PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 75 (13.306)
Trst, četrtek, 30. marca 1989
Zvezni sindikat tokrat soglasen
Splošne stavke proti ukrepom vlade ne bo
CGIL, CISL in UIL pa že napovedujejo zaostritev protesta Javni uslužbenci bodo kljub vsemu stavkali 5. aprila
RIM Na finančne ukrepe, ki jih je vlada odobrila na velikonočni petek, sindikat zaenkrat ne bo odgovoril s splošno stavko. Tako so se dogovorile sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL na včerajšnjem zasedanju, dogovorile pa so se tudi za širšo mobilizacijo delavcev v obliki skupščin in informativnih sestankov na delovnih mestih. Čez 15 dni se bodo spet sestala osrednja sindikalna vodstva, preverila koristnost in uspeh delavskih zborovanj ter odločala o morebitni zaostritvi protesta.
Že danes pa bi morala tajništva CGIL, CISL in UIL objaviti odgovor na gospodarski manever. Prav tako danes bo sindikat sestavil posebno strokovno komisijo, ki bo skušala v najkrajšem času izdelati enotne predloge za reformo Krajevnih zdravstvenih enot in predstaviti alternativne oblike plačevanja samoprispevka za hospitalizacijo in druge zdravstvene storitve. Predlogi bi morali biti nared že prihodnji teden. Sindikat pa namerava tudi izdelati svojo platformo za sanacijo
državnega finančnega primanjkljaja.
Javni uslužbenci kljub vsemu trdno vztrajajo pri svojih odločitvah in so danes še enkrat potrdili vsedržavno stavko, ki je bo 5. aprila. Po mnenju predstavnika CGIL Grandija stavka ne bo samo protestnega značaja, pač pa bo dobila pravo politično težo. »Ne gre samo za odgovor vladi, ki zavlačuje s pogajanji za nove delovne pogodbe, temveč tudi za prvi otiplivejši odgovor nedavnim vladnim ukrepom.« Grandi, ki v CGIL zastopa javne uslužbence, se očitno ne strinja z »milimi« oblikami protesta in se zavzema za splošno stvako. Senatna komisija za ustavne zadeve bi morala danes razpravljati o mobilnosti javnih uslužbencev.
Razhajanj v sindikatu tokrat torej ni bilo, pač pa se je še utrdilo skupno nezadovoljstvo zoper ukrepe vlade. Sindikat hoče sedaj preveriti, ali se bo vlada držala svojih izbir in ali bo parlament sposoben uvesti popravke in spremembe vladni liniji.
Prvi nekoliko bolj miren dan po zadnjih spopadih
Na Kosovu pokopati padle napetost pa se ne popušča
Po uradnih podatkih se je število mrtvih povzpelo na triindvajset - Za zvezni sekretarjat za notranje zadeve že prisotne prvine oborožene vstaje
V Prištini je bil tudi za varnostnike včeraj miren dan	(Telefoto AP)
MARJAN DROBEŽ
PRIŠTINA — Na Kosovu so razmere še zmeraj zelo kritične, vendar včeraj ni bilo izgredov oziroma demonstracij. Varnostni organi in albanska narodnost so počastili svoje mrtve. V Suvi Reki so včeraj pokopali komandirja milice albanske narodnosti, ki je bil ubit v ponedeljek med demonstracijami v Podujevu. V vasi Preoce blizu Prištine pa so ob udeležbi velike množice Srbov spremili k zadnjemu počitku miličnika srbske nacionalnosti, ki je bil ubit med izgredi v Titovi Mitroviči. V prištinski bolnišnici sta včeraj umrla še dva demonstranta, tako da je med demonstracijami, po uradnih podatkih doslej izgubilo življenje 23 oseb. Po govoricah in zatrjevanjih, ki se vztrajno širijo, pa naj bi bilo mrtvih v resnici mnogo več. Zlasti v Prištini, kjer so v ponedeljek nekaj ur trajali pravi boji med demonstranti, ki so prekinili cesto Priština-Podujevo in varnostnimi organi, naj bi bilo precej mrtvih. Treba je namreč upoštevati, da so na obeh straneh uporabljali orožje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nov srhljiv zločin v Catanii
CATANIA V neki revni mestni četrti se je odigral srhljiv zločin. Karabinjerji so včeraj našli skoraj zoglenelo truplo neke ženske, na katerem so bili vidni znaki nepojmljivega nasilja. Karabinjerji so kmalu potem aretirali Paola Vittoria, ki je živel skupaj z umorjeno žensko. Ta je priznal, da je ženski uklenili gležnje in jo mučili ter spolno zlorabil že v njenem stanovanju. Bila je še živa, ko jo je odvlekel v zakotno uličico, jo imobiliziral z velikim kamnom, ki ji ga je spustili na r°ko, nato jo je še polil z bencinom in zažgal.
Preiskovalcem več ur ni uspelo Prepoznati zmaličenega trupla. Njen morilec, ki ga v okolici imenujejo »četrtinka« zaradi njegove majhne postave pa je kmalu klonil in priznal, da je Rito Torrisi, tako je bilo ime žrtvi, umoril, ker Je živela zelo neredno in ga je vedno žalila zaradi njegovega ne ravno prijetnega videza. Preisko-valci ne izključujejo, da je bila žrtev povezana s krajevno mafijo.
Po hudih pouličnih spopadih, so tudi včeraj demonstrirali v Ajacciu
Na Korziki je zavladalo napeto premirje Sindikati bi lahko pristali na pogajanja
PARIZ — Na Korziki je ozračje še vedno izredno napeto. Včeraj se sicer njso ponovili poulični boji, več kot 2.500 javnih uslužbencev, ki že dalj časa stavka, pa je demonstriralo proti osrednji francoski vladi. Stavkajoče osebje se je zbralo na ulicah v Ajacciu in tako polnoštevilno odgovorilo pobudi sindikatov, ki zahtevajo povišanje plač in primerne ukrepe proti draginji na otoku.
Predsinočnjim je v Bastii eksplodiralo. Množica Korzov se je zbrala na trgu pred prefekturo in vzklikala protivladna gesla. Na strehi prefekture se je prikazalo nekaj policistov, ki so pričeli metati solzilce. Množico je zgrabila panika, pričelo pa je leteti kamenje. V kratkem je mestno središče postalo pravo bojišče. V spopadih med demonstranti in policijo, je bilo ranjenih 14 oseb. Medtem ko so v Bastii žan-darji preganjali demonstrante s solzil-ci, se je v Ajacciu zbralo nekaj sto demonstrantov, ki so iz protesta zažgali svoje davčne prijave za leto 1988.
Sindikati so včeraj sprejeli ponudbo francoskega predsednika vlade Rocar-da, ki je pripravljen ponovno odpreti sindikalna pogajanja, vendar zahtevajo od »pariške vlade«, da pošlje ministra za javne uprave Michela Durafou-ra na pogajanja na Korziko. Otočani niso prav nič navdušeni nad politično dejavnostjo ministra za proračun Michela Charasseja. Množica demonstrantov je včeraj sežgala lutko, ki ga je predstavljala.
Val stavk in protestov je povzročil otoku, ki živi predvsem od turizma, ogromno gmotne škode. Protest javnih uslužbencev je povzročil tudi blokado izplačil marčevskih plač in pokojnin, trajekti so že nekaj dni prazni, letališči v Bastii in Ajacciu sta zaprta. Korzičani so še posebno ostro reagirali na odločilo francoske vlade, da prekine vsa pogajanja s sindikati. Kar najbolj skrbi Korzičane so vsekakor cene prevozov, ki so izredno visoke.
Na sliki (telefoto AP): francoski žandarji so s ščiti napravili živo barikado pred demonstranti
Mladoletnika preusmerila madžarsko letalo
PRAGA Preusmeritev tupoleva 154 madžarske letalske družbe Malev je trajala pičli dve uri. Neprijetna pustolovščina na potniškem letalu, ki je krilo redno progo Bu-dimpešta-Amsterdan, se je pričela v Pragi. Dve oboroženi osebi sta vdrli v kabino in veleli poveljniku letala, naj vzleti in prosi za prosto pot v ZDA. Pilot je napadalcema povedal, da je letalo primerno samo za krajše polete, zato je dvojica hotela v Barcelono.
Na letališču so češkoslovaške oblasti skušale pregovriti ugrabitelje, naj izpustijo vsaj ženske in otroke. Po daljšem dogovarjanju je dvojica pristala na zahteve oblasti, na krovu letala pa je ostalo deset potnikov in štirje člani posadke. Tupolev je bil tako namenjen v Španijo, ugrabitelja, ki sta bila oborožena s lovskima puškama, pa sta pričela naštevati nič koliko zahtev. V zameno za dvajset talcev sta že v Pragi dobila madžarskega generalnega konzula.
Letalo je nato pristalo v Frankfurtu, kjer sta se ugrabitelja predala oblastem. Tako se je zvedelo, da sta bila to mladoletnika slovaške narodnosti. Starejši je star 16, mlajši pa 15 let. Da bi se lahko vkrcala na letalo, sta v Pragi ugrabila neko uradnico in jo izpustila malo pred vzletom.
Na sliki (AP); podobno letalo so včeraj preusmerili iz Prage v Frankfurt
Prijateljski nogometni tekmi proti Romuniji
Poraz Vicinijevega in Maldinijevega moštva
a. □ □
V italijanski košarkarski A-2 ligi
Goriški San Benedetto klonil le s točko razlike
□ n n .
Kandidatura za zimske olimpijske igre 1998
Dokument Trbiža, Kranjske gore in Beljaka olimpijskemu odboru
NA 10. STRANI
Po desetdnevnih krvavih spopadih med kristjani in muslimani
Arabska liga dosegla premirje v Bejrutu Sirska prisotnost glavni vzrok napetosti?

BEJRUT Po desetih dneh krvavih spopadov med kristjani in muslimani, ki so jih aktivno podprle sirske okupacijske sile, je v Bejrutu končno zavladalo premirje. Poveljnik krščanskih oboroženih sil general Michel Aoun, ki se je pred meseci proglasil za premiera, je svojim enotam ukazal naj prenehajo s topovskim obstreljevanjem zahodnega Bejruta.
Aoun je prekinil sovražnosti na zahtevo Arabske lige in po obljubah, da bodo tudi Sirci spoštovali premirje. Po vsem sodeč je glavni akter sedanje prekinitve ognja iraški zunanji minister Tarik Aziz. Irak je namreč po koncu zalivske vojne začel moralno in materialno podpirati libanonske kristjane, da bi se tako posredno maščeval nad Sirci, ki so v zalivski vojni podpirali Iran.
Resnici na ljubo je maronitom ta pomoč prišla v zadnjem trenutku, saj so Sirci v bistvu že ogrožali krščanske enklave. Kot običajno ni povsem jasno, kdo je pred desetimi dnevi začel sovražnosti, to pa v libanonski desetletni državljanski vojni ni niti tako pomembno. Pomembnejše je dejstvo, da tokrat krščanski maroniti odločno
zahtevajo umik sirskih okupacijskih sil. Arabska liga sirskim enotam ni podaljšala mandata, tako da je njihova prisotnost na libanonskem ozemlju skrajno sporna. Med drugim so se Sirci v vseh teh letih obnašali kot zavojevalci, ki so podpirali hegemonistične težnje libanonskih šiitov gibanja Amal. Z njihovo pomočjo so najprej likvidirali levo usmerjene sunitske morabitunovce, sledili so jim suniti, nato pa še Arafatovi Palestinci, medtem ko so se Džumblatovi druži raje umaknili v Šuf.
V zahodnem Bejrutu pa sta kljub sirski prisotnosti zavladala brezvladje in kaos. Ugrabitve, plenjenja, ropi in politični umori so postali tragična vsakdanjost. Številni politični opazovalci so sirsko »nesposobnost vzdrževanja reda in miru« ocenili kot taktiko, ki naj bi libanonske politične sile izčrpala do take mere, da bi prej ali slej postali lahek plen Sirije. V Damasku se še niso odpovedali stari ideji o ustanovitvi velike Sirije, v kateri ne bi bilo prostora za samostojno libanonsko državo.
Na sliki (telefoto AP): kljub premirju pa so tudi včeraj občasno padale granate, tako da se stopnjuje beg meščanov proti jugu, ki ga nadzirajo Izraelci.
Politična bitka sedaj v Beogradu
BEOGRAD — Politična bitka se je ponovno preselila v Beograd na partijska in na državna predsedstva, ki morata oceniti položaj in sprejeti ustrezne ukrepe. Obe predsedstvi sta se najprej ločeno potem pa skupaj sestali v torek od 17. ure popoldne pa do polnoči. Poročali so vsi odgovorni pokrajine od predsednika Kolgecija, predsednika partije Morine, pa do odgovornih za notranje zadeve, za armado in za posebni odred milice. Uradno sporočilo zelo lakonično in generično govori o izredno nevarnem položaju in o ustreznih ukrepih, da se zagotovi red in mir in o borbi z albanskimi iredentisti in separatisti.
»Iz dobro obveščenih krogov« pa smo izvedeli, da to pomeni, da je treba narediti vse, da se na Kosovo vrne mir. V tej zvezi je bil seveda govor o represivnih ukrepih istočasno pa je bil tudi govor o političnih ukrepih in političnih sredstvih. Kakšna pa je, oziroma kakšna bo, konkretna oblika teh ukrepov, pa bo pokazala prihodnost. Trenutno je na Kosovu vidna in občutna samo represija.
Predsedstvo ZKJ je istočasno tudi uradno sporočilo, da je predsedstvo glasovalo in z večino glasov zavrnilo zahtevo ZK Vojvodine, da se odstavi predsednika ZKJ Stipeja Šuvarja. V prihodnji številki partijskega glasila Komunist bodo objavili podrobnosti o glasovanju in o stališčih.
B. S.
V Milanu odprli proces proti 75 članom sekte Scientology
MILAN Včeraj so v milanski sodni palači odprli proces proti 75 pripadnikom verske sekte Scientology. Versko gibanje je ustanovil ameriški pisatelj Ron Hubbard, poslovanje sekte in širjenje verskih dogm pa je večkrat podobno izredno rentabilnemu biznisu. Prav zaradi tega se je nekaj desetin zagrizenih »scientologov« znašlo na zatožni klopi, obtožbe pa niso blage, saj gredo od združevanja v prevratniške namene in protizakonitega opravljanja zdravniškega poklica, do goljufije in izkoriščanja neprištevnih oseb.
Obtoženci trdijo, da jim je sojenje »v čast«, zavračajo sleherno obtožbo in trdijo, da gre za protiversko gonjo. Pred sodno palačo so včeraj spustili tudi na desetine golobic (na sliki), saj pravijo, da so le verska manjšina, Ki se od 1977. leta bori za spoštovanje človekovih pravic. Kako je s spoštovanjem tuje denarne lastnine pa je skrivnost, ki jo bo skušal razrešiti milanski sodnik.
Slovenska podružnica Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo
LJUBLJANA — Skoraj ne mine teden, da se ne bi v Jugoslaviji (najpogosteje pa v Sloveniji) rodila nova zveza, združenje ali društvo, ki širijo prostor demokratizacije. Tako je bilo včeraj v Ljubljani prvo zborovanje Združenja za jugoslovansko demokratsko pobudo, ki ima sicer sedež v Zagrebu.
Slovenska veja te skupine državljanov, kakor so se uradno registrirali, je bila do včerajšnje predstavitve miniaturna in je štela le pet članov, odslej pa bodo delovali kot slovenska podružnica združenja, ki se zavzema za konstituiranje Jugoslavije kot demokratične in federativne skupnosti enakopravnih državljanov in federalnih enot, s političnim pluralizmom, ki ga je treba pravno zajamčiti, ne pa zgolj dopuščati.
Kot je poudaril eden od ustanoviteljev združenja za jugoslovansko demokratsko pobudo dr. Predrag Matvejevič, nikakor ne želijo postati stranka, saj jih oblast ne zanima. Radi bi le združili razumnike dobre volje, ki so pripravljeni (ob popolnem spoštovanju razlik, ki obstajajo, pa naj bodo idejne, nacionalne, politične ali verske interesne) v demokratičnem dialogu skupaj iskati izhod iz sedanjega položaja, čeprav zagrebški sedež ne deluje v okviru SZDL, se bo ljubljanska podružnica najverjetneje zatekla pod okrilje te organizacije, saj ji tak način delovanja vendarle prinaša določene ugodnosti (pisarna, kakšen dinar za stroške in podobno).
(Z. Š.)
e Na Kosovu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Prelivanje krvi ima velik odmev in je povečalo zaskrbljenost za nadaljnji razvoj kosovske krize. Zvezni sekretariat za notranje zadeve Jugoslavije je ocenil, da demonstracije albanskega prebivalstva dobivajo pomen in obeležja oborožene vstaje. Dejansko so v raznih krajih, tako v Prištini, Urošev-cu, Podujevu, Titovi Mitroviči, v vasi Žur pri Prizrenu in drugod potekale prave bitke. Demonstranti so z uničevalno ihto uničevali vozila, izložbe, razna poslopja in domove Srbov in Črnogorcev. V Titovi Mitroviči so s kamenjem napadli tudi otroški vrtec, v Peči pa obrate znanih srbskih bratov Karič, ki razvijajo drobno gospodarstvo na Kosovu. Varnostni organi pa so uporabljali tudi oklopna vozila in vodne topove. Milici, ki je razganjala razjarjene demonstrante so nudili psihološko pomoč vojaška letala in helikopterji, ki sicer občasno preletavajo Prištino in druge predele Kosova.
Novinarji s težavami opravljajo svoje delo. Včeraj so televizijski ekipi iz Ljubljane prepovedali, da bi posnela prizore v Podujevu, kjer so v prejšnjih dneh bile srdite demonstracije albanskega prebivalstva. Novinarji agencije Tanjug in časopisov iz Beograda so s svojih vozil odstranili registrske tablice, ker avtomobile s srbskimi registracijami pogosto kamenjajo. Policijska ura traja od 20. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Novinarjem organi za notranje zadeve doslej še niso izdali prepustnic, ki bi jim dovoljevale prosto gibanje tudi v nočnem času, to je med policijsko uro. Sicer pa bi prepustnice veljale samo en dan.
Na Kosovu politika, varnostni organi in posamezna občila, ki izhajajo ali oddajo v Prištini, izvajajo pravo fizično in politično represijo proti albanski narodnosti. Stanje je do skrajnosti napeto, tako da sedaj nihče ne govori o sožitju med narodi in narodnostmi, ki žive v pokrajini. Takšnih etničnih skupnosti pa je na Kosovu skupaj kar 18. Sožitje je zagotovo edina alternativa sedanjemu dramatičnemu stanju krize in nasilja, ki grozi neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Jugoslavije in tudi miru v Evropi.
Spremembe ustave in vprašanje četverice v včerajšnji razpravi slovenskega parlamenta
LJUBLJANA - Včeraj se je začelo dvodnevno zasedanje slovenskega parlamenta, ki ima tokrat na dnevnem redu izredno pomembne zadeve. Prvi dan je bil posvečen razpravam o spreminjanju slovenske ustave, prvemu poročilu poslanske preiskovalne skupine, ki proučuje okoliščine in posledice procesa četverici pred vojaškim sodiščem lani, in stanju v slovenskem zdravstvu in šolstvu. Danes pa bosta pred slovenske parlamentarce stopila podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik, beseda pa bo tekla o razmerah na Kosovu in političnem stanju v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh.
Parlament včeraj ni sprejel osnutka sprememb slovenske ustave. To bo predvidoma storil na prihodnjem zasedanju 14. aprila. Sprejem sprememb slovenske ustave pa je napovedan za september. Poslanci so od republiške ustavne komisije zahtevali, naj se v novem tekstu jasno opredeli postopke za preverjanje narodove volje v zvezi s pravico do samoodločbe slovenskega naroda, uredi vprašanje svobode političnega organiziranja. Eden izmed pomembnih predlogov je, naj se vsaj eden izmed zborov slovenskega parlamenta voli neposredno in predstavlja državljane kot take (ne pa v njihovih
družbenih vlogah, kot sedaj - kot delavce v enem, občane v drugem in politična bitja v tretjem).
Najpogostejša kritika dosedanjega dela republiške ustavne komisije je bila, da se preveč togo drži določil zvezne ustave. V Sloveniji pa bi morali ustavnopravno zavarovati politične pridobitve zadnjih let (slovensko pomlad).
»Okvir, v katerem ponovno razpravljamo o slovenski ustavi, je krvav,« je opozoril Tone Pavček, Mira Klinar pa predlaga, naj se vnaprej zavrne možnost sprejemanja ustavnih sprememb v izrednih razmerah (kot je to moral pred dnevi storiti kosovski parlament), saj bi tako sprejeta drugačna ustava bila nelegalna in nelegitimna.
Že drugič pa se je včeraj slovenski parlament ukvarjal s prvimi ugotovitvami dela poslanske skupine za proučitev okoliščin in posledic procesa četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in že drugič družbenopolitični zbor ocen poslanske skupine, da je vsebina ukradenega vojaškega dokumenta protiustavna in v nasprotju z načeli pravne države, ni sprejel (zmanjkal je en glas). Delu skupine, katere član je tudi sam bil, se je še posebej ostro upiral polkovnik Albin Kadunč, ki je odpovedal nadaljnje sodelovanje pri njenem delu, nekatere njene člane pa osumil, da delujejo pristransko, nekatere njegove
besede pa je bilo mogoče razumeti tudi kot grožnjo Odboru za varstvo človekovih pravic. Ko je že vse kazalo, da je delo skupine izgubljeno tudi za to zasedanje, je zbor združenega dela dal družbenopolitičnemu zboru predlog, naj o stari še enkrat danes premisli in tako bo danes prišlo že do tretjega glasovanja o poročilu poslanske preiskovalne skupine.
Slovenski parlament se je še seznanil s sklepom predsedstva SFRJ o usodi predloga Slovenske socialistične zveze, naj predsedstvo obtoženo četverico oprosti prestajanja kazni. Odgovor predsedstva SFRJ so poslanci dobili z oznako »strogo zaupno«, lZ katere je mogoče sklepati, da gre za negativni odg0' vor.
Slovenski parlament je še zavrnil gradivo prejšnje zvezne vlade jugoslovanskemu parlamentu 0 domnevnih napadih na Jugoslovansko ljudsko armado (med katere je všteto tudi delo zgoraj omenjene poslanske preiskovalne skupine slovenskega parlamenta, ki da se nezakonito vmešava v vodenje m poveljevanje v JLA in da se je protizakonito seznanila z zaupnim vojaškim dokumentom), danes pa se bo seznanil s pismom predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča, ki ga je ta poslal predsednik11 jugoslovanskega parlamenta, naj sporno gradiv0 prejšnje vlade umakne iz obravnave.
DEJAN VERČIČ
Bruseljski imam in njegov knjižničar umorjena zaradi Rushdiejevega romana
BRUSELJ V večernih urah so neznanci umorili direktorja in knjižničarja bruseljske mošeje. Izhodišče dvojnega umora naj bi bili Satanski stihi, ki jih je napisal Salman Rushdie.
Obe trupli sta ležali v uradu imama Abdulaha Ahdela, ki je bil tudi upravni tajnik bruseljske mošeje. Poleg Ahdela, ki so ga pokončali s tremi streli v glavo, je ležal Salam el Behir, ki je bil doma iz Tunizije, v mošeji pa je skrbel za knjižnico. Dvojni umor so odkrili nekaj po osmi uri, ko so se verniki pričeli zbirati za molitev ob sončnem zatonu.
Bruseljska policija ni posredovala posebnih podrobnosti glede umora, vendar kaže, da sta bili obe žrtvi že večkrat tarči ostrih besednih napadov islamskih fundamentalistov.
Kamen spotike naj bi bil roman Satanski stihi, ki je prav v Bruslju povzročil veliko razburjenja. Množice so namreč preplavile ulice in glasno podpirale ajatulahovo smrtno obsodbo, imam Ahdel pa ni nikoli zahteval »krvne osvete« v imenu islama.
Še pred kratkim je bruseljski imam izjavil, da živi v demokratični in svobodni državi, kjer ima vsakdo pravico, da izraža svoje mnenje. Prav zaradi tega je bil proti preganjanju indobritanske-ga pisatelja.
Po zadnjih vesteh, naj bi bruseljska policija priprla neko žensko, ki je osumljena, da je umorila Ahdela in Behira. Ženska naj bi bila tajnica v službi pri islamskem kulturnem centru v Bruslju. Pri sebi je imela pištolo, s katero naj bi streljala na imama in na knjižničarja.
Pred sodnike zaradi priponk
LJUBLJANA — Tanjug je včeraj posredoval vest, da j® tetovsko sodišče na predlog tožilca sprožilo kazenski P0** pek proti novinarjema ljubljanskega tednika Mladina M® janu Florvatu in Adrianu Kiršiču ter novinarki ljubljansK ga radia Tanji Barašin. Ti so kot poročevalci prejšnji ted® obiskali zahodni del Makedonije, kjer živijo pretežno ^ banci. S seboj so imeli Mladinine priponke z napisi »K05.^ vo - moja dežela«, »Življenje damo - Kosovo ne damo« 1 »Mladina«. S tem naj bi kršili javni red in razpihovali na° . onalno mržnjo. Priponke so v obtoku že mesec dni in d°s niso bile prepovedane.	p
Kot je poročal Tanjug že prejšnji teden, so kazen5 pregon omenjenih novinarjev zahtevali že prejšnji ted predstavniki tetovske partijske, mladinske in organizme socialistične zveze.	-p
Sicer pa so med njihovim bivanjem v Tetovu pripadn1^ službe državne varnosti za nekaj ur priprli in zaslišali ob priponkah pobrali tudi vse izvode tednika Mladina, so jih novinarji imeli pri sebi.	D. v"
Biasutti posegel j)ri De Miti: Cimprej zakon za obmejna področja
TRST — Predsednik deželne vlade Biasutti je posegel pri ministrskem predsedniku Ciriacu De Miti, na katerega se je obrnil s prošnjo, da bi rimska vlada sprejela nujno obvezo za odobritev, v kratkem roku, zakonskega osnutka o razvoju gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, v pokrajini Belluno in sosednjih področjih.
Predsednik Dežele se je poleg tega obrnil tudi na načelnike svetovalskih skupin v senatu, katerim je poslal pismeno noto s podobno vsebino in v kateri med drugim poudarja, da je potrebno in zaželeno, da bi vse politične parlamentarne skupine prevzele odgovornost, da bi se odobritev zakonskega osnutka ne zavlekla predolgo in da ne bi prišlo do vrste sprememb, ki bi lahko popolnoma spremenile bistvo ukrepa.
Predsednik Biasutti nadalje poudarja, da zakonski osnutek, ki ga je lanskega junija odobrila poslanska zbornica in o katerem je v prejšnjih tednih začela razpravljati senatna komisija za proračun, predstavlja točno obvezo vlade, ki jo gre spoštovati do konca. To je potrebno tudi zato, ker se z njim priznava posebna vloga Furlanije-Julijske krajine kot obmejne dežele Evropske skupnosti do vzhodne Evrope in se uokvirja kot dopolnilo pobudam za obmejno Področje, ker gospodarski del itali-jansko-jugoslovanskih osimskih sporazumov ni bil uresničen.
Tako je včeraj sklenil deželni svet F-JK
Deželni odbor bo ponovno proučil problem finansiranja farme v Ažli
TRST Deželni odbor F-JK bo ponovno vzel v pretres sklep, s katerim je lanskega julija namenil finančni prispevek v višini 2.833 milijonov lir družbi Fidia, ki v Ažli v Nadiških dolinah že gradi veliko farmo za vzrejo poskusnih živali. Tako je-včeraj sklenil deželni svet, ko je na predlog načelnika svetovalske skupine PSI Bul-foneja in ob podpori predsednika de-mokristjanskin svetovalcev Dominicija prekinil razpravo o resoluciji, s katero so predstavniki številnih političnih skupin zahtevali, da bi deželni odbor preklical svojo odločitev o finančni podpori družbi Fidia.
To vprašanje je prišlo na dnevni red včerajšnje deželne seje kot zadnja točka. Na razpravo je na tribunah sejne dvorane čakala številna publika, ki so jo sestavljali predvsem pripadniki naravovarstvenih združenj, ki ostro nasprotujejo gradnji mega farme v Ažli. K besedi so se priglasili že skoraj vsi podpisniki resolucije, podpisali so jo svetovalci VVehrenfenmg in Rossi (Zelena lista), Cavallo (Proletarska demokracija), Vivian (Zeleni), De Agosti-ni (Furlansko gibanje), Cecovini (Lista za Trst), Giacomelli (DN-MSI), Tersar (PSI) ter Sonego in Del Negro (oba KPI), ko je prišlo do prekinitve razprave, s katero so se strinjali tako odbornik Saro kot sami podpisniki.
Govorili so v bistvu le nasprotniki mega farme (med podpisniki resolucije je le en predstavnik večine, socialist Tersar) v Ažli in ostro kritizirali namero deželnega odbora o finansiranju družbi Fidia. Nanizali so vrsto podatkov, po katerih naj bi ta investicija deželne uprave ne bila koristna iz več razlogov. Svetovalec VVehrenfen-nig je bil mnenja, da je dežela finansirala načrt, ki ga vsi odklanjajo. Po njegovem gre za uslugo večnacionalni družbi. Obširno je govoril o vprašanjih vzreje poskusnih živali in vivisek-
Kljub polemikam se gradnja hleva v Ažli nadaljuje
cije, ki ju je odločno obsodil. Predvsem pa je pozval deželno upravo, naj ne prezre važnosti skoraj 40.000 podpisov (zadnjih 3.000 so jih deželni upravi izročili predvčerajšnjim), ki so jih zbrali proti gradnji tega objekta v špe-trski občini. Še enkrat je predstavnik Zelene liste poudaril, da se deželna uprava ne more ponašati z zaščito okolja.
Tudi demoproletarec Cavallo in predstavnik Furlanskega gibanja De Agostini sta vztrajala na vprašanjih vivisekcije in sperimentiranja na živalih, ki jih je treba vsekakor odkloniti ne samo ker jima široka javnost nasprotuje, ampak tudi zato, ker rezultati teh poskusov ne dajejo pričakovanih uspehov. Predstavnik Zelenih Vivian je na osnovi dokumentov zavrnil trditve družbe Fidia, da v mega farmi ne bo sperimentalnih poskusov, am-
pak le vzreja živali (po načrtu naj bi v njej letno vzredili 1.000 mačk, 4.000 zajcev in 6.000 miši). Predvsem je poudaril, da ta finančni poseg deželne uprave v Nadiških dolinah ne gre v pravo smer razvoja teh krajev in da je torej finansiranje načrta s političnega vidika neprimerno. Sicer pa je svetovalec Vivian izrazil velike pomisleke o upravni korektnosti celotnega postopka. Tudi drugi predstavnik Zelene liste Rossi je pozval deželno upravo, naj ne spregleda pomena velike količine zbranih podpisov, medtem ko sta predstavnika liste Cecovini in misov-cev Giacomelli, podobno kot prej omenjeni svetovalci zahtevali, naj deželna uprava umakne svoj sklep.
Pod težo teh kritik je nato prišlo do prekinitve razprave. Deželni odbor bo torej sedaj ponovno proučil neprijetno zadevo. (A. S.)
Letos v Lipici precej novega: že junija bo nared igrišče za golf
LIPICA — V kobilami Lipica so na osnovi dobrega lanskega gospodarjenja, ko so kljub velikim naložbam ustvarili 700 milijonov dinarjev ostanka dohodka, tudi za letos pripravili pogumen delovni načrt. Da so ravnali prav, potrjuje letošnji obisk, saj se opazno povečuje število jahalnih ur, hotela sta dobro izkoriščena, samo med velikonočnimi prazniki pa je kobilarno obiskalo več kot 4 tisoč ljudi.
Ob tem da so lani opravili najtežje delo pri urejanju prvega dela igrišča za golf, na katerem bodo prve goste sprejeli že junija, so obnovili še hotel Maesto-so (kuhinjo, snak bar, teraso...) ter izboljšali in povečali hleve za 16 stojišč. V hotelu Klub so lani začeli graditi bazen, ob katerem bodo do maja uredili še savno, dva kabineta za trim in solarij. Poleg tega v tem hotelu načrtujejo še nekaj izboljšav, ki bodo omogočile, da ga bodo lahko draže prodajali. Samo za uresničitev tega načrta bodo porabili približno milijardo dinarjev lastnega denarja. Te dni so pri vhodu v kobilarno opremili tudi otroško igrišče, ob katerem nameravajo urediti še jahalnico za ponije. Za hotelom Maestoso pa so postavili igrišče za mini golf, medtem ko bodo ljubiteljem tenisa čez tri mesece lahko ponudili še štiri nova teniška igrišča.
Prav včeraj pa so začeli graditi še hišo za golf, v kateri bodo garderobe, skladišča in tehnični prostori. Ta naložba bo vredna 2 milijardi dinarjev, medtem ko bodo nadaljnjo milijardo porabili za novo jahalnico.
JANEZ ODAR
Osemnajst milijard lir za projekte manjšine
KOPER — Projekti, ki so jih predložili pripadniki italijanske narodnosti iz Jugoslavije za pridobitev kreditov italijanske vlade, naj bi bili deležni 18 milijard lir te pomoči. Gre za vsoto, ki presega 120 milijard dinarjev. Jo smo lahko zvedeli na včerajšnji seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice.
Vse kaže, da je prišlo pri ponovnem pregledu projektov, ki naj bi bili deležni italijanskega kredita iz sporazuma Mikulič-Goria, do nekaterih sprememb. Predvsem gre za spremembe v Ijstl C, ki je namenjena nevračljivemu financiranju znanstvenih in raziskovalnih projektov. Po teh predlogih naj bi za 42 projektov namenili 70 milijard lir, deset milijard lir pa naj bi bilo razdeljenih tistim projektom iz le liste, ki so poleg razsikoval-ne-znanstvene naravnanosti tudi tržno-gospodrsko usmerjeni. Na Pobudo pripadnikov italijanske narodnosti, ki živi v Jugoslaviji, (lo pobudo pa so podprli tudi Predstavniki italijanske vlade), naj bi za tri projekte, ki so vezaji na življenje in delo pripadnikov italijanske narodnosti, nagnili 18 milijard lir, oziroma
več kot 120 milijard dinarjev. In sicer za ustanovitev delovne organizacije Adriatic, za obnovo izdajateljske hiše in tiskarne Edit na Reki in za prenovo Man-ziolijeve hiše v Izoli, v kateri naj bi ustanovili mednarodni center za restavracijo beneške kulturne dediščine v Jugoslaviji in Italiji. Slednji program so dodali povsem na koncu, saj so v tej hiši, kjer bi lahko pridobili 640 kvadratnih metrov površine, sprva nameravali namestiti samo sedež izolske italijanske skupnosti.
Delovna organizacija Adriatic naj bi imela predvsem nalogo ustanoviti podjetje BIC (Busness inovation center), ki bo skrbel za ustanovitev novih podjetij, za ekonomske, organizacijske, izobraževalne, in raziskovalne dejavnosti ter inženiring. Pomembna novost, za katero smo lahko zvedeli danes, je v tem, da bo ob Medobčinski gospodarski zbornici soustanoviteljica Adriatica SIS za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti, namesto dosedaj predvidene skupščine skupnosti obalnih občin.
B. Š.
Medtem ko se začenjajo resnejši pogovori
Koroška: vse je še na tehtnici
CELOVEC Nekako bi lahko zabeležili, da stopajo pogajanja o možnih koalicijah in osebah deželnega glavarja na Koroškem po "velikonočnem premirju" v resnejšo fazo. Uradno označujejo zastopniki vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank dosedanje pomenke in javne izjave kot "paberkovanje pred dejansko odločitvijo", pa čeprav smo bili priče nekaterih jasnih izjav in iz tega izvirajočih osebnih obračunavanj.
Ta so se pojavila predvsem ob izjavah nekaterih zveznih politikov SPOE, ki so svarili pred koalicijo med OEVP in FPOE ter s tako povezano izvolitvijo Jorga Haiderja za deželnega glavarja. Predsednik dunajske deželne organizacije SPOE Mayr je OEVP celo zagrozil, da bi koalicija OEVP-FPOE imela posledice tudi za koalicijo na zvezni ravni, saj bi po mnenju Mayra SPOE odpovedala koalicijski dogovor z OEVP in izterjala tako nove državnozborske volitve. Pa tudi zvezni kancler Vranitzky (SPOE) je govoril o "resni situaciji za koalicijo na zvezni ravni", če bi Haider postal novi deželni glavar - s pomočjo OEVP.
OEVP sama, ki očitno ni v stanju odločiti se za to ali ono koalicijsko obliko, je sama v sebi še dodatno razkosana. Tako je svaril na tiskovni konferenci celo predsednik mlade OEVP Lexer pred koalicijo s Haiderjevo FPOE, in napovedal za tak primer celo ustanovitev nove stranke. Zanimivo pa je vsekakor, da OEVP kljub tej očitni polarizaciji stališč znotraj lastnih vrst, ne misli sklicati občnega zbora, ki bi to vprašanje razrešil, temveč le nek posvet funkcionarjev.
Doslej se tega nihanja OEVP še najbolj veseli Haider sam, saj v tej situaciji lahko izvaja pritisk na
strukture OEVP. Sam je še te dni govoril o tem, da ima vsaj 50% možnosti postati novi deželni glavar, na vsak način pa izključuje Haider za FPOE, da bi izvolila socialista za deželnega glavarja. Mlada FP pa skuša vplivati tudi na mlajše OEVP-jevce, da bi krepili hrbet tistim v lastni stranki, ki si želijo koalicijo med OEVP in FPOE.
V takih okoliščinah so se začeli torej včeraj na Koroškem prvi resnejši pogovori med strankami, začetek pa so napravili socialisti in OEVP. Rezultat tega pogovora ob redakcijskem zaključku sicer še ni bil znan, izvedelo pa se je že prej, da SPOE ponuja OEVP mesti prvega in tretjega predsednika koroškega deželnega zbora ter mesto poslevodečega predsednika koroškega deželnega šolskega sveta, pa tudi za delo v koroški deželni vladi, v kateri je SPOE obdržala večino sedežev, obljublja SPOE v primeru pristanka OEVP na deželnega glavarja Ambrozyja "preudarjeno razdelitev pristojnosti".
Pogovori "poker" s tem razgovorom gotovo še ne bo končan, saj FPOE že najavlja, da je OEVP celo pripravljena prepustiti en dodaten sedež v deželni vladi. Ostaja odprto, katero krilo se bo torej znotraj OEVP uveljavilo, Koroško pa čaka očitno še nekaj razburljivih dni - v skrajnem primeru pa tudi ponovni pohod na volišča. To pa v primeru, da bi se OEVP in FPOE domenili za koalicijo, ter da bi SPOE uresničila napoved, da se volitev deželnega glavarja Haiderja ne bi udeležila. V takem primeru bi deželni zbor namreč ne bil sklepčen, predvsem pa bi bil brez deželnega glavarja, kar bi pomenilo nove volitve nekje jeseni tega leta.
ANDREJ MOHAR
Kdo bo pral velikokladuško perilo?
fijs-?®RTOROŽ Zaplet v zvezi z odkupom pral-bitj ® opreme iz Velike Kladuše, ki jo je hotela do-
en Prolnica Turistične organizacije Portorož, je še kako si lahko oblast in pravico jemlje
ne A namesto da bi za to pravico skrbele odgovor-
jo 0Y Portoroški Pralnici si že nekaj časa prizadeva-/lejT, nov[ti stroje za pranje perila, saj so ti v glav-cjjj .s,Qri že več kot 16 let. V tej temeljni organiza-oPej/® zaposlenih 42 delavcev, poleti pa dnevno nakipv.tudi po 30 tisoč rjuh, brisač in drugega. Po RjuHo/,U 80 zvedeli' da v Veliki Kladuši, v DO Ko-Sfr0/e 'n° v stečaju, prodajajo primerne pralniške vse'o ftare kake tri leta, vendar so bili v pogonu opleni ^ ur' faradi stečajnega postopka so opremo ,Qc ijo7ie delovne organizacie že lani dali na lici-Poin ' ^*ahka so prodali pralnico za avtomobile, poni šjQ ervis za avtomobile Volkswagen, nikakor pa tja op v Prodajo velika in razmeroma draga pralniš-š,‘rikra/na' V drugi polovici lanskega leta so tako ^epternK Prtpravili licitacijo, vendar brez uspeha. Rietrov, .	^988 so želeli stavbo (4000 kvadratnih
dirinj-jJ ln pralniške stroje prodati za 1,79 milijarde hašei ■ Ko stečajni senat, oziroma upravitelj, ni Ppdbe pbenega kupca, je bil vesel portoroške ponjo fn ^ortorožani so v začetku leta samo za opre-
d‘narjevp.a tudt za stavbo) ponudili 1,5 milijarde PlUndrn ■ In v začetku marca ta denar nakazali Ko-y stečaju. Istopasno so 3. marca že začeli z Qzo opreme in do desetega marca v Portorož
pripeljali približno polovico strojev. Ko pa so se čez nekaj dni (14. marca) delavci portoroške Pralnice spet pojavili v Veliki Kladuši in na tri tovornjake že naložili preostalo opremo, so jim delavci Agro-komerca s tovornjaki zaprli pot in niso dovolili odvoza omenjenega drugega dela pralniške opreme, kljub pravno veljavni pogodbi in ustreznemu plačilu. Še istega dne je direktor portoroške Pralnice Srečko Gombač potoval v Veliko Kladušo in od vseh pristojnih organov (za notranje zadeve, sodišča, tožilstva, itd.) zahteval, da jim pustijo oziroma omogočajo odvoz kupljene pralniške opreme. To pa ni zaleglo. Najprej niso smeli odpeljati niti svojih tovornjakov in orodja, ki so ga pripeljali za demon-tažo. Šele čez nekaj dni so se lahko vrnili po tovornjake in orodje, pred tem pa so morali razložiti stroje in jih spraviti v prostore opuščene velikokladuš-ke pralnice. Stroje so sicer zaklenili in ključ lahko vzeli s sabo, vendar to ni nobena tolažba, kajti zdaj nimajo vseh strojev, ki bi omogočali pralnici delovanje z novo tehnologijo, čeprav so vse račune poravnali.
Na sodišču v Bihaču so sicer lahko slišali mnenje, da je pogodba pravno veljavna, toda nekaj (ali več) delavcev Agrokomerca, je kljub temu vzelo pravico v svoje roke in se požvižga na veljavnost pogodbe. Dušan Vasovič, v.d. direktorja Turistične organizacije Portorož trdi, da ima sicer vsakdo pravico podvomiti v veljavnost pogodbe in tud' sproži-
ti pravni postopek za ustrezno razveljavitev le-te, vendar le po legitimni pravni poti. Do razveljavitve omenjene pogodbe pa jim ne bi smel nihče ukazovati, kaj in kako ravnati s svojo (čeprav komaj kupljeno) opremo. O tem so obvestili odgovorne občinske (lokalne) organe, ki pa že deset dni molčijo. Zato bodo zdaj zaščito pravic zahtevali od republiških organov (sekretariat za notranje zadeve in republiški izvršni svet Bosne in Hercegovine). Če tudi republika Bosna in Hercegovina ne bo zaščitila pravic Turistične organizacije Portorož, bodo prisiljeni prositi predsedstvo SFRJ za pomoč.
Poleg omenjene 1,5 milijarde so v portoroški Pralnici porabili več sto milijonov za vse spremljajoče stroške (demontažo strojev, prevoze, za pripravo prostorov, itd.). Če pa bi v Agrokomercu hoteli spet pognati pralnico, bi potrebovali vsaj 500 milijonov dinarjev za zagon... Prišlo je torej do zapleta, ki ne daje misliti samo delavcem Turistične organizacije Portorož, ampak še vsem ostalim, ki so tako ali drugače povezani s stečajnim postopkom Agrokomerca. In ne povsem na koncu - Portorožanom ni povsem jasno, ali bi delavci, ki so zaustavili odvoz pralniške opreme iz Velike Kladuše, hoteli iztržiti samo več denarja za plačilo, ali pa opreme sploh nočejo več prodati... Mar bi iz tega zapleta lahko sklepali tudi, da se v Veliki Kladuši pripravlja nov veter?
BORIS ŠULIGOJ
Posl. Ebner pri SSk
TRST — V ponedeljek, 3. aprila, bo gost Slovenske skupnosti južnotirolski poslanec dr. Michl Ebner. To bo priložnost za poglobljeno obravnavo sedanjega pravnega in političnega položaja nemške narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem, pa tudi za primerjavo položaja in zahtev slovenske in nemške manjšine v Italiji.
Dr. Ebner je star 36 let, opravlja drugi parlamentarni mandat in je tajnik predsedstva poslanske zbornice. Po poklicu je časnikar in založnik bocenskega dnevnika Dolomiten.
V ponedeljek ob 11. uri bo imel tiskovno konferenco na sedežu deželnega sveta v Trstu, nato bo imel več srečanj in obiskov, ob 20.15 pa bo predaval v Peterlinovi dvorani v Trstu na vabilo Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in Društva slovenskih izobražencev.
Prirejajo ga KZVK, KZ in SKGZ
Jutri v Bazovici javno zborovanje proti sinhrotronu
Koordinacijsko združenje vz-hodnokraških vasi, Kmečka zveza in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza pozivajo predstavnike vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih in športnih organizacij, izvoljene predstavnike, vaščane in lastnike prizadetih zemljišč ter vse tiste, ki jim je pri srcu problematika, naj se udeležijo javnega protestnega zborovanja proti lokaciji sin-hrotrona pri Bazovici, ki bo jutri ob 20. uri v kinodvorani v Bazovici. Na zborovanju bodo predstavniki prirediteljev obnovili zadnje dogodke v zvezi s postopkom za gradnjo svetlobnega generatorja in orisali trenutno stanje (o tem vprašanju se mora izreči namreč še deželni svet). Zborovanje pa je hkrati priložnost za odprto razpravo o tem, kaj je še mogoče storiti, da bi preprečili gradnjo sinhrotro-na pri Bazovici tudi glede na to, da so nekatere poti še vedno odprte. Čeprav so tržaški upravni krogi in nekateri znanstveniki trdno odločeni zagovarjati "ba-zovsko rešitev", ima slovenska narodnostna skupnost še nekaj možnosti, da prepriča javnost o tem, da je izbira območja T8 za izgradnjo sinhrotrona napačna ne samo zaradi posledic, ki bi jih imela za naravno okolje, temveč tudi zato, ker bi predstavljala ogromno škodo z narodnostnega, kulturnega in gospodarskega vidika. Zato je pomembno, da se zborovanja udeleži čim večje število ljudi.
V znak protesta proti sinhrotronu
Bazovska drevesa bodo posvetili Chicu Mendesu
Danes slovesna predaja »Nuove Lloydiane«
Novo upanje za ohranitev pomorske vloge našega mesta
Tudi tržaške naravovarstvene organizacije bodo jutri ponovno napovedale vojno proti gluhosti javnih upraviteljev in znanstvenikov, ki hočejo za vsako ceno zgraditi svetlobni pospeševalnik pri Bazovici in ki nočejo vzeti v poštev možnosti, da bi znanstveno napravo zgradili na območju Centra za znanstvene raziskave pri Padričah. Na območju T8 bo jutri ob 17.30 namreč krajša, a pomembna manifestacija, s katero bodo naravovarstveniki posvetili drevesa tega dela bazovske gmajne brazilskemu naravovarstveniku Chicu Mendesu, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi amazonski pragozd rešil pred mednarodnimi finančnimi družbami.
Pobudo so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci. Tako je Claudia Cernigoi v imenu Tržaške skupine za zaščito narave orisala lik Chica Mendesa, ki je pred kratkim postal znan širši javnosti. Mendes se ni boril samo proti uničevanju gozdov, ki predstavljajo "pljuča" celotnega planeta, pač pa se je boril tudi proti uničevanju tamkajšnjih plemen, ki so trn v peti vsem tistim, ki želijo izkoriščati naravna bogastva amazonskega pragozda. »Situaciji sta si zelo različni,« je dejala, »vendar smo tudi v tem opazili nekaj sorodnosti. Tudi naši upravitelji želijo vzeti tukaj živečemu narodu zemljo in na ta način spodbujati raznarodovanje in asimilacijo.« Posvetitev bazovskih dreves Mendesu pomeni torej vabilo za politike, znanstvenike in občane, naj samostojno ocenijo, kam bi bilo bolje namestiti sinhrotron: v že ekološko degradirano krajino, kot je območje ARI, ali v še nedotaknjeno krajino, kot je območje T8.
Predstavnica WWF Donatella Ermacora pa je ugotavljala, da so upravitelji družbe Sincrotrone v škripcih, ker se dela za izgradnjo svetlobnega generatorja še niso začela. Ko bi se pred tremi leti odločili za območje ARI, bi že zdavnaj startali z deli, je dejala. Tako pa so utrpeli ogromno škodo. »Trenutek je torej ugoden, da začnemo novo bitko za zaščito Krasa,« je še dodala.
Udeleženci manifestacije se bodo zbrali ob 17.30 pred poveljstvom gozdnih čuvajev. Nato pa bodo simbolično — nosili bodo samo transparente — posvetili drevesa Chicu Mendesu. K pobudi so doslej pristopili Kmečka zveza, Srednjeevropska omika, Tržaška skupina za zaščito narave, Zeleni z marjetico, Italia nostra, Zveza za okolje, Revolucionarna komunistična zveza, Gibanje za Trst, Radio Opčine, Slovenska skupnost, Koordinacijsko združenje vzhodnok-raških vasi in WWF.
Najnovejša pridobitev Tržaškega Lloyda, 35 tisoč tonska kontejnerska ladja »Nuova Lloydiana« že od predvčerajšnjim čaka na današnjo krstno slovesnost. Danes ob 11. uri jo bodo namreč predstavili širšemu krogu predstavnikov krajevnega in deželnega upravnega, političnega in gospodarskega življenja, nato pa bo danes, jutri in v soboto popoldne na ogled tudi za širšo javnost.
Kot smo že poročali, so ladjo zgradili v tr-žiškem pristanišču, kjer so jo splavili oktobra lani. Gre za največjo in najsodobnejšo tovorno ladjo tržaške pomorske družbe in za eno najbolj reprezentančnih v okviru italijanskega brodovja nasploh. Tržaški Lloyd jo bo uporabljal na dolgih progah za Avstralijo in Novo Zelandijo.
Današnje slovesnosti se bodo udeležili tudi zastopniki rimske vlade, čeprav še ni znano, ali se je bo udeležil sam minister za trgovsko mornarico Prandini, kot je bilo v prejšnjih dneh napovedano. Za Trst je dogodek vsekakor velikega pomena, saj preživlja Tržaški Lloyd v zadnjih letih veliko krizo, ki je nemalokrat kazala na možnost, da mesto izgubi svojo ladjarsko družbo in da se trgovski pomorski promet z Jadrana povsem preseli na zahodne italijanske obale. »Nuova Lloydiana« zato daje upati, da načrti državnega zavoda IRI in njene finančne družbe Finmare vendarle ne gredo v to smer in da Trst lahko ohrani svojo vlogo v mednarodnem pomorskem prometu.
Na sliki (foto Magajna) »Nuova Lloydiana«, zasidrana ob pomolu Pomorske postaje.
Demonstracija na pobudo CGIL, CISL in UIL
Protest upokojencev pred Deželo
Osebje dela v nemogočih razmerah
Res nevzdržno stanje v uradu za davek IVA
Upokojenci iz vseh krajev Furlanije-Julijske krajine so priredili včeraj zjutraj pred sedežem deželne skupščine protestno demonstracijo, da bi izrazili svoje ogorčenje zaradi zamud deželne uprave pri razreševanju dramatičnih problemov ostarelih in sploh najšibkejših slojev državljanov. Prireditelji protestnega shoda - sindikalne zveze upokojencev CGIL, CISL in UIL - so poudarili, da je Dežela že pred enim letom, točneje 19. marca 1988, odobrila zakon o reorganizaciji socio-skrbstvenega sektorja, vendar manjkajo izvršilne norme, ki bi omogočile, da bi lahko občani uživali pozitivne učinke tega zakona.
Delegacija upokojencev se je včeraj sestala z načelniki svetovalskih skupin ter s podpredsednico deželnega sveta Del Piero Barbinovo.
Na sliki (foto Magajna) protest upokojencev pred deželnim svetom.
Tržaški pokrajinski urad za davek IVA ni več sposoben opravljati svojega dela v kolikor toliko normalnih razmerav. Zato so njegovi uslužbenci sklenili izvesti vrsto protestnih akcij, ki bodo med drugim imeli zelo neugodne posledice za davkoplačevalce, predvsem za tiste, katerim rok za izplačilo IVA zapade prav jutri, 31. marca.
Nevzdržno stanje tržaškega urada za davek IVA so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci na pobudo sindikatov CGIL, CISL, UIL in S ALFI in ob prisotnosti funkcionarjev tega urada. Že samo osebje je povsem nezadostno: razpolagajo namreč le s 36 uslužbenci, ki morajo skrbeti za 22.000 davkoplačevalcev in letno pregledati okrog 20.000 prijav IVA.
Toda še bolj nevzdržni so pogoji, v katerih se delo urada v zadnjih mesecih odvija. Stavbo v Ul. Galatti 1,
Pred nedeljsko komemoracijo na openskem strelišču
Cas pomembnih obletnic naše zgodovine
Smo v času pomembnih obletnic. Že 7. marca, sicer brez kakšne posebne spominske svečanosti, je potekla 45-letnica, ko so pri tramvajski postaji na Opčinah Nemci obesili Rozalijo Kocjan - Gulič. Tri dni kasneje so se mnogi med nami spomnili tragične smrti Danice in Stanka Vuka.
Čakajo nas še druge obletnice. Med pomembnejše spada ona, ki se je bomo spomnili v nedeljo popoldne s komemoracijo na openskem strelišču. Ostale spominske svečanosti obletnic se bodo zvrstile: 23. aprila za žrtve v Ul. Ghega, 29. maja za obešene talce na Proseku, 29. avgusta za ustreljene kurirke iz Prebenega na Opčinah.
Omenili smo le obletnice dogodkov, ki zadevajo večje skupine talcev, aktivistov, borcev in antifašistov in pri tem izpustili veliko število posameznikov, ki so prav v tem času, ali nekoliko kasneje, pred 45 leti, padli v boju za svobodo. S tem pa jih seveda nismo in ne bomo pozabili.
V nedeljo bo torej na strelišču na Opčinah slovesna počastitev 45-letnice smrti 71 talcev, ki so jih nacisti prav na tem kraju ustrelili. Govornika na svečanosti, ki ji bo predsedovala pokrajinska svetovalka Nives Košuta, bosta pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria in pokrajinski predsednik ANPPIA Srečko Colja. Sodelovala bosta moški in ženski zbor Tabor z Opčin.
Res je to ena izmed tolikih obletnic, ki se jih bomo v tem času s potrebnim spoštovanjem spomnili; res pa je tudi, da gre prav pri tej obletnici za dogodek, ki zadeva veliko število usmrčenih talcev, ki pa je imel tudi velik pomen za nadaljnji razvoj in potek osvobodilnega boja na tem območju.
Bilo je 2. aprila leta 1944. Mnogi se še spominjajo, da je bil to lep in topel spomladanski dan. Nič ni dalo slutiti, da bo v popoldanskih urah prišlo do atentata. Bilo je okrog 17. ure, ko je Opčine pretresla silovita eksplozija. V kinodvo-
rani sredi Opčin je eksplodiral peklenski stroj, ki je uničil notranjost, pri čemer je izgubilo življenje sedem nemških vojakov. Atentat je bil delo minerskega odreda 9. korpusa, oziroma dveh njegovih najbolj drznih in pogumnih članov: Mihaj-la in Ivana Ruskega.
Nemci niso čakali s povračilno akcijo. Najprej so aretirali nekaj Opencev, nato pa so se odločili za krvavi pokol velikega števila talcev -deset talcev za enega nemškega vojaka.
V koronejskih zaporih so jih zbrali 72, jih 3. aprila odpeljali na Opčine in tam, po skupinah desetih, postrelili. Dolgo se ni vedelo, kje so trupla. Nato pa je prišlo na dan, da so jih zažgali v krematorijski peči v Rižarni, ki je prav tedaj začela delovati.
Med talci, ki so bili v glavnem Hrvati z Istre in Reke ter slovenski in italijanski antifašisti iz Trsta in Krasa, je bil tudi 20-Ietni študent Stevo Rodič iz Drvarja, ki si je na čudežen način rešil življenje, za kar gre zahvala Petelinovi družini iz Repniča, predvsem hčerki Milki. Z njeno pomočjo, pa s pomočjo drugih, je lahko odšel v partizane. Na svečanosti ob 40-letnici tega dogodka je bil na Opčinah tudi Stevo Rodič.
Nedeljska spominska svečanost želi obuditi spomin na ta dogodek, ovrednotiti žrtve, ki so padle v boju proti okupatorju. Istočasno pa želi ponovno opozoriti odgovorne oblasti na še vedno odprto vprašanje dokončne ureditve openskega strelišča. Že vrsto let ponavljajo slovenski in italijanski antifašisti zahtevo, da se opensko strelišče spremeni v park miru. Lani je stekla široka akcija pošiljanja spominskih razglednic odgovornim v Rimu s to zahtevo, ki jo nameravajo tudi ob tej priložnosti ponoviti, trdno odločeni, da vztrajajo, dokler ne dosežejo primerne rešitve za prostor, ki je bil priča tako nasilnim množičnim usmrtitvam.	NEVA LUKEŠ
Spomenik talcem, ki so jih nacisti usmrtili na openskem strelišču	(Foto Magajna)
kjer ima urad svoj sedež, je namreč še pred časom kupila družba SICE, ki jo misli restrukturirati za svoje potrebe. Že 30. novembra 1986 je tržaški pretor potrdil sodni izgon, vendar tržaška finančna indentanta ni sprejela nobenih ukrepov. Novi lastnik je medtem začel dela na stavbi. Prav zato že od oktobra lani stavba ni več ogrevana (le sreča, da je bila letošnja zima tako mila), dvigalo ne deluje več, pa tudi stopnišče ni razsvetljeno. Prav pred kratkim pa so ukinili tudi dobavo vode, tako da so na primer tudi stranišča postala neuporabna.
O položaju, ki je postajal čedalje bolj dramatičen, so uslužbenci večkrat obvestili Tržaško finančno in-tendanco, tržaškega prefekta, Krajevno zdravstveno enoto in Medicino dela, toda rezultatov ni bilo videti. Zato je osebje sklicalo novo sindikalno skupščino in soglasno sklenilo, da bo veliko bolj odločno kot doslej nastopilo, da se napravi konec sedanjemu nevzdržnemu stanju. Prvi korak je bil seveda sklicanje stavkovnega gibanja celotnega osebja, ki ne bo več opravljalo funkcij, ki niso strogo v njihovi pristojnosti. Jutri bo osebje imelo stalno skupščino, ki bo ves dan paralizirala delo urada, kar bo, kot rečeno, onemogočilo davkoplačevalcem, ki jim rok za prijavo IVA zapa-de prav na ta dan, da storijo svojo dolžnost. Če tudi po tej akciji ne bodo zabeležili pozitivnih premikov, se bo že od 3. aprila celotno osebje dalo na razpolago tržaškemu finančnemu intendantu, češ da ne more še naprej opravljati svojega dela v uradu za IVA.
Istočasno bodo sindikati uslužbencev sprožili vse potrebne korake - ne samo na krajevni ravni, ampak tudi v Rimu - da bi čimprej podpisali p°j godbo za najem novega sedeža (to bi lahko bila palača Parisi) in da bi se seveda čim prej začela dela za ureditev novega sedeža.
Če pa tudi to ne bo zaleglo, bo osebje prisiljeno sprožiti bolj radikalne oblike sindikalnega boja: na pr*' mer oklic splošne stavke celotnega osebja, dokler ne bo vprašanje urada za davek IVA končno rešeno.
Zaprt poštni urad v Ul. Combi
Zaradi obnovitvenih del bo poštni urad v Ul. Combi 8 od 3. aprila dalj6 zaprt za nedoločen čas. Poštna uprav9 sporoča, da bodo službe za izplačeva' nje pokojnin in za poštne vloge v čas6 zaprtja delovale v Ul. S. Anastasio m; za druge storitve pa se bodo mora11 občani obrniti na druge mestne poštn6 urade.
Že drugič v šestih mesecih
Pokrajinski nadzorni odbor razveljavil miljsko upravo
Z včerajšnje seje deželnega sveta
Kraški park in Sesljanski zaliv v odgovorih deželnih odbornikov
»Zgodovina se ponavlja: pokrajinski nadzorni odbor že drugič razveljavlja sklepe, ki so Miljam zagotavljali odbore, sposobne upravljanja.« Tako je sinoči na le polurnem zasedanju (okrnjenega) ziljskega občinskega sveta dejal župan Claudio Mutton, potem ko je prejel fonogram pokrajinskega nadzornega odbora o razveljavitvi sklepov dveh zadnjih januarskih zasedanj miljske občinske skupščine.
Nadzorni odbor se je sestal včeraj dopoldne in sprejel ugovor bivšega socialističnega občinskega svetovalca Jacopa Rossinija, ki je zadeval način, s katerim sta bili sklicani zasedanji občinskega sveta 27. in 30. januarja letos. Potem je s fonogramom obvestil miljsko upravo o svojem sklepu, medtem ko ji ni posredoval uradne utemeljitve svoje odločitve, za katero so občinski upravitelji neuradno izvedeli le po telefonu. Na fa način so torej razveljavljeni vsi sklepi, sprejeti na teh dveh zasedanjih, vključno s tistimi o oblikovanju novega odbora.
To je torej že druga razveljavitev, potem ko )e pokrajinski nadzorni odbor septembra lani odvzel veljavnost občinskemu odboru, a je potem njegovo odločitev razveljavilo deželno upravno sodišče (TAR), h kateremu se je zatekla Muttono-va uprava. Glede tokratne razveljavitve pa je žu-Pan dejal, da se je pri sklicanju zasedanj občinskega sveta ravnal po 20-letni praksi, ne da bi kdorkoli imel kakršenkoli pomislek. Odločitev Pokrajinskega nadzornega odbora pomeni zato P° njegovih besedah nadaljevanje zadržanja, ki krni avtonomijo odločanja občinskega sveta in Dejansko onemogoča opravljivost miljske občine.
Za sedaj še nismo prejeli odloka o razveljavit-yf — je nadaljeval Mutton — vendar po tem, kar smo uspeli izvedeti lahko sodimo, da so njegove utemeljitve s tehničnega in pravnega vidika neutemeljene, zato nameravamo — izražajoč vse svoje pomisleke — takoj sprožiti priziv na dežel-?° upravno sodišče. Po Muttonovih besedah pa f® najbolj hudo dejstvo, da je pravi razlog za odločitev nadzornega odbora iskati v tem, da tehnično ni mogoče potrditi svetovalce (ki so izstopili iz miljskega občinskega sveta) v skupšči-
no Tržaške krajevne zdravstvene enote, kar da »očitno predstavlja velike probleme za tržaško petstrankarsko koalicijo«.
»Žalostno je ugotavljati, da nova večina v Miljah ne more upravljati samo zato,« je nadaljeval miljski župan, »ker bi KZE in koalicija peterice izgubili številke, s katerimi bi lahko oblikovali večino. Operacija, s katero bi hoteli pripeljati nazaj v miljski občinski svet svetovalce, ki so bili odstopili, potemtakem nima namena okrepiti miljske uprave, ampak je izključno samo sredstvo, ki ga tržaška petstrankarska koalicija uporablja za to, da ne bi izgubila uprave KZE, katero pa konec koncev problemi miljskih občanov prav nič ne zanimajo.« Mutton je svoj kratek nastop, s katerim se je po enem samem kritičnem posegu v razpravo zaključila sinočnja seja, končal s trditvijo, da si bo njegova uprava še naprej prizadevala za »odgovoren dialog s silami, ki nameravajo priti do konca tekoče zakonodajne dobe«. Občinski svet, kateremu bi bil moral odbor sinoči predstaviti proračunske in programske dokumente, se bo znova sestal takoj, ko bo prejel uradno utemeljitev odločitve pokrajinskega nadzornega odbora.	y_ jj
KPI: »Nezaslišana poteza«
Tržaška federacija KPI je sinoči opredelila kot "nezaslišano hudo" odločitev pokrajinskega nadzornega odbora, ki je — pa čeprav le deloma — sprejel pritožbo bivšega svetovalca Rossinija. Nadzorni organ — pravi v noti — še enkrat skuša dejansko preprečiti oblikovanje nove stabilne in učinkovite večine v Miljah, ustvarjajoč upravno paralizo in zmedo. Nadaljuje se torej politika predčasnega razpusta občinske skupščine, ki je bila poražena v občinskem svetu in jo sedaj odlok nadzornega odbora znova oživlja.
Na začetku včerajšnje razgibane seje deželnega sveta (o kateri podrobneje poročamo na 3. strani) so člani deželne vlade odgovarjali na številna svetovalska vprašanja, od katerih so nekatera zadevala probleme, ki bolj pobliže zanimajo našo skupnost.
Tako je na primer odbornik za trgovino in turizem Francescutto odgovoril na vprašanje komunistov Perle Luša in Miloša Budina o deželnem prispevku 10 milijard lir za turistični pristan v Sesljanskem zalivu, ki ga je Dežela najprej namenila družbi Finsepol, nato pa spremenila sklep in dala prispevek delniški družbi Sistiana Golfo, ki je last Finsepola. Lušo in Budina je tudi skrbelo, ker načrt za valorizacijo Sesljanskega zaliva, ki ga je po naročilu Finsepola izdelal znani arhitekt Piano, ni predvideval turističnega pristana.
Francescutto je v svojem odgovoru pojasnil, da so naslovnika prispevka spremenili, da bi se izognili dolgemu postopku za spremembo naslovnika koncesije za dela v zalivu.
Kar se tiče turističnega pristana pa je odbornik dejal, da je treba počakati na formalno odobritev variante regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine s strani deželne uprave in na predstavitev dokončnega izvršilnega načrta. Šele takrat bo moč oceniti, je dejal Francescutto, če bo turistični pristan v celoti vključen v program za turistični razvoj Sesljanskega zaliva.
Svetovalka Luša je izrazila "absolutno nezadovoljstvo" nad odgovorom, češ da odbornik ni odgovoril na osnovni problem, ali je že financirana varianta k načrtu v skladu z vsemi pooblastili in koncesijami. Pa tudi glede pristana bi odbornik lahko dal bolj jasen odgovor brez sklicevanja na izvršilni načrt.
Načrt o Kraškem naravnem parku pa je bil predmet odgovora, ki ga je odbornik za gozdove Vespasiano dal na svetovalski vprašanji Budina in Folija (KPI) ter Brezigarja (SSk). Deželni svetovalci so hoteli kaj več izvedeti o namenih Dežele v zvezi z načrtom o Kraškem parku, predvsem ob
časopisni vesti, da naj bi ga pripravila Pokrajina Trst, ter so spraševali, kako se bo usklajeval z velikimi deli, ki jih načrtujejo ali že uresničujejo na Krasu (n.pr. sinhrotron), vsi trije spraševalci pa so želeli tudi vedeti, kdaj bo deželna uprava naposled sklicala tolikokrat obljubljeno konferenco o teritoriju.
Odbornik Vespasiano je dal dokaj birokratski odgovor, saj se je v bistvu omejil na branje odloka deželnega odbora, ki je nalagal Pokrajini pripravo načrta o parku (češ da je ta ustanova najbolj primerna "po reprezentančnosti in operativni sposobnosti«), ter dodal, da bodo kriteriji za določitev narave in ciljev, ustanovitev in upravljanje parka pač tisti, ki jih določajo obstoječi deželni urbanistični normativ, deželni urbanistični načrt, deželni zakon iz leta 1983 in že osvojeni metodološki kriteriji. Vsekakor je odbornik poudaril, da bo treba vse aspekte vprašanja, med drugim tudi problem upravljanja parka, še poglobiti in da bo moral načrt upoštevati zahteve krajevnih uprav, zainteresirane občine pa bodo morale vsekakor načrt odobriti.
Glede konference o teritoriju pa je Vespasiano izrazil prepričanje, da bi bila koristna, vendar ni ničesar povedal o njenem morebitnem sklicanju.
Svetovalec Brezigar je bil "v bistvu zadovoljen" z odbornikovim odgovorom in predvsem z njegovimi zagotovili, da je načrt šele v začetni fazi in da bodo zainteresirane občine imele končno besedo. Vsekakor pa je izrazil željo, da bi kmalu prišlo do sestanka z občinskimi upravami in s Kraško gorsko skupnostjo, da bi razčistili nekatere bistvene aspekte načrta. Budin pa je po ugotovitvi, da ne more biti zadovoljen z odgovorom, izrazil pomisleke predvsem glede dejstva, da bo Pokrajina pripravila načrt o Kraškem parku, medtem ko bi bili za to bolj poklicane druge ustanove, ki bolje odražajo stališča krajevnega prebivalstva, kot na primer Kraška gorska skupnost.
Včeraj na tržaški škofiji
Srečanje štirih škofov iz F-JK
Na tržaški škofiji je včeraj potekalo retanje štirih škofov iz dežele FJK. azgovor med cerkvenimi veljaki je /aJal več ur, vendar o njegovem pote-u ni škofija še izdala tiskovnega spo-°cila. Tržaški Škof Bellomi, videmski °f Battisti, njegov vikar Brollo in ®kdanji škof Pizzoni, goriški škof omrnarco in pordenonski škof Fres-Q 1 80 največ časa posvetili razgovoru ustanovitvi vsedeželnega semenišča. ®kateri se namreč zavzemajo za bogoslovja, ločena po škofijah, drugi pa Z('hjo, da bi prišlo do ustanovitve j 'P.onišča, v katerem bi študirali bo-Bep1 duhovniki iz vse dežele. Msgr. jal l0mi ?e fe 8 svojimi gosti razgovar-t 0 možnosti poenotenja vseh docen-v semenišču.
bil	Pomembna tema razgovora je
no° na®rt°van0 zborovanje katoliča-D -v m Triveneta. To srečanje naj bi in r	prihodnjo pomlad v Ogleju
r;i. radežu. Štirje škofje so se pogovo-udi o težavah posameznih škofij.
Tudi na Trgovinski zbornici o zaprtju mestnega središča
Tudi na tržaški Trgovinski zbornici bo kmalu govor o škodi, ki jo je ukrep o zaprtju mestnega središča za zasebni avtomobilski promet povzročil obrtnikom in trgovcem Terezijanske četrti. Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je po predlogu stanovskih organizacij sklical namreč sestanek, katerega se bodo udeležili predstavniki omenjenih organizacij in občinski odbornik za policijo in trgovino Sergio Trauner.
Kot je znano, so obrtniki in trgovci zelo nezadovoljni z ukrepom, saj trdijo, da je prepoved hudo prizadela njihove posle. Zlasti obrtniki, in v prvi vrsti mehaniki, so utrpeli precejšnjo škodo, ker se njihove stranke ne morejo več pripeljati z avtomobilom do delavnic in se zato obrnejo raje na druge obrtnike.
Na sestanku, ki bo 4. aprila, bodo obrtniki in trgovci lahko orisali odborniku posledice ukrepa in izrazili svoje pomisleke. Namen sestanka - piše v tiskovnem sporočilu Trgovinske zbornice - pa je tudi ugotoviti, ali je mogoče najti kako kompromisno rešitev, ki ne bi prizadela omenjenih kategorij in ki bi istočasno zagotavljala boljšo kakovost življenja v mestnem središču. Tudi trgovci in obrtniki se namreč zavedajo, da ni mogoče preklicati ukrepa, saj je tudi nekdanji kaotični promet povzročal veliko gospodarsko škodo, medtem ko je onesnaženje ogrožalo zdravje vseh občanov.
Razstavo Tiepolovih slik podaljšali do 16. aprila
Razstavo o Giambattistu Tiepolu, ki jo je priredilo vodstvo Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost v Mestnem muzeju Sartorio, bo na splošno zanimanje odprta še do 16. aprila, maja pa jo bodo prenesli v dvorane Mestnih umetniških zbirk na gradu Storža v Milanu. Zanimanje za razstavo Tiepolovih del je veliko, saj so tržaški prireditelji zbrali kar 254 slik, tako da se zbirka lahko kosa z največjimi muzeji na svetu.
Včerajšnje srečanje z novinarji je nudilo tudi priložnost za obračun razstave. V 83 dneh si jo je ogledalo 5.799 oseb, od katerih je bilo 1800 študentov. Prireditelji so bili nadvse zadovoljni s svojo didaktično dejavnostjo, saj seJe za vodene obiske prijavilo 72 razredov iz vse dežele. Sole, ki bi rade obiskale razstavo, naj telefonirajo na št. 301479. Urnik razstave je od 9. do 13. ure, popoldne pa od 16. do 19. ure. Ob ponedeljkih je zaprta.
V okviru razstave velja omeniti tudi zanimiv videoposnetek, ki ga je kot pedagoški uvod v Tiepolov likovni svet pripravila skupina Linea Museo. Razstava pa ni le paša za oči: Gianni Gori in Emilio Curiel sta namreč poskrbela za izredno prijetno zvočno kuliso. Glasbeno spremljavo sta zaupala znanim skladateljem iz 18. stoletja, med katerimi prednjačita Antonio Vivaldi s svojimi kantatami in Ales-sandro Marcello s koncerti za oboe.
Sindikati uslužbencev polemični do nejasne politike vodstva ACT
Fj-p/P^fkalne organizacije delavcev podjetij za javne prevoze FILT/CGIL, jo y in UILTrasporti obsojajo sedanjo nejasno politično in upravno situaci-Podjer zorcialnem podjetju za prevoze, ki onemogoča gospodarsko sanacijo °bnov'V -n na®rtovanje boljših storitev za občane. Upravnih organov ACT niso tem Do,1 ?e.dve leti — piše v tiskovnem sporočilu sindikalnih organizacij — v f)0iiUko°7a*U f?a upravitelji niso sposobni spremeniti in izboljšati načrtovalno dikati • P0(fjetja. Namesto, da bi skušali izdelati dolgoročne načrte, pravijo sin-in 0m' f.e Podjetje sprejelo take ukrepe, kot sta zvišanje cen avtobusnih vozovnic izboijs6^ltev 8tevila osebja, ki nikakor ne moreta prispevati k dolgoročnemu ti storit ^ 90sP°darskega položaja, poleg tega pa podjetje ni v stanju prilagodi-Ve n°vim potrebam prebivalstva.
usta^* cestnih popravil je občinska uprava odredila prepoved parkiranja in *5elluofl.nTn na °beh straneh naslednjih ulic: Ul. delLEremo med ul. Rossetti in ir, Tron' n <“,ornbi med ul. Bellosguardo in Colautti: Ul. Colautti med Ul. Combi tfaurant11, eS*S*'enza’ Uh Carli; Ul. Muzio med ul. Bellosguardo in De Amicis; Ul. Bled ul 'n- Cappello med ul. de Fin in Bazzoni; Ul. del Rivo; Reber za Rovte Petim j ,Kisano in Rio Spinoleto, Ul. Locchi med ul. Tedeschi in Bottego ter ul. Ul dl Roreto in Carpaccio.
I
■jrn, urMMvu - pismo uredništvu |
Hpfmannsthalovega Slehernika Ze predstavil Slovenski oder
?avTe°SedniŠtV0!
Znanjate k 9 ze Pred premiera noi» gleriflm,Vce z vsebino in tukajšnji a!,*lh del’ ki tih bo UF
. V veliko 9?stai°či ansambel. 1® A. n nocni številki vašeg Sleherni v, 0 Hofmannstha ^Ohibnih ‘ Omenil je nič kolil dela vsor, Postavitev tega izre Pil. da m°uS?d P° Evropi. Ni pi J ono uprizorjeno pra’
nami in to v slovenščini.
V zborniku Tabor 51 (Trst, Celovec 1951) je na strani 98 podatek, da je Hofmannsthalovega Slehernika kot prvo predstavo na prostem na Repen-tabru pred cerkvijo pripravil Slovenski oder (v maju 1949 dve predstavi). Na strani 112 je tudi fotografija s te predstave, ki jo je režiral Jože Dovjak.
S spoštovanjem Marijan Bajc
Prodajali so kavbojke s ponarejeno znamko Casucci
Policisti prijavili sodstvu šest tržaških trgovcev
Agenti letečega oddelka so prijavili sodnim oblastem šest tržaških trgovcev, ki so prodajali kavbojke s ponarejeno znamko Casucci. Med prijavljenimi je tudi 53-letni moški iz Arezza. Njegovo ime je pod preiskovalno tajnostjo, ker ga policisti še niso izsledili. Kaže pa, da je prav on prodajal trgovcem ponarejene jeanse, ki jih je kupoval v neki nezakoniti tovarni po vsej verjetnosti v okolici Neaplja. Policijski agenti so obenem zaplenili tudi 1800 spretno ponarejenih kavbojk.
Preiskave so se pričele na pobudo 42-letnega Uga Cauccija, lastnika tovarne »Casucci Jeans« iz Terama. Pred nekaj meseci je namreč opazil, da dobiva iz Trsta vse manj naročil, čeprav so bile police polne njegovih izdelkov. Na to ga je opozoril tudi njegov tržaški trgovski zastopnik Nereo Škabar. Tovarnar se je sam odpravil v naše mesto, da bi ugotovil, kaj se dogaja, a ni mogel odkriti ničesar. Ker pa je začel resno sumiti, da trgovci kupujejo izdelke s ponarejeno znamko Casucci, je o zadevi obvestil policijo. Preiskovalci so ga kmalu spet poklicali v Trst, kjer je moral natančno pregledati zaplenjene kavbojke. Caucci je moral res napeti oči, saj so bili izdelki tako spretno ponarejeni, da jih skorajda ni bilo mogoče ločiti od pravih. Izdala jih je le tanka bela lisa na znamki.
Samo v Trstu je imel tovarnar Caucci čez milijardo lir škode. Ponarejene izdelke pa niso prodajali samo v našem mestu, ampak tudi v drugih mestih Italije. Preiskave se torej niso začele in se tudi ne bodo zaključile v Trstu, saj bo treba ponarejevalce iskati po vsem polotoku.
Vsi prijavljeni trgovci so policijskim agentom zatrjevali, da sploh niso vedeli, da so kavbojke ponarejene. Nekateri so že poznali moškega iz Arezza, ker so pri njem že večkrat nabavili blago za svoje trgovine. Možak ima svoje skladišče v Trstu, v Ulici Donadoni. Med prijavljenimi trgovci imajo trije stojnico na Trgu Liberta, dva pa imata trgovino (eden v Ulici Milano, drugi pa v Ulici Machiavelli). O morebitni odgovornosti trgovcev bo odločalo sodišče. Zelo verjetno je, da res niso opazili goljufije. Kavbojke so bile, kot rečeno, skorajda brezhibno ponarejene, poleg tega pe je bila razlika v ceni med "originali" in ponaredki res minimalna: približno dva tisoč lir za vsak par hlač.
Ponesrečila se je na počitnicah
Velikonočni izlet v Trento se je za 22-letno Barbaro DAscoli Tatarella iz Ulice Marconi 9 zaključil v bolnišnici. Dekle se je včeraj vrnilo v Trst in se odpravilo v katinarsko bolnišnico, kjer so jo pregledali in ugotovili, da ima poškodovano medenico. Napovedali so ji mesec dni zdravljenja.
D'Ascolijeva je v bolnici povedala, kako je prišlo do nesreče. Na velikonočni ponedeljek se je okrog dveh ponoči vozila v avtomobilu, ki ga je upravljal 27-letni Ivo Huez. Voznik je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom in avto se je prevrnil v jarek. Dekle je dva dni ostalo v bolnici v Trentu, včeraj pa so jo napotili v Trst.
Strokovno srečanje
Grafologija odkriva probleme otrok
Predsednik pokrajine Crozzoli je včeraj sprejel prof. Oscarja Venturinija, predsednika Italijanskega inštituta za grafologijo. Gost je pokrajinskemu upravitelju orisal potek posveta o grafologiji, ki se bo v Trstu pričel v četrtek, 6. aprila. Srečanja se bodo udeležili najbolj priznani italijanski strokovnjaki, ki bodo obrazložili, kako je mogoče iz pisave otroka razbrati njegovo duševno stanje. Posvet z naslovom: »Prilagoditev okolju, stiki in socializacija v šolski dobi«, bo trajal tri dni in se bo zaključil 8. aprila.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, ded in tast
Mario Gerdol
Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev.
Žalujoči sinova Luciano in Klavdij, snahi Mirella in Nives, vnuki Igor, Pavla, Robert in Maurizio ter drugo sorodstvo.
Rocol, Krmenka, 30. marca 1989
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
Ivanka Škabar vd. Ukmar
Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo brat Srečko, sin Drago in hči Cvetka z družinami ter drugo sorodstvo.
Prosek, 30. marca 1989
Ob izgubi drage Ivanke Škabar vd. Ukmar izreka svojim godbenikom Dragu, Dinu, Darju, Marinu in sorodnikom iskreno sožalje
Godbeno društvo Prosek
Učiteljsko in pomožno osebje COŠ M. Samsa in I. Trinko Zamejski izreka kolegici Carmen iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob izgubi drage mame izrekajo učiteljici Carmen občuteno sožalje učenci in starši II. razreda COŠ Mara Samsa od Domja.
V torek premiera
Verdijeva Traviata na tržaškem odru
V torek, 4. aprila, bo v občinskem gledališču Verdi predzadnja operna premiera letošnje sezone. Medtem ko gredo ob veliki pozornosti (ne samo tržaškega) občinstva h koncu ponovitve Parsifala, so v teh dneh na sporedu še zadnje priprave za postavitev slovite Verdijeve Traviate, ki je med najbolj izvajanimi operami na svetu.
Če se na hitro ozremo na njene povojne izvedbe v Italiji, moramo začeti pri letu 1948, ko sta v glavnih vlogah nastopila Margherita Carosio in Nico-la Raimondi, leta 1952 sta bila njena nosilca Renata Tebaldi in Francesco Albanese, leta 1960 Rosanna Carteri in Alfredo Kraus, leta 1965 Virginia Zeani in Michele Molese, leta 1971 Maria Chiara in Ottavio Garaventa, leta 1976 Katia Ricciarelli in Jose Car-reras, zadnja protagonista pa sta bila leta 1983 Eugenia Moldoveanu in Nazzareno Antinori.
Letošnja nova izdaja priljubljene Traviate je zaupana glasbenemu vodstvu Angela Camporija z režijo Giulia Chazalettesa in trem znanim pevcem v glavnih vlogah: Fiorelli Pediconi, Francu Farini in Alessandru Cassisu.
Scenska oprema je delo Ulisseja Snaticchija, ki si je zamislil tudi kostume. V ostalih vlogah bodo sodelovali pevci Cinzia De Mola, Anita Ca-minada, Pierfrancesco Poli, Gianni Vanzelli, Paolo Rumetz, Paolo Sonson, Dario Zerial, Vito Susca in Ivan San-zin. Svoje bodo k predstavi prispevali še orkester, zbor, baletna skupina in tehniki Gledališča Verdi. Zbor vodi Ine Meisters, koreografija pa je delo Tuccia Rigana.
Po torkovi premieri si bodo ponovitve sledile 7., 9., 11., 13., 16., 18., 21., 27. in 29. aprila.
Jutri v dvorani Baroncini
Skupina 85 prireja večer o Slataperju
Skupina 85, ki je že lanskega junija posvetila večer Scipiu Slataperju ob stoletnici rojstva, vabi na predstavitev štirih prevodov Slata-perjevega "II mio Carso", ki so nedavno izšli pri Matici Hrvatski v Zagrebu, pri VVieser Verlag v Celovcu, pri Pro Media na Dunaju in pri Založništvu tržaškega tiska, ter dveh publikacij Slataperjevih del -in sicer "Lettere triestine" in "Pas-sato ribelle", - ki jih je pripravila tržaška založba Dedolibri. Vse knjige bo predstavil prof. Franco Juri z ljubljanske univerze s sodelovanjem prevajalcev Nedeljka Fabria, lise Pollackove, Primu-sa—Heinza Kucherja in Marka Kravosa. Prisotni bodo tudi predstavniki založb.
Prireditev bo jutri ob 18. uri v dvorani Baroncini v Ulici Trento, 8.
Nove začasne občinske službe
Tržaška občinska uprava namerava vzeti v službo za določen čas nekaj pomočnikov kuharjev za občinske domove ostarelih in nekaj pomočnikov knjigovezov za občinsko tiskarno. Kdor je za to zainteresiran, naj napiše prošnjo na navadnem papirju in jo pošlje uradu za osebje Občine Trst, Trg Unita 4, 2. nadstropje. V poštev bodo vzeli le tiste prošnje, ki bodo prispele na naslov do 6. aprila 1989.
Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so predvideni za sprejem v javno službo, poleg tega pa morajo biti vpisani v krajevno okrožno sekcijo za zaposlovanje. Tržaška občinska uprava si pridržuje pravico, da izvede praktične usposobljenostne preizkuse, s katerimi bi ugotovila, ali kandidati ustrezajo predvidenim službam.
razna obvestila
Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in vojnih invalidov
NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obvešča, da sprejema do 7. aprila t. 1. prijave za 10-dnevne oddihe v Sloveniji. Prijave in informacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324 vsak dan, razen sobot, od 9. do 12. ure.
Naročene fotografije, ki so bile posnete na proslavi 100-letnice Ciril-Meto-dove šole v Kulturnem domu, so na razpolago v Tržaški knjigarni.
SKD Barko vi j e obvešča, da bo danes, 30. t. m., ob 20.30 odborova seja.
Pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice klasične gimnazije se bo ponovno sestal jutri, 31. t. m., ob 18. uri v prostorih znanstvenega liceja. Vabljeni!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič
Igrajo: Boris Kralj, Boris Cavazza, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Lidija Kozlovič, Vladimir Jurc, Mira Sardoč, Livij Bogateč, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Silvij Kobal, Alojz Milič, Maja Blagovič, Stanislava Bonisegna, Tone Gogala, Stojan Colja, Tanja Pečar, Irena Zubalič, Alda Sosič, Drago Gorup, Claudio Misculin, Igor Starc, Martina Ozbič
Premiera jutri, 31. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu -ABONMA RED A
PONOVITVI
v soboto, 1. aprila, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 2. aprila, ob 16.00 - ABONMA REDC - prva nedelja
		
TNRuerU.		/A\	TRŽAŠKI PARTIZANSKI
UL. SV. FRANČIŠKA 20		PEVSKI ZBOR
Vas vabi Danes, 30. t. m., ob 18. uri		Jutri, 31. t. m., ob 20.30 bo ves ansambel imel
na otvoritev razstave slikarja		GENERALNO VAJO
BOJANA GORENCA		za nastop na Primorska poje.
		
Danes slavi naš dragi mož in očka DANILO svoj 63. rojstni dan. Obilo vsega mu želijo žena Livija, hčerke Marjetica, Melita, Mira in Marija ter vsi, ki ga imajo radi.		čestitke
	Danes praznuje 50 let MARIO GOLE-MAC iz Nabrežine. Dragemu stricu voščita vse, vse najboljše in mnogo zdravja še naprej nečakinji Martina in Marjana.	
		
gledališča		razstave
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče bo predstavilo jutri, 31. t. m., ob 20.30 premiero, delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA REDA.
Ponovitve od 1. do 9. aprila.
VERDI
Jutri ob 19. uri (red H) sedma ponovitev opere PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti. V nedeljo zadnja predstava ob 15. uri za red D.
Prihodnji torek ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V glavnih vlogah nastopajo Fio-rella Pediconi, Franco Farina in Alessan-dro Cassis.
Ponovitve si sledijo od 7. do 29. aprila.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je odprta do 31. t. m. razstava z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEURO-PE, na kateri sodelujejo Vesna Benede-tič, Valentina Furlan, Liliana Maggiolini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Anališa Zelik. Urnik: ob delavnikih od 17. do 22. ure, ob praznikih ob 10. do 13. ure.
V	galeriji Torbandena bo do konca marca odprta razstava znanih italijanskih slikarjev našega stoletja. Urnik: od 10. do
12.30	in od 16.30 do 20. ure od ponedeljka do sobote.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 1. aprila, ob 18. uri odprli razstavo slikarke Silve FONDE. Razstava bo odprta do 14. aprila 1989.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo Teatro Stabile iz Bočna ponovil delo Margaret-he von Trotte SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V soboto, 1. aprila, ob 20.30 bo na sporedu premiera dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fen-zijem.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney Weaver.
EKCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schvvarzenegger, De Vito.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.10, 21.40 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Rour-ke.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □□
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 I desideri di una donna vogliosa, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas, □ □
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Unioni sessuali americane, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Sci-rocco, kom., It. 1988, r. A. Lado, i. F. Gelin, E. Decaro, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Miracolo sull'8* strada, fant., ZDA 1988, r. J. Cornell, i. P. Hogan, L. Kozlowski, H. Ubarry.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Suspect, srh., ZDA 1988, r. P. Yates, i. Cher, D. Qua-id, J. Mahoney.
RADIO - 15.30, 21.30 Fanciulle insazia-bili, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 30. marca 1989
ALMA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.41 - Luna vzide ob 3.08 in zatone ob 11.05.
Jutri, PETEK, 31. marca 1989
MODEST
PLIMOVANJE DANES: ob 0.35 najvišje 29 cm, ob 8.50 najnižje -27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,6 stopinje, zračni tlak 1023,5 mb, raste, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luigi Schiraldi, Jasna Komar, Andrea Sinico, Cristina Vesna-ver.
UMRLI SO: 7-letni Samuel Sidi, 78-let-ni Giovanni Boccati, 77-letni Wiliam Bal-bi, 74-letni Giovanni Pieri, 78-letni Antonio Dragan, 87-letna Rita Viti vd. Lo Presti, 88-letna Antonia Bellino vd. De Pellegrini, 56-letna Anna Maria Quar-gnal vd. Crosilla, 65-letni Ettore Bem-bich, 66-letni Attilio Silli, 65-letni Pietro Conte, 74-letna Maria Matelič por. Ci-gui, 75-letni Michele Muggeo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 28. marca, do sobote, 1. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI.
Glasbena matica - Trst, koncertna sezona 1988/89 v sredo, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APŽ FRANCE PREŠEREN, dirigent Tomaž Faganel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine Prosvetni dom OB 45-LETNICI USTRELITVE 71 TALCEV bo v nedeljo, 2. aprila, ob 16.30 ponovitev spleta besede, pesmi in glasbe TO PEVČEVO SRCE JE. Spored oblikujejo MPZ in ŽPZ Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki. Zamisel Olga Lupine.
Glasbena zadruga Ars nova pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi na I. TROFEJO SMEHA. Humoristi vseh dežel, združite se! Nastopajo: Karst Brothers, Verč - Kobal, Moped Show, Jaka Šraufciger, Toni Karjola. V nedeljo, 2. aprila , ob 17.32 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vstopnina: delavci, dijaki, invalidi, upokojenci 350.000 lir, krema zastonj!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 30. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
PD Mačkolje vabi v nedeljo, 2. aprila, v srenjsko hišo v Mačkolje, kjer bo ob 18. uri nastopila dramska skupina PD Štandrež z Nusičevo igro KAJ BODO REKLI LJUDJE.
V ponedeljek, 3. aprila, bo predaval v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 mladi poslanec Južnotirolske ljudske stranke dr. Michl Ebner O POLOŽAJU NEMŠKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.15, prirejata Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 5. aprila, predavanje slovenskega astronoma dr. Pavla Zlobca O SONČNI AKTIVNOSTI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
mali oglasi
OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo vino in teran.
OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25.
OSMICO ima odprto Sergio Ferfolja pri Piščancih.
PRODAM fiat 127, letnik 1979, za
1.300.000	lir. Tel. 200834.
PRODAM diatonično harmoniko. Tel. 0481/391209.
PRODAM psičke pasme doberman. Tel. ob večernih urah na št. 214475.
FANT s slabim znanjem italijanskega jezika išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. 003866/58618.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 229234.
DIPLOMIRANA PRAVNICA z aktivnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in poljščine išče zaposlitev, tudi honorarno. Tel. 380603.
IZGUBILA sta se psa, tribarvni seter in nemški ptičar rjave barve z belo liso na glavi. Poštenega najditelja prosimo, da telefonira na št. 232141.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da se za izlet v Vitovlje dne 5. aprila nadaljuje vpisovanje danes, 30., in jutri, 31. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva.
___________prispevki_________________
V	spomin na Draga Žerjala in Marjota Žerjala darujeta Srečko in Marija Žerjal (Lakotišče) 40.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Kazimirja Ma-jowskega darujejo Nanda Rocchi 50.000 lir za Unicef, Raffaele Gergolet z družino (Doberdob) 20.000 lir za Unicef in Jožef Čadež z družino (Doberdob) 20.000 lir za Unicef.
V	spomin na strica Kazimirja Majow-skega daruje Kazimir z družino 40.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 40.000 lir za ŠD Primorje, 40.000 lir za tržaške skavte,
40.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 40.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Aliče Turčino-vič-Vrse darujejo družine Villi in Godnik 15.000 lir za Center za rakasta obolenja in 15.000 lir za Astad.
Irena Srebotnjak daruje 30.000 lir za proslavo ob 40-letnici klasične gimnazije-
V	spomin na Ivana Štoko darujeta Poldo in Anica Vatovac 30.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Sergija in Gabrijela Hu-suja daruje Boris Puntar 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Eligio Železnik (Gabrovec 10) daruje
50.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na prijatelja Kazimira Majo wskega darujeta Anica in Srečko Orel
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 30.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANP1 1989 darujejo za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel: Romano Daneu 10.000 lir, Aldo Colja 10.000 lir, Alojz Guštin 5.000 lir, Kazimir Majovvski 10.000 lir, Ljudo-mil Nabergoj 10.000 lir, Štefanija Stoka
10.000	lir, Josip Furlan 5.000 lir ter Angel Blazina 5.000 lir.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI 1989 daruje Radovan Zorn z družino
40.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in Kontovelu.
PRISPEVAJTE
ZA
FRANJO
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
v TRŽAŠKI KNJIGARNI
DO 31. MARCA
mjalerUa
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi na ogled razstave
slovenskih in italijanskih mojstrov
Slike ponujamo do konca meseca marca S POSEBNIM POPUSTOM
menjalnica________ _________ 29.3.1989
TTTIF VAT TITF	FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE		TUJE VALUTE	FIKING MILAN	BANKOVCI trst
Ameriški dolar		 1389,500 1380,—	Japonski jen 		10,425	10,20
Nemška marka .		 733,290 731.—	Švicarski frank		839,800	836.--
Francoski frank		 217,310 215.—	Avstrijski šiling		104,119	103,50
Holandski florint ... 650,230 647.—		Norveška krona		201,880	200.-
Belgijski frank		 35,007	34,500	Švedska krona		215,060	213.-' 8,40° 11,300
Funt šterling ..		 2340— 2325.—	Portugalski eskudo .	8,889	
Irski šterling ..		 1956,900 1940,—	Španska peseta 		11,772	
Danska krona .		 187,970 186,—	Avstralski dolar		1128,—	1090.-, 0,145
Grška drahma .		 8,682 8,200	Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar		 1161,600 1120.—	ECU		1524,850	
				
Kot baletni pesnik niza mehke občutke
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Alkoholizem, radon in še marsikaj
Nocoj se bo v Rimu predstavil občinstvu Ballet Theatre LEnsemble s predstavo Guitare - Fantasie a la memoire de... po glasbi Ville Lobosa. Osrednja osebnost je seveda vodja baletne skupine in istočasno koreograf predstave slavni Micha Van Hoecke - Rus oo materi, Belgijec po narodnosti, Francoz po umetniških izkušnjah, tenkočuten in rafiniran intelektualec, ki je skušal spoznati kulturno stvarnost in izročilo dežel, po katerih je potoval. Pravzaprav je Van Hoecke nekakšen baletni pesnik, ki niza s pomočjo baletnih slik trenutke, duševno stanje, občutke, mehko, a intenzivno.
Skoraj dvajset let je delal z Mauriceom Bejartom, najprej kot član njegove baletne skupine, nato kot vodja njegove šole Mudra v Bruslju. Marsejski koreograf je s svojo izrazito osebnostjo očitno vplival na Van Hoeckeja, ki sam pravi, da na Bejarta ne more in noče pozabiti, saj je del njegovega življenja, nevidna in tiha prisotnost, varuh njegovih spominov in izkušenj.
Ob predstavi, ki jo bodo v gledališču Olimpico ponavljali do 9. aprila, je Van Hoecke povedal marsikaj o sebi in o svojih izkušnjah, pa tudi o predstavi in njeni zasnovi. »Iz spomina izbiram trenutke, jih predelujem, dopolnjujem z občutki in duševnimi stanji. Tako sem zgradil tudi zadnji balet Guitare.«
»Spomin lahko postane tudi teater in elegija,« je še dodal, »avtobiografija in ustvarjanje novega prostora. Pred smrtjo mi je oče podaril svojo kitaro in mi priporočil, naj nanjo nikoli ne pozabim. Kitara postane v moji predstavi skrivnostno glasbilo, oživlja predmete, spreminja situacije in ustvarja iz mojega skritega sveta koreografijo. Čutim potrebo, da se pogovarjam z občinstvom, da izražam s pomočjo teles svojo kulturo, svojo preteklost in svoje občutke. Ko ne bi bil postal koreograf, bi verjetno izražal svoja čustva s pomočjo poezije, ali bi postal slikar, glasbenik, karkoli, samo da bi razpolagal z nekim izraznim sredstvom. Vsekakor ne pripovedujem neposredno, poslužujem se nekakšnih intimnih sporočil, božam spomine, kot v sanjah, ko je vse neotipljivo, neopredeljivo, brez jasnih obrisov. Ta moja zadnja koreografija Guitar je v bistvu čustvena vzburjenost, razburjenje, simfonična pesnitev, vznemirjajoča fantazija, nizanje slik, ki jih prevevajo simboli in skrivnostnost, da se tako spreminjajo v nemiren občutek ljubezni.«
RAZPIS ZA MELODIJE MORJA IN SONCA 89
Kulturni in kongresni center Portorož objavlja razpis za festival MELODIJE MORJA IN SONCA 89, ki bo 22. julija 1989 v Portorožu.
Razpisa se lahko udeležijo avtorji zabavnih melodij s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Vsak avtor lahko na festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije morajo avtorji poslati v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom, prav tako v treh izvodih. Za boljšo predstavitev skladbe morajo avtorji poslati tudi poskusni posnetek na kaseti. Naslovom skladb naj priložijo ime in priimek z naslovi avtorjev skladbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja.
S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in tv program, izdajo na ploščah oz. kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence.
Skladbe naj avtorji pošljejo najkasneje do 7. 4. na naslov KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, Senčna pot 10, 66320 PORTOROŽ, s pripisom Za festival MM S 89.
Marčna številka revije za družinsko in družbeno vzgojo Otrok in družina nas seznanja s tremi aktualnimi temami: v kriznih obdobjih pitje alkohola narašča; radon, sevajoča nevarnost iz tal; skupaj brez formalne potrditve.
Prvo temo obravnava Jana Milčinski v razgovoru z dr. Slavkom Ziherlom, avtorjem knjige Kako se upremo alkoholu. Avtor, ki je docent na ljubljanski medicinski fakulteti, je želel nuditi tistim, ki so od alkohola odvisni, in tistim, ki so na poti, da to postanejo, dovolj razumljiv priročnik, ki sloni na njegovih lastnih izkušnjah zdravljenja pacientov.
O plinu radonu kot o sevajoči nevarnosti se v zadnjem času veliko bere, kajti problem postaja vse aktualnejši. Iz članka v reviji, ki jo prelistavamo, izvemo, da je radon radioaktivni plin, ki nastaja v hišah zaradi sevanja tal. Izvemo tudi, katera stanovanja so posebej izpostavljena žarčenju, če
smo sploh še varni med štirimi stenami in kako si lahko pomagamo.
Članek Skupaj brez formalne potrditve izpod peresa spec. klin. psihologinje Azre Kristančič govori o razširjenem pojavu oblikovanja odnosa v dvoje brez formalne potrditve ali poroke. V zapisu avtorica razčlenjuje vzroke, razmišlja o odnosih med starši in otroki, zarisuje prednosti in probleme takega načina življenja v dvoje.
Problem ostarele žene, ki jo je invalidnost pahnila na voziček, življenje pri sinovih in hčeri ter lastna odločitev za odhod v dom za ostarele, je tokratna tema rubrike Iz dnevnika socialne delavke.
Psihologinja Vlasta Zabukovec načenja v svojem zapisu problematiko v zvezi z otrokom in televizijo, na osnovi raziskave Televizije Beograd. Ob ugotovitvi, da je lahko gledanje televizije pomoč pri osebnostnem razvoju otroka, stoji podatek, da se agresiv-
nost v človeku akumulira in da torej gledanje nasilnih prizorov v otroku veča stopnjo agresivnosti. Ob konstataciji, da je televizija del našega vsakdanjika, stoji podatek, da v Jugoslaviji, kjer ni zasebnih postaj, gledajo osnovnošolski otroci televizijo povprečno tri ure na dan.
Revijo izpolnjujejo stalne rubrike. Med njimi Vprašanja in odgovori — tokrat je govor o petletnem fantku, ki se po mnenju staršev obnaša kot punčka, o dilemi ali naj gre otrok v malo šolo ali ne in o odporu do šole.
Bogata je rubrika, namenjena nosečnosti in novorojenčkom, kot vedno je zelo pestra otroška priloga. Trije članki so posvečeni problematiki spolnosti. O prvem spolnem odnosu piše dr. Pavas Brajka, psihologinja Slavica Česnik obravnava spolno hladnost žensk, o ponovni problematiki spolnosti pa govori iz tujih revij prevedeni članek. Revijo Otrok in družina zaokrožata še rubriki o novih knjigah in Prisluhnite.
Naočniki in otrok
Vsak peti šolski otrok že potrebuje naočnike. Čeprav so mnogi odrasli nasprotnega mnenja, otroci nimajo ničesar proti naočnikom - še več, s »špegli« se počutijo bolj odrasle.
Sami starši pa si ustvarjajo in otrokom ustvarjajo težave s svojim pristopom do naočnikov. Zdi se jim, da bodo njihovi otroci celo življenje »omejeni«, bojijo se, da se bodo otroci pri igri in športnih dejavnostih ranili, če se jim leče razbijejo. Zato otroka nenehno opozarjajo in mu vzbujajo neprimeren odnos do očal. Strokovnjaki nam s tem v zvezi dajejo sledeče nasvete.
Otroka je treba vedno znova seznanjati z dejstvom, da bo z naočniki bolje videl. Dovoliti mu moramo, da sodeluje pri izbiri okvirjev. Vnaprej ga moramo pripraviti na morebitno zasmehovanje vrstnikov. Nenehno pa mu moramo tudi poudarjati, kako moderne in elegantne naočnike nosi.
Nekaj pravil si moramo zapomniti: šolski otroci, ki nosijo naočnike zaradi daljnovidnosti, naj naočnike nosijo vedno. Saj bi v nasprotnem primeru že nekaj dni brez leč lahko pokvarilo mesece uspelega popravljanja napake. Pri kratkovidnosti pa odstavljanje naočnikov ne škodi. Potrebno je pač stalno preverjanje pri okulistu za pravo dioptrijo leč. Do osemnajstega leta starosti se namreč kratkovidnost naglo spreminja. Zato je vsakič, ko otrok s starimi naočniki ne vidi več prav, potreben ponoven obisk pri okulistu.


i

današnji televizijski in radijski sporedi
[~(|_ RAI 1_________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Arno non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddop-pia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10	Hokej: Italija-Avstrija
23.35	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0-15 Golf: Open Sardinija 0.35 SP v namiznem tenisu
(iz Dortmunda)
_____RAI 2	________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o estetiki
9.00	Film: La risaia (dram., It. 1956, r. Raffaello Mata-razzo, i. Elsa Martinelli, Folco Lulli)
10.35	Risanka in Trentatre
11.05	Medicina bodočnosti
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik vreme
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Uno psico-logo p er tutti
17.30	Medicinska rubrika
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Nad.: Una verita come unaltra (zadnji del)
21.55	Dnevnik in Politična tribuna
22.35	International DOC Club
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Aktualno: L'ago della
bilancia
0.35 TV film: Legge e disor-dine (ZDA 1974, r. Ivan Passer, i. Carroll OCon-nor, Ernest Borgnine)
RAI 3______________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film L ombra del passato (r. Edward Dmytryk)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
15.30	Film: Air Mail (pust., ZDA 1932, r. John Ford, i. Pat 0'Brien, Ralph Bellamy)
16.55	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.30	Dokumentarec: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda, nato dnevnik
22.30	Film: I 400 colpi (dram., Fr. 1959, r. Francois Truffaut, i. Jean-Pierre Leaud, Claire Maurier, Albert Remy)
0.05 Filmske novosti 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
| ^ RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Oblikovanje gline, Kulturna dediščina - Arhitektura slovenskih pokrajin
11.10	Aktualno: Po sledeh napredka
11.35	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Po sledeh napredka
18.10	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Ljudski plesi iz Bele krajine, 18.45 zabavna oddaja Otroci glasbe
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Študentska balada (3. del)
22.25	Dnevnik
22.35	Retrospektiva jug. filma: Balkan expres (dram., Jug. 1983, r. Branko Baletič, i. Bata Živojinovič, Olivera Markovič)
24.05	Video strani
[~P^ TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Turnir Lipton
15.00	Hokej na ledu: Italija-Avstrija (iz Osla), vmes TVD novice
17.15	Film: Spionaggio Gibil-terra (krim., Fr. 1964)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — O poimenovanju bazoviškega travnika, kjer bo sinhrofron, po ekologu Mendezu
TRST — Deželna manifestacija upokojencev TRST — Še o parkiriščih
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Turnir Lipton -polfinale ženske
21.30	Hokej na ledu: Italija-Avstrija (povzetki)
23.00	TVD novice
23.15	Sportime magazine
23.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
24.00	Juke box
RTV Ljubljana 2~
18.55	Čas, ki živi: Velika izkušnja
19.30	Pnevnik
20.05	Žarišče
20.35	Godalni kvartet SF
21.00	Prisluhnimo tišini
21.30	Oči kritike
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, (9.30) Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Nediški zvon;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (30. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
C
CANALE S
8.30	Nan.: Una famiglia ame-. ricana, 9.30 Peyton Plače
6.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle
1 s n C0PPie
•00 Aktualno: Agenzia ma-
15-50 lrim°niale '"0 Nan.: La časa nella prate-_ ria, 16.30 Webster ■00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 P'K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
to 45 mo9^e e mari'
2o on Aktualno: Radio Londra 23 05 yViz: FeleMike
3 Yanete: Maurizio Co-0.35 o nz° show 0 45 ?.ubrika: Premiere
Nanizanke: Baretta, 1.40 Mannix, 2.35 SWAT
CZjjETE4	|
7'55 Nanizanki; Lou Grant,
9.50	Filn (bio
■1.30 'Z
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d amore
18.35	Nanizanki: General Hos-
pital, 19.30 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Birdy - Le ali della liberta (dram., ZDA, 1984, r. Alan Parker, i. Matthevv Modine, Nicolas Cage, Karen Yo-ung)
22.55	Riflettore (2. del)
23.55	Film: Vampira (srh., VB 1974, r. Clive Donner, i. David Niven, Teresa Graves)
1.45	Nanizanka: Missione im-possibile
2.40	Film: Il colosso di New York (fant., ZDA 1958, r. Eugene Lourie, i. John Beragrey)
ITALIA 1_____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle, and
McCormick, 11.00 L uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: Laereo piu pazzo
del mondo (kom., ZDA 1980, r. Jim Abrahams, i. Kareem Abdul-Jabbar, Lloyd Bridges)
22.15	Kviz: Per la strada
22.45	Variete: Dibattito!
23.05	Dok.: Jonathan 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte, 1.15Kung-fu
OPEON________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Fiori d arancio
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nani-
zanka Una famiglia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carra-dine)
22.30	Film: L'ammazzatina (kom., It. 1975, r. Ignazio Dolce, i. Pino Caruso, Paola Ouattrini)
TMC____________________
4.00	Aktualno: Oscar '89
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Tavole separate (kom., ZDA 1958, r. Del-bert Mann, i. David Ni-
ven, Burt Lancaster, Rita Hayworth)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Oscar '89
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI____________
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cuore
21.30	Dokumentarec: Islam
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja;
19.00	Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
Socialisti so ob glasovanju zapustili občinsko sejo
Kljub zavrnitvi odstopa župana je izhod iz krize še vedno daleč
Nocoj v sporedu Gorica kinema
Filmska karakterna komedija o meščanih in proletarcih
Občinski svet v Gorici je z glasovi štirih od dosedanjih petih strank večinske koalicije zavrnil odstop župana Scarana, obenem pa tudi sklenil, da ne bo razpravljal o odstopu celotnega občinskega odbora. Tak je bil razplet dolge seje, ki se je zavlekla pozno v noč in na kateri so se ob pomanjkanju političnega dogovora med večinskimi strankami vrstili predlogi, ugovori, protipredlogi ter poskusi iskanja take ali drugačne poti za izhod iz že trimesečne krize na čelu občinske uprave.
Proti odstopu župana je glasovalo 21 svetovalcev (KD, PSDI, PRI, SSk), za odstop 10 (vsa opozicija) medtem ko so socialisti zapustili dvorano. Scarano se je zahvalil za potrjeno zaupanje, hkrati pa napovedal, da mora še razmisliti o političnem pomenu tega glasovanja, nakar bo sprejel dokončno odločitev o umiku odstopa. Napovedal je tudi, da naj bi se občinski svet ponovno sestal v roku kakih desetih dni, da bi nadaljeval z razpravo o odstopu občinskega odbora in poiskal možne rešitve za izvolitev novega. Sicer pa je po razpletu predsinočnje občinske seje dokaj vprašljivo, ali bodo večinske stranke sposobne najti v kratkem izhod iz dolge, zapletene in, kot kaže, še vse prej kot rešene krize.
Predlog o potrditvi župana Scarana so postavile manjše stranke večinske koalicije, potem ko je po neuspehu za-
dnjih mrzličnih pogajanj še med občinsko sejo postalo jasno, da večina ni dosegla dogovora. Potezo, ki ne rešuje, pač pa zavlačuje krizo, je podprla KD, socialisti pa so zahtevali prekinitev seje in na sestanku načelnikov večinskih strank postavili sledečo zahtevo: glasovali bomo proti odstopu župana, vendar pod pogojem, da se še nocoj izvoli nov občinski odbor. Ker preostale večinske stranke tega predloga niso sprejele, je načelnik PSI Brunello napovedal, da se njegova stranka ne bo udeležila glasovanja. Takojšnje glasovanje o odstopu odbora sta zahtevala tudi Fiorelli za zelene in Busolini za KPI, ki sta očitala večini, da izrablja občinski svet zgolj za svoje politične manevre in ne za širše demokratično soočanje. Socialist Zuc-calli je zaman posvaril druge večinske partnerje, naj dobro premislijo, preden uberejo pot, ki dejansko ogroža obnovo dosedanje večine in vodi v neznano. Sledilo je navedeno glasovanje in odložitev razprave o odstopu odbora, ki se ji je Fiorelli uprl, tako da je po končani seji ostal na svojem svetovalskem sedežu.
Župan torej zaenkrat ostaja na svojem mestu, občinski odbor je formalno odstopil (a o tem bo občinski svet razpravljal šele prihodnjič), kriza pa je še vse prej kot rešena. Osnovno vpraša-
nje novega razmerja med večinskimi strankami s priznanjem večje teže in drugega odborniškega mesta socialistom, še vedno razdvaja koalicijo. Vseh pet strank dosedanje večine sicer svečano'zatrjuje, da je taka koalicija edina možna za oblikovanje trdne večine. Glede vloge in politične teže, ki naj jo posamezne stranke imajo tako v goriš-ki kot v drugih krajevnih upravah v pokrajini, pa ni med njimi soglasja. Niso ga dosegli na že desetinah sestankov vodstev strank, niti predsinoči v občinskem svetu. Sedaj bodo morala pokrajinska vodstva večinskih strank pri pogajalni mizi znova preučiti nastali položaj, v katerem so se nasprotja ša zaostrila. Socialisti so na občinski seji dokazali, da nameravajo v svojih zahtevah vztrajati do konca. Če druge stranke ne bodo ugodile njihovi zahtevi, so pripravljeni na izstop iz večine. Obnova dosedanje koalicije odvisi torej še vedno od priznanja drugega odborniškega mesta socialistom in morebitnih zamenjav, ki bi zaradi kočljivih političnih ravnovesij najbrž sledile v drugih upravah ter manjših ustanovah. V nasprotnem primeru je govor o možnosti, da bi začasno KD sama prevzela mestno upravo ob zunanji podpori nekaterih dosedanjih zaveznikov.
kakorkoli že, skorajšnje rešitve še ni videti. Kriza stopa v četrti mesec.
Letošnja bogata filmska sezona Ki-noateljeja v Kulturnem domu ponuja danes drugega od petih filmov pomladanskega sporeda. Nocoj ob 20.45 bodo vrteli francosko komedijo »La vita e un lungo fiume tranquil\o«, prvenec režiserja Etienna Chatilieza, ki je sodeloval na lanskem festivalu v Benetkah. Francoska kinematografija od časa do časa preseneča s filmi skoraj neznanih produkcij in režiser-
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
vabi k okrogli mizi na temo
Dr. Henrik Tuma planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik
JUTRI, 31. marca, ob 18.30
v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
V razpravi bodo sodelovali:
dr. Miha Potočnik dr. Tone Strojin dr. Branko Marušič novinar Marko VValtritsch
Pogovor bo vodil
VLADO KLEMŠE
jev, ki se nepričakovano vendar zasluženo uveljavijo na mednarodnem prizorišču.
Nocojšnji film je prav tak primer. Nit zgodbe se razpleta skozi življenje dvoje tipiziranih družin: prva je razmeroma premožna, konservativna in dobromisleča ter dostojanstveno vzgaja kopico vzornih otrok, drugo sestavljajo robati lumpenproletarci, ki malo delajo, veliko kričijo in gledajo televizijo, otroci pa preživljajo več časa na cesti kot pod družinsko streho. Usoda oz. maščevalna bolničarka preplete ločeni življenji obeh družin z zamenjavo dojenčkov: resnica pride na dan po 15 letih, v katerih je proletarska Bernadette doraščala v meščanski družini, Maurice pa med robat-ci. V prisiljenem stiku med dvema dotlej ločenima svetovoma se prične vrtoglavo zaporedje komičnih situacij in nesporazumov, ki na koncu razbije vse prejšnje družbene navade in pravila obnašanja.
Chatiliez je po ocenah kritikov opravil režisersko nalogo s spretnostjo prekaljenega režiserja, pa čeprav je ta filmski 'best-seller1' bil komaj njegov prvenec. Film je zabaven in neprisiljen, pri čemer ima del zaslug vrsta odličnih karakternih igralcev.
Vaški posvet v Štandrežu
Danes na Pokrajini razprava o rabi slovenščine in Konzulti
Predlog vložili lani novembra komunisti
Skodelica kave in pijače bodo od sobote dražje
S štirimesečno zamudo bo goriški pokrajinski svet danes vendarle razpravljal o rabi slovenščine pri delu pokrajinskega sveta in o ustanovitvi Konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Osnovo za razpravo predstavljata dva dokumenta, ki so ju novembra (3. 11. 1988) in decembra (19. 12. 1988) predstavili komunistični svetovalci ob začetku nove mandatne dobe in po umestitvi sedanje koalicije, ki ji načeluje demokristjan Crisci.
Podobne predloge so komunisti predstavili tudi v prejšnjih mandatih, vendar nikoli niso bili vzeti v poštev. Najpogostejši je bil izgovor, da Pokrajina, čeprav priznava obstoj manjšinskih skupnosti na Goriškem, vključno slovenske, nima neposrednih pristojnosti in da je treba počakati na zakon, ki bo točno opredelil pravice slovenske narodnostne skupnosti tudi glede rabe jezika.
Spričo obljub in zagotovil, ki jih je ob svoji umestitvi izrekel sedanji
KULTURNI
GIGF LAURENTF KABARETNI VEČER
SOBOTA, 1. APRILA, OB 20.30 V KULTURNEM DOMU Izkupiček večera bo šel v Sklad Mitja Čuk
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JAVNO VEČNAMENSKO KULTURNO SREDIŠČE V RONKAH
Primorska poje
SOBOTA, 1. APRILA, OB 20.30
v dvorani glasbene šole Vivaldi v Tržiču
Nastopajo:
dekliški zbor Soča iz Kanala
—	mešani zbor Pod Lipo iz Barnasa
moški zbor ZŠAM iz Idrije
—	ženski zbor Jože Pahor iz Sežane
moški zbor E. Grion iz Tržiča
moški zbor V. Vodnik iz Doline
predsednik Gianfranco Crisci glede Slovencev, bi skrivanje za takimi ali drugačnimi izgovori potrdilo, da se stara praksa nadaljuje.
Delovna mesta v podjetju HFE
Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da nudi podjetje HFE Indus-triale v industrijski coni pri Štandrežu (Ul. Ressel 3) zaposlitev za sledeča delovna mesta: vzdrževalec, električar, mehanik, skladiščnik, varilec, ličar, upravljalec pump, finišer. Interesenti dobijo podrobnejše informacije neposredno pri navedenem podjetju.
■ Pokrajinski urad za delo obvešča, da bodo od 1. aprila dalje tako sekciji za zaposlovanje v Gorici in Tržiču kot goriški pokrajinski sedež urada za delo odprti za občinstvo vsak delavnik z izjemo sobote od 9. do 12. ure.
Doberdobski občinski svet se je na torkovi seji izrekel za prodajo približno 8.800 kvadratnih metrov jusarskih zemljišč družbi SNAM po ceni osem tisoč lir za kvadratni meter. Zemljišče meji na traso obstoječega plinovoda pri Jamljah. Družba SNAM namerava tu zgraditi napravo, ki bo povezovala dva plinovoda.
O tem vprašanju se je v občinskem svetu razvila daljša razprava. Župan Lavrenčič je pojasnil, da je pred vsakršnim nadaljnjim korakom potrebno soglasje komisarja za jusarska zemljišča. Povedal je tudi, da je imel že nekaj sestankov s predstavniki družbe SNAM in da je ob-
ZKD
KULTURNI
ROBERT THOMAS
OSEM ŽENSK
kriminalna komedija
Izvaja
DRAMSKA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE
V ponedeljek, 3. aprila,
ob 20.30
v goriškem Kulturnem domu
V soboto se bodo v kavarnah in drugih gostinskih lokalih na Goriškem podražile skodelica kave in vse druge konsumacije. Ne gre za prvoaprilsko šalo, pač pa za zelo resne namene Združenja trgovcev, ki je že dalo natisniti nove cenike in jih v teh dneh deli svojim članom. Podražitev utemeljujejo s splošnim višanjem cen in povečanjem stroškov za upravljanje lokalov, zaradi česar je prilagoditev prodajnih cen nujna. Nove minimalne cene bodo od prvega aprila dalje veljale za konsumacije pri pultu, pri mizah pa bodo cene različne (višje), kot bodo pač prosto določili upravitelji posameznih lokalov.
Skodelica kave bo z novim cenikom sto lir dražja, saj bomo morali zanjo odšteti 900 namesto dosedanjih 800 lir. Ob tej gotovo najbolj razširjeni in priljubljeni poživilni pijači se bodo podražile tudi vse druge, od brezalkoholnih pijač do piva, vina, likerjev. Nove
čina kot predpogoj postavila zahtevo, da se maksimalno omeji škoda v naravnem okolju. Upravitelji so tudi zahtevali točen načrt o sanaciji območja, potem ko bodo dela dokončana. Povedati je namreč treba, da bo objekt, ki ga bodo tu zgradili, v glavnem vkopan. Župan je tudi povedal, da je družba SNAM ponudila Občini odškodnino štiri tisoč lir za kvadratni meter. V pogovorih je bilo postavljeno tudi vprašanje napeljave zemeljskega plina v Doberdobu, ki mu upravitelji pripisujejo poseben pomen. Družba SNAM je pripravljena na najširše sodelovanje pri uresničevanju tega načrta.
V razpravi je predstavnik SSk Gergo-let opozoril na vprašanje s katerim se pogosto srečuje naša skupnost: to je vprašanje dvojnega merila pri posegih v okolje. Eno merilo velja za zasebnike, oziroma skupnosti, ki na določenem področju živijo, drugo pa za gradnjo tako imenovanih objektov splošne koristi. To bi morali enkrat dokončno razčistiti, je soglašal z ugotovitvijo načelnika svetovalske skupine SSk župan Lavrenčič.
Denar, ki ga bo Občina prejela kot odškodnino za zemljišča, bodo namenili v sklad za gradnjo socialnega centra v Jamljah. Povedati velja še, da je bil predlog odbora o prodaji zemljišča — potem ko bo komisariat za jusarska zemljišča izrekel soglasje — odobren z večino glasov. Vzdržala sta se predstavnika SSk.
Neznanci obiskali vrtec v Doberdobu
Zdi se, da se je vlamljanje v šole in druge vzgojno-varstvene ustanove kar nekam razširilo. Karabinjerji v Doberdobu skušajo ugotoviti kdo in kdaj je vdrl v prostore otroškega vrtca v Doberdobu. V torek zjutraj je osebje namreč ugotovilo, da je nekdo med prazniki prišel v vrtec in odnesel nekaj drobiža. Bil je, kot se zdi, precej obziren in je ob svojem "podvigu" povzročil razmeroma malo škode.
cene za nekatere med najpogostejšimi konsumacijami so sledeče.
Navadna skodelica kave bo kot rečeno stala 900 lir, kozarec mleka prav tako 900, čaj in kava z mlekom (veliki kapucin) 1.200, mrzla kava in čaj 1.300 lir. Dražji bodo tudi razni dodatki: za smetano bomo odšteli 700 lir, za kanček žganja prav tako 700, za dodatek inozemske žgane pijače tisoč lir.
Osvežilne pijače v steklenici bomo po novem plačevali po 1.700 lir, v pločevinki pa po 2 tisoč lir. Za stekleničko sadnega soka bomo odšteli 1.600 lir. Mali vrček piva bo veljal 1.700 lir, večji 3.200. Za italijansko pivo v steklenici ali pločevinki (33 cl) je nova cena 2.500 lir, za inozemsko pivo pa 3 tisoč lir. Za aperitive in grenke pijače ter tonike bodo nove cene okrog 1.900-2.000 lir.
Cene kozarca vina bodo še naprej različne glede na sorto in kakovost. Cenik določa nove cene le za peneča se vina (1.800 lir kozarec) in dokaj priljubljeni špric, ki bo odslej v kozarcu po 'dva decija" stal okroglih tisoč lir. Kozarček italijanskega likerja ali žgane pijače bo veljal 1.500 lir (brandy 1.900, žganje 2 tisoč), cenejše inozemske žgane pijače 3 tisoč, dražje pa 4 tisoč lir.
Dražji bodo tudi sladoledi (600 lir kroglica) in razni prigrizki: slaščice bodo stale po 900 lir, "tramezzini" tisoč, toast 2 tisoč lir.
Umrl upokojenec ki se je zažgal
V oddelku za težke opekline in plastično kirurgijo v Vidmu je včeraj umrl 67-letni upokojenec Bruno Visin-tin. Kot smo poročali, se je prejšnjo noč mož na domu v Gradišču, Ul. Del Ben 23, polil s stekleničko alkohola in se zažgal. Za srhljivo usodno dejanje se je odločil v trenutku,obupa, v prepričanju, da bo zaradi neozdravljive bolezni njegovega življenja itak kmalu konec. Visintinu so takoj prihiteli na pomoč svojci, ki pa niso mogli pravočasno preprečiti, da ne bi utrpel težke opekline po večjem delu telesa. V Vidmu so mu zdravniki ugotovili opekline druge in tretje stopnje ter si strogo pridržali prognozo. Kljub njihovemu prizadevanju je včeraj izdihnil.
Silovito trčenje pri Pevmskem mostu
Voznika dveh avtomobilov sta se predsinoči lažje ranila v silovitem trčenju v bližini Pevmskega mostu. 80-letni Francesco Vuga, Svetogorska 152, je s fiatom 127 privozil iz Ul. Tor-riani in bil namenjen proti Ul. degli Scogli. Po Drev. 20. septembra je vozil renault v smeri proti Pevmi 19-letni Massimiliano Boskin, Ul. Formica 7. Trčenje je bilo silovito, škoda na vozilih velika, posledice za voznika pa na srečo lažje. Boskin se bo zaradi udarcev po raznih delih telesa zdravil 10 dni v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, Vugo pa bodo zaradi ran po glavi in obrazu ter udarca v desno oko pridržali 10 dni v okulističnem oddelku.
Odbor štandreških društev in organizacij za zaščito okolja sklicuje nocoj ob 20.30 vaški posvet v domu Andreja Budala v Štandrežu. Razpravljali bodo o vprašanju upepeljevalnika, o onesnaževanju okolja na območju industrijske cone in o predlogih ter akcijah v zvezi s problemi okolja. Na zasedanje so vabljeni vsi krajani.
Ukradli so ji denarnico
Letošnje velike noči se bo 52-letna Albina Serenas iz Tržiča po vsej verjetnosti spominjala še dolgo. Z možem sta se z avtom namenila v Turin na obisk k sorodnikom. Na sredi poti blizu Bergama sta se ustavila za krajši počitek v avtogrillu in potem spet nadaljevala vožnjo proti Turinu. Na izvozni postaji, ko je bilo pač treba plačati cestnino, je ženska zaman iskala denarnico, v kateri je bilo tristoti-soč lir. Z osebjem avtoceste so nekako uredili, ostal pa je grenak občutek, da so ji v avtogrillu, ne da bi se sploh tega ovedla, ukradli denarnico. Zakonca sta se v ponedeljek vrnila in zadevo prijavila na komisariatu, bolj zaradi osebnih dokumentov, ki so bili v denarnici.
razna obvestila
SPD Gorica vabi smučarje na 9. slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 2. aprila, na Cimi Sappa-da. Vpisovanje še danes in jutri v trgovini Baucon.
V Kulturnem domu v Gorici se bo
aprila pričel tečaj aerobike. Prijave in podrobnejše informacije v Kulturnem domu (tel. 33288) in na sedežu ZSKD (tel. 531495).
SDGZ obvešča, da je vlada z odlokom št. 66 z dne 2. 3. 1989 podaljšala rok za prijavo odpadkov, izjemoma za leto 1989, do 30. aprila 1.1. Vse člane obvešča, da je na razpolago za morebitna pojasnila.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Prijave sprejemata do 11. aprila Etto-re Moro in Mario Semolič.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri-era«.
VERDI 20.30 gledališka predstava »Fiore di cactus«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Inviti carnali«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Brividi caldi sulle labbra di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Predator«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Sestanek z nepoznanim«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - tel-482787.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78300.
_________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Norma DrusiP vd. Belli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopali' če.
Občina Doberdob bo zahtevala od družbe SNAM višjo odškodnino
Soglasje glede prodaje zemljišča pri Jamljah
Pred jutrišnjo premiero v Kulturnem domu
Slehernik na slovenski odrih h v Trstu
Z avstrijskim pesnikom, dramatikom in libretistom Hu-gom von Hofmannsthalom (1874—1929) se na Slovenskem seznanimo v 20. letih. O njem pišejo specializirane revije in dnevniki, tako da je kulturna javnost dočakala gledališki krst Slehernika 26. aprila 1931 pripravljena. Ljubljanska Drama pripravi uprizoritev po prevodu in priredbi Otona Župančiča. Prevajalec je izločil figuro Hudiča in se omejil še na nekaj manjših korektur. Prvotno zamisel, da bi delo »popolnoma presnoval po modernem duhu in po svojem spoznanju« je opustil, kar je kritik tedanje uprizoritve Josip Vidmar obžaloval. Režijo je podpisal prvorazredni umetnik Osip Šest (1893—1962), avtor kar 250 režij. Od kritike je sicer dobil oceno »dostojno«, toda pospremljeno z očitkom, da je Slehernikov konec napačno zrežiran kot apoteoza, namesto kot »skrajno ponižanje oholega človeka«, da je premalo mračne fantastike in da je ljubezenski prizor, aranžiran s posipanjem cvetja, neokusen. Slehernika je igral Ivan Levar tragično pretresljivo in človeško celo tam, kjer besedilo ni slogovno ustrezno.
12. septembra 1935 so Slehernika uprizorili v Kranju na prostem, na eni najlepših lokacij v »prestolonaslednikovem parku« pred narodnim domom. Režija in glavna vloga je bila v rokah Ivana Levarja, ljubljanskega Slehernika. Vse je bilo prvovrstno. Celo kostumi so bili nekaj posebnega, sešiti so jih celo v Zagrebu.
Za veliko noč 1938. leta je Slehernika pripravilo mariborsko gledališče. Kritik Vladimir Kralj začne odklonilni zapis o uprizoritvi z očitkom gledališkim upravam, ki jemljejo delo kot sodoben nadomestek za pasijon, kar sploh ni. Današnjemu človeku docela tujo dramo je umestno uprizarjati le zaradi »bleščečega Župančičevega prevoda«. Naj hujšo pridigo je moral prebrati režiser predstave, igralec Jože Kovič. Namesto, da bi v postavitvi utrjeval monumentalno linijo, zasnovano na gotičnem občutju, je dogajanje drobil v scenske in ansambelske detajle. Učinek režije označuje sicer trezni Kralj z oznakama »nabožno garniran angleški puding« (celota) in »rokokojske jaslice« (poslednji prizor). Kasnejši prvak tržaškega gledališča Nakrst je bil v naslovni vlogi učinkovit v prikazovanju groze pred večnostjo, »pogrešali pa smo polnokrvnosti življenja« v začetnih prizorih. Najbrž je vzrok v igralčevi »izraziti zagrenjeni osnovni noti«, kakor razčlenjuje kritik, utemeljitelj slovenske teat-rološke znanosti.
V Trstu je bila uprizoritev Slehernika 7. aprila 1948 v občinskem gledališču manifestacija fašističnih nostalgikov.
22. maja 1949 je uprizoril Hofmannsthalovega Slehernika tržaški Slovenski oder. Pri popoldanski premieri pred repentabrsko cerkvijo je bilo zbranih okrog dva tisoč ljudi. Med predstavo se je vlil dež, a to ni motilo ne gledalce, ne igralce, da ne bi speljali igre do konca. Naslovno vlogo je
Vladimir Jurc kot Slehernik
igral Jože Dovjak, ki je podpisal tudi režijo, sceno si je zamislil Simon Kregar, igrali pa so Tonči Turkova, Vili Čekuta, Simon Kregar, Iza Kraljeva, Marija Bobkova. Igro so ponovili 29. maja istega leta.
Po tem paberkovanju čaka gledališkega zgodovinarja, da opiše še najnovejšega slovenskega Slehernika: v novem prevodu Nika Grafenauerja, v postavitvi Maria Uršiča in z Vladimirom Jurcem kot tržaškim Slehernikom 1989!
N.B.: Sedanja uprizoritev premore celo več kot enega
Hudiča	JOŽE FAGANEL
Rudi Šeligo potrjen za predsednika DSP
Rudi Šeligo je bil v ponedeljek potrjen za predsednika Društva slovenskih pisateljev. To je sklep rednega volilnega občnega zbora DSP, ki je potekal v prostorih Cankarjevega doma in bil mestoma tudi zelo polemičen, odražal pa je skrb slovenskih pisateljev za usodo slovenskega naroda v jugoslovanski skupnosti. Ostrina, s katero so posamezni diskutanti nastopali, je samo potrjevala to skrb, ki je izoblikovala tudi stališče oziroma zahtevo po še večji in ostrejši politizaciji DSP v smislu uveljavljanja suverene in samostojne prihodnosti. Pisatelji so tudi podprli tisto voljo, ki se je dosledno borila za politični pluralizem, za osvoboditev vsakega posameznika v Sloveniji in celotne družbe.
Za podpredsednika Društva slovenskih pisateljev sta bila izvoljena Tone Pavček in Dane Zajc, za tajnika pa Tone Peršak. (Na sliki je Rudi Šeligo.)
Markuš Liipertz v Obalnih galerijah
V Obalnih galerijah Koper in Piran bodo jutri ob 19. uri odprli pregledno razstavo nemškega slikarja Markuša Lupertza, enega največjih predstavnikov sodobnega slikarstva in kiparstva. Predstavljena dela (sedemindvajset platen) pokrivajo obdobje iz avtorjevega opusa med leti 1979-1988. Obalne galerije pripravljajo razstavo že vrsto let, v sodelovanju z galerijo Michaela Wernerja iz Kolna. Ker gre za razstavo desetletja, vsaj kar zadeva tuje avtorje na Primorskem, je dogodek vsekakor vreden širše odmevnosti.
Liipertz pripada generaciji povojnega nemškega slikarstva, ki je v sedmem in osmem desetletju doseglo svetovni sloves, posebej s svojo vezanostjo na mitologijo. Po Kopru in Piranu bo razstava na ogled tudi v Cankarjevem domu.
Slikarska umetnost mednarodnih razsežnosti
■ ...»





w #
1 m S0UA'C
os Praznuje slikar Zoran Mušič (rojen je bil v Gorici 12. februarja 1909) svojo 80-letnico. V vseh teh letih je ustvaril veliko del, ki so po svoji izpovednosti in kvaliteti cenjene stvaritve v svetu likovne umetnosti
Razgovori s Kočo Popovičem
Pronicljivo o Jugoslaviji
Knjiga Aleksandra Nenadoviča "Razgovori s Kočom (Popovičem)" je izšla te dni pri založbi "Globus" v Zagrebu. Naklada znaša 10 tisoč izvodov, kar je za jugoslovanske razmere izjemno veliko, kljub temu pa je v hipu pošla. Kmalu bo na prodaj drugi ponatis. Avtor je Aleksander Nenado-vič, ki je bil direktor in glavni urednik beograjske "Politike" v času tako imenovane "liberalizacije" v Jugoslaviji; leta 1972 so ga odstavili in poslali določen čas za dopisnika v tujino. Knjiga pa obravnava Kočo Popoviča, enega eminentnih mož polpretekle jugoslovanske zgodovine. Bil je španski borec, med vojno pa tudi komandant slovite partizanske prve proletarske brigade. Po vojni je bil kar 12 let zunanji minister (to mesto je prevzel od Kardelja), zatem pa, prav tako do leta 1972, podpredsednik republike.
Koča Popovič je bil pojem tudi v Sloveniji, zlasti na Primorskem pa se ga spominjamo kot enega glavnih dejavnikov pri reševanju tržaškega vprašanja, zatem pa kot pobudnika dobrih odnosov s sosednimi deželami. Pri Koči Popoviču je že med vojno izstopalo predvsem, da je bil "intelektualec". Kot študent se je v Franciji rad družil s skupino nadrealistov in se še danes s ponosom ima za "nadrealista" celo do takšne mere, da pravi, da ga je nadrealizem navdihoval tudi v trenutkih najbolj krutih partizanskih bojev.
V vodilni strukturi narodnega osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji je kajpak bil spoštovan in cenjen, ker pa je bil tako rekoč "intelektualec" so ga nekateri sprejemali z določenimi dvomi. Odločno pa ga je podpiral Tito, pa čeprav je bil ta leta 1943 na tem, da ga odstavi kot komandanta prve proletarske brigade, češ da je s to enoto na svojo roko zapustil bojišče na Sutjeski. Tito pa se je k sreči kmalu premislil. Vojaška literatura v Jugoslaviji (pa tudi v tujini) danes razlaga, da je bila Popovičeva odločitev še kako nujna in domiselna, saj je s prebojem prve proletarske brigade zatem omogočil tudi preboj drugih enot in prehod (tudi velikega števila ranjencev) čez Neretvo.
Koča Popovič je leta 1972 zapustil politično prizorišče. Titu je preprosto sporočil, da ne soglaša z novim političnim tokom v Jugoslaviji (proti tako imenovanemu liberalističnemu sproščanju, ki je bil zajel tudi Srbijo) in odšel. Veliko je bilo do tedaj poskusov, da bi Koča Popovič kaj napisal ali kaj povedal, v glavnem pa so vsi spodleteli. Napisal je sicer skromno knjigo o tem, kako je sodeloval v partizanski borbi, drugega gradiva pa ni bilo. Pričujoča knjiga "Razgovori s Kočom" je dejansko prvo delo, ki neposredno in iskreno razkriva nekatere temeljne doživljaje in pa vrsto političnih pogledov tega slovitega jugoslovanskega moža. Po vsebini ga lahko primerjamo s knjigo Staneta Kavčiča "Dnevnik in spomini" s tem, da je slednja globlja, izčrpnejša in preglednejša.
Knjiga zaobjema širok čas, ko je bil srednješolec v Beogradu, ko je študiral v Parizu, ko se je domala nenadoma odločil za sodelovanje v španski revoluciji, ko je stopil v partizane; precej podroben je pri razlaganju in-formbirojevskega izsiljevanja, nato pa opisuje, kako je postal zunanji minister, po odhodu Rankoviča pa še podpredsednik republike. Knjiga se konča pri današnjih razmerah na Kosovu, o katerih sicer trdi, da ima Srbija prejkoslej svoj prav, da pa potrjujejo, da je razvoj Jugoslavije samo v pluralizmu ter v enakopravnem spoštovanju narodov in narodnosti.
Knjiga "Razgovori s Kočom" seveda ni delo Koče Popoviča, marveč, v bistvu, dialog med njim in novinarjem Nenadovičem. Gre za svojevrsten prijem, ki pa pritegne. Dialogi so tekoči, tudi na tistih mestih, kjer obravnavajo filozofske ali pa čisto politične probleme.
Recenzenti domala enotno ugotavljajo, da je ta knjiga nov prispevek k "podiranju mitov v Jugoslaviji". Ljudje na vodilnih položajih so neizbežno izpostavljeni zgodovinskemu rešetu, skozi katero gredo tako vrline kot slabosti. To je davek, ki ga ti ljudje morajo plačati na rampi zgodovine, kakor je govoril Gaetano Salvemini. V uvodu je rečeno, da knjiga načenja tako imenovano "enodimenzijsko" razsežnost likov, tako osebnosti, ki so pokojne, kot tudi nekaterih še živih. Koča Popovič je v dialogu izjemno odkrit, njegove ocene pa so mestoma kar odrezave. Seveda je pomembno, da je bil visoko v jugoslovanski vodilni garnituri in da so njegove trditve zategadelj še kako meritorne. Odkrit je tudi v ocenah (pozitivnih in negativnih) o Titu, ki ga Popovič sicer globoko spoštuje in mu priznava karizmatične vrline. Prozorno pa mu očita enoosebne težnje.
Branje te knjige, menijo tudi drugi recenzenti, je tako rekoč kvalitetno, brez pamlletnega kiča. Avtor je često
globoko samokritičen, očita si, da je bil svojčas, ko je bil še mlad, "ideološko zaslepljen". Ganljivo je sicer njegovo stališče o udeležencih narodnega osvobodilnega boja, ki da so bili možje z izredno pokončno moralno držo, puščice pa začenja intenzivneje spuščati na nekatere vodilne jugoslovanske može in politiko v glavnem od leta 1970 dalje.
Jugoslovanska družba, pravi med drugim Koča Popovič, se mora danes soočati z rezultati večletnih zablod etatističnega socializma. V bistvu je ostal etatistični družbeni model ne-glede na novo ustavo leta 1974 in na druge zakone. Z novo zakonodajo so centralistično vodenje pravzaprav samo potrdili. O Kardelju, ki je bil avtor ključnih družbenih dokumentov po letu 1970 pravi, da mu ni šlo za to, da bi končno spodrinil "enostranski monopol, marveč mu samo podaljšal življenje".
Držalo bo, da je ta v marsičem knjiga streznitve. Koča Popovič meni, da so bile "pridobitve" te ali one vrste, ki jih je cela desetletja naglašala partijska struktura, pogosto kamuflaža za slabe rezultate. Veliko je bilo napak, večinoma zato, ker vodilni ljudje niso dovolili protipredlogov in priporočil. Demokratične fraze in poteze navzven so bržčas bile fasada. Avtor je zlasti strupen do Kardelja, ki mu sicer priznava določeno teoretično podkovanost, pa tudi to, da je bilo izvajanje bistvenih Kardeljevih stališč le odvisno od Titove odobritve.
O Kardelju Popovič naravnost meni, da je neposredno odgovoren za krizo, v katero je zabredla Jugoslavija. Samoupravljanje je bržčas privlačno kot teza, v tej deželi pa je zašlo. Kardeljeva "demokratičnost" je domnevno bila zgolj formalna. Tako imenovani "pluralizem samoupravnih interesov" je postal gora predpisov, ki pa so si pogosto celo navkriž s seboj. Koča Popovič zavrača kompromis. Kardelj naj bi bil eden od nosilcev jugoslovanske politike proti demokratičnim težnjam v letih 1971-1972; motile da so ga zahteve mladih in ni mogel sprejeti tedanje neubogljivosti humanistične inteligence. Za Kardelja je bilo malomeščansko vse, kar je bilo liberalistično.
Zanimive so kajpak tudi Popovičeve ocene o nekaterih drugih jugoslovanskih možeh. Rankoviča ocenjuje kot, danes bi rekli unitarista, meni pa, da si menda ni zaslužil, da je moral leta 1966 na znanem brionskem plenumu odstopiti, češ da je rovaril proti Titu. Popovič sodi, da je bil Rankovič popolnoma predan Titu. O Djilasu v glavnem pravi, da kajpak ni mogel biti sposoben vojaški voditelj, da je sicer zanimiv pisec, da pa se je tedaj, po končani vojni, poznalo, da njegova kultura ni preraščala marksističnih meja. V knjigi pa je globoko ganljiv del dialoga, ko Koče Popoviča leta 1973 preprosto niso povabili na slovito proslavo ob 30. obletnici Sutjeske, pa je šel tja sam s "spačkom"; tam pa je moral, dasiravno je bil med vojno komandant ene najslavnejših partizanskih enot, mukoma prespati v nekem šotoru, nato pa, povsem pozabljen od glavnih mož na proslavi, čisto osamljen zapustiti prireditev.
Koča Popovič pogosto odkrito, pa tudi skozi vrstice, opozarja na pomanjkanje humanizma v jugoslovanski politiki. To je den osrednjih vzgibov, zavoljo katerih bi bilo treba prelomiti z "etatistično farso" ter pričeti proces dejanske družbene demokratizacije, ki naj bi "presegla tako nacionalne, kot tudi razredne okvire". Prve ocene knjige "Pogovori s Kočom" so na strani tistih, ki menijo, da Popovičeva kritičnost zanesljivo ni pogojena s tem, da se ni strinjal s tako ali pa drugačno odločitvijo o raznih vprašanjih, pač pa preprosto s tem, da je načelno nasprotoval monistični vrsti demokracije.
Tudi o današnjih razmerah ima nedvoumne pojme. Tako na primer trdi, da so nacionalizmi dobesedna slepa ulica in ponavlja, da vidi razvoj Jugoslavije samo v stvarni demokratični družbi. Značilnost te publikacije je v tem, da tako rekoč faktografske elemente kar redno spremljajo sicer kratke, pa vendar dovolj jasne analize oseb in stanja. Kajpak ne gre za neko "celovito" delo, saj je to konec koncev bil pogovor, ki ni mogel imeti oznake zaokrožene stvaritve. Brž pa se vidi, da je v tem dialogu sodeloval mož, ki še kako meritorno obravnava problematiko, ki jo je doživljal.
Publicistično vzeto je to delo spominsko, zgodovinsko, filozofsko in seveda politično. Knjiga šteje samo 220 strani, kljub temu pa sta avtorja uspela vanjo vgraditi domala vse omenjene književne elemente. Pri vsem tem pa gre pohvaliti tudi napor, ki ga je vložil novinar, ki je spraševal Kočo Popoviča. Seveda je zdaj pričakovati, da se bo oglasil nekdo od privržencev "novega toka in si prizadeval "popraviti" vsaj nekatere Popovičeve odgovore.	MIRO KOCJAN
Na včerajšnjem prijateljskem nogometnem srečanju v Romuniji
Poprečna igra in poraz azzurrov
ROMUNIJA - ITALIJA 1:0 (0:0)
STRELEC: Sabau v 49. min.
ROMUNIJA: Lung, Dan Petrescu, Klein, Rednic, Mateut, Iovan, Lacatus, Sabau, Camataru (Cigau v 46'), Hagi (Lupescu v 89'), Popescu.
ITALIJA: Zenga, Bergomi (Marocchi v 46'), Ferrara, Baresi, Ferri (Maldini v 38'), Berti, Donadoni (Baggio v 65'), De Napeli, Vialli, Giannini, Borgonovo.
SODNIK: Kirschen (NDR); KOTI: 5:2 Cigan; GLEDALCEV: 22.000.
SIBIU — Po petih zaporednih uspehih je italijanska nogometna reprezentanca včeraj izgubila z Romunijo. Az-zurri bi si verjetno zaslužili kaj več, saj po tem, kar so pokazali proti koncu srečanja, ko so imeli precej smole pred romunskimi vrati. Na dlani pa je, da je včerajšnji poraz odkril vse hibe te Vicinijeve reprezentance, ki je predvsem odpovedala glede skupne igre.
Če domačini niso odsegli kak gol že v prvem polčasu, se morajo azzurri predvsem zahvaliti odličnemu vratarju Zengi in »liberu« Francu Baresiju, ki sta bila najboljša tudi na srečanju na Dunaju proti Avstriji. Italijansko moš-
za Italijo; OPOMIN: Lacatus, Maldini in
tvo pa je bilo poprečno na sredini igrišča, povsem odpovedalo pa je v konici, kjer sta bila Vialli in Borgonovo povsem neučinkovita in tudi ko je 25 minut pred koncem tekme Baggio zamenjal Donadonija, je bila prednja vrsta azzurrov čedalje neučinkovita.
Po drugi strani so bili Mateut, Lacatus in Hagi skoraj vedno nerešljiva uganka za azzurre in zmaga Romunov je tudi zaslužena.
Najzrelejšo priložnost so vsekakor azzurri imeli v 75. min., ko je Borgonovo z glavo preusmeril žogo proti vratom, le-ta pa se je odbila od vratnice, v isti akciji pa je Giannini spet streljal v vratnico.
Razveseljiva vest
Tudi Irec Roche na Giru dTtalia
PARIZ — Moštvo Fagor, z odličnim irskim kolesarjem Stephenom Rochejem na čelu, se bo udeležila letošnje italijanske etapne dirke Giro d'Italia, ki bo na sporedu od 22. maja do 5. junija. Razveseljivo vest vseh ljubiteljev kolesarstva je včeraj v Parizu sporočil tehnični vodja Fagorja Pierre Bazzo, ki je tudi dejal, da si je Roche zelo želel nastopati na itali-ajnski dirki.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v zvezi s srečanji A lige od 19. t. m. za dve koli izključila Righettija (Lecce). Po eno kolo bodo počivali Baggio (Fiorentina), Ance-lotti (Milan), Benetti (Ascoli), De Marchi (Bologna), Galia (Juventus), Invernizzi (Como), Edu Marangon (Torino), Monti (Lazio), Vanoli (Lecce).
V B ligi sta bila v zvezi s srečanji od 25. t. m. za dve koli izključena Celestini (Avellino) in Turrini (Parma), za eno pa Ceramicola (Ancona), Armenise (Reggi-na), Costantino (Catanzaro), De Solda (Taranto), Pileggi (Avellino) in Torri (Sambenedettese).
Sinoči v 23. kolu italijanske košarkarske A-2 lige
Goričani izgubili s točko razlike
Prijateljska nogometna tekma under 21
Mladi Italijani niso zadovoljili
Teorema - San Benedetto 83:82 (45:44)
TEOREMA ARESE: Lana 18, Inno-centi, Blasi, Della Flora 1, Maspero 10, Noli 7, Allen 21, Vranes 26, Bolla, Cre-paldi.
SAN BENEDETTO GORICA: Borsi 6, Ardessi 13, Aleksinas 27, Vitez 14, Esposito 5, Bullara 7, Hordges 8, Gnecchi 2, Zaban, Salvadori.
SODNIKA: Grotti (Pineto) in Belli-sari (Roseto). PM: Teorema 18:27, San Benedetto 16:19. PON: Aleksinas (38). TRI TOČKE: Lana 1; Ardessi 3, Bullara 1. GLEDALCEV: 1.000.
CANTU — Po lepem uspehu v Cre-moni so goriški košarkarji San Ben-detta le s točko razlike izgubili v Can-tuju proti Teoremi, ki je tako osvojila zlata vredni točki v boju za obstanek v ligi.
Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno. Verjetno do določilnega trenutka pa je prišlo dve minuti pred koncem, ko je moral Aleksinas, ki je bil
tudi najboljši strelec srečanja, zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak.
Zanesljivo zmago pa je dosegel videmski Fantoni, ki je na domačih tleh odpravil Brago iz Cremone. Young (32 točk), King (26) in Bettarini (19) so bili najboljši v vrstah Videmčanov.
IZIDI 27. KOLA: Filodoro - Standa 95:84; Kleenex - Annabella 75:70; Irge -Jollycolombani 108:80; Marr - Sangior-gese 99:76; Teorema - San Bendetto 83:82; Fantoni - Braga 97:87; Caripe -Neutroroberts 94:92; Sharp - Claxo 94:91.
LESTVICA: Standa 42; Irge 38; Neutroroberts 34; Glaxo, Braga, Kleenex, Filodoro, Marr in Sharp 28; Jollyco-lombani in Fantoni 26; Annabella in San Bendetto 24; Teorema 20; Sangior-gese 16; Caripe 14.
PRIHODNJE KOLO (2. 4.): Filodoro - Caripe; Annabella - Fantoni; Marr -Standa; San Benedetto - Sharp; Neutroroberts - Jollycolombani; Glaxo -Kleenex; Braga - irge,- Sangiorgese -Teorema.
A-1 liga
IZIDI 27. KOLA: Enichem - Philipps 100:94; Scavolini - Benetton 84:77; Pho-nola - Divarese 77:66; Knorr - Wiwa 109:77; Cantine Riunite - Snaidero 91:92; Hitachi - Allibert 88:99; Alno -Arimo 76:86; Paini - Ipifim 94:77.
LESTVICA: Scavolini 38; Philips, Benetton, Enichem, Paini in Snaidero 32; Wiwa 31; Divarese in Knorr 30; Arimo 28; Allibert 26; Phonola 22; Ipifim 20; Cantine Riunite 18; Hitachi 16; Alno 12.
PRIHODNJE KOLO (2. 4.): Arimo -Scavolini; Allibert - Alno; Wiwa - Divarese; Ipifim - Knorr; Phonola - Enichem; Benetton - Cantine Riunite; Philips - Hitachi; Snaidero - Paini.
Zmaga Vojvodine
BEOGRAD — V zaostalem srečanju
20.	kola prve jugoslovanske košarkarske lige je sinoči novosadska Vojvodina premagala beograjski IMT s 93:76 (48:39).
Romunija - Italija	2:1 (1:1)
STRELCI: Negreu v 7', Cravero v 9', Timofte v 59’.
ROMUNIJA: Prunea, Ciocan (Panait v 27’), Pana, Lucaci, Stan, Popescu, Radu-cioiu, Dumitrescu (Sava v 60'), Negreu Buterchi v 77'), Timofte, Ursea (Staniči v 46').
ITALIJA: Gatta, Di Čara, Rossini (Lan-na v 73 ), Zanoncelli, Baroni, Cravero, Di Canio, Fuser (Salvatori v 85'), Rizzitelli (Rizzolo v 71’), De Patre (Corini v 61'), Simone.
SODNIK: Scheurell (NDR); KOTI: 8:6 za Romunijo; OPOMIN: Rizzitelli, Ursea, Dumitrescu, Di Canio; GLEDALCEV: 15 tisoč.
ALBA JULIA - »Ob drugem golu smo bili vse preveč lahkomiselni,« je menil italijanski trener Maldini. »V modernem nogometu je nedopustno, da nasprotnik neovirano preteče kar 40 metrov in zatem še zabije gol. Ne glede na to pa menim, da je ekipa pokazala običajne pomanjkljivosti. Značilnost tega moštva je pač ta, da je "prelahko". Ne verjamem, da bo prišlo do kakšnih novosti. Morda
bom vključil dva igralca iz B lige, a to je vse,« je še pristavil Maldini.
Za Italijo je bila to zadnja prijateljska tekma pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo under 21 (prvo tekmo bo odigrala 26. aprila v gosteh proti Švici). Včerajšnji poraz z Romunijo, ki je proti bolj renomiranim (in tudi bolje plačanim) nasprotnikom verjetno dala vse od sebe, gotovo ni tragedija, vendar tudi prikazana igra ni bila nič kaj ohrabrujoča, še zlasti ne na sredini, tako da Maldi-nija čaka še precej dela.
Belgija boljša od Jugoslavije
V okviru kvalifikacij za mladinsko evropsko nogometno prvenstvo je Belgija včeraj z 2:1 premagala Jugoslavijo. Lestvica: Jugoslavija 4 točke, Belgija 3, Wa-les 2 in NDR 1.
Vstopnice kot med
NEAPELJ — V Neaplju si manejo roke. Za prvo polfinalno srečanje pokala UEFA med Napolijem in Bayernom so že rodali 60 tisoč vstopnic in računajo, da odo potolkli vse rekorde inkasa, tudi tistega z Realom, ko so se v blagajne stekle več kot 4 milijarde lir.
Kandidatura Trbiža, Beljaka in Kranjske gore za 01
Izdelan skupni dokument
TRBIŽ Včeraj je bil narejen nov korak v okviru prizadevanj, da bi prišlo do skupne organizacije zimskih olimpijskih iger leta 1998 med Trbižem, Beljakom in Kranjsko goro. Na Trbižu so se namreč sestali politični in športni predstavniki iz naše dežele, Slovenije in Koroške, da bi izdelali skupni dokument, ki ga bodo naslovili mednarodnemu olimpijskemu odboru. Slednji se bo aprila sestal v Barceloni.
V dokumentu je zlasti poudarjeno, da je cilj vlad in mednarodnih inštitucij integracija in sodelovanje med posameznimi državami, kar se povsem sklada z olimpijskimi ideali. Drugi cilji kandidature, ki je bila uradno predstavljena 19. februarja v prisotnosti podpredsednika italijanske vlade De Michelisa, so navedeni v prvem delu dokumenta. Deželni odbornik za turizem Francescutto, ki je orisal dokument, je zlasti poudaril proces združevanja v Evropi, zgodovinske in zemljepisne značilnosti tega področja in njegovo povezovalno vlo-
go med Vzhodom in Zahodom, sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran. »Skupna izvedba iger med različnimi vendar sosednjimi deželami bi predstavljala res prvovrstno novost v zgodovini olimpijskih iger,« je dejal Francescutto. V dokumentu je med drugim navedena skupna izjava, ki so jo že leta 1985 podpisali Beljak, Trbiž in Jesenice, informacija, ki so jo posredovali na plenarnem zasedanju delovne skupnosti Alpe-Jadran novembra lani v Benetkah, podpora olimpijskih odborov Italije, Jugoslavije in Avstrije in pa povoljno mnenje vseh 16 članov delovne skupnosti Alpe-Jadran. Dokument nadalje navaja tehnično-športne zmogljivosti in prometne infrastrukture na tem področju ter mednarodne manifestacije, ki so bile tu prirejene. Glavni namen pobude pa je seveda premostitev težave, ki izhaja iz pravilnika mednarodnega olimpijskega odbora. Slednji predvideva le kandidaturo posameznih držav, treba pa bi bilo omogočiti enotno kandidaturo več držav.
Na mednarodnem mladinskem košarkarskem festivalu v Angliji
Jadranovi kadeti z enkratnimi izkušnjami
Letošnje velikonočne počitnice je kadetska ekipa Jadran Farco preživela na angleških tleh. V mestecu Southampton na jugu Anglije se je letos odvijal 10. mednarodni turnir Solend International Invitation Basketball Festival. Turnir je organizirala šola King Edwards VII. School iz Southamptona in se je na povabilo organizatorjev udeležilo kar dvanajst kadetskih ekip iz Evrope. Med temi so bila tudi moštva iz Madrida Carabanchel, iz Luksemburga Sparta Dertrange, iz ZRN Ludwigsburg, iz Birminghama Duddleston in seveda Jadrana Farco iz Trsta.
Naši kadeti so prispeli na londonsko letališče v sredo, 22. t. m., in so se nato z avtobusom odpeljali do približno 150 kilometrov oddaljeno mestece na jugu države. Pred šolo so naše igralce čakali starši, pri katerih so naši stanovali. Tako se je vsak igralec v nekaj dneh seznanil z novim načinom življenja. Poleg tega so med potekom turnirja spoznali veliko ljudi in seveda vzpostavili prijateljske stike z ostalimi igralci.
Glede tekmovanja naj povemo, da so bili jadranovci skupaj z Madridčani nesporni favoriti. Prvi dan (četrtek) so plavi začeli na najboljši način. Zmagali so anmreč v obeh tekmah, ki sta bili na sporedu. Zjutraj so z 72:50 (29:23) odpravili švicarsko ekipo iz Ženeva, popoldan pa z 80:60 (44:27) ekipo King Edvvards iz Birminghama.
Na drugem igrišču pa so Madridčani nerodno izgubili prvo tekmo, v drugi pa zmagali. Tako se je moral Jadran že v petek pomeriti prav s Španci. To tekmo so plavi naivno izgubili z rezultatom 55:73 (33:34). Tako so si zapravili vstop med najboljšimi štirimi. V soboto so se v polfinalni tekmi pomerili z angleško ekipo Churston iz Devona ter zmagali z 48 točkami razlike, z rezultatom 96:48 (42:22).
Naj omenimo, da je na tej tekmi igral tudi Kristjan Arena, ki se je končno vrnil na igrišče po dolgem okrevanju zaradi hude poškodbe na kolenu. Zadnji dan tekmovanja, to je v nedeljo, je Jadran Farco po zanimivi tekmi osvojil končno peto mesto. Z rezultatom 94:58 (52:34) je odpravil trdoživo ekipo Sparte Bertrange iz Luksemburga. Carabanchel iz Madrida pa je v finalu za prvo mesto z lahkoto odpravil Ženevo, ki se je na srečen način prebila do finalne tekme. Nato je sledilo nagrajevanje ter zanimiva tekma med angleškimi Ali Starš turnirja in ostalimi najboljšimi evropskih ekip, med katerimi sta nastopila tudi jadranovca Crisma in Sterni.
Jadranovci so se srečno vrnili domov iz dolgega, a res enkratnega potovanja z novimi košarkarskimi in življenjskimi izkušnjami.

■i
Ulili
Na SP v namiznem tenisu plavi in azzurri uspešni
DORTMUND — V prvem kolu svetovnega namiznote-niškega prvenstva je med moškimi Italija premagala Saud-sko Arabijo s 5:0, Jugoslavija je z istim rezultatom odpravi-
la reprezentanco Guernseya.
Medtem ko je bila včeraj ženska jugoslovanska reprezentanca prosta, je Italija s 3:0 odprvila Suriname.
Reggijeva izločena
KEY BISCAYNE — Italijanka Raffaella Reggi je v četrtfinalu mednarodnerga teniškega turnirja v ameriškem kraju Key Biscayne izgubila proti Bolgarki Heleni Sukovi s s 7:5, 4:6, 3:6. Sukova bo v polfinalu igrala proti Sabatinijevi.
Med moškimi je v četrtfinalu Američan Curren premagal Španca Sancheza s 6:3, 6:1, 6:4. V dvojicah pa je izpadel Jugoslovan Živojinovič, ki je skupno z Ekvadorcem Goem-zom igral proti Hlasku (Švi.) in Jarrydu (Šve.) s 6:7, 4:6, 6:3, 6:2, 6:4.
Francozinja Guignardova pozitivna v Vailu
PARIZ Francoska smučarska zveza je sporočila, da je bila dobitnica bronaste kolajne v veleslalomu na svetovnem smučarskem prvenstvu v Vailu Ghristelle Guignard na antidoping testu »pozitivna«.
Francoska smučarka je včeraj izjavila, da je pred veleslalomsko tekmo v Vailu vzela zdravilo, kot so ji svetovali zdravniki francoske ekipe.
Naj omenimo, da je bila na tej tekmi Mateja Svet četrta.
Nepopisno slavje na Novi Zelandiji
Zmago na prestižnem jadralnem tekmovanju America's Cup so že prisodili Yacht Clubu iz San Diega, ko je sodnik Ciparick iz New Yorka ugotovil, da plovilo iz San Diega ni bilo v skladu s pravilnikom. Pokal je tako osvojil Mercury Bay Boating Club z Nove Zelandije, kjer je zavladala prava eulorija	(Telefoto AP)
Dirka cikloamaterjev
Adriin kolesar Jože Hafner zmagal v Pordenonu
Tekmovalna sezona se je za kolesarje cikloamaterje lonjerskega kolesarskega kluba Adria Rešim pričela n najboljši mogoč način, to je s prepričljivo zmago Jožeta Hafnerja v Porde nonu.
V starejši kategoriji cikloamaterjev, je predstavnik lonjerskega kluba do kazal, da je v dobri formi, saj je zma gal z lažjo prednostjo pred skupin^ približno 70 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi Schneider, drugi pre stavnik Adrie Rešim.	.
Dirka se je odvijala na krožni stezi, ki so jo morali tekmovalci prevozi večkrat v skupni dolžini 57 km, Ha ner pa je ušel 4 km pred ciljem in sa privozil do konca, pa čeprav so zas dovalci poskušali vse, da bi mu nam ro preprečili.	. „t
Naj omenimo še, da je bila hitr zmagovalca ponedeljkove dirke v denonu 41,707 km na uro. (R. Pečar)
Letos bo 28. maja s ciljem nad Lonjerjem
V polnem teku so priprave na 2. maraton prijateljstva
Delavci KK Adria-Resirn so pristopili, v sodelovanju z ZSŠDI in z odborom za kolesarski maraton Franja iz Ljubljane, k organizaciji druge izvedbe kolesarskega maratona Ljubljana-Trst. Prvi poskus je bil na sporedu preteklo leto in uspeh je vzpodbudil športne delavce, da se ponovno spopadejo s to prireditvijo.
Storjeni so bili važni koraki, da se prireditev uveljavi na širšem področju. Maraton je bil namreč uvrščen v koledar tovrstnih prireditev italijanske kolesarske zveze in spada v skupino šestih maratonov, ki služijo za skupno letno razvrstitev udeležencev.
Po drugi strani je maraton važen tudi zato, ker spada v okvir prireditev ob 120-letnici organiziranega slovenskega športa v mestu Trstu. To naj bo masovna prireditev pod geslom odprte meje in prijateljstva. Kakor omenjeno, so stekle priprave, saj je bil potek prireditve dokončno dogovorjen pred dnevi na skupni seji v Ljubljani. Določeno je bilo, da bo maraton 28. maja. Start bo v Ljublja-ni-Vič, a cilj nad Lonjerjem, kjer bo poskrbljeno za shrambo koles.
Organizatorje čaka še mnogo dela: pripraviti je treba gradivo, brošuro, predvideni sta tudi dve tiskovni konferenci (ena v Trstu in
druga v Ljubljani), da se širši množici prikaže namen takih prireditev. V najkrajšem času bo izdan uradni razpis, a vendar je že danes zanimanje za to prireditev opazno.
Društvo Adria-Resim računa poleg ostalega na prisotnost skupine kolesarjev športnega društva Gramsci iz Kopra, kar bo prispevalo k utrditvi medsebojnih stikov. Ravno tako je predvidena prisotnost skupine kolesark iz Kamnika, ki so stalne gostje Lo-njerja. O delovanju te skupine smo že poročali, saj se te kolesarke vsako leto podajajo na pohod po obmejnih slovenskih krajih pod geslom »Dober dan naši«. Podjetne kolesarke so si letos zamislile še večji podvig: v juniju nameravajo odpotovati na desetdnevno potovanje po Kanadi (od Toronta do Montreala), kjer bodo obiskale slovenske izseljence in tako razširile tudi na te dežele njihov že tradicionalni športni pozdrav. Maraton prijateljstva jim bo služil za zaključek priprav oziroma za preverbo njihove forme.
Kakor vidimo, se obeta v Lo-njerju svojevrsten praznik, praznik ki pritegne k delovanju praktično celotno vaško skupnost.
(inž)
Pavel Križmančič z veliko voljo nadaljuje svojo športno pot
Zdaj tudi smučarski tek na saneh
Pavel Križmančič iz Padrič se je kot paraplegik že večkrat uveljavil v športu. Njegova konjička sta bila met diska in streljanje, pred kratkim pa je v svoj repertoar vključil tudi smučanje.
»Panogo lahko imenujemo smučarski tek na saneh«, je povedal Pavel, »prvič so ga prikazali v Švici pred sedmimi leti. Nemci ga imenujejo Schlittenglauf. Z njim sem se prvič srečal že med lansko zimo na posebnem tečaju, letos pa sem tudi tekmoval.«
Za kaj sploh gre?
»Struktura sani je zgrajena iz aluminija ali fiberglasa in v mojem primeru tehta 4,7 kg. Pod njo so pritrjene navadne tekaške smuči. Moje so dolge 180 cm. Odrivam se s palicami, ki so seveda občutno krajše kot pri pravem
teku. Na tekmovanju usmerja sani izvožena smučina, na steptani površini pa se lahko svobodno premikam.«
Kaj pomeni obogatitev možnosti športnega delovanja?
»Ne gre samo za večje možnosti pri športu. Predvsem sem bil na teh saneh brez vozička zraven, kar je precejšnje duševno olajšanje. Počutil sem se kot navaden športnik. S temi sanmi pa lahko grem tudi na smučišča za razvedrilo in ob smučanju spremljam družino.«
Kako je bilo zamišljeno tekmovanje, na katerem si nastopil?
»Čeprav je šlo za državno prvenstvo, smo morali računati na pomanjkanje snega. Iz Nevegala smo se morali preseliti v Falcade pri Bellunu. Tekmovali smo na razdaljah 2,5, 5, 10
in 20 km, dodeljeni razdaljam v zvezi s poškodbami. Nastopil sem na razdalji 10 km v prvem dnevu in na polovični razdalji v drugem dnevu tekmovanja. Žal sem imel med prvo preizkušnjo napačno uravnan sedež in sem se pretirano namučil. Sicer sem zasedel 4. mesto. Naslednji dan sem vozil znatno bolje, bil pa sem peti s časom 31 minut.«
Pavel ni pozabil podčrtati 4. mesta Goričana Valterja Zavadlala na krajši razdalji. Prehitel ga je za dobro minuto. Tehnično so proge pri "sankoteku" izpeljane tako, da vsebujejo višinsko razliko 10 metrov za vsak kilometer dolžine. Seveda so vzpetine in spusti posejani glede na teren. Križmančič je pred tekmovanjem na smučeh treniral z vozičkom na asfaltu.
»Na Nevegalu so tekmovali tudi v alpskih panogah. V tem primeru je pod sedežem pritrjena ena sama smučka. Videl sem prave mojstre, ki pa so bili redno iz krajev, kjer je zasnežitev dobra. Za tako smučanje nimam pogojev. Poudaril pa bi tudi odlične rezultate prvih v tekih. Zmagovalec na 5 km je porabil namreč le malo več kot 15 minut!«
Pavel Križmančič se misli v poletnih mesecih posvetiti tudi drugim panogam. Tako načrtuje nastop na državnem prvenstvu v atletki in kasneje tudi na enakovrednem tekmovanju v streljanju.
Njegova vztrajnost in želja po delovanju sta res lahko za vzgled mnogim, ki startajo iz normalnih izhodišč.
Bruno Križman
Na sliki: Pavel Križmančič na svojem "smučarskem bobu" med državnim prvenstvom.
	ob	m	bu nogometnih igrišč - ob robu nogometnih igriši		
Juventina ima dobre možnosti
Mednarodni mladinski rokometni turnir v ZRN
Kras Trimac šesti
Po velikonočnih praznikih se bo v nedeljo nadaljevalo nogometno prvenstvo 2. amaterske lige, ki je v F skupini nadvse pomembno za našo enajsterico Juventine iz Štandreža. »Belo-rde-či«, ki so po lanski uspešni sezoni napredovali v višjo ligo, so nepričakovano na prvem mestu razpredelnice in vse kaže — do konca manjka komaj sedem srečanj da imajo precejšnje možnosti, da dosežejo »zgodovinsko« dvojno zaporedno napredovanje.
Kot smo že nekajkrat poudarili, več je razlogov, ki so botrovali, da se je štandreška enajsterica znašla na samem vrhu razpredelnice. Po začetnih težavah je ekipa spoznala, da po igri, ki jo predvaja, sodi med boljša moštva Prvenstva. Toda v začetku kakovost '9re ni rodila rezultatov, še posebej ne na domačih tleh, kjer so Štandrežci Prepustili nasprotnikom veliko več, kot so si ti v resnici zaslužili. Po drugi strani pa je igra Juventine na gostovanjih docela odražala stanje na igrišču 'n zgodilo se je, da so Orionovi varovanci (po prvem delu) prav na gostovanjih zbrali tolikšno število točk, ki s° jim omogočile, da so se uvrstili pod samim vrhom.
. V drugem delu prvenstva so Tabaj 'n tovariši opravili pravi »juriš« na vrh lestvice in to jim je uspelo pred dvema koloma, ko so pred domačim občinstvom povsem onesposobili do takrat vodilni San Nazario in mu zadali Pnkoč poraz.
Kolikšne so možnosti Juventine, da doseže sicer nepričakovan, a pomem-Pen cilj? Po našem mnenju bi rekli, da 'majo prav Štandrežci, če upoštevamo Prvih 6 ekip na lestvici, največ mož-n°sti, da zaključijo prvenstvo na 1. mestu. To ne zaradi neumestne kam-Pnnilistične miselnosti, marveč zaradi
Odbojka: irnder 14 ženske
Za uvod zmaga mladih borovk
®°R FRIULEKPORT - ARCOBALENO 2:0 05:2, 15:4)
Bor FRIULEKPORT: Ažman, Vitez, pregori, Čok, Neubauer, Legovič, Vodopivec, Zubalič.
Borovke so v svojem krstnem nasto-Pn v prvenstvu under 14 brez težav magale. Plavim se je sicer poznalo, ,a med velikonočnimi prazniki niso enirale, zato je bil njihov torkov na-°P eden naj slabših letos (ekipa na-r °P.a namreč tudi v 2. divizij), toda k zlika v kakovosti med šesjerkama je vendarle prevelika. Čeprav se-t l^ljajo to Borovo ekipo izključno ig-u ke, rojene leta 1976, (v prvenstvu v der 14 bodo torej lahko igrale tudi Blodnji sezoni) bodo verjetno v tej le B kvalifikacijski skupini C odigra-Uv V’dno vlogo in se potegovale za £sUtev v rptrtinn finala
sku rU®a Borova ekipa, ki nastopa v Vii B'n' B, bo svoj krstni nastop opra-a JUtri proti ekipi DLF.
Režiser obrambe Trevisan
igre, ki so jo doslej pokazali Grionovi varovanci. Da je temu tako pa gre pohvala vsem igralcem, ki so se vedno maksimalno potrudili. Kljub temu pa menimo, da si četverica le teh zasluži le nekaj več besed. To so levi branilec Travagin, režiser obrambe Trevisan, sredinski igralec in graditelj igre Tabaj ter Cingerli, ki je prav v drugem delu prvenstva postal prava gonilna sila na levem krilu. Cingerli, po mnenju krajevnega dnevnika, sodi v sam vrh posebne lestvice, ki upošteva vse igralce goriške pokrajine, ki nastopajo v 2. amaterski ligi.
Povedali smo, da si Juventina zasluži prvo mesto, reči pa moramo, da si lahko Juventina tudi sama ta položaj zapravi. Dovolj je, da le za malo izgubi potrebno zbranost ali da se preda podcenjevanju. To bi ji bilo usodno
tudi zaradi izredno zapletenega položaja na vrhu lestvice, kjer ima kar 6 ekip skoraj enake možnosti, da se ob koncu sezone preseli v višjo ligo.
Sicer do konca manjka še sedem kol in v tem času bomo prisostvovali neštetim medsebojnim dvobojem, ki bodo po vsej verjetnosti odločali o zmagovalcu. Zna se celo zgoditi, da bo za določitev končnega zmagovalca potrebno eno ali več dodatnih srečanj, kajti ni izključeno, da bo ob koncu več ekip imelo enako število točk.
Rudi Pavšič
TAKO DO KONCA
JUVENTINA (29 točk)
S. Luigi, Mariano, Villesse, Pi-edimonte, Pro Romans, Mossa, Natisone.
SAN NAZARIO (29) Čampi Elisi, Pro Romans, Cap-riva, Villanova, Edile Adriatica, San Luigi, Fogliano.
NATISONE (27)
Giarizzole, Capriva, Fogliano, San Luigi, Villanova, Čampi Elisi, Juventina.
FOGLIANO (27) Villanova, Piedimonte, Natisone, Pro Romans, Giarizzole, Capriva, San Nazario.
PRO ROMANS (26) Piedimonte, San Nazario, Villanova, Fogliano, Juventina, Villesse, Čampi Elisi.
PIEDIMONTE (26)
Pro Romans, Fogliano, Mede-uzza, Juventina, Čampi Elisi, Villanova, Edile Adriatica.
Opomba: z mastnim tiskom so domača srečanja.
Krasovi rokometaši se tudi letos vračajo iz Braunschvveiga obogateni z marsikatero izkušnjo, za razliko od prejšnjega leta pa so tokrat na turnirju dosegli tudi dober rezultat, namreč končno 6. mesto.
Naši rokometaši so imeli opravka z dobro treniranimi mladinskimi ekipami iz Nemčije, Danske in Švedske, ki igrajo mnogo hitrejši in bolj spektakularen rokomet, kot smo ga vajeni v Italiji. Mladinski turnir, ki se ga je udeležilo 27 ekip, je po pričakovanjih dobila ekipa Granitas iz Kaunasa (SZ), v kateri so igrali nekateri res izredno sposobni posamezniki in ki je s svojim nastopom dvignila že tako visoko kakovostno raven manifestacije. Res škoda, da niso naši fantje imeli priložnos-
ti, da bi se pomerili tudi z Litvanci, kar bi bilo vsekakor zanimiva in koristna izkušnja.
Za vse tekme na turnirju, ki so iz jasnih razlogov trajale le dva polčasa po 10. min., je bil značilen izreden agonizem, borbenost in večkrat tudi trda igra. To je bila odlična šola za naše rokometaše, ki so se letos zares potrudili in se s pomočjo lanskih izkušenj znali kosati z zagrizenimi nasprotniki. Omeniti je treba, da letos niso mogli odpotovati v Nemčijo ključni igralci kot so Sosič, Gruden in Weissenegger, ki so jih nadomestili sežanski mladinci Sila in brata Pirc, ki so se v Krasovi ekipi zelo dobro znašli. Za krasovce je turnir potekal takole:
KVALIFIKACIJE: DJK Schvvarz We-
Za slovenske šole vseh stopenj
Na Zoncolanu poteka danes (kljub neugodnim snežnim razmeram) v priredbi tržaškega liceja »Prešeren« smučarsko prvenstvo za dijake slovenskih šol vseh stopenj. Za to tekmovanje se je skupno prijavilo 192 tekmovalcev, od teh 74 osnovnošolcev, 44 nižje srednješolcev in 74 višje srednješolcev.
PLAVALNI KLUB BOR
vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, jutri, 31. marca, ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Umestitev delovnega predsedstva; 3. Predsedniško poročilo; 4. Pozdravi in diskusija; 5. Razrešnica staremu odboru; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno.
SK BRDINA
priredi v nedeljo, 2. aprila, izlet v Sappado, kjer bo zamejsko smučarsko prvenstvo. Prijave in informacije dobite na sedežu kluba ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 2. aprila, avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva. Za vpis in informacije tel. Brunu Škerku (200236).
V	razvedih optimist in »420«
JK Čiipa nabira izkušnje
Od 23. do 26. marca je bil na Gardskem jezeru 7. mednarodni miting za jadralne čolne vrste optimist za najmlajše.
V	hudi konkurenci jadralcev iz številnih držav (ZRN, Avstrije, Jugoslavije, Luksemburga, Grčije, Češkoslovaške, Švedske, Italije in še drugih) so se pomerili tudi trije člani jadralnega kluba Čupa. Iztok Colja se je uvrstil na 300. mesto., 321. je bil Ivan Zidarič, 366. pa Andrej Petaros. Čeprav je trener Poljšak pričakoval več zagrizenosti, je udeležba na takem mednarodnem tekmovanju pomenila za zelo mlade atlete veliko izkušnjo, še prav posebej zaradi prvega srečanja z vetrom, ki je pihal od 8 do 9 metrov na sekundo in s kratkimi ter visokimi valovi, na katere niso bili vajeni. Prav zato se niso udeležili vseh regat in tako zaostali na lestvici.
V Vastu pri Chietiju se je pomerilo v razredu »420« 83 najboljših posadk iz Italije. Slo je za prvo tovrstno izkušnjo jadralcev Cupe. Na 61. mesto se je uvrstila dvojica Marušič-Ferfolja, na 74. mesto pa dvojica Bužan-Tomsič. Važnejše od uvrstitve so tudi v tem primeru izkušnje, ki so si jih tile atleti pridobili, ker so imeli priliko pomeriti se z državno elito v tem razredu. Trener Marko Kojanec je dejal, da uvrstitve niso popoln dokaz realnih zmožnosti Čupinih jadralcev, posebno zaradi nekaterih tehničnih pomanjkljivosti, ki jih niso še jadralci odpravili, ker so pač še mladi.
iss - Kras Trimac 5:15 (2:6): Kras Trimac - TV G. M. Hutte 10:7 (5:4); Kras Trimac - Haderslev 9:6 (2:4), TVS Rot-henuffeln - Kras Trimac 11:9 (5:3)
KONČNA LESTVICA SKUPINE C: TVS Rothenuffeln 8, Kras Trimac 6, TV G. M. Hutte 3, Haderslev 3, DJK 5-W 0.
OSMINA FINALA: SV Menden Berlin - Kras Trimac 7:11 (4:3).
ČETRTFINALE: Kras Trimac - HGS Nord Edemissen 7:10 (3:6).
PREDTEKMOVANJE: Kras Trimac - SG Bergedorf 12:6 (4:2).
FINALE ZA 5. MESTO: MTV Bra-unschvveig - Kras Trimac 9:7 (5:2).
Krasovi najboljši strelci so bili: Sila 30, Sardoč 23, Kozlovič in Raseni 7.
Turnir za člane je spet osvojil Jadran iz Kozine, medtem ko so v ženski konkurenci rokometašice Mlinotesta iz Ajdovščine zmagale mladinski turnir, IMV iz Novega mesta pa se je moral zadovoljiti z dugim mestom na turnirju za članice.
Tudi letos je velika manifestacija, ki jo je nemški rokometni klub MTV Braunschvveig (nastopa v 2. Bundesli-gi) organiziral za več kot 2000 rokometašev in rokometašič iz vse Evrope, odlično uspela.
(Pjotr)
Na sliki: okrepljena Krasova vrsta, ki je nastopila v ZRN
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000 - din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice. zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H
ZTT
Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30. marca 1989
Javno mnenje že zahteva popolno revizijo energetske politike
Bush poslal vladno delegacijo na Aljasko Katastrofa prizadela načrte administracije
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je na Aljasko poslal svojega ministra za promet Samuela Skinnerja in odgovornega v vladni agenciji za zaščito okolja VVilliama Reillyja, ki bosta na čelu vladne delegacije proučila položaj po ekološki katastrofi v Zalivu princa VVilliama.
Bush se je namreč pred časom zavzemal, da bi ameriškim naftnim družbam še razširili koncesije za iskanje surove nafte na Aljaski. Po sedanji katastrofi pa ameriško javno mnenje zahteva, da na Aljaski popolnoma revidirajo dosedanjo energetsko politiko.
To pa je skoraj nemogoče, saj nafta z Aljaske krije skoraj 20 odstotkov ameriških potreb. Prav zato so že preklicali prvotni sklep, s katerim so začasno prepovedali pristanek tankerjev ob terminalu naftovoda Trans-Aljaska v pristanišču Valdez. Cene surove nafte so se po tem sklepu že umirile po
bliskovitih podražitvah predvčerajšnjim.
Medtem je položaj v Zalivu princa VVilliama dramatičen. Močan severovzhodnik potiska nafto na jugozahodno obalo in na otoke, ki ločijo zaliv od odprtega morja. Madež se je pod silo vetra in razburkanega morja razpršil v neskončno število večjih in manjših madežev, ki so sedaj prepuščeni muhavosti narave, ker so v takem primeru plavajoče pregrade in drugi sistemi za omejevanje onesnaženosti neuspešni. Biologi navajajo, da je več kot 40 tisoč ton razlite nafte že uničilo ekosistem v tem zalivu in da bo minilo vsaj eno desetletje, preden se bo položaj normaliziral.
Na slikah (telefoto AP): ameriški predsednik Bush s sodelavci proučuje ukrepe za odpravo posledic ekološke katastrofe; pri Valdezu skušajo rešiti nasedli tanker.
■ ■■■■ -
Protislovni podatki o onesnaženosti Jadranskega morja
RIM — Druga morja niso bolj »zdrava« od Jadranskega morja, trdi poročilo o okolju v Italiji, ki ga je pripravilo Združenje za okolje. Od skoraj 20 tisoč analiz, ki so jih izvedle zdravstvene oblasti, jih je skoraj 90 odstotkov dokazalo, da je kakovost morja ob kopališčih dobra. Turistični delavci Veneta, Emilije-Ro-magne, Mark in Furlanije-Julijske krajine naj si torej ne delajo prevelikih skrbi. Združenje pa kljub temu priznava, da je Jadran »rizično morje«.
Taka optimistična napoved je neke vrste uvod v današnjo predstavitev politično-znanstvenega srečanja o Jadranu, ki bo na pobudo Konference država-dežele 4. aprila v Anconi.
Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj so objavili podatke iz leta 1987, in ne lanskoletnih, ko je od sredine julija do konca avgusta Jadran prizadelo prekomerno bohotenje alg. V Anconi bodo razpravljali tudi o tem. Prav tako bodo spregovorili o vplivu rek, predvsem Pada, na stopnjo onesnaženosti Jadranskega morja. Prvenstveni cilj srečanja pa bo ustanovitev stalne konference za sanacijo Jadranskega morja.
Že sam naslov zgovorno priča, da položaj ni tako rožnat, kot navaja poročilo Združenja za okolje. Kdor se je v teh dneh podal na morje, je že opazil prva znamenja cvetenja, in to dober mesec in še več pred podobnimi znamenji v drugih letih. Tudi iz pogovora z ribiči nesporno izhaja, da se tudi letos nekaj dogaja. V vršah se namreč nabere ogromno sluzaste organske snovi, nekaj manj v mrežah in na vrveh. Ta pojav smo pred leti v taki meri opažali predvsem v obdobju, ko se poletje preveša v jesen, in ne spomladi. Ob vsem tem je samo po sebi umevno, da je treba od besed čimprej preiti k dejanjem.
Danes ponoči se je v Los Angelesu kdo že veselil »svojega« oskarja
LOS ANGELES Medtem ko bomo v Evropi mirno spali, bodo v Los Angelesu podeljevali Oskarje. Pričetek slavnostne, letos že 61. »noči Oskarjev«, bo ob 18. uri po ameriškem času, ker je treba zvezdam in zvezdnikom, tistim, ki se že blestijo, onim, ki so utrnile in še ostalim, ki morda bodo kdaj blestele, da se gredo pave na promenadi pred dvoranu v Shrine Auditoriumu.
Vsi so slavni, ko vkorakajo v dvorano, le nekateri pa bodo slavni ob odhodu, zato je najbrž psihološko dognano, da je treba gostom ponuditi vsaj nekaj minut slovesa. Sicer pa je ogled oseb, ki v večernih oblekah stopicajo po rdeči preprogi v losangeleški pripeki, kar zabaven. Morda bo kdo sledil posrednemu prenosu nagrajevanja na TMC. Če boste med gledalci, bodite pozorni na partnerje, ki spremljajo igralke. Dobršen del zvezd mora namreč na nagrajevanje zaradi reklame, zato pa se ne podajo v Shrine Audito-rium s svojim življenjskim sopotnikom ali z ljubimcem, pač pa z lepotcem, ki je »posojilo« producentske hiše ali reklamnih oddelkov.
Pri podeljevanje Oskarjev imajo prav reklamni oddelki največkrat zadnjo besedo. Oskarji so že v svoji sami zasnovi čisti biznis, ki ima le občasno kaj opraviti z umetnostjo. Knjige so polne primerov »prezrtih« filmov, igralcev in av-
torjev, zato pa so nagrajeni filmi običajno deležni velikega tržnega uspeha, nagrada pa je zamišljena po ameriško in izključno za Američane. Med tolikimi oskarji obstaja seveda tudi kipec, ki je namenjen »najboljšemu filmu v tujem -to je ne »ameriškem« - jeziku«. Da bo pojem jasnejši, naj navedemo primer letošnjih imenovanj. Kot vemo, je Dustin Hoffman kandidat leta, zaradi svoje interpretacije autistič-nega moškega v filmu Rain Man. Oskar za najboljšo moško vlogo bo verjetno njegov, »britanski igralec« Jeremy Irons, ki je za »kanadskega« režiserja interpretiral dve vlogi v eni sami (igral je dvojčka ginekologa) in se v tem odrezal bolje od svojega ameriškega kolege, pa ni bil deležen niti imenovanja. Britanci, Kanadčani, Avstralci so lahko tudi sestavni del anglosaške družine, žirija Academy Awarda pa jih odločno ločuje od »Američanov«.
Sicer pa je vprašanje narodnostne pripadnosti nekega filma to, kar najmanj skrbi hollywoodske filmske podlasice. Oskarji so vir ogromne, malodane brezplačne reklame, ki se ji ne bo odrekel nihče. Še celo italijanski modni kreatorji ne, saj že nekaj dni krožijo tiskovna sporočila raznih Versa-cejev, ki javljajo, da bodo oblekli Hoffmana, zakonca Crui-se, bodoča zakonca Johnson in še koga. (e. f.)
Letalske nesreče: obračun za leto 1988
Pri Ischii strmoglavil helikopter
NEAPELJ — Helikopter, last neke zasebne letalske družbe iz Rima, je včeraj zjutraj strmoglavil v morje v bližini otoka Ischia. V helikopterju je bil samo pilot, 46-letni Santo Trovato. Drugi pilot, ki bi moral poleteti z njim v Neapelj, je prišel z zamudo v službo in se zato ni vkrcal. Nad otokom Is-chio je včeraj zjutraj lebdela gosta megla, zaradi česar je pilot verjetno napačno načrtoval pristanek. Reševalci so že našli truplo ponesrečenca, medtem ko se je dviganje helikopterja, ki se je »zasidral« kakih 6 metrov pod morsko gladino, zavleklo več ur.
Helikopter vrste augusta 109 je bil last letalske družbe Air Capi-tol, ki je specializirana za izredne polete na krajših progah in ima poleg helikopterjev tudi pet letal. Letala lahko najamejo zasebniki ali podjetja. Tudi na helikopter, ki je včeraj strmoglavil v morje, bi se morali na otoku Ischia vkrcati trije potniki namenjeni v Neapelj.
PARIZ — Letalske nesreče v letu 1988 so terjale 1.181 žrtev. Če osredotočimo našo pozornost izključno na številke, bomo morali ugotoviti, da je lani umrlo približno 10 odstotkov več ljudi kot leta 1987. Tako primerjanje pa bi bilo netočno, saj se je v lanskem letu tudi letalski promet vidno povečal, za več kot 10 odstotkov.
Tako so francoski statistični zavodi izračunali, da je letalski promet dejansko varnejši, saj je v 27 nesrečah umr-
lo 735 civilistov, kar je 18,3 odst. manj kot 1987. leta.
Poslabšali pa so se pogoji čarterskih poletov. V primerjavi z letom 1987 je umrlo 4-krat toliko oseb, 21 čarterjev pa ni priletelo do cilja.
Pet letal je bilo tudi žrtev terorističnih atentatov, ki so zahtevali visok krvi davek, saj je zaradi bombnih napadov umrlo 269 oseb. Število in vrste letalskih tragedij pa pričajo, da je za nesreče največkrat kriva dotrajanost letal.
V Bangladešu je v brodolomu utonilo več kot 200 potnikov
NEW DELHI — Več kot 200 ljudi je izginilo v deročih vodah reke Megna v južnem Bangladešu. Na majhen star trajekt Tadkir se je v pristanišču Patvakhali vkrcalo 350 muslimanskih vernikov namenjenih v mestece Kepurara, kjer je bil tradicionalni praznik pomladi. Prejšnje dni je v južnem Bagladešu možno deževalo, zato so vse reke narasle in deroče. Na trajekt se je kot sicer običajno, vkrcalo veliko več ljudi, kot bi jih lahko premogel.
Očividci, ki so nesreči sledili z obrežja, so povedali, da je trajekt nenadoma začel obračati proti kopnem, tedaj pa se je nevarno nagnil na bok in se kmalu nato prevrnil. Rešili so se samo tisti potniki, ki so se nagnetli na najvišjem delu ladje, nekateri so sedeli celo na strehah vrhnjih kabin. V podpalubju pa so bile večinoma ženske z otroki.
Zhu Juwang bo lahko odpotoval v Italijo?
RIM — Zgodba o Patrizii Riccardi in njenem kitajskem možu Zhu Ju-vvangu bo morda imela srečen konec. Kitajske oblasti so namreč tiskovni agenciji Ansa sporočile, da bodo Zhu Juwangu vrnile potni list, a le pod pogojem, da njegova soproga preneha s »komedijo, ki jo že devet dni zganja pred kitajskim veleposlaništvom v Rimu«.
Patrizia Riccardi in Zhu Juvvang, prevajalec na sedežu OZN v Ženevi, se nista videla že od lani. V zakonu se jima je rodil sin David, Patrizia pa bi morala drugega otroka roditi prav te dni. Z možem sta se dogovorila, da se bo vrnil v Italijo, vendar je v njegovi domovini prišlo do zapletov. Kitajske oblasti so namreč zahtevale, da Zhu Juwang pusti svojo službo v OZN, preden se dokončno preseli v Italijo. Zhu Juvvang je to zahtevo sprejel, pozneje pa je OZN napisal odprto pismo, v katerem med drugim zatrjuje, da se je odrekel diplomatski službi pod hudim pritiskom oblasti. Izpoved ga je stala potni list, oblasti pa so ga označile za nemoralno osebo.
Kitajsko veleposlaništvo v Rimu 1 med tem Patrizii Riccardi Zhu sp°r , čilo, da bo njen mož lahko pripeto, v Italijo čez nekaj dni, vendar le P , pogojem, da se ženska odloči za P°t . v bolnišnici. Že pred devetimi dn se je namreč Patrizia s kamperjem selila pred kitajskim veleposlari tvom, kjer namerava tudi roditi v zn protesta proti nesprejemljivemu za žanju kitajskih oblasti. O svojem p žaju je seznanila vse mogoče pnstoj oblasti, pred dnevi pa je pisala zunanjemu ministru Andreottiju.	.
z ženevskega sedeža OZN so vec kontaktirali Kitajsko, prav tako s za primer Zhu Juvvang zanimali osrednjem sedežu OZN v Nevv r ^ a kaže, da zaman. Kitajci so pri s ^ odločitvah neomajni. Patrizii so da dali vedeti, da »milijarde Kdaj j ne more ustrahovati nihče, še naj	•
tuja ženska.« Sporočili so ji tud sprejme njihov nasvet (naj rodi nišnici), »sicer bo sama nosila p° ce lastne trme«.	.£,
Na sliki (telefoto AP): Patrizia	^
cardi pred kamperjem skupaj z co, ki ji bo pomagala pri porod
slikovna križanka z našim pisateljem
Ugani, kaj predstavljajo risbice ob straneh in besede vodoravno in navpično razporedi v lik. Če jih boš vse pravilno razporedit, boš v sivih poljih navpično dobit ime in priimek našega pisatelja na sliki.
kvizi iv- uganke iv- rebusi iv križanke iv anagrami iv- puzzle iv slikovne križanke iv
O miiukrižkraž	l(^fpx) Ih	w		
	
naši in drugi slikovni kvizi	
Katero mesto je na SP v Vatlu
v veleslalomu osvojila Mateja Svet?
□	prvo
□	drugo
□	četrto
Katero je glavno mesto Egipta ?
□	Kairo
□	Nairobi
□	Tripoli
3
A vtor prvega odrskega deta v slovenščini Županova Micka? ?
□	Linhart
□	Levstik
□	Cankar
4
Kateri
italijanski fizik je odkril
zakonitosti nihala ?
□	Marconi
□	Galilei
□	Fermi
Ime našega pesnika Čuka ?
6
□	Ace
□	Miroslav
□	Marij
Ob kateri reki teži največje mesto v zahodni Sibiriji Novosibirskih ?
□	Ob
□	Oka
□	Lena
Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj, je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja 7, kdor na 3 vprašanja 6. Za točen odgovor na samo 2 vprašanji pa je ocena nezadostna.
slikovna križanka za minipoliglote
	1 L		2 C		3 B
4		R		5	
6		C			
7			8		
9		R			N
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini (kot je navedeno v oklepaju ob risbah).
slikovna križanka
MADŽARSKA.
BELGIJA
IME ŽENE SOV. VODITELJA GORBAČOVA
DEL
TENIŠKE IGRE
MM

ZELO
STRUPENA
PRVINA
DEŽELA NA ARAB. POLOTOKU
MESTO V PIEMONTU
JOK IN...
je Zenski.
MOŠKI IN SREDNJI
ČUT
ZA PRAVILNO VEDENJE
AMERIŠKA PEVKA (TOKO)
ČRN PTIČ Z RUMENIM KLJUNOM
OKRAJŠAVA ZA RADIOTELEVIZIJA
KEMIJSKI ELEMENT Z ZNAKOM SE
SAJENJE
SODOPRST KOPITAR Z ROGOVI
POGLED NA POKRAJINO Z VIŠJE TOČKE
SKELET
LATINA
PREDLOG
PRED
HOLANDSKIMI IMENI KOT NPR... GOGH
VELIKA
MORSKA RIBA ROPARICA
NOGOMETAŠ
ROME
SLOV. PISATEU (JANEZ)
ŠOLSKA NALOGA
LETOPIS
ELEKTRIČNI ...JE ZELO NEVAREN
ŠPORTNE
JADRNICE
MOŠKO IME
NEAPELJ
OGORKI
NOVAK VLADO
PREBIVALEC
RAVENE
ITALIJA.
LUKSEMBURG
FILM.
IGRALEC LADO
RIMSKA BOGINJA JEZE
RAZUM
OS. ZAIMEK
NAŠ PEVOVODJA (OSKAR)
SLONOV ČEKAN
ANTIČNO IME MESTA LJUBLJANE
PILOT FORMULE 1 LAUDA
uganke
1
Je vidna, živa, brez telesa, če sije sonce, luna, luč, zgubi se v nič, ko temna noč zakriva polja in drevesa.
2
Eno le ima uho, se na tisto nič ne sliši, vendar, kaj brez nje bilo bi pri naši hiši.
3
Brez ključa je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam.
4
Ko skočiš v travico za njo, za dolgo zgrabiš jo nogo. Krpan drugačno je imel na ramo si jo je zadel.
5
Drevje sam podira, ko gradi si bivališče, marsikdo ga išče, ko marljivo ljudi presira; saj le kožuh vsem diši, ki ga greje in krasi.
6
Zidal ni nam ga zidar, tesal ni nam ga tesar, vendar je čez reko most trden kakor kamen, kost.
7
Če prideneš, je manjše; če odvzameš, je večje.
8
Škoda, da nisem malo večji, ko bi mogel še to doseči, vse bi reklo: vidiš jelena? Zdaj mu nisem še do kolena.
9
Kar v čumnato nosi ta drobna družina:
Matjažek rad prosi, medveda skomina.
10
Fantič nima kapice, kapica ima fantička; prišumele sapice, niso vzele kapice, vzele so fantička.
križanka v štiri smeri
1	2	3	
			4
5			
6			7
Uganjene besede v tej križanki se vpisujejo tudi z desne na levo in od spodaj navzgor. Kako boš vpisat posamezno besedo, ti povedo številke v liku križanke.
VODORAVNO:
1. pri teti pozimi kurijo na plin, pri stricu na premog, pri nas pa na ... . 4. spomladi sledi poletje, jeseni pa .
. . . 5. če se urežeš z nožem, na koži nastane .... 7. včasih smo na radiu slišali: ob udarcu na .... bo ura trinajst.
NAVPIČNO:
2. travniška rastlina z majhnimi listi in cvetovi, iz katerih lahko skuhamo zdravilni čaj, se imenuje .... 3. ko grozdje sprešamo, dobimo mošt, ko pa ta zavre, dobimo .... 6. tam dol na ravnem polju stoji, stoji en beli . . . . 7. ko se ranimo, rano razkužimo, nanjo položimo mrežasto tkanino, ki
ji rečemo.......ki jo povijemo z
ovojem.
■I
"
RHHB
3 n
tmmrnmKM
kombinacijska križanka
						s	v
							
		u					
			■				
				■			
							
m					■		
							
							
		■					
							
u							
S pomočjo črnih polj in že vpisanih črk razporedi vodoravno in navpično v Uk vse spodnje besede.
Če jih boš pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime in priimek našega senatorja na sliki.
2	črki: ET, PE, Pl, TA, TE, TO
3	črke: AJA, EVI, OAS, ONA
4	črke: ABEL, ARKA, EROS, JAMA, PARA,
STAR, TIRO
5	črk: AREAL, SPAKA, STANA, TERAN,
VILAS, VSTOP
6	črk: AMATER, ANANAS, ČEKANI,
PIRONI, VSTAJA
7	črk: ARABIJA, LITIJAN
8	črk: ANALITIK, APELATIV, BERIBERI
mala križanka
1	2		3b	4	5	6	7
8		1)		10			
11			12		13		
		14		15			
16	17			18		19	20
21			22		23		
24				A		25	
VODORAVNO:
1.	avt. oznaka Dobo-ja,
3.	vodni gledalec, graditelj jezov,
8,	ostrina,
10.	trava prve košnje,
11.	zelo pogosto žensko ime,
13.	zgoden, jutranji,
14.	moško ime (tekač Zatopek),
16. pripadnik jugoslovanskega naroda,
18.	Perujska prestolnica,
21.	lesena stavba,
23.	teniški pojem, ko se žoga dotakne mreže,
24.	misel, zamisel,
25.	navadna pritrdil-nica.
NAVPIČNO:
1.	hiša, domovanje,
2.	nadležna žuželka,
4.	središče vrtenja,
5.	veliko nemško
mesto,
6.	število,
7.	ime bivšega tekača na srednje proge Clarka,
9.	vas na tržaškem,
12.	Anton Medved,
15.	ital. spolnik,
16.	nordijski izraz za smuči,
17.	rodovina, pleme,
19.	čebelin produkt,
20.	oče,
22.	vzklik bolečine.
B	A	R	ll;!i!l!l:j!ii!!!!l!:l!iijiiji		L	E	
M	A		0		N	E	
J		B	B		A	R	
N	E		I		T	T	
J	0	R		i*	A	N	
P	R		C		E	■	
	0	H	N		S	0	
P	A	R	I			H	
S	C	0			T	■	
T	H	0	M			S	
W	0		T		H	Y	
M		H	A		L	E	
V Uku že imaš črna in siva polja ter več izpisanih črk. V siva polja izpiši črko, tako da boš v vsaki vodoravni vrstici lahko brat priimek znanega košarkarja, ki nastopa v ameriški profesionalni ligi NBA. Če boš pravilno v siva polja razporedil vse črke, boš v le-teh dobil ime in priimek Jadranovega košarkarja na sliki.
igra z računalnikom
100 RE$="99999"
1 10 PRI NT "LjS" i POKE650,129:P0KE36879,10 : PN=0 : P0KE3G78,8 120 NC=INT <RND <1)*5)+2:POR I = 1TONC:PRINT" ";:NEXT:PN=PN+NC 130 NC = I NT < RND ( 1 >*3>+2:FORI=1TONC:PRINT"kA ■" /' :NEXT:PN=PN+NC 140 IF PN<400 THEN 120 150 P =8185
160 CO=30720:TIS="000000":T$=TI$:90=210 170 POKE 7702+CO,1:POKE 7702,42
180 PR I NT " MaCAS "; :PR INT R IGHTS(TIS, 3 ) J : PR I NT "•	RE:";:PRINT R IGHTS<RES,3 )
190 P0KEP+C0,5:POKEP,81 200 GETAS
210 90=80-20:IF 90=150 THEN 90=210
220 IFA$="9" THEN POKE 36874,0:P0KE36879,8:GOTO 420 230 IF AS< >"A" ANDAS<>"D"ANDA$<>"K"ANDAS<>"W"THEN 320 240 POKEP,32
250 P=P+<A$="A">-<A$="D")
260 P=P+< <AS="U">*22)-< <A$="X">*22>
270 IF P >8185THENP=3185 280 IF P<7702THENP =8185 290 I FP =7702THEN330 300 IFPEEK (P) = 160THENP =8185 310 POKEP+CO,5:POKEP,81 320 POKE 36874,90:GOTO 180 330 T$=TIS
350 NEXTY,X,Z:P0KE36879,8:P0KE36874,0:P0KE36875,0:P0KE36876,0 360 PRINT”iJaCAS= " ; R IGHT*(TS,3 )
370 IFRES<=T$THEN PRINT"NAJB0LJ5I CA9= ";:PRINTRIGHTSCRES,3)
380 IF RES>T$THENPRINT"kjffTVOJ CAS JE NAJBOLJ3I":RE$=TS 390 PR I NT : PR I NT “ a|I GRA9 9E ?"
400 GETA$: IFAS< >"J"ANDA#< >"N"THEN400 410 IFA#="N"THEN PRINT"k ":POKE650,0:ENO
420 PR INT '^JBIMimiimiMMI«l»»»Ma**aff>OCAKAJ!a**'' :FORI = 1TO3000: NEKT : GOTO 1 10 36873 +X,Y READY.
LEGENDA: W = GOR, X = DOL, D = DESNO, A = LEVO
t
MEHHHh

mimkrižkraž
mreža - »dopolni stavke«
1		2		3		4
						
5	6		7		8	
9					10	
11		12		13		
						
14						
V vsakem spodnjem stavku manjka po ena beseda. Ugani manjkajoče besede in jih vpiši v lik mreže.
VODORAVNO:
1. najbolj neumen kmet ima najdebelejši .........
5.	če je kdo zelo delaven, rečemo, da je priden kot..........
9. med črkama H in K sta v abecedi črki . .
10.	eden najkrajših slovenskih samostalnikov - "za . . si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave" (Valentin Vodnik)
11.	vojak za topom je topničar, vojak v
tanku pa.........
14. lepo je na izletu, če gremo v Blejski ali Iški.........
NAVPIČNO:
1.	kmet mora vsak dan poskrbeti za 	domačih živali
2.	če kdo kar naprej špika, mu rečemo, da je hud kot . . .
3.	iz fizike poznamo pozitivni in negativni . . .
4.	naprava, v kateri poteka nadzoro-
vana cepitev atomskih jeder, se imenuje jedrski.........
6.	železo razjeda . . .
7.	ko je zagledala kačo, je zagnala . . . in krik
8.	latinska beseda za "pravo" je IUS, mi pa jo pišemo . . .
12.	zgodovinsko mestece pri Zadru, kjer je deloval Grgur Minski, se imenuje . . .
13.	nekdanja kratica za "inženirja"
je . . .
kaj se bo pokazalo
Pobarvaj vse dele, ki so označeni s piko
slikovna uganka
Poišči za narisane like prava imena in jih vpiši v polja s številkami.
Ko boš to dopolnil, prenesi črke v spodnji lik (seveda s pomočjo številk), kjer boš dobil »skromno travico«, ki »skoraj« prinaša srečo.
vaše risbe
Ta prostor smo namenili tebi!
upogni
s škarjami izrezi po označeni črti
X
V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe.
Izbrali pa bomo takole:
S naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga.
Ne pozabi navesti:
ime in priimek .............................
bivališče
šola in razred
Risbo pošlji najpozneje do 15. 3. 89, na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK
MINIKRIŽKRAŽ
34137 Trst - Ul. Montecchi 6
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN
Slikovna križanka z našim pisateljem
Tarzan - vile - VE - robot - Š - julij - kozli
-	a - os - AV - t - fen - Ana. Na sliki = Alojz Rebula
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. četrto, 2. Kairo, 3. Linhart, 4. Galilei, 5. Marij, 6. Ob.
Slikovna križanka za minipoliglote
1. liner, 2. croce, 3. brawn, 4. mirror, 5. oro, 6. ancora, 7. re, 8. cow, 9. erre.
STRAN 3 Slikovna križanka
Spol - takt - Ono - kos - HB - RTV - Raisa
-	saja - arzen - Jemen - skat - Nela - tok -jole - NA - N.V. - Ravenčan - IL - Alan -Ira - Kjuder - okel - Emona - Niki. Na sliki = Barkovlje.
Križanka v štiri smeri
1. drva, 2. rman, 3. vino, 4. zima, 5. rana, 6. grad, 7. gong.
Uganke
1. senca, 2. šivanka, 3. pismo, 4. kobilica, 5. bober, 6. led, 7. jama, 8. rogač, 9. med, 10. želod.
STRAN 4
Kombinacijska križanka
Vstop - SV - Stana - Pl - TO - areal - Aja -arka - jama - OAS - ananas - star - PE -apelativ - beriberi - et - Tiro - Litijan -čekani. Rešitev = Stojan Spetič.
Mala križanka
1. DO, 3. bober, 8. ost, 10. seno, 11. Mara, 13. ran, 14. Emil, 16. Srb, 18. Lima, 21. koča, 23. net, 24. ideja, 25. da.
Naš košarkar
Barkley - Malone - Jabbar - Nevitt - Jordan - Priče - Johnson - Parish - Scott -Thomas - Worthy - McHale. Rešitev = Klavdij Starc.
STRAN 6
Mreža - "dopolni stavke"
1V. krompir, 1N. krmitev, 2. osa, 3. pol, 4. reaktor, 5. mravlja, 6. rja, 7. vik, 8. jus, 9.
IJ, 10. uk, 11. tankist, 12. Nin, 13. Ing., 14. Vintgar.
Slikovna uganka
Jajce, srp, dlan, nit = Triperesna deteljica.
STRAN 8
Slikovna križanka - živali
Paket - pet - Iranka - oris - tema - paragrafi - oni - strešnik - Nanos - J.O. - resa -žirafa - Nat - CE - islam - Ivan - Urban -lotos - Eva - IL - L.P. - Lit - J.V. - Dali -AE - aeromiting - roman - boa. Na slikah = piton, tiger, žirafa.
Opomba
Pri križankah so rešitve navedene samo za vodoravno.
	MINIKRIŽKRAŽEVI
	SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:	
	Mario Magajna Mitja Malalan
	Aleksander Mužina
	Jože Petelin
hh
-TV
slikovna križanka - živali
ZAVOJ.
ZAVITEK.
OMOT
PREBIVALKA
AZIJSKE
DRŽAVE
VSEBINA.
KRATKA
ŠOLSKA
NALOGA
Členi.
ODSTAVKI
ASCOLI
PIČENO
TORIŠČE... V PULJU
ODPRTO OGNJIŠČE V SOBI
NAJMANJŠE
ŠTEVILO
THEOOOR
KORNER
SLOVITO LETOVIŠČE V LIGURIJI
DRŽAVNA
BLAGAJNA
LIHO
ŠTEVILO
UJEDA S KLJUKASTIM KLJUNOM
OČRT
ŽENSKO
IME
SKUPINA TURINSKA GLASBENIKOV AVT. TOVARNA
IMMANUEL
KANT
OSEBNI
ZAIMEK
OTON	ITALIJANSKI
ŽUPANČIČ	OTOK
STREŠNA
OPEKA
VISOKA
KRAŠKA
PLANOTA
JESSE
OWENS
SAMOKRES
VRHNJA
MOČNA
DLAKA
IGRALNA
KARTA
PEVEC
•KING- COLE
MINI-
KRIŽKRAŽ JE POUČEN IN
ZABAVEN
ZA
VSAK ČAS
LUCCA
CELJE
IME
PISATEUA
CANKARJA
VRSTA
LEPIH
VODNIH
RASTLIN
ITALIJA.
LUKSEMBURG
JOSIP
VIDMAR
SREČANJE
ZRAKOPLOVOV
LEPOSLOVNO DELO V PROZI
ALI MOŠKO IME
MUSLIMANSKA
VERA
ARABSKI
ŽREBEC
AMERIŠKA BAZA PRI PORDENONU
PRIPRAVA ZA DVIGANJE TEKOČIN
MOŠKO
IME
PRVINA ZA EMBALAŽO
TELO...
BREZ	PRVA
OBLIKE IN	ŽENA
PROSTORNINE
MINI-
KRIŽKRAŽ ZA VAS
LUIGI
PIRANDELLO
BIVALIŠČE
OKR. ZA ITAL. LIRO
IVAN
TAVČAR
UMRLI ŠP.
SLIKAR
(SALVADOR)
GRŠKA
ČRKA
AVSTRIJA.
ŠPANIJA
IVAN
BRATKO
VELIKANSKA
NESTRUPENA
KAČA