3. INVESTICIJSKA PORABA
OBDOBJE JANUAR - MAJ 1980                     V                       ,V
V   petih mesecih letos so imele organizacije združenega dela prijavljenih 529.093 tisoč plačil za  investicije, kar je 9 % manj kot lani v enakem času.
Združeno delo je f inanciralo 47 % vseh plačil z lastnimi sred-stvi, 39,2% investicijskih plačil z bančnimi sredstvi, ostala investi-cijska plačila pa so bila financirana s plasmani preko bank od SIS in DPS in organizacij iz negospodarstva.
V  letošnjem letu je bila investicijska dejavnost bolj umirjena. V strukturi financiranja investicij je bil letos delež bančnih sredstev manjši, večji pa delež lastnih sredstev organizacij. To pomeni, da so se organizacije le začele naslanjati na lastne vire.
Več kot polovico investicijskih plačil odpade na področje in-dustrije, 13 % na stanovanjsko-rkomunalno dejavnost, 5 % na trgo-vino, 7,7% na izobraževanje, razliko pa predstavljajo ostala pod-ročja.                        .     ,
VIR: SDK - INFORMACIJA 0 GOSPODARSKO FINANČNIH GIBANJIH V OBDOBJU JANUAR - JUNIJ 1980 - OBCINE UUBLJANA - ŠIŠKA - Vrste porabe v prvem polletju leta 1980
OBDOBJE 1976 - 1979               :
Investicijska poraba v osnovna sredstva gospodarstva in negos-podarstva so v preteklih štirih letih imela naslednja gibanja:
-    v letu 1976 je investicijska poraba znašala 702.602 (v 000 din)
-    v letu 1977 je investicijska poraba znašala 973.103 (v 000 din)
-    v letu 1978 je investicijska poraba znašala 1.552.078 (v 000 din)
-    v letu 1979 je investicijska poraba znašala 1.535.019 (v.000 din) "      *
oziroma so indeksi naslednji:                                     '*r.:-.
-    1976/1977 jeindeks 138,50                        '  ,    \:
-    1977/1978 jeindeks 159,50
-    1978/1979 je indeks 98,90                                    •         ?     ,
-    1979/obdobje I.-V. 1980 je indeks33,20
4. IZGUBE                                                                                ^ _..;••¦ .;¦¦¦:; ¦  ;;¦¦ , :¦ ;jJv
I. polletje 1980 je 7 organizacij združenega dela s področja gospodarstva zaključilo z izgubo v skupnem znesku 176.321.233.
Omeniti moramo, da 90 % izgubo predstavlja izguba PETRO-LA - DO ZEMELJSKI PLIN Ljubljana z zneskom 159.990.398, ki ima sedež v naši občini, vendar s svojo plinifikacijo napaja celo Slovenijo.
Iz področja negospodarstva ima ena OZD izgubo, tako da skup-na izguba gospodarstva in negospodarstva znaša 182.874.901, kar je devetkrat več kot je le-ta znašala v obdobju januar — junij 1979 vvišini 24.602.406.
Izguba je nastala vsled nekritih:                                 '¦.
-    obveznosti iz dohodka - 145.371.634
-    izplačanih akontacij osebnih dohodkov in drugih s čistim do-hodkom nekritih obveznosti - 37.503.257.
Vzroki, zaradi katerih so imele OZD izgubo, so različni:
-    pri PETROLU - DO ZEMELJSKI PLIN: nedobave od strani dobaviteljev, neodjem od strani kupcev, devalvacija dinarja itd.,
-    pri ostalih OZD pa: nizka akumulativnost vsled dotrajanosti osnovnih sredstev, nepokrite terjatve na dan 30. 6. 1980, neso-lidno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, neekonomske cene itd.
Izvršni svet Skupžčine občine Ljubljana-Šiška je na svoji seji dne 5. 8. 1980 obravnaval vse OZD, ki so zaključile I. polletje z izgubo, imenoval delovne skupine kot pomoč pri razreševanju pro-blemov v predmetnih OZD-ih ter bo stalno spremljal gospodarska gibanja le-teh.