E2F - w Um*» AMD Dnttnmn mm mm clio sm AUTHORISED BY rai ACT or OCTOBER a. 1917. OR pile at THE MIT omcx or WWW TOW. k. T. bt Order'ef the President. a b Burleson. P. M Geni GLAS NARODA ll"1"!! Ost slovenskih delavcev v Ameriki IV D3505 The Largest Slovenian Daily in the United States Issued every dt strani pa bi obveznosti. naložene Nemčiji v Ver-Vtilles, naj isroči inozemskim sodiščem celo število nemških častnikov in uradnikov, če bi se ustrajalo pri njih, lanko povzročile resne zadrege in <-eIo državljansko vojno. Naš ekonomski položaj pa ka-£e v »meri proti krizi, ki bo tako resna, da bo lahko omajala temelje mlad** republika. Prebivalstvo v splošnem trpi zelo vsled številnih zlov, ki soj posledica izstradala*1 blokade, (točim so tvornica kljub rastoči želji J uelaveev, da delajo celi čas, večinoma nezaposlene vsled pomanjkanja surovin. Najaat>ša .trin pa je naš finančni položaj, posebno jta dejstvo, da jd brez posebnega vzroka nemški denar padel na inozemskem trgn do vujhnega drobea vrednosti pred vojno ter je všled tega neprikladm za nakup zelo potrebnih inozemskih živil in surovin v zadostnih množinah. Priznavamo, da t» pokritje v zlatu za naše zlate obveznice dale«} pod varsnostno či|g. katero značnjejo učne knjige politične eko-i>oitnije. Nemčija pai ta kljub temu velik zaklad, ki bi moral nudi-i ti prav tako dobro jfostvo za njen ekonomski preporod kot bili-! joni v zlatih palicah,— namreč poštena volja nemškega naroda! ter njena izvanredna tnožnost do dela. Trdno upam, da nam bo na { podlagi tehtnra. — V nekem poročilu iz Ženeve na Daily New* se glasi, 4e mednarodni komiSej Rdčega krili i* ravnokar izdal poziv na pič za 200.000 vojnih jetnikov, ki se I še vedno nahajajo v Sibiriji., vilni so bili ujeti že leta 1914 ter I rs pičen iaio seda i svoj" šesto fcietništva. KRALJI SO ČESTITALI SONU. Washington, D. C., 1. janl Predsednik Wilson je dobil V polno novoletnih čestitk. Čcstfc iro mu angleški, belgijski, Šved in italjanski kralj. Dopoldne! ' je vosil predsednik v vozi^ Idoff Bele hiše, popoldne je bili v svoji »obi. I -- Af iTRAJK NA DANSKEM. H Sodaaj« Dansko, 1. januarja, apftflt« so aaatavkali tukaj vsi »lefoni^ti. Zahtevajo skrajšanje RMkuMgra Čaaa ir zvišanja plač. HHnam iw bo kazalo dmg CARRANZA JE ODSTAVIL GE-! San Antonio, Tex., 1. jan. — Časopisi, ki so dofpeli sem iz Mehike naznanjajo, da je predsednik kjarranza odstavil generala Fran-Lnsea Murguia, ki je poveljeval rvesnim četam v Coahuila. Njegovim namestnikom |e imenoval ge-herala Mannela I'quiza. REN JE NARASEL. •t Paris, Franeija, 1. januarja. — tfkfe Heine je narasla približno 4-i čevlje. Ben je tako narastel, • p je vea dolenji del Koblenza Preplavljen. Povodenj je napra-U veliko škodo. avstrija se obrača na ameriške ženske < — p Matere ne bodo pustile, da bi naši otroci pog:i_;li, — se glasi v spo-1 ročUu Seitzove žene. —- i Dunaj, Avstrija, 30. decembra. 1 Hvala Ameriki za to, kar je stori- 1 lu, pravimo me, avstrijske žene. 1 Naše edino upanje je, da ue bodo matere sveta pustile naše otroke umreli od gladu. * To je sporočilo žene Karala ( Seitza, predsednika avstrijske re 1 publike. Imela je za časnikarske 3 pročevalee na razpolago le par minut, kajti oditi je morala v ne- -ko javno šolo, kjer uči deklice < od dvanajstih do petnajstih let ' naravoslovje in matematiko. Ko * je bil njen mož izvoljen predsed- 1 ni kom avstrijske republike, je iz- ^ javila, da bo he nadalje ostala na 1 svojem mestu. Poročevalec je go-;5 voril z njo v uradu njenega mo-;1 ža na Ballliausplatz, kjer se je na- j hajal preje avstrijsko ministrstvo1* za zunanje zadeve. V tej palači j tudi stanuje v par sobah ter iz- > javlja, da se ji gabi luksus, ki jo obdaja. — V tej sobi, — je rekla soci-jalističnau šolska učiteljica, ki je ' ; pri tem pokazala modri salon, — , I je bil sestavljen ultimatum za Sr- i i bi jo. Reči moram, da je bil naš 1 narod nedolžen pri tem. Vijno je povzročila nezmožna, sovraštvo vzbujajoča vlada, ki je monopoli-zirala časopisje ter vodila javno mnenje. Ko jo je poročevalec vprašal, kakšne učinke vsled pomanjka; nja hrane je zapazila v svoji šol- i ski sobit je izjavila, da je beda med šolskimi otroci tako velika, i _ ' ! da se roga vsakemu opisu. — Ena stvar je, — je rekla, — za katero smo hvaležni in to je i pomoč, katero sc nam nudile ameriške kuhinj*.. Vse moje deklice se prehran ja j o v teh kuhinjah, j človeku naravnost pretresa srce. ko vidi. kako se kaka deklica u-jmakne drugi, ki je še bolj potrebna. Edini dobiček, katerega ima-ijo deklice od tega položaja je, da ; jih strašne razmere, v katerih ži-jvijo, delajo 4e bolj neodvisnim. — Splošno opazujem, da postaja nijh naravna prebrisanost večja in da se tudi veliko bolj brigajo za učenje. Številne deklice postanejo tako kompetentne, da ! se jim mora Človek čuditi, če vza-|mc vpoštev njih leta. Ker so ločene od svojih starišev ter navezane na svojo lastno inicijativo. postanejo hitro izvanredno iznajdljive. — Otroci moreje le za polovico čaaa obiskovati Solo, kajti mi po-' STRASEN P02AR j 600 akrov pšenico uničene. — Za-j lagali so baje agitatorji. — Farmski delavci so nezadovoljni. - ! i Buenos Aires, Argentina. 1. januarja. — V bližini mesta St. Ger-ruen. ki leži med provinco Kue-. nos Aires in Pampa-teritorijem je : izbruhnil požar na 30 milj dolgem j > žitnem polju. Na tisoče in tisoče ljudi je bilo | treba, tla so g.i po trudapolnem i delu pogasili. .Seststo akrov pše nice je uničene. Najbrže so za-» žgali agitatorji. Pa raznih delih dežele se je po-. javilo med farmski delavci neza-. dovoljstvo. Pravijo, da so prema-i lo plačani in da morajo preveč , časa delati. Med njimi krožijo . plakati, v katerih jih organizator . ji pozivajo k organizaciji. Najbolj k radikalni med njimi so že večkrat . zagrozili, da bodo tiničili celo le-. tino. .j Oblasti upajo priti na sled zlo-j j čincem. --- lj .! POMANJKANJE STANOVANJ > V BERLINU. Berlin, Nemčija, 1. januarja. — ? Ker prihaja sem danzaanem več-. - jo število potnikov, je zmanjkalo . stanovanj. Železniška uprava je ^ daja potnikom na razpolago vse ? spalne vozove, katerih slučajno j ne rabi. Prenočevanje v spalnem - vozu je udobno ter ne stane ve-i liko. , POLITIČNI JETNIK POBEGNIL IZ IRSKE. i Dublin, Irska, 1. januarja. —r i, Politični jetnik Seumas O'Doher-ty, ki je bil dalj easa zaprt v Joy - jotnišniei, je pobegnil. Ttaje se na- e haja v Philadelphiji. ,--- e trebujemo ostala poslopja za bol-1 i. nice. Dvomljivo je, če je upliv k šole kaj vreden, vendar pa so o-i- troci vsaj nekaj čafea vstran od »- sa opih domov, kjer čnjejo edinole i- pritožbe. a — Človeka boli srce, ko vidi i- kako se maje morala mladine in v kako veliki meri so podvrženi bo-i- leznim vsake v rste. Kadar prične kak otrok kašljati, vemo dobro, i- da ni konec več daleč. Številni e otroci iz dobrih družin trpe od a škrofuloze in to vsled pomanjka-i- nja mila. Vse je prenapolnjeno, >- kajti stanovanj ni mogoče dobiti !- in nove zgradbe so nemogoče ). vsled sedanjih gradilnih stroškov. I- Hiše, ki so bile zgrajene pred vojno in za katere je znašala na-o jemnina $80 na letoT niso sedaj na »-'razpolafo niti za $80Q na leto. turki ostanejo j v Carigradu! _ i s V pariškem časopisu se glasi, da sc še ni sklepalo o principu suverenosti nad Carigradom. Pariz, Francija. 31. decembra. Znani pariški list, "Journal des Debats" izjavlja, da so vsa ugotovila glede internacionalizacije Carigrada in Dardanel prenagljene. Časopis pravi, da v sedanjem času ni vrjetno, da bi se opustilo princip turške suverenosti nad Carigradom. (Tako je zlezel pogum v hlače, Angležem, ki se boje svojih moliamedanskih poda-i nikov in Francozov, ki se istota-j ko boje svojih vernih in udanih Moslimov. Križ Svete Sofije je še d.-ileč proč, kajti biznes in velikost angleškega imperija je glavna stvar, ne pa iztrganje Carigrada iz rok nevernikov. Med vojno pa, so nas pitali s frazami (katerim pa ni nikdo vrjel), da gre box pro-t i Turkom v glavnem za to, da he oprosti Carigrad ter postavi na, starodavno krščansko baziliko j Svete Sofije krščanski križ na me( sto mohamedunskega polumeseca. & Tako je na svetu. Biznes je prva'8 stvar in prepričanje, poštenje in!* vf ra druga ali pa zadnja stvar.) 1 Poročilo o internacijonlizaciji-s Carigrada in Darndanel je prišlo * petem, ko je irael angleški mini- 1 strski predsednik Lloyd George 1 govor, v katerem se je izrekel za 2 to. Takrat se je glasilo, — so- 5 [fiksno s pariškim Matin, da bo P sedež turške vlade prestavljen v * Malo Azijo, v Bruso ali Konijo. ■ Bombay, Indija, 31. decembra. 1 Nikjer ni imelo nesrečno zavlačevanje rešitve turškega vprašanja bolj nesrečnih posledic kot v Indiji. Mohamedanski Indijci sma : trajo razkosanje turškega cesarstva za uapad na njih vero ter no-ičojo priznati kralja iz Iledžasa j (Arabija) za legitimnega protek-j terja svetih prostorov. Oni zahte-ivajo. da ostane Turčija taka kot i je bila pred izbruhom svetovne j vojne ter pravijo, da je to bistveno potrebno za zavarovanje Islama (mohamedanske vere). Pretijo z bojkotom angleškega blaga ler izjavljajo, da bodo odpovedali angleškim oblastim pokorščino. V kratkem bo odpotovala v T.ondon deputacija, ki bo predložila angleški vladi tozadevne za-> hteve. - P 0 Z 0 R! | Danes smo »Mi razpošiljati • »TRESKE KOLEDARJE. Dobil ga bo vsak naročnik. SMRTNA KOSA. V New Torka je umrla 26-letna rojakinja Antonija Jarc. Bolehala je že dalj časa na jetiki. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob dveh popoldne izpred hiše žalosti 424 East 9. St. ua pokopališče sv. .Trojice. Sorodnikom naše sožalje. CEL VLAK ŽGANJA Philadelphia, Pa., 1. januarja. Sem je dospela iz Louisville, Ky., prva pošiljatev viskija, ki je namenjen za eksport. Vlak, sest o ječ i^ tridesetih kar je pripeljal triti-soč sodov. Ostalih 27,000 sodov bo v kratkem sledilo. 6ARY ZA PRISILNO RAZSOJO GARY PRAVI, DA JE TREBA OBŠIRNIH IN KORENITIH ZAKONOV ZA ZAVAROVANJE JAVNOSTI PRED NASILJEM KAPITALA IN DELA. ' Treba je preje obširnih postav kot pa prostovoljne arbitracije jdi razsoje, da se popoinoma zavaruje vsakega pred nasilji od strani kapitala ali dela, - je izjavil danes sodnik Elbert Gary, načelnik I'nited States Steel Corporation, v nekem ugotovilu. ki je Kilo izdano danes. Sodnik Gary je jasno namignil, da ne soglaša popolnoma « priporočili, katera stavila včeraj industrijalna konferenca za uravnavo sporov med kapitalom in delom, katero je pred kratkim i in. • -noval predsednik Wilson. Bil je član prejšne skupine, ki je skušala podati priporočila za rešitev iudustrijalnega problema. Načelnik jeklarskega trusta je imenoval sedanje delavske t ruble spore med delavskimi linijskimi voditelji ter managerji naprav. Trdil je, da mora občinstvo vedeti, da so delavske unije - zmanjšale" produkcijo, zvšale stroške ter s tem tudi stroške za živijo nje. — — Upam si trditi, da bi sc občinstvo, če bi sr hotelo zavarovati na absoluten način pioti vsakemu nasilju kapitala ali dela, n - zanašalo na prostovoljno razsojo, temveč da bi uveljavilo ter upo-| rahljalo postave, ki b: imele popolno pravosodje nad obema skupi-jnama državljanov, — je rekel. i — Javnost bi se potem lahko zanašala na stalno upoštevanje 'postave in reda. Delodajalci in skupina uslužbencev spoznavajo Jasno, da je za denarni interes obeh najboljše vzdržati mirne iu I prijateljske odnošaje in vsak pošteno misleč človek priznava, da j pride to tudi javnosti v dobro. I] — Prav posebno v tem času je po mojem mnenju bistveno, da se da splošnemu občinstvu priliko jasno razumeti napačni položaj-(glede dela. V Združenih državah ni tako slab kot bi ga radi nasli-l kali nekateri javni govorniki in pisatelji, posebno pa oni, ki niso . na podlagi izkušenj ali kaj drugega usposobljeni pričati o tem položaju ali dajati o njem izraza svojemu mnenju. — V preteklem letu je bilo opaziti veliko število stavk in v nekaterih krajih je prišlo do neredov, izgredov in poškodovanja pri- 4 \atne lastnine. Te stavke niso predstavljale antugonizma med ku . pitalom in delom. V veČini, če ne v vseh slučajih so pospešili izbruh ! takih stavk voditelji delavskih unij, ki so delali na svojo lastno . inicijativo. Diference m spori so se vršili med upravitelji podjetij j in med managerji naprav. j — V maloštevilnih slučajih je bilo opaziti resne spore m?d u-l pravitelji naprav ter uslužbenci samimi. Tudi je bilo le malo prl-_ mernih zahtev od strani delavcev, katerim bi se takoj ne ugodilo. V edini direktni omenitvi predlogov, ki jih je stavila industri-|jalna komisija pravi podnik Gary: ! — Malo imam reči sedaj glede načrta za uravnavo delavskih 'sporov, ki ga je predložila predsednikova konfcrenca. Skušal bom natančno preštudirati predloge, predno dam izraza svojemu mnenju o njih. Upati je, da bodo obstajali člani organizacije, ki bo uveljavil jena, iz kompetentnih mož. brez interesov in predsodkov, ki b<>-|do uživali zaupanje celokupne javnosti, in da bo tem potom mogoče izogniti se resnim industrijalnim sporom. ! (To pravi sodnik Gary, ne mi. Večkrat smo že dobili pritožbe, !da se zavzemamo za kapitaliste in da sma proti delavcem. Kot v pričujočem slučaju smo le navedi izjave, sedaj kapitalistov, v drugem slučaju pa one delavskih voditeljev ter načelnikov delavskih organizacij. Kdor hoče imeti natančen pregled položaja, mora čuti o-be strani ter si nato ustvariti svojo sodbo. Gary je seveda proti organizaciji ter pravi ,da so stavke le prepir med managerji in unij-'skimi voditelji in da slednji napovedujejo stavke ne da bi vpraša-ili delavce, kaj mislijo o tem. To seveda ni res, kajti pred vsako veliko stavko se vrši splošno glasovanje vseh članov. Če so člaiy ]za stavko, jo napovedo, drugače pa ne. Kako dobri so delavski pogoji in kako visoke so plače, posebno v gotovih industrijah in za nestrokovne delavce, o tem vedo delavci več kot pa sodnik Gary, kajti Gary sedi v officu ter gotovo ni še nikdar prijel za i::<:inp ali lopato. Trditev Garyja, da je 85 odstotkov delavcev v tej de- Iželi neorganiziranih, je gotovo pretirana, čeprav nam niso v tem ozirh na razpolago podatki, da bi dali izraza svojemu mnenju. Gary je sedaj seveda še bolj na konju kot je bil kedaj preje, kajti jeklarska stavka ni izpadla, tako kot so pričakovali oni, ki so sli v boj za višje plače in boljše delavske pogoje.) Pazite na nove cene PoiDjamo donar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo Bosno Im Horoogovino popolnoma aanosljivo in sedanjim razmeram primarno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo m vsako poftUjatev, toda ca kake sno fo&o zamudo v izplaftiht no moremo prevzeti nlkako obveznosti Sodaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimar: 100 kron ,... $ 1.25 500 krcn ---- $ 6.00 900 kron .... $ 2.40 1,000 kron .... $ 1120 300 kron .... $ 3.60 5,000 kron .... $ 56.00 400 kron .... $ 4.80 10,000 kron .... $11100 Owlii MM so veljavne do dne, ko m nadomestijo s dm Doner mm Je poslati najbolj po Domertls Postal Money Ordss aB pa po Inr Yssfc Bank Draft, i SlKA V1AH SJJDBBk v'.'-. - " -VL'V1 : OtiAg NrAftOT*X 2 TAK 1396 — Zdravnik — OR. MILAN MILOJEVtč 417 Vi—4 9L PITTSBtrnGH, PA« — Telefon Court 2*10 —■* f * | Jugoslovanska ^^^ Kaiol. Jednofa^j J OctaaoTlkna k«s 139£ - Ir'-orpon-aiia WL, i 900 Vf- ! Cfcavni urad v ELY, MINN I !| S » __________m •LAVNI MRAONIKVi 'l'* miiiiiir lOTAiraiK. »« kl con—, n. ■ MmdMdnlk: LOUIS BALANT kw IN Vwil I mH 1Mb hjalk: JOHKPH P1BHUBB. Br. Mina. 1 ■ BUgaJnlk: OKO. L BROSIGH, By. Klia> { H ttaaaJnllr Mirolatentk nrtnln: LOUIS OOHUA HM ML • ^Kj VRHOVNI ZDRAVNIKI '■ JKl Or. IOI f. Mfg §48 M. Ohio It. NS. PttMvfk. Vft 'K _ NADZORNIKI« JOHN OOVtM. Kr. Htnn. H AKTBOjMT MOTS. M41 Art. K. So. CMMH> Ok Or- t i «AVV JTVjORMT.C. T W. Madison Bt Boon CM miri—b Bb ' V ZDRUŽEVALNI ODBORI K SUDOLS PKftDAN. SOM Bt. Clalr Are.. KB CtoveAoaS. DM* i < FRANK. &KIIABBC 4464 Wuhlnton Street, Denver. Cole. ! 1BBOOB KRBftCAB. 407-ltM Are.. Johnetewn. Pa. • feSnotlao claoue: OLAI NAftODA K Vm stvari tikajo« ee uradnih seder kakor tudi denarne poilljatre naj ee aB •Uajo na glavnega, tajnika. Vee pr;totb« naj ee po*UJa]o na predaednlka porotnejB . odbora. Proenje aa sprejem north članov la eploh vea adravmika spričevala. m qH 1 poHJ;aJo na vrbovnejra xdravnika. Jugoelfvai.aka Katoliika Jednota ee priporoma vaem Jugoslovanom aa obilen orli •top. Jed net a posluje po "National Fraternal Congrua" lestvici. V blagajni iEui 'Jcrof WW.'jOO. ie nI, priporočan: o vstanovitev novih. Kdor ell postati Man, naj m sglaal pri ta] i nlku Mj;inf(s društva J. 8. K. J. | Za vstanovltev novih društev se pa obrnite a \ Iiavn«4M tajnika. Novo druitro ee lahko v stanovi z S Slani si! članicami. "GLAS NAHODA" 1 . ji TJ. i SLOVENIAN DAILY, ▼▼ rviimmrfr*^" Owned Ml Published by * *?F pH I tr"-tTf gLOVmC PUBLISHING COMPANY * ^ ^ 1 fe corporation) < rWAMK UKwa Pemsnt__LOUIS aENKDIK.Treaeure« j Piece of Bwalwe— ef the Corporation and Addresses of Above Offlelere: S2 Cortlandt Street. Serow«h of Ma*hetta« New York City. N. V. « -----------------] "«1Uls Naroda" lakaja v*ak dan UvzemSi nedelj in prarnlk»y. fe cs(e leto velja Itst za Amerike In Za »tiri mesece »00 . Canade 98.00 Za fcetrt leta Sl.50 I Za New Verfc City KOO Ze eel lets___»3 00 Z a inosemstvo_____»7.00 GLAS NAHODA ' (Voice of the People) Issued every day «icept Sunday« and Holidays Subscript ton yeerty tdAO_ Advertisement on agreement _i I ><>picl bres podpisa In oeebnoett »«■ n» priobi'ujfjojfenar naj ee blagovoli pošiljati poj Money Or.ler, I^rl spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prej£n> blvaUS^e naznani, da hitreje naJJemo naslovnika. QlAl NARODA U Corttsndt Street, Borough fo Manhattan, New York, N.Y. Telephene: Cortlsndt 2S76 i Nemška propaganda v Alzaciji [fi -1- N't'tJisku propuirundu v Alzaciji in Loretiski jo bila uveljavljena |»oti si*"vilninii kru kawii in pretvezami oh immi. ki je bil najbolj itiropagatorji krivi številnih delavskih;. f • »I nemirov, kot poročajo francoski listi, ki pravijo nadalje, da so šli i poslanei iz. Alzaeije in Lorenske v nemški državni zbor po konča - ^ ni fiancosko-pruski vojni leta 1^71 edinole v namenu, tla protesti-^ rajo. dočim so prišli Kedanji poslanei iz Alzaeije in Lorenske v fran-jj 4 osko poslansko zborniro z veseljem. Prav posebno značilno pa jej dejstvo, da je njih voditelj poslance, ki je bil rojen po letu 1870.' Francoski soei jallMični listi pa so zelo kritični z. ozirom na i francosko \lado v Alzaeiji in Lorenski. V oficijelnein socijalistič-i-ctii organu, pariškem " I." Mumanite" je i/šel člam-k. v katerem; se je glgsilo: Ofieijelna in buržuazijska Francija si ni pridobila izza skle-i.itvi- pr-inirja noltenega pravega ugleda v Al::aeiji. Tekom mese-1 i i v je dala nasprotno povod za globoko in splošno nezadovoljstvo od ; sirani tfd v svojem srcu francoskega mišljenja. S tem pa še lii rečeno. da si bo pusti! narod vse d opast i od Francozov, kajti Če se je pogumno opiral nemškemu nasilju, se bo znal tudi upirati fran-toskemn nasilju, kadarkoli se bo pojavilo. mmmmmmmmm Pozor! SLOVENCI, HRVATJE IN SRBI ki potujete skozi New York. Ne pozabite na moj hotel* kjer dobite najboljša prenočišča in bo rte najboljše postrežem. — Čiste sobe z eno ali dvema posteljima Prostora sa 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene AUGUST BACH, 63 Greenwich St. New York, N. Y. Dr. MOY je uspsinc ozdravil na* d uho, božjast, ataicsijc. vodenici _jetra, ledi n \ ^^jtffc^ fo želodčne bolk I J^^^^m cint na čudežks ; ničin. EolečmeT. IV /I ttrebnhn, v pr^th, fK I ->čth, nogah, tro i \ i kah ali križn; lo. I teki i ne, revma ti rem, kožne bolezni, izptiš4je, ogree. Možke »V ženske bvzni ali slabo kri se lah ko ozdraf brez operacije v naj« krajšem psu in po najnižji ceni Uradne uA ob delavnikih od 9. dop.dcu C pop. Ob In praznikih: od d op, do t P«t> — ao 1 JIN FUEY MOY 308 Graoftreet PITTSBURGH, PA ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLp NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽElH DRŽAVAH Neprebava naprav sledi zaprtje in dcsp< of Life, Severov Žim men jen v to. dri pvegj ves sistem ter uraviJ takse. Ilovcka bolnega ter ji iija. Severa's Balsam liis'ui Balzam), je napa te bolezni. Okrepča |lrob. C'ena 85c. in 41. Kašlji in prehladi sedaj skoraj povsod prevladujejo. Da jih preženete ter da vstavite tvorjenje novih bolezni, vzemite Severa's Balsam for Lungs (Severov iSalzam za pljuča), ki je izborno zdravilo za kašelj in pečico. Cena 25c. in 50c. ter 1 ali 2 centa takse. Influence kakortudi vsakega navadnega prehlada sc ne sme nikdar zanemariti. Seve-ra's Cold and Grippe Tablets (Severove Tablete za prehlad in gripo), se priporočajo za zdravljenje teh bolezni. Cena o0c. in 2c. tak. Za grgranje in nosa v slučaj in- fluenee priporočamiporabo Severa s Anti--sepsol (Antisepsol.-ro je ugi^lno zdravilo za zgoraj nainenjJ svrhe. Ozdravi vnete žleze. Cena -l'"-. i'r- takne. Slabi ŽiVCi Vffat povzročajo nervoz-nosi, nespečnost, llei i jo nervozno izčrpanje. t e hočete ojači^voj sistem, vzemite Severa 's Nervoton kverovo Nervoton). To je izborno zdravilu tonika za živce. Cena $1.115 in 3c. tuksej Glavobol zahteva takojšne pomoči. Da jo dobite vzemite eno ali dve Severa's Tablets .or Headache and Neuralgia (Severove Tablete za glavobol in neural g i.i o > kar ponavadi zadostuje. Poskušajte jih. Cena 2."ie.Jn lc. takse. . * Linement mon: biti v vtiaki druži niza takojAnJo uporabo v HluOaJ i. Severa's Gothard Oil 'Sevr.ivo (lothardsko 'iljf> naj bo pr rokah, kajt ixkauilo se je kot ravno tako potrebno liniment. Cena 30 in 60 centov ali 2 oziroma 3 rente taJcne. POLK BAJE RESIGNIRAL. Washington, 1). C., 31. dec. —, ( eprav ni mogoče dobiti nobene--gr avtoriziraiuga ugotovila gle-i ilc tega predmeta, se vendar glasi. da se bo pri bodoči zpremembi' ni najvišjih mestih rrauk L. Polk, državni podtajnik. uraak-j nil v privatno življenje ter pri-j etl zopet izvrševati svoj po«el kot, odvetnik. Mr. Polk sc je ravnokar povr-j nil iz Evrope v Ameriko. V Pari-j zii je stopil na mesto državnega tajnika Lausiuga kot načelnik ameriške komisije na mirovni kon ft renči. Bil j-1 oni, ki je končal vse zveze s tukajšuo vlado ter 4" najvišjim" svetom zaveznikov. Datum odstopa tajnika Polka, ci bil še definitivno objavljen ter se bo odstop mogoče izvršil f šele po preteku par mesecev. KAJ PA TOI Pariz, Francija, 31. decembra. V nekem poročilu iz Berlina se je glasilo, da je bil srbski prine-regent Aleksander ubit vsled eksplozije nekem bombe. Seda i p i je dospel v Pariz, popolnoma £'1 in sdrav. Cela storija o njegovi smrti je bila vsled tega brez vsake podlage. Almanah Zastonj! To leto smo znova razposlali veliko množi Severov Almanahov in sicer lekarnarj po raznih krajih v brezplačno razdelil SEVEROV Almanah za Sloveni 1920 j Vprašajte zanj v lekarni ali pa pišite k-Presega, vse prejšnje izdaje. O barvan•»-vitfcu govori vsak. kdor ga je videl. vsebina tvori priročno knjižico. Povcjtlo-jiin prijateljem o tem. I W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS^A Lepi lasje jwlrii življenja 5n bleska izilo za Ia*<-) ♦■nkrat al dvakrat na te^en. T oje I zboren tiriptavk. Cena 23c. in le. takse. Nečista Km»ogosto povzrfM-a izpahlja-je, bule. krJ Vse to se lahko otlpravi z uporabo zdrl. ki cisti kri. SeveraBlood Purifier (S«|v Kričistilee opravlja to delo. Cena $1M ">e. takse. Bolečine KriZU SO ponavadi posledica ledični>rednosti. V tem slučaju naj bi se jemallvera s Kidney and Liver Remedy fSe\m> zdravilo za obisti in jetra), da se koliVJogoče hitr pomaga. Cena 75c. in -tl-25 tAiziroma 5e. takse. bzno milo ki je tudi uspeano lilo, za kopanje kakortudi za piesto v vsaki družini. Severa' in Soap (Severovo zdravilno popolnoma odgovarja tem zah-V'. in le. takse. Ponavljajoče »e zaprtje povzroča večkrat omotico, izpehavanje, zlatenico in druge jetrne nerednosti, ki pa izginejo pri uporabi jtevera'i Liver Pills (Severove jetrne kroglice). Svoje delo opravljajo točno in hitro. Cena 23e. in lc. takse. Srbeči ispahki znani pod splošnim ime-srbečiea. hraste, ivy poison, izpahki hitro izginejo, če uporabite Severa's Skin ointment (Severovo mazilo za kožne bolezni). Čudovito po svoji liitri pomoči in hitrem pomir-jenju. Cena 50c. in 2e. takse. Mašilo SS rane ki hiiro celi ter je tudi dobro za rane, uljesa. zapahke, vrezljaje in bule. naj bo vsaki hiai. Severa's Healing Ointment (Severovo zdravilno mazilo) po-polnomo odgovarja tem namenom. Cena 25c. in lc. takse. kot toale polt. naj a v s i au ruBi Ab aubd9fi- VIfiKL --- London,, ^aglija. 1. januarja. Sem je dospela brezžična brzojavka. ki se glasi: — Leta 1**20 bomo zmagovito kočali državljansko vojno. Sibi-rija, l"kraji>ia in donski ckra.i liiepene po sovjetni vladi. Tudi Kavkaz jo zahteva. Pa tudi v Berlinu. \Vashingtonu, Parizu in Londonu bodo sovjeti. Sovjetna avtoriteta bo zmagala po celem svetu. . DEHA&hs POIHjJATVK w ISTRO, NA OORIfeKO JK -lonAwno. Isvriujemo denarna IsplačfH popolnoma zanesljivo in ssdanjin ra*ot°ram pripaerno tudi hitro p* celi Utrl, na Gorite« in tudi ni Notranjskem po ozemlju ki je st »elero po itsljanski armadi. JatsOmo all garantfSMi m vsako poiiljsteVf tc-ds za kake sao odj>re,; minister za javna de-: - la: Vel.i ko Vulovič \dein. zajednica —» Srb, samostalec); minister^ >!vojne; general St. Hadžič »izven strank). ^ Iz ministrstva je izstopil dr. Fr. Poljak radi bolezni: Imel j*. - i dva portfelja (agrarr.o reformo in poljedelstvo) — mesto njega; "jsta dr. Križman in Kosta Stojanovič. Minister železni«- Milorad Draškovič je prevzel v svoje mini- ' istrstvo kot svojega •"pomočnika" (nekakega "državnega podtaj-• lika *T) poslanca Zlatkoviča, minister za prehrano pa je potrdil v j' btu funkciji sodr. Nedeljka Divca, srbskega sceijalnega d cmok ra- j 'ti1 in poznanega delavca med srbskim proletarijatoni v Beogradu! j iti Srbiji. Dela bo imelo ministrstvo vse polno. Glavno je. da se uredi , [železniški promet, da se reši vprašanje valute, da se začne reseva-1 j ti invalidno vprašanje, da sc zvišajo dohodki državnim uradnikom! lir. nameščencem itd. Dela je veliko. Želeti je. da bi bilo uspešno. i--I ' ti zmagi ali smrti z ognjem in j pogumom starih preiskušenih bo- i , jevnikov. i | ' Vsakdo, ki iskreno veruje, da \ ; nebrzdana težnja človeštva za j j (svobodo, lepoto in razumnim živ-j piljenjem ni prazen sen, da je to J | stvarna moč, ki edina more ttstva- j ! riti nove oblike življenja. Da jr ' i ta moč uvod. ki bo preobrazit svet — vsak pošteni človek mora, priznati splošno važnost dela rev- j . r.ih rcvoincijonarcev Rusije. 11 j Delo ruskega naroda je danes razumeti kot gorostasen poskus.!1 i da se oživotvorijo in uresničijo' . velike ideje in gesla, stvorjena in 1 / poudarjena od učiteljev človečan-1 . stva. modrijanov Evrope. Včeraj - je socijalistična misel Evrope ka-1 - zala pot ruskemu narodu, danes! . s«' ruski delavce bojuje za zmago. . evropske misli. ; To^a »V bodo pošteni ruski re- j *' volucijonarcj, katerih število je " majhno, ki so obdani od sovraž-• nikov in onemogli vsled gladu. ~ poraženi, bodo padle na hrbte i " vseh evropskih revolueijonareev skupnega delavskega razredi Ev-rope. —' Ce pride do te katastrofe, potem bodo oni, ki ne spoznajo, ne 1 razumejo strašne borbe, katero i vsaki dan vodijo delavci Rusije, i * to poplačali s svojo krvjo in življenjem. Častno srce se ne obotavlja, poštena misel ne pozna izkušenj kompromisa, poštena roka ne pre neha delati, dokler bije srce. Ruski delavci se nadejajo, da njiho-j vi bratje po duhu ne bodo dopu-.stili, da bodo pogažena ruska re* volueija. ne bodo doustili vstaje-jnja starega, ki je zadohilo smrtni •udar in že izdihuje, izginja, in [Iti mora popolnoma izginiti — če bo evropska revolucijonarna misel razumela velike naloge sedanjosti. Ženske, deklice no vefkra t podvržene boleznim in ner«»dnoB-tim, ki 9o lastne njihovemu »polu. Severa' • Regulator (Severov Keirulatur), je vet-krat Izkazal »vojo vrerl-noet v zdravljenju ravnotakih bolezni. Cena $1.25 In £><■. tal^se Otroci jokajo samo ziito, ker J« kak ner^fl v njthovom likatnem ftMem.. Te-pa w ne »me prezreti, pač pa ozdraviti. Severa's Soothing Orepe i Severov rai- ritelj otrok) ao velik ■Prijatelj marsikatera matere v takih kočljivih fduettjib. Cena. !6f. In le. takse. Vitez iz rdeče hiBe j (Le Chevalier de Maison Konte.) K OMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE Spisal Aleksander Dumai star. (Nadaljevanje.) XXVI „ i____I lil i | dlak ■ t l Ko se jv uradnik od-itnr.il, dr.1 I b» poklical svoje tovariše, in jo; I kraljica ostala nama s svojo sva-; J kiruo iti svojo hčerjo, so se vse tri f pogledale. Mlada prince*a je pad-' la materi v naročje in jo objela, i k princesa, Elizabeta je stopila k! f »vakinji ter ji podala roko. i 4 Molimo k liogu'\ je dejala j L kraljica; 4Moda molimo tako, da! 9 ne bo rihče slutil, da molimo." B Tako so vztrajale do treh četrt I na dvanajsto in j>ctem do poldne.: I ko je ura odbila dvanajsto Ni bil še odbil zadnji udarec, koi | se je začulo na stopnicah režija-j nje orožja, ki je segalo s»uri do: kraljic«', •'Straže He Iitenjujejo'', je rekla '4 Seda j pridejo j>o nas.*' Videla je, kako stn svakinja in, hčerka obledeli. Zato ju je nago-j varjala, naj bodeta pogumni, .i jej tudi sama obledela pri tem. ' Poldan je", fo zaklicali zdo-j laj. "Pojdite po jetnike' * "Pripravljeni miio, goapnjjc *J je «1 pove ril a kraljica. l*rva vrata so sc odprla, vode-j ča v vežo. kjer so jetnice v temi j lahko skrivale svojo razlurjcnostl Mali psiček Kluk je stopi .m 1 preu! njimi. Ko *o bili dospeli do družili! vrat, od katerih je skušala Marija Antoinetta od\Tniti svoje oči, Je zvotft Hvalica pritisnila svoj go-bee na širok o gin Ve žeblje ter milo zacvilila. Kraljica je šla naglo mimo in ne da bi iiuela toliko inoti, da bi poklicala jnička zopet k v bi, se je skuhala naslonit; ob steno. Ko je p res t of ila i»nr korakov, i so .ti odpovedale noge in bila je i prisiljena obstnti. Svakinja ni ličerka sta se ji približali; vse tri j se za hip niso premaknile in so1 tr-irilo ! olestno skupino, p:; če-, mer je mati naslanjala svoj-- r;elo na glavo mlade princese. ' No", je zzklieal glas, "pndvte! dol aH ne prid?te dol?" "Tu smo!" je dejal uradnik, kil je spremljal kraljevsko gospo in 1 ki se je bil vstavil iz spoštovanja 1 pred njihovo tako priprosto in ta-j J ko veliko bolest jo. s "Naprej!" jo rekla kraljica in I' popolnoma stopila dol. j Ko *o dospele jetnice j.red zadnja vrata r.a pol/astib stoptii^aU, nasproti durtm. pt-*d katerimi sc 1 razprostirali široki, zlati svetlobni}< žarki, je zaropotal boben in stra- ' že so prihitele skupaj.. Nato je < sledil globok molk, ki je nastal < v»led radovednosti, in težke duri so se pogasi odprle, mo>no ikri- J paj.-č Na tleh je sedela, nli 1«olje, lc- ; /ala v kotu ogelnega konična, na- 1 liajajočega se tik duri, neka /en- : s len. Pila je Tisonka, Katere n:. b.-i la kraljica v svoje lastno začnde-nje videla že 24 nr. 1 Kraljica je že uzrla dan. drive-' sa, vrt, in onkraj ograje, ki je zapirala ta vrt, je njeno hrepeneče j oiko poiskalo malo krčmo, C.HJT so jo brozdvomno pričakovali njeni prijatelji. Ko ic Tisonka zu-ulaj korake, je umaknila svoje roke, i« j l.reij>a je zagledala nj.-n b'-.-di,' pod sivimi lasmi postarani obraz.; S počasno kretnjo, kakor ljud*, je, ki jim nedostaja pameti, je po-1 kleknila Tisonka pred duri in za-i stavila kraljici prehod. Prestrašena vsled groznega o-. br.ua tc ženske ter njenega poče-l njanja, je kraljica vzkliknila: ; 14O. moj Ro£, gospa, knj se vam je .pripet ilo ?* • "Pripetilo se ini je., ali ve-, ste!" je odvrnila ženska. 44Vi, vendar veste, saj ic bil« obsojena radi vas." , ' Kdo?" "HeloUa " ■H"Vaša "Da, ona, moja hči«" I 44 0>*ojena? Od koga* Kako? "Ker je prodala šopek "Kateri šopekf" "Šopek nagejjčkov... Saj ona jLni evetll^arka"', -je dejala Tison-Kflt** kakor da M skušale zbrati Bmvoje spomine, "kako je meg's ■Pilati ta SopeM" _ t i Kraljica je trepetala. Neka ne-j f vidna vez je spijala ta piizor s sedanjim ]toložaje)ij; uvidela je. da; ne sme zgubljati časa z r.čpotreb-1 'iiiiu kramljattjciit. "Moja dobra žena ', jc- dejala prosim vas. pustite me mimo, po-■zne.ie mi poveste vso to.;' V t eni hipu se je zaeul hripavi; iilas nekega razuašalca; i "Tu se dobiva razsodba sodišča,| glasom katere je bila Ileloisa TI- j | son obsojena na smrt radi zločina j zarote!" "O, moj Hog!" je mrmrala krv, Ijica, ki ji ni ubežala niti l»e.sedicai I tega groznega speročila. "Na smrt obsojena", je vzklik-inila mali, "moja hči na smrt ob-isojena' Moja Ileloisa zgubljena*j !0h'" "Uboga /ena", ,ie dejala kra , l.iica, " vetr.jte mi. da vas pomiki i m j 4 1':?" j * rekla Tisonka, a med tem se ji je nenadoma jfla nabi-jrati kri pod očmi. "Ti me pomilu- Nikoli, nikoli!*' ; 'Motite sc, pomilujem vas iz vsega sron: toda pustite me mimo!" "Tebe nuj pustim mimo?" jej j vzkliknila Tisonka in se ;'.akroho-j itala. '"Ne, ne' Ne pustim te po-! jbegniti iz tvojega zapora. Ti mo-, 'rnš tudi umreti, ako se to zgedi! i moji hčeri!" j 4 Uospodje, prosim za pomoč'" j je zavpila kraljica. 4 .Moj ling, ;saj* vidite, da je blazna!" ' Ne, nisem blazna, nc, dobro j veni, kaj govorim!" je vj>ila X*i-; '."■oiika. "01 fjte, res je, vpri/.orjc-na je bila zarota. Simon jo je raz-Moja hči. insja uU^a 1 či je | prodala šopek. Priznala jc pred ;revolueijskini sotiiAčeni; bil je »o-j , pek ;z nageljčkov, v cvetlicah s( i t K-i'h papirji. Zopet jc bilo čuti glasnikov glas. ki je pouavljal: 4 Tu sc dobiva razsodba s.»d.-*ča, glasom katere je bili Heloiso , Tison obsojena na smrt radi zlo j čina,zarote." n 41 Mi čuješ*' je tulila blazna| . , ženska, okoli katere so se jeli zbi-r t rati vojaki narodne aarde. "<.'u-;s iješ. na smrt obsojeni;! liadi tebe,| saino radi tebe bodo umorili mojo i1 ! hčer! 0'i.ieš, radi tebe, Avstri-i janka!" . i *'C»ospodje ", je dejala kraljica, "prosim vas v imeuu nebes, da me ^ pustile zopet sori, če me /c nočete 1 i! oprostit i te. blazne žensko, kajti no .-moreni prenašati očitkov te,revi ce; strejo mi še srce Četudi so ne- P opravičeni." , Kraljica se je nkrenfla v stran ! . in ilitela bolestno. ,4Da, da, le jokaj, liinavka!" je . zaklicala blazna ženska. ,4T*r jo-. knj! Drago poplačaš svoj šopek! • Sicer je morala slutiti kaj talfegn, kajti tnko umirajo vsi, ki služijo 'tebi. Prinašaš nesrečo, Avstrijan-ika* umorili so tvoje prijatelje, tvo, tvojega soproga, tvoje brani-teljc, in sedaj bodo umorili sc mo-; jo hčer. Kdaj vendar obglavijo tel-e, dn ne bo tecba nikomur več umirati zate?" v ; Ncsrečnica je izgovorila te besede z besnim glasom in pretečim 'obrazom. Kraljica si je z rokama zakrila obraz. "Ah, imejte usmiljenjmada-juia!" je vzkliknila. "Poglejte mojo bolest, pojejte moje solze..." Nato je skušala iti mimo, ne več I v upanju, da bi pobegnila, temvc? da bi ušla tej divji ženski. 44Ne, ne pojdeš mimo!" je tu j lila starka. 4 Ti hočeš pobegniti goepa Veto.. . hotela bi k Pru-som___Ne utečeš mi", je nadaljevala in se oklenila kraljičinega krila; 4 saj ti že jaz preprečim! Nit -\etilko z nindamo Veto! f«e vkup. občani! Naprej... da bo ta nečista kri. . " 5> skrivljenimi rokami, razmrše-'|nimi lasmi in krvavo zateklimi ov-mi je padla nesreč niča t znak ter odlrvnla kovček obleke, katere s«» jc bila oprijela, ij Razburjena do skrajnosti, toda • {osvobojena te. blazne i j je hitela kraljica, na vrt J Naen-i Ikra t je vzbudilo pozornost gardi-Istov; obdajsjočth kraljteo, strefc^o YDelje Mbednjii.y I ANGLEŠČINA I Fanlt petem dopisovale poom8Jo anfisiko>slovsBSIdh I aWk ntdnf. I Traja 6 bmsocsv. Vpiis|e,ss lefehe sssk See. I sn esB ftsIpj UR. I Os MŠ$e tem vel. pojpa e enfMkU slovniei In jedki I ■ Iflh aJkltA ^ Ig^H^ * |j (tTSMIM ootmswsph . __ ■ _____CL»vsm jsf» I BOVSWISA, aOMjWWIWWftl^JOLA, I m jgi v. Obus zv^w ML osnusa I I« • Tsreite te lislsh in se pofljite e svojim nsslovoms | I c^affA f. a nMtiit«»»t«t»»»t»M«.,w»t»««f»»«»M»»w««yM«**<^yo>. I I . ... i kričanj«*, pomešano s pasjim lajn- r i lijem in čudnim ropotom, j "K orožju, k orožju' Izdnj-i Jstvo! 4 je vpil nekdo ki ni bil ni-: jliče drugi nego Simon. 4 Vsa straža k orožju!'' je kri-' ičal čevljar, rr.edtem ko .ic H lak ' '-05110 lajal, ' t/dani smo' Odvedite Avsti ijanlco zopet ^ori' K orožju k orožju'" Piihitel je neki častnik Simon j 'mu j«- jel nekaj pripovedovati ten ;z razvnetimi očmi kazati mi kočo. Tudi častnik je nato vele! k -»-i: : rož ju i i "P.lak! Blak !" je zaklicala kra-j ljicn. in stopila pru* korakov na-prej. ! i , Toda pes .ie ni ubngai, tvnive; j j: nepruiehoma lajal z c-nako lws j nosijo l.akor piej. Narodni gardi-j sti so pograbili za orožje in pla-J, »nili v* kočo, medtem pa so uratUiv j ki obkolili kraljico, njeno svaki- ^ 'njo in hčerko ter jetnike prisilili,; j da so se vrnili skoz duri. ki so se j izapalmile za njimi. I 4:Pod zalopua vrata!" je kričali !Simon. "Videl sem, kako so sei pregibala, popolnoma sem gotov.! Razen toga je pes. dobra živalic a J l:i ne pripada k zaroti, za.vohalj zarotnike, ki so bržkone skrili v : kleti. Ej, čujte ga. še vedno j j laja!" • Izpodboden vsled Simonovega i ! kričanja je Blak res začel še huje J lajati. i Častnik je poprabil za obroč, i pritrjeni na zaklopnih vratih. Ker jih ni mogel vzdigniti, sta mu pri-. hitela na pomoč dva najmočnejša grenadirja, toda brez tuspelia. 4 4 Mi ne vidite, da tiščijo vrata , od znotraj?" je dejal Simon. 4 4 Streljajte vanje, prijatelji, streljajte!4' ti ' Ej, razbijete mi stekleniee!" ie vzkliknila gospa Plumeau, go-stilničarka v kantini, j "Streljajte'" je ponnvljdl Pn-^mon. 44Streljajte!" ! 44Molči, kričač!" je rekel čast-| 'nik. "Prinesite sekire in prose-;i Unjte deske Oddelek naj bo pri-J I prav!jen. Pozor, in ko se odpre past, streljajte vanjo!" i Pokanje desk in nenadni sunek i sta gardistom izdajala, da se .v i I notranjosti nekaj giblje. Kmalu < jn-ito se je začulo nekako j>odzem-sko šumenje,' kakor da bi se "zapirala železna ograja. Deske so obdelovali s sekirami. Dvajset puškinih cevi je bilo na-merjenih v odprtino, ki se je širila bolj in bolj. Toda nikogar ni bilo videti skoz odprtino. f'aatnik je zažgal balcljo ter jo vrgel v klet: klet je bila prazra. Odpahnili so zaklopna vrata, ki so takoj odjenjala. *'7a menoj!" je zaklical častnik in poguim>n stopil na stopnišče, Naprej, naprej!" so zavpili narodni gardisti ter sledili čast^ niku. Zid jo bil prekopan. Opazili r,o na mokrih tleh število sledi, a v smeri proti Hue de la Corderic *c je nahajal hodnik, tri -Vvlje širak in pet čevljev visok, podoben rovu Častnik je zlezel v odprtino z lKUnenom. da bi /.a.-.ledoval" aristo-kiat«*, kolikor mogoče gn-l*>ko v zemljo: toda komaj je bil prestopil par korakov, »si j.' /uih-/-.la neka železna ograja. " Vojaki", je dejal častnik, 'ostanite v kleji ter pobijte vso, kar se vam prikaže'" Po tem povqlju je častnik /.opet z*cz-1 i/, kleti ter so takoj podal k gviK-ralu Sai^erru naznanit ra važni dogodek.- "Ah. alil" jc vzkliknil Simon; in si mel roke. "Ali porečejo /c.-]>et da sem norec? Vrli Mak', Blak je izboren patriot. Blak jej rešil republiko. Sem pojdi, P»lf»k, j sem!" Ko mu jc pes približal, jc podlež tako neusmiljeno brcnil u-bocro živalico, ia je odletela dt*:t.i-eet korakov v stran. XXVII. . Mmoadln. - j Minili sta dv* uri po dr.godHlu i j ki smo. jih ravnokar pripovedo-i, j vali. j Lotili je v tem l.t ralc^l' ! som in tja po Maurice vi s->l>i. me|L-j jtom ko je Agezilaj v sosednji sobi • snažil gospodarjeve čevlje. Kina-j, 11 u so se odprla vrata in vstopi^ je L j ^Maurice. Lorin je naglo pogledal;, i prijatelja; ko ni opazil na njem;- nič nenavadnega, jc dejal.- t "Ah. slednjič si vendar tn^ ;j čakujom te že dve uri." ] "Tombolje", jo odvrnil M:june^is smeje se. 4 tača« si lahko priprav -j lj al sroje rime (pesmi)." 'j 4:Abr ljubi Maurice, opustil sem' rime." .. 44lia. ali se bliža konec sveta?"j( ^ Prijatelj Manrieo. žalosten, sem." 4 Ti žalosten?" "Da, nesrečen." j <:Ti nesrečen V "No, kaj hočeš? Kos me na-i ■'vdaja " J "Kes?" • "JEj, moj Bog, seveda; ti ali ona, ljubček, tu ni bilo srwlnje po- l ti Ti ali ona, sam čutiš, da nisem odlašal; toda vidiš. Arte miza je i obupana, kajti bila je njena prija- - teljica." - "Uboga dekllet!" 4; In ker mi je povedala svoj na-! . slov..." - ♦-"Storil bi boljo, ko bi bil pastil, -da se razvijajo stvari same da-i 1 je. *f 4 4 Da, in v tej uri bi bil ti obso-. 5 jen mesto njo. Dobro si govoril,; . drag-i prijatelj. Prišel som k tebi, d da te poprosim za svet. Kaj, ko bi se zavzel zanjo pri revolucijskem < .«odwču?" "Prepozno, prijatelj, ker je že li obsojena." * "Res givlo je da mora uboga mladenka umreti na tak način." o 4 4 Tem ostudne j še, ker ima moja v rešitev za posledico njepo smrt. c S4eer pa nas mora tolažiti dejstvo, k tla sc je vdeležila zarote." n "Fj, nioj Bog. kdo pa ne ravna tako v sedanjem času? TTlioga dc-7. kliea je posnemala drutre." Padec Koleaka HI i; Vse kaže, da se bliža ruska državljanska vojna svojemu koucu. 1 ! — vsa sedanja ruska državljanska vojna. Ne moremo pričakovati, < da bi ne bilo nikakih nadaljnih ustaj proti boljševizmu. Gotova J stvar je, da ho v Rasi;i boljševizem propadel. Vojna, ki je bila vo-i.i . jevana skozi eno leto in pol od strani koalicije proti-boljševiškihi' skupin pod neke vrste združenim poveljstvom, pa je bila najbrž'1 izgubljena. Poraz Judcniča je bil dogodek. Polom Kolčaka ter dvi-jl gnenjo Semen ova k nominalnemu vodstvu v Sibiriji pa pomeni, da >1 .je bila Sibirija razdeljena med boljševiško in japonsko uplivno j * sfero. Kako trajna bo ta razdelitev, to so bo šole izkazalo. V seda-;' njem trenutku pa je dejstvo. Ostal je lc še Denikin, ki pa se žr, umika in Iti bo komaj v stanu dolgo upirati se povečanim silam, j katere bodo poslali boljševiki proti njemu. Nobenega dvomu ne more biti, da so zavezniške vlado v veliki* . mori odgovorne za polom tega gibanja. New Europe je pred krat-! ki m pripomnila: — Javno proglašena omahovanja naših državnikov so vredna1 . /a boljšovike cele armaelne zbore. V poletju leta 191S bi energična j L pomoč za Kolčaka, — resnična pomoč kot smo jo obljubili Celio-i Slovakom, ki so bili takrat hrbtišče protiboljševiških sil v Sibiriji, j .i— mogoče pognala ven Lenina in Trockija. Dajali pa smo lc no-| jskončne obljube ali pa namigavali, da bomo obljubili. Nekateri iz-! med zaveznikov so dali na razpolag ogotovo mriožino vojnega ma-; terijala. Nikdo pa mu.ni poslal čet, ki bi mu nudilo dejansko pomoči I iz izjemo Japoncev, ki so morali zavarovati svoje lastne interese in j [ ki so omejili svojo vojaško intervencijo na zavarovanje teh svo-ijih iutersov. Lj Strah |M*ed 44reakcijo*, katerega so pošt»no gojili nekateri ; . j megleni liberalci v zavezniških deželah in katerega so podpihovali; ijpristaši boljševikov, je imel s tem dosti opravka obenem z odkriti-; '•mi simpatijami za boljševizem v tako važnih krogih kot je anjrlc-, :ška delavska stranka. * Tukaj so bili odkriti prijatelji in pristaši boljševizma bolj J ? redko sejani ter niso imeli nobenega velikega upliva, a strašilo "re-j -'akcij^" je hipnotiziralo številne dnhoye. V enem smislu bi bila seveda vsaka protiboljševiška vlada reakcija od boljševizma. Da bij pomenjala zmaga Kolčaka in Denikina reakcijo k carskemu reži-[ mu, je bilo nemogoče in nemogoče v toliko večji meri, čim več pod-j pore bi dobivala od zaveznikov. Strah, umaten ali prosten, pa je; bil dosti močan, da nas je zadrževal od vsake akcije, dokler je bil še čas. Zavezniških vlad pa ni mogoče delati zključno odgovornim. Odi • izunaj je videti, da kaže masa ruskega naroda le malo zanimanja za' "^»olitičnei zpremembe v vladi. Da so ruske mase zavzemajo za boljšovike je trditev, katero so tukaj pogosto spravili na dan zagovor-Mniki boljševikov, vendar pa so te trditve zanM ali voditelji boljševi-J "izma samega. Pred kralkim je rekel Karol Kade k: — Kmetje so| 1 proti sovjetski vladi. Mislim, da so sploh proti vsaki vladi, ki jim. "inalaga davke. — Boljševiki pa so pokaza>i veliko spretnost, ko so^ ' jsc polastili vlade. Prav nič se niso brigali za demokracije po obliki iedi vsebini. Tudi se niso brigali za to, če ima kdo kaj hrane, z iz-j 1ijomo njih najbolj um tih pristašev. Imeli so nalogo zgraditve Kdo-! ,če armade nekako pel mUjona mož. založeno z vojnim materija-j "i lom, pripravljenim za dest miljonov mož ter plačano z obilico li rajne v deželi, kjer je vsakdo drugi stradal. V redu je bila vzdržana 1 j z najstrožjo disciplino in družine častnikov, ki niso ubogali so bile jpomorjene. Centralizirana oligarhija zmožnih, brezvestnih mož je . | bila v stanu doseči toliko in to je zadostovalo za zmago. Protiboljšcviški Ktisi so pričeli z bojem brez vsake enotnosti j j idej. V soglasje so morali spraviti politične stranke, ki so segale}; • od skoro skrajnih socijalistov pa do pristašev stare avtokraci.je, ki|( nc ugajajo boljševiški morali. Skušali pa so tudi vzdržati delavno1 zgradbo demokratične vlade, dokler bi se ne mogla sestati ustavo-, dajna skupščina. Polom naporov, da seu godi vsem tem zahtevam,: j je imel za posledico, da jc bil v jeseni leta 1918 admiral Kolčakj ; dvignjen na mesto glavnega eksekutivnega uradnika. Nikakih veljavnih in tehtnih dokazov ni bilo mogoče dosedaj dopriaesti proti .njegovi odkritosrčnosti tor njegovemu poštenemu namenu, da izroči bodo vlado Rus;ji', ko bi bil enkrat boljševizem zatrt, odločbi primerno izvoljene ustavodajno skupščino. Izročiti pa bi moral vlado. Demokratično upravo sc jc preiskusrto, a se je izjalovila. Kol-čtk je skušal izvajati vojne polnomoči kot jih ponavadi dajejo še dolgo ustanovljene demokracije svojim eksekntivnim uradnikom. Niti Kolčak, uiti njegov narod pa nista bila praktično izurjena v samovladi in njegova administracija se je izjalovila predvsem radi' Itega, ker jc bomo poslovala. Pripisovanje krivde pa jc izključno zgodovinskega pomenu in zgodovinske zanimivosti. Polom, je "dejstvo. Ostali švet se mora pečati sedaj z nadaljuo fazo problema boljševiško Rusije. Videli bomo mogočen pritisk od številnih strani, naj se sklene mir z vlado, ki !smatra mir le za druge bliko boja. Upati je, da se bo naša vladaj bolj ozirala na dejstva in raanj na fantazije kot je storila to v svo-jjem postopanju s Kolčakom. ■j-jtm*- UL \ Razne novice | Bivši minister za narodno zdravje s jdr. Uroš Kruij je imenovan za 1 I načelnika zdravstvenega odseka i pri bosenski vladi. j Uboj. ■ j Pred kratkim je bil v Podgori- 1 ' cl ubit Mijo Držič, predsednik i krsacijskega sodišča za Črnogo- 1 jro. Napadalec je počakal nanj j pred vrati sodišča in ga ustrelil z | revolverjem, i" Objava predvojnih aktov. Nemška vlada je pričela piiob-čevati vse akte nemškega ministrstva za zunanje posle o izbro lin vojne. Kajstarejii češki politik Oton Zeithamer je umrl v staro-isti 87 leti . till** in a up rti« ttvta* ▼ fcrfcp D Švicarske vlada je prepovedala llitvaz iivine iz. Avstrije, Čebo-Slo-Pvaike in Jnoslavije zaradi živin- skih bolezni, ki so bile zanesene iz teh držav. Aretacija največjega vojnega dobičkarja. Te dni je nastopila pokrajinska vlada za Slovenijo energično proti verižnikom in skrivalcein blaga. Izvršila je hišne preiskave, zaplenila odkrite skrivne zaloge in aretirala lastnike skritih zalog. Isto jo zadelo tudi občeznauega izkoriščevalca ljudstva, lastnika tovarne usnja Karola Pollaka in njegovega sii«». Komisija je od-, krila ogromn- zaloge usnja, katere jc poskril z namenom, da bi Irije dvignil «ene istemu. To so; vam patrijotj-2 ,in rodoljubi! Usnja se je zaplenilo v celoti za dva miljona kron. To usnje se bo prebivalstvu prodajalo po maksimalnih cenah. Ljudstvo si bo dobro zapomnilo enako gospodo iz vrst i meščanskih strank in mu svoje u-sodeo h volitvah nikdar ne bo več i zaupalo, pa n?jiebo ta gospoda iz - 4 4 človekoljubne'' klerikalne ail pa - demokratične stranke. %___ IZJAVA -- Cast mi je i>'^dati delničarjem liutte Elk Park Extension Mining Co sledečo izjavo; 1 Na zahtevo številnih del ni čar- 1 ijev in na prigovarjanje inojili j znancev, ki se zanimajo za napre-. dek iri u«peh zgoraj omenjeneg i .podjetja, in ki žele, da jaz prevza-I inem vodstvo, sem se odločil p<»-jdati se v Butte, Mont., da na licu i mosta spoznani in pregledam imovino omenjene kompanije. .Moi»-j pregledovanje v liutto je- trajalo }več dni. Zatem sem se vrnil v [ Pittsburgh; kjer sem s pomočjo I svojih računskih izvedencev pre j glodal kn jige in račune j^odjetja ter sestavi! njegovo finančno sta-'n.ie. I Vpeli mejega prei^kovalnotra dela. ki j«- tr.ije -i v.-.* k»t mesce i dni. je bil ta, «!.*> «lne 17 sc*j- r jtembrn prejšnje««." spvejel i tisi -L*' predjed: i!;:« ii -.davnega j upravitelja onien.Mvieu;: •» idjeij.i Najprej meram povdariti, i sem i>o «.it o!oškeui ]iregledocanju j rudnika in bogatega okraja, v ki.-ioreni s.- nahaj:'. r»ri«<'l tr<*.kov-|nj:'škega znanja u«pela, da dvig-jne peo moje in e v /ve. . | zi /. u]»ravo, tlelo vršilo na naj-(|bol.fši način uspeh bodo pa sami Liz:ise govorili. > tej priliki nioraui tudi oioe- i j niti., da se j«' podjetje 1/za mojeva j prihoda znatno pov-čalo ter bom . | v najkrajšem časi podal delni-i čar,jem obširnejše poročilo Sode Jlavnosti v tem velikem podvzetju i ne pričakujem samo s strani «lr>-se« lan jih delni'..rjov, pač pa tudi - d strani drugih naših liudi. ki i, - imajo kaj smisla za gospod a iy,k«» jdviguenje n.LŠega naroda To pa j tembolj pe.vdatjam, ker jo moja j iskrena želja. «la 1»i >sta1<» ]iodjetje iči^to slovensko. Delničarji bodo redno dobivali poročila n delu in razvoju pod-'Ijetja Vsako vprašanje bo takoj I točno o bom zadt voljen s teboj, ti bom mogoče vrgel par ko-! >ti, da jih oglodaš, a gbtvni del bom obdržal zase, razumeš? Ko jo stresel Ki Mrstizo zadnji prah iz svoje pipiceT se je poča-1 «-i dvignil, kot tiger, ki se pripravlja na svoj dnevni lov. — ("as j«*, da napravimo teran konec, — je rekel konečno pro-(i Main Koupe-u, ki padel medtem nazaj v svojo apatijo. — Ho • emo videti sedaj, ee je smrt treh njih ljudi oživila v dušah zavez-1 ni kov željo po osveti ali jo pa zatrla. Kenegat je skuša! za trenutek najti povoljea odgovor na vprašanje svojega sina, a ga ni našel ter vsled tega molčal. — Ti vidiA, — je nadaljeval El Mestizo, da ne moreš priti do j svojega eilja brez pomoči teh ljudi in raditega hočem tudi vedeti,!. i'e vstrajajo še naprej pri svoji zahtevi, da se jiiu izroči tri bele lov-p i e, zvezane na rokah in nogah. Jaz za svoj del bi imel rajši le naj-J« Manjši košček obljubljenega nam zaklada kot pa vso kri, katero! I imajo ti lovci. — KI Mestizo je danes dobre volje, — je rekel zani&ljivo ame- j tiaki bandit. — Hudi mene naj se zgodi kot hočeš, vendar pa je ] treba napraviti vsemu kouee. Ne da bi izgovoril kako besedo, se je dotaknil El Mestizo s pr-j1 srom enega izmed divjih vojnikov, ki so sedeli na višini, nekoliko)' višje <>d obeh lopovov. Vojnik je prišel takoj k njemu navzdol. Vr-(< gel j»- na KI Mestiza divji pogled ter rekel konečno: — Kaj hoče El Mestizo od Indijanca, ki obžaluje tri svoje brate? j' — Izvedeti nekaj, kar in«1 spravlja v zadrego, — je odvrnil Me-;; s'.izo. — Treba je natuiee najti sredstvo, potom katerega bi bilo mo- , goee ujeti te tri bele vojuike, kojih roke so omadeževane od indijan-' ske krvi. Neki oblak pokriva pamet KI Mestiza. Mi moramo ubiti , te tri bele vojuike. p — Najti je sredstvo. Lahko nalovimo divjačino in duh pečene-ga mesa bo segel prav do ujih in na ta način se bodo spomnili, da so lačni. To bi bilo zelo dolgočasno in počasno, — je odvrnil El Me-»lito. — I ud i jam-i bi lahko našteli med tem dosti dni. — Prepričan sem, da bodo šli ti dnevi mimo njih.... • tre KI Mestiza in Man-Rogue-a so dragoeene. Njih posli jih kličejo preko gora. Ve moreta čakati dalje kot do naslednje zore. Ali ni najti nobenega boljšega sredstva kot je lakota? Moj indijanski brat bo našel sredstvo, kajti on združuje v sebi v»e dobre lustuoM: tako indijanskega kot belega plemena. KI Mestizo je obljubil ter bo brez dvoma držal svojo besedo. Indijanec, — j • odvrnil premeteni KI Mestizo, — ima le eno' l e*edo in on je rek*d: — Mi privolimo v to, da se žrtvuje življenje indijanskih vojnikov, da ujamemo tem potom tri bele vojnike. Indijance ima le eno besedo, — je odvrnil velikodušno mož. KI Mestizo je premišljal nekaj časa, čeprav je imel svoj načrt, pripravljen že vnaprej. Nekaj časa se je bal, kljub bahaškim bese-| dam Antilope, da bo iinel opravka s slabosrčnimi zavezniki ter si' • estital v dnu svoj etra srca resničnemu in nebahaškemu pogumu, Katerega j>' našel, pri enem njih. Misel, da naj bi tekla le indijanska Uri. da zadOsti svojemu pohlepu po zlatu, mu tudi ni ugajala. • Moj duh je sedaj brez oblakov in moje oči vidijo jasno tri lovce v rokah njih sovražnikov. Trije vojniki med mojimi brati pa jih ne bodo videli, kajti smrt bo prilšla nadnje. KI Mestizo, kojega razum je tako oster, bi ns smel dopustiti, da bi bili /e trije njih vbiti, — je rekel Indijanec očita je. — Et Mestizo ne more ukazovati svojemu lazumu ter sledi njegovim navdihom kot ravno pridejo. Jaz rečem še eikrat: — Trije! vojaki morajo pustiti tukaj svoje kosti, a roka njih zaveznikov jih' bo varovala. — Koj pomaga, — je rekel Indijanec junaški, — človek sc ro-i < i za to, da umre. Kateri so oni med nami, ki ne bodo zopet videli domače vasi ? — To bo odločil žreb, — je rekel El Mestizo. — Dobro, nobenega časa nočemo več izgubljati ali pa bo mislil! »' rni sokol, da rabijo njegovi vojniki dolgo časa za sklep, da umro.! Nato je Antilopa sporočil sklep KI Mestiza svojim tovarišem j m vsi so z oeividnirn veseljem sprejeli strašni predlog, ki jim je bil j' stavljen. Preostajalo ,»«• le se izvedeti za načrt Mestiza, katerega jej slednji tudi takoj obrazložil. Ko so Indijanci izvedeli zanj. so priče-; li kričati od veselja. Trije neustrašeni lovci jih niso dolgo pustili čakati z oderovo-! mm. — J. • O načrtu, ki je pričal o bistroumnosti in peklenski ročnosti re-j negat in Mestiza. bo lahko čitatelj sam poznej? sodil ter pravimo, s daj le to, koro popolnoma izginile. Tipični "bum", ki je predstavljal velik ;.: Rad bi izvedel za svoja dva brata aj JANEZA in JKICNEJA SkUA-ni DA, doma iz Tomišla pri I.jub-ot l.jani. Prosim cenjcne rojake. ?c I !:.".*. t i ve /u nja naslov, da mi { naznani, ali pa če «ama citata, I naj se mi oglasita. — Matevž škraba, 1022 South Jefferson I Street, New Castle. Pa. I-- Itr.d bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA KALI-i STAJI. Doma je iz Juršii pri Si. j Petru na Notranjskem Prosim cenjene rojake, če kdo ve za j njegov naslov, da gn mi naznani, ali naj se sam oglasi. —- Albin Zadel, Box 104, Mnvburjr, Pa. iS l-l 'i— M) Kje je moj brat ANDRKJ P0r.. i BOJ ? Svoječasno je bival v Aston, Potter Co., Pa., a sedaj ne vem, kje se nahaja t*"e kdo ve. naj mi blagovoli n.i/mn.v, ali naj se pa sam oglasi svoje.ni. bratu. — Alois Podboj, Studeno SO, pošta Postojna, Carniola, Vciiizia Oiulia, Via Italia. (31-12—3-1) Tsčcm bratranca MJHAELA BF.H-KA ali pa njegovega brata 4N TONA BERKA iz Vera pod Ljubljano, okraj Kamnik. Prosim, kdor kaj ve o njih, da m: sporoči. Jaz se nahajam kot prostovoljec v Sibiriji. Naslov: Ivan Nachtigal, I. Jugoslovanski polk, Pulometna komanda. :{. bataljon, Gorod Tulnn, Siberia. Via Pacific. (31-12—3 1) | Rad bi izvedel za FRANKA MAL-XAR. Doma je iz Trave pri Kočevju. Pred 3. leti je bil v Cleveland u, Ohio Prosim cen j. rojake, če kateri ve zi nj»g« v naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. — Blaž Malnar, Soda, Texas. Kje je moj brat ANTON B\RA-CA? I.eta 1916 je bil na Tho-ma-4ii, W. Va , Box 277 Poslednje pismo sem dobil od njega leta 1917. Sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Za njega bi rad izvedel jaz njegov brat Andrej Baraga, ki se nahajam ko» p»*oeto-vnljec v jugoslovanski vojski v Sibiriji. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi blagovoli »poročiti, ali pa ni g a opozoriti da «ie mi oglasi, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Iskreno pozdravljam vse rojake in rojakinje & rom Amerike M"j naslov: An drej Baraga, I. Jugoslovanski polk, 8. £eta, Devstvujuija ar-mija, Oorod Nižni Udinsk, Siberia, Via Pacific. (31-12—3-1) Dr.JKoler ot Pe^^iT!' SSiwik ^ ** Dr. Mir H mi M S«7?Sl serltlea tH> ki fi Je IsumI tf. pref *> »iliw, t iaajilea Um!m mUrnU* taraie M pnnSiaH"^^* fc'wnfu J^^g-jJ. la trn na aa htm v II vZTta smi Sns nwifftl> ailiirl Mehurja, « uniMi e* f??rfT JST* m| il^si M tJSSmTSSSm^SSSm S^SS ti- sa» bulseul. ki mSimH win aesi S^pitrrtM klrtt ^ fOzdravi kilo l kotson jo jaz" ^ Itar kapitan Je oedravll evolo lastno i -k|lo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustit« ee operirati ell pa bedete umrli." - -__________j 7 Njegove sdravllp In knjiga se o oil le I k aaetonj. f Kapitan ColUnga Je vosil po morata I nnogo let. Slcdnjlfi je dobil dvojno kilo In ni moral eamo oetatl na euhem, tem-r«e je moral biti ved let v po^teiJL j Poskusil Je zdravnika sa zdravnikom in paa za pasom. Pa nI imel uspeha, flled- r ajič mu Je bilo rečeno, da se mora pod- , rrefl nevarni operaciji, ali pa mora u 1 mretl. Napravil ni n« toga, n« onega, temveč se Je sam ozdravil. "Možje in iene, ni ireb« se rezati In ne potrebujete *%aea". Kapitan Colllnrs Je proučil aam evoje telo In slednjič je iznaSel način, po katerem Je postal zdrav, močan in srečen Človek. Vsakdo ee more pos'utlU t era načina, U, čisto pri pro« t. lahek, zanesljiv In bres stroCkov. Vsahdo e kilo bi moral LmeU Coilingsovo knjigo, ki mu pove, ka ko ne more ozdraviti, kako se more vsak so poelutit« načina v v sojem stanovanju brez kake teta ve. Knjiga In zdravila ae pofiUeJo ZASTONJ. Vse se polije vsake mu, kdor Izpolni dolenji kupon, katere za izpolni in odpo*IJ{ takoj. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN I ZDRAVILO BREZPLAČNO. < Ka-nitan W. A. Colllnzs (Inc.) box 36 D, Watsrtown, N. T. Prosim poAljite ml Vale BRSZ- • PLAČNO zdravilo proti kili ter knjigo brez kake obveznosU od moje 1 strani. Ime ....«....•■..■.....•........•..■■• Naslov .............................. Succeed —------——-- , Prosim cenjene rojake m znance | po italjanskem in ruskem ujetništvu, ako kn*.eri izmed vas ve | za mojega brata BLAŽA ŠTIiU-' C'L. kateri s-; nahaj-i v Italian-: skein ujetništvu /C nad 3 icla., D«ana j- iz Sv. Vida pri Ptuju j na štajerskem. Nadalje bi tudi; rad izvedel za IGNACIJA KE-j. (»UŠ ravno iz istega okraja. On j se nahaja v ruskem ujetništvu! že nad 4 leta. Ako slučajno s:i-J ma ,'itata t?, oglns. naj »mi javita na naslov? Jacob Strnel, Box M. Casselman, Pa. T*. S. America. (2-3—1> Začimbe, želiiča in nsjrasnovrst-nejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v salogi. Pišite po brezplačni eenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 773, City Hall Station MEW YORK CITY. OGLASI NAJ SS LOUIS MODERC. Pri na* ima več pisem iz starega kraja. rpravniStvo Glulače. Posebne usodnosti j nudijo bo^om. Pišite po podrob-■ nosti. — Wlieeicr & I)Asenbur>% j Endeavor, Korcst County Pa. i j 6nv i i Rad bi zvedel, uje s^ nahaja FAN ČKPEK. D una je'iz -'ior-1 • nje Kosane. Nahaja baje ne-: 1 kje v državi Ohio. Pri nas ima i pismo iz stares;?, kraja. Prosim i ; cenjene vojake, da mi naznanijo j njegov naslov, ako sani čila,t naj naj se sam oidasi — Frank j | Peoman, r»7. St., 211 Butler St.,I : Pit t sburgh. Pa. < 2 'l-l) j--—_—_—I i SLOV. PEVCI V CONEMAUGH, POZOR! ! ' Olbcr slovenskega pevskega in r izobraževalne?.! društva • 'Bled"i je na svoji se.fi dne 20. decembra j . 1 sklenil, da povabi vse bivše 1 ' pevec in ostale rojake, kateri tma-! . jo veselje do petja, na SKUPEN! SESTANEK. ateri se ima vrniti v nedeljo dne 4. januarja 1920 ob 3. uri popoldne v drnžtveni dvo-| rani (po&tno poslopje, Cone-i luauph. Pa.). Ako :»c bo odzvalo j dovoljno število pevcev, tedaj se l>o zo-pet nastavil pevovodja za stalno. Pevci in r»jald-mladeniei, ki imate veselje do slovenskega petja, ne prearit" to! Pridite skupaj v obilnem številu, da zopet zaori slovanska pesem v naši naselbini že i/, razloga, ker povs>d. kjer -prebivajo naši rojaki, se goji pe- 1 ?;«*. le pii nas smo zaostali. Prebudimo se iz sedanje letargije in postanimo zop?t aktivni' | S pevskim pozdravom odi ion ! sliv. pev. in izobr. dr. "Bled". [Želim izvedeti za mojega brata ! JOHNA METELKO, doma iz vasi Površje, pošta Kaka pri i Krškem. Dolenjsko. Včasih se .ic naha jal v državi Colorado i pred par leti je pisal iz New -I . . . n i Mexico. Vko kateri rojakov / el1' za «jesar naj mi blaorovoli na-j | zupniti, ako pa sam čit.i ta cglns; naj ;r.i kaj pi*e. — Jacob Mc-lelko. P»ox -ISO, Mcr^antown, J AV. Va (2-3—11 ! . - [ laz Frane Mnj.'?*. po poklicu zla-j tar doma iz IJubljane iš<'em s vo j o sestro IVANO MAJER, ki h je do vojne bivala v New Yor-ku. Jaz se nahajam kot prostovoljec v jugoslovanski vojski v Sibiriji, odk sler sent ji žc večkrat pisal, toda ne dobim nobenega odgovora. Z-ito prosim cenjene rojake in rojakinje, ako bi kdo znal za njeno bivaVšče, da mi blagovoli naznaniti njen natančni nask/v. za kar bom zelo hvaležen Ako pa ona r«.ma bere te vrstice. 5o prosim, da mi takoj piše. Moj sedanji naslov je: Franc Majer, T jugoslovanski polk, 7. stotnija, Stancija Nizneudinsk, Siberia, Via Pacific. (2-5—1\ OLAS NAHODA, 2. JAN. 19*0