Katollšk cerkven list« V Ljubljani 9. rožnika 1859. i Asi 12. Tečaj XII. AITOIIi;^ *IARTI*XS, Dot (Jrafia Kpujfopu* Precep* Lava&tiau*, venerabili ac dilecto clero saeculari ac regulari dioece-seos Lavantinae Carinthiae ditionis salutem et benedic-tionem a Domino! (Juod Celsissimus ac Reverendissimus Dominus Maxi-milianus Joseplius, Archiepiscopus ct Metropolita Salisbur-gensis rnajori curae pastoralis coinuioditati et spirituali bono provehcndo providens die 21. Julii 1853 postala vit. Sua Majestas Apostolica. Augustissimus Imperator noster Fran-ciscus Josephus I., die 26. Octobris 165«» gratiosissimc ap-probav:\ ct Sanctitas Sua Papa Pius IA. die 20. Maji 1857 benig. issime sancivit. ac demum Celsissimo ac Reveren-dissiino Metropolitae Salisburgensi exequendum raandavit; hoc Vobis, Venerabiies Fratres ac Filii in Christo literis hisce annuntiamus: translationem sedis episcopalis Lavantinae ad urbem Marburgcnsein. et totius districtus dioece-Hani Lavantini in Carinthia cum parochiis, curatiis. localiis, beneficiis et monasteriis jurisdictioni ac inuneri pastorali Revereudissimi ac Celsissiiiii Fpiscopi Principis Gurcensis subjectioncin. Literis itaque a Celsitudine altcfata. Archi-episcopo Salisburgensi, subdelegato Kxecutore. die 27. Aprilis 1859 exaratis proca. qua par est, venerationc ob-temperantes, omneH ac singulas curae animarum stationes iu ducatu Carinthiae existentes hucusque dioeeeseos l.a-vantiuae a priina die Junii 1650 in episcopatum Gurccnsem translatas inanifestamus et declaramus: quae suut scqueutes: 1. In decanatu .St. Andreae vallis Lavantinae paro-chia in civitate ejusdem nominis. nt. Pauli cum monasterio wt. Benedicti ejusdem nominiH. B. M. V. in Rojach. st. Jo-anis Bap. in Pčdling. st. Georgi infra Lapidem. st. Martini iu Graenitzthal. B. M. V. in Pustziiz. B. M. V. in Lava-inund, praeposituralis parochia in Urauburg, st. Udalrici prope Goding, st. Mara in Ettendorf; curatia s. Joannis Bap. in Kienberg, st. Gcorgii in Lamm. et s. Laurentii in monte ejusdem nominis. 2. In decanatu Bleiburgensi parochia ss. Petri et Pauli iu civitate ejusdem nominis, st. Michaclis super Bleiburg, st. Osualdi in Sclmarzenbach. st. Floriaui in Rinkenberg, st. Danielis, st. Jacobi in Miss., st. Stephani in Schvvabegg, st. Martini in Leifling. st. Mariae prope Gutenstein, st. Margarithae in Kottelach; curatia st. Udalrici in Stroina. st. Jacobi in Koprein, st. Magdaienae in Jaborien; st. Andreae in Tscherberg, st. Jacobi in Neuhausel, unacuin be-neficio curato in Gutenstein. 3. Parochiae in decanatu Kberndorf: Parochia praeposituralis in Kberndorf. st. Stephani sub Feuersberg, B. M. V. in Globasnitz, st. Helenae iu Sitersdorf. couiinenda parochialis st. Bartholomaei iu Rechberg. st. Michaclis in oppido Kappel, st. Osualdi in Seeland, st. Joannis Bap. iu Kbriach. st. Jacobi in Galiizien. st. Pauli in Mochliug, st. Viti, st. Laurentii iu Stcin, st. Kan liani. bičala s«. 1'hilippi in Pfamisdorf. st. Andreae in Seclaud. et «t. I.eo-nardi iu Abatia. 4. Iu decanatu st. Lconardi vallis Lavantinae -uperi-ris: Parochia st. Leenardi in urbe ejusdem nominis. st. Jacobi in Reichenfels, st. Petri prope Rcichenlels. si. Ae-gidii iu Schicfling. st. \icolai in Breitenegg. st. Magdaienae i n Theissenegg ct localia st. Martini in Prebl. 5. In decanatu Volkerrnarkt. Parochia collcgiati Ca-pituli st. Mariae Magdaienae in urbe Vfdkermarkt. st. Ilu-perti in suburhio. st. Stephani pcnes Trixen, stae. Margarithae prope Tollerberg, st. Martini in l>iex, stae. Magdaienae iu Grafenbach. B. M. V. iu llaimburg. st. Michaclis iu \Volfuitz. st. Martini in Greutschach. B. M. V. iu mo-nasterio Griffen. ss. Petri et Pauli in oppido Griffen. stae. Magdaienae iu \Veissenegg. st. Petri iu Wallersberg. et localia st. \icolai iu Gorcntschach. ti. Iii decanatu \\ olfsbergensi. Parochia st. Marci in urbe \Volfsberg. cum bcui-ficio curato in arce ejusdem nominis unacum monasterio venerab. F. F. Capucinorum. Pa-rochiae: stae. Mariae in valle Lavaniiua. st. Michaclis pcnes Wolfsbcrg, stae. Margarithae. st. \icolai iu Kamp. st. Gertrudis. localia st. Joantiis in Forst. ct bencficium st. Joannis \ep. in \Valdenstein, — cum omnibus ccclcsiis fi-lialibus. ca peli is ac oratoriis adpertinentibus. Ilis praemis-sis omiies Venerabilcs Uomiuos Decanos. Parochos. Curatos ac Sacerdotes saeculares et rcgularcs iu supra dietis sex dccauatibus existentes ali obcdieutia ct fidelitatc. qua hac-teuus erga Fpiscopum Lavai.tinuni pro tcmporc existcntem et cauonice iiistitutum. obstrieti fuistis a die 1. Junii auui 1850 vigore praesentium plenarie exsolvimus. omnia et sin-gula jura ordinaria in Reverendissimum ac Celsissimuin liomiuum Valentinuui. Fpiscopum et Priucipem Gurccusem. ejusque in Fpiscopatu successorcs omni ineliori modo ct causa in perpetuum transferimus, et fidcles omnes pastorali solicitudiui et curae Kcelesiae Gurccnsis comcndamus et re-linquimus, ideoque omnibus ac siugulis iu virtute sauctac obedientiac praecipimus ac injuiigimus, ut praclaudatum nominuui Fpiscopum Gurcenscm ejusquc successorem cauonice intrantem tanquam suum Ordinarium, salutis Ducem ct Pastorem. agnoscaut. revereantur. debitamquc fidelitatem et obedientiam ž IK & praestent. It autem hoc Juris Fpiscopalis trauslati iustrumentum unacum vaiedictionc Fpiscopi disccdcntis ad cognitioiiem omnium. ad quos pertinet. perveniat, mandamus iusuper, ut Domiuica proiima, aut festo scqueuti post reccptas lite— ras istas publice e cathedra lingua vernacula scq«enti vel simili modo promulgetur. In quorum fidem has patenten literas manu nostra subseripsimus. ct Fpiscopalis Sigilli nostri appressione muniri fecimus. Fx ofllcio Kpiscopali l.avautino ad st. Andreae die 10. Maji 1859. MMWm MMMMB po Ho*ti milosti Lavantinski škof rsitn vernim Ko-roško - Larantinske škofi je za sluro milost Boijo in rse dobro šelim. Preljube »vtiče Jezusove! Prelepo košato drevo je usmiljeni Jezus zasadil, ktiro svoje široke veje po vsim svetu razprostira, naj bi vsi rodovi v njegovcj senci počivali, iu zavživali njegovima sadu za večno življenje. To ro-dovito drevo je naša sveta katoliška Cerkva. Vsaka škofija j'.- lega drevesa rodovita veja. in vsaka duhovnija alj fara zlahiua mladika naj bo. de kedar Gospod pride iskat svetili čednost iu dobrih del, veliko dobriga sadti najde. Drevo, ktero dobriga sadu ne obrodi, bode posekano in v ogenj \erzeno. Moder iu skerbcn knietič večkrat žlahtno mladiko eni veji odreže, in jo vcepi v drugo močno vejo, naj bi mladika lepše cvetela in rodila veliko več dobriga sadja. Ali ni tako modro in prav? — Ilavno za to so sveti Oče papež Pij IV iu pa nas ..vitli cesar Franc Jožef I. po svoji modrosti sklenili, vse duhoviiije al j fare koroške dežele od lavantiuske škofije bu iii in jih kerškej škofiji pridružiti, naj bo cela koro sveta vi ra uci. iii lic pozabite. ka| sim Vas kakor Vas visi pastir trma|st let vedno učil. opominjal, svaril iu prosil go-stokrat - s«t|/iiiiiii očmi. Ostanite Jezusove dobre ovcice. in pa pridni otroci svete matere katolskc Cerkve, tako bote moji. jaz pa Vas, mi v -i pa Kristusovi. Knkrat pride ura. iu ne bo dolgo, de nas ne bo več lotila de/.ela. ne škofija. Spet «c bomo videli v srečni Očetovi h.sj. v nebesih, ako bomo uvelo vero zvesto ohranili. sveto voljo Božjo dopolnili. v Boga lerdno zaupali, iu pa v ljubezni Jezusovi živeli iu umerli. Visim mislil koga kdaj razzaliti; sim sc pa komu zameril naj mi odpusti, kakor jaz v-akimu odpustim in želim, naj bi tudi llog nam vsim odpustil. In poslednje Vas sC to lepo piisjm: molimo eno za drugiga. de bomo vsi izveli-čani. \men. Pri s%. Andrvju v l.avantiiiskcj dolini H». majcika Anton Martin, I a v a ii t i n s k i škof. Xc ktere besede o cerkvenih rečeh. 2. Cerkvene oblačila. (Dalje.) Zastran cerkvenih oblačil je praško škofijstvo pred nekterim časa m razglasilo naznanilo, v kterim daje nauke za podobo in barvo tacih oblačil. Rečeno je, de se pri napravi mašnih oblačil ne sme le na to gledati, če je v tkanini sploh liturgična barva zadeta; temuč se mora tudi paziti, de se ves načert spodobno vjema s cerkvenim duham. in de se posebne barve, s kteri mi so naznanjene vdelane lepotine, prav primerjajo poglavitni barvi. Tako le je bilo ondi rečeno: „Pri napravi cerkvenih oblačil je sicer pervo in bi-stevno. tle se pazi na besedo liturgičuih postav svete Cerkve. Vender se pri tej priložnosti ne sme zainolčati. de sc mora zraven tudi ozirati na estetiko ali lepoznanstvo pri izvolitvi barv in njih sostavi. kakor to brez dvombe tudi hoče duh iu namen svete liturgije ali Božje službe. Kadar sc tedaj voli muogobarvno cerkveno blago, se mora pred drugim pravo soglasje barv v ozir jemati, in tedaj vsako napačno sostavljauje raznoličnih barv opustiti, kjer bi sc pogrešalo tako soglasno barvno vjemaiije. Taki pogrešek zoper barvno soglasje, ki se lahko nameri, se naj ložje s tem odverne, če se pri cerkveni tkanini posebno ozira na blago enojriost. in na tako gospodarjenje z barvami, pri kterim se soglasje barv vjema s tem. kar ima cerkveno oblačilo po svoji posebni sveti šegi pomeniti. ) Po takim se zadostuje duhu in cerki cerkvenih predpisov, pa tudi postavam keršanske umetnosti in lepoznanstva. Po pravici nas tedaj znanci keršanske umetnosti sedanjih dni opominjajo na blagi in čisti kus stariga časa, na tiste primerne in spodobne ccrkvene tkanine srednjiga veka. pri kterih se je skerbno opušalo vse presilno kopičenje raznih barv, in so se posamezne barve zlasti po zverstenji v svojih lastnih stopinjah zviševale in skazovale. na pr. rudeča po ru-deči, zelena po zeleni. Nasprot nas današnji čas obertnija. ki sc nikamor ne ozira, na debelo obklada s pisanimi tkaninami. pri kterih je obilno prazuiga bliša, iu se gleda v to, tle sc ljudje memogredoč preslepijo; nas obkladaš cerkvenimi oblačili, pri kterih so lepotine nakopičene brez prav iga namena in brez pobožniga duha. tako de sc ne pazi ne ua liturgično soglasje barv, ne na vravnavo po kersanski umetnosti. Nekdaj so se terdno deržali le ene. namreč liturgične stalne barve, in načerti so se zviševali le s tem. tle se jc ravno tista barva po stopinjah rabila, ali tle so sc barve volile bolj po enojnim in vrednim duhu; zdaj pa se poskušajo tkanine, in napravljajo cerkvene oblačila, kjer so barve prav pisano in uiarogasto sostavljene. ali prav v mehkužnim duhu odbrane. Namesti prejšnjih živih in pomenljivih uačcriov. na pr.. so zdaj le močni zvezki uinogobarvnih cvetlic, itd. Razun lega je vse ravnanje sedati jiga časa bolj na to oberujeno. kar po vnatijc bliši, ne pa na to, kar je pravo in resnično; tedaj se bli-šeče in pisano blago nad pravo iu enojno povišuje. Zatorej se ni čuditi, če je mašili plajš z rudečimi rožami in višnjevimi spominčicami ali mačjimi očesi veči množini boli všeč. kakor pa rezili in enojni načerti romanske ali gotične umetnosti. •* Te besede praškiga skofijstva so bile sklenjene z na-svetam nekterih bukev, ktere učijo pravo ravnanje pri napravi cerkvenih oblačil, na pr. r.lukob: Die KutM im Dien-ste der Kirche. I.audshut — rW. Giefers praktisehe Krfuhrung iiber Krhaltung und Ausstattung der Kirehen. Paderborn 1858,u — ^Geschichte der liturgisehen (Jevvande i iii Mittelalter. Čoln Bachem 18.'>8;- posebno pa časnik imenovan ..Kirchcnschmuck. Kottenburg. 4. zvezki z narisi.u 5) Pomnim iz otročjih let. de sim na nekim kelibnviiu ogrinjalu vidil šupiren kokljev cvct. ako sim prav vidil. kar se mi jc mučno rudno zdelo, ker je kokalj zanicljiva cvetic«, škodljiva žitu. Vr. Pač je dobro, de se tako razširja podučenje, kako naj se cerkvene oblačila lepo in spodobno napravljajo. Po takim potu zvedo cerkveni oskerbniki. kakošne reči no jim izbirati in napravljati; pa tudi umetni spoznajo, kakošno blago morajo delali. Nekteri umetniki so velik hrum zagnali po časnikih, ko so se bile ravno imenovane besede razglasile. češ, de sc jim po njih krivica godi, ko so do slej delali, kar se je kupovalo in iskalo. Pa modri umetniki so se naglo oglasili, in so začeli ponujati blago, ki je cer-kvenimu duhu bolj primerjeno; vender vsaki ponudbi sc nc more in ne srne verjeti, blago se dostikrat hvali brez pra-viga vzroka. Naj tukaj še pristavim besedo o podobi ali obliki maš-niga plajša. zastran ktere se je pred časam govorilo v Danici. Slavni Fornici v svojih bukvah ..Institutiones litur-gicae" str. 48 pravi, de mašili plajs skrivnostni pomen Gospodoviga jarma pred oči stavi s podobo križa, ktera mu je vdelana, ali spredaj kakor v Italii, ali zadaj kakor v Fraucii, ali na oboji strani, kakor v Nemčii. (K. si.) jftarijonska flruzba, bratovšina Jia-rifnih otrok, ali kongrepacion. (Dalje.) Ta družba je mogla preterpeti pa tudi svoje vojske. Veliko sovraštva se je vzdigovalo zoper njo. vsaktere obrekovanja so njeno svitlobo otemnovale. skorej nepremagljivi zaderžki vtesnovali njeno delavnost, ovirali njeno moč. Veliki vihar jo je bil zagernil. ko je bila Jezusova družba premagana od njenih sovražnikov (1773 ). Ta bratovšina je bila v Jezusovi družbi začeta, gojena in inaterno varovana v njenim naročji, za Bogam in Marijo je imela vse zahvaliti le Jezusovi družbi. Česa sc ji pač ni bilo bati. ko je bila njena mati pregnana? Zakaj kdo bi jo nadalje vodil, ji izvirniga duha ohranil, in v tistih viharnih iu zbeganih časih tako lepo za njo skerbel? Ze so sc veselile oblasti teme. češ, zmaga je njih; zdaj de bodo k njim pristopili tisti nedolžni niladenči. tisti pobožni občani, tisti junaški kristjanje, ki so po pregnanji jezuitov brez pastirja sem ter t je begali. Tode goljufali so se; Marija vi i zapustila Svoje družbe. Pobožni, goreči, od Boga razsvitljeni kardinali so osiroteno bratovšino v svojo skerb vzeli, iu oteta je bila pogina. Sprejeli so jo v roke navadni duhovni, iu so z nar veči skerbljivostjo obvarovali sebi zročeni zaklad. Tako se je zgodilo, de se je Marijua družba skorej po vsih ev-ropejskih deželah, zlasti pa po Nemškim, do povernitve Jezusove družbe ohranila iu se z velikim pridani še ohrani. Sv. Oče l.eon XII. je zročil rimsko sobivališe v novo obujeni Jezusovi družbi. in s i c rn tudi viksi vodijo marijanske bratovšiue. Tako tedaj ona še zmiraj živi pod hrambo Marije Device v veči čast Božjo iu nebeške kraljice, k zve-ličanju njih veliko tavžent. kakor močili škit mlade nedolžnosti . kakor sadnica čednosti in svetosti v veselje svete Cerkve in v jezo brezbozuiga sveta. Več papežev je iiiarijansko družbo poterdilo in s pre-čudno gorečnostjo priporočevalo. in z obilnimi odpustki obogatilo. zlasti pa Benedikt XIV. z obširnim dolgim razpisani I „zlaii razpis"), v kterim on s prečudno vnemo Marijno češenje in lo bratovšino hvali iu priporoča. Ker tukaj za-nioremo le bolj ob kratkim to preizverstuo bratovšino razložiti. torej tistim, ki žele to reč bolj natanko zvediti, zlasti kteri jo sami pri svoji mladosti napravljajo, priporočimo bukve: Der gute C ongreganist, ein Gebet- und Belchrungs-bucli fiir Studirende. v. P. .los. Frei S. J.. Paderborn 1857. ktere jim zamore slehern bukvar priskerbeti. Kakosin namen de ima ta družba. to že njeno ime razodeva, iu njeno tristoletno življenje priča. Ta namen je, prav priserčuo iu popolnama častiti presveto Marijo llevico iu s tem k veči časti Božji, k o hranjenju ljube nedolžnosti . k razširjanju vsake čednosti pripomoči. Prizadevanje te družbe jc. priskerbeti mladini varno pribežališč za njeno nedolžnost, ki je tolikim nevarnostim odperta. ji dati v roko močili škit zoper napade dušnih sovražnikov, ji zbuditi si In nagon k b o g o I j u b n o s t i. Skušnja uči, de se vse to najde uar zaucsljivši v priserčnim češenji Marije D., pod brambo Nje. ki je strah sovražnikani našiga zveličanja. kakor dobro vredena vojska. Na tavžente naj prcčudiiiših zgledov v letnikih marijanske družbe spričuje. kako resnično de jc to, iu neprciiehania skušajo goreči družniki marijanske bratovšiue, kako lahko vojsko de imajo, kako častitljivo zmago si pridobivajo, ko se vojskujejo pod banderam svoje Kraljice in močne Brambc. — Zlasti posihmal. ako vojska šc dolgo terpi. utegne mladost v mnoge in zmiraj hujši nevarnosti prihajati. Koliko jih bo na vojski konec vzelo, in v kakošiiim stanu so njih duše? Ko bi bili v taki bratov-šini, bi bilo vsaj več upanja, de bi v stanu gnade \ boj šli in njih duša je zavarovana, pa tudi telo \ manjši nevarnosti. Ne manjši nevarnost utegne biti doma iu po vsih krajih. Bog nas vari sovražnika! kako silno dobro bi bilo tedaj, ko bi se mladost z enako bratovšino povsod postavila pod močno brambo Marije Device ( D. naši I MBober namen in tla»9ovanje. Naidetlnjsi molitev je posebno t.n čase britkost in sii>k pripravna. Sv. Oče l'ij l\ so ti. mal. trav. IMS r. laMtioroenim pisanjem podelili vsak i krat 7 let in 2*!' dni odpustkov. kolikorkrat jo kdo iz ljul>exni skesan pobožno obmoli. Kdor jo moli j .» -k<»/ v«*s mesec, saj pti enkrat na dan. zamore enkrat v niocu zadobiti popolnama odpustke po vredni spovedi, sv. Obhajilu in molitvi -v. Očrta. M o I i t e v. O večni Oče! sklenem se z vsim nebeškim dvorani, in z naj svetejšima se rca m a Jezusa iu Marije, in namen storim, naj bo Tebi darovana in naj sc Ti daruje od vekomaj nazaj in za vekomaj naprej predraga kri Jezusa Kristusa. Njegovo in svete Cerkve neskončno zaslužcnjc. v zadostenje za nase grehe, iu za grehe vesoljnima sveta, v odrešenje vsili duš v vicah. in v tako zahvalo, kakor bi bil nam iu v>im ljudem vesoljuiga sveta, sedanjim in prihodnjim. že dodelil vse tiste darove, gnade in usmiljenja, ktere služijo v Tvojo veči čast in veči posvečevati je vsih duš v sedanjih stiskah, tlesiravno smo zaslužili Tvoje Božje sibe iu tepeze: tudi kakor bi bil že iz vesoljuiga sveta naredil en hlev in eniga pastirja: de živimo v veri. v upanji, in v ljubezni našiga Gospoda Jezusa Kristusa na zemlji, iu vsi enkrat I je pridemo, kjer bomo v nebcsjii Tvojimu Božjima usmiljenju čast in hvalo peli. \mcu. K temu naj pridennuo še na>lednji dobri h.iiik u . stan« molitev. ki KI. i/. >t. I.. prosi, de bi >e natisnila. Z j ti t r a u j a molitev i u d o b e r u a m e u. O moj nebeški Oče! Tebi v east danes ta dan darujem vse svoje dela in molitve, vse misli, besede, djanje. ravnaii)C in nehanje. in terpljenie. Kolikor kapljic keivi se bo v mojim telesu prelilo. kolikorkrat bom pognal sapo. kolikorkrat bom zdihnil; vse. o nebeški Oct. vzemi za mojo pokoro, in naj bo v Tvojo čast in Tebi za ljubo. Želim biti deležin vsih svetih maš, ki se bodo po celim s\elu brale, vsili svetili almo/iii in dobrih del. v sili cvetih molitev in poslov. Sklenem svoj namcu s papeževim iiameiiam. iu z dobrim iiameiiam nar pravičniših in nar bogo. Tvoja vidja uaj se zgodi nad mano; daj mi Svo|o sveto gnado. de bom mogel vse svoje pocutke skerbno greha varovati, jih prav vlatlati. vodili, po Tvoji sveti volji živeti in umreti. Tcrdno sklenem, o uio| llog! s Tvojo sveto gnado svoje življenje poboljšali, in Tebe nikdar vec radovoljn« ne zaliti, rajši vse prestati, kakor smermi greh storiti. Tebi samimu želim rduziti in dopasti. Tebe samiga če/, vv. svo- jiga Idižmiga zavolj Tebe kakor .-ain sebe ljubili. Tvoj bili v /.ivl|i'i»ji iii v smerti. Ker sim Te pa tolikrat razzalil. o moj Rog! in sim bil nehvaležni za tolike gnade in dobrote, sim si jih vse premalo k sercu jemal; torej Te ponižno prosim, daj mi Svojo sveto gnado. de boin zanaprej svoje življenje vselej po Tvojih zapovedih ravnal. Te nikdar več ne žalil, vse svoje grehe resnično obžaloval in zanje pravo pokoro storil. O sveti Duh. luč in polerdovavec! daj mi svojo sveto gnado. de bom res zamogel svoje življenje poboljšati, in de nikdar ve« ne bom grešil zoper Tvojo sveto voljo, temuč Tebi živel. Tebi umeri, iu Tebi vekomaj hvalo pel. Cešena si Marija ild i*iSB»iO nek iga indijanskiga divjaka, pisano iz Oreguna do v. č. O. Beuk \-a. velikiga sprednika Jezusove družbe v Rimu. 1 H58. # ) Mihel. skojelpi-ski divjak, velikimu glavarju vsih cer-nosuknarjev. Veliki glavar čeriio.-uknarski! Ne poznam te; vem pa. de li si veliki gla\ar vsih černosuknarjev. Jest sim divjak iz naroda Skojelpi. Rili nas imenujejo 1'haudicres ; kotli). Moje kerstno ime je Mihel; moja žena se imenuje Marija. 4'ernosuknarji so zapustili moje ljudi, ker so oni zapustili molile* zavolj igre iu pijače. K ernosuknar. mi nismo tega krivi, ampak beli. ki so prišli v našo deželo zlata iskat. Dokler ui bilo belih, smo bili dobri in srečni, iu smo ljubili v«likiga Duha. ki so tvoji otroci černosukuarji nas u-cili Hi <••«»;•»•'ili. Ta srečni cas je minul Jest iu moja žena sva zapustila svojo nesrečno domačijo, de sva sla za « riio-iiknarji. Midva dobro znava keršauski nauk. ( ernosuknar Joset me je učil brati in pisati, učil me je tudi francosko. I "vil sim se tudi petja. Jest iu moja žena sva si odmciiila. pod vodbo černosuknarjev posvetiti se duhov-iikiiu in ča.-nimu pridu svojih rojakov. Pišem ti to pismo, veliki glavar černih sukcnj. ter te prosim, pošlji v mojo deželo veči število černosuknarjev. Vsi di\|aki jih ljubijo iu jih žele imeti, de hi jih učili pravo molitev in poznati velikiga Duha. Prosim te tedaj pri našim Zveličarji. ki l«a ti silno ljubiš, iu pri naši materi Marii. ki je silno draga lvojimu sercu. imej usmiljenje z ubogimi divjaki. Mi smo ubogi in nevedni, ali nasa du-a je tako draga, kakor duša belih. Jezus Kristus je tudi za nas umeri Tvoje serce je veliko in dobro, veliki prednik eer-nosuknarj« v . iu ne dvomim. de bo uslišana moja prošnja, ki jc prošnja vsih divjakov. Cernosukuar Kondžalo. veliki po^lavai v^ib černih sukcnj inoje dežele, ti bo poslal lo pismo: on pojde v spanjolsko deželo; on pride nazaj cez pet lun. 1 pa.ii. veliki prednik ceruosukuaijcv . de mu boš dal za lovarše dosti druzih cel iiosiikuarjev. Serca divjakov bodo potlej zadovoljne. Prosim velikima Duha. de naj ho tvoje serce ginjeiio. Rečem li z Bogam. o veliki glavar vsib • eru»s|ikiiarjev. Tvoj siu v Jezusu Kristusu. Mihel divjak skojelpi-ski. 10yi**ti j**; SJoreitfihini in t/opisi. Iz LjiiMjiinc. Danes ob osmih ie bila v nunski eerkvi slovesno pričeta prelepa bralovšina za vedno ee seii|e presv el iga Res nji ga telesa. Visokočastiti »ospinl Janez \ovak. korar iu semeniski vodja, so imeli vidiko s\. masi), po masi pa vodja le bralo« sine. visokoča--■stili gospod lleurik Pa v ker. semeniški duhovni vodnik, slovesnosti primeren nagovor. Tudi v prihodnje bo pervi čelen«ob *v vsaeiga mesca v imenovani cerkvi bratovska masa / idagos|ovama iu kratko pridigo. Piis|e so na dan posebne bukvice (dobivajo se pii Nunah i..i poiii po li nov. kr.. in podobice bral. po3kr.. kjer •> •'•iti«Tti .n .l -s |*i>*eis llis|orii|iies iNjJi Bruvellvs. J. \ anderevdl. J. k. sc tudi zapisuje j. ki razlagajo namen, vredbo in odpustke te bratovšine. ktera je po našim cesarstvu in drugod že tolikanj lepiga sadu rodila. Za zdaj bodi ob kratkim rečeno, de vsak ud enkrat vsaki mesec uro moli, kteri dan in ktero uro si izvoli, *) in vsako leto pol goldinarja plača za lepšanje revnih cerkev, \amen bratovšine je tedaj: vedno molili presveto Rešuje telo. in revnišim cerkvam k potrebnim rečem pomagati, de sc nar svetejšimu Zakramentu za vredno prebivališč poskerbi. Mati te bratovšine je na Dtinaji, in ljubljanska hči bratovšina je dunajski pridružena. Lansko leto 25. rožn. so sv. Oče Pij IX. dunajski bratovšini za vedno češenje sv. Rešuj i ga telesa vse odpustke podelili, ktere vživa mati bratovšina v Briissel-u in so jo v mater bratovšino povzdignili. Odpustki so naslednji: 1. P o p o I n a iii a odpustek na en dau tistiga mesca, ko se v bratovšino zapišeš, če po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu v papežev namen moliš. 2. Popolnama odpustek v praznik presvetiga Rešnjiga telesa, ali kak dau v Njegovi osmini. 3. Popolnama odpustek vsaki pervi četertik v vsakim mescu. 4. Popolnama odpustek vsak mesec ob enim dnevu. kteriga si sam izvoliš. 5. Popolnama odpustek ob smertiii uri tistiinu, kteri s pravim kesaiijcm sladko ime Jezus vsaj v sercu za-kliče. ako bi ga izreči ue mogel. (i. P o p o I n a m a odpustek za sleherniga uda te bratovšine. če se spove in obhaja, in v kakoršni koli cerkvi presveto Rešuje telo obiše. če je tudi le v tabernakelj-nu. in če v papežev namen moli. in sicer naslednje dui: V praznik čistiga spočetja, rojstva, oznanjenja, očiševanja in vnebovzetja Marije D.; na vsili Svetnikov in vernih duš dan; v praznik sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla, sv. Janeza kerst-nika iu sv. Janeza aposteljna. 7. N e p o p o I n a m a odpustek, in sicer 7 let in 2S0 d n i po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu in po obiska-nji presvetiga Rešnjiga telesa ob vsih druzih praznikih Matere Božje in sv. aposteljnov. Opomba. Teli pod številam li. in ?. naznanjenih odpustkov se tudi listi uJje vdeleziti zamorejo. kteri namest presv. Bešnje telo okUkati. po spovedi in sv Obhajilu 5 očrnašev. .'» češena Marij in 5 ea>l hoili Boju itd. k časti presv. Kešnjiga telesa in še 1 ocena*. 1 češena si >larija in 1 čast bodi llogu ild. v namen sv. Očeta molijo. H. Ne popolnama odpustek, in sicer 60 dui, ki :ra vsaki ud vsaki dan za vsako dobro delo zadobi. Vsaki duhovni ud je prošeu vsako leto eno sv. mašo brati, neduhovni naj pa dve sv. Obhajili za duše mertvih udov Begu daruje. Z vsako tako mašo iu z vsakim Obhajilam so sklenjeni popolnama odpustki, ki se (udi duša iii v v i c a h oberniti zamorejo. Na zadnje se opomni, de ni noben ud zavezan, ob gori imenovanih dnevih in praznikih odpustkov poslužiti se, le samo tistimti. kteri hoče iu more, se priložnost ponudi, de je v stanu odpustke zadobiti. Kdor vender brez vzroka zaporedama dva mesca uro moliti zanemari, nima — po razpisu Pija VII. do perve bratovšine v Rimu — nobeniga deleža pri odpustkih. Iz Ljubljane. # ng—. Predzadnji četertik (26. majiiika ) je bil po usmili zjutraj ua pokopališi sv. Krištofa blagoslovljen grobni spominek čast. gosp. Ant. Olobočni-ka. uinerliga učeuika vcroznaiistva na ljublj. gimnazii. Imeli so namreč proti osmem v. c. gosp. korar Jan. Kriz. Pogača r v cerkvi sv. Krištofa peto mašo, pri kteri sta jiiu dva gg. bogoslovca stregla, in osmošolci peli. Ravno ta- •) Ta bratovšina je že davno znana; po naj višjih gorah na Uo- ren-kim imajo >e st;,re tablice za uro. kilaj jim je moliti, in jo zmeraj po umerlih kdo podedva. Zdi sc mi pa. de molijo le vsako leto eno uro. ko se zdaj po obnovljenji moli v^aki mesec. ca h »o maševali tudi čč. gg.: Jan. Globočnik, brat rajnciga, dr. L. Vončina in J. Marn. Po ss. mašah se je na grobu pri spominku pričelo slovesno blagoslovljevanje. in gg. bo-goslovci, cerkveno oblečeni, so po latinsko peli. Ko so bili v. č. gosp. korar molitve dokončali in spominek pokadili in pokropili, so osmošolci ranjcimu bogoljubnimu učeniku še zadnjo cvetico spoštovanja s primerno pesmijo na grob vsadili, s ktero se je slovesnost doveršila. Pričujoči so bili tudi čč. gg.: Jožef Globočnik, ranjciga stric; gimnazijski vodja z nekoliko učeniki; mnogo bogoslovcov in učencov, in več druzih ljudi. Grobni spominek jc iz litiga železa, pozlačen, in stoji ravno pred Ladinig-ovim spominkam, ki ima z njim ravno tisto obliko. Iz Ljubljane. Sveto pismo; besednjak. Oboje to delo se nadaljeva in pridno izdeluje. Sv. pisma je dosihmal dokončanima: Pervi zvezek stare zaveze (petere Mojzesove in Jozuetove bukve. 29 pol); drugi zvezek stare zaveze (sodnikov, Rutine, kron., Ezilr., Tob. in Juditinc bukve, 37 pol). Ze poprej pa. kakor je znano, ves novi testament (V. in VI. zvezik. pervi z 29, drugi z 32 polarni'. I.epo delo je. na veliki nsmerki v znani lllaznikovi tiskaruici natiskano, ki ga bo zaupljivo slehern vesel, in ga zamore dobiti v škofijski pisarnici po spodobni ceni (oba zvez. nove zav. za 3 gold. 21 kr.. oba stare pa za 3 gl. 48 kr. a. v.), kolikor to delo truda prizadeva. — Nemško slovenski slovar bo skorej do konca čerke V natisnjen, ki bo do ondot izdal 114 pol. in že se stavi čerka \V. To silno potrebno in tehtno delo, tudi pri Blazniku natiskano, se tedaj proti koncu nagiba. Z (inrcn-kiga. I. rožnika. — Kakor zanesljivo v mnogo mnogo krajih naše mile slovenske domovine, smo tudi v Železnikih letaš Šmarnice opravljali in jih sinoč prav lepo skončali. Zelje po njih so se bile pri posameznih že lansko leto vnele, ko so nekateri v l.oki vidili to pobožnost obhajati; ko se je pa letaš pri nas začela, se je priljubila že koj pervi dan ljudem tako, de je bila potem slednji večer cerkev s častivci Marije Device obilno napolnjena. Dohajali niso Ic domači vsake starosti, tudi iz sosednjih vasi jih je posebno k večernim opravilam vsaki dan obilno število prihajalo. Imela je pobožnost skoraj nekoliko enakosti z ljudskim misijonam; posebno všeč so bili ljudem kratki ogovori iz novih bukev ..Mariiu mesec"*) in se je taistih kakih 25 zvezkov med ljudi razpečalo. Mnogo seje opraševalo tudi po bukvah ..Marije rožen cvet"4 ker so se včasih tudi iz njih molitve brale. Za drago leto bo že treba tudi kaj tih bukev pripraviti, zakaj upati je. de pri toliki vnetosti. kakor se je sploh letaš pokazala. bi se vtegnila ta pobožnost odslej vsako leto obhajati. Kakor marskje, se tudi pri nas slišijo pogostni zdihi: Bog nam daj kmalo zopet ljubi mir! Kdo bi ga pa tudi ne želel. zakaj vojska je šiba Božja in zadene skoraj vsaciga vec ali manj. Vsako nedeljo se moli pri nas še posebej na leči za vojake, ki so na vojski, de bi zamogli sovražnike srečno premagati. Ce bodo naši zmagali, se nam je zanesljivo nadjati. de se nam bo kmalo zopet povernil mir; gorje nam bi bilo. ko bi se kaj nasprotniga pripetilo. Cpa-mo pa. de bo Bog v svoji milosti kmalo rešil slavno Avstrijo hudih stisk, ki jih ji je nakopala brezbožna derhal, kteri je maloktcra reč več sveta na zemlji. Saj že stara pri-slovica pravi, de ..poštenje nosi srečo.~ Z Bogam! J. Le vi čii ik. Iz sent - A ml rej a na koroškim. 26. maja. — 10. junija sc podajo Njih Milost prevzvišeni knez in škof v s m a rt c n s k o dekanijo pri Slovenjim gradcu . zakrament sv. birme delit. Bo pa sv. birma 11. junija v šent-Jaiižu pri Trabergu; — 12. v š e n Pet r u; - 13. v Pa meči h; 14. v S loven j i iii gradcu; — 15. v starim Ter- •) Imamo zopet nove Šmarnice v rokopisu izdelane, ki bi utegnile na dan priti, ako bo potreba. Vr. gu; - 16. v Podgorju — 17. v Raz boru; — 1«. r S e n k I a v ž u; — 19. v S m a r t n u ; — 20. v š e n t Vidu; — 21. v šent 11 u; — 22. pri sv. Florianu; — 23. pri sv. J o š t u (v novocei kevski dekanii). — — 17. maja so umerli prečast. gosp. Janez I Igo ve, infulirani prošt v Doberli vesi, duh. svetovavec, fajmešter, dosluženi dekan in okrajni šolski ogleda, v 73. letu svoje starosti, ki so že pred dvema letama svojo zlato novo mašo odpeli. R. L P.! Iz sent-Aiiflreja na koroškim. 5. rožnika. Bin-koštni tediu bodo obhajali OO. benediktinarji v šen-PavIn duhovne vaje. ktere bo vodil O. Friderik Rin iz družbe Jezusove. — Pri konkurzu mesca velikiga travna sc je bilo sošlo tukaj v škofovim dvoru 14 duhovnov, veči del fajmeštrov in loka lisi o v. V šent-Amlreji so Milostni knez in škof razglasili priserčin pastirsk list v slovenšini iu uemšini zastran sedanjih vojsknih reči. Ker nam jc za /.daj pisanje prepozno v roke prišlo, bomo skusili vprihodnjc kaj več tega naznaniti. V Murckil na Stajarskim se je I. u. m. pričela nova rokodelska družba. Y laorici se je jela bratovšina ss. Cirila iu Metoda za spreobcrnjcujc ločenih grekov lepo razširjati. Naprav-Ijajo sc. dc bi podobske napise tudi v laškim jeziku dali natisniti, kar bi bilo pač dobro. Iz llartuma. piše 11. mal. travna 185'.» Don \lek-sander dal Bosco. de so se njegovi tovarši. mende uni 3 duhovni iz Mazzatovc naprave, z Bele reke v llartum srečno povcrnili. iu se tega silno veseli v sredi svojih pre-mnozih opravil. ..Vsi, hvala Bogu! smo zdravi, le tonam težko de. de tako dolgo nič ne zvemo od prečast. g. Mal. Kirchucrja. Bog daj. de bi mu vse po sreči šlo in de bi tolikanj tehtne misijonske opravila dobro dokončal!" pravi k sklepu. Oil sv. križa ol» lleli reki piše 11. pros. h.vj misijonar Jož. Lanz: «,Tačas sim pri sv. Križu prav zdraviti zadovoljiti. Ilvala Bogu! de mi je poslal pomočnika, g. Al. Vieh\veidcr-ja. Silno potreba je pomoči, zakaj v deželi Bari zmeraj bolj gine upanje, de bi misijon zamogel sad obroditi; tukaj pa vender ni obupati. De bi le ltog zmeraj ohranil misijonarjem gorečnost, in dobrotnikam ljubezen do inisijoua! Vsim dobrotnikam in prijatlum misijonskim prijazno pozdravljcnje! itd. Iz starili listin. — Zgodovino globokeje iu globo-kejc preiskujejo učeni možje po vseh straneh, in dajejo na dan bogate zaklade starih, do slej neznanih pricevani. Za nas Slovence, kar nas je na južnem bregu d c reče Drave, so posebno tehtne listine nekdanjih akvilejskili patriarhov, ki so dolge dolge leta bili duhovni pastirji, nekaj tudi posvetni gospodarji teh strani. Bukve iu listi, ki jih izdaja cesarska akademija višjih vednost, poslednje čase tudi pii-našajo ali izpiske ali tudi cele obsežke akvilejskili li-iin; nahaja sc jih več v arkivu za avstrijansko zgodovino, in v naziianiliiiiii listu (Notizenblatt ) cesarske akademije. Naj nekoliko povem, kar sim zadel v listih, ki so I |**."»8 prišli na svetlo. Kdo bi mislil, dc sc je ze pred nekterimi stoletji pre-tresovalo in pre.nišljevalo. kako bi razdrobili v ver okolij slovensko zemljo, ktere večji del je bil pod enim višjim pastirjem. pod patriarham akv ilejskim; pretresov alo se skoraj tako. kakor se kaže današnji čas? Ze ilosti davno pa poprašcvali za to reč. Menil bi kdo. ko ie cesar Friderik IV. ljubljansko škofijo nasnoval I. I 161 . od kod mu je misel prišla, de je ravno samostan v Gornjim gradu odločil v dohodke noviga škofa. Stara listina papeža Gregorja IX. iz. leia 123s 2. aprila nam pripoveduje, de je patriarh Bertold dal aposioljskimu stolu na znanje, kako razširjena je njegova škofija, za deset dni hoda proti oger-ski meji iu šc več, iu kako težko jo je obiskovati; kako dobro bi bilo. novo škofijsko cerkev napraviti v tistih daljnih krajih, in sicer v g o r nj off r aš k i m samostanu, de bi se ljudstvo ložjc in boljše zamoglo oskerbovati. Papež je na to pisal pičenskiinu škofu, kije bil izvoljen za teržaškiga škofa, namreč Donitorju. naj se ta reč dobro in previdno pretrese, in po tem prav vravna. Zakai de jc ta početek zastal, se dalje ne bere: pred ko ne so bile krive homatije cesarja Friderika II. s papežem, v ktere je bil zapleten tudi patriarh Bertold. Pa ravno iz tega se lahko spozna, zakaj de jc pozneje I. 1 162 papež Pij II. tako naglo dovolil v razcepljenjc velike akvilejske škofije, in v napravo nove ljubl;aiiske ua stalu gornjograškiga samostana; ta reč je bila namreč, kakor se kaze. žc 200 let poprej po nekaj razločena. Zdaj je sicer štajerska slovenska stran drugač nasnovana v cerkvenih rečeh. šknfji stol bo stal v Mariboru: vender reč ostaja po nekoliko pri stari pervi misli, nar bolj oddaljeni konec akvilejske patriarhijc je škofija zase, le pridjan mu je tudi nar bolj oddaljeni konec solno-graske velike škofije. O krajnski zgodovini je slavni Valvasor mrogo mnogo nabral: pa mnogo reči mu je ostajalo zakritih. Xa pr.. on ni razbit il. ktera lara je v Ljubljani mati fara. motil se je med Petram in s. Nikolajem; za cerkev s. Petra vedo stan- listine nar poprej. Za tisto cerkev se je že I. 1227 pri« kal koroški vojvoda Bernard proti patriarhu Bertoldu. in je «ebi prilastoval patroiiat: pa v pričo sodnikov, ki jih je bil odločil papež II o nor i III.. vojvoda ni mogel dokazati svoje tirjatve. Listina, ki to obsega, je do »le j nar starji zmed tistih, ki govorijo o ljubljanskih cerkv ah. Za nunski samostan v Loki se do slej ni vedilo. kdo g j je vstavil: pri Talbcrgu se je brala letnica 1351 brez druzih določkov; Valvasor je ugibal, de bi utegnili frizniski škofje biti začetniki tega samostana. Vstanovilni list je pa I. l-vi* prinesel „\otizenblatf cesarske akademije -ir. -162 po celim obsezku. ter je odkril neznano reč. Bil je Otok ar. kamniški faruik. ki je v prid svoje iu hvojia siarsev dus sklenil v Loki pod gradaut sozidati samostan sv. Klare iz svojiga premoženja, in ga tudi obdarovati s posestvam. Ta Otokar je bil iz plemenite rodo-vine gospodov BI o g •• \ i > k i h ; on je bil poprej I. 1345 s svojim hratam Nikolajem tudi kapelo sv. Petra postavil. in lastniga duhovna oskerbel pri svojim gradu v Blogovici po privoljenji dobljaiiskiga farnika Viganda. \ napravo samostana v loškim mestu je dovolil II i I br and Ha k. farnik v stari l.oki. in z njim vred tudi naddiakoii krainske dežele Janez, mengiski farnik; list te dovolitve je bil pisan 3tl. janvarja I. 135*; nudi je bilo tudi vse zapisano. kakosne pravice ostajajo loskiiiiu farniku. in kako se mora Božja služba opravljati v samostanu. Vso to na-redbo je po tem poterdil akvilejski patriarh Nikolaj, po-polbrat cesarja Karola IV.; njegov list je bil pisan 13. februarja 135K To je tedaj celo nova starica. Druge reci od tega samostana so znane od drugod, iz Meichclhekovih bukev o frizinških škofih: namreč, de je v pervi cerkvi I. 13*1 zakopan bil škof Leopold, ki je bil čez loški most jezdoč v vodo padel; de ie tisto pervo cerkcv s privoljenjem »kvilejskiga patriarha posvetil škof Itertold I. 1303: de je samostan pogorel I. I4."»K. in zopet I. 166(1; de je bila nova cerkev sozidana I. 1664. iu po ljubljanskim škofu Jožefu posvečena I. 1660. |»e so pa I. 1782 namesti Klarisaric vstopile urštiliiike v loški samostan, je zgodba znana iz noviga časa. I K. si.) Toiazeh ob A'»iicm mnafkorim. Ze hladni viirr |>o ilr* vrsilt piše. Zlo nlrrsujr in raznaša eviije. Prijazno o/n.inujf ii.hii p:l zvone«*: Al to nam sladko kodi v tolažilo. De cvetje kmalo bode sad rodilo. In sad je cvetja pravi cilj in konec. Podobne cvetju S m ar niče so zale, ki v majnku so se v cerkvah praznovale. Njih cvet so prošnje bile do Marije. Iz cvetja tega sad bo nevsahljivi Pognal v cvetlici rajsko ljubeznjivi: r>larijna milost*' ki naj nas obsije! - m—n. Mozgteti po kersoHHliittk srehi. Na Dunaji je bila 4. t. m., to je, pretečeno sa-boto velika procesija iz stoljne cerkve sv. »Štefana v drugo cerkev zunaj mesta, ki je posvečena Marii Devici pomočnici. Ta slovesni obhod je imel namen, sprositi od Boga na prošnje Marije Device zmago avstrijanski vojski. S procesijo so šli redov i vsih dunajskih samostanov, gojenci vsih treh semeniš. duhovstvo pri sv. Štefanu, korarji in posled-iijič kardinal knez v.kši škof s svojim spremstvain, s pa-stirnico v Icvici. z desnico pa ljudstvo blagoslovljevajc. kteriga je bilo sila ua vse strani. Za duhovstvam so šli Nji cesarski visokosti, oče in nar mlajši brat svitliga cesarja. nadvojvoda Franc Karol in Ludovik Viktor, potem mestni sprednik iu srenjsko svetovavstvo dunajskiga mesta, za njimi pa neštevilua množica verniga ljudstva iz vsih stanov. Tudi več ministrov in visokih vradnikov je bilo pričujočih. Cerkev Marije Device, v kteri je dunajsko mesto s cesarsko rodovino že tolikrat v stiskah tolažilo našlo, je bila na vso moč ozališana; nad velikimi vrati je stala velika malaiia podoba čistiga spočetja Marije Device s podpisani: Marija Mali Božja Kraljica nebeška. Marija Pomočnica, varhinja Avstrije in njenih vojsk, Marija Zmagovavka. daj zmago avstrijanškimu orožju, Marija Pomočnica, sprosi nam mir! Amen. V cerkvi so že čakali svilla cesarica in nadvojvoda Kajner in Sigismund. Po molitvah so kardinal sami v cerkvenim nagovoru verne podučili, zakaj je vprašanje sedanji čas. in kaj je vernim početi, ter so opominjali, dc naj molijo za cesarja, cesarsko vojsko, de pravica zmaga, in so k sklepu Marijo, pomoč kristjanov, priserčno na poinoč klicali. Po slovesni pontilikalni maši sc jc procesija v ravno tistim redu vernila v stoljno cerkev, kjer je bila božja pot s kardiualovim blagoslovam sklenjena. — Bog usliši verne Avstrijane na zveste prošnje presvete Marije Device! Na Dunaji sc je diuzba za vedno češenj e p res v. Rešuj i g a telesa in skerb za ubožne cerkve pričela I. ls:»T. Petnajst gospa se je sternilo iu so precej jele cerkvene oprave delati. Ze rožnika listiga leta se je jelo misliti na njeno popolno vstaunvitev. Proti koncu sušca 1*58 je imela družbica že 202 udov in 60 deležnikov; v mai. travnu pa so jo kardinal vikši škof polerdili iu pohvalili. iu udje so se nato hitro množili. 2. mai. serp. 1858 so sv. tiče to družbo v mater bratovšino povzdignili in jo vsih takim družbam lastnih milostnih zakladov vdeležili. Potem je družba tako hitro rasla, de je bilo letaš ob koncu mai. trav. ze 000 udov in 150 deležnikov. Od 7. do 10. majnika je bilo razkazovanje za ubožne cerkve gotovih reči, med kterimi je občinstvo posebno tiste ogledalovalo. ki so bile za gresko-katoliške cerkve odločene, namreč 18 mašnih oprav z vsim potrebnim, ti kelhov z zličicami iu darilnimi uoži in 50 malih ciborjev. Sc veliko več je bilo robe za latinske cerkve, ki jo skorej skoz in skoz zastonj le samo družhini udje izdelujejo. Od 7. rožn. 1857 do zadnjiga mai. travna tekočiga leta. tedaj ne v celih II mescih je ta družba napravila: 25!» oglavnic (humeralov«, 75 mašnih srajc (albj. 11 duhovskih. 0 iiiežuarskih in 30 fantovskih cerkvenih srajčic ali koretljev, 56 altarnih pertov. 46 al-larnili mrežic ali špic. 432 telesnikov ali korporalov. 131 pokrivale ali p;il. 733 otiral ali purifikatorjev (rutic na ke-lih). 307 rutic pod blazino. 107 mašnih oblek z vso pripravo. 56 obramiiic ali štol. 13 pluvijalov, 10 ogrinjal ali velov, 51 blazin na altar. 3 perte pred altar, 3 antipendije (bauderca pred hv. Rešuje telo J, 26 plajškov na ciborij, 12 majal ali vervic in trakov pri zvoncih, in 1 nebo ali baldakin n srebram všivano. Med kraji, kterih cerkve so bile obdarovane, je tudi Ljubljana (mende Krajn.sko sploh?) imenovana. V Bernu ho stregle usmiljene sestre pretečeno leto 2545 bolnikam; med kterimi je bilo katoličanov 552, protestantov 1931, greki 3, j udov 14. Lepo znamnje keršansko ljubezni! V Insbrukujc imela marijanska družba gospodov iu niestiijauov slovesno procesijo in sv. mašo za pomoč Božjo in prošnjo Marije Device v sedanjih vojsknih stiskah. V Driksnu so sklenili z devetdnevnim obhajanjem 200letne obletnice pri cerkvi Marije Device, pomoči kristjanov, tudi molitve za blagi mir. ko tako močin sovražnik žuga na morji in na suhim. Iz Briksen-a ima Volksfrd. naznanilo, do je 28. majnika v. č. g. provikar Kirchner prišel v to mesto iz Rima, in se je imel cez par dni podati skoz Insbruk, Solil igrad in Line na Dunaj; še mesca rožnika pa de severne, naj berže skoz Carjigrad. v svojo vikarijo. Tirolski misijonarji, ki so liolli letaš z njim. ostanejo za zdaj v F.vropi, ker g. provikar bo /.a /.daj vSelalu, tokraj nuhiške pušave. v veliko bolj zdravim kraji, vstanovil sobivališe za misijonske učenec z gornjih inisijoniš. in bodo torej tudi ondotni misijonarji po nekoliko prestavljeni v Selal. V llartumu iu pri sv. Križu ostaneta kje po dva misijonarja, ktera pa bodo s Selala lahko večkrat obiskovali, ali tudi od ondot rešili, ako bo niili zdravje tirjalo. Zamurski vstav ..della Palma" ima zdaj ze 50 učeneov. V 0 ali 7 letih upajo i/ šelalskc. nea-politanske in veronske šole na leto po kakih 12 domorodnih misijoiiarjev med zamurcc pošiljati, sc ve de pod vodstvam cvropejskih misijonarjev. (ttiiiam!) Tudi v Budjcvicah so imeli slovesno procesijo za poiuoč Božjo v sedanjih vojskuih stiskah. V DI o m o ve u je ondotna rokodelska družba po pri-zadevi olomovškiga kneza nadškofa o \jili prieujočiiosti v Rimu poterjeiia ko cerkvena in z odpustki obdarovana. V Gradcu si je rokodelska družba kupila svojo hišo. Rimsko in vojsk i no. Kaj dc misli in kam se nagiba Rim iu sv. Cerkev v sedanjih stiskah, mnogotere dogodbe nar bolje pričajo. Iz Rima pišejo, de so sv. Oče ondi v veliki in zali milaiicški cerkvi ..pri sv. Karolu", ki jc varh Lombardije. zapovedali slovesno 3 dnevno pobožnost. de bi sprosili mir na prošnjo tega svetnika in pomočnika. Tainkcj med Francozi sv. Oče več zares niso mogli storiti. Popolnama celo serce sv. Karola je bilo z mnogimi cvetlicami iu gorečimi svečami obdano, in jc vse tri dni v zlati iu z drazimi kamni ozališani posodici (relikvarii) vernim v počeše vanje stalo. Vsak dan je veliko veliko ondi hivajočih nemških in lombarških duhovnov maševalo. Oh 10. je hila vselej velika poutilikalua maša iu zvečer ob 6. litaiiije z blagoslovam. kteriga je vselej dajal kak kardinal. Cerkev jc bila zmeraj natlačena z molivci. veliko kardinalov, pre-latov iu muihov je prihajalo. Poslednji dan so bili tudi sv. Oče pri sklepnim večernim opravilu. Kaj dc so prosili, si lahko mislimo. Dalje naziiauiije ..Volksfrd." iz Rima od 2K u. in. rezuo misel: ..Ako t u k a j z a v r č. b o p e r v i u <1 a r e c z ad c I d uho v šin o, ki vse in povsod govori za pravico, tedaj za Avstrijo." Govori se, de Govon (francoski vikši vodja) in njegovi oliciri na nektere visoke gospode (monsiiijore ) že bolj serpo gledajo. — Daljne naznanila v ,,Volksfrd.-u" pravijo, de že je nekaj rimskih visokih gospodov zapertih, in 4 kardinali de hi bili pred Govona poklicani, kar bi bila prederzua nesramnost, ako je res, ker kardinali sc ne ..citirajo", kakor kdor si bodi. Volksfrd. se boji za samiga sv. Očeta, de bi se .lini ali sila ue godila, ali si .lili sovražniki ne imeli v pretvezo za kako kovarstvo zoper Avstrijo, Laško ali zoper samo sv. Cerkev. — Bog odverni grozne nesreče od glave sv. Cerkve, od Avstrije in keršanskiga ljudstva! Strašno zares je. de verno francosko in laško ljudstvo se mora pod tolikimi trinogi in puntarji vojskovati zoper pravico in zoper svoje keršanske brate. Gorje grehu! zavolj njega je vse to hudo. Gorje tistim ki so tepeni! Se bolj gorje na poslednje njiin, ki so tako nesrečo zbudili! Pokora in molitev zamore obkrajšati tolike stiske. Od sle-herniga kaka trikratna dnevna pobožnost k Marii pomagaj. če tudi le kratka, ali samo v mislih iu željah, bi ue bila brez sadti. Kakošen duh pa de je pri prekucuhih in zapeljanih, se od tod vidi. ker njih veliko zapuša Rim in se med jokanjem in zdihovaujeiii mater in žen dervijo k vojski zoper Avstrijaiie. Vender je pa tacili radovoljcov dosti manj kot jih jc bilo pred II leti. ker britka skušnja je marsiktere zmodrila. de sanjarsko osvobodovanjc Italije jc prazna sle-pija. Tudi jih mende iz druzih laških krajev dosti vec gre k tem svobodnjakaui, kakor pa i/. Iliniskiga. Nar vee ubozih mladenčev jc neki zapeljanih, ker so prekucnili poprej iz njih besedo izsilili, de se hočejo iti za svobodo vojskovati. Torej pripoveduje ..I nivers" od ediniga sina. kteri je jokajoči! mater tolažil iu rekel: ,.Ako ne grem. me gotovo bodalo zadene, in sim za vas zgubljen: ako pa grem. vender še utegnem priti". Kakor v Rimu. tako se je bati tudi drugod poLaškiui: škofa v Modeni iu v Massi neki ze puntarji derze vjeta. V Turi n u vlada silna ojstrost do časnikov, kteri bi se hofli za pravično reč poganjati. ..Armonii" je za/.ugano. dc bo v /.akcij šla. ako kolikaj zoper vladiuo ravnanje celine, ali pa sc za Rim poganja. Prekucuhovski listi pa smejo čez Rim razgrajati in zabavljati, kolikor se jim poljubi. ..Opi-nioue" Cavour-jcv srednik. jc te dni prekucuhaiii dajala serčnost, rekoč: ..Francoski General bo v Rimu imel v papeža oci v perte."—Tudi Bog ima v zaslcpljcnce svoje vsi-gamogočno oko vperto. in gorje ko ura mascvaiija pride! Iz Madrida. Novi odbornik iz Valeneije, g. Apaiiti v Guijarro. inieiiitiu govornik, ki ga visoko spoštujejo. ie odbornikam v zbornici k sklepu svojiga govora prccudiie naznanila belel. rekoč med drugim: ..Svet sc spreminja: o prihodu Kristusovim je bil svet liuisk. de bi oznanilo zvelicanja prejel. Dandanasiiii i-e|o železnice, daljnopisi in tiskarniee iz Kv rope napraviti veliko derzino. daljave odpravljajo, narode mešajo iu zbrisu jej>» posebne lastnijc (karakter) Ijudstvam; pripravlja o. bi dja!. obširno polje, na kterim se ho morebiti nar veči in nar strasiicjši vojska bila, ki so jo kdaj stoletja v idile. Skrivnostne bukve, razodcnje sv. Janeza, nam pravijo, dc Antikrist ima milijone soldatov. ki cez hribe stopajo, cez morje prehajajo, iu nas od vsili strani oblegajo in preganjalo, iu jesi bi menil, dc je Antikrist puntarski duh (ali mar se bo v njem /.legel? Vr. 1. ki sc je ua svetu vselej razodeval. dandanašnji pa je zrasel v velikana, iu jc iz blod-narijc llousseau-ove. iz. zasramovanja Vollair-jcviga ~vo| doveršek dosegel; ki razglasuje človeka za kralia. za papeža. za boga; ki je s ( nestiažniiu) Proudbouam zaklicali Ne poznam Boga: premoženje je tatvina; nar boljši vlada je hrezvladje, — in ki je milijone vojakov ua nas zagnal, to je. milijone (kužnih naukov iu laznjivih) zapopadkuv. k: se v rivajo v nar bolj /.notranje v naše hiše ( z nezbozuimi bukvami iz iiesprcinišljeiiih rok in dohičkarskih buk*aiuic Vr.). iu se celo v sercili naših otrok t po ueprevidnosti v iksih iu staršev , po potuhnjeni termi otrok samih Vr. > skiivajo. To ic še le puljava. Ali prišel bo dan. iu našel nas ho nepripravljene k vojski. Nc zaspite v lazujivi varnosti. Ta skorej neznatna megla, ki jo vidite. bo ves ohzor ogernila. Treba je časne razmere prehitevati. Vse druzbinske ( snci-aluc) vprašanja se morejo iu morajo po katoliško n-siti. Nauku, ki nas dela kralje zemlje, pa zanikat ue kralje, ki so i/, pralni rojeni, tle si> zopet v prah povernejo. temu (ošabnimu) nauku stavimo nasproti uni nauk. ki nas stori otroke Božje, in nam krono v nebesih ponudi. Cnimu nauku, ki razdira vse oblasti, ktere so delo Božje v družbinskim svetu. . . . postavimo nasproti nauk. ki pokoršino žlahtuuje. in tistiga duha ljubezni, ki ljudi stori brate med sabo, iu razglasuje, de tisti je med njimi nar veci. kteri jc vsih služabnik. Ob kratkim, de vas nc utrudim, postavimo puntu vero nasproti! itd. ( Mien. Kztg.) Diakovski škof Strosmajer so v Rimu vstavu sv. Ilieronima darovali 50,000 gold., de bi se sprejemali vanj slovanski mladenči. ki se v večnim mestu pred očmi sv. Očeta pripravljajo za duhovski stan, in pa za izdajo litur-giških bukev v slovanskim (mende ilirskim) jeziku. Izpeljava je izročena učenimu dr. Račk i mu. V Ko Ion i i piše stoljui vikari Kolping: S ponosnim veseljem se oziramo na avstrijansko prebivavstvo. ki vse gori za svojiga cesarja in za pravico, iu serčno vsakterc darove nosi. .. Cesar Franc Jožef ima serca svojih podložnih nase obernjene. kakor se noben cesar na svetu ne more hvaliti... Oginj in navdihujeiijc prešinuje ljudstvo, de morajo nar bolj žolčnati nasprotniki osramoleni oči pobesiti. (Taka verna, resnična vdanost pa izhaia le iz vernih, odkritih sere do vernima pošteno katoliškima cesarja: prekucuhi pa, ki niso zavolj Boga pokorni, in ki hvaležnosti ne poznajo, le samih sebe iu svojih namenov išejo. Vr.) V M a s i so OO. jezuiti svoje sobivališe zapcrli, re-ence staršem poslali, sami pa v \eapel ali v Rim odšli. V li en v i so divjim vojakam iz Algirskiga ua Afri-kanskim neko cerkev za prebivanje odločili. Batalijonski poveljnik tih mohamedanov pa je rekel: nMi hodimo v cerkev molit, nc pa spat;u in njegovi ljudje so pod milim ne-Lam prenočili. — Pač res je, de velikrat nar bolj divji ljudje imajo več verskiga čutila, kakor pa olikani neverniki. Xa Angleški m seje vojvoda iz Leeds-a na smertni postelji v katoliško Cerkev vernil. Kna sester Ida llahn- Hahninih se je v Neuhaus-u ua llollsteinskim spreoberuila h katoličanstvu. V BI a c k b u rn-u na Angleškim je unidan dogodek pokazal, v kolike prisniodarije iu neumnosti človek tabrede, ki jc od svoje matere, katoliške Cerkve ločen. Zbor te srenje jc imel namreč rešiti vprašanje, če se smejo ob nedeljah pokopa I iša ali britofi ljudem odpirati, ali ne? Njih pastor in nekteri so menili, de se s tem nedelja oskruni, ako pridejo prijalli ranjcih k njih grobam lake dni in hiade svoje čutila do ljubih ranjcih. Nasprotniki so kalviua. I.utra in druge za svojo misel na pričo klicali, vender so bili z nejeverni k i pitani. Po dolgim pričkanji je le večina zmagala, de naj se pokopališa odpirajo ob tacih dnevih. ( K. BI.) V C i ii c i ua tu v Ameriki se je mesca sušca prigo-dila reč, ki kliče: rMertvc pustite z miram.M Neki človek izkoplje po noči merliča na pokopališu. de bi ga prodal anaiomiški šoli, taki šoli, ki se učijo v nji sostavo človeškiga telesa. Vtaknil ga jc v žakelj ter ga z vervjo za seboj vlekel; ko je prišel do obzidja, je hotel plezaje roke proste imeti in je inotoz okrog vratu ovil. Slo je dobro dokler ni bil na verhu; tukaj pa se prevaga, in pade na drugo stran. Kaj sc zgodi? Nikar mu ne privošite f Zjutraj so našli obešeuiga inmertviga, ker merlič ni hotel za njim iz pokopališa. in tat, ki je bil prišel mir v grobeh motit, je m ogel svojo prederznost z življenjem plačati. (K. BI.) N o v o j o r š k i cerkveni list pripoveduje dogodbo, ki kaže, de Bog res ne terpi, de bi kdo Njegove posve-čence zaničeval. G. Ueiss. vodnik v milvokijskim (Mil-uaukie) semenišu je odšel strašni smerti. Konj in voz sta bila od priderdravšiga železničniga vozovlaka zajeta in raz-tergana. on pa je bil rešen kakor s čudežem. Nek pričujoč Nemec, „durchdrungen von \vahrer llumanilat,u blekne svojo misel in reče: „Ne bilo bi škoda, ko bi bil — r po- ginil." In glej, kaj se zgodi? Na ravno tistim mestu, kjer je bil g. Heiss otet, pride uni zanikarnež kmal potem pod vozove, in — ko bi trenil — ste bile obe nogi odtergani. V nezmernih bolečinah je ta gerdin vpil, de naj ga vstrele. — Taka je pokora gerdih ljudi na zadnje. Kaj bo se le v peklu, ko tukaj nekaj trenutkov nimajo serčnosti terpeti? — Dve uri pozneje je umeri. (K. BI.) v te* *«amnji bo* i Vojskna molitev. *) V nauku sv. Križa je moč, nepremakljiva zvestoba, stanovitnost in ljubezen za Boga, cesarja iu domovino, z vsim zaupanjem se tedaj ozirajmo kvišku k sv. Križu in kličimo: Gospod nebes in zemlje. Gospod vojsknih trum in ohranovavec vesoljniga sveta! blagoslovi našiga naj višjima gospoda in zapovednika, našiga serčniga Cesarja in vso njegovo cesarsko hišo, za kteriga hočemo živeti in umreti; blagoslovi naše bandera, h kterim smo prisegli vedno zvestobo; blagoslovi naše vodnike; blagoslovi naše orožje; ohrani vojšake nepremakljivo zveste in neprestraševe, in pelji nas v zaupljivi vojski k srečni zmagi. Sprejmi ob enim v dopadljiv dar naše terpeže, stiske, pritežnosti, bolezni in uašo britko smert; daj nam, de se vse to sklene z nar svetejšim terpljenjem Jezusa Kristusa ter nam tekne v zasluženje, in ne zapusti nas ob trenutku, ko bc veljalo ali zmagati ali umreti. Blagoslov. Naš Gospod Jezus Kristus bodi povsod pri naši vojski, de jo brani; On bodi v nji, de jo ohrani; On bodi pred njo, de jo pelje; On bodi za njo, de jo varuje; On bodi nad njo, de jo blagoslovi, ki z Očetam in sv. Duham en Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. O ljubezen. Božja čednost. Ti zaklade \>e deliš; Y tebi je nebeška vrednost. Nas ti sama srečne striš. K Bogu vnemaš merzle srote. Tukaj nam Boga že daš. V sercib tajaš grešne zmote, In k modrosti nas peljaš. Ljubezen. Močne striš vojake Božje. De se vmreti nc boje. Duši naši daš orožje. In skušnjave proč bese. Ti terpljenje delaš sladko, S tabo revež je bogat. Pot k nebesam kažeš kratko. Po nji vsak naj bodi rad! O ljubezen solnce čednost'. Ti nam vedno grej serce! Ti nas uči tiste vednost' kterih nam potreba je. Polj a nec. Uuhorake zadeve, V ljubljanski škofii. Fara Zagor je podeljena gosp. Antonu C r b a s - u, samotnimu duh. poni. na Goričici. JEM darovi. Neka dobrotnica 10 gold. v razne dobre namene. — Dobra duša od Nove cerkve 5 gold. v dobre namene. — O. M. in dob. d. 1 gold. 5 kr. zam. za č.— Bog pl.! •) To molitev in vojaški blagoslov smo prejeli od nekiga blaziga gospoda v Ljubljani; zložil in poslal jo je v. č. gosp. Frane f »rman. vojniški duhoven na Laškim. Vr. Odgovorni vrednik: Luka JeiaD- — Založnik: Joicf BlaZDlk