzaaesljiveji ateker vlade. Ca pade ta opora, potem mora ekoro psi tudi etranka. Volitve v sabor bodo na jesen: te prinesejo odločitev. Vatikan in Kvirinal. Kakor javljajo iz R ma, se je zelo opa* :n baron Uexkt!l izrekJ za sklicanje zem- 4l'°' da 10 " k«toliS* rimskega muni- akega s,bora ; proti ao glaaovali Pobedono- ■ liberalnimi kolegi munici- scev, Friderike, Lamsdoitf Manuhin, Lobko, P**® BkaPno P°dtli v kJ®r »» d»» Sc.hwanenb.ch in Šiurineki Šihm.tov. — Jg. (obletnice emrti kralja Humberta položili na gnati je v je podal važnih podatkov o stanju v ^b venec, čin, ki ee je dogodil prvi- mi. ve krat. Ker ae to ni samoglo zgoditi bres tihega dovoljenja Vatikana, ae smatra to dejetvo kakor nov dokaz spravljivsgn mišljenja papeža Pija X. nasproti Kvirinslu. Drobne politične Testi. Nova predloga za ponemčevanje Poljakov. — Ia Berolina javljajo, da predloži prneka vlada v bodočem zasedanju pruskega deželnega zbora načrt zakona aa nove kredite, ki bodo nn razpolago naseljevalni komisiji v vztočnih pokrajinah Pruske, kjer prebivajo Poljaki. (Nn, potem, kakor eo ee navijali in krepili Poljaki na Nemškem vzlie veem doeedanjim pritiskom, je opravičena nada, da vatrajnost in rodoljubje Poljakov ter njihova ljubezen do Isatne krvi in lattiega jeaika pcmorejo istim, da srečno prebijejo tudi bodoče nemške bcstijalizme). Pokojni civilni agent Mul-ler — mohamedaneo? Turško-filski list »Le Rayon«, ki ishaja v Zemunu nn francoskem jeziku, trdi, da je pokojni avstrij-ki civilni agent za Makedonijo, Muller, malo pred svojo smrtjo prestopil na mohamedaosko vero. List javlja, da hoče objaviti o tem neko tozadevno pismo. Papeževa misija v Dalmaciji in Istri. —- O tej misiji piše zadarski »Narodni List« : Italijanske novine javljajo, da ee v kratkem času nekaterim kardinalom kurije poverijo diplomatičke misije za razne države, in da pride taka misija tudi v Daimacjo in Istro. Koliko da je na tej vesti resn'ca, ne vemo, ker je treba še uradnega potrdila mi jo že danes vsprejmemo z veseljem. Ako pridejo k nam rimska gospoda, bo to najbolja prilika, da jim se jasno in bistro predoči raspoloženje vsega naredi, irUsti kar se tiče vprašanja etaroBloveneke službe božje v naših cerkvah. podatkov notranjosti Witte v New Vorku Iz Ntw Vorka poročajo od 4. t. m. : Ruski pooblaščenec Witte se je danee v avtomobilu rnakega poslaništva voail P® Domače vesti. »Slovenski Narod«, »Slovenec« in pasji dnevi. Nastopili so pasji dnevi. Ne-znoena vročina, ki jej menda n'so vajeni t. m v beli Ljubljani, razgrela je uredništvi obeh elovenskih svetovnih organov, ki čujeta na imeni »Sloveneki Narode in »Slovenec«, tako, da ni dvoma, da so njiju uredniki brezdvomno zelo — iritirani. Drugače ne bi pisali takih neslanosti, kakor jih pišejo te dni o »Edinosti«. Ako ne bi bili prepričani o tem, da dotični uredniki brezdvomno močno trpe pod efekti hude vročine, morali bi reči, da je to, kar pišejo o »EdinoBti«, drzna ne* sramnost, falotarija, lumparija itd. Tako trdi n. pr. »Narod« o nap, da amo ae prodali »Llcydu« ter da smo v zvezah a policijo in ce'<$ z Venezianom ter da se bojimo nspsdsti jo. V obče da ne pišemo več o škandaloznih tržaških razmerah. Naj torej odgovorimo na to falotsko p sarenje »Narodovo«, ker Že to želi in nas izrseno poživlja v to. »Narod« crpi vso svojo modrost o tuksjšnjih škandalosnih razmerah iz nekega tukajšnjega lista, ki je bil že nešte-vilokrati obsojen radi pisave, kakoršajo »Narod« zahteva od nas. Zdi se, da »Narod« želi tudi nas videti v »kajh!« ter da se bu-duje nad nami zato, ker mu nočemo napraviti tega veselja. Kar se tiče »Lloyda« bodi povedano »Narodu« enkrat za vselej, da ee nismo nikdar bali napadati te družbe i a da jo bomo vedno napadali, kedar btm:» imeli dokazov za kakoršne si-bodi nepravilnost . Sicer pa bodi povedano »Narodu«, da mi, ki amo baje podkupljeni od »L?oyda«, nismo bili nikdar na soarejah istega, pač pa da je b:l že tam urednik lista, na katerega se sklicuje »Narod«, na kar je isti urednik ne le obmolknil o »Llcydu«, ampak cel6 na vse prttege hvalil predsednika »Lloyda«. Mi pa še nikdar nismo hvalili >Ll vsa sumničeoja obeh listov proti nam navadna podli st, katere smo že vajeni od obeh straDi, ali pa se nam utrdi prepričanje, da stojita oba lista pod uplivom — pasjih dni ! Klerikalizem v Istri. Ultraklerikalni in od znan h fanatičnih italijanskih s/eče-nikov urejevani in pisani list »Avvenire« zmerja hrvatske rodoljuba v Puli, da eo šia-matiki, apostati, ateisti in ne vemo še ka;. O^ita jim, da grdo pišejo o papežu, o škofih in o katoliški cerkvi sploh ! Tako osnačajo italjanski svečaniki niše rodoljube, iz Ljubljane doli pa se uprizarja gonja proti tem poslednjim, češ, da so prodali klerikalizmu dušo in telo! Kako ee vjema to ? Tudi bodi zopet povedano na uho »Slovenskemu Narodu«, da gospodje svečenik', ki tvor jo stranko »Avvenira» soglašajo narodno-politično in so tudi na občinskih volitvah šli v boj prav za tisti italijansko s'.iaako, za katero eo glaaovali in agitirali varvanei »Slov. Naroda«! I ! To stoji ! Tega ne more utajiti ni kdo! A iz tega izhaja, da rečeni varvanei le hrvatskega klsrikaliema ne morejo, dočim e italijanskim klericcal'zmom prav fletno izhajajo !! Po tem takem je to le boj proti hrvatstvu in ne proti klerikalizmu !! Objektivnost c. k. namestništva i Građen, je naravnost divna, vredna, da bi jo poslali v kako razstavo raritet. Ko je okrajni zašto p v Ljutomeru atavil t evoj letni račun dve preliminarni postavki, eno za ustanovo eloveaeke poljedelske iole, drugo za meiSansko šolo — je nameetaiitvo ▼ Gradcu hitro rszvei'avilo U sklep. Sedaj pa je okrejni zastop v Laškem trgu dovolil 200 K za nemški schulverein, ali tega sklepa c. k. namestništvo v Gradcu n o S a razveljaviti, da-ei je bil uložen prejet proti takemu *klepu. To je fte pristranost brez figo»e Kaj s« Slovencu lahko v LJubljani Zffodl«. Pod tem asslovom pišs »Slovencc« od 4. t. m.: »Včeraj sta prišla dva Slovenca v Friedlovo goetilno v Gradišču. Zahtevala sta slovetBki pijačo, a dobila aista nič, do-čim se je ottilim nemškim gostom postreglo. Morala sta editi is gostilne, na da bi dobila pijače«. Tako se godi v beli Ljubljani, središču Slovenije, odkeder bi nam hoteli od liberalne in kler kalne strani dajati lekcije, kako da se imamo braniti v Trstu proti itslijeaiki premoči. Ali Je res Kaltenfeld — Mrzlo polje? »Sov. Narod« piša: »Imali smo velike vaje med Poete j no—Razdrtim in Št. Petrom. Nekega dne dobi oa?a brigada ukaz, marširati proti jugo zapadu, proti Nanosu. Naš domači polk je bil na desnem krilu in polkovnik pošlje za »pobočno« straio nadporoč nika M. v rnuri »KattSLfuld«. Ta akoravno imajoč karto v rokah, je bil v gesten grjsovju v i rti okolici zgrts 1 pravo pot. Pride mu k ereči kmtt okoličan nasproti, pa ga vpraša: »Slišite v", kje je tukaj blizu vas »Mrzlo polje?« Kmet se čistniku spodobno odkrije in malo nasmehnivš se reče: »Ja —goapod, te vasi pa tukaj nikjer ni !« Nadporočnik aa to: »Kako je to: saj je tukaj na karti pisano: »Kaltecfild« in to se pravi kranjsko: »Mrzlo polje?« »O ns gospod, tista vas se imenuje »Studeno« — (namreč) polje«. Poškodovane granate. Is Pule poročajo : Na strelu h vajah topu čarskega polka it. 5. so rasle iili častnik, ĆZ te 50 °/0 grinat ia let 18V8, 1880 in 1889 ne izproii, #rap-neli iz iatih letnikov so lili pa dobri. Strela nje so prekinili in preiskava js dckszala, da so grsnste pcškcdovaae in da imajo tudi nezadostno smodnika. Granate iz najnove jega časa ao debre. Uvedla s» je etroga preiskava. Razmere na postaji v Nabrežini Z ozirom na not eo, ki amo jo priobč.li včeraj pod goreajim naslovom, tam javlja naš na-brtfiaski dopisnik, da ae mu je v naglici u rinila pomota, ko je nap sel »vozoi list«, ker dotični uradnik ni hotel vspr*jeti »tovornega lists« iipoln>nega v slovenekem jeziku. Na vprašanje, ki s »o je prejeli od enega zatt >pm*ov mestnih pevskih društev v stvari petja na mrtvaških spie/odih, ne moremo odgovoriti d u sega, nego da bile dotične vlrge odposlane c. kr. reder=tve-nemu ravnateljstvu in škofi skemu ordinarijatu dne 3. marca t. L in da (kolikor je ziano nam) ni na dotične vloge oigovorila do danes ne ena, ne druga omenjen h oblastni;. Naše mnenje je, da bi tili goBpoda na re darstvenem ia škofijskem uradu v dobi eko-raj petih meaecev prav lahko rešili dotične uloge. Mestna višja realka v Idriji. Miai-stersivo zi uk in bogočtstje je ukazom s dne 5. julija t. L št. 23.775 na prošnjo mestne cbčme idrijske privolilo, da sa mestna n ž a rf aH a v Ilrji začetkom šolskega lets 1905/06. razširi v viš o realko in sicer tako, da ** zaperedema aktivirajo v;š« razred'. M n sterstvo je tudi odobrilo predloieni učni načrt, toda s ispremembo, da ae slovenski učn jez k uvede le sa tiste poaazmsne predmete višje realke, sa kat*re so cd^biene v slovenskem jeziku ia spisane učne knjige, oziroma še le te laj, ko se take knjige spišejo -to pa is razle ga, ker se s pedagog čio-didaktičaega s'alii^i ne da opravičiti, da bi -sa na poilagi nemških kuj g slovensko po učevalo. Sicer je pa ministarstva načeloma pripotnalo, da proti slovenskemu učni mu jeriku ni nobene zapreke. Tlpavska narodna f'italnlea boprezno vala dne septembra t. !. 40-letnieo svojega obstanka. V-a ceujena bratska društva od b icu in da'.eč povabil je Č talaiški odbor s posebnimi vabili na naxsrovsno slsvnost. — Več društev se je še odzvalo vab lu in se vdelfže korporativno vipavskega narolnega prazn ki. — Ta dan bodo tekmovala razna pevska društva, manjkalo ne bode tudi čvrstih »Sokolov«, ki so is prijavili avoja sodelovanje. — Čitalniiki odbor ae trudi, da bo dovolj sabava za vb a — staro in mlado. Ker fas hiti in ja elavnoet blizu, opozarjajo se vea bratska društva, ki bi ea hotela vdeležiti iste in naatopiti na kateri koli na-Čir, da čimprej prijavijo čitalniiksmu odboru evoj pr bed in itevilo vdeležnikov, da isti ukrene vas potrebno in pravočasno sestavi program, ki obete biti vslsaaaimiv. Ns »Mali Šmaren« torej vsa v Vipavo ! Umrljivost v Trstu. Od nedslje 23. do eobots 29. julija je umrlo 47 m ikih in 64 ženskih, akupno 111 oseb, nasproti 107 v istem tednu m nolega let?. Umrl je v Piranu mona. Dominik Boni fieio, častni kanonik stolnega kapitelja sv. J usta v starosti 86 lat. Pogreb dr. Kreka se bo vriil jutri ob snajst h dopoludae c južnega kolodvora v Ljubljani na pokoj ališče pri Sv. Kriste fu. Solnčariea. Vročina je sahtevala sopet novih žitav. Včeraj sta bila sadeta po soln-čarici dva človeka. Prvi je bil neki nesnanec, star kakih 30—35 let. Nešli eo ga blitu nove ielssniške postaja pri svetilniku. Zdravnik si sdravniške postaje ga je dal nemudoma prenesti v bolnišnico, a tam je revež umrl. Drugi je bil 30-letni t?žek Alojzij M. (priimka nisno mogli izvedeti natančno) stanujoči v ulici Ghega it. 17. Predpoludne je delal v svobodnej luki in tam ga je sadela eclnčarica. Opoludne je še prišel sam domov, a na delo se ni mogel vrniti več. Pozneje so morali posvati k njemu sdravnika ee sdravniške postaje. Tudi tega je dal sdravnik takoj preneeii v bolnišnice, a revež js umrl mej potem Truplo ntsrečneia ao \ r^neali potem v mrtvašnico pri sv. Justu. * * * Predvčerajšnjim je bil pa preneiea v boln s lieo, ker js bil sadet po solnčsrici, 56 Istni taesr Alekssndsr Frana n. Tudi ta je včsraj umrl. Dva nadebadna mladiča. — Včeraj prsdp>ludne sta bila aretovana 14 letni Anton D. in 12-letai Karol M., stanujoča oba nekje v starem mesta. Ta dva malopridneža sta ubila iipo v vratih atanovanja gospa An gele udove Carletti v hiši št. 2 v ulici Spor cavilla, in potem hotela iti skosi nastilo odprtino v isto stsnovaaje, da bi kaj pousmala Bla sta pa saeačena in — kakor rečeno — aretovana. Društvene vesti in zabave. Obletnica »Del. podpornega drnStva«. Kakor amo že opetovano javili, bo slavilo to društto dne 13. t. m. svojo tradicionalno obletnic?. Popolndanskemu delu s a 'ja bo nastopni vepored : 1. V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Sava delu«, meški abor, pojejo pevci »Bratovščine ev. Cirila in Metoda« is av. Jakoba. 3. Majcen: »Slovanski avet«, venec, godba. 4. M. Brajša: »Koračnica«, moški zbor, poje »Slovansko pev. društto«. 5. Tv. pl. Za c : »Poputnie* Kola«, moški abor, poje »S ov. pev. društvo«. 6. V. Parmi: »B>včev«, ouplet is Rokov-njačev«, godba. 7. Bjelovarac : »Pjesma naša«, mtšia sbor, pojejo pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metoda«. 8. Ujaetalni ognji. 9. Dvorak : »Cehov raj«, venec, go Iba. 10. I. Kojijančič : »Koženkraut nagel) in rožmarin«, poje »Slov. pev. društ\o«. 11. Umeta ni ognji. 13. I. F. Svoboda : »Spavaj, spavaj !« moški zbor, pojejo pevci »Bratovščine sv. C. ia M.« 13. VolariČ : »Hrvatska davorija«, godba. 14. Umatalni ogeoji. Svobodna zabava ia ples. Vsi v Sv. Krfi na tombolo. Društvo za zavarovanje goveje živine v Sv. Križu pri Trstu je moralo letos vsled nesreč na goveji živini izplačati snatna svote. Da bi ae društvo opomoglo, je odbor aklenil prirediti jutri dne 6. avgusta popolufna javno tombolo, po kateri bo tadi ples. Kakor ae sliši, js pričakovati obilna vdsležbs nsših okoličanov in tržaikih Slove; cev. Za dobro po§'reibo in iavrstno ksp-ljieo je odbor tudi prsekrbel. Jntri k sv. Ivanu! Opozarjamo nafte občiastvo na jntrajinjo predstavo, ki sa bo vi šila ob 6. uri popoludne v »Narodnem Domu« pri Sv. Ivanu, in ki jo prirede alo-veneki umetniki i a L'ubljane. Vepored predstava smo priobčili že včeraj. Narodne peami bosta peli g.čni Vida Kočevar ia Mariea Koainora in ne goapa Danilova, kakor je bilo javljeno. Igre ki ju v nedeljo predatavjo ao najbolja is reper-toira ki ao ga imeli alovenski umetniki na svoji tourneji in v katerih ata gospa Danilova in g. Danilo iela najlepše vspehe. Mlada eubretka g.ea Vida Kočevar, katero is pozi amo ima aajljepšo bodočnoet. Prednašsnje njenih pevsk h točk in kupletov je dovršen^. U ver j eni smo, da bomo imeli isreden vžitek. Zadnje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Spopad ob roki Tumen neizogiben. TOKIO 4. G'asom semkaj dospelega poročilr, se naprej potianjene ruske sprednje straža jnžno od reke Tumen iahsjajo ta streljaj puike oddaljene od naših Čet. Smatra se, da je spopad obeh strank v bližnjem časa neisogiben. Baron Gautseh. DUNAJ 4. Ministarski predsednik baron Gautech se v vede jo popoludne peda v lil. V ponedeljek ga cesar vBprejma v av-dijenci. Govorice o papeževi bolezni neosnovane. RIM 4. »Agensia Štefani« poroča, da so govorice, da je papež težko obolel, ne-usnovsne. Dr. Lipponi je izjavil, da je sv. Očeta v sredo lahko nspadsl protin, ki je pa popolnoma isginil. Pspež je'1 danes vsprejel mnogo oseb, ki so mu čćEt'tale povodom druge obletnice njegove isvolitve papežem. Nato je vaprejel skupino kakih 40 ino-zemcev. Kritflv ia vreme. Danes: Marija devica snežna. — Jutri: Spremenenje Krista ; Dobrovit; Vlastica. — Temperatura: ob 2. uri popoludne +310 Celaius. Vreme: lepo, vroče. Šarana pereAla Sne 4. avgusta Tržaška borza. Napoleoni K 19 12 — 13.15 anglat** ura K — do —.—, London kmtek termin K £40 10—240 50 Francija K 9S.45 -95 65 Italija K 95 45 -»5.63 itaUjanakl bankovci K —.— ——. Nemdn i-117.20—117^0, nemUd bankovci — • — avstrijska • d notna fntai K 100 40 100 80 ograk kronska renta K £6 60 s>7—, rane —kreditne akcije F — — * 68 drtavnf telecnice K 671— — '74.— ijomo* 88 — 90—, Llojdovt racije 735 — - 7i0 - 8 r e č k « : Tlaa K 338.50 -342 50 .rodit K 482 50 do 492.50 Boden kredit 1**0 K »06.— 313.— B -denkredit 1889 E 306 75 313 75 Lurik« a 14!.-do 143. - Srbske —do —.—. dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni de g v papirju 101.20 lol 15 n „ srebru 101.15 10i.0*> Avstrijska re ^ta v slatn 119.3S 119.35 . „ kronah 4*/, . 100.60 10 ».60 ▲vat. inveetio «ka renta 3 »/,*/. 92.90 92 90 Ograka renta « zlatu 4a/. 11615 115.f0 „ „ kronah 496.75 96 70 „ 3Vb 87.3i 87.35 Akcije nacijoaialue banke 1632.— 1632.— Kreditne akcije 665.— 6b5 50 London, 10 Lstr. 240.07V, 240.05 100 državnih mark 117.271/* 117 30 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.10 1».10 100 itaL lir 95.50 95.50 Cesarski cekini 11.30 11.30 Parlika In londonska borza. Par i a. (Sklep.) — Francoska renta 93 50, italijanska renta 105.10, Španski ezterieur 9102, akcije otomaaske banke 594— Menjice na London 251.50. Par I a. (Sklep.) Avatrljsse drsava« tele ► —.— Lombardi 93.— unificirana turika renu 90 40 Afatri.ska slava rent 101 35, ^raaa 4*/, si« ranta 97 45, Lkaderb^ 482— turika are« e 132.5 J pariias bana* 14 32, italijanske oarr d - jonalne akeije —.—, afeoi e *1nto 16.67. Nepravilna. London. (bai»i Konsoiiu..«^. ao. 90.3/, Lom bardl 3 '/, srebro 27 V«, tpai^sa f-nta !0 '/« lijanaka ranta 104. V,, trsu disaunt, l3/4 muu,.os a. Dunaju —.— Mlačna. Tržna p^roOiia 4. avgrusta Bndimpelta. Plenic* s* okt. K lH3i di K i 6 rt sa okt. K 13.12 do K 13.14 ; m. okt. od K 11.94 do 11 96; koruaa sa avg*. K lo.— do K 16 02. Usnica: ^onndl e in povpraševanje z bolj 5ano, tendenca trdna. Prodaja 32.000 met. stotov, za 10 do 15 btoi. višje Koruza in rž za 10 do 15 stot. viSje Druga žita rrdno. Vreme: v oče. Ha vre. (Sklep.) Kava Saatos goođ »» -rage za tek. mesec po 60 kg 48— h k. aa se^t. 48.'/.. New-York. (Otvor« i * e.» Kava Blo ee hn^o^s dobave. Stalno, nespremenjeno. Prodaja: 7000 vreč. Hamburg. (Sr" jp.) oavs 4tn <• g a ve rage sa september 39 */4 dec- 39 */4, za marec 40. V* sa .raj 4<■»/« — Stalno. — Kava Blo navadn> loco 39 — 40 navadna rasln^ 4 j—43 o»t*«i • . dob* 44-45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 2120, za september 20 65. za oktober 18*65, za november 18 25. za december 18.35. Vzdržano. Vreme: lepo. Slad'kor tuzemski Ceitrifugal 5 promn. ded. K 74*— do 7 ••—, za msj-avgust K 73-— do 7f50 C ncassć in Melisitl promptno K 74--75, za juli-a» gust K 74 — do 75-—. London, dladkor ic repe »uro* 103/„ Sh. Stalno. Pariz. Bi aa tekoči mes*»' 15— r* r% sept. 15 25 za sept.-december 15 40 sa nov.-febru var 15.50 imirno.) — caenics <» teituv m -sec 23.3;), sa sept. 22 «-5 za september dtcember 22 80 za nov. februvar 28 05 .staluuj. Moka za^ te koči mesec 30.40, za aept 30.40 *« sept.-december 30.40, za i ov.-februvar 30.65 (trdujj. — Repično olje za tekoči me**«* 50 »/« a^pt. 50»/« za aeptember-december 50.z januvar - april b0.llt vinirno;. Špirit za tekoči mene<3 47s/t. za s?pt 45.*/, si september - december *0.'/4 za januv -april 37.'/, mlačno}. — Sladkor surov 88* nno nov. 23— J >'/, (trdno) oel za tekoči mesec i73/, za sept 27T/„. * oktoner-januvar 271/,, sa januvar - april (trd io) raAnirar 63.'/,—64,— Vreme : drž. Listnica uredništva. G. F. F.: Ki di Vašega vprašanja ftuo se obrnili du našega d .tičnega dopisLi ca za pojasnilo. Zahvala. Blagorodni gospod dr. Viktor Gregorić, c. kr. zdravnik v Sežani, je povodom bolezni in smrti našega nepozabnega brata, in strica, oziroma svaka č. gospoda Valentina Klinar-ja ekspozita v Dutovljah, stal mu z neopisljivo požrtvovalnostjo ob strani in je njemu, kakor nam, izkazal toliko ljubeznjivosti in dobrot, da se mu ne moremo za iste dovolj dostojno zahvaliti. — Naj blagohotao vsprejme tem potom našo najudanejšo in najiskrenejšo zahvalo. — Bodi mu tem potom zagotovilo naše brezmejne hvaležnosti, ker bi njegove požrtvovalnosti z drugim ne mogli dovolj povrniti. DUTOVLJE, dne 2. avg. 1905. Rodbine: JCiinar-jeve, Šolar, pster in Šustersič. Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia ig - TRST. If* Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 1*50. Prodaja tudi na obroka. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtraških predmetov za otroke in odrašČene. Verici od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite ne porcelanastih jloščab za spomenike. Najnižje konkurenčno oene. - i O I ■ O • 0'0>i0»i0»« OHOl'OllOllOl o--■» ir Tovarna pohištva mwm Aleksander £evi jVTtnzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lastna hiša). ( ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da ae nI bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih, occcccccco lina trovan otnlk brezplačno ln firsmko lOiiOMOiiOiiOll 0II0M0I10I»0»|Q| Mizarska zadruga v Gorici #(Solkan) tovarna pohištva m strojevnlm obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo W0T zalogo pohištva "M prej ANTON ČERNIG0J lil lei Bettori Ste?. 1 (Bosario) * v Trstu - tik cerlre St. Petra r hiSi Marenzi Največja tovarna pohištva primorsko deželo. Pohištvo imdeluje me solidno, trpežno in lično, in micer mamo ia lemm, poeušenegm t tornrniMMi sušilnici a temperaturo 60 stopinj. IT VSaka konkurenca je izkljirteaa. Album pohištva pošlja se brezplačno. Prodaja ae tudi n« mesečne obroke. i in ALEKSANDRI JI (ORJENT). IIJAa 7. < i ven: a - i-am;!, dvema kuhinjama, ■ "■O« ,.no ma!<> :»»vhioo n klftj«*, z lepim vrt»m u vo. .ujakom, j«-* na prodaj v zir<»rnjem Uojanu h.-*t. 131*. -e oioo in kuhinjo, }»a z 2 sobama in hlevom. — Naslov V najem drug. j»n »Kdinostic. mflflfl hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov prodaja po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. Mladenič dobre rodbine (kristjan) 18 do 25 let star, vešč slovenskega, ital in nemškega jezika z lepo pisavo se Takoj -talno sprejme za pisarniška dela. Pla«"a primerna zmožnosti. Ponudile pod »O. T. 2* na upravo lista »Edinost«. lllCinO s ^ prostori (2 sobi parketirani )t IllwlU« malim vrtom in vodnjakom se proda za «^ld. 3300. Dobri plačilni pogoji. Na>k»v se izve v »Gostilni Troštc nad rojansko cerkvijo. MALA OZN ANI L A Prva trž. Irosilnica V novi prodajainici jestvin in koioRijai Petra Peteml v ulici Giulia št. 76 Je ▼dohiti riakonutoc j^stvinp kakor: karo. riž . twtcnin« napeljskei, sla-ikor. (urMoo In b^lo moko. naravno ma«lo. vedn« sveže.— Tomasoni Uilsse =j»ova zaloga= Trst stikar-dekorater. Sprejema delo na deželi T>e-korarije soh s papirjem. Slikanje p«b in napisov t e«ch »Ionih in nn vse načine. Po-nar^ien les in marmor. Barvanje pohiAtva, potloT itd. Vse po rmernih cenah, tofno in hitro. — Delavnica: ulioa 'Jgo Fosoolo štev. 19. ccooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-Mfa in drugo razno kurjavo ter petro!ej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3). oeooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščeno sveče ♦ Cenik brezplačno in Iranko. ovsa in nena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pieriuigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Tovarna kisa Bmschina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. — na električno moč Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni »t. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Ceno zmerne, -^f Sprejema od 8—6 pop. ► i i ►I ZOBOZDRAVNIK Univ. M. Dr, Maksa Brillant v TRSTU nliea S. Antonio it. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajl eni, porcelanom srebom in zlatom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3,—S. popol Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO IN SLABĆIČARN0 pri 8v. Jakobu istnli ilica 12 (mm si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban PAcfilnO združena zalogo dalmatinskega UUolllllcft vina se proda. Obrniti do Babini CatJe štela potare, piazza nuova. RftCfilnO v Nižini mesta s hišo vred in WUollllld iamstvom parkete prve vrste po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia St. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Oiulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in ateklenin. = Dr. I. F&rber — štabni zdravnik v Gorici = zapfcsoval je vselej z najlx>ljšim vspe-bom osebam, katere so že dlje bolehale na živcih wm~ železnato vino vi 0. PICCOLIJA, dvornega založnika Kj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se v nanj* na-ročila točno izvrše. == Pod državnim nadzorom. Prvi zagrebački Vojno-pripravni zavod = Škota i internat: Berialav ićeva alica štev. 12, I. kat. ===== 10.000 parov obuvala 4 pare čevljev za samo K 5'2O prodaja radi nakupa ve'ike množ'ne toliko časa, dokler traja zaloga in sicer 1 par čev-1 ev za gospode, 1 par čižmov za dame. ru-javih ali od črnega usnja z močnim podkovanim podplatom, najnovejše mode in 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čižmov, elegantno napravljenih ter lahki za nositi. Vsi 4 pari le K 5 20 — Pri naročbi zadostuje dolgost stopala. Pošilja po povzetju. — Izvoz obuvala SPINGtARN, Krak a v 64. — j Zamena dovoljena ali denar nazaj, tedaj - rizik izključen. - ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. I Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofoDOv in fonografov. Zaloga. priprav za točiti pivo. Lastna mebanična delavnica za. popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. V«Uka talofu r^ipadkov po tov&rnlšklb oenah. TELEFON stev. 1734. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3Fran Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST , . 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca aspiranta oirskih ,to-sadanji sjajni uspjesi savjestne obuke pružaju svakome najsigurnije jamstvo. U internatu za oda: podpuna obskrba uz vojničko strogo uredjenje i zapt. — U svršenom školskom tečaju polučili su vsposobljenje za jednogodišnje dobrovoljce: Klor Vilim iz Beča; Pauletič Ivan iz Pulja ; Pavlović Ante — Križpolja ; Murecker Ivan — Luttenberga: Stephan Friedrich — Volkendorfa; Barković Nikola — Friga; Dobrila Marijan — Drage; Broz Mijo — Radobo';a; Nitsch Vilim — Beča; Krkljuš Rudolf — Zagreba; Holzmann Theodor — Beča ; Sehic*k Maks — Zagreba ; Sentinella Antun — Trogira; Banac Ivan — Dubrovnika; Haag Adolf i \Vohl Antun — Beča. — Pobliže upute, kao što i program sa popisom učenika, koji su ispite položili, daje na zahtjev bezplatno Upis dnevno. - ravnatelj«tvo zavoda. ^farodai kolek je vdobiti pri opravi „Siiaost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI MSPARMO 5 ■EBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. ^ n \ oL -Ti,rvL ^. O. ^ .T) Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. a, I. n. — TR S T — V lastni hiši. Telefon št. 95«. Vhod po glavnih stopnicah. Hranlln* lt«ntni »lili zastave po 51/,•/,. Uradne ur«: od 9.—12. dopoludne m od 3.—4. popoludne. Izplačuj« vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznilcih je urad s a p r t •jnoderneje urejeno varnostno celic« sa shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - --PoAtmo krsallaltei ratna SI «.004.. - mm »iiuvi 1glavnin «« n« uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. I davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Ia daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5Vs0/a> na menjice po 6°/s, na 9) mt Na Prošeku priporoča svojo iiiirodiliiico ki je preskrbljena z vsem v to str ko spa-dajočim blagom. — Nadalje se nahaja v zalogi železo, šipe in žeblji. JOSIP ŽIGON, mirodilničar. Suefko Hanibal ŠkerI trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobrozna«io prodajalnico jestvin in pekarno ter lastno - izdelane biškote. - Vedno sveže blago. Cene zmerne. ■V Posebno priporoča kruh, koji tudi pošilja brezplačno na dom. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta, di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču C!oldoni>. Tam se vdobiva velika zaloga izgotov 1 j enih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposiednejše novosti. - ..-LAVLJA- sprejema zaTsrovanjs člo-življenja po najraznovrsinejSih kombimrijah pod tako ugodnimi pogoji, ko Dottrm