8554 AA O S R E D N J A K N JI i NIC A P * P * 126 66001 KOPER 60100200 SKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini • Postale 1 gruppo Cena 500 lir Leto XXXVIII. Št. 192 (11.320) TRST, sreda, 8. septembra 1982 SORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^ZASEDANJU KOMISIJ ZA NOTRANJE ZADEVE IN PRAVOSODJE V poslanski zbornici odobrili zakon za boj proti mafiji Enotno stališče KPI in PSI, pomisleki pa pri demokristjanih - Sedaj ta zakon odobril senat - Preiskava o umoru Dalla Chiese v slepi ulici resnično vprašanje in politične tyjjtSov med silami 'ki le včeraj demokristjan- Ciriaco De Mita napisal članek za neki dnevnik Juž- ne Italije. De Mita je poudaril, da predstavljajo mafija, kamora in n’drangheta zadnje perverzno lice sistema, ki je uzakonil razlike in o-sebne interese. De Mita je dejal, da je treba bojevati resnični boj za gospodarski razvoj Juga. saj bo lahko samo gospodarsko razvita dežela kljubovala mafiji in sorodnim pojavom. O dogodkih zadnjih dni sta včeraj govorila tudi predsednik republi ke Pertini in predsednik vlade Spa-dolini, ki je Pertinija med dragim seznanil z zadnjimi vladnimi ukrepi in s pooblastili novega prefekta De Francesca. V Palermu pa kronika ne beleži nobene novosti. Preiskava o umora generala Dalla Chiese je v slepi ulici. kar je bilo tudi pričakovati, glede na dejstvo, da očividci iz strahu ^IM — Komisiji za notranje zadeve in za pravosodje v poslanski !C1 ,sta sinoči na skupni seji odobrili zakon za boj proti mafiji. Po i,, |'erie-*em kaznivega dejanja idov z4ruževanja» in pojem tac?- e konkurence z grožnjo tj5j, Do mafijskega združe- ni . kadar se več ljudi polti! ?je mafijskih ustrahovalnih me-Itjuj namenom, da prevzame ali o-H čredno aii neposredno nad-W.° nad gospodarskimi dejav-jojju’ ak da kakorkoli pride do Istj .arzase ali za svoje sodelavce. S r,.| ln'cUa velja tudi za kamoro vangheto. Predvidene so za-! Ukazni od 3 do 6 let. oziroma do it či„a ,v°ditelje in do 15 let. kadar bodatn 1 i°lpe poslužujejo orožja. >e*tici '6 *azn' so predvidene za in-$e» Umazanega* denarja v «či-^renr. racjje. Za nedovoljeno kon-Nvia z grožnjami in nasiljem so I lej aane zaporne kazni od 2 do 'entjv ^kon Pre(ivideva tudi pretrg ?.Vai'nostne ukrepe za osum-4in'k' jih lahko preselijo v manj-|tožen:*e jkn lahko zasežejo pre-^iio6 Premoženje pa lahko za-kfejtj ce osumljenec ne more do-lačj, ’ da ga je pridobil na zakonit Prot; WiY'sca? osumljencem, njihovim % u °m njihovim družabnikom v«ih preiskave v zvezi z nji-tpr” Premoženjem: banke, poštna rnulem mesecu so se . Predvsem zaradi padca cen Jsklh izdelkov. »i Pa so zanimivi razlo- vi z2aJ so se cene kljub zamrznit->WVa dvignile. Delegati koordi-j 6> odbora gospodarske zbor (“goslavije za dohodek, tržišče fšstj e nienijo. da je do nadaljnje SJS PNšlo samo zaradi sklepov v skupnosti za cene konec ^ lik f'na letl skupnosti je nam-t )^1)Krali s proučevanjem sklepa Nf^i^ttvi sprejemala sklepe o kW1Lv‘ posameznega blaga, ka ‘>4*1 aCene Je bilo občutiti šele ■■ a- Zvezni skupnosti za cene Httif,'. da je samo nekaj dm pred Shi vii° sprejela sklep o pove \ y|)l<-'en izdelkov črne metalurgi-Pu et,1il' gnoji) in živilske krme. V '^Piezne republike in pokrajin V, kuPnostj so eez noč dvignile pu s ,'biim proizvodom in tako * bonusa gospodarstva zagotovili) Jr1 gospodarski položaj od ti-Tau tega niso storili pravočasno. .Po obnašanje skupnosti za f? Usi!? • pretoajhna pripravljenost >0ne K a.ievanje je povzročilo raz: % J^Pe za iste izdelke na doma-Zato se tudi dogaja, da Sosednjih trgovinah najdemo litj e cene za isti izdelek. Dele-ocenili, da so vlogo združe- nega dela v procesu sprejemanja in usklajevanja cen popolnoma izigrali. (dd) TEHERAN - Kljub temu da si ni še nihče prevzel odgovornosti za bombni atentat v središču Teherana, ki je terjal 20 človeških življenj, iranske oblasti odkrito trdijo, da so ga zagrešili teroristi organizacije mudžahedinov. ARABSKI VRH POTEKA V NEOBIČAJNI NAJSTROZJI TAJNOSTI V Fesu iščejo enotno stnlišče glede polestinskegn vprašanju Dosedanja nasprotja in razhajanja so baje že ublažili FES — V maroškem Fesu se v najstrotji tajnosti nadaljuje 12. a-rabski vrh, kar je povsem neobičajno za tovrstna zasedanja. Razpravam lahko prisostvujeta poleg državnih poglavarjev le po dva člana vsaKe delegacije, uradne izjave pa lahko dajeta le maroški zunanji minister Buseta in generalni tajnik Arabske lige Šadli Klibi. Za vsak primer, da ne bi tuji do- lllllltllllllHnUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIimillMIIIIIUmilllllltMIUUIIIUIIIIIIIIMaNIIIIIIIMMIIIMUlUIIIIIIIIMIMUlUllin Čedalje več zaposlenih v organih federacije BEOGRAD - Število zaposlenih v organih in organizacijah federacije se nenehno veča. Med tem, ko je bila stopnja zaposlovanja v državi v minulih letih od 2,5 do 4,5 odstotka, pa je v zveznih organih uprave znašala povprečno na leto 16 odstotkov. Danes je v organih in organizacijah federacije, tozdih, znanstveno - raziskovalnih in časopisno - založniških hišah, katerih u-stanovitelj je federacija, 29.450 zaposlenih. Če bi zapolnili še vsa delovna mesta, ki jih predvideva sistematizacija, potem bi bilo še 4.234 zaposlenih več. Posebej zaskrbljujoče je. ker se je v minulih letil) v organih in organizacijah federacije povečalo število zaposlenih z nižjo kvalifikacijo. O teh in podobnih gibanjih je potekala večurna razprava na seji predsedstva komiteja ZK v organih in organiza cijah federacije pod vodstvom dr. Marjana Rožiča. Čeprav je številčna, zvezna administracija ni vedno uspešna, ker se v politiki zaposlovanja pojavljajo številne slabosti. Pri izpopolnjevanju delovnih mest, so poudarili na seji predsedstva, pogosto zaobidejo natečaj, pri izboru za zapletene in odgovorne naloge pa so pogosto prisotni osebni interesi. To povzroča neupravičeno rast skupnega števila imenovanih delavcev, širjenje hierarhičnih odnosov in administrativno - uradniško miselnost. Poleg funkcionarjev, ki jih imenujeta skupščina SFRJ in ŽIS, je v fe deraciji zdaj še 1.100 imenovanih delavcev. Svoje dohodke prejemajo izključno na podlagi določenih količnikov. s čimer so zanemarjeni rezultati dela in delovni prispevek. pisniki kaj izvrtali iz članov delegacij, so časnikarje strpali v Mek-nes, 60 kilometrov od Fesa, kamor ne sme stopiti nihče, ki nima v Fesu stalnega bivališča. Taki neobičajni in dosledni ukrepi dajejo slutiti, da hoče maroški suveren Hasan DL brez zapletov končati ta vrh in da lahko prvič po tolikih letih pričakujemo tudi bolj vidne rezultate, ki se ne bodo o-mejevali le na svečane obljube. PLO je navsezadnje sita svečanih obljub, saj se je morala do sedaj skoraj vedno sama boriti proti izraelski vojski. Po dnevnem redu je včeraj 20 državni!) poglavarjev razpravljalo o tako imenovanem «Fahdovem načrtu* in o tunizijski shemi, ki poziva k ureditvi palestinskega vprašanja po določilih resolucije generalne skupščine iz leta 1947, Prvi predlaga v bistvu umik izraelske vojske iz vseh zasedenih ozemelj, v zameno bi arabske države priznale obstoj Izraela. Bur-gibova shema pa nekako dopolnjuje «Fahdov načrt*, saj predvideva dve samostojni palestinski državi, židovsko in arabsko. Nedvomno pa je v ospredju pozornosti tudi Reaganov načrt, ki ga večina zmernih arabskih držav že ocenjuje kot poslednji ameriški poziv Arabcem, naj pristanejo na kompromis preden bo prepozno. PLO je baje prav tako pripravil svoj načrt, ki je po skoDih vesteh bolj umirjen. Večja razpoložljivost Palestinske osvobodilne organizacije bi po mnenju večine omogočila sestavo skup nega arabskega predloga. Seveda bodo morali pomisliti tudi na sirsko Golansko višavje, na katero so tako Fahdov kot Reaganov na črt in Burgibova shema kratko-malo pozabili. Tudi Arafat na zasedanju medparlamentarne unije RIM — Na vprašanje, če se bo tudi voditelj PLO Jasser Arafat osebno udeležil konference medpar lamentame unije, ki bo v prihodnjem tednu v Rimu. .je poslanec Andreotti odgovoril tako: «Mislim. da bo prišel, saj je PLO naša članica.* Vabilo za udeležbo so Arafatu predložili že pred časom. režima in če so sposobni delati za diktaturo, morajo tudi prevzeti beganje, da za njo umrejo.* Trenutno je v veleposlaništvu še devet talcev. Razširile so se tudi govorice, da je prispelo v Bern nekaj članov (dva ali trije) posebnih britanskih protiterorističnih specialistov, vendar so švicarske oblasti zatrdile, da niso pozvale trenutno nobenega tujega protiterorističnega strokovnjaka. Izvedelo pa se je, da je poljska vlada predlagala švicarskim oblastem, da bi poslala posebno skupino svojih protiterorističnih izvedencev v Bern, kjer bi pomagali tamkajšnji policiji osvoboditi talce. Poljska vlada je že prosila švicarske diplomatske predstavnike, naj izdajo vizume članom te skupine, ki naj bi prispeli v Švico s posebnim letalom. Izrael stopnjuje napetost v Libanonu BEJRUT — Izraelski obrambni minister Šaron je zagrozil Libanonu z ustanovitvijo 50 kilometrov širokega ^varnostnega pasu* ob meji z Izraelom, če ne bo bodoča libanonska vlada podpisala mirovnega sporazuma. Beginova vlada je torej s skritih prešla na odkrite pritiske. Novoizvoljeni predsednik Ge-mayel ni pripravljen odigrati vloge izraelskega vazala in samostojno išče svoj maneverski pro- stor in spravo v državi s tihim privoljenjem in ob p od pon Reaganove administracije. Jeruzalem mu sedaj skuša to preprečiti in prak tično zahteva, da se kompromitira pred muslimani. Izraelska soldate-ska vše bolj pogosto išče novih pretvez za spopad, saj sedaj trdi, da je v zahodnem Bejrutu kakih 2 tisoč «skritib Palestincev*, oce-nem že zahteva, naj libanonska vojska izzene iz Bejruta vse levičarske borce. Trenutno pa je izraelska propa ganda osredotočila svoje napore v prikazovanju položaja v vzoodnem in severnem Libanonu, kamor so se po njenih trditvah že vrnili palestinski borci, ki so se iz Bejruta umaknili v Silijo. Take obtožbe večina ocenjuje kot poskus iskanja izgovorov za nove vojaške pobude. BEOGRAD — Tradicionalno dobro dvostransko sodelovanje med Jugoslavijo in Egiptom, ki izhaja še iz prvih srečanj predsednikov Tita in Naserja leta 1954, se bo krepilo tudi v prihodnosti. To je eden najpomembnejših poudarkov iz jugoslovansko ’- egiptovske izmenjave mnenj, ki se je včeraj nadaljevala na ministrski ravni. V pogovorili, ki so bilj namenjeni izključno dvostranskim stikom, so sodelovali zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in član ZIS Rade Pavlovič, z egiptovske strani pa zunanji minister Hasan Ali in prVi podsekretar zunanjega ministrstva El Baz. Ocenili so. da pomeni sedanji obisk predsednika Mubaraka v Jugoslaviji pomemben prispevek h krepitvi dvostranskih stikov med državama in poudarili, da Jugoslavija in Egipt na tem področju razpolagata s številnimi izkušnjami in dobrimi rezultati, kar je zagotovilo, da bodo sedanja prizadevanja v celoti uresničili. Razvoj jugoslovansko - egiptovskih gospodarskih odnosov je po skupni oceni kljub neugodnim ekonomskim pogojem V svetu dosegel pomembno raven. V včerajšnjem jugoslovansko - e-giptovskem dialogu so opozorili na nujnost oživitve trojnega sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom, pri čemer je bila poudarjena pripravljenost, da na tem področju vložijo nova prizadevanja. Sedanja zaostrenost odnosov V mednarodnem življenju zahteva o-krepljeno dejavnost vsega gibanja neuvrščenih držav, da bi se svet vrnil k detantu in politiki miroljubnega reševanja problemov, pred katerimi je današnji svet, so poudarili med prvim srečanjem predsednika predsedstva SFRJ Petra Stamboliča in egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka ter njunih sodelavcev. Med široko izmenjavo mnenj so govorili o aktualnih vprašanjih a svetovnega političnega in gospodarskega prizorišča, izmenjali pa so tudi mnenja o tradicionalnem dvostranskem sodelovanju na vseh področjih življenja. Razpravljali so o položaju na svetovnih kriznih območjih, pri čemer so posebno pozornost posvetili položaju na Bližnjem vzhodu. Obe strani sta izrazili tudi zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja mednarodnega položaja, kar je posledica naraščajočega nezaupanja in tekmovanja med bloki, kakor tudi oboroževalne tekme. Nadalje so opozorili na pritisk sedanjega neugodnega gospodarskega položaja v svetu, Izmenjava mnenj o položaju na svetu je pokazala tudi nekatere razlike glede obravnavanja posameznih vprašanj. Te razlike izhajajo iz različnega položaja obeh držav, kar pa nikoli ni oviralo razvoja, ampak je prispevalo k poglobitvi sodelovanja in odnosov med obema neuvrščenima in prijateljskima državama, (dd) Uvc od treb izpuščenih talk zapuščata poslopje poljskega veleposlaništva v Bernu (Telefoto AP) IZJAVA PODPREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE KAMPUČIJE DOPISNIKU TANJUGA Vietnam pošilja nove čete v Kampučijo PUM TJAM — Namesto da bi začel delni umik, Vietnam pošilja nove čete v Kampučijo, da' bi nadomestil vsakodnevne izgube, ki mu jih povzročajo oborožene sile Kampučije. To je v pogovoru z dopisnikom Tanjuga v Bangkoku Predragom Tolpom iz javil podpredsednik demokratične Kampučije Khieu Samphan. ki je v koalicijski vladi za dolžen za zunanje zadeve. Samphan je dejal, da so vietnamske okupacijske čete v Kampučiji v minulem obdob ju dobile nove večje količine sovjetskih tan kov in topov, kar je po njegovi oceni del priprav v prizadevanjih Vietnama, da bi po vojaški in diplomatski poti onemogočil demokratično Kampučijo. Ob tem je poudaril. da je od leta 1979 položaj vse ugodnejši za odporniške sile, ki so dosegle viden napredek na vojaški, politični in diplomatski fronti. Nedavna ustanovitev koalicijske vlade de mokratične Kampučije je odraz in vpliv splošnega položaja in krepitve ljudskega odpora vietnamskemu agresorju. «Med nedavnim obiskom v Jugoslaviji smo občutili velike simpatije z bojem hmerskega ljudstva in se še enkrat prepričali o podpori, ki jo Jugoslavija daje vladi demokratične Kampučije in hmerskemu ljudstvu pri u-resničevanju njegovih zakonskih pravic.* Po Samphanovih besedah neodvisna, miroljubna, nevtralna in neuvrščena Kampučija po odhodu vietnamskih vojakov ne bo za- htevala nedomestila za vojno škodo. Glede mednarodne dejavnosti vlade demokratične Kampučije je dejal, da je njen trenutni cilj. da na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN utrdi sedež koalicijske vlade in da bi skupščina jasno potrdila resolucije, sprejete na različnih zasedanjih, ki zahtevajo umik vietnamskih čet iz Kampučije. Samphan je tudi dejal, da bo demokratična Kampučija pred srečanjem neuvrščenih na vrhu postavila vprašanje svojih pravic. da bi bila znova zastopana v neuvrščenem gibanju. Od neuvrščenih pričakuje, 4a bodo na srečanju na vrhu izglasovali resoluciji), ki bo zahtevala umik vietnamskih čet iz Kampučije, (dd) VČERAJ V TRSTU, BUTTRIU IN VIDMU Vrsta sestankov med laiko-socialisti LpT in KD za izhod iz deželne krize Laiko-socialisti predlagajo široko programsko razpravo Zahteve LpT - Sinoči se je sestalo tudi deželno vodstvo KD Včeraj je bilo v zvezi z deželno krizo več sestankov med strankami, da bi se našel izhod iz sedanje situacije. Včeraj zjutraj so se sestali v hotelu Europa v nabrežinskem bregu predstavniki laičnega in socialističnega pola ter Liste za Trst. V Buttriu so se sestali laiko - socialisti s predstavniki KD, zvečer pa se je na pokrajinskem sedežu v Vidmu sestalo deželno vodstvo KD. Osrednja točka sestankov je bilo vprašanje nove deželne koalicije v zvezi z dogodki na tržaški pokrajini in občini. Kot je znano, KD ni pripravljena biti v neki deželni koaliciji, če polnoveljavno ne vstopi v tržaški pokrajinski in občinski odbor. Po drugi strani je tudi Lista za Trst vztrajala pri stališču, da ne vstopi v koalicije in torej tudi deželne ne. kjer bi bili demokristjani. V tej luči bi se na deželni ravni odpirala edina možnost v tem, da KD sestavi enobarvno vlado. Prav to »blokirano* stanje so skušali včeraj predstavniki strank prerasti in odpreti nove možnosti za plodnejša pogajanja. Kot smo izveael , je Lista za Trst potrdila stališče, da ne namerava vstopiti v deželno krizo kot nov, koalicijski partner. Vendar pa je pri tem :e odprla neko špranjo. Če bi namreč laično - socialistične stranke in KD pristale na nekatere programske predloge, kot sta na primer finančna avtonomija, olajšave za Trst in podobno, bi Lista predočila nov program svoji skupščini in bi se lahko odprla nova debata. Laiko - socialisti so na to odgovorili s tem, da so potrdili veljavo programskega sporazuma za tržaško pokrajino in občino, hkrati pa predlagajo, naj sr omenjeni program razširi in naj se mu dodajo nekatere pomembne točke. V bistvu naj bi se odprla široka programska razprava, ki naj bi zajemala deželne. pokrajinske in občinske probleme, kljub temu da ostaja na Tržaškem veljavna os med laiko - socialisti in LpT. Široka programska razprava naj bi bila odprta vsem demokratičnim strankam in naj bi omogočila sestavo trdnih večin, ki naj bi uveljavljale program na deželni, pokrajinski in občinski ravni. Kot smo zapisali, se je sinoči sestalo deželno vodstvo KD. Kot smo izvedeli, naj bi bila KD pripravljena na pogovore na podlagi širokega programa. V bistvu naj bi stranke razpravljale o širokem programu, ki naj bi seveda vseboval tudi programske točke večin na tržaški občini in pokrajini, kot to predlagajo laiko - socialisti, čeprav bi bila razsežnost problemov deželna in tudi vsedržavna. Nova koalicija, ki bi se in če bi se ustvarila na podlagi tega širokega programskega preverjanja, bi seveda »izničila* koaliciji na Tržaškem in bi morala privesti do trdnih večin na pokrajini, občini in deželi. V Grljanu se bo danes pričelo zasedanje pravne komisije evropske parlamentarne skupščine, ki ji predseduje Percy Grieve. Komisija bo v Trstu zasedala na povabilo Mednarodnega zavoda za proučevanje človekovih pravic. Svetovalec Monfalcon o stavki vzgojiteljic Tržaški občinski svetovalec KP1 Fausto Monfalcon .je naslovil na odbornika za šolstvo nujnostno vprašanje v zvezi s položajem v občinskih vrtcih. Kot znano, so vzgojiteljice sklenile za nedoločen čas izmenično stavkati prvo in zadnjo uro pouka zaradi odredbe bivšega občinskega komisarja, da morajo biti na delovnem mestu že ob 7.30. Protest vzgo.jitel.jic, meni Monfalcon, je prišel prav v začetku novega šolskega leta in .je prizadel starše otrok. Ne da bi se na tem mestu spuščal v razglabljanje o tem problemu. nadal.ju.je svetovalec, smatram za umestno, da si odbornik prizadeva za takojšnjo normalizacijo razmer v vrtcih in pojasni vzgojiteljicam, da podaljšanje de lovnega urnika za pol ure nikakor ne prizadeva njihovega dostojanstva kot delavk niti ne moralnosti vloge, ki jo vrtci igrajo. Monfalcon z druge strani izraža začuden.je, kako to, da si .je odbornik prav v tem času vzel dopust, če .je res, kar govorijo v nekaterih sindikalnih krogih. TEČAJ 0 PREVOZIH V EGS Razprava o učinkovitosti javnih naložb v prometu Seminar se bliža koncu: v petek zadnja predavanja in povzetki Tradicionalni mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški u-niverzi se polagoma bliža koncu: zadnja predavanja in povzetki tega 23. srečanja prometnih izvedencev iz vse Evrope bodo namreč na vrsti v petek dopoldne, nakar se bodo udeleženci seminarja razšli do prihodnjega leta. Včeraj je bila na sporedu vrsta predavanj, v katerih so se govorniki dotaknili predvsem vprašanja u-činkovitosti javnih naložb za izboljšanje prometnih zvez po kopnem. O tej temi so govorili španski strokovnjak J. H. Cogollor, docent na oxfordski univerzi P. B. Godvvin, francoski izvedenec ing. J. Thedie in ravnatelj organizacije SITA iz Firenc dr. A. Rizzo. Povsem na drugo področje pa je posegel častni predsednik cAssociation Europeenne des Cheminots* iz Rima dr. G. de Rosa, ki je govoril o sindikalnem gibanju na področju javnega pro- meta. Govornik je med drugim dejal, da je organizacija pred kratkim predložila vodstvu Evropske gospodarske skupnosti, naj bi v sami deseterici, pa tudi v državah izven skupnosti, sprožili akcijo za poenotenje pravilnikov, po katerih se odvijajo sindikalni spori zlasti kar zadeva občasne stavke. Evropa naj bi si skratka dala neki pravilnik, ki naj bi veljal v vseh državah, podpisnicah morebitnega sporazuma o tem predmetu, tako da se ne bi več dogajalo, da bi stavka železničarjev v eni državi prizadela promet tudi na drugih področjih Evrope. Predavanja, ki bodo na vrsti danes, pa bodo obravnavala probleme, ki se nanašajo na učinkovitost prevozov po kopnem, po morju in notranjih vodnih poteh ter v letalskem prometu. Med drugimi predavatelji bo nastopil tudi tunizijski izvedenec ing. A. Zouadi, vccraj v samcu in v kulturnem domu DRUGI DAN SEMINARJA ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Seminar za slovenske šolnike, ki poteka te dni v Trstu, se je včeraj nadaljeval v dveh delih. Vzgojiteljice so bile na hospitaciji v vrtcu v Semedeli pri Kopru, kjer jih je vodila pedagoška svetovalka zavoda SR Slovenije za šolstvo Sonja Ta-sevski. Jutri in pojutrišnjem bo sodelovala na seminarju druga skupina vzgojiteljic, tako da se bo lahko pouk v vrtcih nadaljeval nemoteno. Včeraj so se začela na seminarju tudi predavanja za učitelje. Namesto treh predvidenih skupin, so bili učitelji, zaradi nenadne bolezni prof. Slavice Pogačnik, ki bi morala predavali o komunikaciji med otroki in odraslimi v današnjem času, porazdeljeni v dve skupini. Ena je poslušala predavanji Edite Frančeškin in Metke Morovič z Zavoda SR Slovenije za šolstvo, o pouku sporočanja, spisju in ocenjevanju spisja, naslov predavanja za drugo skupino učiteljev pa se je glasil «Gledališka vzgoja v osnovni šoli*. Predavali so ljubljanski režiser Marjan Belina, tržaški režiser Sergej Verč in (o pravorečju) gledališka igralka Mira Sardočeva. Seminar za učitelje se bo nadaljeval danes. Slavnostno odprtje seminarja bo pojutrišnjem v veliki dvorani Kulturnega doma s predavanjem pesnika Toneta Pavčka o sodobni slovenski knjigi in njeni poti v svet. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiHfiHNimiiiiiiiniiiiatnttiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiMuiiiiiiiiMifiiifiiitftif-mMiNtniiiiiimiitiiiNiiiiiittiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiuiiiiHiiiiimfMtmniiiinimiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiniiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiN PRVA SEJA VZHODNOKRAŠKECA RAJONSKEGA SVETA Na zahtevo RPI, KD in Slovenske skupnosti odložili izvolitev predsednika skupščine Pri Sv. Jakobu je predsednik socialdemokrat, pri Sv. Vidu pa zastopnik LpT Rovana Černič (KPl) o vprašanjih naše skupnosti v šentjakobski četrti Bogat upravno - politični teden v tržaški občini se je včeraj nadaljeval z namestitvenimi sejami treh rajonskih svetov ter z izvolitvijo novih predsednikov pri Sv. Jakobu in pri Sv. Vidu, medtem ko so na vzhodnem Krasu izvršitev te dolžnosti odložili na kasnejši datum. Vse tri prve seje novoizvoljenih krajevnih teles so potekale v znamenju precej ostrih polemik med Listo za Trst in demokristjani, ki so pri Sv. Jakobu in pri Sv. Vidu (podobno kot v ponedeljek pri Sv. Ani) iz protesta proti «logiki lotizacije* zapustili sejno dvorano. Novi predsednik rajonskega sveta za Sv. Jakob, Pončano in Magdaleno je socialdemokrat Giuliano Ro-vatti, ki je prejel glasove listarjev in svetovalcev laičnega pola (PSI, PSDI in PRIl, medtem ko so komunisti glasovali za svojega zastopnika, bivšega predsednika sveta Spaccinija. Kot smo že omenili, so svetovalci KD pred glasovanjem zapustili sejo, misovec pa je glasoval sam zase. V razpravo je v svojem materinem jeziku posegla tudi slovenska predstavnica na listi KPI Devana Černič, ki je zelo lepo prikazala položaj naše narodnostne skupnosti v tej mestni četrti ter naštela obveznosti, ki jih je sprejel prejšnji rajonski svet v prid sožitja med obema narodoma ter v korist spoznavanja slovenske zgodovine in kulture. Poseg slovenske svetovalke je naletel na pikro pripombo nekega svetovalca LpT, ki ••KUailllMMIIM SRCtANJt mo KZ IN KRI Dežela naj izdela organski načrt za uporabo teritorija Poslanec Cuffaro je med drugim povedal, da nameravajo komunisti sprožiti v parlamentu pobudo, po kateri naj bi v besedilo zakona o ponovnem finansiranju osimskih sporazumov, s katerim se sedaj u-kvarja poslanska zbornica, vnesli posebno normo, ki naj določi, da se bodo finančna sredstva za uresničitev novih cestnih povezav na našem območju nakazala šele potem, ko bo na deželni ravni sestavljen organski načrt za uporabo kraške-ga teritorija. Omenjeni načrt naj bi upošteval nujnost zagotovitve gospodarskega in socialnega razvoja ter zaščito manjšine, ki živi na tem območju, na kar prizadeta narodnostna skupnost zaman čaka že vrsto let. Predstavnika Kmečke zveze, tajnik Edi Bukavec in Darko Križman-čič, sta se včeraj sestala s komunističnim poslancem Antoninom Cuffarom ter s članoma pokrajinskega tajniktva KPI Giorgiom Can-cianijem in Ugom Polijem. Na srečanju so pregledali vrsto vprašanj, ki se nanašajo na uporabo teritorija ter na položaj, v katerem se nahajajo razlaščenci zaradi uresničevanja novih javnih del, gradnje novih cest in nastajanja Cone za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu. Predstavnika Kmečke zveze sta ponovno izrazila naraščajočo zaskrbljenost organizacije ob dejstvu, da so ostale zahteve, ki so jih postavili naši kmetje in slovenska narodnostna skupnost deželni upravi in tržaški občini, brez ustreznih odgovorov. Celo obveznosti, ki jih je predsednik deželnega odbora Co-melli svoj čas prevzel v zvezi z načrtom 1982 - 84 za razvoj kmetijskih dejavnosti, niso bile vneše-ne v splošno programsko poročilo za posvetovanje v zvezi z deželnim razvojnim načrtom 1982 - 85. Posebno pozornost so na srečanju posvetili nujnemu problemu revizije nekaterih aspektov načrta za uresničitev novih cestnih povezav na območju Lonjerja. Predstavniki KPI so potrdili stališče, ki so ga do navedenih vprašanj že pred časom zavzeli komunisti ter zagotovili, da bodo te probleme ponovno postavili v o-spredje v krajevnih voljenih tele sih in na deželni ravni, kakor hitro se bo pričela njihova redna upravna dejavnost. DO PETKA PLAČATI KMEČKE PRISPEVKE V petek, 10. tega meseca, poteče rok za poravnavo drugega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov. Poslužiti se je treba posebnih poštnih položnic, ki jih je izstavil zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU. Za zamudnike predvideva zakon dokajšnje pasivne obresti. • Jutri ob 20. uri se sestane milj-ski občinski svet. je dobesedno izjavil, da posluša slovenščino v rajonskem svetu le iz olike (!) ker govori ženska. Dogodek ne potrebuje komentarjev, dodati pa je treba, da je seja potekala v odsotnosti uradnega občinskega prevajalca, kar vsekakor ni spodbudno za začetek dejavnosti rajonskega sveta. Med prvo sejo vzhodnokraškega sveta liko 'razburljiv začetek seje, saj'jč' nekaj časa glasno vztrajal, da je navzočnost uradnega prevajalčeve:-, galna. Obljubil je tudi resolucijo, ko je na koncu razumel, da je popolnoma izoliran, pa je ni predstavil. Tudi to se torej lahko zgodi na namestitvenih sejah rajonskih svetov. Na zahtevo komunistov in demokristjanov, ki sta se jim pridružila še svetovalca Slovenske skupnosti, pa so sinoči na Opčinah odložili izvolitev predsednika rajonskega sveta za vzhodni Kras. To zahtevo sta v krajših posegih obrazložila Cordio-li (KD) in Kalčeva (KPI), ki sta bila mnenja, da je izvolitev predsednika vezana na soočenje programov posameznih strank in ne na enostranski sporazum med političnimi silami, ki trenutno upravljajo občino. Proti tej zahtevi sta se izrekla Turrito (PSI) in Cavicchioli (LpT), prišlo je do glasovanja in do sprejema zahteve KPI in KD za odložitev seje. Pred glasovanjem je svet, ki mu je predsedoval starejši svetovalec Wilhelm, sprejel odstav-ko bivšega predsednika sveta Karla Grgiča (SSk), ki je bil zaradi službenih dolžnosti primoran odstopiti, njegovo mesto pa je že včeraj zasedel prvi novoizvoljeni na listi SSk Niko Kosmina. Naj omenimo, da je neofašist Marcon poskrbel za neko- KOLEDAR SESTANKOV RAJONSKIH SVETOV DANES, 8. 9. 17.30 Novo mesto -Nova mitnica 18.30 Stara mitnica 19.30 zahodni Kras JUTRI, 9. 9. 17.30 Kjadin - Rocol 18.30 Rojan Greta - Barkovlje PETEK. 10, 9. 17.30 Sv. Ivan 18.30 Kolonja - Skorklja Rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto pa je izvolil za predsednika Raimondija (LpT) in za podpredsednika Pegorara (PRI). Za njiju so glasovali listarji ter svetovalci laično - socialističnega bloka, proti pa komunisti, medtem ko so demokristjani iz protesta zapustili sejo. OD PONEDELJKA NA POBUDO GLASBENE MATICE Seminar za glasbene pedagoge V ponedeljek se je pričel izredno zanimiv tridnevni seminar za glasbene pedagoge, ki ga prireja Glasbena matica. Prvi je predaval profesor in raziskovalec Cvetko But-kovič, ki je prisotnim govoril o zgodovini glasbenega šolstva na Slovenskem v luči stoletnice ustanovitve Glasbene matice. Predavatelj je razčlenil zgodovino glasbenih šol na Slovenskem približno od leta 1807 do 1909. Prof. Butkovič, ki se že dalj časa ukvarja z raziskovanjem tega obdobja, je poslušalcem posredoval tudi nekaj doslej še nepoznanih, oz. neobjavljenih podatkov. Včeraj je bilo na vrsti predavanje priznanega glasbenika Arija Bertonclja na temo »Glasbeni stili od predklasike do romantike*. Aci Bertoncelj je razčlenil eno Bachovo, eno Beethovnovo in eno Chopinovo skladbo. Njegovo predavanje je izredno pritegnilo dokaj številne udeležence seminarja, med katerimi so bili pedagogi in študentje, in izzvalo živahno debato. Zadnji predavanji bosta na vrsti danes; na njih bo prof. Breda O-blak, psihologinja in pedagoginja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, govorila o »Individualizaciji in diferenciaciji pri glasbeni vzgoji* in o «Metodah pri glasbenem pouku*. Premične aparature za simultano prevajanje V grljanskem hotelu Adriatico Palače je družba Trieste Traduzio-ni Congressi včeraj predstavila nove aparature in opremo za simultano prevajanje. Gre za tri preva jalske kabine, ki jih je mogoča naglo razstaviti in potem nanovo sestaviti, tako da jih moreš upo rabiti kjerkoli. K tem velja prišteti dobrih sto najsodobneje zasnovanih lllllflHIimitllMIttllltlllimtllllllllMIMimilllllllllimiHiiftiiiMitimillMtltHMIIIIMIMIIIIIIIMIIIItMIIMIIMItflB VČERAJŠNJE NEURJE POVZROČILO TUDI ŠKODO NA PRIDELKIH Pobesnelo morje spravilo v zagato plovila in ljudi Včeraj se je pri nas vreme močno pokvarilo. Zjutraj je še sijalo sonce, vendar je vlaga tudi že hudo pritiskala in po eni strani vplivala na tiste, ki imajo težave z dihalnimi organi, po drugi pa na vse druge, katerih živci so bolj ali manj zrahljani. No, uro in pol pozneje se je že pošteno ulilo, zaradi česar si je marsikdo oddahnil. Dež je menda koristil tudi našim njivam in kulturam sploh, toda polagoma se je zadeva spremenila v neurje, ki je povzročilo izredno valovanje morja in spravilo v nevarnost tudi več kakor eno življenje. V mislih imamo predvsem udeležence evropskega tekmovanja v jadranju snipe: številni izmed njih so se znašli v takšnih težavah, da so jim morali priskočiti na pomoč mestni gasilci, zadolženo osebje policije in luškega poveljstva pa še Karabinjerjev, kot tudi dva vlačilca in celo nekaj potapljačev, katerim je k sreči pravočasno uspelo rešiti iz divjih valov več jadralcev. Športno tekmovanje je bilo seveda prekinjeno. Pripomniti velja, da so se v težavah s pobesnelimi valovi znašli tudi nekateri čolnarji in drugi morjeplovci. Pomorska policija je vrh tega morala rešiti iz valov v grljanskem portiču žensko, ki je plavala nedaleč od nabrežnih pečin pa vseeno ni mogla in znala priplavati do kopnega. Visoki valovi so preskočili tudi pomol Audace in deloma preplavili mestno nabrežje ter se u-stavili ob parkiranih avtomobilih. Slabo vreme se je drugje v deželi sprevrglo v silne nevihte, tako npr. v Furlaniji pa tudi na Goriškem, in prizadejalo precejšnjo škodo kmečkim kulturam. slušalk z vgrajenim amplifikacij-skim. snemalnim in presnemalnim aparatom brez vsakršne napeljavne žice. Predstavitev je bila ob priliki današnjega začetka tridnevnega za sedanja pravne komisije skupščine evropskega parlamenta, na katerem bodo uporabljali omenjeno aparaturo. Kaj več o tem bomo še pisali. Kanadski minister v naši deželi Te dni se mudi na obisku v naši deželi kanadski minister za odnose med raznimi etničnimi skupnostmi Deželni zakon o zaščiti toksikomanov V Furlaniji - Julijski krajini, torej tudi pri nas, je pričel veljati deželni zakon o zdravstveni zaščiti vseh, ki so podvrženi strupenim snovem, to je npr. tobaku, alkoholu in raznovrstnim mamilom, pa *udi psinoiar-macevtskim izdelkom, ko je njihova poraba -napačna ali preobilna. Zakon, ki ga je pristojna vladna oblast - sprva dala mestoma popraviti, po eni strani uokvirja omenjeno problemati ko v splošnejšo organizacijo zdravstvene oskrbe v smislu u-strezne reforme, po drugi strani pa predvideva oz. nakazuje razčlenjene pobude za zatiranje takšnih zdravju škodljivih pojavov ter v tej zvezi tudi u-smerja zdravljenje bolnikov. Dejansko se bodo ti odslej lahko brez vsakršnih težav o-koriščali — tako vsaj piše v zakonskem besedilu zadevnih služb v sklopu sanitarnega sistema, to se pravi v našem primeru Krajevne zdravstvene e-note. V prvi vrsti se bodo zdravili v posvetovalnicah, zdravstvenousmerjevalnih organizmih in takšnih, ki so name njeni ponovnemu vključevanju tovrstnih bolnikov v družbeno stvarnost, sicer pa bodo prizadeti lahko sami izbirali kraj zdravljenja, nai bo to javna ali zasebna ustanova, ki ie na javno vezana z ustrezno konvencijo. James Flemming. Ugledni gost si je v ponedeljek ogledal Trst. včeraj pa potresno območje v Furla niji. Takoj po potresu iz leta 1976 je namreč tudi v Kanadi takoj stekla nabiralna akci.’a za pomoč priza detim v Furlaniji. Z denarjem iz te akcije so zgradili 250 stanovanj na potresnem področju, za kar se je Flemingu med včerajšnjim obiskom zahvalil dežplni odbornik za obnovo po potresu Varisco. • Šolsko skrbništvo v Trstn sporoča, da so na sedežu skrbništva na ogled dokončne lestvice za učitelje brez staleža za šolski leti 1982/83 in 1983/84. POGOVOR Z RAVNATELJICO ZAVODA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TAMARO BLAZINO Letos šest tečajev slovenskega poklicnega usmerjanja S šolskim letom 1982 83 stopa Sloven- ski deželni zavod za poklicno izobraževanje v četrto leto svojega delovanja, ki bo tudi letos potekalo v znamenju poklicnega usposabljanja mladih, ki ne nadaljujejo šolanja ter strokovnega izobraževanja že zaposlenih ljudi. Pred pričetkom tečajev smo zaprosili za pogovor ravnateljico u-stanove Tamaro Blažino. Najprej bi želeli mnenje o novem deželnem zakonu za poklicno izobraževanje, ki bo nedvomno vplival in pogojeval tudi delo vašega zavoda. Žal moram povedati, da dokončnega besedila tega zakona nismo še dobili in ga zato ne poznam, zato lahko novo norma tivo ocenjujem le na podlagi predlogov de želnega odbora in razprave, ki se je odvi jala v deželnem svetu. Takoj moramo ugo toviti, da zakon ne upošteva specifiko na šega manjšinskega poklicnega izobraževanja (kadri, strukture, maloštevilna populacija itd.), kljub temu, da smo mi pred časom predstavili celo vrsto amandmajev za stvarne ukrepe in obveze v našo ko- rist. Žal pa je deželna skupščina sprejela zelo malo teh popravkov, deželna oblast pa je spet dokazala, da nima politične volje za celovito reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Zakon sicer vsebuje načelno izjavo o potrebah in problemih slovenskega strokovnega izobraževanja, kar pa je odločno premalo. Kakšna je torej bodočnost slovenskega poklicnega izobraževanja? Osebno sem prepričana, da imamo Slovenci v Italiji velike možnosti razvoja na tem področju. Seveda bomo morali nadoknaditi marsikatero zamudo, dejavnost zavoda pa dokazuje, da smo ubrali pravil no pot. Trudimo se, da bo naše delo čimbolj odgovarjalo stvarnim potrebam naše skupnosti na tem področju, zato pa je potrebno temeljito načrtovanje ob zelo dobrem poznavanju socio gospodarskega položaja Slovencev v Italiji. Prav gotovo sadovi našega dela niso še vidni, saj je bilo treba zaorati v ledino, pri čemer je prišlo na dan tudi pomanjkanje izkušenosti z naše strani. Uspehi našega dela pa so odvisni tudi od politične volje deželne uprave. Kako pa bo z novim šolskim letom? Predvsem moram poudariti, da smo za to šolsko leto predložili deželi programe dvajsetih tečajev. Naši programi so bili zelo realistični, saj smo jih izdelali na podlagi širših posvetovanj s slovenskimi organizacijami in s krajevnimi upravami iz vseh treh pokrajin, kjer živimo Slovenci. Dežela pa nam je odobrila le šest tečajev, od katerih nobenega v Beneški Sloveniji. To se nam zdi vendarle prestrogo, čeprav so tudi deželi zmanjkala potrebna sredstva za finansiranje poklicnega izobraževanja. Vsekakor bomo letos priredili šest strokovnih tečajev (5 na Tržaškem in enega na Goriškem), z upanjem, da bodo naleteli na določeno zanimanje v naši javnosti. Tečaji v šolskem letu 82 83 so naslednji: 1. DVELETNI TEČAJ S KVALIFIKACIJO IZ KAMNOSEŠTVA — namenjen tistim, ki so dokončali nižjo sr. šolo in se nameravajo zaposliti v tej stroki. 2. TEČAJ IZ CVETLIČARSTVA - na menjen vsem aktivnim cvetličarjem in vsem tistim, ki jih ta stroka zanima. 3. TEČAJ IZ ČEBELARSTVA - pred stavlja novost in je že naletel na veliko zanimanje. 4 TEČAJ ZA PROGRAMERJE ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV - v preteklem šolskem letu je bil to po številu slušateljev najuspešnejši tečaj. Namenjen je vsem, ki so dokončali vsaj dva razreda višje sr. šole in nudi osnovno spoznavanje delovanja računalnikov. 5. TEČAJ ZA PREVAJALCE SLOVENSKEGA JEZIKA — namenjen je tistim, ki so zaposleni v krajevnih ustanovah ter v podjetjih in nudi slušateljem osnovne zakonitosti za prevajanje iz slovenščine v i-talijanščino ter obratno. 6. TEČAJ IZ STROJEPISJA (samo v Gorici) — to je prvi tečaj slovenskega poklicnega izobraževanja na Goriškem. Interesenti dobijo vse informacije v zvezi s tečaji v jutranjih urah na sedežu Kmečke zveze (Ul. CŠcerone 8). Vpisovanja se zaključijo 15. septembra. Z motorjem v avtomobil Na ortopedski oddelek glavni bol nišnice so včeraj dopoldne sprejeli 23-letnega Walterja Ella, karabinjerja, bivajočega v Ul. Elettricisti št. 1 v Miljah. Pri Ospu se je z motorjem honda 400 silovito zaletel v fiat 126, ki ga je upravljala Tta-lia Ulcigrai, 61 let, s Trga Giariz-zole 15. Eli si .je v nesreč' prelomil levo zapest.je in zadobil še nekaj lažjih poškodb. Ozdraveti bi moral v 40 dneh. Študijski dan Slovenskega kulturnega kluba September: to je začetek šole, začetek novega delovnega leta. Kot prejšnja leta, tudi tokrat Slovenski kulturni klub organizira ' v tem času študijski dan, ki bo na Repen-tabru 10. septembra v skavtskem sedežu, kot vstop v letošnje delovno leto. Program bo otvoril, ob 10.30 univerzitetni profesor Jure Slokar, ki bo govoril o oboroževanju, miru, atomski nevarnosti.. . Popoldne ob 15.30 se bo program nadaljeval s predavanjem profesorja P. Merkuja in profesorja V. Cerna iz Benečije. Predavatelja nam bosta posredovala informativno sporočilo o Slovencih ob zahodni narodnostni meji. Med opoldanskim odmorom bo kosilo, spored pa bom0 zaključili z družabnim večerom. Zbirališče na Trgu Oberdan ob 8.30. ODBOR SKK V počastitev spomina pok. Draga Abrama daruje družina Bernetič (Gročana 10) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Še 27,2 milijarde lir za suhi dok v arzenalu V Uradnem vestniku republike 1* vendar bil priobčen zakon (št- •' ki pooblašča ministrstvo za -,a dela, da dodeli Tržaškemu ar«'■ lu - Sv. Marku dodatni prispe« 27,2 milijarde lir za izgotovitev suhega toka Omenjena vsota ustr 80 odstotkom porasta v izdatki • dok. do katerega je prišlo za dolgoletnih zamud. Omenjena sredstva veljajo za ob dob je treh let, torej do konca 1984. kar pomeni, da bo anen . tekočem let razpolaga! z 8,1® jarde lir. Zanimivo pri tem !«• bo teh dobrih 8 milijard zak ministrstvo dvignilo iz sklada financiranje političnih strank. Repentabrska sekcija Slovenj skupnosti izreka iskreno sožalje žlni in sorodnikom ob smrti M župana repentabrske občine Mi ae" la Guština. Gospodarska zadruga iz u izreka najgloblje sožalje svojcem izgubi ANDREJA KRIŽMANČIČA ŠD Zarja izreka svojemu od®0? niku in bivšemu igralcu Stoj® -družini občuteno sožalje ob s dragega očeta ANDREJA KRIŽMANČIČA KD Lipa izreka iskreno družini in svojcem ob te: dragega ANDREJA KRIŽMANČIČA sožalj* Zavarovalnica goveje živine ‘ eno odborm** zovice izreka družini iskren® Ije ob izgubi večletnega Andreja Križmančiča. Člani pripravljalnega °db®ra 0 dneva kmetijstva izrekajo sožalje svojemu sodelavcu hm Mattiettiju ob izgubi očeta. Ob izgubi dragega očeta *' „ uprava občine Doline obcins* ^ svetovalcu Emiliju Mattiettiju družini iskreno sožalje. .81 Dne 7. septembra je preminil naš dragi EMILIO DANIELI Pogreb bo jutri v četrtek, 9. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnic« glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Posebna zahvala zdravnikom in osebju klinike medicinske patologije za požrtvovalno nego in skrb. Žalostno vest sporočajo žena Sandra, sestre, svakinji z družinami in drug® sorodstvo Trst, 8. septembra 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož. oče in nono ANDREJ KRIŽMANČIČ Pogreb bo danes, 8. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici. Žalujoči: žena Sabina, sin Stojan In N®* Dora z družinama ter drugo sorodstv® Bazovica, 8. septembra 1982 Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in nono BENVENUTO MATTIETTI (UTO) Pogreb bo jutri, 9. 9. 1982, ob 13. uri iz glavne nišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. bol- Log, 8. septembra 1982 Žalostno vest sporočajo: žena Neri®*’ sin Emilio, nevesta, vnukinja An*' bratje, svakinje, nečaki in drugi s0-rodniki 8. 9. 1971 8. 9. 198Z Še vedno si v naših srcih SAŠKO DANEU Opčine, 8. septembra 1982 VSI TVOJI 8. 9. 1981 8. 9. 1*$ Ob prvi obletnici smrti Vide Pecenik roj. Kuret se je z ljubeznijo spominjajo mož Angel, sin Marino in hči Pief*‘ na z družinama ter drugo sorodstv® Boljunec, 8. septembra 1982 V PRIREDBI MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Od 17. do 19. septembra mladinski seminar na Bledu Seminar bo priložnost za izčrpnejše spoznavanje naše polpretekle zgodovine Mladinski odbor Slovenske kultur-'gospodarske zveze prireja 17., *”■ln 19. septembra mladinski semi-ar ob Blejskem jezeru. Seminar penzionu «Agrostroj» na Bledu; ,» seminarja pa znaša 30.000 lir 14 Udeleženca. Letošnji mladinski seminar na Ble-??. je zamišljen kot nekakšen za-Oucek enoletnega delovanja perma-jtnih seminarjev, ki so bili le-®s na Goriškem in Tržaškem, hkra-11 Pa kot priložnost za izčrpnejše Poznavanje naše polpretekle zgo-“OVjne. Blejski seminar bo torej zgo-j^inskega značaja, saj čestokrat Požarno, da je mladina o naši zgo-oovini površno poučena. Program blejskega seminarja je "»slednji; ^ petek, 17. 9. prihod udeležen-r*v v popoldanskih urah; nato o-?.Wa miza o mladinski problema-Sl v zamejstvu. V soboto, 18. 9. v dopoldanskih urah predavanje o obdobju 1941 - 45 v Sloveniji ter delo v skupinah o tej temi; popoldne pa predavanje o obdobju 1945 - 54 pri nas ter delo po skupinah o isti temi. V nedeljo, 19. 9. bo v jutranjih u-rah predavanje o položaju slovenske narodnostne skupnosti po letu 1954 in v letih ’60 ter delo po skupinah V popoldanskih urah odhod. Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu MO SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/ffl - telefon 744426) in v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 84-644). Poleg tega pa se lahko pozanimajo tudi pri odgovornih pri raznih mladinskih odsekih in krožkih. Mlade s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, ki se nameravajo udeležiti blejskega seminarja, opozarjamo, da se čimprej javijo, saj je število mest omejeno. DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ Deželno odborništvo za poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti je zaupalo PRIREDITEV KNJIŽNIČARSKEGA TEČAJA NARODNI IN STUDIJSKI KNJIŽNICI Tečaj se bo začel v pozni jeseni, predavanja bodo v popoldanskih urah. čas za vpis v tečaj je do 30. septembra v upravi NšK - Ul. sv. Frančiška 20/1. Cii GLASBENA MATICA TRST "Lvešča, da je vpisovanje novih gojencev k Trsta in podružnic na sedežu v Trstu, Ul. R. Manna 29, Se danes, 8. septembra, od 9. do 12. ure. Kino FC PRIMORJE Prtredi v soboto, 11., in v nede-‘i°. 12. septembra na Proseku »Na Balancu* ŠPORTNI PRAZNIK SPORED: v soboto, ob 17. uri odprtje kioskov; ► ^ • > *® 19. uri nagrajevanje memoriala »Žarko Race*; °d 20.30 do 1. ure^plčš z ansamblom THE LORDS. v nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov in tradicionalna tek-hia »Stari - mladi*; ob 19. uri kulturni program; nastopajo mladinska in otroški folklorni skupini KD Rdeča zvezda iz Saleža; °d 20. do 1.00 ure ples z ansamblom THE LORDS. .Kioski bodo založeni s specialitetami na žaru in z domačo kapljico. Vabljeni Razstave galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 'e razstavljen izbor slovenske ike. Včeraj-danes 'anes, SREDA, 8. septembra MARIJA e vzide ob 6.34 in zatone ob ~ Dolžina dneva 12.57 — Lu-z>de ob 22.15 in zatone ob 11.45. lrl, ČETRTEK, 9. septembra PETER etne včeraj: Najvišja tempera-« stopinj, zračni tlak 1013.8 mb. »da, veter 53 km na uro jugo-fnik, vlaga 85-odstotna. nebo ‘ačeno, dežja je padlo 0,6 mm, e razgibano, temperatura morja »topinje. ROJSTVA IN SMRTI )DlLl SO SE: Jana Ban, Carlo °1°. Lara Prisco, Charlie Hill, Pela Bressan, Daniele Vatta, ^ Pietroniro. ®RLI SO: 86-letna Lucia Pu-yd. Roselli, 0 letni Renato »glia, 70-letni Bruno Poli, 80- let-rancesco Abatangelo, 80-letni iJJ0 Cova, 85-letni Pietro Casset- 0 letni Francesco Grison, 70- 1 Itala Zurovich por. Mari, 66-.Domenico Rumich, 67-letna Ariston 21.00 «aC/DC ■ Let there be rock*. Eriča Dionysiusa in Eriča Mistlerja. Ritz Danes zaprto. Eden 17.30 «Arancia meccanica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacieio 16.30 «Delitto al Central Hospital*. L. Grant. M. Ironside. Fenice 17.00 «11 sommergibile piu pazzo del mondo*. Nazionale 16.30 «Amanti miei*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Easy Rider*. Filodrammatico 15.00 «Jimmy sen-saction my love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «Lezioni maliziose*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Via col vento*. C. Gable, V. Leight. Moderno 16.00 «Guerre stellari*. Capitol Danes zaprto. ftsdjo ,15 30 «Stretta e bagnata*. Pre- ‘■'povMan mladini pod 18. letom. Vitforio Veneto 17.00 «Assasinio sul-1’Orient express». Lnmiere 16.30 '«Super rapinar a Milano*. Adriano Celentano in Clau-dia Mori. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mešani pevski zbor Lipa obvešča, da bo pevska vaja jutri, 9. septembra, ob 21. uri v Bazoviškem domu. Vabljeni. Mladinski odbor SKGZ obvešča, da je vpisovanje na mladinski seminar na Bledu (od 17. septembra popoldne do 19. septembra) vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, r ‘ ^aetano Merolla. 86 letna Anna jmhc vd. de Walderstein, 67-letni L Krizmancic, 69-letni Mario »a, 69-letni Benvenuto Mattiatti. DnEVNA služba lekarn h, „ (od 8.30 do 20.30) . J; Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. ilt^k 9, Trg Valmaura 11, Zgo- ! in j *iunec. cLdo 13.00 in od 16.00 do 20.30) ‘donijev trg 8, Ul. Belpoggio 4 ^OČNA služba lekarn n.,. (od 20.30 dalje) ^'donijev trg 8, Ul. Belpoggio 4g°nik, Boljunec. 'ifAVSTVKNA DEŽURNA SLUŽBA »j ,*!» služba od 21 do 8. ure 1 “2-627. predpraznična od 14 do r« .re 'n praznična od 8. do 20. tel 88 441 ^KARNF V OKOLICI j! 'Junec: tel. 228-124, Bazovica; !65- Opčine: tel 211-001; gonii tel 225-141; Božje polje Oa,;?' tel 226 596; Nabrežina: tel. Sesljan: tel. 209-197; Žavtje: Pe , - % , BANCA-Dl CREDITO Dl TRI EŠjfE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 7. 9. 1982 Ameriški dolar 1380.— Kanadski dolar 1.090,— švicarski frank 661,— Danska krona 159.— Norveška krona 201.— Švedska krona 222.— Holandski florint 506.— Francoski frank 198.— Belgijski frank 24.50 Funt šterling 2 390.— Irski šterling 1.900.— Nemška marka 561.— Avstrijski šiling 79,70 Portugalski escudo 15,- Pezeta 12,- Jen 4.5 Avstralski dolar 1.250,- Drahma 17,- DebeU dinar 22,- Srednji dinar 21,70 MENJALNICA vseh tujih valut Sel Tekmovanje za godce diatonične harmonike Občina Sauris (Videmska pokrajina) razpisuje tekmovanje za diatonično harmoniko «Praemium Sauris*, ki bo 3. oktobra 1982 v zgoraj omenjeni občini. Natečaja se lahko udeležijo godci diatonične harmonike, ki niso profesionalci in ki dostavijo organizatorju izpolnjeno prijavnico do 13. septembra. Udeleženci natečaja bodo morali predstaviti po dve skladbi, ki so lahko delo znanih ali neznanih avtorjev, ljudske pesmi ali delo izvajalcev samih. Tekmovanje «Praemium Sauris* je prvo tovrstno tekmovanje v Italiji. Kdor želi sodelovati na tekmovanju, se lahko zglasi na ZSKD, Ul, sv. Frančiška 20, kjer sprejemajo vpisovanja. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo usposobljenostni izpiti na vzgojiteljski šoli (jesenski rok) v petek, 10. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. f Čestitke Našemu SANDORJU kliče še na mnoga zdrava in srečna leta! Delovni svet kulturnih društev zahodnega Krasa. Mali oglasi telefon (040) 794G72 IZGUBIL se je nemški ovčar — samica po imenu Tawa na področju Opčin - Bani. Najditelju velika nagrada. Tel. 755755, 741753 ODDAM v najem avtoličarsko delavnico (karoserijo). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi št. 6, pod šifro «Karoserija*. PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. na številko (040) 226577. JOSIP SANCIN - Šarnek, Dolina 112, je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. ZARADI veselja do obdelovanja kupim manjšo parcelo, tudi zapuščeno, v kontovelskem ali kriškem bregu. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Breg* ali telefonsko 040/794672 interna 48. PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850. IŠČEM hišo ali trosobno stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ali 27 od 10- do 13. ure. PRODAM elegant 112, prevoženih 45.000 km — kot nov. Telefon 040/ 220363 (Križ). SLOVENSKO izvozno - uvozno podjetje išče ljudi za zelo interesantno delo. Možnost potovanj in dobri finančni pogoji. Vozniško dovoljenje obvezno. Telefonirati v uradnih lirah nai.št«, ,040/212255. ,, SLOVENSKO izvozno - uvozno podjetje išče uradnico/ka po možnosti z administrativno prakso. Možna tudi poldnevna zaposlitev. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/212255. SLOVENSKA DRUŽINA sprejme v varstvo dva slovenska otroka stara od enega leta in pol do treh let. Domača hrana in svež zrak. Informacije na telefonsko št. 040/ 225754 ob urah kosila. UGODNO prodam opel record 1700 letnik 1973 s priključkom za prikolico. Telefonirati na številko 040/ 826759 ob delovnem času. ZOBOZDRAVNIK Peter Ukmar ob vešča, da deluje v novi ambulanti v Sesljanu št. 57/1, tel. 040/291023 PRODAM harmoniko vietoria 140 basov. Telefonirati ob uri kosi la na št. 040/228171, PEDIATER Hr. Mirko Špacapan, telefon 81 275 in psihiater dr. Bernard Špacapan, tel 390 872 sporo čata. da sta odprla lastno ambulanto v Gorici, Ul Petrarca 3. OSMICO ie odpri Robert Pipan v Mavhinjah. ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A Soroce SEIKO DOXA Ulica TRST S Spiridione Tel. 60-252 Kieiua ARREDAMENTI Oprema za hišo 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395 Seli LUCX FORNITURE 34074 TRŽIČ Dobave za urade Ul. Valentinis 18 (0481) 72395 OBETA SE PO KAKOVOSTI IN KOLIČINI DOBRA LETINA Prve količine grozdja že pospravljene Prava trgatev bo v prihodnjem tednu V krminski zadružni kleti odkupili že okrog 1300 stotov belega pinota, ki ga bodo predelali v šampanjec • Kako bo z odkupnimi cenami grozdja? Čeprav smo šele na začetku septembra, so prvi hektolitri mošta že v sodih. Po posebnem postopku ga bodo predelali v peneče vino. Že čez nekaj dni, predvidoma sredi prihodnjega tedna pa se bo pričela prava trgatev. Tako pravijo v krminski zadružni kleti, kjer so sicer v tem tednu že odkupili okrog 1300 stotov zgodnjih sort grozdja, namenjenega za izdelavo penečih vin. V glavnem gre za beli pinot. Kdaj se bo pričela prava trgatev, čeprav je tik pred vrati, pa je v mnogočem odvisno od vremena. Grozdje je letos zdravo in bi kazalo zato počakati še nekaj dni, pravijo v kleti. Nekajdnevno deževno obdobje pa bi utegnilo prav gotovo zelo neugodno vplivati. V poprečju napovedujejo dobro letino, tako glede kakovosti, kakor glede količine. Grozdja naj bi bilo za okrog 25 do 30 odstotkov več kakor lani. Torej spet imamo opravka z razmeroma zgodnjo trgatvijo, pravza prav prezgodnjo. Za razloge smo vprašali ravnatelja krminske zadružne kleti. Po njegovem je dejavnikov več. Od klimatskih razmer pa do gnojenja in načina obdelovanja. Najvažnejša pa sta vsekakor dva: način sajenja in obdelovanja vinogradov, kjer so trte danes redkeje kakor v prejšnjih časih. Odločilnega pomena pa je najbrž tudi uporaba sodobnih škropiv, tako proti zajedavcem, kakor proti glivičnim boleznih, škropiva so resda učinkovita, vendar pa imajo nedvomno tudi stranske učinke na rast trte, ki se. kaže v manjši odpornosti lupine na jagodah in nasploh na hitrejšem vegetativnem razvoju, kar navsezadnje pojasnjuje zakaj je trgatev za nekaj tednov prezgodnja. To seveda v primerjavi z izkušnjami izpred nekaj let. Je to dobro ali slabo? Najbrž bo treba vzeti v poštev tudi pozitivne izkušnje iz preteklosti, pravi dr. Soini. V nižinskem svetu je trgatev običajno že bolj zgodnja. Zlasti letos, ko smo imeli opravka z razmeroma dolgim sušnim obdobjem. Na posestvu v Villanovi kjer bodo do konca meseca pospravili okrog 7000 stotov grozdja so začeli trgati že nedeljo. Najprej zgodnje sorte, Slovenski deželni zavod sa poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1982/83 TEČAJ IZ STROJEPISJA Vpisovanje in podrobnejše informacije na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, Travnik št. 11. za proizvodnjo penečega vina, to dni pa pospravljajo že bele sorte namenjene proizvodnji navadnih vin. Tako na velikih vinogradniških posestvih, oziroma zadružnih kleteh. Kaj pa manjši, zasebni pridelovalci? Taki, ki grozdje prodajo, ali pa ga predelajo doma. »ZačeU bomo že danes, ali jutri, odvisno pač od vremena*, so nam povedali pri Kebrovih na Ceglem. Če bo lepo vreme bodo pridelek pospravili v dveh tednih. Najprej bodo potrgali rdeči pinot. Delavcev po vsej verjetnosti ne bodo najeli, saj stanejo kar precej. V glavnem bodo postorili sami, ob pomoči pri- jateljev in sorodnikov. O trgačih smo se pogovarjali tudi z Brunom Štekarjem na Vale-rišču. Izgleda, da je letos ponudba sezonskih delavcev kar precejšnja, vendar pa bodo tudi pri njih v glavnem opravili sami, ali pa s pomočjo sorodnikov. Grozdje bodo namreč prodali, iztržek bo pač kar bo. Poleg tega je letos njihove vinograde prizadela še toča. Vprašanje odkupnih cen grozdja je zaenkrat še nekakšna skrivnost. Skoraj nihče od naših sogovornikov ni moral govoriti o številkah. Zadeva je namreč precej delikatna, posebno po lanskih grenkih (in dragih) izkušnjah. miiiniiiiiuiimHHtiiiiitmntiiiiiiiiiiiiMiitMiimiimnniiiiiiifiiiiiiiiiiMiitifiiitiiiiinniiiiNiumniumiifnu IM DVEH ZBOROVANJIH V TRŽIČU Kovinarji zahtevajo ukrepe proti gospodarski krizi Takoj je potrebno podpisati delovno pogodbo Gospodarska kriza, in še zlasti težave kovinarske industrije, je bila osrednja tema dveh dogodkov sindikalnega značaja včeraj v Tržiču: zborovanje kovinarjev pred ladjedelnico Italcantieri in shod deželnega vodstva kovinarjev. Nekaj pred osmo uro se je pred vhodom v ladjedelnico zbrala množica kovinarjev tega največjega industrijskega obrata in manjših o-bratov na območju Tržiča, ki je z dveurno stavko in z zborovanjem, na katerem je govoril vsedržavni tajnik kovinarske stroke Silvano Veronese, zahtevala takojšnji podpis delovne pogodbe ter sprejemanje ukrepov, ki naj omilijo posledice gospodarske krize v državi kakor tudi na Goriškem. Veronese je v splošnih obrisih omenil vse gospodarske težave in tudi nesposobnosti vlade, da bi jih odpravila. Spregovoril je tudi o družbeni krizi in pri tem obsodil državo, da ni uspešna v borbi proti organiziranim kriminalnim skupinam. Veronese je še zlasti spregovoril o težavah goriškega gospodarstva, kjer je zaradi pomanjkanja naročil proizvodnja v zastoju v ladjedelnici, Ansaldo, Detroit, itd. Federacija kovinarjev se ne sprašuje, katera je tista sredina, ki lahko zagotovi gospodarsko rast, važno je, da se to doseže. Medtem pa so se delegati kovinarjev naše dežele sešli na sedežu kovinarske federacije FLM v Tržiču in poslušali dolgo in poglobljeno poročilo deželnega tajnika Giannija Santina, ki je osvetlil razmere v posameznih obratih in v posameznih pokrajinah. Tudi San-tin je zahteval takojšnji podpis delovne pogodbe in sprejem ukrepov, ki naj zagotovijo rast proizvodnje. Ob koncu je spregovoril vsedržavni tajnik kovinarjev Veronese. LETOS ŽE DESETIČ Predvajanje diapozitivov in razstava fotografij Mednarodni fotografski natečaj v izvedbi {»soškega fotografskega krožka (Circolo fotografira isonti-no) bodo letos priredili že desetič. Okroglo obletnico bodo zato proslavili z vrsto prireditev. Prva bo na sporedu že v nedeljo, 12. t.m., ob 10.30 v deželnem avditoriju, kjer bodo predvajali sprejete barvne diapozitive z. letošnjega ngtečaja in kjer bo tudi nagrajevanje. Na prireditvi bo sodeloval tudi zbor «Monte Sa-botino*. V nedeljo zjutraj bodo v razstavnih prostorih' deželnega avditorija odprli tudi razstavo črno - bele fotografije ter. skupinsko, razstavo fotografij avtoijev Karla Kultererja, Lada Jakše in Carla Bevilacque. Na ogled bodo tpdi stari in ,s(arip-ski fotografski aparati. Razstava bo odprta do sobote, 25. septembra. RAZVESELJIVA VEST IZ RIMA V Uradnem listu 24. avgusta je bil objavljen že tudi pravilnik o pridelovanju - Počakati bo treba še na dekret predsednika republike • Predvidena možnost dvojezičnih nalepk • Od ponedeljka, 13. t.m., bo Državna knjižnica v Gorici spet odprta po običajnem umiku in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12 30. Skoraj istočasno s pričetkom trgatve prihaja iz Rima vest, ki jo bodo z zadovoljstvom sprejeli predvsem vinogradniki s področja Krasa. Vsedržavni odbor, ki je zadolžen za zaščito in nadzorstvo proizvodnje vin z zaščitenim geografskim poreklom je namreč izdal ugodno mnenje glede priznanja statusa DOC (vino z zaščitenim geografskim poreklom) tudi trem vrstam vina, ki se proizvajajo na goriškem in tržaškem Krasu. Omenjeni odbor je že tudi poskrbel za izdajo pravilnika o proizvodnji omenjenih vin. Pravilnik z mnenjem omenjenega odbora je bil objavljen v Uradnem listu 24. avgusta letos. Postopek za priznanje statusa DOC tudi kraškim vinom je tako v glavnem zaključen. Kolikor ne bo v roki- šestdesetih dni od objave ugovorov, pripomb ali spremi-njevalnih predlogov, bo besedilo pravilnika objavljeno v obliki dekreta predsednika republike in s tem bo zaščitena norma dejansko stopila v veljavo. Pravilnik razlikuje dva točno o-značena vinorodna okoliša. Vino z označbo «kraški teran* «Carso» Terrano se lahko prideluje le na območju občin Trst, Zgonik, Repentabor ter Devin - Nabrežina, vendar ne na celotnem njihovem ozemlju. širši je vinorodni okoliš za vino označeno z »rdeče kraško* (Carso -rosso) in «kraška malvazija* (Carso - malvasia), saj zajema celotno območje vseh šestih občin na Tržaškem, v goriški pokrajini pa celotno območje občine Doberdob ter del ozemlja občin Sovodnje, Zagraj, Fo-ljan, Ronke in Tržič. Pravilnik o proizvodnji kraških vin z zaščitenim poreklom vsebuje tudi druga določila, tako glede maksimalne količine pridelka, razmerja in prisotnosti zaščitenih sort, organoleptičnih lastnosti itd. Prepovedana je vsakršna oblika siljenja (v smislu hiperprodukcije) nasadov, maksimalna količina pridelanega grozdja pa je določena na 70 stotov na hektar površine, s toleranco +20 odstotkov v slučaju izjemno ugodnih letin. Pa še nekaj se nam zdi pomembno omeniti iz določil objavljenega pravilnika v čemer bomo sicer še poročali. V zadnjem odstavku drugega člena piše med drugim, da oo poleg uradne označbe in imena ter drugih navedb, lahko tudi, čeprav z manjšimi črkami, dobeseden prevod v slovenščini. Želimo, da bi to možnost izkoristili vsi naši kraški vinogradniki. Nogometni turnir zdravstvenih delavcev Prvi nogometni turnir delavcev S področja zdravstva. Tako bi lahko imenovali prireditev, ki bo na sporedu v petek, 10., in soboto, 11. t.m., ko se bodo na nogometnem igrišču v Štandrežu pomerile ekipe Zelenega križa, goriške splošne bolnišnice, blagajniške službe KZE in u-službencev Banca del Friuli ter e-kipa bolnišnice sv. Justa. Finalno srečanje bo v soboto ob 18. uri. Vstopnine ne bo, nabirali pa bodo prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili v korist združenja ANFFAS. Množična udeležba na nedeljskem lovskem srečanju na Lokvah Na množičnem lovskem srečanju na Lokvah, so lovci z novogoriškega območja proslavili pomembne obletnice: 75-letnico organiziranega lova na Slovenskem, 35-letnico delovanja Zveze lovskih družin Nova Gorica in 35-letnico priključitve Primorske k matični domovini. Nedeljskega slavja, ki je bilo zares množično, so se udeležili tudi številni lovci iz Furlanije - Julijske krajine, člani Društva slovenskih lovcev Doberdob in pa delegacija Kluba prijateljev lova iz Celovca. Na slovesnosti je govoril član predsedstva SRS Lojze Briški, ki je poudaril pomembno vlogo, ki jo opravljajo lovci pri gojitvi divjadi in za ohranjevanje pravilnega ravnovesja v naravi. Briški je poudaril tudi velik pomen obstoja in delovanja samostojne lovske organizacije med Slovenci v zamejstvu. Ob priložnosti lovskega srečanja na Lokvah je Zveza lovskih družin iz Nove Gorice poskrbela tudi za izdajo brošure - almanaha o lovu in organizaciji lova na območju od zgornje Soške doline do Vipavske. Navedeni so osnovni podatki o vsaki izmed 36 lovskih družin na tem območju. Zveza LD je poskrbela tudi za izdajo priložnostne značke. Množično srečanje se je zaključilo, tako kakor se pač spodobi za prireditve članov zelene bratovščine. veselo, ob dobrem prigrizku in še boljši kapljici, pa tudi z veliko lovsko tombolo. Predavanja NAVODILA GORIŠKE KZE Seznam zdravstvenih uslug ki so proste samoprispevka Poleg: državljanov z nizkimi osebnimi dohodki in invalidov so o-proščeni dajatev pregledi krvodajalcev, ponesrečencev na delu itd. Krajevna zdravstvena enota je izpopolnila način plačevanja samoprispevka za specialistične preglede v laboratorijih in za diagnoze. Se naprej velja predpis, da so vsi državljani dolžni plačevati samoprispevek. Izjema so državljani z nizkim osebnim dohodkom in invalidi. Po novih prepisih pa je plačevanja samoprispevka oproščen tudi nujen prevoz v bolnišnico z re-šilcem; pri tem so vštete tudi tiste nesreče na delu, zaradi katerih poškodovanec ne ostane v bolnišnici. Nadalje so oproščeni vsi tisti pregledi, ki jib župan odredi po členu 33 zdravstvene reforme in vsi takojšnji pregledi v korist javnih uprav. V ta zadnji primer sodijo preventivni ukrepi v splošno korist, ki imajo, denimo, za cilj preprečevati izbruh bolezni. Sem spadajo tudi občasni pregledi delavcev kakor tudi pregledi o-seb, ki so zasvojene z mamili. Na podlagi odredbe KZE so oproščeni plačevanja samoprispevka pregledi, ki jih oblast predpiše z namenom, da zavaruje posameznike. Pri tem gre za postopke za pridobivanje obrtnic, tekmovalno športno dejavnost, vozniška dovoljenja, najemanje delovne sile itd. Te dajatve so oproščeni tudi krvodajalci, kakor tudi zasebna podjetja, kadar gre za zdravstveno zaščito delovnega mesta. Oproščeni št. pri bla- dajatve so tudi tuji delavci, ki živijo na območju Skupnega evropskega tržišča in ki imajo model E- Ul. Ob koncu KZE sporoča, da je samoprispevek mogoče plačati na tekoči račun goriške KZE 10077493 pri Banca Friuli, kmetijskih hranilnicah in pri gajnah bolnišnic. Lep uspeh praznika v Plešivskem {ozdu Veliko ljudi je v nedeljo obiskalo prireditev, pravzaprav vrsto prireditev, ki so jih pod naslovom praznik v gozdu pripravili goriški radikalci ter ekologi. Letos je bila prireditev v Plešivskem gozdu na sporedu že tretjič, gotovo pa je bila, tako glede programa, kakor glede udeležbe, najuspešnejša. V okviru praznika je nastopil kvartet trobil iz Tržiča s skladbami iz šestnajstega stoletja, svoj del so prispevali mladi člani gledališke skupine Piccolo Teatro di Gorizia, največ navdušenja in odobravanja pa so vsekakor izzvali pevci iz Japonske, ki so ob kancu tedna gostovali na mednarodnem pevskem natečaju «Seghizzi». Torej praznik v pravem pomenu besede! Izidi popravnih izpitov na višjih srednjih šolah Sovodenjska posojilnica bo v Jesensko - zimski sezoni organizirala ciklus- strokovnih predavanj--s področja kmetijstva in vinogradništva. Prvo predavanje bo na vrsti" že v petek, 10.'t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo dr. Claudio Fabbro, strokovnjak s področja vinarstva. Vabljeni zlasti vinogradniki! Razna obvestila Na sedežu Glasbene matice v Ulici della Croce 3 je v teku vpisovanje v šolo Glasbene matice. Vpisovali bodo do 15. septembra. Vpisovanje v podružnico šole Glasbene matice v Sovodnjah bo jutri 9. t.m., od 16. do 18. ure. Pred tednom dni so se tudi na slovenskih višjih srednjih šolah pričeli popravni izpiti. Medtem se je tovrstna preizkušnja že tudi končala in včeraj so skoraj na vseh šolah (izjema je trgovski tehnični zavod Ivan Cankar) objavili izide, ki so sledeči: Gimnazija - licej »Primož Trubar*: 4. gimnazija, izdelali so Andrej Bolčina, Marko Corsi, Sabina Fabbro. 5. gimnazija, izdelali so Aleš Cej, Myriam Klanjšček, Igor Lakovič, Simon Spazzapan, ena dijakinja je bila zavrnjena. 1. licej, izdelali sta Sara Hoban in Cristina Knez, 2. licej, izdelal je Karel Bolčina, en dijak je bil zavrnjen. Učiteljišče »Simon Gregorčič*: 1. razred, izdelala je Sonja Volk, en dijak je bil zavrnjen, 2. razred, izdelal je Marko Temon, ena dijakinja je bila zavrnjena, 3. razred, izdelale so Paola Bertolini, Elisabet-ta Maraž in Patricija Radetti, ena dijakinja je bila zavrnjena. Trgovski tehnični zavod »Žiga Zois*: 1. razred, izdelali so Barbara Cerv, David Grinovero, Elena Humar, Loreta Jarc, Danila Petejan in Matjaž Terčič. 2. razred, izdelali so Laura Brajnik, Vida Doktorič, Cinzia Olivo, Elena Šuligoj. Izidi na zavodu Ivan Cankar bodo znani, kakor smo že uvodoma zapisali, šele danes. IZGUBLJENO — NAJDENO V uradu za najdene predmete pri goriški občini hranijo, na razpolago zakonitemu lastniku, sledeče predmete: dve ženski zapestni uri, dva zneska denarja, tri motoma kolesa, žensko kolo, stensko sliko z nabožnim motivom, dva para čevljev, štiri zvezke enciklopedije, moško mm KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA -K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: S4206 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI kolo, zložljivo kolo in kakor običajno, lepo število ključev in šopov ključev. Kino Od 26. do 28. novembra pokrajinski kongres krščanske demokracije Pokrajinski kongres krščanske demokracije bo od 26. do 28. novembra. Tako so sklenili na zadnji seji pokrajinskega vodstva te stranke, na kateri so razpravljali tudi o politični krizi na deželi ter izrazili upanje v čimprejšnjo rešitev. Največ pozornosti pa so na seji namenili vprašanjem v zvezi s pripravami na 28. kongres stranke. V okviru teh priprav bo stranka organizirala vrsto zborovanj o najbolj aktualnih vprašanjih s področja gospodarstva in poUtično-uprav-nega življenja. Začasno poravnan spor med gradeškimi ribiči in finančno upravo Spor med gradeškimi ribiči in finančno upravo je bil za silo rešen. Na sestanku, ki je bil v ponedeljek na goriški prefekturi so se domenili za odgoditev roka, do katerega bi morali prizadeti ribiči vplačati a kontacijo na račun davkov. Menda bi moralo 25 poveljnikov ribiških čolnov vplačati skupno kar okrog 160 milijonov Ur. Ribiči so prejšnji teden uprizoriU protestno stavko ter niso izpluU na lov. Po ponedeljkovem sestanku, ki se ga je udeležil tudi gradeški župan, pa ^ se že vrnili na delo. DO 30. SEPTEMBRA Uradi na šolskem skrbništvu odprti samo ob petkih Do 30. septembra bodo uradi pokrajinskega šolskega skrbništva odprti za občinstvo samo ob petkih od 11. do 13. ure. Ukrep je v zvezi z obilico dela, ki ga imajo v uradih ob začetku šolskega leta. Pouk na šolah se bo začel, kakor znano, v prihodnjem tednu. I,vrtca CORSO 17.30-22.00 »Roller bali*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30-22.00 »Reds*. W. Beat-ty in D. Keaton. VITTORIA 17.00-22.00 «Pomoshow a Montecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Agente 007 moonreaker*. PRINCIPE Danes zaprto. Plava > , . < : ... ... ; - .■ • ■■ IZPOSOJENA REPORTAŽA Na jadralni deski od Ancone do Dugega otoka Med 32-urno plovbo niso jadralci stopili s svojih desk na trdnejša tla Podvigov z jadralnimi deskami je iz leta v leto vedno več. Letos sta kar dva na Jadranu izvedli slovenski jadpalci. O Teleksovem jadranju od Ulcinja do Ankarana smo že obširno poročali, danes pa smo si iz .revije Avto .sposodili reportažo o podvigu članov ljubljanskega kluba Veter, ki so se na «deski» podali iz Ancone na Dugi otok. Do zamisli je prišlo pred kakšnim letom, nekje po zaključku maratonske vožnje na jadralni deski iz Pirana v Dubrovnik lansko leto. Člani ljubljanskega kluba Veter so bili veseli nad lanskoletnim uspehom in dogovorili so se, da bodo prihodnje leto poskušali prečkati Jadransko morje nekje na relaciji med Ancono in Zadrom. Ideja je bita sprejeta, trening se je lahko začel. Priprave so bile resne in dolgotrajne in nikakor ne preproste. Ne gre namreč samo za fizični trening, am- •iiiiliiniiiiiiiiiimiiiiiiMiiMiiiiiuiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiinuiiiiHfiiiMimiiiimiNiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHti FRANCOSKI HIBRID ZA LJUBITELJE HITREGA JADRANJA «Wizz»: ne jadrnica in ne jadralna deska Po mnenju večine proizvajalcev bo kaj kmalu tržišče nasičeno z jadralnimi deskami in bo pričelo primanjkovati potencialnih kupcev. Se \edno pa bo dovolj ljubiteljev morja, ki bi si zeleh jadralno desko, a se je izogiba io zaradi premajhne športne kondi cije. Industrija je v zadnjem ča su pomislila tudi na take ljubitelje morja, ki dobršen del svojega živlienia prečepi;o za pisalnimi mizami in si želijo vsaj med do pustom nekoliko bolj živahno športno aktivnost. Za take so jadralne deske pretrd oreh. nakup jedrnice pa je previsoka naložba za' nekajtedensko uporabo. Salo mdnška rešitev bi bila kompromis med jadrnico in jadralno desko. V zadnjih mesecih so tako nastala razna hibridna plovila, ki so na pol poti med jadralno desko in klasično jadrnico. Od prve ohranjajo lahko prenosljivost in nepretirano ceno, od druge pa ne preveč zahtevno upravljanje z jadri. Med takimi hibridi je tudi jadrnica «wizz» francoskega obrata Beneteau, ki ga uvaža podjetje Azimut iz Turina. Jadrnica .je dolga 4,40 metra, široka je 1.62 metra, telita pa samo 70 kilogramov. V bistvu je nekoliko daljša in širša jadralna deska s privzdignjenimi boki, ki v marsičem spominja na avstralske 18 čevljev dolge jadrnice. Od jadralne depke ohrania smerno ploskev, ki se vrti okoli svoje osi, predvsem pa jadro, ki ima lok in ne debla. Jambor je iz aluminija in ga razstavimo na dva dela, kot nalašč torej za prevoz na avtomobilskem prtljažniku, vstavimo ga v odprtino trupa kot pri jadralnih deskah, seveda peta ni premična,-«Wizz» ima tudi krmilo, di je prav tako vrtljivo okoli svoje osi kot smerna ploskev, da ga ne po škodujemo v nizki vodi. Povsem razumljivo ne bomo na taki jadr- nici iskali udobja, saj je namenjena izključno rekreaciji. Zaradi floka z njo upravljata dve osebi, a jadranje ni prezahtevno niti za enega. 13,50 kvadratnega metra skupne površine jader omogoča hitro plovbo tudi z blagimi sapicami. Najbolje se obnese z vetrom v krmo in polkrmo. a tudi proti vetru ni od muh, seveda bomo v takem primeru mokri, če je morje vzvalovano. Z močnim vetrom brez večjih težav »zagli-sa». Tak užitek pa si lahko pri voščimo, ko bomo upravljanje z jadri popolnoma osvojili. Ni pa se nam treba bati brodoloma, saj je jadrnica nepotopljiva. Prav tako se nam bo le v izrednih primerih obrnila, saj je jadro tako grajeno, da se pod pretiranim ko- tom zrak iz njega »izprazniš-, da vzdrži tudi močnejše nepredvidene sunke. Jadralca imata v sra dini oprijeme za stopala, v bokih pa so vdolbine za nošenje trupa, vsekakor pa je najboljša rešitev za splavitev jadrnice prenosni voziček, V glavnem lahko trdimo, da bo «wizz» nudil podobne užitke kot jadralna deska, prizanesel pa bo kolenom in hrbtenica, tudi porogljivih nasmehov radovednežev ne bo. kot je to običajno za začetnika na jadralni deski. Vse to bi moralo po mnenju izdelovalcev omogočiti precejšnje povpraševanje, kljub temu da so se podobne jadrnice pred kakim desetletjem slabo obnesle, a takrat ni bilo še jadralnih desk in jadranje ni bilo množični šport. it-,* «Wizz» med plovbo pak za vso organizacijo, ki jo takšen podvig zahteva. Treba si je omisliti spremstvo jadrnic, ki bodo poskrbele za hrano, pijačo in seveda varnost. Treba se je odločiti za taktiko, za način, kako bo plovba sploh pq-tekSla. Vse to so morali fantje opraviti v enem letu in ker takš no potovanje ni poceni, je bilo treba tudi poiskati tudi kakšna finančna sredstva. Tudi ta so izvrtali. Končno je napočil čas. ko se je bilo treba odločiti, kdaj odpluti. Zbor v kampu Punta Mika pri Zadru Vse slcupaj se je začelo v turi stičnem kampu, kjer so se zbrali jadralci Trpo Čjtiglic, Tomaž Kunaver, Lado Kuret, Gorazd Stražišar, Mare Poljanšek in Grega Garbajs. S turističnimi delavci Globtoura, ki so sklenili pripraviti ob vrnitvi, z zadrskimi CB a-mater ji in novinarji so se dogovorili še zadnje stvari in se na to s trajektom odpravili v Anconoi Vožnja je bila kar dolga in fantje so s strahom opazovali morje, oziroma plovne razmere. Kako neki bo v prihodnje? Ko so prispeli v Italijo, so jih tam že čakali spremljevalci na dveh jadrnicah: 8-metrskem sloopu in 10-metrskem katamaranu, ki naj bi plul zadnji in varoval skupino od zadaj, glede na to, da so jadralci sklenili, da do jugoslovanske obale ne izstopijo s svojih desk, je spremljevalce čakalo kar dosti dela. Fantje bodo na poti lačni in žejni. Start: 10. julija Potem ko so bili zadnji doga vori sklenjeni, oprema preverjena so 10. julija odpluli. Start ni bil prav prijeten, malo vetra, u-mazano morje, polno odpadkov so bili kaj žalostna slika. Zgodnja jutranja ura ni zbujala zaupanja še posebej zato, ker vetra pravzaprav ni bilo. Rahel vetrič se je izmenjaval z bonaco in tako je skupina v prvem dnevu uredila le dobrih 20 Nm, kar je na vse delovalo prav depresivno. Sonce, ki je žgalo čez dan, jim je popilo precej moči m hrana je morala biti skrbno izbrana, če je hotela fantom povrniti del izgubljenih moči. Šele proti večeru 11. julija je zapihalo. To je bilo olajšanje, po svoje pa jih je malo tudi zaskrbelo, saj se navadno veter proti večeru umiri, tu pa se je šele začel. In res je začelo pihati kar lepo (kakšne 3 Bf), temu primerni pa so bili tudi valovi. Znočilo se je in jadralci so bili razpoznavni le po svojih lučkah, ki so jih imeli privezane za vratom. Noč je bila temna in valov niso videli, le slutili so jih. Trenutek je bil kljub naporom in zaskrbljenosti lep in mogočen. Vprašanje je bilo, ali bodo zdržali napore.,, Noge so postajale težke in svinčen«, dlani žuljave in jadralci so vse boli uporabljali trapeze. Kljub temu niso vzdržali vsi. Prvi je odnehal Grega, najmlajši. bolečine v kolenih so bile prehude. Kasneje se mu je na jadrnici pridružil še Mare. Bil ie prehlajen in napori so v takšnih razmerah prehudi. Bila sta žalostna, ker sta morala odnehati, a kaj, najvažnejše je znati odnehati pravočasno. Četverica vztraja Drugi so nadaljevali, kaj so hoteli drugega. Zadnja noč je bila še posebej huda. čutili so. dan je naša obala blizu, a ni je še bilo. Vožnja je postala nekaj mehaničnega, treba se je bilo osredotočiti na to, cL, ne padeš v vodo, ki je bila črna in zlovešča. Krči na rokah so bili vse bolj pogosti toda treba je bilo zdržati. Ob treh ponoči je Kunaver za gledal svetilnik na Dugem otoku in zapodil se je proti njemu. Trojico je izgubil iz vida, pred seboj je imel le en cilj: doseči kopno. Približno ob 11. uri dopoldne je kot prvi zadel kopno in sam pravi, da se mu čeri še nikoli niso zdele tako lepe. Malo kasneje so se mu pridružili še ostali. Potovanje sicer še ni bilo končana, a zdaj je bilo vse laže. Fantje so malo spali in malo jadrali. vse dokler jih ni doletela nevihta. zato so se vkrcali v barke in se odpeljali na carino. Treba je bilo odpraviti formalnosti, se odpočili in se pripraviti na sprejem-, ki so jim ga priredili gostitelji. Cilj je bil dosežen. Čemu taka plovba? čemu ti napori? čemu takšno skoraj že nesmiselno vztrajanje? Fantje bi na to težko odgovorili tako, da bi odgovor zadovoljil vse. Pa niti ni potrebno, saj bi bilo tudi alpiniste nesmiselno vprašati, čemu lažejo na nevarne in težko dostopne planine. Ostane dejstvo, da moraš za tak-. šen (ali podoben) podvig imeti dobre kondicije in psihofizične pripravljenosti ter tudi veliko poguma, ko se boriš proti neprijaznim vremenskim razmeram in proti skušnjavi, da bi odnehal. Takšna volja in pogum, če odštejemo vse ostalo, pa tudi za siceršnje življenje nista kar tako? (Gur) tu. Prostornina prtljažnika se lahko bistveno poveča, ko poveznete zložljivo zadnjo klop, takrat se samba spremeni v majhen kombi, v katerega lahko marsikaj nakladate. Zunanja oblika sambe priča o tesnem sorodstvu s peugeotom (104) in s citroenom (LNA), od katerih je podedovala ostro prisekan zadek. Spredaj je tipična Talbotova maska, ki daje nekak občutek obremenjenosti. Notranjost je, kljub omejenemu prostoru. še kar udobna. Temu prispe: vajo predvsem skrbno oblikovani prednii sedeži in dolge vzmeti, ki zelo dobro blaži,io udarce. Voznik ima pred seboj tri okrogle inštru mente: na sredi je merilnik hitrosti z dvema števcema kilometrov, na levi merilnik goriva, na desni pa termometer za hladilno tekočino. Poleg tega je tu še vr-• sta kontrolnih lučk, ki gredo od dolgih luči do smerokazov, ročne zavore, pritiska olia. akumulatorja in čoka. Ob armaturni plošči so še gumbi za ogrevanje zadnje šipe, za brisalce zadnte šine ter za varnostne utripalke. Ročica štiristopenJskega menjalnika je med sedežema, tako kot ročica ročne zavore. Lega na cesti je kot v večini francoskih avtomobilov brezhibna, čeprav se v ozkih ovinkih samba strašansko nagiba, tako kot, če se spomnite Citroenova diana. Kljub temu pa je vožn-a vedno varna Gre za tipičen avto s pogonom na prednja kolesa, tako da nos sili vedno proti zunanji strani o-vinka. vendar je temu kos tudi poprečen voznik. Temu prispeva tudi relativni neposreden volan. Samba ima spredaj kolutne, zadaj pa bobraste zavore brez servo ojačevalnika, ki bi bil spričo omejene težo avta odveč. Vodno hlajeni motor zmore, kot smo rekli 50 KM. kar je za 740 kg težko vozilo čisto dovoli, čeprav mu nekje v visokih območjih zmanjka moči. Pri visokem številu vrtljajev je tudi hrup pre ce.išen. saj je akustična izolacija nekoliko pomanjkljiva. Adut sambe pa je poraba: to vamiški podatki (4,6 litra na 100 km pri' Stalni hitrosti 90 km na uro. 6.3 litra pri 120 km. 5,8 litra v mestnem pf-cmetu) “o sicer nekoliko optimistični, se pa ne razlikujejo veliko od rea’ne pora be. saj samba niti med vožrro po avtocesti pri na,'višji aitrosti (približno 140 km na uro) ne po-Dre več kot 8 litrov za sto ki lemetrov. Poraba se ne spremeni bistveno niti pri polni obreme nit vi. Cena vkl nično z, davkom IVA znaša približno 7.5 milijona lir za 1100-knbično različico. Zanimiva ie trdi verzija cabriolet. ki ima lSCO-kubični motor in zmore 72 KM ter n a j višjo hitrost 160 km na uro. Je pa bistveno dražja, saj velja obilnih 11 milijonov lir. ALFA ROMEO ZAMARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudi mo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO, Alfeta 1800 77-76. Giulietta 1600 78, Giulietta 1800 82, Alfasud 1200 TI 75, Alfasud Sprint ve loce 1500 79, Alfasud 1300 79, Alfasud TI 1200 75, Duetto 1600 FLAT 131 Racing 200 81, 131 Supermirafiori 1600 79, 131 Mi rafiori 1300 76, Panda 45 81, 127 Šport 79, Ritme 75 super 81. 500 L 70, 131 Diesel 2500 82. RENAULT 5 Alpine 81, 5 TS 78. MERCEDES Benz 2000 80 280 SE 71. TRIUMPH Spitfire 1500 78. Coupč 2000 77. CITROEN GS Club 78. AUTOBIANCHI A 112 E 76. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3- MESEČNO GARAN CIJO. OBIŠČITE NAS! AVTOODPAD R.M.F. FERNETIČI 300 m od meje zraven gradbenega materiala STARC AVTOSOLA DARIO Dario Bortuzzo T R S T — UL. BARBAPIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657 • Avtomobilisti: pazite kda| vam zapade vozniško dovol|en|e • Zdravniški pregled v našem eedežu • Hitri In dopolnilni teča|l • Avtomobilske pratike - a □ o, JADRALNA SOLA «NAUTICLUB» • Tehnični In. odmlnlstrotivnl servis • Storitve za reglstracl|o plovil • Dovol|en|a za upravl|an|s |adrnie In motornih čolnov • DOPOLNILNI TEČAJI ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 TV DNEVNIK 17.00 Fresco freseo - glasbeni program 17.05 Tom storv - risanke 17.50 Hagen - Ratova banda - 1. del 19.10 Angelica - TV film 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Kojak - Skok v preteklost -TV film 21.35 I numeri uno: Las Vegas 22.20 Srečanje s kinom 22.25 športna sreda Ob koncu TV dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 13.00 TV DNEVNIK 13.15 Kuhar za zabavo 15.40 EP v atletiki - evrovizija 18.25 Naš skupni prijatelj 18.50 Figure, figure, figure 19.45 TV DNEVNIK 20.40 Posebna oddaja o mafiji 21.30 »Pazzo per le donnes- - film 23.05 TV DNEVNIK Tretji kanal 19.00 TV DNEVNIK 19.30 Itinerariji - Razstave v Venetu 1982 19.50 Sto mest Italije 20.10 Znanost v kinu 20.40 Mednarodna razstava filma 1982 22.00 Bele noči - film 23.35 TV DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.15 Klovn . piše Cicibanom V oddaji bodo otroci zvedeli, kaj je »reportažam in spoznali, kako nastane revija ter kakšno je delo urednika. 18.40 POROČILA 18.45 Ciciban, dober dan 19.00 Gusarji kapitana Gancha 19.30 Obzornik 19.45 Delovanje Glasbene mladine Slovenije Glasbeno mladino Slovenije smo že večkrat omenjali v naših oddajah, večkrat smo že tudi posneli prireditve, ki jih organizira, tako kviz, pa Jesenske serenade, poletne tečaje in še kaj. Polurna oddaja tokrat prinaša vpogled v delo aktivistov in članov GM, ki si prizadevajo, v okviru svoje organizacije, združiti čimveč mladih u-stvarjalcev ter seveda članov in poslušalcev. 20.10 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 Reportaža o mestu Čačak 21.05 Italija: Igre brez meja 22.30 Majhne skrivnosti veliki" kuharskih mojstrov 22.35 Jazz na ekranu Sekstet beograjskih jazzovskih glasbenikov vodita čla-na velikega jazz orkestra RTV saksofonist Miliv°Je Markovič in trobentač Stjep-ko Gut, ki sta se v zadnjem času zelo uspešno uveljavila tudi na mednarodni jazzov ski sceni. Markovič je ko član mednarodnega orkestra EBU z nastopom v St. be roldu v Avstriji (kjer je e; dini predstavljal Jugoslavijo) vzbudil precejšnjo pozornost — Stjepko Gut Pa Jf po nekaj pomembnejših mednarodnih nastopih (npr- v Helsinkih tudi z mednarodnim orkestrom EBU) Pre-le celo vabilo za igranje ^ orkestru slavnega Lion*,a Hamptona. V skupini, ki 1 gra jazz v stilu hard b°Pa igrajo še Nikola Mitrovič-Miloš Krstič. Vojin Draško ci in Lazar Tosič. 23.05 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja V današnji oddaji «Odpita meja* bodo med drugimi tudi naslednF vesti: TRŽIČ - Protestna manifestacija kovinarjev SOVODNJE — Cena mleka GORICA - Vodič o zaščitenih °b moč jih KOLONKOVEC — Praznik solate 17.00 Lahka atletika - Atene 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Strah pred maščevanjem celovečerni film 22.00 TV D - Danes 22.10 Zeit im Bild - Čas v slik) 22.40 Odprta meja Zagreb 18.50 Video strani 19.00 POROČILA 19.05 TV koledar 19.15 Padla z neba - otroška serij3 19.45 Narodna glasba 20.30 TV DNEVNIK _ t 21.00 Reportaža o mostu čačak 21.05 Igre brez meja 22.35 Galeb dok. film 22.55 TV DNEVNIK TRST A 7.00, 8,00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro .tilro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Nft obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Lev Nikolaje vič Tolstoj: «Ana Kareninav - 5. del: 10.10 S koncertnega in oper nega repertoarja: baletna glasba: 11.30 Opoldanski zbornik: Literar 'i listi: 17.00 Eoigram - odraz ča a in razmer: Vmes glasba. 13.20 Tz. studia neposredno; 16.00 K'a sični album: 17.10 Razširjeni ob "Ornik: Na obisku pri...: Romantične me’odi'e; 18..00 Slovenski u-metniki na Montmartru; 18.20 Priljubljeni motivi, KOPER (Slovenski proaram) '7.00. 7.30. 8.25, 14.00, 15 00 in 17 00 Poročila: 7.00 Otvoritev: 7.10 Glasba ra dobro hitro: 7.15 Obvestila in EP: 7.37 Ob!ave; 7.45 Cestne razmere: 8,15 Radirki, te leviziiski in filmski spored: 8.28 ZaHhiček: Val 3"2; 14.00 Na valu radia Koper: Objave - glasba: 14.15 Kinospored: 14 30 Zanimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želie poslušalcev po telefo nu. glasba: 15.30 Klasična kitara: 15.50 EP: 16.00 Dogodki in odme vi: 16.30 Glasba po želiah: 17.15 Aktualna te™a: 17.30 Objave, glasba: 17.35 Glasbeni kiosk: 17.55 Zaključek s orendedom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 13.30. 16.30 in 19.30 Dnevnik: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 15.30, 17.30 Poročila: 7.00 9.30 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop: 9.00 štiri četrtine: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami ie...: 10.15 Vrtiljak Curci, 10.32 Tntermerro in horoskop: 10.45 Mo zaik; 11.00 Otroci pojejo; 11,32 Kirn. svet mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po želiah: 12.50 Nazdravimo z..,; 14.00 Interesantno in simpatično iz Rima: 15.36 Radio rock; 16.00 Na svežem zraku: 15.15 Pristna Roma-gna; 16.46 Srečanie 7 našimi pev ci; 17.32 Crash; 18.00 Ples v ma skah: 19.15 Nabožna oddaja; 19.45 Slišimo se jutri RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00 in 19.00 Poročila; 6.58 Zeleni val: 7.15 Glasbena kombinacija: ^ Radio anehe noi: 9,58 Zeleni v*1, 10.40 Iz Benetk, filmi: H.00 Gl"5, ba, glasba, glasba in besede: 11 Komu zvonijo zvonovi- 11.56 /eK ni val; 12.03 Takoj se vrnem: 13-1 Master: 14.23 Ul. Asiago Tend£ 15.03 Glasbeni dokumentarec: Poje Vves Montand: 19.15 Dr3r. glasba; 19.30 Radiouno jazz: 21 ■* Aikiki in Naubis: 21.48 Igra kita rist Aligi Alibrandi: 22 07 Glac beni interval: 23.03 Telefonski P® govori. RADIO 2 6.30. 7.30. 11.30, 12.30. l->-3°; 15.30, 16.30, 17.30. 19.30 Poročni3 6.00 Dnevi: 8.45 Radiodue Pr®? stavl.ia: 9.00 Preden bo pete,' zaoel: 9.32 »Luna nuova nll'31.1*1 italiana»: 11.32 Tisoč popevk- 1*; , Takoj kviz: 13.41 Sound-Track- 15.00 Controra; 16.3? Gosp«. gosDodie. dobro poletde; l3-31 Splash; 22.50 Planet USA. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00. U-0?, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila: Prometne informacije: 7.50 Det,rt iutro, otroci: 8.25 Iz' naših spon8, dov; 8.30 Z radiom po poti: Pisan svet pravljic in zgodb: 9--’ Izbor v sredo: 10.05 Z glasbo dober dan: 10.35 Turistični nap0’ ki za naše goste iz tujine: 1' Rezervirano za...; 11.40 Loka*0, radiiske. postaje se vključuje!0' 12.05 Ali poznate...?: 12.35' S Vf milo po Jugoslavija: 13.00 Na o8, našn.ii dan; 13.10 Veliki zabav?! orkestri: 13.30 Kmetijski nasvet’. 13.40 Ob izvirih liudske glasben, kulture: 14.20 Zabavna glasb8; 14.30 Priporočamo vam...; Razmišljamo, ugotavljamo; I3'*3 Naši poslušalci čestitajo in P% zdravljaio: 16.00 Dogodki in mevi: 16.30 Zabavna glasba: Radio'danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio ob 18.00; 19 ?" Zborovska glasba v prostoru >? času: 19.15 Naš gost: 19.30 Ml8®1 na glasbenih revijah in tekmov8, n tih; 20.25 Zabavna glasba: 20’ Minute 7. ansamblom Maksa K”!", na: 21.00 Glasba: 21.25 Sonata Sonatina S. Prokofieva: 22.05 pema glasba: 23.00 Našim roj8' kom po svetu: 73.25 Iz naših spo-redov: 23.30 Revija slovenski" pevcev zabavne glasbe: 24.05 D1 rični utrinki: 24.10 Jazz glasba- RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA L'ASSICURATRICE ITALIANA AGENCIJA TRST Ul. Diaz 15 Tel. 730-011 r ..................................................................................................................... HH fV t * gg F H ri gi?!*? p 13. evropsko atletsko prvenstvo v Atenah ‘»■v 4 V * VELIKA PREMOČ ATLETOV IZ VZHODNE NEMČIJE V Športniki iz NDR so osvojili včeraj kar tri zlate kolajne - Presenetljivo srebro za Pavonija v teku na 100 m - Romunke premočne v skoku v daljino ATENE — Včerajšnji drugi tekmo-“toi dan na evropskem atletskem Prvenstvu v grškem glavnem me-u ni postregel z vrhunskimi rezul-bil-pa je nadvse intenziven in *»vdušujoč, saj smo sledili izredno grizenim borbam. Za malce slab-tehnične rezultate pa niso toliko J"''1 atleti, kolikor neugodni vre-®Mski pogoji, ki ne ustrezajo atlet-"S® tekmovanjem, tudi to evropsko prvenstvo je v «®enju atletov iz NDR, ki so v v/ . Prava svetovna velesila. L*rai so vzhodni Nemci osvojili rf tri zlate kolajne od petih razumljivih in napovedali, da bodo Sj® jetos prvi. Vzhodnonemški a-U? ’n atletinje prevladujejo v sko-J vseh disciplinah in že včeraj so 'tnale uvrstili veliko svojih predalnikov. Ob tem gre opozoriti tuli deistv0- da so sovjetski atle-dekoliko v ozadju, kar konec kon-j.v Preseneča in doslej niso osvoji-J*ti ene zlate kolajne, not rečeno so včeraj podelili pet Italijani imajo razloge za j® in tudi za »žalost*. Veseli so #ia °i zarad' ^Sa. ker je mladi ko-ivJ-., 'et"i Pavoni presenetljivo o-tn°.,d srebrno kolajno v teku na 100 •n napovedal, da hodi po stopi-^ennee. Razočaranje v itali-,1,, ,em taboru pa je bilo ob dihi f*kac'-i' Damilana, ki je most L®hoji na 20 km odstopiti poldru- S kil, 5 bil »meter pred ciljem, potem ko v vodstvu. Najbrž bo diskvali- ja — » voasivu. in a j or z do aisKvau-j; olimpijskega zmagovalca M»skve sprožila val polemik, saj KOLAJNE EP Z 4 1 1 1 0 0 0 o o ^ija «°ttunija Španija tSSR S?vjetska zveza Ska fSK* s 2 1 1 0 2 1 0 0 o B 1 o o 0 1 2 1 1 1 sinoči padla marsikatera tež-jbeseda, dejstvo pa je, da si je vi lanski atlet zagotovo zapravil - ao uvrstitev, če že ne prvega toj®- Tako je zmagal Španec Jose ^Wln Pred dvema Čehoslovakoma. je končno dobil priznanje za u jn pred (jvema čehoslovakoma. svo * je kr hj trud, saj se je na vseh večjih Sjtrfi. ‘lvnih tekmovanjih vedno uvrstil med prvih pet, čeprav nikoli ni o-svojil kolajne. Najbolj izenačeno je bilo brez dvoma tekmovanje v metu kopja. Sovjeti Puuste, olimpijski prvak Ku-la in Makarov so vodili na lestvici vse do predzadnjega meta, ko sta prišla v ospredje vzhodna Nemca Hohn in Michel. Hohn je zalučal kopje 91,34 m daleč, Michel pa 89,32 m in osvojil tretje mesto, medtem ko je bil Puuste drugi. Tudi v tekih na najkrajših progah so sprinterji iz NDR dokazali svojo premoč. Pri moških je zmagal Em-melmann, pri dekletih pa 'Goherjeva, ki je dokazala, da je najhitrejša ženska na svetu, vsaj ta čas. Za Jugoslovane je bilo včerajšnje tekmovanje poprečno. V skoku v višino je bila izločena Novogoričanka Lidija Benedetič - Lapajne, ki ni preskočila letvice na 188 cm, v zameno pa je v kvalifikacijah za pol- ža vstop v finale, za kar ima lepe možnosti. Sicer pa bo današnja finalna preizkušnja v skoku v višino za ženske pokazala, koliko ta čas velja Sara Simeoni. Italijanka je z lahkoto preskočila zahtevano mero 188 cm, vendar zaskrbljuje njeno zdravstveno stanje, saj občuti bolečine v nogi. Tako je njena današnja visoka uvrstitev vprašljiva, saj so Meifarthova (ZRN), Biena-sova (NDR) in Bikova (SZ) zelo borbeno razpoložene in so letos dosegle že vrsto vrhunskih rezultatov. Zelo napeto je tudi tekmovanje v deseteroboju, kjer merita svoje moči sedanji svetovni rekorder zahodni Nemec Jiirgen Hingsen in bivši svetovni rekorder Britanec Thompson. Po petih preizkušnjah vodi na začasni lestvici predstavnik Velike Britanije, ki ima lažjo prednost pred svojim tekmecem, tako da bo najbrž potrebno počakati na zadnjo di finale na 400 m moški Željko Kna- sciplino, da bomo zvedeli za ime le-pič osvojil prvo mesto v svoji sku- tošnjega evropskega prvaka v tej pini s časom 46”71 in se bo boril I disciplini. Tekmovalni spored EP DANES 13.00: deseteroboj (palica); 16.00: 200 m ženske (polfin.); disk ženske (finale); 16.20 : 400 m moški (polfin.); 16.30: višina ženske (finale); 16.40 : 400 m ženske (finale); 17.00 : 200 m moški (polfin.); 17.20: 800 m moški (finale); 17.40: 100 m ovire (polfin.); 18.00 : 800 m ženske (finale); deseteroboj (kopje); 18.20 : 5.000 m (kval.); 19.45: 400 m ovire moški (finale); 20.00 deseteroboj (1.500 m). JUTRI 15.00: palica (finale); 16.00: 110 m ovire (kval.); krogla moški (finale); 16.30: Jcopje^ženske (finale); 16.40: 1.500 m moški (kval.); 17.00: daljina moški (finale); 17.20: sed-meroboj (200 m); 17.45 : 400 m o-vire ženske (polfin.); 18.10 : 200 m moški (finale); 18.25 : 3.000 m ženske (finale); 18.45 200 m ženske (finale); 19.00 : 400 m moški (finale); 19.15: 100 m ovire (finale). 10. SEPTEMBRA 14.00: hoja na 50 km; 15.00: kladivo (finale); 16.30: 400 m ovire ženske (finale); troskok (finale); 16.50: 110 m ovire (finale); 17.30: 4X100 m moški (kval.); 18.00 : 3.000 m ovire (finale): 18.20 sedmero- boj (800 m); 18.35:. 4X400 ženske (kval.); 4X400 m moški (kval.) 11. SEPTEMBRA 16.00: višina moški (finale); 16.15: 110 m ovire (finale); 16.30 4X100 m ženske (kval.); 16.40: disk moški (finale); 16.55 : 5.000 m (finale); 17.15: 4X100 m moški (finale); 17.25: 1.500 m ženske (finale); 17.35 : 4X400 m ženske (finale); 17.50: 1.500 m moški (finale); 18.10 : 4X400 m moški /finale). 12. SEPTEMBRA 16.00: maratonski tek moški; 16.20: maratonski tek ženske. Včerajšnji rezultati Met kopja 1. U. Hohn (NDR) 91,34 m 2. H. Puuste (SZ) 89,56 m 3. D. Michel (NDR) 89,32 m 4. D. Kula (SZ) 87,84 m 8. A. Ghesini (It.) 81,10 m Hoja 20 km 1. J. Marin (Šp.) 1,23’43” 2. J. Pribilinec (ČSSR) 1.25’55” 3. P. Blažek (ČSSR) 1.26’13" 4. G. Lelievre (Fr.) 1.26’30” 5. A. Pezzatini (It.) 1.26’39” Jose Marin 100 m (ženske) 1. M. Goher (NDR) 11”01 2. B. Wdckel (NDR) 11”20 3. R. Aimee Bacoul (Fr.) 1129 4. A. Nuneva (Boli) 11”30 5. G. Walther (NDR) '11”38 100 m (moški) 1. F. Emmelmann (NDR) 10”21 2. F. Pavoni (It.) 10”25 3. M. Woronin (Pol.) 10”28 4. C. Sharp (VB) 10”23 5. N. Sidorov (SZ) 10’'32 Skok v daljino (ženske) 1. Jonescu (Rom.) 6.79 m 2, Cusmir (Rom.) 6,73 m 3. Ivanova (SZ) 6,73 m KOTALKANJE Mitja Kokorovec osvojil bron Mladi kotalkar ŠD Polet je kljub smoli dosegel velik uspeh Včeraj začetek kongresa športnih novinarjev LIGNANO — Včeraj se .je v Li-gnariu tudi uradno začel 32. kongres italijanskih športnih novinarjev. Kongresa se udeležuje kakih 60 italijanskih novinarjev, poleg teh pa še delegacija iz Koroške, Slovenije in Hrvatske. Na včerajšnji otvoritvi so bili prisotni tudi predstavniki oblasti iz naše dežele. Uvodni referat .je podal predsednik zveze Enrico Crespi, ki .je naglasil, da si morajo italijanski športni novinarji prizadevati stimulirati italijanske športnike in pisati o njihovih uspehih, poleg tega pa' seveda približati šport predvsem mladim. Danes bo na sporedu razprava o uvodnem referatu. KOLESARSTVO RIM — Predsednik republike Sandro Pertini ie poslal brzojavko s čestitkami Giuseppu Saronniju, ki je v nedeljo osvojil svetovni naslov v cestni vožnji za profesionalce. BOKS RIM — Zaradi prenehanja športne dejavnosti evropskega prvaka super peresne kategorije, Angleža Boža Edwardsa, bo o podelitvi celinskega naslova v kategoriji odločal dvoboj med Danielom Londasom (Fr.) in Robertom Castanonom (j»p.). iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiivniitimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiUiiiMiiiiuiiiiitfiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« 0B PROSLAVAH Ot 52-LETNICI USTRELITVE ŠTIRIH BAZOVIŠKIH JUNAKOV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BIT0NTU Tudi naši športniki bodo počastili spomin na Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča Za športna tekmovanja bosta skrbeli Slopa in Zarja ■ Na sporeda bo ženski odbojkarski turnir, nogometna tekma in spominski pohod Letošnja osrednja proslava ob 52-letnici usmrtitve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča bo v nedeljo, 12. septembra, na kraju u-strelitve na bazoviški gmajni ob 16. uri. V dogovoru z odborom za proslavo bazoviških žrtev se bodo štirih bazoviških junakov spomnili tudi športniki. Športni društvi Sloga in Zarja, torej društvi, ki delujejo na območju Bazovice, sta si prevzeli nalogo, da priredita tekmovanja. Zarja bo organizirala nogometno tekmo. Sloga pa spominski pohod in že tradicionalni ženski odbojkarski turnir za Trofejo bazoviških žrtev. Povrnimo se zdaj k letošnjim Danes v skoku v višino: Ulrike Meyfarth med glavnimi favoriti lij^e Meyfarth je bila stara kij ^ kt. ko je pripravila veli-v Močijo na olimpijskih igrah to^chnu 1972 in preskočila letvi-jjj®® višini 192 centimetrov, zlata tg^jska kolajna in izenačen sve-bila ^kard v fosbury-slogu pa sta jjP^senečenje, če vemo, da so ^olimpijskem stadionu v Miinchnu t^Pale tudi Jordanka Blagojeva, Gusenbauer, Barbara Ink-lUJ^ita Schmidt, Sara Simeoni, žaK2larie Witschas in Debbie Brili, jt ^»nemška junakinja je pozne-»oživljala težko športno trau- mo, toda v letu 1982 se spet pripravlja za svoj zmagoviti pohod na evropskem prvenstvu v Atenah, kjer bo v svojem šestindvaj ;etem letu favorit številka 1, saj je v letošnji sezoni že preskočila letvico na višini 200 centimetrov, njen dvoboj s Saro Simeoni, svetovno rekorderko v skoku v višini (2.1 cm), pa bo ena izmed največjih atrakcij v Atenah 1982. Konkurenca v skoku v višino bo tokrat izredna, kajti v areni bodo tudi Tamara Bikova, štiriindvajsetletna tekmovalka iz Azova, ki je v letu 1981 preskočila letvico na višini 196 centimetrov, v letošnji sezoni pa je izboljšala sovjetski rekord (198 centimetrov), Jutta Kirst-Krautmirst, naslednica Rosemarie Witschas-Ackermann v reprezentanci NDR. ki je s 197 centimetri v krogu kandidatinj za kolajne, in Ka-tilin Sterk, enaindvajsetletna študentka iz Budimpešte, ki je za sedaj v skupini atletinj z osebnim rekordom 196 centimetrov. Ulrike Meyfarth je napovedala, da bo v Atenah 1982 skušala izboljšati svetovni rekord Sare Si- SVETOVNI REKORD V SKOKU V VIŠIMO (ŽENSKE) }'^Jean Shiley Miidred Didrikson Dorothy Odamm Esther van Heersten Eanny Blankers-Koen Sheilla Lerwill Aleksandra čudina J'!■ Thdma Hopkins ilolanda Balas i’l® Miidred McDaniel ,’f® lolanda Balas 1'H *ang-Feng Jung 1 »a k>landa Balas lolanda Balas i lolanda Balas 1 IM larl J'£ lolanda Balas lolanda Balas ZDA ZDA VB Jap. Niz. VB SZ VB Rom. ZDA Rom. Kit. Rom. Rom. Rom. Rom. Rom. 1932 Los Angeles 1932 Los Angeles 1939 Brentvvod 1941 Stellenkosch 1943 Amsterdam 1951 London 1954 Kijev 1956 Belfast 1956 Bukarešta 1956 Melbourne 1957 Bukarešta 1957 Peking 1958 Bukarešta 1958 Cluj 1958 Polana 1958 Bukarešta 1958 Bukarešta 1.84 lolanda Balas 1.85 lolanda Balas 1.86 lolanda Balas 1.87 lolanda Balas 1.88 lolanda Balas 1.90 lolanda Balas 1.91 lolanda Balas 1.92 liana Gusenbauer 1,92 Ulrike Meyfarth 1,94 Jordanka Blagojeva 1.94 Rosemarie Witschas 1.95 Rosemarie VVitschas 1.96 Rosemarie Ackermann 1.97 Rosemarie Ackermann 2.00 Rosemarie Ackermann 2.01 Sara Simeoni 2,01 Sara Simeoni Rom. 1959 Bukarešta Rom. 1960 Bukarešta Rom. 1980 Bukarešta Rom. 1961 Bukarešta Rom. 1961 Varšava Rom. 1951 Sofija Rom. 1961 Sofija Avs. 1971 Dunaj ZRN 1972 Miinchen Bolg. 1972 Zagreb NDR 1974 Berlin NDR 1974 Rim NDR 1976 Dresden NDR 1977 Helsinki NDR 1977 Berlin It. 1978 Brescia It. 1978 Praga Spretno so lovili še najmanjšo sapico meoni, toda vloga favoritinje je seveda nehvaležna, kandidatinj za kolajne je vsaj desetero, zato lahko pričakujerro, da se bo pravi boj razplamtel na višini 195 centimetrov. Povratek Sare Simeoni v evropske arene zagotavlja spektakl. Sara Simeoni je slavila na evropskem prvenstvu v Pragi 1978 z izenačenim svetovnim rekordom 201 centimeter, nieni letošnji rezultati pa obetajo zagrizen boj za evropski vrh. Obenem si lahko obetamo maratonsko tekmovanje z več kot dvanajstimi udeleženkami v fina u, saj je »kvalifikacijska norma» 185 centimetrov. Aco Pasternjak NOGOMET Fiorentlna — Barcelona FIRENCE — Nogometna enajste rica Fiorentine bo drevi na domačem igrišču igrala zanimivo priia teljsko tekmo proti moštvu «super asov* Barceloni. To bo nriložnost, da se varovanci trenerja De Sistija z dobro igro vsaj malce odkupijo svojim navijačem, ki sedaj negodu jejo. saj je bila Fiorentina izločena iz nadaljnjega tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Pri Barceloni bodo drevi nastopili vsi najboljši, začenši z Mara dono, Schusterjem, Quinijem, Mi-gueli.jem, Alesancom, Alonsom ir. drugimi, tako da bi morala tekma zadovoljiti nogometne sladokusce. k res ni bilo naklonjeno deskarjem, ki so se udeležili nedeljske regate — «L surf - maratona*, katerega p“redil tržaški pomorski klub Sirena. Kljub pomanjkanju vetra pa so navdušeni udeleženci preizkušnjo uspešno izpeljali do kraja TURNIR ZA »POKAL RESTAVRACIJE KRIŽMAN* Tekma odpadla zaradi odsotnosti sodnika Sinočnje tekme A skupine za »pokal restavracije Križman* med Bregom in Opicino niso odigrali zaradi odsotnosti sodnika. Tekma bo na sporedu verjetno v soboto zvečer. Drevi ob 20.30 pa se bosta srečala Primorje in Vesna. DEŽELNI POKAL PRIMORJE - STOCK 2:0 (0:0) PRIMORJE: Adamič (v 46. min. Micor), Gašperlin, Pertot, Antoni, Samese, Bortolotti, Sardoč, Vidali, Štoka (v 40. min Caharija), Dibe-nedetto, Rustja. STOCK: Ulisse, Mersich, Mastro-marino, Podgornik, Punis, Crarich, Savi, G. Mastromarino, Ciclitira, Ca-fagna, Poles. STRELCA: v 82. min. Dibenedet to, v 85. min. Rustja. SODNIK: Magris iz Trsta. V prvi tekmi za deželni pokal je proseško Primorje s klasičnim 2:0 odpravilo tržaško ekipo Stocka, ki ljA nastopa v prvi amaterski ligi. Wprav so rdeče-rumeni v soboto nastopili v finalu Racetovega memoriala. so v nedeljskem srečanju dobro igrali. Seveda je bil ritem igre bolj počasen, toda Prosečani so kljub utrujenosti dokazali, da so homo- gena ekipa, ki lahko brez dvoma odigra dobro prvenstvo druge amaterske lige. V vrstah Prosečanov je bilo precej mladih sil, ki so se ponovno lepo izkazale. Za gola pa sta poskrbela dva starejša in spretna nogometaša kot sta Dibenedetto in kapetan Rustja. (H. V.) PLAVANJE Svojevrsten rekord REGGIO CALABRIA — Antonella Dei, 15-letna študentka iz Reegio Calabrie, je včeraj zjutraj postavila nov rekord v preplavanju Mesin ske ožine. Mlada plavalka ie prc plava'a pot od Sicib e do Kalabrije v 40T7” in tako kljub močnemu vetru izboljšala prejšnji rekord. Zmana Carrere BENETKE — V prijateljski tekmi je košarkarska oeterka Carrere iz Benetk premagala Lebole iz Me ster s 77:66 (35:39). Mladinsko EP SCHWERIN — Italijanski boksarji zelo uspešno nastopajo na mladinskem evropskem prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji. V drugo kolo se je uvrstilo vseh pet «azzurrov», ki so nastopali v drugem dnevu tekmovanja. športnim nastopom. Prva tekmovanja bodo na sporedu že v soboto, ko se bo začel odbojkarski turnir. Na njem bo letos sodelovalo 8 e-kip in sicer Bor, Breg, Kontovel, Sokol, Sloga, Koper, Merkur iz Nove Gorice ter Fužinar z Raven na Koroškem, s katerim je Sloga po- Spored športnih prireditev ob proslavah ob 52. obletnici usmrtitve bazoviških žrtev ODBOJKA SOBOTA Skupina A — igrišče Zadruge 15.30 I. Breg - Koper 16.30 II. Sloga - Sokol 17.30 zmagovalec L - zmagovalec II. Skupina B — Slomškov dom 15.3C III. Fužinar - Kontovel 16.C0 IV. Bor - Merkur 17.30 zmagovalec III. - zmag IV. V primeru slabega vremena bodo tekme A skupine pri Banih, B skupine pa na Opčinah. NEDELJA Igrišče Zadruge 10.30 finale za tretje mesto 17.00 finale za prvo mesto V primeru slabega vremena bosta tekmi pri Banih. POHOD NEDELJA '1.00 zbirališče pred spomenikom padlih v Bazovici 11.30 začetek pohoda NOGOMET NEDELJA 11.00 Zarja - Korotan Prevalje INKA bratena. Organizator je ekipe razdelil v dve skupini. V vsaki skupini se besta po dveh izločilnih srečanjih zmagovalca pomerila med seboj. Oba poraženca teh srečanj se bosta v nedeljo potegovala za tretje mesto, zmagovalca pa za prvo. V nedeljo zjutraj bo v organizaciji planinskega odseka ŠZ Sloga na sporedu spominski pohod bazoviških junakov. Udeleženci se bodo zbrali ob 11. uri pred spomenikom padlih v Bazovici, od koder bodo ob 11.30 krenili na Jezero Od tod se bodo po robu doline Glinščice podali do Drage, nato na Pesek in v Grcčano. Od tu jih bo pot peljala na hrib Kokoš, od koder se bodo po počitku spustili na kraj ustrelitve, kamor bodo prišli pred začetkom osrednje proslave. Ta pohod je letos na sporedu drugič. Organizator bo vsem udeležencem pohoda podelil izkaznico, tistim, ki so se udeležili obeh pohodov, pa bronaste značke. Ker bo ta pohod v prihodnjih letih doživel še več izvedb, so organizatorji sklenili, da bo vsak, ki se bo udeležil štirih pohodov, prejel srebrno, tisti, ki bo prisoten na šestih pohodih pa zlato značko. Kot smo že omenili, bo v nedeljo na sporedu tudi nogometna tekma, ki jo bo priredila Zarja. Domači so povabili ekipo Korotan iz Prevalj na Koroškem. INKA ŠD Polet je doseglo še en odličen uspeh v letošnji sezoni: Mitja Kokorovec, ki je pričel s kotalkanjem pred slabima dvema letoma, je na državnem prvenstvu za kategorijo začetnikov, ki je bilo v soboto in nedeljo v Bitontu (Bari), zasedel tretje mesto. Skupno je na prvenstvu tekmovalo 14 kotalkarjev, ki so zasedli prva mesta v okviru deželnih prvenstev. Zbrani so bili torej najboljši kotalkarji iz Italije v tej kategoriji, kar daie uspehu mladega Mitje še poseben poudarek. Prvenstvo se je pričelo nadvse spodbudno že s tekmovanjem v obveznih likih, kier je Mitja zasedel tretje mesto. Na začasni lestvici je vodil Stacchiotti, na drugem' pa je bil Frattolino. Takoj se je izkazalo, da je prvo-uvrščeni tekmovalec zelo dobro pripravljen, medtem ko je bil drugi še dosegljiv. LESTVICA PO OBVEZNIH LIKIH 1. Stacchiotti 32,7 točk 2. Frattolino 32,2 3. Kokorovec 30,4 4. Sartori 30.2 V prostem programu je prišlo za Mitjo do neljubega incidenta: kaseta, na kateri je posneta glasba za nastop, je namreč tik pred nastopom odpovedala. Na noben način se je ni dalo popraviti in tako ie moral Mitja nastopiti z glasbo, ki je ni še nikoli slišal. To je predstavljale seveda Dre-cejšn.io težavo za našega kotalkar ja, ki pa se je kljub temu znašel in dostojno izvedel program. Razen enega spodrsljaja je vse skoke dobro speljal. Za svoj nastop je prejel 32,3 točke. Stacchiotti ie potrdil svojo premoč z oceno 38,2 medtem ko je Frattolino prejel 34,9 točke. V bistvu je torej lestvica, kar se tiče prvih treh mest, ostala nespremenjena. KONČNA LESTVICA 1. Stacchiotti 70,10 točk 2. Frattolino 67,10 3. Kokorovec 62,70 4. Caruso 62.30 5. Camporese 58,80 Za odličen uspeh Kokorovea gre posebno priznanje trenerki Morani Sossi, ki ga je vztrajno pripravljala za nastop in ga je tudi spre mila na tekmovanje, (sk) KOLESARSTVO Volpiju prva etapa AOSTA — Alberto Volpi je osvojil prvo etapo dirke po Dolini Aosta za amaterje. OBVESTILA Seja atletske sekcije ŠZ Bor bo jutri, 9. septembra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*. . * • ŠZ Sloga - planinski odsek organizira 12. septembra tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1982. Zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom ob 11. uri. Pohod traja približno štiri ure. Vabljeni planinci, športniki in mladina. • • a ŠD Mladina smučarski odsek organizira v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v domu »Albert Sirk* v Križu družabni večer. Ob tej priložnosti bodo predstavili program za zimsko sezono 82/83. Poskrbljeno bo za zakusko. Zainteresirani se lahko javijo (prispevek 1.500 lir na osebo) v trgovini «Pri kostanju* v Križu ali pri družini Tav-čer na Opčinah, Proseška 2/1, telefon 21-29-36. • Tržaška pokrajina sporoča vsem športnim društvom, da bo 30. septembra zapadel rok za vložitev prošenj za uporabo šolskih telovadnic v šolskem letu 1982/83. Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo priprave posameznih moštev začele ob naslednjih datumih: MINIBASKET (trener Štokelj) -sreda, 22. septembra, ob 15.30 PROPAGANDA (Oblak in Furlan) — petek, 10. septembra, ob 15.30 Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost in gotovo udeležbo! ŠK Kras organizira s pobratenim društvom TVD Partizan Moste v nedeljo, 12. septembra SKUPNI IZLET NA NANOS Odhod izpred občine v Zgonika ob 8. uri. ' Vljudno vabljeni! NOGOMET Junior na sodišču SAO PAOLO — član brazilske ntv gometne reprezentance Junior se je odločil, da bo skušal na sodišču dobiti to, kar mu pritiče: pred »Mundialom* .je namreč posnel neko ploščo, ki je doživela precejšen uspeh, producent pa mu ie nakazal vsoto, ki je po Junior.ievem mnenju še daleč prenizka glede na uspeh plošče. ...................n....i,.......................m.................................................................mini....lunin.....u..................... NA IGRIŠČU SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI Nadaljuje se rekreacijsko igranje košarke Do meseca oktobra, oziroma do trenutka ko bodo vremenske razmere dovoljevale, bo v Gorici redno potekalo rekreacijsko igranje košarke. Treningi trajajo že vse poletje in, kot smo že poročali v našem dnevniku, s precejšnjim uspehom Število interesentov je visoko in stalno narašča. Vadba je dvakrat tedenske in sicer ob sredah in petkih na odprtem igrišču slovensega dijaškega doma v Gorici (Svetogorska ulica 84) s pričetkom ob 20.30. Zainteresirani »košarkarji* se lahko prijavijo ob zgoraj navedenem urniku kar na igrišču; za vse ostale informacije pa se lahko obrnejo na sedež športnega združen ia Dom (Gorica) — Ul. Malta 2 — telefon 33029 — kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. Organizator treningov ie ŠZ Dom (Gorica), v okviru delovania Mla-dinci-pptn centra iz Gorice TENIS ____________ Nfl PRVENSTVU ZDfl V FLUSHING MEAD0WU Jaušovčeva izločena tudi v dvojicah Lendl zlahka odpravil Šveda VVilanderja - Med mladinci se je Jugoslovan Goran Prpič uvrstil v drugo kolo AVTOMOBILIZEM MARANELLO - Danes bosta Patrick Tambay in Mario Andretti preizkusila Ferrariieva vozila, s katerima se bosta udeležila VN Italije, ki bo v nedeljo na dirkališču v Monzi. FLUSHING MEADOVV _ Po Mc-Enroeu, Warwicku in Mayerju se je tudi čehoslovak Ivan Lendl, nosilec 3. skupine, uvrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega prvenstva ZDA v Flushing Meadowu. Lendl je s precejšnjo lahkoto odpravil mladi' up švedskega tenisa, Matsa Wilanderja (6:2, 6:2, 6:2) in se bo v četrtfinalu pomeril z Avstralcem Kimam Warwickom, ki je premagal Francoza Yannicka Noaha. Mariborčanka Mirna Jaušovec, potem ko je že v drugem kolu zgubila v igri posameznic proti ameri-čanki Rushovi, je bila izločena tudi med dvojicami. V drugo kolo pa se je uvrstil Jugoslovan Goran Prpič (mladinci), ki je premagal Španca Figuerasa. Moški POSAMEZNO (osmina finala): Mayer (ZDA) - Lutz (ZDA) 6:4, 6:2, 6:1. DVOJICE: (3. kolo): Amaya -Pfister (ZDA) - Visser - Viljoen (J. Af.) 7:5, 6:4, C. in M. Strode (ZDA) - Clickste - Krulevvitz (Iz. r ZDA) 6:4, 6:4; Curren - Denton (J. Af. - ZDA) Fibak - Fitzgerald (Pol. - Avst.) 7:6 (8:6), 6:2; War-wick - Edmonson (Avst.) - Pur-cell - Delatte (ZDA) 6:4, 7:6, (7:5). Četrtfinale: Nmaya - Pfister (ZDA) Fleming - McEnroe (ZDA) 2:6, 7:6, 6:3, 6:1. MLADINCI (posamezno, 1. kolo): Forget (Fr.) - Gonzales (Kol.) 6:3, 6:1; Benhabiles (Fr.) - Letts (ZDA) 7:6, (8:6), 1 3; Goran Prpič (Jug.) Joel Figueras (Šp.) 6:2, 6:2; Kures (ZDA) - Masso (Arg.) 6:0, 7:5; Nagel (ZDA) McDadi (Kan.) 6:4, 6:1. POSAMEZNO (osmina finala): Rush (ZDA) - Turnbull (Avst.) 6:3, 4:6, 6:2; Navratilova (ZDA) - Loand (ZDA) 6:1; 6:2; Mandlikova (ČSSR) - Nelson (ZDA) 6:4, 6:2; Jaeger (ZDA) - Rinaldi (ZDA) 6:1, 6:1. DVOJICE (2. kolo): Evert Lloyd - King (ZDA) - Goodling : Nelson (ZDA) 6:1, 6:0. 3. kolo: Bunge - Khode (ZDA) - Mclnernei - Moud (ZDA) 6:2, 6:3; Barge - Herr (ZDA) - Jaušo- vec - AUen (Jug. - ZDA) 3:6, 6:2, 6:3; Russell - Ružiči (ZDA - Rom.) - Desfor - Hallquist (ZDA) 4:6, 6:4, 6:4; Turnbull - Casals (Avst. -ZDA) - Murgo - Gordon (It. -ZDA) 6:1, 6:1. Spored tekaških prireditev Na programu koledarja množičnih tekaških prireditev, ki ga je izdelal odbor za množične tekaške prireditve pri smučarski zvezi Slovenije, so za september in oktober na sporedu še naslednji toki: 12. 9.: Brdo pri Ljubljani, gozdni tek (12 in 6 km); 18. 9.: Podbrdo, gorski tek na Soriško planino (12 km in 800 m viš. razlike); 18. 9.: Umag, maraton Katoro (21 km); 19. 9.: Mokronog, dolenjski mali maraton (21 in 10 km); 25. 9.: Bovec, maraton treh src (42, 21 in 10 km); 3. 10.: Ljubljana, pohod in tek če* Rašico (20 in 14 km); 3. 10.: Plitvice, plitviški maraton (25 km); 10. 10.: Ulovka, tek okoli Ulovke (15 in 7 km); 23. 10.: Kranj, maraton treh src (42, 21 in 10 km). Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TUt 480270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 0U0 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6 00 din. ob nedeliah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 90,00. letno 90000 din. zo organizacije in podietio mesečno 120.00. letno 1200.00. PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ 2rrc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ujubljono Gradišče 10/tl. nad., telefon 223023 Oglasi Viš. 43 inml Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšir. 1 st., . 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po forma' . IOy kJ MII • vuiiii r- . sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir b#®? ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije ■-JU' i kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druo v Italiji pri SPI. . , član italijanske Izdaj* W J ZTT zveze časopisnih Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfCin 6 8, septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska 9 zn I Trst založnikov FIEG Ob NOVI VOJAŠKI OFENZIVI PROTI ISLAMSKIM UPORNIKOM V AFGANISTANU SOVJETSKA ZVEZA IŠČE IZHOD IZ AFGANISTANSKE SLEPE ULICE Današnji prihod generalnega tajnika OZN r Moskvo bi lahko izkoristili za navezavo stikov s Pakistanom (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Sovjetski tisk ponovno obsoja »zunanje vmešavanje;- v Afganistan in poudarja, da tam ne more priti do nikakršnega »povratka na staro*. Večina tukgjšnih opa zovalcev meni. da je določno izražena sovjetska podpora režimu Ba-braka Karmala v tesni povezavi z vojaškimi operacijami, ki po neka terih virih baje že nekaj dni potekajo v posameznih predelih Afea nistana. drugi pa mislijo, da ie pred vrati nova pobuda za politično rešitev krize okrog Afganistana, ki bi jo lahko sprožil obisk Pereza De Cuellar.ja. Operacija »čiščenja*. ki naj bi jo po različnih informacijah začele čete Babraka Karmala že pred nekaj dnevi, naj bi bila odgovor na napade afganskih upornikov v me seču juliju v treh afganistanskih pokrajinah: Gur. Balh in Kanda har. »Krasnaja zvezda* poroča, da , so v juliju v teh pokrajinah različ ' ni -kontrarevolucionarni odredi* izvedli številne napade na najrazličnejše »državne in civilne* objekte in da je pri trm padlo tudi »nekaj žrtev* Iz sovjetskega tiska ni moč ugotoviti, kakšen je dejanski obseg spopadov med četami Karmalovega režima in afganistanskimi uporniki, očitno pa je, da je položaj v' nekaterih afganskih pokrajinah ponovno napet in da v razvoju «afga nistanske revolucije* — kot radi pravijo v Moskvi — ni kakšnega bistvenega napredka. Sovjetsko časopisje piše. da se vmešavanje v Afganistan nadaljuje z vseh straneh in — kot že ves čas — so pri tem tarča kritik zlasti Pakistan. Saudska Arabija in Egipt. Tokrat še posebej kritizirajo Egipt in arabske države in pravijo, da brez njihove »islamizacije* in velike materialne pomoči, »ne bi bilo nobenih upornikov na afgan- Identikit atentatorja skih tleh*. Vendar pa pri tem »Kras naja zvezda* posebej poudarja, da so to »male skupine*, ki so med seboj razbite in se »nikakor ne morejo zediniti*. Nihče ne more tega natančno pre soditi, vendar pa v zadnjem času v Moskvi spet ponovno močno poudarjajo, da je v svetu, zlasti pa v Aziji, «vse več dežel*, ki »spo znavajo*. da »revolucionarnega pro česa v Afganistanu ni moč zavre ti* in da «omejen kontingent sovjetske vojske na afganistanskih tleh ne predstavlja nikakršne nevarnosti za sosednje države*. Mnogi mis lijo, da s tem Kremelj v tem trenutku. bolj kot druge, tolaži sebe in da je to v bistvu odgovor na slepo ulico, v kateri se ie po vsem tem času znašlo afganistansko vpra sanje ter politična rešitev medna rodnih zapletov, ki so na vem področju nastali s sovjetsko intervencijo v Afganistanu. Kot da v afganistanski soseščini nihče prav ne verjame sovjetskim SOVJETSKA OFENZIVA V PANŠIRSKI DOLINI ISLAMABAD .— Združene sovjetsko afganistanske vojaške enote, ki se jim je pridružilo še tisoč na novo poslanih'sovjetskih vojakov, šo ob podpori tankov in težkega topništva začele širokopotezno ofenzivo «čiščenja» osvobojenega ozemlja v Panširju, strateško pomembni dolini na poti iz Kabula proti Sovjetski zvezi. S tem se je praktično končalo nekajtedensko premirje, ko so v Afganistanu zabeležili le manjše praske in je bila pobuda skoraj vedno v rokah i-slamskih upornikov. Po trditvah predstavnikov islamske gverile v pakistanskem Islamabadu »sovjetski vojaki in njihovi afganistanski plačanci* napadajo tudi druga področja, ki jih nadzirajo islamski borci. Zanimanje pa je seveda osredotočeno na ofenzivo v Panširju, kjer bodo skušale sovjetsko - afganistanske enote «očistiti* ozemlje islamskih upornikov pred začetkom zime. Kako pomembna je za Karmalov režim ta ofenziva zgovorno potrjuje vest, da so izrecno v ta namen pred slabim mesecem poslali v Afganistan še tisoč sovjetskih vojakov in dvesto tankov ter oklopnih transporterjev. V krogih gverile zatrjujejo, da so v teku siloviti spopadi in da je sovjetska premoč očitna. V Islamabadu pa upajo, da bodo tudi tokrat i-slamski borci ugnali sovjetske in Karamalove vojake, saj se je že pet podobnih ofenziv v Panširju izjalovilo in ni režimskim vojakom nikoli uspelo trajno zasesti Panširske doline. Tudi tokrat bodo bržkone sovjetski vojaki brez večjih težav prodrli skozi dohno, a da bi «očistili* ozemlje in celo vzpostavili trajno nadzorstvo nad tem strateško pomembnim ozemljem je bolj malo verjetno. Vsi dosedanji poskusi Karamalovega režima, da bi si na svojo stran pridobil kmečko prebivalstvo so se namreč izjalovili, brez trajne podpore prebivalstva pa so »očiščevalne* akcije že v naprej obsojene na propad. H iivl vtgn Portoroška «Droga» največji zbiralec zelišč v Jugoslaviji PORTOROŽ — HP Droga sodi med največje zbiralce zdravilnih zeli v Jugoslaviji. Lani so jih na primer izvozili za 1400 ion, doma so prodali ISO, v čajnih mešanicah pa še 800 ton najrazličnejših zelišč. Dušan Ferluga, vodja razvoja HP Droge je povedal, da Droga zbira ali goji približno 300 najrazličnejših zelišč, od katerih so pravzaprav skoraj vse zdravilne. Ene so primerne za čajne mešanice, druge (čeprav morda strupene) za farmacevtsko industrijo, tretji za izdelavo najrazličnejših grenčic in likerjev v alkoholni industriji, četrte za začimbe . . . točnejše meje med začimbo in zdravilno zeljo ni — peteršilj je na primer začimba, pa tudi sredstvo za odvajanje vode iz telesa. V Sloveniji ima HP Droga štiri glavna odkupna središča — na Mostu na Soči (visokogorsko rastlinje), Gradišče pri Kozini, Novo mesto in središče ob Dravi. Seveda imajo odkupna mesta tudi drugod po Jugoslaviji — Bačka Polanka, Niš, Ple-velj, čačak . . . Mreža nabiralcev je precej široka in gosto stkana. Število teh, ki nabirajo zelišča pa je iz dneva v dan več. Težje go-s-podarslce razmere silijo ljudi v dodatno zaposlovanje, po drugi strani pa vlada v svetu nekakšna konjunktura. vse večje povpraševanje po naravnih zdravilih in vse večji odpor pred sintetičnimi. V glavnih, središčih, pa tudi po vaseh imajo svoja odkupna mesta, kjer so ponavadi opremljeni z rezalnimi stroji, prešami in mlini, tako da vsaj delno že tam obdelajo zelišča. Predelovalni center HP Droge pa je v Gradišču pri Kozini, kjer dokončno obdelajo zeli tako, da so pripravljene za prodajo ali nadaljnjo predelavo. V Vojvodini, ob reki Tisi imajo kooperanti HP Droge 300 hektarjev polj posejanih v glavnem s kamilico, pa tudi z meto, majaronom, tinjano, pektaronomo in baziliko. Em od težav, ki nekako zavira še večji razmah pridelovanja zdravilnih zelišč, je pomanjkanje sušilnic. Droga odkupuje le posušene trave. Tisti, ki ne more dobro po- trditvam, češ da »Sovjetska zveza nima nikakršnih teritorialnih zahtev v Afganistanu, temveč tamkaj sa-—- izpoljnuje svoj internacionalni dolg. ki izhaja iz sovjetsko-afgani stanskih dvostranskih obveznosti*. Vsaj do zdaj namreč še ni nobenih znakov, da bi nanovedi in zahteve o neposrednih pogajanjih med Afganistanom in Pakistanom, katera tudi tukaj v Moskvi odločno podpirajo, dale kakršnekoli opre jemlji ve'še rezultate. Zadn:e trditve «Krasnaie zvezde*, češ »da se krepi mednarodna pripravljenost* za politično rešitev af ganistanske krize, je zato moč ra zumeti le kot znak. da je v diplomatskih prizadevanjih kljub vsemu moralo priti do nove pobude. Neka teri pri tem misli io predvsem na današnii obisk generalnega sekre farja Pereza De Cuellaria tukaj v Moskvi, ki se bo s sovjetskimi voditelji pogovarjal o zda.išnem mednarodnem položaju v svetu Da bi ena od pomembnih točk v dnevnem redu Pereza De Cuellar ja v pogovorih s sovjetskim vod stvom res utegnilo biti afganistan ko vprašanje in politična rešitev tamkajšnjih zapletov, daje slutiti tudi prisotnost posebnega sekretar ia zunanjega ministrstva Pakista na. ki se že nekaj dni mudi v Moskvi in ki bi lahko «po notrebi* obe strani seznanil z zadnjimi pa kistanskimi stališči. Tembolj, kei obe vladi, tako sovjetska kot afsra nistanska, že nekaj časa vztrajata, da je lahko v oo^aiar.iih med Af ganistanom in Pakistanom, posreči nik edino le generalni sekretar OZN DANILO SLIVNIK PO PROUČEVANJIH JAVNEGA MNENJA SE JE PREMIER VAN AGI TOKRAT ZMOTIL Gospodarska križa na Nizozemskem bo odigrala ključno vlogo na današnjih predčasnih volitvah Bistveno bi morali napredovati socialisti, ki so izstopili iz koalicijske vlade zaradi črtanja socialnih postavk (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Nizozemske politične stranke se bodo danes podale v najbolj negotove parlamentarne vo litve v zadnjih dveh desetletjih. Gospodarska kriza je vtisnila glo bok pečat, kajti kljub zunanjetrgovinskemu presežku (ki pa je delo ma posledica prodaje plina, njegove zaloge pa niso večne) in ugodni poziciji guldna na valutnih bor zah se plačilno bilančni položaj na Nizozemskem zaostruje, čedalje več je propada;očih podjetij. kar dviga socialne izdatke in povečuje arma do brezposelnih. Poslabšani eko-nomsko-socialni položaj utegne igra ti ključno vlogo na današnjem — predčasnem — izbiranju nove gar niture poslancev za «Tweede kamer*. Parlamentarne volitve — druge v zadnjih dveh letih — so postale neizogibne. potem ko so spomladi vra ta vladnega kabineta zaloputnili LONDON — Angleška prestolnica je preplavljena s podobo domnevnega atentatorja, pripadnika irske teroristične organizacije IRA. ki ie preteklega 20. .julija zakrivil smrt 11 ljudi in jih ranil 39. Po trdit val: očividcev naj bi človek takega videza postavil peklenski stroj L>od oder v Regenfs parku, kjer nasto pa.jo za publiko vojaške godbe. Fc mnenju angleške policije, ki z ve liki nji lepaki poziva občinstvo, naj .ji nudi informacije za aretacijo osumljenca, je isti človek zasnova, tudi drugi atentat, ki se .je dogod'1 skoraj istočasno v velikem londonskem Hyde parku, ko ie eksplodi rala bomba v avtomobilu, prav ko je šel mimo oddelek konjeniške garde, ki čuva kraljico Enzabeto. Na sliki »identikit» domnevnega atentatorja s temno rjavimi lasmi, brki in brado. PO POTRESU V IRPINIJI Odškodnine lastnikom izginulih prikolic RIM — Kdor je dal na razpolago avtomobilsko prikolico (ruloiko) za potresencc iz Kampani.je in Bazili kale. pa mu je niso vrnili, bo lahko zahteval od prefekture, kate ri jo ie predal, ustrezno odšk,idnino. Tako .je odredil minister za civilna zaščito Zamberletti, upoštevajoč, da .je bilo mnogo prikolic ukradenih, požganih ali tako hudo poškodovanih. da niso več za rabo. Prizadeti se zato 'aliko zglasijo na omenjenih prefekturah z dokumentacijo o odda ji, tam bodo pa morali tud' podpisati akt o prodaji prikolice javni BENEŠKI DNEVNIK V Špetru Slovenov odločna zahteva po sprejetju zakona o globalni zaščiti S PET ER - Pred kratkim je bil v Špetru Slovenov sestanek med u-pravitel.ji te občine in predstavništvom slovenskih organizacij v videmski pokrajini. Špetrsko občino so zastopali župan Marinig. z odborniki Adaruijem, Oualizzo in Blase-tigom. slovenske organizacije pa prot Černo, prof. Banchig. Chiabu-dini in Goriup. Na sestanku je prišla do izraza obojestranska volja, da bi zastavili konkretno akcijo za ohranitev jezika in kulturne dedišči ne domačega avtohtonega prebival stva Sklen jeno je bilo. da bodo pri stopili k reševanju te naloge- z de mokratičnimi postopki, ki ne izhaja jo le iz stvarnosti italijanske republike, ampak tudi iz črke in duha ustave. Italijanski ustavni zakon namreč določa pravico, da vsakdo neovira no uveljavlja in razvija svojo o-sebnost: to določilo morajo upošte vati vsi. sa.i bi bilo sicer protiustavno. Zato so na sestanku sprejeli obvezo, da bodo storili vse potrebno za ohranitev zgodovine, folklore domačih običajev in sploh vseh značil nesti domačega prebivalstva, obe nem pa tudi ustvarili pogoje, da bi upravi. V nekem karnijskem gozdu odkrili zakopan eksploziv VIDEM — Agentom sodne poli cije komisariata iz Tolmeča je po dolgi preiskavi uspelo odkriti v ne kem gozdu pri Laucu v Karniji večjo količino eksploziva, ki je bil •zakopan v posebnih posodah, ki so ga ščitile pred vlago. V posodah je bilo 23 kilogramov in 600 gramov želatiniranega eksploziva v hlebih in 145 metrov vžiga Ine vrvice. Ftovsem razumljivo poteka pre iskava v najstrožji tajnosti, kaže pa, da so izvedenci, ki so eksploziv razstrelili, priznali, da je bil eksplo ziv že dalj časa zakopan. Preisko valci morajo sedaj ugotoviti, kdo je razstrelivo skril in zakaj. Če je trditev vojaških izvedencev pravilna, bo bržkone precej težko odkriti storilce, a dejstvo, da so eksploziv našli po daljši preiskavi, dokazuje, da je policija na pravi sledi. v svojem jeziku etnično-kulturne se lahko izražalo in gojilo lastne vrednote. V tem smislu so sklenili braniti svojo pravico do obrambe, kot to predvideva ustava dragocenega kul turnega potenciala slovenskih prebi valcev v Nadiških dolinah, katerega ni več mogoče ne spregledati ne za postavljati. V pravem demokratičnem vzdušju oblast in razne ustano ve ne morejo do vsega tega goiiti nerazumevanja ali pa celo- zlorabljati, ampak morajo prevladati de mokratične vrednote in pozitivne silnice ki izhajajo iz domači, stvarnosti. Zato bi morali vpeljati tudi v šolo program, ki bi odgovarjal tej krajevni kulturni stvarnosti. V Bc nešici Sloveniji zato ne sme Driti do izničenja slovenskega .jezika, oz. tega. kar ljudje imajo, zato da bi jim dali to, česar nimajo, ampak bi treba to kar imajo, t.j. Kulturne in etnične vrednote še boli oživiti in razviti. Da bi ovrednotili kulturne značil nosti slovenskega prebivalstva v Nadiških dolinah bi morali zato spodbuditi, organizirati in tudi de narno podpreti vse akcije, ki sodiio v tak program in to ne le v vseh ustanovah gorske skupnosti, ampak tudi v vseh šolah tega področja Na sestanku so zato poudarili nu i nost izglasovanja globalnega zaščit nega zakona, katerega mora itali janska vlada čimprei izdelati. O benem so poudarili, da bi treba poleg ovrednotenja značilnosti slo venskega prebivalstva v teh doli nah, omogočiti tudi rešitev raznih perečih gospodarskih vprašanj, pred vsem zaposlitve. Zato bi moral za kon o globalni zaščiti vsebovati podobne elemente, kot .jih imajo tu di nerazvita področja Juga Na sestanku so tudi proučili mož nost, da bi pripravili srečanje ev ropskih parlamentarcev, kjer bi lab ko bolje predstavili vloga Beneških Slovencev, kot skupnosti, ki živi na stičišču različnih narodov. V Catanii so ukradli cel tovornjak kave CATAN1A — če kavo na itali.ian-sko-jugoslovanski meji živahno tihotapijo. pa vse kaže. da je ne zametujejo niti na jugu Italije. Štirje neznanci so namreč v Catanii z o-rožjem v roki ugrabili tovornjak z 80 stoti kave. Čeprav so varnostni organi postavili bloke v vsej pokrajini. ni za kavo ne duha ne sluha. Lastnik je utrpel škodo v višini 65 milijonov lir. predstavniki socialistične stranke dela (PVDA), ki jim koalicij ski partnerji krščanski demokrati (CDA) in neoliberalno usmerjeni «demokrati - 66* niso omogočili pod pore za program odpiranja nočno delovnih mest. Premier Van Agt, ki je navkljub socialističnemu na sprotovan.ju terjal ostro rezanje vseh proračunskih postavk, tudi so cialnih izdatkov, je pol leta vladal z zimaikoaliciiško podporo liberal cev (WD). ki so takoj po izstopu stranke dela dali vedeti, da si že lilo sodelovanja s krščansko demo kraci;o, a ker je na Nizozemskem mogoče spremeniti sestavo koalicije le po parlamentarnih volitvah, je Van Agt — ki ne skriva želie za obnovitev d^sno-centrističneffa zavezništva z liberalci — moral razpisati predčasno izbiranje po slancev. Ta korak mu utegne prinesti kopico nevšečnosti, kahi sonda*e u-trira nizozemskih volivcev dajejo zmago PADA. ki je lani doživela spektakularni padec (njeno zast.op stvo v spodnjem domu parlamenta je padlo od 53 na 44 poslancev), sedaj pa ji obetajo 45 predstavni Skih mest kar pa bo zaradi priča kovanega osipa podpore krščanski demokraciji zadostovalo za položaj najvplivnejše stranke v deželi. Socialisti so letos doživeli neverjetne padce in skoke. V začetku leta «u pokrajinske volitve malone pokaza le njihov zaton, kar ie sprotni ministrski predsednik Dries Van Agt izrabil za oster pritisk na PVDA, predvsem na njeno zoperstavljanje klesten.ju javnih (socialnih) proračunskih izdatkov. Den Uylev program za zaposlovanje pa je v očeh CDA dobil označijo utopičnosti. Socialistični voditelj je teda.i potegni) dobro potezo in nekaj tednov kas neje z velikim hrupom odšel iz v'a de, kar se je obrestovalo že junija, ko so socialisti na občinskih volitvah dobili večino glasov. Den Uylova partija je poletne me sece dobro izkoristila za močno o-barvano socialno kampanjo. Za raz liko od volitev pred poldrugim letom je tokrat dobila podporo sindi katov in če se napovedi izkažejo kot resnične, bo nekdanji ministrski predsednik, ki se je že name raval posloviti od aktivne politike, znova vodja najvplivnejše stranke na Nizozemskem. To mu sicer ne bo prineslo položaja v vlaai, kajti koalicija krščanskih demokratov in liberalcev bo zaradi pričakovanega vzpona slednjih bržčas imela dovolj poslancev za novo kealicro a Van Agt bo pri oblikovanju vladnega programa moral krepko uoo št e vati. (s ie v o po licih najvplivnejša politična sila. Posebej še, ker prognoze kaže;o na padanj« voliva CDA, n:eno zastopstvo naj bi padlo od 48 na 44 poslancev. Poleg skoka socialistov bo glav na značPnost današnhh volitev dvig priiiubPenosti liberalcev (VVD). ki bodo pobrali smetano padanja priljubljenosti krščanske demokracij in »demokratov - 66*. Slednhm nu hovi vohvei očitajo odstopanj od dogovorjenega programa, predvsem pa. da niso hkrati s socialisti odšli iz vlade. Tako so «demokrati - 66* sokrivi za dosedanje vladne neus- pehe in po napovedih, naj bi da nes plačali zapitek. Med drugim sc «demokrati - 66* spremenili stališče do jedrskih raket, vtem ko so bili pred poldrugim letom odločno proti, so sedaj pripravljeni na kompromis (namestitev raket na.j bi bila odvisna od rezultatov ženev skih pogajanj med Ameriko in Sovjetsko zvezo). Edina stranka, ki odločno zavrača »manevriran rake te*, tako ostajajo socialisti, ki so med kampanjo zatrdili, da pri tei točki ne bo popuščanja. Predvoblne napovedi pa saj lahko postavi na glavo dejstvo, da se okoli 40 odstotkov Nizozemcev še \edno ni odločilo, za koga bodo oddali glasove. Faktor presenečenja bo danes odigral izredno vlogo in prav zaradi tega haaški politični opazovalci menijo, da bodo »kamer-verkiezingen 82» negotove, kot že dolgo ne. BOŽO MAŠANOVIČ nuli im n nun n iiiiiiiiiniiiiiiiiiiii im hi umi iiiiimii iiinitin •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milit »iiinnii Danes v Benetkah podelitev nagrad BENETKE — Nemška kinematografija je v Benetkah zastopana s kvalitetnim izborom filmov. Po Fassbinderju in Wendersu, ki sta med favoriti za osvojitev zlatega leva, so včeraj predvajali film uLetzte ftinf Tage» (Pet zadnjih dni) manj znanega režiserja Percya Adlona. Kot pove ie, sam naslov je film prikaz zadnjih dni življenja študentke Sofie Scholl, članice protinaci-stične skupine Rosetiweiss (Bela vrtnica) od aretacije pa do izvršitve smrtne obsodbe februarja 1943. leta. Redley Scott je na beneškem filmskem festivalu predstavil svoje zadnje delo «Blade runner», ki je bil povzet po romanu Philipa Dicka. Filmar pravi, da je to detektivka prenesena v leto 2019 bolj kot znanstvenofantastičen film. Harison Ford igra vlogo poklicnega kilerja, ki UmMIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIimilimiH«*l»'»*llllll|l>*''HIac 400 dinarjev, za kilogram ga podleska, ki je trenutno ^ najbolj donosnimi, pa več kot dinarjev za kilogram. Kvaliteto pri Drogi sproti Prei-fi jo v svojih dovolj dobro ubi - jajo v svojih dovolj aooru u’ laboratorijih. Kamilica mora na,9 mer imeti toliko in toliko e!e-r,tali ga olja. Kakovost zdravilnih n pregleda najprej tisti, ki blago F vzema (pri odkupu), potem 1° ' lišča pregledujejo tisti, ki F* PL delujejo in končno še tisti, kt P pakirajo. V prodajo praktično _ more priti pokvarjeno blago■ UlAJIG fJ! tu fJUIK.UUI jenu kar je vlažno, plesnivo, ali fcflkOjj gače neuporabno, izločijo . • • "r pa se, gače neuporabno, izločijo . ■ ■ . „ da posamezniki vtakne!0 ■ vrečo s travami še kamen (ce.°i.a. dak). Tako je vreča precej Vendar se to ne dogaja prepo}0 V G HUMI OC iu 11K U(jyuju, yn A. Velikokrat ljudje ne znajo Pf®®* brati zdravilnih rastlin. Pri ■ •- imajo strokovnjaka (Vinko VeH^j. iz Ljubljane), ki te nabiralce v merilo poduči. — Sicer pa je povpraševanje zdravilnih zeleh pravzaprav ■■ . nfj, šna modna muha. Težko je ■ napovedati, katera trava bci dve leti prinesla največji nrnni Hušnn W prh mn «NflS Z&* ■. pravi Dušan Ferluga. «Naš zas,.j nik v ZRN sicer natančno ota povpraševanje tržišča in ^Nepravočasno sporoči. Tako srna P° zani s kolekcijskim nasadom » vilnih in matičnih rastlin ki za nas razvija tehnologijo Nj delovanja posameznih zelišč. na primer pridelujemo posebrio najboljšo vrsto origana — or’isak creticum, ki je izredno drag■ ', ■aho°"„. gram semena stane eno za‘'~^ei nemško marko. Na Kreti ga za 1 denar prodajajo o šopkih ih fe* jajo kot afrodiziak. Italijanski bi tega origana kupil še i” se Naši delavci pa se že zanimajo-bi origano gojili na svojih Pnl‘ ^ Težava je še zmeraj prisoh^.j,. sušilnica. Kje bi lahko vse to P šili? Na kvadratnem metru bi dobili 8 kilogramov origaiM- . .. da en kilogram posušenega na, za kar bi pridelovalcu P" ^ 100 dinarjev. Na enem hektarP^. impl rpriflplnn/ilor miliinn P'*.«-.. imel pridelovalec en milijon Pr:,.;t,. ka. Zadnje čase vse bolj razno1 .. mo o višjih oblikah predelave ■ ,ffl. primer izvlečkih koncentrata iz ? j». r d0, Vilne zeli. Doslej se je namreč gajalo, da smo izvažali trave-z ne je pa uvažali iz njih izdel° BORIS šULlG^ # ske pa koncentrate . . .» KOPER - V Izoli so v dneh odkrili ponarejene d’na jod bankovce. Gre za bankovce ^ dinarjev, ki pa so ponarejen: si ^ saj so svetlejše barve od Pr* 1 napa*6 imajo pa tudi tiskovne nekaterih napisih. TRENTO - Ko so prebivalci lega naselja Castel Condino. ^N od Trenta, izvedeli, da so s° - kriminalca Riccarda Francesca. 's* oblasti sklenile poslati ncapalVj' konfinaci.jo v ta kraj so se odi0«,. uprli. Vseh 400 prebivalcev P z. sU dlo cesto, po kateri bi morali jenca pripeljati karabinjerji- la.s r» ka čdinih dveh hotelov v '’8glista zaprla svoja lokala, kajti cesco bi moral stanovati v -- vcocu ui tu vi «ti aiauvvnt' • . i izmed njiju. Ker prebivalci niso »odprli bloka* so se karab'1 ji vrnili v Trento. Papeževo potovanje v Španijo odgodili RIM — Vatikanski tiskovni 0 . je sporočil, da so papeževo P°’% •_ s. .• . .y nje v Španijo odgodili na čas ^ volitvah. Po novem razporedu aa |,, opravil v prvih novembrskih ^jv-j Prvotni načrt potovanja je del, da bo papež obiskal med 14. in 22. oktobrom. BONN — »Fronta kadilcev* P . bila pomembno okrepitev: nelj kancler Schmidt .je namreč _ ponovno kaditi. Zaradi