PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 d° 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
m	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 292 (13.230)
Trst, petek, 30. decembra 1988
Ocene ministra za finance Amata
Gospodarski dosežki presegli pričakovanja
Zvišalo se je število delovnih mest Inflacija se je ustavila na predvideni meji
RIM Italijansko gospodarstvo je na dobri poti in se brez večjih težav pripravlja na vstop v novo leto. Tako je namreč napovedal minister za finance Amato na včerajšnjem tradicionalnem srečanju z novinarji.
Številke, ki jih je Amato navedel pričajo, da inflacija presegla 5 odstotkov, vendar se ne bi smela v bližnji prihodnosti povečati. »Gospodarska letina je bila dobra,« je dejal minister, »in je celo presegla naša pričakovanja.« Zaposlitvena raven se je zvišala za 150 tisoč delovnih mest, od teh jih je 80 tisoč v industriji. Tudi glede brezposelnosti so v letošnjem letu zabeležili rahlo izboljšanje: na vsedržavni ravni se je zmanjšala za 0,3 odstotka. »Podatek je sicer skromen, odpira pa nove perspektive z ozirom na prejšnje leto.«
Kar se tiče javnih stroškov je Amato priznal, da še ne razpolaga s točnimi podatki, vendar je poudaril, da po predvidevanjih ne bi smeli vplivati na sedanjo raven inflacije. Odprto vprašanje predstav-lja dodatnih 5 tisoč milijard, ki jih je pogoltnilo zdravstvo, od katerih jih 3 tisoč predstavlja zastarele stroške tega sektorja, ki se nanašajo na triletje 84-87. »Če teh 5 tisoč
milijard ne upoštevamo,« je povzel minister za finance, »ugotovimo, da je streha 118 milijard še kar dosegljiva.« Nepričakovan strošek pa so predstavljali izdatki krajevnih uprav, zlasti po decentralizaciji nekaterih pristojnosti. Ta strošek je v letošnjem letu navrgel dobrih 15 tisoč milijard, tudi v tem primeru pa so posamezne Krajevne zdravstvene enote negativno vplivale na celoten obračun. »Čas je, da se uporabniki zavedajo nujnosti raznih samoprispevkov za klinične analize in specialistične preglede,« je vztrajal Amato.
Druga črna pika italijanskega gospodarstva pa so javne službe, ki se spreminjajo v nekakšne peklenske stroje. »Vanje vstaviš tisočak, a se kmalu zaveš, da ti še stotisočak ne bi zadostoval,« je "grabežljivost" tega delavskega sektorja ponazoril Amato ter poudaril potrebo po njegovi ustrezni ureditvi, pri čemer je omenil tudimožnost privatizacije. Na koncu pa je Amato omenil tudi skupne obveze s sindikatom proti davčnemu grabežu. »Le-tega pa ne morejo ustaviti in preprečiti splošne stavke,« je povzel in zaenkrat izključil možnost novih zakonskih ukrepov.
Odstop jugoslovanske vlade je samo vprašanje časa
Mikulic ima štete ure Usoda vlade zapečatena
Dolga skupna seja predsedstev partije in države - Ugibanja o novem mandatarju
Mikuličevo vlado pokopala nerojena gospodarska reforma
JANJA KLASINC
BEOGRAD — Beograd te dni, tako kot večina mest v svetu, utripa v prednovoletnih taktih. V trgovinah, kljub nizkemu standardu, se gnetejo množice kupcev, po tovarnah, ustanovah in političnih organih pa se vrstijo novoletne zabave in sprejemi. To je 'čas v katerem se praznuje in delajo računi za minulo obdobje. Verjetno je edina, ki v teh dneh ne praznuje, jugoslovanska vlada. Na njeno žalost pa mora delati račune. Še zdaj, v četrtek popoldne, se namreč ne ve, ali bo vlada ostala ali pa bo padla.
V Jugoslaviji bi bil to izjemen dogodek. Tukaj namreč vlade ne padajo tako zlahka. Doslej se je še vsem uspelo nekako izmuzniti. Zato se v palači zvezne skupščine tudi zdaj ugiba, ali je to mogoče, čeprav se iz neuradnih krogov sliši, da so sinoči na skupni
seji zasedali člani dveh predsedstev -državnega in partijskega.
Zakaj naj bi do padca sploh prišlo? Zvezna vlada je namreč ob podpori političnih oblasti začrtala smeri gospodarske reforme, ki naj bi Jugoslavijo končno obrnila od pretežno administrativnega gospodarjenja k pravemu tržnemu in s tem tudi k hitrejšemu razvoju. V ta namen je začela Mikuli-čeva vlada pripravljati cel kup novih dokumentov. Gre za šest sistemskih zakonov in 24 tako imenovanih plan-skofinančnih aktov, ki naj bi bili po prvi inačici sprejeti do konca leta, torej do danes.
V zadnjih dneh je tako zvezna skupščina delala s polno paro. Množično so zasedali odbori obeh zborov - zveznega in zbora republik in pokrajin. Telefonske linije med Beogradom in re-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BOGO SAMSA
Po daljšem odlašanju so Abu N id a lovi teroristi le izpustili dve mladi talki
Marie-Laure in Virginie končno doma Sestrici sta bili že sinoči v Franciji
PARIZ, BEJRUT — Po trinajstih mesecih v r°kah teroristične skupine Fatah, ki jo vodi Abu ^lidal, sta sestrici Marie-Laure in Virginie Betille včeraj končno ponovno objeli očeta. Pascal Betille ib skupina zastopnikov francoske vlade ter medicinska sestra so dočakali prihod sestric na sedežu francoske ambasade v Tripolisu. V poznih popoldanskih urah so oče in obe dekletci prispeli na dednarodno letališče v Tripolisu, od koder so ob 18.45 odleteli proti Franciji. Letalo je nekaj pred deseto uro zvečer pristalo na vojaškem letališču v Istresu na jugu Francije. Na letališču je bila skupinica deležna dobrodošlice gospe Edvvige Avice, Predstavnice zunanjega ministrstva, ki je Betilleve Pozdravila v imenu francoske vlade.
Po daljšem odlašanju - Pascal Betille je že Pred dnevi prispel v Tripolis, a zaman, in se je broral nato vrniti v Pariz - so Abu Nidalovi tero-r*sti izpustili šestletno Virginie in sedemletno Ma-be-Laure, v njihovih rokah pa je še vedno šest talcev. Teroristi Fataha - Abu Nidalovega revolucionarnega sveta niso še izpustili pet Belgijcev in bTamo osvobojenih deklic ter otroka, ki ga je rodila po ugrabitvi. Gospa Jacgueline Valente je
trenutno noseča, kar odpira seveda tudi dodatno vprašanje domnevnega izvajanja spolnega nasilja nad talko. Abu Nidalovi glasniki pa so menda sporočili, da nimajo namena osvoboditi ostalih talcev, saj trdijo, da gre za izraelske vohune. Kljub reakciji teroristov pa je libijski voditelj Mu-amar Gadafi izrazil upanje, da bodo prizanesli tudi njim in jih čimprej izpustili.
Srečen konec ugrabitve francoskih deklic pa je poleg vrste pozitivnih, kdaj celo navdušenih reakcij, sprožil tudi vrsto ostrih polemik. V lase sta si namreč skočila bivši francoski notranji minister Charles Pasgua in njegov naslednik Pierre Joxe.
Slednji je izrazil zadovoljstvo nad uspehom pogajanj s teroristi, Pasgua pa je izjavil, da so za osvoboditev Marie-Laure in Virginie zaslužen on in njegovi tajni agenti.
Izredno oster v svojih izjavah je bil voditelj skrajnodesničarske stranke nacionalne fronte Le Pen, ki trdi, da bi .se morali politiki uspešneje lotiti vprašanja bližnjevzhodnega terorizma, še posebno sedaj, ko je ponovno pokazal zobe z atentatom na boeing Pan Am.
Izraelci napadli položaje amalovcev
TEL AVIV Izraelski jurišni helikopterji so včeraj napadli položaje šiitskega gibanja Amal severno od vasi Tibnin, ki se nahaja izven proizraelskega tamponskega pasu v južnem Libanonu. Pri tem je bilo ranjenih osem amalovcev in šest civilistov.
Izraelski generalštab je napad opravičil kot odgovor za vdore palestinskih gverilcev na izraelsko ozemlje. Izraelsko časopisje pa odkrito piše, da je to opomin Amalu, ker je ustanovil enoten šiitsko-pales-tinski generalštab. Akcijsko enotnost so šiiti in Palestinci dosegli, potem ko so prosirske palestinske skupine priznale šiitsko nadvlado v južnem Libanonu. Izraelce sedaj skrbi ta dogovor, saj so do sedaj šiiti v glavnem preprečevali, da bi Palestinci vdirali v Izrael z ozemlja, ki je bil pod njihovim nadzorstvom. Obenem se Izraelci jasno zavedajo, da bodo skupine, ki nasprotujejo Arafatovi politiki, sedaj okrepile svoje napade na izraelsko ozemlje, tako da bi izpodkopale Arafatov ugled med Palestinci.
LJUBLJANA, BEOGRAD — Okrog 17. ure sta se v Beogradu na ločenih sestankih zbrali obe jugoslovanski predsedstvi: predsedstvo države in predsedstvo ZKJ. Člane so s posebnimi letali pripeljali iz vse Jugoslavije. Na dnevnem redu je odstop Mikuliče-ve vlade in vse možne kombinacije za sestavo nove. Nekje okrog poldne so se že čule vesti, da je Mikulič sporočil svoj nepreklicni odstop in da naj bi že včeraj popoldne odstopil, svoj odstop sporočil zvezni skupščini, utemeljil pa naj bi ga s četrtkovim glasovanjem, ko je skupščina zavrnila omejitev splošne porabe, predvidene v zveznem proračunu. Kasneje je prišlo do izrednega in nujnega sklica obeh predsedstev, ki do pozne večerne ure nista izdali nobenega sporočila. Očitno sta zasedali pozno v noč.
Dilem je mnogo in tudi poti za izhod je več. Nekaj je nesporno: Mikuli-čevi vladi so šteti dnevi ali celo ure, lahko ostane samo določen čas bolj zaradi svoje šibkosti kot moči ali zaupanja. Resnična dilema je torej v novi vladi, kdo naj bo mandatar in kakšen naj bo njen resnični program. Današnje ljubljansko "Delo" pravi: »V načelu je vse jasno. Iz krize naj bi si pomagali z gospodarsko reformo. Toda prav burna razprava, ki so jo v Jugoslaviji povzročili projekti novih sistemskih zakonov in zapleti s proračunom, je pokazala, da gledamo na gospodarsko reformo v državi zelo različno in da se v zvezi z njo ne bomo zlahka poenotili. Toda to je ključ za sestavo vsake nove vlade, ki bo sledila tej.«
Včeraj je bilo slišati celo vrsto imen mandatarjev, ki gredo od predsednika srbske skupščine Joviča, ki je med najbolj zvestimi pristaši Miloševiča, tajnika predsedstva ZK Jugoslavije Slovenca Štefana Korošca, ki se je na zadnji seji zavzemal za vključitev Jugoslavije v Evropsko skupnost in znanega hrvaškega politika in ekonomista Anteja Markoviča. Že ta imena pomenijo dokaj različne programe, v nekaterih primerih diametralno nasprotne.
Zadeva pa je še zlasti zapletena, ker je nujno, da skupščina čim prej in po možnosti še letos (in torej danes ali jutri) sprejme tiste zakone, ki so dogovorjeni, to pa sta ključna zakona o podjetjih in o tujih vlaganjih, povrh pa vsaj nekak začasni proračun, da se življenje in z njim gospodarski tokovi ne bodo prekinili.
Prav v tem grmu pa mogoče tiči zajec. Določen proces liberalizacije trga se je realno že pričel in morda ta prvi vzorec tržnega gospodarstva (čeprav sramežljiv in nedorečen) ni vsem prav všeč in ga skušajo na tak način minirati.
Prvi indijski premier v sosednji državi po 28 letih
Odjuga med Indijo in Pakistanom
p ISLAMABAD V glavnem mestu , akistana se je včeraj pričela četrta diferenca Južnoazijske organizacije a sodelovanje. V Islamabad je dopo-nival tudi indijski ministrski predsed-Radživ Gandhi, prvi indijski pre-p^d^ki ie v zadnjih 28 letih obiskal
larn°leg indijskih zastopnikov so v Is-n dabad dopotovali še predstavniki in n,9ladeša, Nepala, Butana, Šrilanke DnJUaldiv°v. V uvodnih referatih so tdcrtali potrebo, da bi vložili več cjjjd® v skupni ekonomski razvoj, in
'frn u, ne bo
predstavnik pa je obljubil osta-deležencem, da njegova država
na -.uporabila svoje vojaške premoči tjg.^čun sosedov, Niso pa pozabili ~~ „Jstvo, da Dri ornanizaciii. ki so
Usta''u’. da pri organizaciji, ki so jo povili pred štirimi leti, še vedno Pravljajo o splošnih principih, niso Ka. se s- ■	-	-	-
epa. ’
sprejeli nobenega konkretnega
Pakistanska predsednica Benazir Buto in indijski premier Radživ Gandhi
(AP)
V zaporih ni več obsojenih po čl. 133 kazenskega zakonika
BEOGRAD — Od srede dalje ni v jugoslovanskih kazenskih domovih niti enega zapornika, obsojenega po prvem odstavku 133. člena kazenskega zakona. Predsedstvo SFRJ je pomilostilo vse tiste, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje sovražne propagande oziroma za zlonamerno in neresnično prikazovanje družbeno-političnih razmer v državi. Komisija za pomilostitve pri predsedstvu SFRJ sprejema prošnje za pomilostitev vse leto, zapornike pa so letos pomilostili že drugič. Predsedstvo je vsega skupaj oprostilo zaporne kazni 234 državljanov, med njimi 68 zapornikov, obsojenih za tako imenovani verbalni delikt, ki je v zadnjih letih tako vznemirjal pravnike in širšo javnost.
Sicer pa je predsedstvo SFRJ v minulih dveh letih pri pomilostitvah večkrat »izbrisalo« verbalni delikt po prvem odstavku 133. člena kazenske-
ga zakona. Uporabili so vse uradne in druge možnosti, da so izrečene kazni zmanjšali, spremenili v pogojne oziroma zapornike oprostili nadaljnjega prestajanja kazni.
Predsedstvo SFRJ je dalo pobudo, da ta zloglasni 133. člen vnovič proučijo in da iz njega črtajo odstavke, ki niso v skladu z bistvom in višino procesa demokratizacije v jugoslovanski družbi. In tako se je zgodilo, da nekatere ustanove, med njimi tudi novoustanovljeni jugoslovanski forum za človekove pravice in pravno varnost državljanov pri SZDLJ s svojimi pobudami trkajo na »že odprta« vrata predsedstva SFRJ, da preuči odredbe tega člena.
Število pomiloščenih, ki so se pregrešili zoper ta člen, je iz leta v leto naraščalo, saj je bil jugoslovanski državni vrh s svojimi merili za pomilostitve pred sedanjim zakonom, (dd)
e Vlada
Peklenski stroj so v ameriški jumbo podtaknili Arafatovi nasprotniki?
NADALJEVANJE S 1. STRANI publiškimi ter pokrajinskimi središči, po katerih so se delegati posvetovali s svojimi skupščinami, so bile kar naprej zasedene. Plod vsega skupaj pa je bil na žalost precej boren.
Očitno so bili dokumenti tako slabo pripravljeni, da so imeli delegati republiških in pokrajinskih skupščin kot tudi zvezne skupščine nanje pravo množico pripomb in tako je v četrtek popoldan bilo jasno, da bo mogoče odločati le o zakonu o podjetjih, ki bi dal podjetjem večjo samostojnost, odpira pa tudi večje možnosti za zasebnike, in pa o zakonu o načrtovanju.
Poseben problem je tudi proračun federacije oziroma državna bilanca. Mikuličeva vlada je letošnjo vsoto denarja v državni blagajni želela povišati kar za 169 odstotkov, pri čemer bi spet dobršen del tega denarja moral prihajati iz republiških blagajn. Te seveda nad tem niso bile navdušene in na torkovem zasedanju vseh republiških in pokrajinskih parlamentov jasno povedale, da se s tem ne strinjajo.
Zadnji udarec, ki pa je lahko tudi usoden, je vlada dobila včeraj, ko so se delegati zveznega zbora jugoslovanske skupščine odločili, da sploh nočejo razpravljati o zakonu o omejevanju sredstev za splošno in skupno porabo. Ta zakon namreč pomeni, da bi vlada ponovno omejila obseg denarja za financiranje družbenih dejavnosti, to pa so: vsa sociala, zdravstvo in šolstvo.
V Jugoslaviji je standard že na spodnji meji, ljudje, še posebej v južnejših republikah in na Kosovu, komajda še živijo, saj tamkajšnje povprečne plače znašajo okoli 100.000 lir, s tem denarjem pa se ne da pokriti niti najosnovnejših stroškov za hrano. Tako so jugoslovanski sindikati napovedali v primeru sprejema tega vladinega zakona splošno stavko.
To seveda nikogar ne more pustiti ravnodušnega, še najmanj pa delegate v jugoslovanskem parlamentu, saj bi v primeru sprejema tega zakona tudi oni nosili krivdo za nastalo situacijo. Tako so se odločili proti zakonu, s tem pa postavili zvezno vlado v težak položaj do Mednarodnega monetarnega fonda, ki ima z Jugoslavijo sklenjen stand-by aranžma, in v katerem, vsaj po zagotovilih poznavalcev, MMF zahteva prav omejevanje denarja v sferi porabe. To, da vlada ni znala najti načina, da bi denar iz svoje obilne blagajne prelila tja, kjer ga resnično potrebujejo, ne pa da bi tako vztrajala na poviševanju sredstev, ki jih potrebuje državni aparat in vojska, io je danes pripeljal do krize.
Najprej jo je prejšnji teden zapustil eden njenih boljših gospodarskih strokovnjakov dr. Oskar Kovač, o čemer bi morala te dni odločati tudi zvezna skupščina. Kaže, da se je Mikuličeva ekipa prestrašila tega, da bi razprava o njegovem odstopu med delegati sprožila tudi razpravo o obstoju celotne vlade. Zato je Branko Mikulič predlagal delegatom, ti pa so se strinjali, da naj o tem govorijo šele na začetku prihodnjega leta. Tako se torej ne ve, kaj se bo zgodilo, vsekakor pa je jasno, da sestavi sedanje vlade ne zaupa v Jugoslaviji več nihče. Ne le razviti deli države, ampak predvsem jug države, ki je takrat, ko so odstop vlade zahtevali Slovenci in Hrvati, še prisegal nanjo. Torej, vse kaže, da so sedanji jugoslovanski vladi šteti dnevi, če ne že ure.
V Sloveniji val stavk
LJUBLJANA — Slovenijo je zajel val stavk. Predvčerajšnjim je več kot tisoč slovenskih in istrskih strojevodij po dveh dnevih pod grožnjo mobilizacije prekinilo stavko, ki je skoraj povsem ohromila železniški promet. Napovedali pa so, da bi povsem lahko čez deset dni s stavko nadaljevali. Včeraj so nehali stavkati tudi v kranjski Iskri Kibernetiki - in odšli na novoletne počitnice. Končala se je še stavka v celjski tovarni EMO, novo pa so začeli delavci v novomeškem IMV, kjer izdelujejo Renaultove avtomobile.
Na prvi pogled gre le za odgovor delavcev na vladno politiko, ki je pod pritiskom mednarodnega denarnega sklada breme stabilizacijske politike ob 200 odstotkov presegajoči inflaciji naložila predvsem podjetjem. Medtem ko vladni proračun ostaja zaenkrat praktično neokrnjen (a kot kaže, tako ne bo ostalo), pa so plače realno strmoglavo padle. To ni nič novega, kot tudi ni novo to, da se stavkajoči delavci prej kot s svojimi direktorji pogajajo s predsednikom slovenske vlade ali pa naj višjimi občinskimi funkcionarji. Bistvena novost je ta, da se je s tem zadnjim stavkovnim valom končalo zlato obdobje, ko je bilo dovolj le razglasiti stavko, mogoče še oditi pred občinsko zgradbo in plače so bile višje.
Dovolj zgovoren je način, na katerega je predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj prekinil stavko strojevodij. Po tem, ko so ti stavko že dolgo napovedovali, pa jih nihče iz vodstva železnic ni vzel zares, je predsednik slovenske vlade osebno prišel s posebej oblikovano pogajalsko ekipo med stavkajoče in jim ponudil pogajanja. Toda pod enim pogojem: da se stavka prekine, sicer bodo strojevodje mobilizirani in bodo morali delati pod prisilo. (D. V.)
Washington ne bo varčeval s sredstvi da bi zagotovil pravici atentatorje
NEW YORK — VVashingtonska administracija je napovedala, da bo dala na razpolago vsa sredstva za izsleditev krivcev, ki so podtaknili bombo v boeing 747 ameriške letalske družbe PAN AM. Sum se je osredotočil predvsem na odpadniško palestinsko teroristično skupino Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, ki jo vodi bivši kapetan sirske vojske Ahmed Džibril. Manj verjetna je domneva, da so atentat izvedli pristaši Abu Nidala, medtem ko le redki verjamejo, da so peklenski stroj podtaknili iranski varuhi islamske revolucije.
Po izjavah direktorja FBI Williama Sessionsa pa preiskava ne izključuje možnosti zločinskega dejanja nekoga, ki ni Imel terorističnih ciljev, temveč maščevalne in morda celo gmotne (življenjska zavarovanja). Prav zato ameriški preiskovalci vneto zaslišujejo svojce žrtev.
Bržkone pa bodo vsa zasliševanja prekinili v trenutku, ko bodo dokazali, da je bil v peklenskem stroju plastični eksploziv semtex H. To razstrelivo, ki ga proizvajajo v ČSSR, je sestavljeno iz pentrita in eksploziva T4. Češkoslovaška je ta eksploziv izvozila v Libijo in v Sirijo, od tod pa je to razstrelivo končalo v rokah palestinskih teroristov, ti pa so z njim oskrbeli tudi teroriste iz vrst Irske revolucionarne armade. Ob tem je popolnoma jasno, da posamezniku tak eksploziv ni na razpolago. Prav tako je malo verjetno, da bi si lahko navaden kriminalec priskrbel barometrski
detonator, ki se sproži v skladišču za prtljago, ko letalo doseže določeno višino.
Nič čudnega torej, da je ameriško državn tajništvo včeraj navedlo, da je atentat skoraj tovo teroristično obarvan. Uradni predstavnik ameriške administracije ne krivijo nikogar, vseeno pa namigujejo, da je treba storilce iskati rneo palestinskimi skupinami, ki nasprotujejo Arata-tovi spravljivi politiki. Tega mnenja so tudi izra' elski izvedenci. Izraelska tajna obveščevalna služba Mosad je celo navedla imena domnevnm storilcev.
Medtem se preiskovalci ubadajo tudi z vprašanjem, kje so teroristi spravili peklenski stroj v prtljažne kontejnerje. Prvotni sum, da bi se to lahko zgodilo že v Frankfurtu, postaja iz ure uro manj verjeten. Peklenski stroj je torej konča v skladišču ameriškega jumba na londonskem 1®' tališču, kako pa ni jasno, saj ne izključujejo možnosti, da je stroj namestil celo kak uslužbene letališča.
Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bi lahko v bodoče preprečili taka dejanja. Trenutno obstajata dve pripravi za odkrivanje takih razstreliv. V Ameriki jim pravijo sn»-fer, saj v bistvu vohajo eksploziv. Ameriške oblasti so že naročile take »vohljače«, ki kompjOj tersko analizirajo nevtronske žarke, ki so 51 skozi prtljago.
Na sliki (telefoto AP): glavni osumljene®' Ahmed Džibril.
Novoletni vladni finančni ukrepi še vedno netijo polemike v državi
RIM — Iz palače Chigi odločno zavračajo govorice o povišanju kvocientov davka IVA. Ministrski svet se nahaja v vrtincu kritik opozicije in nekaterih sektorjev večine, spopada pa se tudi z grožnjami sindikata o splošni stavki, in pač skuša na vse načine miriti duhove. Ob vsem tem pa naraščajo polemike. Naj ostrejše kritike na račun novoletnega vladnega paketa prihajajo od KPI. »Vlada upravlja državo tako, kot je upravljala Irpinijo,« je na tiskovni konferenci poudaril Alfrede Reichlin.
Za KD pa so polemike sad nesporazumov in starih razhajanj. S tako repliko pa se ne strinja Achille Occhetto, ki meni, da demokristjani preobračajo resnico in da so doslej samo komunisti predstavili edini ustrezni načrt, ki bi lahko zmanjšal državni primanjkljaj. Tajnik KPI je ostro puščico namenil tudi socialistom, katere so komunisti večkrat spodbudili za skupen nastop zoper krivičnost davčne politike. »PSI hoče biti
konkurenčna s KD in konfliktualna hkrati, vendar s tem sploh ne rešuje temeljnih problemov,« pravi Occhetto. Očitna je torej njegova zahteva po realni alternativi politiki demokristjanov.
Odgovor PSI pa je namenjen predvsem sindikatom. Podpredsednik ministrskega sveta De Michelis je namreč prepričan, da je bil sindikat vselej ustrezno obveščen o finančnih manevrih vlade in da je zato ves njegov vik in krik neupravičen in odvečen. Istega mnenja so tudi republikanci, ki so menda povedali sindikatom, da nameravajo uvesti davčni odpust za samostojne delavce. »Sindikat torej nima pravice, da kritizira zadnje vladne odločitve,« piše današnja Voce Re-pubblicana. Splošna stavka pa je nesprejemljiva oblika protesta tudi za liberalce, čeprav ohranjajo zmerno razdaljo pri ocenjevanju novoletnega finančnega manevra. Ves ta cirkus pa nemara napoveduje hude čase za parlament, ki bo moral o vseh odlokih glasovati.	g
Parlamentarno vprašanje PSI o aferi MontanelU
RIM — O prepovedi sodelovanja Indra Montanelli-ja na priljubljeni oddaji Domenica in je v italijanskem političnem svetu še vedno veliko govora. O vsej zadevi je svoje mnenje izdelala tudi socialistična stranka.
Namestnik načelnika poslanske skupine Andrea Buffoni je namreč naslovil na ministrskega predsednika De Mito in na ministra za pošto in telekomunikacije Mammija interpelacijo, v kateri sprašuje ministra in šefa vlade za oceno vlade o primeru Montanelli. Konkretno Buffoni sprašuje De Mito, če je res, da so Mon-tanelliju prepovedali sodelovanje v oddaji Domenica in zgolj iz političnega oportunizma. V primeru pozitivnega odgovora bi namestnik načelnika socialistične skupine v poslanski zbornici rad vedel od De Mite in Mammija, ali misli vlada posredovati, kolikor je pač v njeni pristojnosti, da se to odpravi. »Predvsem pa,« piše Buffoni, »ko vse kaže, da ima prepoved vse značilnosti preventivne politične cenzure.«
1. JANUAR 89
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,25% bruto, zapade 1. 7. 1989.
V podpis od 2.
Emisijska cena	Rok
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
do 5. januarja
Efektivni letni donos bruto	neto
13,15%	11,47%
99,10%	5 let
Pozitivne izjave predsednika Gina Cociannija
V letu 1989 nove proge za letališče v Ronkah
Na sestanku zunanjih ministrov Italije in Avstrije
V Celovcu podpis konvencije za gradnjo predora na Pločah
RONKE — V iztekajočem se letu 1988 je bilo veliko narejenega za ovrednotenje mednarodne vloge letališča v Ronkah. Praktični rezultati bodo vidni v novem letu 1989. Na pomlad bodo pričeli z deli za povečanje letališke zgradbe in parkirišč. Pričeli bodo graditi priključek med avtocesto m letališčem. Pričeli bodo z deli za razširitev parkirnega prostora. V prihodnjem letu pa bodo pridobili nekaj novih letalskih prog, kar je še izredne važnosti in pomena.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ronkah sta predsednik letališkega konzorcija Gino Cocianni in podpredsednik Dino Merlo povedala o doseženih uspehih. Na pristojnih mestih v Rimu in s sodelovanjem raznih letalskih družb je bilo sklenjeno, da bodo na pomlad uvedli nekaj novih prog. Ronke so sedaj trikrat dnevno povezane z Rimom, dvakrat z Milanom, enkrat pa z Munchnom. Za državne proge skrbi Alitalia, za vezo z Munchnom Pa Lufthansa. Davkrat tedensko čarterska letala povezujejo Ronke z Londonom, nekajkrat tedensko pa so Ronke s čarterskimi letali Aeroflota povezane z Moskvo in Kijevom.
Na pomlad naj bi uvedli četrti vsakodnevni polet z Rimom. Prav tako naj bi uvedli vsakodnevni polet z Genovo. Teh uslug naj bi se posluževali zlasti delavci in funkcionarji nekaterih državnih družb, ki imajo tovarne tako v naši deželi kot v Liguriji. Nek zasebni prevoznik bo skoro gotovo Uvedel progo Firence-Ronke-Dunaj. Ta naj bi bila nekajkrat tedensko. Prav tako nekajkrat tedensko naj bi bila poskusna vožnja na relaciji Ronke ' Budimpešta. Za to bo poskrbel madžarski prevoznik Malev.
Cocianni je še povedal, da so vprašanje letališča v Ronkah dali v ospred-le na letošnji konferenci o državnih udeležbah, ki je bila v Trstu, kot tudi Ua zasedanju ob desetletnici Skupnosti Alpe Jadran, ki je bilo novembra v Benetkah. Poudarjena je bila mednarodna vloga ronškega letališča in naše bežele nasploh. S to vlogo so se sprijaznili tudi na odgovornih mestih v Rimu. V okviru skupnosti dežel Alpe-Jadran potekajo pogovori za neposredno povezavo med letališči naše debele, Slovenije, Koroške in Hrvaške.
S tem v zvezi pridobiva na pomenu judi gradnja novih letaliških naprav. Podpredsednik konzorcija arh. Dino "lerlo je povedal, da so v Rimu pred uesetimi dnevi odobrili načrt za povečanje naprav in njegovo finansiranje. Bimška vlada bo dala 17 milijard in P°1 lir za podvojitev letališke zgradbe,
povečanje parkirišča, ki bo lahko sprejelo 500 vozil (sedaj 250). Dežela naj bi iz svojega proračuna primaknila še pet milijard za notranjo opremo.
Z gradbenimi deli bodo pričeli na pomlad. V glavnem naj bi ta bila gotova do poletja 1990, ko bodo v Vidmu nekatere tekme svetovnega nogometnega prvenstva.
Istočasno bodo pričeli graditi tudi priključek med avtocesto pri Redipu-liiin letališčem, tako da ne bo več treba po ronških ter tržiških ulicah do letališča. Državno cestno podjetje pa bo pričelo z deli za razširitev državne ceste, ki je sedaj speljana vzdolž letališča v Ronkah.
Uslug ronškega letališča se je letos poslužilo 800.000 potnikov. To sicer ni veliko več kot lani. Vedeti pa je treba, da je bilo letos izredno veliko število domačih poletov odpovedanih zaradi stavk.
V prihodnjem letu, od maja dalje, naj ne bi več vozili avtobusi za Gorico, Videm in Pordenon. Letališki konzorcij v ta namen prispeva 600 milijonov lir. Če ne bo pomoči od drugod bodo avtobuse ukinili.
MARKO WALTRITSCH
Gino Cocianni
VIDEM — Po mnenju podpredsednika družbe za gradnjo predora na Pločah (Plochenpass - Monte Croce Cami-co) Antonia Martinija bi morali konvencijo o realizaciji te važne infrastrukture podpisati 23. januarja v Celovcu.
Tega dne je namreč v koroškem mestu predviden prvi od dveh letnih sestankov med zunanjima ministroma Italije in Avstrije. Na delovnem programu sestanka med ministroma Moc-hom in Andreottijem naj bi bilo namreč tudi vprašanje toliko pričakovane konvencije, ki je zadnji in odločilni ukrep pred začetkom del.
Možnost o podpisu omenjene konvencije med Italijo in Avstrijo na celovškem sestanku podkrepuje tudi dejstvo, da bodo na začetku marca na Koroškem volitve, na katerih bi se Moch lahko predstavil s konkretno pobudo, ki bo, potem ko jo bodo uresničili, služila ne samo Koroški, ampak tudi drugim avstrijskim deželam.
Sicer pa še ni znano, katera bo usoda sedanje italijanske družbe za gradnjo predora. Po vsej verjetnosti bo potrebno ustanoviti novo mešano italijan-sko-avstrijsko komisijo, ki bo sledila gradnji predora na Pločah.
Alarm je sprožil minister za okolje Ruffolo
Atracin tudi v podtalnih vodah F-JK
TRST — Furlanija-Julijska krajina je ena od šestih dežel v severni in srednji Italiji, kjer se zaradi onesnaženosti zaskrbljujoče odpira vprašanje pitne vode. Vsebuje namreč višje količine strupenih snovi, kot jih predvidevajo normativi Evropske skupnosti.
Alarm je v sredo sprožil minister za okolje Rufiolo, ki je ugotovil, da ni problem odpadkov v sedanjem trenutku najbolj vznemirjajoč, ampak vprašanje pitne vode. Dodal je, da je v vsaj šestih deželah stanje precej resno. Ministrstvo je dežele pozvalo, naj predstavijo sanacijske načrte, kar so tudi storile, tri pa so poslale nesprejemljive načrte. Katere so te tri dežele, minister ni hotel povedati. Odslej imajo vsekakor še dva meseca časa za predložitev ustreznih načrtov, sicer bo ministrstvo v teh krajih prepovedalo uporabo pitne vode (ukrep bo prizadel okrog dva milijona ljudi, je dodal), ki jo pridobivajo iz podtalnic.
Kako pa je v Furlaniji-Julijski krajini?
Problem se je pojavil pred približno dvema letoma v kraju Castions di Strada, kjer so pitno vodo črpali iz artezijskih vodnjakov. Področje je pretežno obdelano z intenzivnim kmetijstvom, kar je močno onesnažilo podtalne vode. Podobno je tudi v ostalih petih deželah (Lombardiji, Emilii-Romagni, Venetu, Piemontu in Markah), ki jih je navedel minister Rufiolo. V pitni vodi Castionsa di Strada so namreč že takrat izmerili visoke količine atracina in drugih strupenih snovi, zaradi česar so morali vodnjake zapreti in se priključiti na vodovod-
no omrežje. Sedaj se je količina atracina v teh vodah znatno znižala tudi zaradi tega, ker je deželna uprava prepovedala v nižinskih predelih uporabo herbicidov in pesticidov, glavnih krivcev onesnaženja.
Koncentracija teh snovi v podtalnih vodah nekaterih področij južne Furlanije se suče med 0,2 in 0,7 mikrograma na liter, normativi Evropske skupnosti, ki jih je sprejela tudi Italija, pa dovoljujejo 0,1 mikrograma na liter, da je voda lahko pitna.
V začetku iztekajočega se leta je predsednik deželne uprave Biasutti podpisal odredbo, s katero je dovoljeval, da se v nekaterih izrednih primerih lahko presežejo te mere. V bistvu je z odredbo dovolil, da lahko v občinah, kjer nimajo drugih virov, pitno vodo uporabljajo, čeprav je v njej do 1 mikrogram atracina. Odredba bo vsekakor zapadla jutri. Po logiki bi morali s prvim januarjem stopiti ponovno v veljavo normativi, ki jih dovoljuje Evropska skupnost.
S tem vprašanjem se morajo v največji meri ubadati občine jugovzhodnega dela Furlanije kot so Červinjan, Oglej, Fiumicello, Terzo d'Aquileia, Villa Vicentina, Ruda in pač še tiste, ki za pitno vodo izkoriščajo podtalnice in niso priključene na vodovodno omrežje. Zanje je sicer predvideno, da bodo tudi to storile, uresničljivost načrtov pa je kot vedno vezana na finančne razpoložljivosti.
(as)
Piran: čedalje večji dobiček od turistične takse
PIRAN — Turistična taksa nenehno skrbi prebivalce in velik del gospodarstva piranske občine. Kako tudi ne bi, saj smo lahko na seji piranske občinske skupščine slišali podatek, da si je ena od hotelskih organizacij lani pomagala do pozitivnega poslovanja prav na račun visokih tečajnih razlik, ki jih je zadržala zase, namesto da bi jih nakazala na občinski račun.
V piranski občini načrtujejo, da bodo v letu 1989 samo s turistično takso zbrali več kot 11 milijard dinarjev. To je seveda dobiček, ki bi ga bila sposobna preseči le še portoroška Igralnica, druge gospodarske organizacije pa ne. Seveda imajo v tako razviti turistični občini tudi veliko potreb.
Ker so imeli doslej v piranski občini nemalo zapletov s tečajnimi razlikami (turistična taksa za tuje goste je bila uradno oblikovana v dinarjih, turistični delavci so jo zaračunavali v markah - 1,5 nemške marke...) so v občini pripravili odlok, po katerem bodo za tuje turiste oblikovali višino turistične takse vsak mesec.
Tako so že predlagali, da bi znašala januarja turistična taksa za tuje goste 4.000 din, februarja
5.000,	marca 6.000, aprila 6.500, maja 7.000, junija 8.000, julija
9.000,	avgusta 9.500, septembra
10.000,	oktobra 11.000, novembra 12.000 in decembra 12.500 din.
S tem seveda že predvidevajo visoko stopnjo inflacije, vendar so za vsak primer dodali tudi člen, po katerem lahko izvršni svet uskladi višino turistične takse, če bi prihajalo iz takih ali drugačnih razlogov do prevelikih razlik in nihanj v ceni.
BORIS ŠULIGOJ
V sežanski carinski coni
Januarja začetek gradnje prvih delovnih prostorov
S 150 delovnimi mesti
Namesto rudnika bodo v Rablju zgradili tovarno verig
BOVEC — Okoli 150 rudarjev v italijanskem rudniku svinca in cinka Rabelj, v katerem je zaposlenih tudi nekaj čez 40 Bovčanov, pričakuje novo leto z manjšim občutkom tesnobe, kot ga je bilo pri rabeljskih rudarjih možno zaznati še nedolgo tega. Rudarje je razburila objava, da država izgubarskega rudnika ne namerava več umetno ohranjati pri življenju in da ga bo zato v dveh mesecih zaprla. Zadevo so vzeli v roke rudarski sindikati, ki so protestirali tudi, ker so novico o takojšnjem zaprtju rudnika spremljale tudi vesti, da bodo v začetku novega leta začeli odpuščati delavce z jugoslovanske strani.
Prizadevanja sindikatov rabeljskega rudnika, ki so se povezali s sindikati tolminske občine, severnoprimorske regije in republike, so obrodila sadove. Kot je na sredini seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta povedal Darjo Flajs, bodo rudnik v Rablju zapirali postopoma. Da bi zagotovili socialno varnost vseh zaposlenih, bodo v Rablju medtem odprli tovarno s 150 delovnimi mesti. Novo podjetje, ki naj bi ga ustanovila tovarna verig iz Bele Peči, bo izjemno pomembno tudi za ohranitev življa v tem obmejnem mestecu, ki je nastalo zaradi rudnika in od njega tudi ves čas živelo.
SEŽANA — Že do konca prihodnjega meseca bo eden od ustanoviteljev sežanske carinske cone v tem novem kraškem in slovenskem zunanjetrgovinskem poligonu opravil prvi posel, vreden 1,5 milijona dolarjev.
Iz poročila, ki ga je v sredo za delegate sežanske občinske skupščine pripravil koordinacijski odbor za izgradnjo cone, povzemamo, da bodo prve nove delovne prostore v nej začeli graditi takoj po novem letu, prva proizvodnja pa bo stekla do konca maja 1989. Do takrat bodo seveda gradili še nekaj drugih proizvodnih objektov.
Kako resno so se v Sežani lotili urejanja približno 45 ha (brez) carinske cone, ilustrira že podatek, da so od zadnjega skupščinskega poročila o tej temi (18. maja letos) uredili 45.000 kvadratnih metrov površine, na katerih je možen takojšen začetek gradnje. Pripravljeni so tudi načrti za komunalno infrastrukturo, delajo pa tudi že projekt telefonske mreže, ki so jg na nekaterih odsekih že začeli urejati. Napredujejo tudi pogovori za pridobi-
tev republiškega "razvojnega dinarja", s katerim bodo pospešili usposabljanje cone, ki bo po nekaterih ocenah po letu 1992 v okviru osimskih dogovorov postala najugodnejša možnost za naše trgovanje z Evropo.
Skupščina je soglašala z mnenjem, da je cona operativno pripravljena za začetek delovanja in podprla predlog, da za njeno dejavnost uporabijo tudi že zgrajenih 4.500 kv. metrov pokritih prostorov, več tisoč kv. metrov manipulativnih površin in druge naprave sežanskega Jadrana. Hkrati bo treba pospešiti upravne postopke, da bi bila vsa soglasja za začetek delovanja te cone zbrana do 15. januarja. Napredek v uresničevanju tega projekta, ki ga s posebnim prispevkom pomaga postavljati na noge vse sežansko združeno delo, se kaže tudi v večjem zanimanju domačih podjetij za sodelovanje v coni, saj so se med njene ustanovitelje v zadnjem času vpisale še tri sežanske delovne organizaccije.
JANEZ ODAR
KONFEKCIJE
OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269
Srečno in uspehov polno novo leto voščimo vsem strankam, prijateljem in vaščanom.
Kako se odlok ministra Fevvija odvaža pri nas
V Trstu odloženih do maja tisoč stanovanjskih izgonov
»Stanovanjska stiska je v Trstu nedvomno veliko manjša kot v nekaterih drugih velikih italijanskih mestih, recimo v Rimu, Neaplju, Milanu in Bologni. Kljub temu pa je štirimesečni odlog za izvedbo stanovanjskih izgonov, ki ga določa zakonski odlok ministra Ferrija, tudi v našem mestu pomiril marsikaterega stanovanjskega najemnika. Zdaj bo dovolj časa, da bomo mirno rešili še marsikatero odprto vprašanje oziroma, da bomo uredili stanovanja za veliko večino izgnanih.«
Tako nam je povedala Egidia Sta-nich, funkcionarka tržaškega sindikata stanovanjskih najemnikov SUNIA, na katero smo se obrnili, da bi poizvedeli, kako je s stanovanjskimi izgoni v Trstu, potem ko je njihovo izvedbo ministrov odlok ponovno odložil. Naše mesto je namreč (poleg Vidma edino v Furlaniji-Julijski krajini) v seznamu pokrajinskih glavnih mest, v katerih je izvedba stanovanjskih izgonov zaradi zapadlosti najemninske pogodbe suspendirana do 30. aprila 1989. Ukrep ne velja v primerih, da je najemnik zapustil stanovanje, si priskrbel drugo ali pa ni plačal najemnine za najmanj dva meseca.
Tudi po 30. aprilu ne bo mogoče vseh izgonov izvesti takoj, ampak le-postopno, in sicer na osnovi prednos-
tnih lestvic. Te bodo sestavljale posebne komisije, katerim bodo predsedovali prefekti in v katerih bodo zastopane vse prizadete družbene kategorije. Med prvimi bodo imeli pravico do izpraznjenja lastnih stanovanj tisti lastniki, ki bodo na posebnih ministrskih obrazcih izjavili, da stanovanja potrebujejo zase, za svojega soproga, otroke ali za starše. V primeru, da bi v teku 90 dni po izvedbi izgona praznih stanovanj ne uporabljali v skladu z izjavo, bi tvegali težke denarne kazni. Kot drugo skrajnost pa naj omenimo, da bo na osnovi Ferrijevega odloka mogoče v izrednih primerih izvedbo stanovanjskih izgonov odložiti vse do 1. januarja 1994. »Priznati je treba, da je ta rok izredno dolg, najbrž predolg,« je komenirala Stanicheva. »Ni izključeno, da ga bo parlament ob uzakonitvi odloka še spremenil, saj so se organizacije lastnikov stanovanj že oglasile z ostrimi kritikami in z obtožbo, da gre za protiustavna določila.«
Kaj pa v Trstu? Koliko stanovanjskih izgonov bi bilo v tržaški občini izvedljivih s 1. janurajem 1989, ko bi minister Ferri ne izdal svojega odloka? »V Trstu čaka na izvedbo približno tisoč odredb o stanovanjskih izgonih,« pravi naša sobesednica. »Kot drugod po Italiji gre v veliki večini primerov za stare najemninske pogod-
be, katerih zapadlost se z zakonskimi ukrepi praktično podaljšuje vse od leta 1978, ko je začel veljati zakon o pravični stanarini.«
Kam pa bodo izgnani stanovalci šli? »Glavnina bo našla streho v ljudskih stanovanjih IACP. Ta zavod bi moral v teku leta 1989 dati na razpolago kakih 600 novih stanovanj. Poleg tega bi morala tržaška občinska uprava prihodnje leto razpisati natečaj za dodelitev 100 drugih stanovanj. Za ostale brezdomce bi morali dobiti prostor v starih občinskih stanovanjih, pa tudi v stanovanjih raznih zavarovalnih družb. Kot vidite, je stanje v tržaški občini torej še kar znosno in na splošno ni nevarnosti, da bi kdo ostal na cesti. Priznati tudi moram, da so se lastniki stanovanj oziroma njihovi pravni zastopniki in sodniki vseskozi pri nas vedli do najemnikov na dostojen način.«
Da je stanovanjska stiska v tržaški občini sorazmerno manjhna, je seveda tudi posledica demografskega nazadovanja. Spomnimo naj, da je Trst v zadnjem desetletju, odkar velja zakon o pravični stanarini, zgubil približno 30 tisoč prebivalcev. Spomniti tudi velja, da je po uradnih podatkih praznih okrog 7.000 stanovanj, čeprav je res, da jih je približno tretjina zelo zanemarjenih in celo neuporabnih.« (mb)
Prve razprodaje in popusti
Nakupovalna gneča popustila zato trgovci že nižajo cene
(Foto Križmančič)
Čeprav so božični prazniki, za katere smo nakupili vsakovrstne dobrote ih med katerimi smo obdarili naše drage, komaj minili in nas čakajo še novoletne veselice, so številni tržaški trgovci že razobesili napise, ki opozarjajo na razprodaje. Predpraznična evforija je v veliki meri za nami in večina ljudi je že porabila trinajste plače in pokojnine, tako da so trgovine v teh dneh razmeroma prazne. Zaradi tega so mnogi trgovci pohiteli in začeli z razprodajami velik0 prej kot druga leta, ko smo začeli kupovati obleke in drugo blago po znižan1 ceni šele po prvem januarju. S predčasnimi razprodajami želijo trgovci privabiti v trgovine tudi tiste, ki se jih praznična evforija ni nalezla in ki jim je torej ostalo še kaj v žepu. Kdor še ni poskrbel za novoletno obleko, ima tako možnost, da kupi gala večerno obleko ali novoletno darilo po ugodnejši ceni.
Sodeluje tudi tržaška Amnesty International
Mednarodna akcija v obrambo človekovih pravic v Turčiji
Tržaške skupine organizacije za omejevanje in preprečevanje političnega preganjanja Amnesty International so se priključile mednarodni akciji za spoštovanje človekovih pravic v Turčiji, ki se bo nadaljevala do februarja 1989. Iz Turčije namreč v zadnjih časih prihajajo zaskrbljujoče vesti in pričevanja o povečanju primerov mučenja in zapiranja ljudi iz političnih razlogov, kakor tudi o večjem številu smrtnih obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča.
Vse to je Amnesty International deloma neposredno preverila, a to potrjujeta tudi ameriško zunanje ministrstvo v svojem letnem poročilu in Evropski parlament, ki je letošnjega aprila ukazal prekiniti pomoč Turčiji zaradi kršenja človekovih pravic v njej. Mučenja med zasliševanji aretirancev prizadevajo vse družbene skupine, od študentov do žensk, pa tudi pripadnike kurdske narodnostne skupnosti. Generalni tajnik opozicijske Socialdemokratske ljudske stranke je v turškem parlamentu pred nedavnim prebral seznam 253 ljudi, ki so umrli v zaporu, trdeč, da so v najmanj 150 primerih bile vložene pritožbe zaradi mučenja. Ti podatki so med drugim v kričečem nasprotju z dejstvom, da je turška vlada pred kratkim ratificirala evropsko konvencijo za preprečevanje mučenja in podoben dokument OZN.
Amnesty International je vsled vsega tega sprožila mednarodno akcijo, da bi turški parlamentarci odpravili ali spremenili tista določila turškega
kazenskega zakonika, na katera se njihove oblasti skicujejo pri zapiranju ljudi iz političnih in idejnih razlogov, pa tudi da bi odpravili smrtno kazen.
Tržaške skupine Amnesty International so v tem okviru naslovile petdeset pisem devetim turškim parlamentarcem in poleg tega dvakrat zbirale podpise za poziv turškemu pravosodnemu ministru. Januarja se bo akcija nadaljevala z razdeljevanjem informativnih letakov in zbiranjem podpisov po tržaških mestnih ulicah.
Interpelacija
o stanju ceste v Mavhinjah
Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti v devinsko-nabre-žinskem občinskem svetu Martin Brecelj je naslovil na župana Brezigarja pisno vprašanje v zvezi s položajem, v katerem se nahaja pokrajinska cesta med Mavhinjami in Cerovljami. Cestišče v bližini pokopališča se je namreč pred dvema letoma udrlo, tako da je bilo treba del ceste ograditi in zapreti za promet. Brecelj sprašuje župana, ali mu je znano, zakaj pokrajinska uprava do danes še ni popravila ceste in kaj namerava Občina storiti, da bi do omenjenega popravila čim-prej prišlo. Poleg tega tudi opozarja, da so pokrajinske ceste zlasti v gornjem delu občine, sploh zanemarjene, saj so med drugim ob straneh zaraščene, kar ogroža varnost prometa.
_________________pismi uredništvu____________
Pomisleki ob radikalskih pobudah
Spoštovano uredništvo!
Te dni so radikalci organizirali nekakšno gladovno stavko in protestne demonstracije pred jugoslovanskimi veleposlaništvi in konzulati, da bi ponovili zahtevo beograjski vladi, naj dovoli njihov napovedan januarski kongres v Zagrebu.
Ne bom se spuščal v razpravo o tem, v kolikšni meri je radikalna zahteva utemeljena, saj spada to v suvereno pristojnost Jugoslavije. Vendar si dovoljujem izraziti vsaj nekaj pomislekov, ki najbrž ne bodo v sozvočju z zborom novih in starih navdušencev nad političnimi pobudami Marca Pan-nelle in njegovih.
Prepričan sem na primer, da bi se morali radikalci temeljito dogovoriti o vseh varnostnih aspektih morebitnega kongresa njihove stranke na jugoslovanskih tleh. Da je taka zaskrbljenost utemeljena, dokazuje preprosto dejstvo, da je v Jugoslaviji veliko število palestinskih študentov, ki najbrž niso navdušeni nad zagrizeno podporo, ki jo radikalci nudijo represivni politiki izraelske vlade.
Tudi me ne prepričajo izjave radikalcev, da so prežeti s prijateljstvom do Jugoslavije, kateri hočejo pomagati v EGS.
Na to poudarjeno "prijateljstvo" mečejo veliko senco ponekod izraženi pogoji, po katerih naj bi Jugoslavija morala nuditi na razpolago Istro in Dalmacijo za povratek stotisočev povojnih beguncev. To področje naj bi
nato postal nekakšen "kondominij".
O tem, da je radikalno prijateljstvo relativno zapoznelo, priča tudi tržaška izkušnja, saj nismo pozabili, da je Pan-nella odločilno pomagal pri zbiranju 65 tisoč podpisov proti osimskemu sporazumu in pri nastajanju Liste za Trst. Prvi tržaški občinski odbor odv. Cecovinija pa je slonel na zavezništvu Liste z Almirantejem in Pannello, ki sta tedaj bila oba občinska svetovalca.
Radikalci se ponašajo s tem, da so nekakšni prvoborci za človekove pravice. Kljub temu pa mi ni znano, da bi se javno zavzemali za pravice slovenske manjšine v Italiji, čeprav bi to bil resničen dokaz prijateljstva, tudi do Jugoslavije. Že nekajkrat sem jih pozval, naj ponovno predložijo zakonski osnutek, ki so ga svoj čas vložili v poslanski zbornici, čeprav je bil dokaj skrpucan, ali pa prvi osnutek pokojnega Lorisa Fortune, ki je bil eden izmed najvidnejših radikalcev starega kova. Odgovor še čakam.
Ko bo Pannella organiziral gladovno stavko za zaščito Slovencev v Italiji, se ji bom rade volje pridružil. Za sedaj pa mi dovolite nekaj skeptične zadržanosti ob pretiranem navdušenju vseh, ki jim je zgodovinski spomin opešal.
Kljub vsemu pa želim tudi radikalnim prijateljem in nasprotnikom srečno novo leto. Ko bodo zasedali v Trstu, naj vedo, da so tudi ostre kritike dokaz iskrenega prijateljstva.
sen. Stojan SPETIČ
Izpolniti oporoko žrtev nacifašizmd
Spoštovano uredništvo!
Odbor sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič, ki deluje v okviru Tržaškega partizanskega pevskega zbora Rinko Tomažič, obsoja izjave, ki žalijo žrtve tržaških procesov posebnega fašističnega sodišča, ki so se uprle rasistični politiki nasilne asimilacije neitalijanskega prebivalstva. Smatra, da je zakonska zaščita Slovencev, četudi nekaterim ni všeč, nujna odškodnina republike, ki sloni na odporništvu, za Slovencem zadane krivice. Pozdravlja sklep odbora sekcij6 Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi o prevzemu organizacije svečanosti pred spomeniki Pinka Tomažiča in tovarišev ter 71 talcev.
Gorje nam, če bi ne izpolnili oporoke žrtev nacifašizma: Padli smo za svobodo naroda, branite naše pridobitve, dokončajte našo borbo! Nastopim0 enotno, da postane leto 1989 leto uzakonitve narodnostnih pravic Slovencev v Italiji.
Odbor sekcije VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič
Sv. Frančišek
Kaj počnejo navadni ljudje zadnje dni v letu? Kdor si ni mogel privoščiti dopusta in oditi na zasluženi oddih, je kot običajno na službenem mestu, misel pa mu le uhaja k Silvestrovemu večeru, glavna skrb je, kje in kako najbolje preživeti noč, ko se staro leto nagiba k zatonu in novo leto počasi vzhaja iz potokov šampanjca.
Seveda pa obstajajo tudi izjeme, ljudje, ki sta jim služba in dolžnost vse, pa naj bo petek ali svetek, praznik ali delovni dan. V to kategorijo sodi tudi listarski prvak Gianfranco Gambassini, ki mu je mandat volivcev nedvomno prvo in glavno vodilo pri delu. Gambassini, ki je bil izvoljen v Trstu, rad tolmači najgloblja čustva tukajšnjega prebivalstva. Zato je, ne meneč se za bližajoče se Silvestrovo in za praznično vzdušje, ki je že zavladalo na Deželi, včeraj naslovil predsedniku deželnega odbora nujno, ogorčeno vprašanje, v katerem je izrazil hudo zaskrbljenost za usodo furlanskih... živali.
Čemu tolikšna naglica? Med božično homilijo je videmski nadškof msgr. Bat-tisti med drugim dejal - trdi Gambassini v svojem vprašanju - da »premikastiti psa ali ga pustiti umreti od lahkote ni nepravično. Pes ni človek, pač pa "stvar"«. Ali ne bi bilo primerno - vprašuje Gambassini Biasuttija - da bi predsednik deželne vlade stopil v stik z videmskim nadškofom in ga prepričal, da prekliče stavek, ki je vzbudil veliko osuplost v deželni javnosti in še zlasti v tržaški, ki je notorično zootilska in še posebej ljubi pse.
Morda bi kazalo gospoda Gambassinija spomniti, da tudi ljudje izviramo iz živali in smo nasledniki opic. Kdo ve, ali se ne bi na valu svojega zoofilskega navdušenja zavzel še za našo globalno zaščito in za neuresničene pravice z isto gorečnostjo, s katero se zavzema za usodo psov, mačk in drugih četveronožcev? (VT)
Novoletna družabnost organizacij, ki združujejo starejše ljudi
Praznovanje v znamenju
Številnim srečanjem, prireditvam in družabnostim ob zaključku starega in v pozdrav novemu letu, se je v sredo pridružila lepa prireditev, ki so jo v velikem foyerju Kulturnega doma v Trstu organizirale tri pomembne organizacije: Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja. Bila je to priložnost, da so se na novoletni družabnosti srečali starejši člani naše skup-
nosti, se med seboj pogovorili, si zaželeli vse dobro in istočasno povedali marsikaj o naših problemih, o problemih, ki tarejo svet in seveda tudi o tem, kaj lahko tudi generacije ljudi, ki so dali že toliko v boju za mir, svobodo in mirno sožitje, storijo, da bi se ti ideali končno vendarle uresničili.
Številne udeležence je v imenu organizatorjev pozdravil Evgen Dobrila. Njemu so sledili govori predsednikov treh organizacij: Nadje Pahor, Dušana
vedno aktualnih vrednot
Furlana in Srečka Colje. Zaključno besedo je udeležencem srečanja prinesel Boris Race v imenu naše osrednje organizacije SKGZ, medtem ko so svoje pozdrave in tudi darila prinesli še predstavniki skupščine občine Koper ter društev upokojencev iz Hrpelj-Kozine in Sežane.
Govorniki so se v svojih pozdravih obrnili najprej na vse goste z najboljšimi željami za njihovo dobro počutje in osebno srečo: Nato pa so se, vsak s svojega zornega kota, dotaknili problemov, ki so danes prisotni v svetu in ki nas, kljub številnim vojnim žariščem, navdajajo z upanjem, da se oddaljujemo od obdobja hladne vojne in da stopamo v čase boljšega medsebojnega sožitja in dobrih prijateljskih odnosov med narodi.
Posebej so se zaustavili pri problemih, ki zadevajo nas Slovence v boju za dosego naših pravic. »Tu nas čakajo še zahtevne naloge,« je poudaril med drugim Boris Race, »pri katerih je pomembna tudi udeležba tistih generacij ljudi, ki so preživele hudo fašistično obdobje, ki so doživljale težave ječ, konfinacij in internacij, ki pa so tudi vedele, da je njihovo mesto v narodnoosvobodilnem boju, kjer so dale svoj veliki prispevek za uresničitev idealov miru in mirnega sožitja v svetu.«
»Danes sodoživljamo težave, v katerih se je znašla naša matična domo-
vina,« je še dejal Boris Race. nas vseh je, da bi bile te težave
»lem
čim-
prej odstranjene, saj vemo, da s lahko močni in uspešni v našem b I le,« je poudaril govornik, »če stop
udelež'^
tudi predstavniki jugoslovanske
generalnega konzulata v Trstu, •-venske kulturno-gospodarske zv ' Vsedržavnega združenja partiza Italije-ANPI, Združenja političnih F ganjancev, deportirancev v haC‘SrpV nih taboriščih, Zveze združenj bor obalno-kraškega območja, domov upokojence iz Sežane in Semedele Kopru, svoje pozdrave pa je Pos tudi društvo Šentjakob s Koroškeg ■ Za dobro voljo je na srečanju pos bel glasbeni ansambel Pomlad s jima pevcema Mirjam Švab in ^^gati'
fožništv°
jem Betom; sledil je srečolov z -bog0 mi dobitki, medtem ko je Za’"'”"'
tržaškega tiska obdarilo udeležen knjižnimi darili. Prireditev je lepo zaokrožila niz petkovih p P dnevov v prostorih Odseka za za vrne pri Narodni in študijski knj ,fl. ki so obsegali razne pobude in P ;ge vanja na teme, ki zadevajo s .■ osebe in njihovo zdravstveno po siceršnje počutje. (NL)
Na sliki (foto Magajna) praz”10 družabna prireditev starejših 0 naše skupnosti v foyerju Kul doma v Trstu.
Na prvi dan novega leta tradicionalni pohod za mir in človekove pravice
Letos prvič z izrecno zahtevo Poslanica tržaškega župana po uzakonitvi pravic Slovencev udeležencem pohoda za mir
»Nočemo, da bi bile naše izjave pesniškega značaja, ampak političnega. Že sam letak je neke vrste politično dejanje,« je na sinočnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili novoletni ponoči za mir in človekove pravice, dejal pokrajinski predsednik ACLI Franco Codego. Pohod, ki ga letos prirejajo že četrtič, ima namreč zelo specifično vsebino, saj ne bo spodbujal samo priznavanj za neki splošni »boljši jutri«, ampak bo Potrdil tudi željo številnih Tržačanov po sožitju niod tukaj živečima narodoma, po solidarnosti z ?ajšibkejšimi člani naše družbe ter nazadnje še zeljo po tolerantnosti do vseh tujcev, ki prihajajo jz izvenevropskih držav. Pohod prirejajo ob 40-tetnici Splošne deklaracije o človekovih pravi-Cah, navdahnila pa ga je tudi papeževa novoletna poslanica o zaščiti manjšin. Letak postavlja zelo točne zahteve, o katerih so prireditelji dolgo razpravljali in zaradi katerih se nekatere družbe-j16 oziroma politične komponente ne bodo ude-‘ežile pohoda.
Prireditelji zahtevajo na vsedržavni ravni odjavo carinskih pregrad za uvoz blaga iz dežel Jetjega sveta in odpust dolgov ali zamrznitev °bresti za najrevnejše dežele. Na krajevni ravni Pa zahtevajo zaščito pravic šibkejših, zlasti starših, brezdomcev, brezposelnih, odrinjenih; pomična dejanja, s katerimi naj bi pospeševali kul-Piro sožitja ter pravično uzakonitev pravic Slovencev, nazadnje pa pravično zaščito in družbeno varstvo tujih delavcev in študentov. V Trstu j® namreč več kot 900 študentov in več kot 2000 oelavcev iz neevropskih držav brez zdravstvene-
ga varstva. V našem mestu je tudi več kot 2000 družin brez doma.
»V novoletnem času, ko vse informacije poudarjajo samo porabniško plat praznikov,« je dejal načelnik občinske svetovalske skupine KPI Mau-rizio Pessato, »je treba razmisliti o teh problemih. V Trstu solidarnostne manifestacije doslej niso imele prevelikega odmeva. Zato je podatek o številu udeležencev pohodov iz prejšnjih let -okoli 2000 ljudi - zelo pomemben, saj potrjuje dejstvo, da tudi Tržačani zahtevajo spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega letos prvič postavljamo v dokumentu zahtevo po zakonski zaščiti slovenske manjšine. Prejšnja leta smo sicer vedno imeli slovenske govornike, letos pa je prvič, ko prireditelji javno zahtevamo kulturo sožitja. Zaradi tega so nekatere družbenopolitične komponente tudi izostale.«
»Ne gre za pohod katoliških organizacij,« je še poudaril Codego, »in prav v tem se tržaški pohod razlikuje od ostalih italijanskih pohodov. Na na--šem bodo sodelovale organizacije zelo različnih političnih prepričanj, kljub temu pa se ne nameravamo "objemati" z vsemi.« Pohoda se bo udeležilo okrog 30 organizacij, med katerimi so ACLI, AGESCI, ANPI, ANEDI, ANPPIA, SKGZ, Univerzitetni odbor za mir, CGIL, CISL, UIL, razne verske skupnosti in politične stranke (KD, SSk, KPI, PD, Mestna, laična in zelena lista), slovenski skavti. »Zahteve, ki jih bomo izrazili na pohodu,« je dejal Codego, »pa ne smejo ostati na papirju. Po pohodu se bomo morali potruditi, da najdemo politične sogovornike.«
Pohod bo, kot rečeno, v nedeljo, 1. januarja 1989. Zbirališče bo ob 16. uri na Trgu Unita. (bq)
Tržaški župan Franco Richetti je na prireditelje in udeležence novoletnega pohoda za mir naslovil naslednjo poslanico:
»Zaradi krajše odsotnosti se ne bom mogel udeležiti že tradicionalnega tržaškega pohoda za utrditev vrednot miru in človekovih pravic.
Ob tej priložnosti pa bi rad izrazil željo, da bi ta enotna manifestacija bila znamenje tudi bodočega idealnega sodelovanja, ne da bi s tem hoteli zbrisati razlike v občutljivosti, pa tudi v ocenjevanju oblik in načina, kako uresničevati čili ki mora biti iskreno skupen.
Želel bi podčrtati, kako je neobhodno potrebno dejavno graditi mir, 'se pravi delati za osvoboditev od pomanjkanja in strahu, kot slovesno piše že v svoji preambuli Splošna deklaracija o človekovih pravicah, katere 40-letnico letos obhajamo.
V okvir te osvoboditve od strahu in pomanjkanja je mogoče postaviti tudi temo, ki jo je Cerkev izbrala za dan miru v letu 1989: gre za temo manjšin, vseh etničnih, kulturnih in verskih manjšin, ki smo jih dolžni spoštovati.
To vprašanje prav gotovo ni rešeno v velikem delu planeta, ki sta ga hitrost komunikacij in razširjenost informacij res zmanjšali, a ki ohranja v svojih različnih predelih zelo velike razlike v stopnji spoštovanja temeljnih človekovih pravic in zaščite človekove osebe. To dejstvo nas vabi, da upremo pogled onkraj meja domače hiše, da natančneje premislimo naše pravice in dolžnosti in da se skupno ozremo na primere resničnega, avtentičnega in težkega zatiranja v drugih delih sveta.
Za reševanje teh dram se moremo in moramo zavzeti tudi mi, ne da bi s tem zanemarjali probleme resničnega ravnovesja ter gotovosti v pravicah in dolžnostih, ki se v naši skupnosti postavljajo v zvezi z varovanjem manjšin. To pa ne sme prinašati vsiljevanj večini, saj sta manjšina in večina ne antitetična, ampak soodvisna termina ter kot taki nosilki vrste pravic, a tudi odgovarjajočih dolžnosti.
Samo tako bomo v Trstu in v krajih, ki nas od blizu zadevajo, lahko uresničili ozračje solidarnosti in sožitja, ki je osnova in hrati cilj vsakega pravilno usmerjenega upravnega in zakonodajnega ukrepa. Samo na tak način bomo dosegli enotnost hotenj in lojalnost v odnosih ter moč, odločnost in moralno pravico, da se kot graditelji miru postavimo tudi v službo drugih delov sveta.«
Z veseljem ugotavljamo, da je župan Richetti ob opredeljevanju konkretnih nalog graditve miru v naših krajih priznal, da obstajajo odprta vprašanja glede spoštovanja pravic manjšin, med katerimi je očitno tudi slovenska narodnostna skupnost, pa čeprav ni izrecno imenovana. Veliko manj razumljivo — če že ne sporno — pa se nam zdi, kar župan piše o »vsiljevanjih«, ki naj bi grozila večini. Ali ni nevarno, da bi s takim dokaj dvoumnim govorjenjem v resnici dajali potuho političnim silam, ki jim je vse prej kot do spoštovanja pravic manjšin in torej do konkretne graditve mirnega in omikanega sožitja pri nas? Mar ne bi bila ob skorajšnjem odpravljanju državnih meja v Evropski skupnosti umestna jasnejša in pogumnejša beseda? (mb)
Moška, osumljena pedofilije so včeraj zaslišali v zaporu
Včeraj dopoldne sta 58-letni Rocco Zecca in 69-letni Sigismondo Franco, ki ^a osumljena nasilnih opolzkih dejanj nad 9-letno deklico, podala svojo verzijo dogodkov namestniku državnega pravdnika Antoniu De Nicolu. Kaže, da sta zanikala vsakršno krivdo. De Nicolo, ki ju je več ur zasliševal v koronejskem Zaporu, ni hotel izdati vsebine pogovora med njim, obtožencema ter njunima Cvetnikoma. Zadeva je namreč pod preiskovalno tajnostjo, ki jo želijo sodniki, Predvsem v korist deklice, strogo upoštevati vse do procesa.
Karabinjerji so Franca in Zecco aretirali na njunem domu v torek popoldne. * zapor ju je spravila prav 9-letna Michela, ki je v šolski nalogi tik pred Počitnicami zaupala, da jo očetova prijatelja spolno zlorabljata. Otrok se je zaradi njunega nespodobnega ravnanja nekajkrat pritožil tudi mami. Očetu ni Povedala ničesar, ker se je bala, da jo bo pretepel.
Michelina mama je sicer prisluhnila otroku, ko ji je povedal, kaj počenjata z Oj o Franco in Zecca. Ko ni bilo moža doma, se je resno pogovorila z njima in Prna jasno povedala, česa ju obtožuje deklica. Oba sta seveda zanikala. Mama je tudi sama opazila, da možaka izkazujeta čudno naklonjenost do male Michele, Sal sta jo celo v njeni prisotnosti poljubljala na usta. Kljub temu pa ju ni prijavila Clastem, ker se je bala, da bo izgubila materinsko pravico do svoje hčerkice.
Božična prireditev Združenja slepih
Božična prireditev z naslovom "Besede in glasba", ki jo je Združenje slepih Priredilo v Krožku častnikov, je imela zelo lep uspeh. Prireditvi, ki so jo v celoti oblikovali in izpeljali samo slepi umetniki, je namreč naletela na zelo dober °dziv občinstva, med katerim so bile tudi številne osebnosti tržaškega političnega, verskega in vojaškega življenja. Nastopili so pevka Antonella Brezzi, pisatelja Isabella Claudia Chinese, kantavtor Carmelo Firera, pisateljica Antonella ^andolfo Lima Rampollo, pevka Maria Punis — na klavir jo je spremljala Rita Csovsky Semeraro — in pianistka Giovanna Rizza Toscano. Na koncu so vsi Nastopajoči zapeli božično pesem Merry Christmas, pokrajinski odbornik za skrbstvo pa je igralcu Mariu Pardiniju, ki je povezoval prireditev, podaril spominsko plaketo za njegovo dejavnost v korist Združenja slepih.
Vesela pomlad si utira pot tudi zunaj domačega okolja
Bogato razvejana dejavnost zborov je bila nagrajena z lepimi uspehi
Mladi pevci zborov Vesela pomlad z Opčin so z iztekajočim se letom sklenili začetni krog pevskih nastopov in gostovanj iz bogato zasnovanega programa za tekočo delovno sezono.
Za člane mladinske skupine, ki so del poletnih počitnic posvetili pevskemu izpopolnjevanju in avgusta obiskali slovenske izseljence v Kanadi, skoraj ni bilo premora med lanskim in letošnjim pevskim letom. Kmalu po povratku iz Kanade se je zbor pričel pripravljati na zahtevno pevsko revijo, ki je bila v idiličnem gorskem mestecu Clusone pri Bergamu. Povabilo je bil prejel od moškega pevskega zbora Idica, ki je pred nekaj leti že gostoval na Opčinah. Izreden sprejem, ki ga je naš zbor doživel v Clusoneju, je dokaz, da se nam Slovencem ne izplača zapiranje med domače stene, saj naši pesmi radi prisluhnejo tudi italijanski sosedje. Mladinski pevski zbor Vesela pomlad se zdaj že veseli novega obiska v prijaznem Clusoneju, kamor je bil povabljen na mednarodni festival pevskih zborov, ki bo čez dve leti.
Septembra so mladi pevci s svojim petjem oblikovali jubilejni Marijanski shod na Opčinah, oktobra pa so sodelovali na slavnostni akademiji v počastitev 100-letnice smrti svetega Janeza Bosca v Ljubljani.
Dekliška pevska skupina je konec novembra sodelovala na reviji Zveze cerkvenih pevskih zborov, v začetku decembra pa na 23. državnem pev-
skem tekmovanju za trofejo Citta delta Vittoria v Vittoriu Venetu. S programom pesmi, ki so jih priredili v naši deželi živeči avtorji Orlando Di-piazza, Ivan Florjane, Pavle Merku in Dina Slama, so dekleta v letošnji, tretji preizkušnji, dosegla najvišje priznanje — prvo mesto. Nepričakovanega uspeha se z mladimi pevkami in njihovim dirigentom Francem Pohaja-čem veselimo vsi, ki nam je pri srcu petje, še posebej pa smo ponosni, da je bil odličen uspeh na tem prestižnem pevskem tekmovanju dosežen tudi z našo, slovensko pesmijo.
Otroški p.evski zbor smo v tekočem pevskem letu prvič srečali na tradicionalnem miklavževanju. Z najmlajšimi pevci je zborovodja letos želel preveriti, do kakšne stopnje so se otroci sposobni približati ljudski pesmi, ki je sicer preprosta in neposredna, a obenem tudi zelo zahtevna, saj jo mora otrok začutiti in jo sprejeti. V ta namen je pripravil program, katerega so izvajali na omenjeni prireditvi in pozneje še na letnem koncertu zborov v Finžgarjevem domu. Opazili smo, da je ljudska pesem otroku bližja kot katerakoli druga umetna pesem, saj so mali pevci svoj program izvedli sproščeno in prepričljivo.
Kot je tisk že poročal, je mladinski pevski zbor Vesela pomlad pel tudi v Kulturnem domu na slavnosti 100-let-nici Ciril-Metodove šole.
V soboto, 17. decembra, pa so zbori Vesela pomlad priredili v Finžgarjevem domu tradicionalno letno srečanje s starši. Predstavile so se vse pevske skupine, od otroškega zbora preko mladinskega, vse do dekliške in fantovske skupine. Vsaka je pokazala doseženo pevsko raven, predstavil pa jih je sam zborovodja. Tako smo bili priča prisrčnemu petju naj mlajših pevcev kot tudi kvalitetnemu izvajanju že uveljavljene dekliške pevske skupine, s katero je pri nekaterih skladbah sodelovala letos na novo ustanovljena fantovska skupina. Večer je obogatil nastop glasbenega ansambla Zvezde, ki je stalen gost podobnih srečanj.
Na božični dan smo se v velikem številu zbrali v domači cerkvi, kjer se je odvijal božični koncert, ki ga že vrsto let prireja cerkveni pevski zbor Sveti Jernej. Poleg zbora organizatorja, sta sodelovali dekliška in fantovska skupina Vesela pomlad. Božična pesem je toplim stiskom rok in izrečenim voščilom prilila še bogatega božičnega razmišljanja in čustvovanja.
Božični prazniki se iztekajo. Na vrata trka novo leto. Pevci Vesele pomladi in njihovi sodelavci ga pričakujejo z neštetimi skritimi željami. Svoja voščila za vse lepo in dobro v tem novem letu pa izrekamo bližnjim in daljnim prijateljem, ki ljubijo petje in mladino.
MAJDA DANEV
Megla ni povzročila hujših prometnih nesreč
Trst v objemu goste bele tančice
je Neraj zjutraj se je Trst zbudil sredi bele tančice, ki se te.^koliko razredčila šele v popoldanskih urah. Na najgos-je 0 me9l0 50 avtomobilisti naleteli na Trbiški cesti, kjer q, l a Ponekod vidljivost omejena le na 10 metrov, in na Sebal.Ni cesti, kjer so vozniki videli le kakih 30 metrov pred y 0]' Tudi na avtocesti Trst — Benetke je bila vidljivost
Popoldanskih urah se je megla zgostila predvsem nad režino, v Miljah in na drugem skrajnem koncu tržaške
pokrajine pa ni bilo nikakršnih težav. Megla je včeraj prekrila ves nižinski predel naše dežele, posebno gosta je bila nad turističnim obmorskim mestecem Gradežem, prizanesla pa je višinskim krajem. Na kraški planoti je včeraj sijalo sonce. Gornji posnetek (foto Magajna) prikazuje jutranji razgled na Tržaški zaliv. Naš fotograf se je povzpel k Ferlu-gom, kjer je v svoj aparat "ujel" podobo mesta, potopljenega v megli. Griči okrog Trsta spominjajo na majhne otoke, ki se dvigajo sredi belega morja...
Z avta so mu sneli vsa štiri kolesa
Kot vsako jutro, je 43-letni Sergio Molinari iz Ulice Valentini 37 tudi včeraj stopil do svojega avtomobila, da bi se z njim odpeljal na delo. Ko je prišel do Ulice d Angeli, kjer je prejšnji večer parkiral svoj A112, pa ga je čakalo bridko presenečenje. Avtomobil je sicer še bil na svojem mestu, neznanci pa so mu ponoči sneli vsa štiri kolesa...
Molinari je takoj poklical agente letečega oddelka in jim prijavil tatvino. Preiskovalcem je povedal, da so mu neznani huligani že večkrat poškodovali avtomobil. Včeraj pa so presegli vsako mero.
Oškodovanec ni zavarovan proti kraji, zato bo moral nova kolesa kupiti z lastnim denarjem.
Podaljšali rok za vpis na nekatere tečaje Univerze
Univerza Trst obvešča, da so rok za vpis na nekatere visoko kvalificirane tečaje podaljšali do 31. decembra. Še ta teden bo torej mogoče predstaviti prošnje za vpis na Usmerjeno šolo s posebnimi cilji za izvedence iz blagoz-nanstva pri upravljanju živilskih sistemov, ki bo v Gorici; na izpopolnjevalni tečaj za pripravo na natečaj za prostovoljce, ki bi radi začeli diplomatsko kariero, in na natečaje za druge mednarodne kariere; na izpopolnjevalni tečaj za sodelovanje pri razvoju.
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Hermina Beneš vd. Sturm
Pogreb bo jutri, 31. decembra, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice k Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Neva, vnuk Aleksander in drugo sorodstvo.
Trst, 30. decembra 1988 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
30. 12. 1987	30. 12. 1988
Ob 1. obletnici smrti dragega
Rudolfa Kralja
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Pierina, sin Rado, snaha Fani in drugi sorodniki.
Trebče, 30. decembra 1988
včeraj - danes
VERDI
Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAMA BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Od 3. do 8. januarja 1989 bo Komika Teatro predstavil Monico Vitti v delu B. Hechta in C. MacArthurja PRVA STRAN. Režija Giancarlo Sbragia. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 9. januarja 1989, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista Micheleja CAMPANEL-LE.
V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost bosta danes ob 18. uri v
sklopu BOŽIČNIH KONCERTOV nastopila sopranistka Luisa Castellani in pianist Roberto Repini. Izvajala bosta Mozartove, Schubertove, Schoenbergove in Wolfove skladbe. Vstop prost.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da sta bili izdani ordinanci, ki urejata sup-lence in premestitve po šolah. Posamezni roki so naslednji:
-	suplence do 9. februarja;
-	premestitve: otroški vrtci 25. januarja, osnovna šola 25. januarja, nižja srednja šola 25. januarja in višja srednja šola 5. februarja. Do 9. januarja 1989 ostane urad SSŠ zaprt, potem pa posluje z naslednjim urnikom: torek in četrtek od 11. do 12. ure - sreda in petek od 16. do 17. ure.
Ponovno odprta
GOSTILNA V PREBENEGU
najemnik VANN ROLLAND
Kosila in večerje ob vsaki uri, tudi po naročilu
Tel. 231741
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je odprta še jutri, 31. decembra, razstava slikarke AFRE WULZ in stilistke MONIKE WULZ.
V	galeriji Cartesius bo do 3. januarja 1989 na ogled razstava slikarja Fabia ZU-BINA.
V	Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20/11 so v uradnih in večernih urah na ogled sprejete in nagrajene slike s 6. fotografskega natečaja, ki ga je priredil krožek Foto Trst 80.
V	galeriji Minerva razstavlja še jutri, 31. t. m., slikar Claudio COSSU.
razna obvestila
Generalni konzulat SFRJ obvešča, da dne 2. in 3. januarja 1989 NE BO POSLOVAL za stranke.
Taborniki RMV sporočajo, da je PRIHOD Z ZIMOVANJA predviden v ponedeljek, 2. januarja 1989, ob 19. uri na železniški postaji v Sežani in ob 20. uri v Novi Gorici - Rožna dolina.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean-Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Irirlf Wallarp
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La scar-petta e la rosa, (Cenerentola).
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
MIGNON - 16.00, 22.15 Asterix contro Cesare, risanka.
EDEN - 15.00, 22.10 Fiona sesso e fuoco, porn., D D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Danko, pust., ZDA, r. W. Hill, i. A. Scwar-zenegger, J. Belushi.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II piccolo diavo-
lo, kom., It. 1988; r. Roberto Benigni; i. Roberto Benigni, Walter Matthau. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Good mor-ning Vietnam, dram., ZDA 1988, r. Barry Levinson; i. Robin VVilliams, Fo-rest VVhitaker.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II pranzo di Ba-bette, dram., Danska 1987, r. G. Axel; i. S. Audran, B. Federspiel.
RADIO - 15.30, 21.30 Tabu n. 3 - La mat-rigna vogliosa, porn., □ □ * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom □ D
Danes, PETEK, 30. decembra 1988
EVGEN
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.44 - nuna vzide ob
24.00	in zatone ob 11.18.
Jutri, SOBOTA, 31. decembra 1988
SILVESTER
PLIMOVANJE DANES: ob 2.15 najvišje 30 cm, ob 9.10 najnižje -4 cm, ob 12.29 najvišje 0 cm, ob 19.03 najnižje -25 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
4,5	stopinje, zračni tlak 1038,1 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 94-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Manuel Berlingerio, Elisa Pozzetto, Francesca Naveri, Davide Crepaldi, Camilla Sachs.
UMRLI SO: 50-letna Fulvia Forti, 91-letna Maria Bardino, 79-letni Ferdinande Brindisi, 79-letni Roberto Piemonte, 84-letna Giustina Norbedo, 83-letna Euge-nia Conti, 73-letna Luigia Mihelj vd. Žvokelj, 75-letni Luigi Mauro, 79-letna Giovanna Petretti vd. Cigui, 91-letna Albina Pasguali, 75-letni Ruggero Benci, 83-letni Antonio Pouch, 61-letni Giovan-ni Dapretto, 78-letna Lodovica Oblak, 93-letna Lucia Poropat vd. Bilucaglia, 66-letna Angela Zacchigna, 67-letni Agosti-no Ashiku, 51-letni Alessandro Ferne-tich, 76-letni Luigi Zorzut, 82-letna Loe-cadia Schattanek, 69-letni Gastone Dollinar, 92-letni Lorenzo Drpich, 82-letna Ofelia Tuzzi.
DNEVNA IN NOČNA t SLUŽBA LEKARN Od torka, 27.,
do sobote, 31. decembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo p° telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul- v Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. OriaM 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo P° telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Živio
nona MARIJA in
nono LOVRENC vsi mi
mali oglasi _
PODARIM 3 mesece starega volčjak3-Telefonirati od 20. do 21. ure na »i-220333.
UGODNO PRODAM nov moški semiš plašč podložen z ovčjim krznom. Tel-003867/71256.
MERI IN LOJZI sta odprla osmico v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
PRODAM staro hišo, z lepim razgledom z rejo činčil in 528 kv. m zazidljive!)3 zemljišča z načrtom hale na območju Dornberka. Poskrbim tudi za nadaljuj1 odkup činčil. Tel. 0481/89457.
PRODAM po ugodni ceni dolgo belo P°' ročno obleko, kroj 42 - 44. Tel-0481/89457.
Končno lahko uresničite vaše sanje z izrednimi priložnostmi pri
jLa ^elL
Kožuhi in usnjena oblačila visoke mode
Trg pri Škorklji 3 - Tel. 363316
:

usnje in krzna
za vaše žepe
Ul. S. Caterina 8 - Tel. 631470
MARR
Usnjena moda v Gorici
Ul. Carducci 46 - 33739

• nerc e
20.000 lir na mesec
• kožuh e
prispevki
V	spomin na Tamaro darujeta Jelka in Peter Cvelbar z otrokoma 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ladija Križ-mančiča daruje družina Milka Batiča iz Lonjerja 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen daruje Kristina Grgič iz Opčin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto novoletnih voščil daruje družina N. N. 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
SKD Tabor - Opčine je zbralo na svojih prireditvah 1.100.000 lir za prizadete po potresu v Armeniji.
Nabirka sekcija KPI Opčine-Bani za prizadete po potresu v Armeniji: Rudi Wilhelm 20.000 lir, Viktor Sosič 20.000 lir, Roža Kralj 20.000 lir, gostilna Max
3.000	lir, Dolfi Vatta 50.000 lir, Marija Kacin 10.000 lir, Livio Michelin 5.000 lir, Vanja Turina 8.000 lir, Sergio Tensi
30.000	lir, Novella Micale 10.000 lir, Feli-ce Ostrouška 20.000 lir, Cveto Kalc 50.000 lir, Suzana Sosič 100.000 lir, Celeste Daneu 10.000 Ur, Vojka Škerlavaj 10.000 lir, Andrej Sosič - 20.000 lir, Zora Stojkovič
10.000	lir, Danica Citter 15.000 lir, Nevio Bogateč 10.000 lir, Angela Sosič 10.000 lir, Franc Malalan 10.000 lir, Anton Feri
7.000	lir, Dora Koron 6.000 lir, Nelo Jugovič 2.000 lir, Karlo Hrovatin 10.000 lir, Bernarda Daneu 7.000 lir, Dana Bolčina
15.000	lir, Lucija Vremec 10.000 lir, Stanislav Sosič 50.000 lir, Karla Malalan
10.000	lir, Adriano Serra 10.000 lir, Ada Rupelli 10.000 lir, Edvard Plesničar
50.000	lir, Drago Gorup 30.000 lir, Emil Hrovatin 20.000 lir, Slava Čebulec 50.000 lir, Bruno Plesničar 50.000 lir, Vida Ve-lešček 5.000 lir, Vlasta Sosič 10.000 lir, Marija Lakovič 10.000 lir, Karlo Puri
40.000	lir, Marta Malalan 5.000 lir, Rafaela Škerlavaj 5.000 lir, Lili Čebulec 50.000 lir, Fulvia Berginc 10.000 lir, Dorina Sa-xida 100.000 lir, Rudi Sosič 50.000 lir, Zvono Kalin 10.000 lir, Justina Daneu
50.000	lir, Iva Golob 20.000 lir, Rada Sosič 50.000 lir, Nada Ferluga 10.000 lir, Lidija Hrovatin 10.000 lir, Sofija Bais 10.000 lir, Franc Stopar 50.000 lir, Karla Malalan
10.000	lir, Ferdinande Sossi 10.000 lir, Vladimir Wilhelm 10.000 lir, Marija Wil-helm 10.000 lir, Justina Sossi 5.000 lir, Gina Antonac 20.000 lir, Magda Tavčar
50.000	lir, Majda Malalan 12.000 lir, Franc Malalan 30.000 lir, Pepi Sosič
10.000	lir, Marta in Karlo Milič 100.000 lir, Viktor Terčon 50.000 lir, Stanka Hrovatin 100.000 lir, Mario Toroš 20.000 lir, Nives Škerlavaj 20.000 lir, Vili Ratzem-bek 10.000 lir, Karlo Kovač 10.000 lir, Oskar Bole 7.000 lir, Fiorella Pavletič 10.000 lir, Giovanni Sossi 20.000 lir, Alessandro Sossi 13.000 lir, Franco Piccin 10.000 lir, Slavo Čuk 10.000 lir, Antonia Vidau
10.000	lir, Stana in Danica Ban 30.000 lir, Albert Vidau 20.000 lir, Kristina Kovacio
5.000	lir, Emilio Vidali 5.000 lir, Enio Du-golin 20.000 lir, Carla Vidali 10.000 lir, Marcella Danielut 20.000 lir, Pepi Malalan 10.000 lir, Ernesto Malalan 10.000 lir,
Mario Malalan 10.000 lir, Natale Buda'
20.000	lir, Aldo Ban 5.000 lir, Leopold Ban 10.000 lir, Ivan Ban 10.000 lir, Gabri-ella in Clelia Ban 20.000 lir, Dušan Sosič
10.000	lir, Zorko Tretjak 10.000 lir, Mihele Turitto 30.000 lir, Marija Ban 10.000 lir, Rozalija Kovacio 10.000 lir, Vittorio Sossi - Vidali 100.000 lir, Marija Krevatin
20.000	lir, Bruno Malalan 25.000 lir, Fabio Krevatin 10.000 lir in Roži Renar 10.000 lir.
V spomin na drago Jolando Di Lenar-do darujejo Tončka, Luciano, Ana in Nives Košuta 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu, 30.000 m za MPZ Vesna in 30.000 lir za DPZ Ves-
na.
Ob 10. obletnici smrti drage mame m ob 19. obletnici smrti dragega očeta daruje hči Dora Barut 30.000 lir za KD v-Vodnik.
Namesto cvetja na grob drage Olge Škergat - Rener darujejo Amalia, Walter in Miro Kjuder 30.000 lir za ANFA.
Vlasta Žagar daruje 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Sergija Novellija daruj® Edo Petaros 50.000 lir za Sklad M. Čuk-
V	isti namen daruje družina R°J
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Josipa Zobca darujejo se-
stra Lucija, Ivo in Martina 50.000 lir za KD F. Venturini.	c
Boris Kocjan daruje 10.000 lir za KD r-Venturini.
V	spomin na Marijo Ukmar daruje! Lojzka in Miloš z družino 100.000 lir 23 Kulturni dom na Proseku, 100.000 lir 2 Godbo na pihala na Poseku in 100.000 1' za FC Primorje.
Nosilci krste Marije Ukmar daruje)
100.000	lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Zdravka Kan" teta darujeta Ljuba in Edi Kapun 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Tonkota H"' suja daruje Marija Sardoč 30.000 lir 2 FC Primorje.	. .
Nosilci krste Tonkota Husuja daruje)
150.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na dragega prijatelja Ladij ^ darujejo "Fajgljevi" 30.000 lir za KD Sk3 la.
Namesto cvetja na grob Ladija Križman Čiča darujejo Zora, Marija, Stana in N*1 mica 40.000 lir za KD Skala.
V spomin na Ivana Počkaja darujeta 5 nja in Aldo Gornik 20.000 lir za ŠD ZaflI • Ob 9. obletnici smrti Rafaela Breclja d rujeta žena Karmela in hči Anita z dru2 no 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	trajen spomin na Tamaro Petar0.] daruje Albin Kukanja 50.000 lir za Skl3 M. Čuk.
V	spomin na Marijo Martelanc daru)® ta družini Pertot-Turco 50.000 lir za SK Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Tonkota Hu suja daruje Marjan Starčev 20.000 lir z ŠD Kontovel.
V spomin na drage starše Gizelo 1 Franca Žagarja daruje hči Marija 20-0 lir za Sklad M. Čuk.
menjalnica_______________________29.12.
TUJE VALUTE	F1XING BANKOVCI _ MILAN	TRST	TUJE VALUTE	FIXING BANK0VC1 MILAN	TRS1
Ameriški dolar ....	. 1314,100 1308,—	Japonski jen 		10,470	10--"
Nemška marka		. 735,300 734.-—	Švicarski frank		869,360 868.-
Francoski frank ...	. 215,350 214,—	Avstrijski šiling		!04,561 104-2^
Holandski florint .	. 651,550 650,—	Norveška krona		199,270	196,5^
Belgijski frank		.	35,070	34,600	Švedska krona		213,540 210,J
Funt šterling		. 2352,300 2335.	Portugalski eskudo .	8l90° m'S
Irski šterling		. 1966,500 1950,—	Španska peseta 		11,489	1°'9
Danska krona		. 190,450 187,500	Avstralski dolar		1125,- 1°80 „
Grška drahma		8,855	8,300	Jugoslov. dinar 			 0,**
Kanadski dolar		. 1100,— 1080,—	ECU		1528,600
			
			II i.hldlll
			
			
Končno dovolj bogat glasbeni obisk tudi pri nas
Nepozabno leto 1988
Prirejanje koncertov lahke glasbe je lahko zelo donosen posel. Tega so se letos zavedeli tudi v naši deželi, saj smo bili priča pravemu navalu glasbenih zvezdnikov, za katere so mladi morali doslej romati v večja italijanska mesta.
Največ zaslug za najplodnejšo deželno glasbeno sezono doslej ima brez dvoma glasbena agencija Azalea Sound iz Latisane, ki se je letos prvič spoprijela z organizacijo večjih koncertov, ki so, razen redkih primerov, vsi odlično uspeli.
V kratki fotokroniki lahko vidimo posnetke s koncertov nekaterih skupin in kantavtorjev, ki so se v letošnjem letu ustavili tudi pri nas. Sting je prvega maja v Vidmu navdušil kar 15.000 ljudi, skupina Nomadi je letos nastopila kar petkrat v naši deželi, Francesco Guccini je na svojem koncertu v Pordenonu posnel celo nekaj pesmi za svoj zadnji album v živo ...quasi come Dumas... Skupina Martin Krpan je svoje hite predstavila v Ricmanjih, Frank Zappa nam je konec maja podal morda najboljši letošnji koncert. Ameriški trobentar Jimmy Owens je koncertiral v goriškem Kulturnem domu na pobudo Unifaxovcev, slovenska pop skupina Agropop je letos obiskala številne naše vasi, na dvorišču prelepe vile Manin pa sta Lucio Dalla in Gianni Morandi zadržala začarano občinstvo s kar triurnim koncertom.
To pa so le nekateri izmed vseh tistih, ki so letos nastopili v naši deželi. Poleg njih se lahko spomnimo tudi na koncerte, ki so jih pri nas letos imeli Pat Metheny, Dizzie Gillespie, Stan Getz, Jerry Mulligan, Joe Cocker, Paco De Lucia, Stevie Ray Vaughan, Peter Hammill, Števen Brown, Phil Guy, Blues Brothers Band, Miriam Makeba, Paolo Conte, Eros Ramazzoiti, CCCP, Litfiba, Denovo, Edoardo Bennato, Riccardo Cocciante in še številni drugi. Seveda ni manjkalo nastopov skupin iz dežele in iz Slovenije. Delovanje raznih glasbenih klubov, ki prirejajo koncerte rock, blues, country in predvsem jazz glasbe, je v polnem razmahu.
Kot za vino je torej tudi za lahko glasbo leto 1988 nepozabno, že za prve mesece prihodnjega leta pa nam obljubljajo nastope Francesca De Gregorija, Pina Danieleja, Johna McLaughina in Sonnyja Rollinsa.
ALEŠ VVALTRITSCH
današnji televizijski in radijski sporedi
C RAI 1__________________
7.15	Aktualno: Uno mattina 9-40 Nadaljevanka: N on bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Variete: Božična darila iz arhiva. RAI
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Fantastico bis
14.15	Glasbena oddaja: Disco-
15.00	Tednik: L'aquilone
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika o knjigah
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: Flash Gordon (fant., VB 1980, r. Mike Hodges, i. Ornella Muti, Max Von Sydow)
22.20	Dnevnik - zadnje vesti
22-	30 Koncert: Orkester Arbos
iz Madrida (dir. Frtibek De Burgos, solist M. Rostropovič)
23-	25 Aktualno: Per fare mez-
zanotte
24.00	Dnevnik in vreme
6-10 Umetniki v ogledalu: Tano Festa 22 23
4T RAI 2_______________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Film: Camilla (kom., It. 1954, r. Luciano Emmer, i. Franco Fabrizi)
10.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in vreme
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Devnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o zdravju
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Fate il vostro gioco
22.15	Dnevnik
22.25	Variete: Indietro tutta!
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Glasbena oddaja: International DOC Club
0.40 Film: La folle impresa del dottor Schaefer (kom., ZDA 1967, r. The-odore J. Flicker, i. James Coburn)
^ RAI 3	|
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče -Miseria e nobilta (Edu-ardo Scarpetta)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Umetniki v ogledalu,
15.00	Mladi se srečujejo z Evropo
15.30	TV film: Pollo al limone (r. Števen Štern, i. Vic-toria Principal)
17.05	Variete: Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.20	Nanizanka: Vita da stre-
ga
18.45	Športna oddaja: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enža Sampo)
20.30	Aktualno: Telefono gi-allo
21.50	Dnevnik - nocoj
21.55	Telefono giallo (2. del)
23.15	Znanstvena rubrika:
Delta
23.55	Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje
0.15 Dok.: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.05	Mozaik. Tednik, 10,45 Portret igralca Poldeta Bibiča (pon.)
12.10	Svet na zaslonu
12.55	Smučarski poleti (prenos iz Oberstdorfa)
15.15	Video strani
15.45	Mozaik. Tednik (pon.)
16.45	Poročila
17.00	Otroška nadaljevanka: Vrnitev antilope (12. del)
17.30	Dokumentarec: Človek in čas - Salajka, sen, ki izginja
18.20	Dok. oddaja: Zgodbe iz življenja rastlin - Cvetovi in žuželke
18.25	Novoletno odštevanje
19.00	Vreme, Obzornik, Okno, Zrno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.25	Nadaljevanka: Melba (R. Mc Donald, 8. del)
21.20	Dokumentarec: Onkraj meja zmogljivosti
22.15	Dnevnik
22.35	Film: Seks v podzemlju (dram., ZDA 1979, r. Paul Schrader, i. George G. Scott, Season Hubley)
0.15 Video strani
~jjW| TV Koper_______________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke Box
14.10	Eno leto športa - november 1988 (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Novoletni poslanici Dušana Šinigoja in Adriana Biasuttija
ŠKOFIJE — Izmenjava daril TRST — Zadnji nakupi TRST — Primer pedofilije RONKE — O letošnjem delovanju letališča
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Rally Pariz-Dakar (povzetki 6. etape)
21.00	Pregled: Eno leto športa - dogodki decembra 88
23.00	TV novice
23.15	Sportime magazine
23.30	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
19.00	Ansambel Dobri znanci
19.30	Dnevnik
20.00	Pavarottijev koncert v Miinchnu (posnetki)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Za vsakogar nekaj: Koroški portreti, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke;
10.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Filmi; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: V deželi pravljic; 14.30 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Noč do jutra (15. del); 15.21 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba-, 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba,- 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jug. narodov; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Fantje z vseh vetrov; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
L___CANALE 5_________________
8.00	Nanizanka: I Jefferson -Lultimo ballo
8.30	Film: Dove vai sono guai (kom., ZDA 1963, r. Frank
.	Tashlin, I. Jerry Lewis)
0.35 -Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 II gioco delle coppie
5.00	Film: I viaggi di Gulliver (ris., ZDA 1939, r. Max
,	Fleischer)
6-55 Kvizi: Doppio slalom,
17.25	Cest la vie, 17.55 O.K. II prezzo e giusto!
•00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-
2„ lumbro)
•80 TV film: Polizza inferno (krim., It. 1988, r. Mauri-
22	„ zio Ponzi, i. Bud Spencer)
23	i Aktualnosti: Forum
•15 Variete: Maurizio Cofi - stanzo show
•85 Rubrika: Premiere
'45 Nanizanki: Attenti a Tuei due - La bella eredi-tiera, 1.45 Sceriffo a New York - Una donna in fuga
RETE 4 _____________
7.30	Nanizanke: Lou Grant,
8.20	Adam 12, 8.50 Petro-celli
9.45	Film: Ouando dico che ti amo (glas., It. 1967, r. G. Bianchi, i. Tony Renis, Lola Falana)
11.30	Nanizanki:	Cannon,
12.30	Arabesgue
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Che gioia vivere
s (kom., It.-Fr. 1961, r. Rene
Clement, i. Alain Delon, Gino Cervi)
17.00	Nanizanki: La grande vallata - Notte in una piccola citta, 18.00 New York New York - Delitto a sorpresa
19.00	Aktualno: Dentro la noti-zia
19.30	Nanizanka: Lottery
20.30	Film: David e Betsabea (zgod., ZDA 1951, r. Hen-ry King, i. Gregory Pečk)
23.40	Film: L avventuriero (pust., It. 1967, r. T. Yo-ung, i. Anthony Quinn, Rita Hay worth)
0.45 Nanizanki: Vegas - Of-ferta a richiesta, 1.45 Missione impossibile - II sistema
ITALIA 1
7.30	Otroška oddaja
10.00	Nanizanke: Broomer,
10.30	Luomo di Singapo-re, 11.30 Mork e Mindy
12.00	Otroška oddaja
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: I ragazzi del Computer
16.00	Otroška oddaja
18.30	Nanizanke: Superčar,
19.30	Happy Days, 20.00 Arriva Cristina
20.30	Film: Toto d'Arabia (kom., It. 1965, r. Jose Antonio Della Loma, i. Toto)
22.10	Nan.: Zanzibar
23.15	Variete: Megasalvishow
23.30	Šport: Grand Prix - 11. dirka Pariz-Dakar
24.00	Rubrika: Premiere
0.10 Film: Ho sposato un mos-tro venuto dallo spazio (fant., ZDA 1958, r. Gene Fowler jr., i. Tom Tyron)
1.40	Nan.: Star Trek
ODEON_______________
8.30	Risanka
9.00	Nad.: II segreto di Jolanda, 10.00 Agua viva
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nad.: Agua viva
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
13.55	Nanizanka: Rituals, nato
nadaljevanka Maria
15.45	Sugar... (2. del)
18.30	Variete: Video Raider
19.00	Filmske novosti
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: II somergibile piu pazzo del mondo (kom., It. 1982, r. M. Laurenti, i. A.M. Rizzoli)
22.30	Športna rubrika 0.45 Dražba
1.30	Nan.: Half Nelson
TMC___________________
11.00	Risanka: Snack
12.Od Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Risanke
16.15	Film: La storia di Ruth (dram., ZDA 1960, r. Hen-ry Koster, i. Stuart Whit-man, Tom Tryon)
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Dimmi dove ti fa male (kom., ZDA 1972, r. Rod Amateau, i. Peter Sellers, Rick Lenz)
22.05	Informativna oddaja: Podobe leta 1988
23.05	Aktualno: TMC nocoj
23.20	Športne vesti
TELEFRIULI____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela
20.30	Nan.: La porta sul buio
21.45	Inf. odd.: Tigi 7
22.30	Nanizanka: Al banco della difesa
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Rubrika: 11 salotto di Franca
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Gremo na kavo; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casa-dei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 13.00 Neposredno; 14.00 S polno paro; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi;
17.00	Show business; 17.33 Nekdanje popevke; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay;
19.00	Operetna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Na pobudo Občine in Narodnega muzeja iz Ljubljane
Od danes dalje na goriškem gradu razstava skrinj skozi pet stoletij
Na goriškem gradu bodo nocoj ob 17. uri odprli razstavo dragocenih skrinj od 15. do 19. stoletja, ki bo v grajskih prostorih ostala na ogled več mesecev. Razstavo prireja občinska uprava, ki je to pomembno kulturno pobudo lahko uresničila s sodelovanjem Narodnega muzeja iz Ljubljane. Današnje slovesnosti se bosta zaradi tega udeležila, poleg goriškega župana in drugih krajevnih oblasti, tudi županja mesta Ljubljana Nuša Kerše-van in direktor ljubljanskega Narodnega muzeja dr. Boris Gombač. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki sta ga pripravili Annalia Delneri in Vesna Bučič.
Razstavo skrinj so načrtovali že pred časom. Prvotna zamisel je bila ta, da bi predstavili občinstvu restavrirano pohištvo in notranjo grajsko opremo, ki zajema tudi več zgodovinsko in umetniško zanimivih primerkov skrinj. Kasneje pa je ta zamisel prerasla v pomembnejšo kulturno pobudo, ki naj bi predstavila razvoj v izdelovanju skrinj skozi stoletja.
To zamisel so lahko uresničili s sodelovanjem, ki so ga tokrat prvič vz-
postavili z ljubljanskim Narodnim muzejem. Njegov pristop je bil za organizatorje dragocen, saj je vodstvo muzeja dalo na razpolago večje število dragocenih skrinj in s tem bistveno pripomoglo k vsebinski izpopolnitvi razstavnega načrta.
Razstava na gradu bo tako predstavila skupno več kot štirideset primerkov. Naj starejši so še izpred pol tisočletja, novejši pa iz prejšnjega stoletja. Ogled razstave bo mogoč po kronološkem vrstnem redu. Obiskovalec se bo tako najprej znašel pred starimi skrinjami iz Veneta in Tirolske izpred leta 1500: okrašene so s fantastičnimi zgodbami in podrobnimi t.i. "kartuzijanskimi" geometričnimi motivi. Iz renesančnega obdobja bodo prikazali več čudovitih toskanskih primerkov med katerimi je tudi mogočna skrinja z goriškega gradu, ki so jo izbrali za simbol razstave. Iz istega obdobja so tudi lombardske in beneške skrinje.
Precej bogat bo pregled iz baročnega obdobja v srednjeevropskem prostoru, iz katerega bodo predstavili tako skrinje iz premoženja plemiških
družin kot preprostejše a prav tako zanimive kmečke skrinje. Še posebno pozornost pa bo razstava namenila furlanskim, goriškim, slovenskim in avstrijskim skrinjam 18. stoletja, ko je bil ta del hišne opreme nepogrešljiv sestavni del vsake spodobne dote.
Ob umetniškem pomenu bo razstava zanimiva tudi iz zgodovinskega in etnološkega zornega kota. Skrinja združuje namreč estetsko in uporabno vlogo: je hkrati okras in del uporabne opreme, ki skriva pred tujimi očmi intimnejše predmete. Razstava bo omogočila pregled čez razvoj te obojne vloge skozi pet stoletij in v različnih kulturnih prostorih.
Razstava bo Občino predvidoma stala nekaj manj kot 50 milijonov lir, ki jih bodo delno krili z deželnim prispevkom ter sponsorizacijo zavarovalnice IN A. Odprta bo vsaj pet mesecev: zaenkrat so predvideli odprtje do 28. maja, če bo dovolj zanimanja pa utegnejo rok podaljšati. Razstava bo odprta ob delavnikih (razen v ponedeljek) od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do
13.00	in od 14.30 do 18.00.
Odprtje novega sedeža in novoletno voščilo ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je doslej imela svoje urade v Ul-della Croce, se je pred kratkim preselila v Ul. Malta 2, kjer je že bil nekoč njen sedež. Selitev je narekovala racionalizacija v uporabi prostorov, tako da bi v enem poslopju združili tajniško-upravne dejavnosti naših organizacij, pioslopje v Ul. Croce pa bo odslej v celoti uporabljivo za študijsko, kulturno in raziskovalno delovanje.
V Ul. Malta je ZSKD priredila predsinoči družabno srečanje ob odprtju novega sedeža, istočasno pa so priložnost izrabili za novoletno srečanje med kulturnimi delavci z Goriškega. Vsem je predsednik ZSKD Rudi Pavšič voščil srečno in uspehov polno novo leto.
Ogorčenje sindikata SUNIA V Gorici izgoni niso odgodeni
Stekla lisica tudi že v Štandrežu
Takojšnji ukrepi KZE in goriške Občine
Vlada je v novoletnem paketu, ki med drugim podaljšuje do 30. aprila prihodnjega leta izvršitev sodnih izgonov iz stanovanj, pozabila na Gorico. V mestu se bo tako po novem letu znašlo brez strehe nad glavo kakih sto družin, v kolikor ne bodo medtem sprejeti drugačni ukrepi. O novonastalem položaju so včeraj razpravljali na skupščini sindikata SUNIA. Predstavniki sindikata so že včeraj imeli več pogovorov na Prefekturi in na županstvu, v poskusu, da bi našli izhod iz nelahkega položaja.
Jutri dopoldne se bodo občani, proti katerim bodo po novem letu začeli izvajati sodni izgon, sestali z županom Scaranom. Sestanek je napovedan za 11. uro.
Upati je, da bodo medtem našli primerno rešitev za najbolj nujne primere, v kolikor ne bo mogoče pri vladi doseči popravkov, oziroma dopolnil že sprejetih ukrepov.
Vandalsko početje v spominskem parku
Okrog milijon lir znaša škoda, ki so jo namerno povzročili neznanci v spominskem parku. Gre za dejanje, ki ga ni mogoče označiti drugače kakor za vandalizem. Tako so te dni, po vsej verjetnosti v obdobju med soboto in ponedeljkom, neznanci z nosilnih drogov odstranili štiri lampijone, prerezali žice električne razsvetljave pred spomenikom mornarjem in spomenikom padlim alpincem divizije Julija, polomili in izruli precej metrov mre-
žaste ograje ob gredicah in povzročili nekaj druge škode.
Podlo početje neznancev, ki so najbrž delali pod okriljem noči, so opazili šele po praznikih. Ni prvič, ugotavljajo na Občini, da se neznanci obnašajo na tako podel način in namerno uničujejo javno imovino.
Vprašanje je, če bodo zlikovce uspeli odkriti in jih primerno kaznovati.
■ Avtobusi mestnega podjetja v Gorici bodo ob novem letu upoštevali praznični vozni red z dveurno pavzo v opoldanskem času (med 12.30 in 14.30). Avtobusi na progi št. 6, med glavno pošto in pokopališčem, bodo vozili po sledečem voznem redu: odhodi izpred pošte ob 10., 11., 12., 15. in 16.05. Odhodi izpred pokopališče ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25.
V zadnjem času smo že večkrat poročali o primerih stekline in o lisicah, ki se pojavljajo vse bliže obljudenim predelom. Pred kratkim je stekla lisica celo napadla sprehajalca v Panovcu. Včeraj je prišla še bolj zaskrbljujoča vest, da so primer stekline ugotovili tudi v goriški občini in sicer v Štandrežu. Lisico sta v dneh pred božičem z avtom povozila dva lovca, Rudi Mar-vin in njegov prijatelj. Posumila sta, da gre najbrž za steklo žival, zato sta jo oddala lovskim čuvajem. Lisico so najprej poslali v Videm in nato v specialistični laboratorij v Padovo, odkoder je včeraj prišlo potrdilo, da je bila žival res stekla.
Vest je takoj sprožila prve ukrepe Krajevne zdravstvene enote in goriške
Zaradi goste megle oviran promet v pretežnem delu Goriške
Gosta megla je včeraj pretežni del dneva močno ovirala promet tudi na Goriškem. Največ težav je bilo, zaradi zmanjšane vidljivosti, na območju Tržiča in spodnjega dela Furlanije. Na območju med Tržičem in Trstom je bila včeraj okrog poldne vidljivost le kakih 30 metrov. Nekoliko ugodnejši položaj je bil v smeri proti Vidmu, kjer je znašala vidljivost okrog 50 metrov.
Gosta megla je ležala pretežni del dneva tudi na obali.
Na deželnem letališču v Ronkah so zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedali dva poleta proti Rimu. Na letališču v Ronkah, kjer je bila vidljivost okrog 200 metrov, pa je pristalo letalo, ki je bilo sprva namenjeno v Benetke.
Gosta megla je ležala v nižinskem delu, medtem ko je bilo v višjih legah precej jasno. Tako tudi v sami Gorici, kjer je bilo v severnem delu povsem jasno. Prav tako v Novi Gorici.
Predvidevajo, da se bo megla zadrževala tudi danes.
Občine. KZE je po nujnostnem postopku odredila, ob že veljavnih predpisih o obveznem cepljenju psov, da se lahko psi sprehajajo samo, če so privezani na vrvici. Podrobnejša določila s tem v zvezi vsebuje županov odlok, ki določa sledeče. Psi, tudi z nagobčnikom, morajo izven doma biti privezani. Neprivezane pse, ki jih bodo ujeli, bodo vrnili lastnikom šele po šestih mesecih karantene. Za pse, ki so bili redno cepljeni proti steklini, bodo rok opazovanja skrajšali na dva meseca. Lastniki psov in mačk morajo čimprej javiti na županstvu morebitni beg živali ali simptome bolezni kot na primer nenadne spremembe v obnašanju, težave v požiranju ali premikanju, paralize, razdraženost, nenadno shujšan) e, spremembe v glasu, nenormalno težnjo po grizenju ali praskanju ljudi, živali in predmetov.
Veterinar KZE dr. Vida nam je včeraj povedal, da je nevarnost širjenja bolezni v tem zimskem obdobju precejšnja, ker se divjad v iskanju hrane približuje naseljem. Zlasti kdor hodi v naravo, naj bo oprezen in naj se ne dotika mrtvih živali. Kdor ni dal še cepiti psa, naj to stori čimprej, saj je cepljenje obvezno in je za kršilce predvidena kazen. Če se bo izkazalo, da je štandreški primer osamljen, vsaj kar zadeva mesto in neposredno okolico, ne bodo potrebni strožji ukrepi, v vsakem primeru pa je potrebna največja previdnost.
Gladovna stavka radikalcev
Trije predstavniki radikalne stranke na Goriškem so se odločili za tridnevno gladovno stavko "za dialog z jugoslovanskimi oblastmi", po zgledu tržaških radikalcev in predstavnikov te stranke v drugih krajih države.
Gladovno stavko izvajajo Emanuele Orlando, Ugo Raza in Renato Fiorelli-
■ Vodovodni konzorcij CAFO obvešča, da bodo uradi konzorcija jutri, 31. decembra, zaprti.
razna obvestila
Na območju sovodenjske občine bo danes, 30. t. m., mesečna akcija pobiranja starega železa, papirja in drugega materiala.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Rambo III«. S-Stallone.	>
VERDI 18.00-20.00 »Chi ha incastrato Roger Rabbit?«.
VITTORIA 15.15-20.15 »Red e Tobi, amicinemici«. Walt Disney.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Tucker«.
Zgodba, ki se zdi skoraj neverjetna
Priletna avtomobilistka trčila v nagrobnike in se hudo ranila
V dneh pred novim letom
Prve žrtve nevarnih petard Prijavili trgovca v Ločniku
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Fantozzi va in pensione«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Neumni bolničarji«. Ob 20. uri »Zvezda porno filma«. DESKLE ob 19.30 »Zdrav seks v zdravem telesu«.
Pravijo, da so pokopališča kraj večnega počitka. Očitno temu ni tako, kajti tudi tam nisi varen pred avtomobili. Prometna nesreča na pokopališču z udeležbo živih in mrtvih je mogoča. Tudi kaj takega se lahko pripeti, čeprav se zdi neverjetno in nemogoče. Pravzaprav se je zgodilo v sredo popoldne na pokopališču v Ločniku. Protagonist in obenem žrtev prometne nesreče je 78-letna avtomobilistka Margherita Cobatto, doma v Ločniku, Ul. Višini 2, ki je na zdravljenju na ortopedskem oddelku goriške splošne bolnišnice.
Ženica, ki se je v sredo popoldne za volanom svojega prinza namenila na pokopališče, je najbrž v časopisu prebrala vest, da tatovi v zadnjem času vlamljajo v avtomobile, parkirane pred pokopališči. O tem smo poročali tudi v našem dnevniku.
Kako se ubraniti pred nepridipravi? Cobattova je pogruntala, da si tatovi, če avto zapelje v notranjost pokopališča, ne bodo upali vlomiti. Rečeno storjeno.
Tatov res ni bilo, vendar so bile posledice, kot je slišati, precej hujše. Po obisku na grobišču je Cobattova spet sedla v svoj stari avto, da se odpelje proti domu. Iz pokopališča je bilo treba peljati vzvratno. In prav takrat se je pripetilo to, kar se zdi na prvi pogled nemogoče: avtomobil je šel pač po svoje, kajti zdi se, da je Cobattova povsem izgubila nadzorstvo nad vozilom. Avto je trčil v bližnje nagrobnike in jih tudi precej poškodoval. Posledice take nenavadne in nevarne vožnje
pa je občutila tudi voznica, ki so jo sprejeli v splošno bolnišnico s prognozo ozdravitve v treh mesecih zaradi zloma leve noge in drugih poškodb.
Priča neobičajne nesreče je bil namreč avtomobilist, ki je takrat peljal mimo pokopališča in takoj obvestil Zeleni križ.
Morda bi bilo ceneje avtomobil pustiti na parkirnem prostoru, pred pokopališčem. Poleg telesnih poškodb se namreč postavlja tudi vprašanje poravnave škode na nagrobnikih, saj pokopališča običajno niso odprta javnemu prometu.
Ponavljajoča se opozorila, da je prižiganje petard lahko tudi hudo nevarna zadeva, očitno ne zaležejo. Pokanje petard se bo ponavljalo tja do novega leta, kljub omejitvam prodaje. V goriški bolnišnici so te dni že sprejeli prve "žrtve" nadležne razvade, ki pa nekaterim prinaša lep dobiček. Trinajstletniku E. M. iz Ulice Maroncelli je eksplozija petarde odtrgala zadnji člen kazalca na roki, zaradi opeklin na roki pa se je po zdravniško pomoč zatekel 22-letni Paolo Miltoni iz Ul. Cravos 2.
To sta za sedaj dve prvi žrtvi. Upati je le, da bo zmagala pamet in da obra-
STALNA DEŽELNA EN0TEKA
»La Serenissima«
Gradišče ob Soči
Vina, peneča se vina in žganja dežele Furlanije -Julijske krajine ob novoletnih praznikih.
Urnik enoteke:
od 10. do 13. ure in od 16. do 24. ure Ob ponedeljkih zaprto
Tel. 0481/99528
čun ne bo hujši. Tudi ker so policijski organi že včeraj ugotovili kje je mladoletnik, ki mu je poškodovalo roko, kupil material. Eksplozivne naboje je v trgovini — papirnici in prodajalni parfumov — prodajal 25-letni Aldo Marega v Ločniku, v Ulici Udine. Med preiskavo so namreč policijski organi našli embalažo v kateri so bili najbrž spravljeni posebni naboji. Zdi se, da se Marega ni omejil na prodajo dobavljenega materiala, ampak je pokalice sam predelal. Menda je prav eden od teh eksplozivnih nabojev poškodoval mladoletniku E. M. roko.
O dogodku poročamo zato, ker obstaja upravičen sum, da je tako pripravljenih eksplozivnih nabojev še precej v obtoku in utegne priti do hujših nesreč.
Marego so prijavili sodišču. Ob tem velja zabeležiti, da je prodaja eksplozivnega materiala mladoletnikom prepovedana, trgovci pa morajo imeti za prodajo takega materiala posebno dovoljenje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — Ul. I. Maggio 94 tel. 790338.
Berite
»Novi Matajur«
3
pogrebi
Danes v Gorici: ob 10.30 Jože Urši 1 iz splošne bolnišnice v cerkev pri I5 J Ani in na glavno pokopališče, ob 10-Adelma Leban Zoff iz Palmanove cerkev pri Madonnini in na pokopa*1 če v Podgori, ob 12. uri Maria Car Paulon Marizza iz splošne bolnišm v cerkev na Svetogorski in na glav pokopališče.
■ m a mm, m s m m ** flB S m mm -a
m mm m mm m m m mm mm __________ ____
- - i-ff «■ Mm ms sy -e »g
m mm -mm m w mm a m m m m mm mm
k*i mm M ■■ m mm ’mm mm
SERVIS ZA PISARNIŠKE STROJE — IZVOZ-UVOZ Technical Assistance for Office Machinery
GORICA — Korzo Italia 76/78 — Tel. (0481) 33328 - 34610
Končala se je osrednja kulturna prireditev koroških Slovencev
Koroški kulturni dnevi posegli v aktualna vprašanja
Letos je minilo štirideset let od sprejetja Deklaracije o človekovih Pravicah OZN. Kljub temu da je bilo narejenih v tem obdobju nekaj korakov na poti osvobajanja človeka, pa so človekove pravice še vedno eden izmed centralnih problemov sodobnega sveta. Zato je bila poteza organizatorjev dvajsetih jubilejnih Koroških kulturnih dni vsekakor na mestu, ko so to tematiko uvrstili na dnevni red. Pri tem so izbrali kriterij, da problem osvetlijo z dveh zornih kotov, slovenskega in avstrijskega.
Ljuba Bavcona najbrž ni treba posebej predstavljati. Je eden največjih strokovnjakov za kazensko pravo, pridobil si je ugled v mednarodnem okviru, ta čas pa je tudi predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic pri SZDL Slovenije. V svojem predavanju je Bavcon izhajal iz dejstva, da so človekove pravice in njihovo varstvo starodavna tema, poznamo jo že iz grške zgodovine in zgodovinskega stališča, da je treba človeka zaščititi s pravom m ne z nasiljem. Vprašanje je seveda Univerzalnega značaja, saj so človekove pravice teptane povsod, tudi v demokratičnih državah, kot je ugotovil nedavni milanski kongres. Šele v zadnjih petih letih pa je na tem področju viden razvoj. Pred tem je bilo to vprašanje politični boj med dvema blokoma, v zadnjem času pa je, predvsem po zaslugi Gorbačova, dobilo univerzalen pomen in bilo je postavljeno na drugačne temelje. Predavatelj je nato govoril o človekovih pravicah v socialističnih državah, o krizi socialistične ideje, ki se je v totalitarnih državah sprevrgla proti delavskemu razredu, potem pa spregovoril o delu Pri SZDL. Varstvo in uveljavljanje človekovih pravic je v demokratični družbi civilizacijski, kulturni in pravni Problem. S tako vizijo so začeli delati tudi v Svetu pri SZDL ter jo podkrepili s stališčem, da človekovih pravic ni moč politizirati, če pa jih, pomeni, da v določeni družbi nekaj močno škripa. v Sloveniji so ta čas človekove pravice priznane kot osrednje vprašanje, od katerega je odvisna usoda celokupne
zgradbe. Če se bodo resnični konflikti preusmerili v pravne, in ne bodo le merjenje moči, smo naredili korak iz prazgodovine v zgodovino. Svet za varstvo človekovih pravic je doslej obravnaval 300 primerov, 100 so jih rešili, ostali pa so še v delu.
Feliks Bister, znani koroški kulturni in družbeni delavec, ki danes živi na Dunaju, je podpredsednik avstrijske Zveze za človekove pravice. Ugotovil je, da bo boj za dosego popolnih svoboščin tudi v Avstriji še dolg, opisal zgodovino avstrijske Zveze in njeno delovanje za uveljavljanje jezikovnih pravic manjšin. V tem smislu je bil tudi polemičen, saj je dejal, da je Zveza nastopila proti pedagoškemu ločitvenemu modelu na Koroškem, ta nastop pa je spravilo v dvom delo Slovencev samih, katerih predstavnik je pristal na ločevanje.
Živa diskusija, ki je sledila obem predavanjem, je pokazala, da so prireditelji Koroških kulturnih dni zadeli v črno, kar se je videlo tudi na popoldanskem delu zasedanja, ko je bila okrogla miza o urbani družbi in manjšinah v alpsko-jadranskem prostoru.
Koroški kulturni dnevi so tudi letos dokazali, da so osrednja kulturna in znanstvena prireditev koroških Slovencev in kot taka neobhodno potrebna za intelektualno, narodno in družbeno rast manjšine. Vendar tudi te dneve načenja negotovost in vprašljiva bodočnost, ki ni odvisna toliko od dobre volje organizatorjev, ampak od drugih faktorjev. Upati je, da ne bodo ti prevladali nad vsebino in življenjem tega prepotrebnega simpozija, ki je letos potekal v prostorih celovške univerze, kjer so bila vsa predavanja simultano prevedena. Čeprav navzven pomensko podčrtana, je bila odločitev prenosa sedeža KKD v univerzitetne prostore neumestna, saj je vseučilišče precej oddaljeno od mestnega središča, kar je marsikomu onemogočilo poslušanje zanimivih vsebinskih sklopov. A tudi to odločitev je narekovalo pomanjkanje sredstev...
MARIJ ČUK
Z očmi čudaka v današnji svet
Za osrednji dogodek letošnjih jubilejnih Koroških kulturnih dni lahko štejemo premierno predstavitev filma Tevžej. Za film je vladalo izredno pričakovanje in zaradi tega je bila predavalnica celovške univerze nabito polna. Tudi zato, ker je bila premiera iz najrazličnejših razlogov že večkrat prestavljena. Šlo je za nekaj več od golega kulturnega podviga, saj je Tevžej prvi igrani film, ki so ga Korošci oblikovali avtohtono, s svojimi močmi in fantazijo, ki pa bo najbrž še več časa razburjala slovensko javnost onstran Karavank. Odmeva bo film deležen tudi med Avstrijci, kar dokazuje tudi velika udeležba novinarjev na tiskovni konferenci.
Snemalec Miha Dolinšek in režiser Marjan Sticker sta skupaj s sodelavci in približno 50 nastopajoči-
mi opravila orjaško delo. Ekipa je v osmih dneh snemajo prepotovala Žilo, Rož in Podjuno, se soočala z najrazličnejšimi težavami in končno začela z montažo v prostorih RTV Ljubljana. Film, ki so ga po scenariju M. Stickerja začeli snemati spomladi 1986. leta, je bil dokončan junija letos. V njem nastopajo sami ljubiteljski igralci in ga lahko uvrstimo med tako imenovane neodvisne produkcije.
Prvi koroški igrani film Tevžej je posnet v črno-beli tehniki, traja 20 minut, je brez govorne nadgradnje, opremljen samo z glasbo. Lahko bi rekli, da gre v njem za krut simbolizem, krvavo metaforiko sedanjosti in življenjske usode bivanja slovenske manjšine na Koroškem, ki po svoji ali drugih krivdi nezadržno tone in propada. Prisega na mite,
kot sta vera in krščanstvo, v realnosti pa se obnaša čisto drugače in zavezuje Kristusu na križu oči, da ne bi videl grdobij, slepomišenja in izumetničenosti. Tevžej je na južnem Koroškem precej razširjeno ime za vaškega posebneža, "umsko prizadetega", izobčenega človeka in sam film je poskus prikazovanja vaškega vsakdana skozi njegovo optiko. In kaj se kaže skozi ta zorni kot? Samomor, klanje, procesija, vaška gostilna, v katero vdrejo turisti, podiranje dreves, ruvanje korenin...
Na koncu ostanemo nemi in pretreseni in sprašujemo se, kdo je večji čudak: ali tisti, ki so "normalni", ali pa tisti, ki intimno doživljajo grozo bivanja in bi radi s svojim telesom nadomestili drevo, ki so ga neusmiljeno posekali, (mč)
Za zbliževanje otrok in odraslih
Pionirski oddelek piranske knjižnice je ob letošnjem novoletnem praznovanju (28. decembra) organiziral ure prav-llc in srečanje s koprsko pesnico Lindo Cotič, ki je pred dedavnim v samozaložbi izdala drugo pesniško zbirko »Pes-na obroke« s posvetilom hčerki Aprili, ter vsem »malim« Ul vsem tistim »velikim«, ki niso in nikoli ne bodo »odrasli«. Zbirka otroških pesmi Linde Cotič pomeni nov pristop, nov način zbliževanja in tesnejšega komuniciranja med odrasli-?ii in otroci. Zbirka je koncipirana kot zbirek pesniških hstov, ki jih dopolnjujejo pobarvanke Aleksija Kobala in ,°t taka pomeni obogatitev tiste knjižne ponudbe, ki govori ° otroku in je tudi namenjena otroku. Ilustrator Aleksij ,°bal se enako poglobljeno kot avtorica v svojih pesmih vživlja v otrokov svet domišljije z likovnega zornega kota fn na spontan, nevsiljiv način spodbuja otroško radovednost 'n željo po dejavnem sodelovanju pri dogajanju v pesmih Samih, ki jih spremljajo igrivo lahkotne risbice-pobarvanke.
»Otroška pesem je igrarija, čenčarija. Igrarija v glavnem *at°, ker izhaja iz igre. Vse drugo je narejeno,« je nekoč ncjal Tone Pavček. Lindine pesmi so vedre, bralca pritegnejo s svojo sproščeno igrivostjo in pristnostjo toplih Čušev. Danes ko vse manj staršev najde čas za urico ljubezni n° lastnih otrok, je vsaka vesela pesmica lahko bolj vzgoj-n&. kot kopica jalovih šolskih vzgojnih prijemov, ki otroke Vs® bolj utesnjujejo, namesto da bi jim vzbujali domišljijo n? željo za odkrivanjem in spoznavanjem sveta. Ob prebiranju pesmi Cotičeve se večkrat vprašamo, kaj nam danes pomeni Posamezni otrok - enkratni individuum s svojimi drobnimi radostmi, vedoželjnostmi, »učenostmi«, vprašanji, dilemami; ^sčkrat preobremenjen s strahom pred svetom odraslih, ki svo-lc otroštvo praviloma preživi v prenatrpano velikih skupinah 1 oddelkih, kjer večkrat zaman išče kanček topline in sreče.
Vzgojitelji (ne po svoji krivdi) pa tudi starši, ga prečesto ne vidijo v tej njegovi enkratnosti, saj ob poplavi dnevnih opravil izgubljajo kontakt z njegovo nastajajočo osebnostjo, ki že v zametku nemalokrat pokazuje znake frustriranosti, katere poglavitni vzrok je otrokova neizživeta potreba po individualnem odzivanju in dokazovanju. Vemo, da je igra tesno povezana z intelektualnim razvojem otroka. Po ugotovitvah priznanega psihologa J. Piageta si otrok prilagodi resničnost po zakonih njegovega mišljenja. Sočasno živi v dveh svetovih - v svojem in v svetu odraslih. V prvem vlada načelo zadovoljstva, v drugem pa načelo resničnosti. V začetku doživlja otrok svet enotno. Pozneje ga razdeli na svet igre in svet stvarnosti. Pesmi Linde Cotič so obrnjene k otroku, vpete v njegov svet pristno in neponarejeno, po drugi strani pa prepričljivo in psihološko zadeto, kar otrokom omogoča, da prebirajoč te pesmi zaživijo v enotnem svetu in zadovoljijo svoje potisnjene želje oziroma, da dejavno razvijajo svoje miselne sposobnosti. Irena Levičnik, predsednica sveta SR Slovenije za predšolsko vzgojo meni, da smo z zbirko Linde Cotič dobili delo, s katerim bodo vzgojitelji in pedagogi lahko bogatili otrokov vsakdan; prebirali jim bodo pesmi, ponudili jim ilustracije Alekseja Kobala. Oboje skupaj pa bo kulturno doživetje, spodbuda za nove »zakaj?«, za nadaljnje »še!«, spodbuda za lastno ustvarjalnost, za komunikacijo in sožitje med otroki in starši oziroma med otroki in vzgojitelji. »Pesmi na obroke« so več kakor le sramežljiv poskus, celo nasprotno, omenjena zbirka namreč »vstopa« v slovenski kulturni prostor na nek način izzivalno in samozavestno, to pa je nova kvaliteta, ki na našem knjižnem trgu še vedno ni preveč pogosten po-iav-	SLAVKO GABERC
Človek jasnih besed in muzike Erik Satie
Ena izmed kult osebnosti »nove« dobe je moral postati tudi francoski skladatelj Erik Satie. Človek jasnih besed in jasne muzike je izzval umetniški snobizem na prelomu stoletja tako da je bistro bridko izrekal svoje nestrinjanje z vsem, kar je narejeno, poveličevano. Na njemu lasten način se je boril predvsem proti malikovanju, nakar čez dobrih sto let Erik Satie postane obenem žrtev in malik vseh tistih, ki česa drugega v življenju ne iščejo. Ekscentričnost, ki jo je živel, je utrujena »nova« doba izkoristila za revival in tako izmodelirala drugega Satieja. Napačno razumevanje je zelo zoprna posledica, je pa očitno zgodovinsko univerzalna, ker rojeva mite in trende in seveda snobizem. Konca še ni. Satijevstvo je danes še hujši utilitarizem. Satie služi različnim oblikam propagande, tudi reklami, Satie je postal sredstvo, ki ne propagira dobre glasbe, pač pa veliko ostalih posvetnih dobrin. Erik Satie danes ni več Erik Satie in Erik Satie bi resnično »... grozno bruhal od slabih, praznih stihov in gorkih razočaranj.« (Erik Satie)
Skladbo v obliki hruške je napisal Erik Satie. To je naslov klavirskega dela. Njegova bizarna fantazija v resnici zahteva oboroženega interpreta, ki obliko hruške vidi in voha, to pa pianistka Branka Parlič zagotovo ni. Satie je v svojem delu-igri ekskluziven. Njegove klavirske skladbe so včasih skorajda mozartovsko radostne, ker iz čistega veselja nad igro vrti vrtavko ponavljanja, otopelosti, ironije, statičnosti, praznine, ne da bi mu ob tem postalo slabo. Slabo mu postane takrat, ko ne igra igre z glasbo, ko mu svet vsili drugo obliko igre, bolj temne in strašne. Tega čudnega prepletanja igre z igro in neke otroške, svetle zaupljivosti Branka Parlič ni dojela. Čeprav ni igrala Skladbe v obliki hruške, je cikluse (Gymnopedie, Pieces froides in Les trois valses distingues) odigrala brez oblike, brez vida, vonja in duha, brez tona in barve, brez veselja, iz dolgega časa, iz prazne glave in telesa, iz poze. V resnici slabo tehniko je poskušala prikriti s chopinovskim manirizmom, »občuteno« in »romantično«, pod vsem tem pa snov iz ničesar. Tako kruto prazno je bilo njeno igranje.	MIRJAM ŽGAVEC
Na rallyju od Pariza do Dakarja
Italijan C. Terruzzi prvi med motociklisti
Senegalski motociklist Alassane (desno) je sklenil prijateljstvo z japonskim tekmecem. Prvi rezultati so pokazali, da ne eden ne drugi ne bo imel med tekmovanjem posebnih uspehov	(Telefoto AP)
GHADAMES — Po drugi etapi na tunizijskih tleh je bobneča karavana saharskega rallyja že gost polkovnika Gadafija.
V	južni Tuniziji so od Djimme do kraja Burdj Burgiba včeraj tekmovalno vozili 308 km po progi, katere težavnostno stopnjo je povečal dež iz prejšnjih dni. Mrzel veter je posebno nagajal motociklistom, ki so tudi utrpeli prve nezgode.
Med avtomobilisti je bil prvi belgijski as Jacky Ickx s sopilotom Tarinom (peugeot 405 turbo 16). Progo je prevozil v 3.23'10". Francoska avtomobilska hiša je dopolnila uspeh z drugim mestom Fre-guelina in Fenouila (peugeot 205) ter tretjim Vatanena in Berglunda (peugeot 405). Tema posadkama so namerili enak zaostanek 2'18".
V	konkurenci motorjev je etapo osvojil Italijan Terruzzi (cagiva), ki je zabeležil čas 3.13’25" in za 2'19" prehitel Francoza Neveaua (yamaha italia). Zaostanki ostalih so bili že občutni.
Lanski zmagovalec Edi Orioli se je uvrstil na 6. mesto z zamudo 9'5".
Kljub temu da so organizatorji za to izvedbo rallyja začrtali progo, ki naj bi bila varnejša, so že včeraj nekateri motociklisti izpadli. Francoz Pescheur se je pri padcu lažje udaril v glavo. Neroden je bil tudi rojak Galeron, ki si je zlomil gleženj. Smolo Francozov je dopolnil Ze-
nou, ki je ob zlomu zapestja zadobil tudi močnejši udarec v glavo.
Po tekmovalnem delu dneva se je morala karavana preseliti v 300 km oddaljeni Ghadames. Libijske oblasti so s hitrim postopkom opravile obmejne formalnosti.
Danes bo na sporedu celih 819 km dolga etapa od Ghadamesa do Sebhe v osrčju Libije. Gre za puščavski predel, kjer so tla pretežno prekrita s kamni. Dolžina etape je taka, da so nove nezgode vozačev skoraj neizbežne. Važno vlogo bo ob trdnosti vozil odigrala tudi vzdržljivost pilotov. Ob sedaj zelo moderni križarski vojni proti dopingu, si v izrazito potrošniškem biznisu nihče ne postavlja problemov, ko piloti redno jemljejo poživila, da ohranjajo zbranost.
Pescara - Haleb v 41 urah
PESCARA — Angelo De Rosa, 30-letni tehnični risar, je brez velikega hrupa opravil nenavaden podvig, s tem da je v 41 urah nepretrgane vožnje prevozil od Pescare preko Jugoslavije, Bolgarije in Turčije do Haleba v Siriji. Z avtomobilom peugeot 205 diesel je prevozil 3353 km. Med potjo so ga ovirale vremenske neprilike, največ pa promet tovornjakov. Že v Trstu se mu je pokvaril zaganjač in De Rosa je moral obdržati glavni motor pri »življenju« tudi med postanki za točenje goriva.
Danes v Obersdorfu pričetek novoletne skakalne turneje Intersport
Favoritov je kar precej
OBERSDORF — Na veliki 115-metrski skakalnici Schattenberg se bo danes začela tradicionalna, že 37. novoletna skakalna turneja Intersport, s katero se bo nadaljevala serija tekmovanj za svetovni pokal v sezoni 1988/89. Decembra so namreč najboljši skakalci že tekmovali na kanadsko-ameriški skakalni turneji in v olimpijskem Sapporu na Japonskem, kratek premor po napornih nastopih in potovanjih pa so skakalci izkoristili za trening, saj so novo sezono začeli s precej pičlim številom skokov.
Jugoslovanski skakalci so novo sezono začeli s spremenljivim uspehom, še najbolje oba brata Debelaka, ki sta doslej zbrala tudi največ točk v svetovnem pokalu. Posebej pomembno je, da se je v ospredje slovenskega skakanja spet vrnil mlajši brat Janez, ki je po hudem padcu pred poltretjim letom po pričakovanju stagniral, zdaj pa kaže, da se mu je zaupanje v svoje moči povrnilo, saj je bil kar trikrt uvrščen med najboljšo petnajsterico -v Thunder Bayu v Kanadi je bil 11. na srednji in 12. na veliki skakalnici, v Sapporu pa 9. na srednji napravi. Matjaž Debelak v decembru ni skakal najbolj zanesljivo, vendar pa je dosegel dve najboljši jugoslovanski uvrstitvi v novi sezoni - 8. mesto v Lake Placidu v ZDA in peto v Sapporu, obakrat na veliki skakalnici. Preostale jugoslovanske točke sta osvojila še Matjaž Zupan (10. mesto v Lake Placidu, velika skakalnica) in Rajko Lotrič (14. v Th. Bayu na veliki in 15. na srednji skakalnici v Sapporu). Iz povedanega je moč nazorno razbrati, da sta v uvodu v novo sezono odpovedala najboljša moža - Primož Ulaga in Miran Tepeš, ki sta na dosedanjih tekmovanjih veliko grešila in tekmecem podarila nekaj imenitnih uvrstitev, ki so se zdele na dosegu roke.
Podobna ocena velja tudi za italijanske skakalce, čeprav je treba poudariti, da je njihovo izhodišče veliko skromnejše od srebrne jugoslovanske ekipe z ZOI v Cal-garyju. Vendar kaže omeniti, da finski trener Hanno Le-pisto počasi sestavlja zelo obetavno mlado ekipo, v kateri bi zlasti mladi Roberto Cecon s Trbiža kmalu utegnil postati prava zvezda, ki bi italijanskemu skakanju prišla kot naročena. Vsi poznavalci smučarskih skokov namreč vedo, da so smučarski skoki prava pastorka italijanskega smučanja, pričakovanje SP v nordijskem smučanju leta 1991 v Val di Fiemme pa je priložnost, ki se mu ne bo ponudila tako zlepa. Mladenič s Trbiža, nečak nekdanjega reprezentanta Italije Maria Cecona, je še mladinec in če bi bil bolj izkušen, bi že v Kanadi in ZDA iztržil mnogo več kot 12. mesto na srednji skakalnici v Lake Placidu, kajti na treningu je bil zmeraj med najboljšimi, dosegal celo najdaljše skoke, vendar še ni uspel sestaviti po dva skoka v konkurenci, ki sta potrebna za dober končni seštevek in rezultat. Zato bo toliko bolj pomembno, kako se bodo zanj razpletale stvari na turneji Intersport, ki se bo po današnjem začetku v Oberstdorfu nadaljevala 1. januarja v Garmisch-Partenkirchnu, nato pa se bo iz ZRN preselila v Avstrijo, kjer bo 4. januarja tretja tekma, izredno odmevna skakalna prireditev pa se bo končala na tradicionalni zadnji postaji v Bischofshofnu, 6. januarja.
Na današnji tekmi bo nastopilo 98 tekmovalcev iz 20 držav, med temi bo tudi 8 Jugoslovanov (Ulaga, Tepeš,
Matjaž in Janez Debelak, Zupan, Lotrič, Štirn in debitant Primož Kopač) pet italijanskih skakalcev (Cecon, Lacedel-li, Lunardi, Pinzani, Sambugaro). Poleg Finca Mattija Ny-kanena, največjega skakalnega šampiona vseh časov, sodijo med favorite zlasti preostali štirje zmagovalci, Šved Jan Bokloev (edini, ki je v tej sezoni že dvakrat zmagal); Zahodni Nemec Dieter Thoma, ki je vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, Norvežan Vegard Opaas in novi finski zvezdnik Risto Laakkonen. Konkurenca je kot zmeraj na turneji strahovita in nikomur ne bo nič podarjeno. V jugoslovanskem taboru pričakujejo stopnjevanje forme in če bosta Ulaga in Tepeš vnovič prava stara stebra ekipe, dobrih novic iz Bavarske ne bi smeli pogrešati-
OTO GIACOMELLI
Primož Ulaga v tej sezoni še ni zablestel
Na SP slušno prizadetih
Andrea Sulini v Novi Zelandiji
Andrea »Andi« Sulini, nogometaš proseškega Primorja, je v sredo z milanskega letališča odpotoval v kraj Christchurch na Novi Zelandiji, kjer se bo od 7. do 17. januarja v dresu italijanske državne reprezentance udeležil 16. izvedbe svetovnih iger za slušno prizadete.
Na teh igrah, ki so vsaka štiri leta (gre v bistvu za pravo olimpi-ado), bo nastopilo okrog osemdeset italijanskih športnikov, pomerili pa se bodo v osmih različnih disciplinah in sicer v lahki atletiki, nogometu, kolesarstvu, plavanju, rokometu, odbojki, tenisu in streljanju).
»Andi« Sulini, oče je iz Križa, mama pa Barkovljanka, je star 22 let. Do lani je branil barve Giariz-zoleja, od letos pa zelo uspešno igra v 1. amaterski ligi s Primorjem, za katerega je v prvih 13 kolih dosegel šest zadetkov.
Zanj ni prvič, da nastopa z reprezentanco slušno prizadetih, to, da ga je državni tehnični komisar znova poklical v to selekcijo, za katero igra tudi več nogometašev iz višjih lig, pa je vsekakor lepo priznanje, nastop v Novi Zelandiji pa bo bržkone enkratno doživetje in tudi obogatitev, zaradi česar mu tudi pri proseškem društvu kajpak ne bodo zamerili, če se ne bo udeležil prihodnjih dveh prvenstvenih tekem v januarju.
Smučanje: po novem letu za točke SP
Tomba obljublja kar šest zmag
MOENA — Italijanski alpski smučarji so zbrani na skupnem treningu, da bi pred novimi tekmami za svetovni pokal našli potrebno zbranost. Važen cilj je tudi svetovno prvenstvo v Vailu (Kolorado).
V	središču pozornosti je seveda Alberto Tomba, ki je obljubil, da bo od januarja ponovno v dobri formi. Tomba je povedal, da računa letos na 5 zmag v svetovnem pokalu in na eno zlato kolajno v Vailu.
Naslednje tekme za svetovni pokal (dva smuka in superveleslalom) bodo na sporedu v švicarskem Laaxu.
Slovo Christe Kinshofer (ZRN)
MUNCHEN — Zahodnonemška smučarka Christa Kinshofer, ki je na zadnjih OI osvojila 2 kolajni, je povedala, da se zaradi bolečin v hrbtu poslavlja od tekmovalnega športa. Kinshoferjeva nosi posledice težjega padca.
Smučarski tek: Albarello pred Vanzetto
PIANI Dl BOBBIO — V smučarskem teku na 30 km je v okviru mednarodnega tekmovanja zmagal Italijan Marco Albarello. Progo je pretekel v i.19'50" in za 4 sekunde prehitel Vanzetto.
V	ženski konkurenci je na progi 5 km zmagala Karnijka Manuela Di Centa s časom 15'32".
Tekmovanja so se udeležili Vsi najboljši Italijani, konkurenca iz tujine pa je bila skromna.
Nogomet: potrdili kazen Lorieriju
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je, kljub prizivu Torina, potrdila vratarju Torina Lorieriju izključitev za dve koli. Delno pa je sprejela priziv Verone in Bertholdu znižala kazen od dveh na eno kolo prepovedi igranja.
Umrla mati Dina Zoffa
GORICA — Po kratki bolezni je včeraj umrla Anna Godeas (76 let), mati Juventusovega trenerja Dina Zoffa. Pogreb pokojne bo danes v Marianu del Friuli.
Nogomet: na »Olimpicu« 53 tisoč ljudi
RIM — Napredovanje preureditvenih del na olimpijskem stadionu v Rimu bo za jutrišnjo prvenstveno tekmo med domačo Romo in Napolijem omogočalo obisk 53 tisoč gledalcev. Kljub močno navitim cenam vstopnic zaradi manjšega obiska ne bodo dosegli rekorda blagajniškega izkupička.
Muller še vedno v Braziliji
TURIN — Brazilski nogometaš Muller, sicer član Torina, je še vedno v domovini. Nogometaš naj bi baje izgubil potni list in zato ni mogel odpotovati. Včeraj pa naj bi se stvar končno uredila in Muller je tako poletel za Evropo. Igralec naj bi bil danes popoldne v Turinu.
Žagalo: običajna »saudade« brazilskega emigranta
RIO DE JANEIRO — Bivši trener brazilske nogometne reprezentance Mario Žagalo je spoznal, da je kljub zlatim pogojem v Arabskih emiratih, prestižneje voditi ekipo, ki se lahko poteguje za svetovni naslov. Žagalo je povedal, da bi zelo rad vodil Brazilijo v boju za nastop na SP.
Minibasket: Zini & Rosenvvasser
Zdesetkani Kontovelci zasluženo zmagali
KONTO VEL - S. GIUSTO 49:36 (21:14)
KONTOVEL: Spadoni 13, Danieli 2, Foraus 2, B. Starc 6, Škerk 9, F. Štoka 2, D. Štoka 2, A. Štoka 6, M. Starc 5, Rustj3 2.
Čeprav jih je gripa zdesetkala, tak° da so nastopile skoraj same rezerve, 50 Kontovelci le iztržili obe točki. Tek®8 je bila precej izenačena, na koncu pa j® več kot posamezniki morda prevladal boljši kolektiv. (Spadoni)
SK DEVIN
obvešča, da je odložen odhod za zi®?' vanje v Bovec zaradi pomanjkanja snega. Datum odhoda bo javljen tak°I ko bodo snežne razmere ugodne. Xa' dalje obvešča, da se vrši vpisovanje za izlete in tečaje na snegu, ki bodo n® Podkloštru (Arnoldstein) štiri nedelj v januarju od 8. do 29. januarja l9”y' Za informacije vsak torek od 20. ure dalje na sedežu društva (osnovna šol Cerovlje) ali pri odbornikih.
Sergij Štoka
totocalcio
Atalanta - Como Bologna - Ascoli Verona - Fiorentina Juventus - Torino Lecce - Inter Milan - Sampdoria Pescara - Cesena Piša - Lazio Roma - Napoli Avellino - Catanzaro Cosenza - Bari Reggina - Messina Arezzo - Spezia
x
1
x 2
1	x
X
1 2
2 x
1 2
1	x 2
2
1 x 2 1
Sergij Štoka (letnik 1956) se je začel ukvarjati s karatejem pri 16 letih, prej pa je bil precej uspešen v atletiki, saj je z dobrimi rezultati nastopil na slovenskih športnih igrah. Sergij se je navdušil za karate, predvsem ko je začel trenirati shokotan. Pred tremi leti je bil med ustanovitelji našega društva Shinkai karate klub, kjer je trener in tekmovalec. Nastopil je na več tudi mednarodnih tekmovanjih. Prejšnji krat je Marij Čuk pravilno napovedal 9 rezultatov.
Favorit prve dirke v Rimu je nedvomno konj Etere D'Asolo (X). Od skupine X pozor tudi na Gialyja, čeprav štarta v drugi vrsti. Od skupine 1 naj omenimo samico Evelro-se,_ki je dober šprinter.
Čeprav ni v ugodnem položaju, je favorit druge dirke v Rimu) Calcos FA (X). Najnevarnejši tekmec bo Claymore (1). Že je dokazal, kaj zmore. Za uspeh se bori še Fibrix (2).
Zdi se nam, da lahko Agnone (1) tokrat v tretji rimski dirki računa na uspeh. Pot do uspeha mu bo gotovo grenil Fillppo (2), ki je bil na zadnjih dirkah vselej uvrščen med boljšimi. Fidelia Sbarra (X) zna dirkati tudi na zunanji stezi.
Četrta dirka v Rimu je najbolj negotova. Poskusimi srečo z regularnim konjem Educ Di Alba (1). Nevarna sta še hitri Borel (X) in Ermes Toscano (2), čeprav je slednji potisnjen v drugo vrsto.
v Firencah je naš favorit vse boljši Edipo RL (2). Erito (1) se lahko poteguje za zmago. Eclair (X) lahko preseneti.
Zadnja dirka bo spet v F*reD5ra. Naš favorit je Cerreto FC (2). k . meo (X) je v formi, Disinvolto (V ‘ kljub neugodni štartni številki P tako nevaren.
DIRKA TRIS
V Agnanu bo na štartu 16 K ,,i( Naši favoriti: Ruperto Guiscardo Abbot Ruler (9), String SectitonU Za sistemiste: Rustego (7), or (12), Rusty Salt (6).	_
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
X
1
2
1
1
X
2
1
2
X
1
2
X
2
X
Kratek obračun dosedanje poti naše združene košarkarske ekipe ob novoletni prekinitvi
Naravnati »jadranovsko nenormalnost«
Za marsikoga je prvenstvo v naši skupini B-2 ligaškega tekmovanja v dobršni meri potekalo, če že ne presenetljivo, pa vsaj nenavadno. Vrh prvenstvene razpredelnice so zasedle in krojile za nas neznane ekipe, med njimi dve taki, ki sta v minuli sezoni šele Prestopili iz C lige v višjo kategorijo. Nekatera moštva, ki so bila pred začetkom tekmovanja prisotna v vseh napovedih kot favoriti za osvojitev snega od prvih štirih mest, ki vodijo v krog dodatnih tekem, so zaradi podpovprečnih (Petrarca Padova) ali le povprečnih (Ravenna, Jadran, Virtus Padova) rezultatov, bila primorana precej časa biti na nezavidljivih mestih tekmovalne lestvice.
In kakšno je stanje sedaj, ko manjka do zaključka prvega dela sezone 88/89 *e še eno kolo? Podoba razvrstitve ekip kaže nekoliko realnejšo sliko, vsaj kar se prognoz tiče. Verjetno bo eni od nenadejano visokouvrščenih Postav, ki jim tega nismo obetali, uspelo tudi po povratnem delu biti med vodečimi, za ostala tri mesta pa naj bi se bila velika borba med nami, Raven-no, Faenzo in Virtusom iz Padove. V razpored tekem ostalih konkurentov se nisem ne vem kako poglobil, mi pa imamo takšnega, da kar proti petim moštvom, ki so uvrščena tako kot mi ali bolje, igramo doma. Za marsikatero normalno, toliko kvalitetno ekipo, kot je naša, bi to imelo dokajšnjo težo, za nas, ki smo jadranovsko nenormalni Pa je takšna računica bolj loterijskega značaja.
Nekaj ugotovitev iz jesenskega dela Pa žal neizpodbitno velja. Ne igramo iepo, da bi povprečen gledalec lahko užival ob naši igri, nismo dovolj temperamentni ali agresivni ali dovolj moški, začeten nivo forme, čeprav po solidnem pripravljalnem obdobju, je nizek, tako skupinski, kot posamičen. Noja drzna napoved (morda bolj skrila želja) po osvojitvi prvega mesta po končanem rednem delu prvenstva, se Je razpočila kot milni mehurček. Vzrokov je ponovno več, ker pa bi njih navajanje nekatere že dolgočasilo, jih faje ne bom omenjal, ker se želim izogniti ponavljanju. Ker pa vem, da marsikoga zanimajo podatki le, če so zraven imena, bom v par besedah ocenil Posameznike za njihov dosedanji delež.
Stalno prisoten in skoraj nikoli dorečen je z najmanj nihanji nastopal Robi Daneu. Če mu ne bi vse preveč-
krat prikrajšale maksimalen učinek prezgodaj storjene osebne napake, bi bila tokrat njegova ocena še višja.
Marko Ban, takšen ali drugačen, je vrednost stalnica. Breme igralnih let je vzrok po pravilu slabše začetne pripravljenosti, prevelik delež odgovornosti, ki si (mu) ga naloži(mo) pa včasih otopi ekipno prodornost in večji delež soigralcev. Se stalno pa so in bodo, dokler bo Marko igral, vse obrambne taktike nasprotnikov naravnane na zmanjšanje njegovega deleža v napadu.
Morda bi bil to en najplodnejših delov posameznih sezon VValterja Sosiča tudi v napadu, če ne bi bilo tistega presnetega zloma ličnice, prisilnega odmora pri fantastični telesni pripravi in nato nastopanja z zaščitno masko (s katero nekateri ne bi uspeli opravljati tudi najenostavnejših del, kaj šele garati po Walterjevo). Žal mi je pa tudi tega, da ga z mojo ihtavostjo pri vodenju tekme prevečkrat prisilim delati napake, ki žal zmanjšujejo njegov (moj, naš) učinek.
Nekateri bodo menili, da sem do Sandija Rauberja krivičen češ, da ga preslabo ocenjujem. Žal, sem pač preveč pod vplivom njegovih skritih rezerv, občudujočih telesnih zmogljivosti in mnogotere uporabnosti. Če mi (mu) bo s treningom uspelo stabilizirati njegovo igro, bo njegova uporabnost še večja.
Stalno sem občudoval Jadranov stil igranja iz časov Splihala in Žagarja, pa vendar vedno bolj koristno uporabljamo način igranja Andrea Manzana. V svojem repertoarju je do tedaj imel preveč izraženo vlogo počasnega, sigurnega prenašalca in delilca žog, ko bo sprejel še nekaj Jadranovega (Tolo-vega) bo njegova prisotnost še pomembnejša.
Za vse tri, o katerih bo govor sedaj, velja precej podobna ocena. Sandro Gobbo, Mauro Čuk in Klavdij Starc so veliki dolžniki soigralcem in našim privržencem. Razveseljivo je, da vsi trije stopnjujejo svojo formo in pričakovati je, da bo januar bolj njihov, kot je bila minula jesen. Kje iskati vzroke za njihov premali delež v igri Jadranovega prvega dela sezone? Pri Klavdiju otipljivih ni, morda so bolj osebne narave, Mauro je sedaj, ko je uvidel, da mu njegovo najmočnejše orož-' je - met ne gre najbolje od rok, to nadomestil z zelo uspešnim lovljenjem odbitih žog. S tem se mu bo vrnila sigurnost, še močnejši trening meta z njegovega mesta pa bo tudi dvignil število zadetkov.
Sandro je prvenstvo začel solidno. Da je začel njegov učinek pešati je morda kriva tudi moja zahteva, kako in kje naj igra. Vemo, da smo njega najeli kot igralca, ki bo odločilno prispeval uspešnosti Jadranove igre, predvsem z uspešnim skokom na odbito žogo. Do sedaj je bil Sandro krilni center in je njegova igra temeljila na dokaj uspešnem metu iz srednje razdalje. Pri 28 letih igralcu spreminjati način igre verjetno ni najenostavneje, njegova želja ugoditi mojim zahtevam, pa mu je vzela igralski imič, kar je vplivalo na močan padec forme. Na poslednjih dveh tekmah sva sklenila kompromis in pozitivna sprememba je bila takoj opazna.
Ta mlada dva naj mi oprostita, njun delež za gledalce ni merljiv, sta pa nam potrebna pri izpeljavi kvalitetnega treninga, predvsem pa sta vedri, pozitivni, kolektivu dobrodošli osebnosti.
Vam vsem, tako aktivnim in pasivnim spremljevalcem našega stremljenja nuditi čim več pa v teh prazničnih dneh želim zvrhano mero vere v naš uspešnješi Jadran, seveda ob vseh spremljajočih željah, ki se jih v trenutku, ko prihaja novo leto spodobi izreči-	PETER BRUMEN
V številkah - tokrat skupno
	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Blo-
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Obr.	Nap.	izg.	Dob.		kade
STARC	149	36:93	11:39	47:132	46:70	22	5	46	17	22	-
BAN	291	61:109	24:52	85:161	78:93	47	16	32	24	23	1
ČUK	174	70:143	-	70:143	30:40	63	23	18	18	-	9
RAUBER	153	63:119	6:16	69:135	19:34	32	28	22	15	3	2
DANEU	153	54:92	-	54:92	49:74	47	43	15	21	2	2
MANZANO	96	27:60	8:28	35:88	18:26	14	1	13	16	3	1
GOBBO	149	58:113	0:1	58:114	33:44	37	26	27	13	6	7
SOSIČ	66	27:40	0:4	27:44	14:25	12	1	19	19	7	-
PERSI	13	3:9	-	3:9	7:8	3	3	5	2	1	-
CORSI	3	1:1	0:1	1:2	1:2	0	1	1	1	-	-
ARENA	2	1:1	-	1:1	-	-	-	-	-	-	-
SKUPNO	1249	401:780	49:141	450:901	295:416	277	147	198	146	67	22
Novoletni odmor izkoriščamo za objavo skupnih statističnih podatkov Jadranovih košarkarjev po 14. prvenstvenih kolih, ko do konca prvega dela manjka le še ena tekma (8. 1. doma proti ekipi Dueville). Številke dokaj zgovorno odražajo učinek posameznih igralcev v tem prvem delu sezone.
Najboljši odstotek metov iz igre ima doslej Valter Sosič (61,4%), ki pa je izvedel le 44 metov. Marko Ban, ki je metal največ - skupno 161-krat -ima odstotek 52,8 (55,9% za dve točki, 46,1% za tri točke), v prostih metih pa 83,9% (bolje le Persi 87,5%, vendar pa v razmerju metov 8:93!).
Doslej najboljši skakalec na odbite žoge je Robert Daneu z 90 skoki, sledi pa mu Mauro Čuk s 86. Robi jih je v napadu pobral rekordnih 43, Mauro pa je Jadranov kralj pod svojim košem, kjer je ulovil 63 žog, vrh tega pa se lahko ponaša tudi z naj večjim številom blokad - 9 (na tej lestvici mu s sedmico sledi Gobbo).
Razmerje dobljenih in izgubljenih žog kaže, da je bil najbolj »razsipen« play-maker Klavdij Starc, bodisi v absolutnem kot relativnem merilu, saj je izgubil 46 žog, v razmerju pa je na minus 29. Čuk in Sosič sta v enaki meri zgubljala in »kradla« žoge, Daneu in Manzano sta edina s pozitivnim razmerjem plus 6 oziroma plus 3. Po številu dobljenih žog je glavni
Jadranov »lovec« Marko Ban s 24 dobljenimi žogami. Marko in Klavdij se tudi odlikujeta po svoji »nesebičnosti«, saj sta soigralcem poklonila 23 oziroma 22 asistenc.
Seveda bi bilo treba pri vseh teh številkah upoštevati število žog, s katerimi je vsak igralec razpolagal, vrh tega pa posamezne igralne vloge dokaj pogojujejo statistični učinek posameznikov, pri čemer so še najbolj oteženi zunanji igralci.
Lahko rečemo, da je odstotek 49,9 v skupnem ekipnem seštevku metov za dve in tri točke ponoven pokazatelj »strelskih« sposobnosti združene ekipe, a kaj, ko je obramba večkrat pešala...
Robert Daneu - najuspešnejši skok

Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din. trimesečno 12.000,- din, letno
45.000.	- din. Za organizacije in podjetja mesečno
7.000,	- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 1351-2348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 E ST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel, (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30. decembra 1988
Trideset let po zmagi revolucije se na Kubi odpira vprašanje nasledstva
Ali bo kastrizem preživel svojega voditelja Castra
HAVANA — Kljub temu, da ima že 62 let in da njegova oblast traja že 30 let je Fidel Castro še vedno trdno za krmilom Kube. Prav zato so razočarani vsi tisti, ki so upali, da bo prej ali slej povedal, kdo mu bo nasledil.
S čisto formalnega vidika je Castro že imenoval svojega naslednika. To je njegov brat Raul, ki združuje funkciji podpredsednika in obrambnega ministra. V sklepnem govoru na 3. kongresu kubanske KP je Fidel Castro odgovoril na ugibanja, ki so se pojavljala v vsem svetovnem tisku, z ironičnim stavkom, češ da ima Kuba že podpredsednika in da je torej imenovanje predsednikovega naslednika odveč.
Resnici na ljubo pa Raulovo napredovanje ni tako gotovo. Številni politični opazovalci navajajo, da bi kastrizem lahko zašel v krizo, če Castro ne bo pravočasno imenoval svojega naslednika. Raul Castro je le štiri leta mlajši od Fidela. Vsi mu priznavajo strateške sposobnosti, a samo na vojaškem področju. Manjka mu karizmatična avtoriteta, tako da bi lahko v najboljšem primeru zajamčil le neboleče začasno medvladje do imenovanja novega voditelja. Predvsem ameriški analitiki zgrešeno mislijo, da bo kastrizem propadel, ko bo končala vlada Castrove dinastije. Že res, da večina Kubancev priznava predvsem Castrovo avtoriteto, to
pa še ne pomeni, da lahko istovetimo kastrizem s Fidelom Castrom. Tropski komunizem, kot nekateri omalovaževalno imenujejo kubansko pot v socializem, je namreč skrajno zapleten pojav, ki nima primera v zgodovini marksističnega gibanja. Kot prvo je treba poudariti, da se je Kuba odločila za vzhodni blok, ker jo je v to prisilil VVashington. Za vse vvashingtonske administracije je bilo namreč manjše zlo, da je padla Kuba v objem vzhodnega bloka, kot da bi s svobodno politiko postala za zgled državam Latinske Amerike. Nič čudnega torej, da je kubanski komunizem svojevrstna zmes realnega socializma in latinske vročekrvnosti. Castru je navsezadnje uspelo preobraziti Kubance, jim dati pokončno držo in nacionalni ponos, kar ni bilo lahko v državi, ki so jo celo na Zahodu pomenljivo imenovali bordel za ameriške petičneže. Režimu je uspelo odpraviti nepismenost, prebivalstvo ima zdravstveno in socialno varstvo, ki je lahko za zgled vsaki državi. Gospodarstvo seveda doživlja krizo kljub izdatni sovjetski pomoči. Če pa pomislimo, da so na zadnjem kongresu partije pomladili CK in iz njega izključiti celo stare revolucionarne borce, lahko sklepamo, da bo kastrizem preživel Castra.
Prvi uradni obračun potresa v Armeniji
Ugrabitelji
izpustili
Mundulo
NUORO Pozno v noči na četrtek se je pri Ottani (kakih 30 kilometrov od Nuora). zaključila neprijetna avantura 27-letnega farmacevta Michelangela Mundule, ki so ga neznanci ugrabili 14. avgusta letos.
Ugrabitelji so farmacevta pustili nekje sredi travnikov, sam pa je moral pešačiti nekaj ur, predno je prišel do postaje karabinjerjev, kjer si je lahko končno oddahnil. Za njegovo osvoboditev so starši izplačali menda 300 milijonov lir, po nepotrjenih vesteh pa naj bi bila vsota dvakrat večja.
Fanta, ki je sin edinega lekarnarja v Dorgaliju, so ugrabili medtem ko se je nekaj po polnoči pogovarjal s svojo zaročenko v avtu. Mundulov Y10 je bil parkiran pri plaži Cala Fuile, v neposredni bližini kraja fantovega bivališča Cala Gonone. Neznanci s pokritim obrazom so njegovemu dekletu veleli, naj izstopi, sami pa so se z Y10 odpeljali do Dorgalija, kjer so ga zapustili.
Michelangelo Mundula je povedal, da mu ni bilo preveč hudo, saj so ugrabitelji z njim ravnali dokaj človeško. Manj navdušeni so bili preiskovalci, ki so izjavili, da jim v štirih mesecih ni hotel nihče pomagati, še najmanj družinski člani ugrabljenega farmacevta.
MOSKVA — Pristojne sovjetske oblasti so objavile prve uradne podatke o žrtvah in gmotni škodi, ki jih je 7. decembra povzročil potres v Armeniji. Izpod ruševin so reševalci potegnili 15.254 živih oseb in 24.900 trupel. V bolnišnicah je pozneje umrlo 427 ranjencev, politbiro pa v svojem poročilu ne piše, koliko mrtvih je še pod ruševinami, potres pa je zahteval najmanj 55 tisoč življenj. Gmotna škoda, ki so jo povzročili potresni sunki in požari znaša 4 milijarde rubljev oziro-
ma 18 tisoč milijard lir. Brez strehe je sedaj pol milijona Armencev.
S potresnega področja so oblasti izselile skoraj 108 tisoč prebivalcev, 76.244 jih sedaj živi v turističnih krajih ob Črnem morju. Večina brezdomcev pa se je moralo zadovoljiti z zasilnimi bivališči in šotori. V poročilu se nadalje politbiro zahvaljuje vsem reševalnim skupinam, ki so prišle iz tujine. V Armeniji je bilo takoj po usodnem potresu več kot 2 tisoč tujih reševalcev. Po njihovem zgledu bodo sedaj tudi v SZ ustanovili organizirane skupine za civilno zaščito.
Pračlovek je baje sestavil podlago vseh jezikov sveta
LOS ANGELES — Jeziki, ki jih govorijo posamezni narodi, so se skoraj gotovo razvili iz enega samega besedišča, ki ga je postopoma ustvaril pračlovek. Skupina jezikoslovcev skuša ugotoviti, kakšen naj bi bil ta svetovni »materni jezik«. Njihove raziskave segajo v obdobje, ko se človek še ni ukvarjal s poljedelstvom, torej približno 100 tisoč let nazaj. Jezikoslovci sicer priznavajo, da raziskava ni ravno enostavna, zato se bodo zadovoljili tudi z dokazi o jeziku, ki je bil v rabi pred 30 tisoč leti.
Sovjetski jezikoslovni zgodovinar Vitalij Ševoroskin je prepričan, da so se svetovni jeziki razvili iz skupne podlage, prepričanje pa utemeljuje celo z nekaterimi dokazi. Številne besede jezikov, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, so si fonetično in grafično podobne. Ta_ podobnost je zelo izrazita pri jezikih tako imenovanega indoevropskega izvora. Ševoroskin, ki poučuje na univerzi v Michiganu je kot primer navedel besedo oko: v straroruščini je oko »oko«, v angleščini »eye«, v nemščini pa »auge«. Iz raziskav, ki jih je opravil pa kaže, da je pračlovek pravil očesu »huka«. S Ševoroskinom se seveda ne strinjajo vsi kolegi, saj so nekateri prepričani, da se bodo njegove raziskave izjalovile, kot se je izjalovil že Darwinov poskus dokazovanja »monogeneze« jezikov.
Zahodnonemški admiral obsoja prisotnost tujih oboroženih sil na ozemlju ZR Nemčije
BONN — Admiral Elmar Schmahling, ki je sredi meseca stopil pred javnost z nenavadno kritičnimi besedami na račun kanclerja Kohla in obrambnega ministra Shultza, je v današnji številki hamburškega tednika Štern objavil daljše razmišljanje o zahodnonemški politiki zagotavljanja varnosti. Admiral, čigar politične simpatije so na strani socialne demokracije, izraža med drugim tudi prepričanje, da predstavlja nameščanje tujih čet na zahodnonemškem ozemlju »protinaravno stanje«, ki bi ga bilo treba končati.
Admiral je v vodstvu oboroženih sil odgovoren za raziskave in urjenja in obravnava tokrat snov, ki sodi v področje njegovega dela. Po njegovih besedah bi morala ZRN uresničevati takšno politiko, ki bi pripeljala do umika Američanov, do razpustitve vojaških zvez in odstranitve vsega taktičnega jedrskega orožja ter do »nove strukture zahodnonemške vojske«. Splošni politični položaj naj bi bil danes takšen, da dopušča vnovičen razmislek o izhodiščih zahodnonemške povojne politike, ki naj bi ne bila več zgolj reakcija na potrebe ali pričakovanja drugih. Pri tem admiral graja dejstvo, da je prizadevanje ZRN, da ustvari vtis »hvaležnega partnerja Američanov«, v povojnem času vodila k zamegljevanju »elementarnih razhajanj«.
Admiral zagovarja mnenje, da je danes med političnimi cilji ZDA in interesi ZRN »temeljno interesno navzkrižje«. ZDA po njegovem mnenju ne verjamejo, da je moč preseči soočanje s Sovjetsko zvezo; zato si prizadevajo to soočanje zgolj stabilizirati, medtem ko je ZRN do tega, da preseže konflikt z državami Varšavskega pakta. ZRN naj bi si prizadevala - tako Schmahling - zaključiti obdobje militariza-cije svojih zunanjih odnosov. Tudi v prihodnje naj bi sicer ostala zanesljiv partner v NATO, vendar pa ne more nenehno zanikovati svojega lastnega življenjskega interesa, ki se izraža v zahtevi po popolni odstranitvi vsega jedrskega orožja kratkega dometa, to je taktičnega jedrskega orožja. Nihče, tako izvaja admiral v nadaljevanju, ki hoče, da bi ga jemali resno, ne verjame več v razumno, se pravi načrtovano in nadzorovano uporabo jedrskega orožja v morebitni vojni. Kljub temu pa ZDA vztrajajo ravno pri tem in dokler bo tako, bo nad ZRN nenehno visel Damoklejev meč jedrske vojne.
Admiral, ki se tako uvršča med tiste, ki opozarjajo na dejstvo, da je ZRN vse bolj potisnjena v vlogo prednostnega jedrskega bojišča v morebitni vojni, se z ato zavzema za vnovično formuliranje strategije. Posestnikom jedrskega orožja je treba povedati, da ima taktično jedrsko orožje na ozemlju obeh nemških držav lastnosti strateškega jedrskega orožja, ker naj bi padalo po Nemcih in Čehih. Medtem ko so Američani še vedno ujetniki tistega razmišljanja, ki gradi na vojaško-političnem tekmovanju s SZ, je ZRN s politiko razoroževanja in politične stabilnosti na pravi poti. Treba bi bilo preseči filozofijo, ki skuša varnost zagotavljati z zastraševanjem. V ta namen pa bi bilo treba obrambno politiko zastaviti tako, da se mednarodne krize ne bi brž prevalile v oborožen spopad, marveč bi ostal na voljo kar največji manevrski prostor za razreševanje navzkrižij s političnimi sredstvi. Schmahling se v tej povezavi približuje predlogu, ki ga je pred časom že objavila tudi socialno demokratska opozicija, predlogu o takšni zasnovi obrambnih politik evropskih držav, ki bi ustvarila pogoje za »strukturno nezmožnost vojevanja napadalnih vojn«, se pravi za takšen razpored orožja in moštva, ki bi onemogočal nenadne prodore na ozemlje potencialnega nasprotnika.
Admiral se jedrskemu orožju ne odreka v celoti. Količino strateškega jedrskega orožja bi morali skrčiti na najmanjšo mogočo raven, ta raven pa je tista, na kateri jedrsko orožje še učinkuje kot faktor strateške stabilnosti med Vzhodom in Zahodom. To orožje bi moralo biti nameščeno na vsakokratnem nacionalnem ozemlju (in torej ne na morjih ali v tujini) ter tako, da je za udarec nasprotne strani nedosegljivo. Naloga tako razporejenega orožja pa naj bi bila zgolj v tem, da nasprotni strani ne bi prišlo na misel, da bi sama uporabila te vrste orožje.
Schmahling ni edini, ki je te dni razmišljal o okuženosti zahodnonemškega ozemlja z jedrskim orožjem. V začetku tedna se je na to področje spustil tudi parlamentarni strokovnjak vladajoče krščanske demokracije za obrambna vprašanja Riihe, ki je menil, da bi lahko v ZRN brez škode uničili štiri petine zalog taktičnega jedrskega orožja.
MARJAN SEDMAK
Božični darilci
Nilski konj Julie je 25. decembra postala mama. V memphiškem zoološkem vrtu je povrgla kar dva mladiča, kar je prava redkost. Med nilskimi konji j® očitno malo dvojčkov...	(Telefoto AP)
Pustite nas že pri miru!
Samica tasmanskega hudiča je »morala« predstaviti svoja dva zlodejčkaf® tografom, podviga pa ni bila prav nič vesela	(Telefoto A
Zaenkrat je še edina
Belih tigrov ni veliko na svetu, prikupna Sitarra pa je zaenkrat edina,^ ^ lahko ponaša s prav tako ljubkim in dragocenim naraščajem (Tete