AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 1
=t=
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 3, 1938
LETO XLI, — VOL. XLI.
Sedem oseb mrtvihi med njimi dva Slovenca, ko so za novo leto pili strupeni alkohol
Od četrtka pa do nedeljje je umrlo v Clevelandu sjd#i oseb, ki so zavžile neke trste alkohol, kakor ga rabijo |vfco-mobilisti pozimi, da ga vlije jo v radiator, da ne zmrzne voda v njem. Žal, da je bilo med.temi sedmimi žrtvami tudi nekaj Slovencev.
želetov pogrebni zavod nam sporoča, da se nahaja pri njem truplo nekega Mike Mervarja, ki je bil poznan pod imenom August Schneider. Rojak Mer-var je ena izmed žrtev Us0de-polne pijače. Podrobnosti o njem poročamo jutri.
Druga žrtev strupenega alkohola se nahaja v kapeli pogrebnega zavoda August F. Svetek. Je to neki Louis žužek, star 47 let, doma od Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Ranjki je bil samec. Tu zapušča bratranca, v domovini Pa brate in sestre. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavo-
da na 478 E. 152d St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopaliče.
Policija še sama ne ve, kako se je vse zgodilo. Toliko je znano, da je več omenjenih kupilo pretekli četrtek zvečer na neki gasolinski postaji na Babbitt Rd. in St. Clair Ave. en kvort alkohola, ki se rabi za avtomobilske radiatorje. To pijačo so dotični pomešali z vodo in pili. Za kvort so plačali 28 centov.
Med mrtvimi je tudi neki Andrej Bolick, kot tudi Joseph Smoley, ali Smole, toda podrobnosti o teh dveh niso znane. Naš poročevalec je bil včeraj v okrajni mrtvašnici, pa ni mogel spoznati trupel. Bolick je bil rodom Poljak.
Zadnja žrtev alkohola je neki Norman Govang, 16001 Euclid Ave. Troje mrtvih trupel je našel nočni stražnik Anton Kravos pri znani ceglarni na Saranac Rd. Ker je preiskava še vedno v teku, nam bo mogoče jutri kaj več poročati.
Ob zatonu starega in prihodu novega leta
Državni policist Charles Cannon je bil včeraj ubit v bližini Xenia, Ohio. S svojim motornim kolesom je zaclel nekega psa. Motorno kol ose je pri tem prevrnilo in policist si je pri padcu zlomil tilnik.
*
Milijonar David Ingalls, bivši direktor javnega blagostanja v Clevelandu, bi se imel te dni preseliti v svojo novo pravkar dograjeno palačo na River Rd. Sinoči je palača, ki je veljala $100,000, do tal pogoreli
Državljanska šola
Z novim poukom o ameriškem državljanstvu se ponovno začne v četrtek 13. januarja. Pouk se vrši v veliki dvorani javnejknji-m % cesti in St. Clair Ave. Vsi oni, ki lansko IHo niso izvršili Šole, naj gotovo pridejo. Obenem se pa vabi nadaljne rojake in rojakinje, ki so ž|pet let v Ameriki, v gotovih slučajih tri leta), in ki imajo prvi p^ dve leti — poročenim ženskam ki imajo može, ki so amerigki' dr žavljani, ni treb^ prvega papir" ja, vsi ti naj pridejo v fctrtek 13. januarja v omenjeno dvorano, da se temeljito pripravij0 za podelitev ameriške drža|ijanske pravice. Vsi postanete državljani, ako poslušate učitelja. y )e_ tih 1935, 1936 in 1937, je prišlo iz dotične šole nič manj kot 2,-000 novih ameriških državljanov, med njimi ljudje, ki so bili nad 70 let stari, ki niso znali pisati, itd. Začeti je treba in se dobro pripraviti.
Dvojna mera
v Clevelandu je mogoče, da koga okradete na cesti ali v trgovini, vas zaprejo in pripeljejo pred sodnika, pa vas bo slednji oprostil. Toda gorje vam, če boste okradli detektiva! Pretekli petek je sodnica Westropp na mestni sodni j i izpustila tri ženske, ki so priznale, da so kradle v trgovini, toda ko je 56-let-na Kristina Scott povedala, da je okradla detektiva neke trgovine v mestu za $22.00, ji je sodnica naložila $200.00 kazni, plačati je morala sodne stroške in za 30 dni mora v zapor.
Ogromna škoda
Trije veliki požarji sov Cleve^ landu zadnja dva dneva povzročili $250,000 škode. Zgorela je nova palača David Ingallsa v Pepper Pike vasi blizu Clevelan-da. Zgorela je St. James episko-palna cerkev na Cedar Ave. in veliko Mount Royal apartment Poslopje na Prospect Ave. je postalo včeraj žrtev ognja. Euclid Rifle
Vsi člani Euclid Rifle kluba naj se udeležijo jutri večer seje, da bodo poročali, koliko vstopnic za banket so prodali. Treba je še vse urediti za banket, ki se vr
J v nedeljo 9. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave.
vzrok se navaja, ker sta se Romunska in Jugoslavija v političnem in gospodarskem oziru obrnili k Mussolini j u in Hitlerju. Celotni francoski kabinet je odobril ta korak, ko je prišel na vlado v Romunski fašist Oktavij Goga, ki je začel s preganjanjem Židov, in ker jugoslovanski mini-sterski predsednik Stojadinovič vedno tesneje obrača svojo pozornost k Mussolini ju. Francoski poslanik v Jugoslaviji je dobil povelje, da vpraša jugoslovansko vlado po vzrokih glede laško-
j ugoslovanskega p v, i j a tel jstva. Paris. — Med vlado in med Francozi se bojijo, da bodo naj delavci je prišlo do sporauma. Vlada je privolila, da dobijo
40,000 ubitih
Chicago, 1. januarja. V letu 1938 bo najmanj 40,000 oseb v Zedinjenih državah ubitih od avtomobilov, tako prerokuje National Safety Council, ki vsako leto vodi statistiko o avtnih nezgodah v Ameriki. Tako visokega števila ubitih dosedaj Zedi-njene države še niso imele. V letu 1936 je bilo od avtomobilov .ibitih 37,600 oseb. Tekom prvih enajstih mesecev leta 1936 je bilo ubitih 35,610 ljudi, a številke za mesec december še niso n$ razpolago. Smatra se le, da bo število ubitih znašalo okoli 39,-000. Le v sedemnajstih državah •e je število od avtomobilov ubitih ljudi lani znižalo, a v vseh ostalih se je zvišalo.
--o-
Motorman prijet
Ljudje, ki korakajo preko križišč na cestah, kjer je prometna luč, so že tisočkrat in tisočkrat se pritožili, da so motormani uli-kar °ni grešniki, ki največkrat kršijo olredbe glede promet-
" o* Navadno ima človek sa-™ sekund časa, da pride pre-ko ceste Za mlade je dovolj, ker so umih nog, starejši pa mora *e alamensko se požuriti, da prekorači cesto, predno se spremeni prometna luč. Toda istih 20
sekund dostikrat prikrajšajo motormani uličnih kar, ki poženejo navadno karo v trenutku ko
se pokaže rdeča luč proti njim in
Judje morajo čakati seveda,'da gre kara mimo, in v največ slučajih je prepozno, da dospejo na drugi konec ceste, in tako se pripetijo nesreče. Policija je bila na to opozorjena in te dni sta bila aretirana dva motormana, ki sta pognala kare, dasi je bila rdeča luč proti njima. Zagovarjati se bosta morala na sodniji. Zadušnica V torek zjutraj ob 7. uri se bo brala sv. maša zadušnica za pokojno Ano Stanonik ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Ženske roparice 1
šest moških se je zadnje dneve pritožilo, da so bili na cesti oropani od žensk. Policija je te dni aretirala dve ženski — za-
transportni in utilitetni delavci zaenkrat 250 frankov "nagrade," ker so štrajkali. Glede zahteve za 1,250 bonusa se bo razpravljalo pri posebni seji 20. januarja.
*
V Lexington, Ky., je 38 let stari oče Jesse Sherrow, na novoletni dan planil v hišo, ki je začela goreti. Rešiti je hotel svojega 10 let starega sina. Oče je pri tem našel svojo smrt, ko je zgorel v plamenih. Sinko je bil rešen že prej po svojem starem očetu.
*
Policist David Jonas v Clevelandu, ki jo poznan kot 'najboljši strelec, je ubil na novoletno jutro nekega roparja, 23 let starega Stanleya Bombolevskega, katerega je zasačil, ko je ropal nekega avtomobilista. Ker je ropar skušal pobegniti, je policist streljal in s prvim strelom smrtno zadel roparja.
*
Cannes, Francija. — Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, o katerem se trdi, da je velik prijatelj delavcev, je dal za novoletno darilo svoji ženi $20,000 demantno broško, če bi bil prijatelj delavcev, bi raje podaril
2,000 družinam vsaki po $10.00.
*
Koeln, Nemčija. — Tu je umrl na novoletni dan Loanis Zervou-akos, star Grk, ki je bil vreden milijone. V svoji oporoki je zapustil vse svoje premoženje nemškemu diktatorju Hitlerju pod pogojem, da slednji zgradi in vodi bolnišnico, v kateri se' bodo zdravili oni, ki bodo ranjeni v borbi proti boljševizmu.
Na novoletni dan je umrlo v Zedinjenih državah nad 200 oseb nasilne smrti. Večina teh je bila povoženih od avtomobilov do smrti, drugi so zgoreli, utonili ali bili v raznih tepežih ubiti. Največ oseb je bilo ubitih na novoletni dan v državi Illinois, število žrtev znaša 33. Nasd 12,-000 ljudi je bilo na novoletni dan ranjenih v raznih nesrečah. 17 oseb je umrlo, ker so pile
strupeno žganje — munšajn ♦
Paris. — Francoske železnice so imele tekom leta 1937 en tisoč milijonov dolarjev čiste zgube. Ker je francoska vlada garantirala železnicam, da pokrije zgu-bo, je sedaj francoska vlada postala največja delničarka francoskih železnic in bo v bodoče francoska vlada operirala železnice.
*
Paris. — Francoska vlada je prepovedala nadaljno pošiljatev
novejše francoske puške, ki so dospele v Romunijo in v Jugoslavijo, prišle v roke Nemcem in Italijanom. Francija je začela tudi vplivati na čehoslovaško vlado, da tudi slednja prepove nadaljno pošiljanje orožja iz češke v Jugoslavijo in Romunsko. Kct znano, mora enako Jugoslavija kct Romunski importirati orožje iz drugih držav.
Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. je na no-poletni večer preteklo soboto, jako uspešno praznovalo 25-let-nico svojega društvenega delovanja. V S. N. Domu se je zbrala skoro 1,000 naših ljudi, ki so praznovali z dru$tj/'!P pomembno slavnost. Uradniki društva so se bali, da bo zmanjkalo vstopnic, toda vsi gostje so bili točno postreženi. Društvo se iskreno
zahvaljuje vsem udeležencem.
*
Newton, Mass. — 20 let stara jajca so bila servirana za novoletno kosilo v družini George Mantel v tem mestu. Jajca so bila prezervirana v posebni steklenici leta 1917, ko je Amerika napovedala vojno Nemčiji. Kot se je izjavila Mrs. Mantel so 20 let stara jajca bila enako "sveža," kot če bi jih prinesla iz ko-košnice.
*
167 oseb je bilo oropanih pretekli petek, soboto in nedeljo zvečer v Clevelandu. žrtve roparjev so bili skoro vsi sami delavci. Kot poroča policija so dobili roparji skupno nekako $3,000.00. Štirje ropi so se pripetili v slovenski naselbini, toda imen in naslovov oropanih je bilo nemogoče dognati. Mnogi so bili oropani zlasti v soboto večer, ko so se pijani vračali iz raznih zabav
na svoje domove.
*
Washington. — Zvezna vlada prerokuje, da bo leto 1938 v prvih treh mesecih v ekonomskem oziru bolj slabo, toda začetkom aprila se bodo gospodarske razmere znatno izboljšale in bo dobilo milijone brezposelnih delo. Kongres je prišel k zavesti, da
velt rešil ameriške korporacije pred poginom. V zahvalo skušajo ameriške korporacije uničiti
predsednika Rocsevelta. *
Edini češki socialistični list v Clevelandu — Americke Delni-cky Listy — ki je pisan v zmernem tonu, je praznoval na novega leta dan 30-letnico svojega obstanka.
Novi župan sosednjega mesta Euclida je bil zaprisežen na novoletni dan. Zaprisegel je novega župana vrhovni sodnik najvišje sodnije države Ohio, Mr. Weigandt. Zaprisega župana Simsa se je izvršila v mestni hiši in naval je bil tako ogromen, da so ljudje v dvorani podrli del zidu, ki loči županov urad od, mestne zbornice. Mr. Sims je poudarjal, da pozabimo, kar je bilo in je obljubil, da bo dal vsem ljudem najboljšo postrežbo. Stari župan, Mr. Charles Ely, je po
12. letih odšel v pokoj.
*
Dva časnikarja, eden Ameri-kanec, drugi Anglež, sta bila na novoletni dan ubita na fronti na Španskem, ko sta nabirala novice za svoje časopise.
-o-
Mladi zločinci
Toledo, O., 2. januarja. Policija je v tem mestu prijela 15 mladih fantalinov, ki so vsi obtoženi, da so napadali ženske in jih posiljevali. Vodja te nemoralne skupine je neki komaj 15 let star fant. Policija je dognala skoro neverjetne stvari glede pokvarjenosti mladine. Omenjeni fantalin je šele pred nekaj dnevi napadel v družbi z dvema fantoma neko 38 let staro mater, jo privezal ob drevo, nakar je bila posiljena. Izprijeni otroci so izvršili tudi na stotine ropov. Preiskava je dognala, da prihajajo otroci iz družin, kjer je bila nepoznana vsaka verska vzgoja.
-o-
Novi uradniki
Društvo Slovan št. 3 SDZ. ima sledeči odbor za 1938: predsednik John Pollock, podpredsednik Jacob Javornik, tajnik Stephen Lunder, 1411 E. 51st St., blagajnik Anton Stainovriik, zapisnikar A. Jankovich. Nadzorniki: Rud. Perdan, Fr. Lavrich in Joseph Rayer. Zdravnika dr. Kern in dr. Škur. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu v S. N. Domu. Zastopnik za Klub društev SSND Jakob Javornik, za konferenco Stephen Lunder.
Davey in postavodaja
Danes nastopi governer Martin L. Davey osebno v poslanski zbornici državne postavodaje.
Mehikanska vlada želi dobiti vse brezposelne domačine iz drugih dežel v domovino
U. S. Department of Labor, Immigration and Naturalization Service, nam sporoča, da je me-hikanski vladni oddelek za propagando izdal apel na vse Mehikance, ki živijo v tujezemstvu in so brez dela.
Mehikanska vlada naznanja, da bi rada videla, da se vrnejo vsi brezposelni Mehikanci v domovino in bo vlada gledala, da po možnosti dobijo delo, predno dobi v Mehiki delo kak tujeze-mec.
Obenem bo •mehikanska vlada zaprla vrata napram vsem tuje-zemcem, ki prihajajo iz drugih držav in ne bo pripustila nikogar
v deželo prej, dokler domačini ne bedo imeli delo.
Računa se, da je več tisoč brezposelnih Mehikancev v Zedinjenih državah, ki se bodo po-služili te ugodne prilike.
Vlada tudi naznanja, da se bo izvršila repatriacija Mehikancev na vladne stroške, to je, vlada bo plačala vse stroške, da pridejo ti ljudje v njih rojstni kraj, kjer bodo dobili po možnosti delo.
Ali ne bi bilo umestno, če bi tudi jugoslovanska vlada storila kaj enakega? Mnogo je Jugoslovanov po svetu, zlasti v Zed. državah, ki bi se radi poslužili enake prilike.
-o--
morki, ki sta priznali več cest- strel ji va in orožja iz Francije v nih ropov.	Jugoslavijo in na Romunsko. Kot
mora biti depresije konec in bo tozadevno naredil gotove postave. Kakšne postave morajo biti narejene v korist ljudi, o tem bo govoril predsednik Roosevelt danes ob 1. uri popoldne.
New York. — Protestantovski škof William T. Manning se je izjavil, da bi bil raje v peklu z židi in katoličani, katere preganja danes nemški diktator Hitler, kot pa da bi živel pod Hitlerjevo vlado.
*
Washington, D. C. — Pomožni generalni pravdnik Zedinjenih držav, Robert Jackson je včeraj izjavil, da je predsednik Roose-
Imel bo govor, o katerem trdijo, da bo učinkoval kot bomba. Povabljena je bila tudi senatna zbornica, da prisostvuje temu govoru, toda senatorji so izjavili, da nimajo z governerjem ničesar skupnega.
Društvo Cvet
Sam. podporno društvo Cvet ima sledeči odbor za 1938 : predsednik Louis Počkaj, tajnica in zapisnikarica Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., podtajnik Martin Vatovec, blagajničarlca Mary T a u c h e r. Nadzorniki: Frank Mezgec, Martin Vatovec, Gašper Segulin. Bol. nadzornik John Vatovec. Zdravnik dr. A. J. Perko.
Mirovna ponudba Kitajcem potom Nemcev
Moskva. Moskovsko časopisje prinaša iz Ilankov, Kitajska, brzojavke, v katerih se namiguje, da namerava Nemčija predložiti Kitajski mirovne pogoje, pod katerimi je Japonska pripravljena odnehati z vojno. Japonski pogoji so glasom tega vira sledeči: 1. Ekonomska pogodha, ki garantira japonsko soudeležbo pri razvoju kitajskih narodnih bogastev, ki daje Japoncem cenejšo čolni no. 2. Kitajska mora z Mandžurijo skleniti pogodbo, da se bo borila proti komunizmu. 3. Japoncem je dovoljeno ustanoviti stalne garnizije na Kitajskem. 4. Ustanovitev pokrajin, kjer ne sme biti nobeno vojaštvo. 5. V Notranji Mongoliji se mera ustanoviti neodvisna vlada. 6. Kitajska mora plačatli Japonski za stroške nastale radi vojne.
■-o-
Smrtna kosa
V petek večer je v Glenville bolnišnici preminul Tomaž Si-mončič, 725 E. 156th St. Pokojni je bil star 43 let in je bil na dan pred božičem poškodovan v delavnici, kjer je bil zaposlen zadnjih osem let. Tu zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Cerne, doma iz šmartna pri Litiji, hčeri Mary in Mildred in veliko sorodnikov. Pokojni je bil rojen v vasi Čatež na Dolenjskem, kjer zapušča mater, tri sestre, dva brata in več sorodnikov. V Ameriki je bival 27 let. Prvih 18 let je živel v Forest City, Pa., in zadnjih devet let v Clevelandu. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in član društva Euclid Beach Camp WOW. Pogreb ranjkega se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hie žalosti v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi. Bodi ranj-kemu ohranjen blag spomin. Prizadetim sorodnikom iskreno sožalje!
Candy prodajalci
Prodajalci candya v državi Ohio so začeli z velikim bojem, da se odpravi prodajni davek na candy. Prodajalci trdijo, da je candy — živež, ne pa razkošje. Obrnili se bodo najprvo na državno postavodajo.
Trgovska vest
Dobro poznani rojak Mr. Anton Tanko je kupil grocerijsko trgovino in mesnico od Mr. Gu-stinčiča na 6121 Glass Ave. Rojakom novo podjetje toplo priporočamo. Mrs. Tanko je poznana športna direktorica pri Slovenski ženski Zvezi.
Židje v strahu bežijo iz Romunske
Bukarest, 1. januarja Nova romunska vlada, ki je komaj par dni na krmilu, je izdala včeraj odredbe napram židovskemu prebivalstvu v Romuniji. Te odredbe so skoro za las podobne odredbam nemške vlade proti Židom. V Romuniji se nahaja danes 1,200,000 Židov, o katerih trdi obstoječa romunska vlada, da so silovito izkoriščali romunski narod, politično in gospodarsko. Sedanja vlada je organizirala posebno tajno policijo, ki šteje 200,000 mož, s pomočjo katere bo zatrla židovski vpliv na Romunskem. Vlada trdi, da so židje podpirali socializem in komunizem, da so š tem. hujskali ljudi, dočim so sami polnili svoje blagajne na račun naroda. V bodoče ne bo mogel noben žid na Romunskem imeti vladnega urada. Židom se zapleni vsa zemlja. Prekliče se državljanstvo vseh Židov, ki so prišli v Romunijo od leta 1922 naprej. Noben žid ne more biti gostilničar in noben žid ne more lastovati ali kontrolirati časnikarske urade. Iz Dunaja se poroča, da je avstrijska kot bolgarska vlada zaprla mejo v strahu, da ne bi židje iz Romunske skušali bežati v Avstrijo ali na Bolgarsko.
-o-
Razstava zrakoplovov Dne 9. januarja se otvori v Clevelandu konvencija National Aeronatical Association, zveza industrijcev, ki izdelujejo zrakoplove. Mesto Cleveland ima 70 takih industrij in je poznano kot središče zrakoplovne industrije. Samo da bi te industrije malo več poslovalo, pa bi bilo vse v redu. Dve preiskavi Governer države Ohio Martin Davey bo imenoval komisijo, ki bo preiskovala poslovanje državnih postavodajalcev. Kot znano je državni senat imenoval komisijo, ki naj preiskuje poslovanje tfovernerja.
Predsednik govori Danes ob 1. tiri popoldne bo govoril predsednik Roosevelt osebno v poslanski zbornici kongresa. Vsebina njegovega govora je tako važna, da bo govor razposlan po vsem svetu.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Jim Novak, 770 E. 156th St. Podvreči se bo moral operaciji. V City bolnišnico je bil s Svetkovo ambulanco odpeljan rojak Frank Krall,15306 Holmes Ave.
* Mornariški tajnik vlade je naročil 58 novih vojaških zrakoplovov. Narejeni bodo v Buffalo.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN MO/UK >
»117 St Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto 97.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po pofttl, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, 15.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Fosamezna Številka, 3 centa.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, »i. 'j per year. 0.8. and Canada, 93.00 for 0 month«; Cleveland, by mall, 93.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carrier«, 95.60 per year, 93.00 for 8 months. European subscription, 98.00 per year. _Single copies, 3 cents,
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Match Sd, 1879	_
No. 1, Mon., Jan. 3, 1938
BESEDA IZ NARODA
Orala sta trdo brazdo
Novoletni pozdrav citate!jem
Novoletni praznik naj ne bo dan morečih spominov na preteklost, ki se bo pogreznila v temo silvesterske noči, marveč naj bo posvečen bližnji bodočnosti. Skrbno strmijo oči v pravkar izpremenjeni koledar, na katerem je zableščala novoletna številka. Kaj nam prinese bodočih 365 dni!? Toda proč z malodušnimi slutnjami! Vsaj na novega leta dan naj nam bo — prav kakor starim umetnikom — novo leto svež mladenič, ki komaj kaj zna o življenju, a je poln veselja, vere in zaupanja v neskončne možnosti.
V času, ko pošiljamo naročnikom in čitateljem novoletne pozdrave in voščila, se zavedamo, da je novoletni praznik še nekaj: praznik časopisa, praznik zlasti dnevnega časopisa. Mi smo kot koledarji v službi časa, v službi nasto-plega leta, In čitateljem dan za dnem izmenjavamo naše številke kot listke na koledarju. Novo leto je edini pravi praznik časa. In kdo je bližje temu času, od dneva do dneva, od tedna do tedna, od meseca do meseca, od leta do leta, kakor dnevnik, ki v svojih kolonah izraža podobo časa in dogodkov!
Težko, da bi tekom leta našli primernejši praznik kakor je novoletni dan, da se na tem mestu pogovorimo, z našimi čitatelji, katerih je na tisoče in ki prebivajo na treh kontinentih. List je majhen svet zase. Ni pretirano, če štejemo list za velesilo. In ta svet zase je tem trdnejši, tem večji, čim več imamo zvestih naročnikov in čitateljev.
Če smo dolžni hvalo svojim ožjim sodelavcem, ki tvorijo čvrste temelje našega dnevnika, je potrebno, da se ob istem času spomnimo tudi s posebno zahvalo tudi tistega neznanega čitatelja, ki je predstavnik ostalih tisočev naročnikov, to je naročnika, ki po vseh krajih naše dežele, pa tudi po ostalih delih sveta, dobiva naš dnevnik. Sprejema ga kot zvestega prijatelja, ki prinaša v hišo toliko novega: sliko sveta, oris domačega in tujega življenja v sveži, prijateljski in domači obliki, kakor tudi dopise, poročila in novice iz naših najožjih krogov, iz gibanja, kulturnega, verskega in narodnega med našimi Slovenci po širnem svetu.
še več: dnevnik je čitatelju mnogokrat edina knjiga znanja, ki ši jo lahko privošči, ker je med vsemi knjigami časopis najcenejši in ker neprestano v drugi vsebini prihaja med vas. Dnevnik odpira našemu človeku obzorje, širi poglede v domači in tuji svet, da vam čutiti vse probleme naše in tujih narodov s svojimi novicami, članki in poročili. Vse to vas dan za dnevom sili k premišljevanju, vas vzgaja, dela bolj zrele za svet, odpira vaš razum, tako da postajate od dneva do dneva bolj inteligentni in se lahko prištevate s ponosom izbraženim narodom.
Politika, gospodarstvo, kultura, vse to in še cela vrsta posebnih problemov ima v dnevniku svoje stalno mesto, od koder dobivate vse informacije in navodila. Vsaka številka dnevnika je kot čarobno okno v svet, oknb s silnim razgledom po sodobnem življenju, tako bi rekli vsaj naši stari očetje, ki niso še poznali modernega tiska, modernega dnevnika, ne telefona, ne brzojava ali radia in drugih sredstev, ki danes raznašajo in razmnožujejo novice po vsem svetu.
Zavedamo se, da dnevnika ne tvorijo samo njegovi izdajatelji, ožji in širši sodelavci. V njem je nevede in nevidno, v sleherni njegovi -številki, v vsakem njegovem dihu zaobsežen in udeležen tudi njegov vsakdanji čitatelj. Njemu velja največji del pozornosti, zanj, za njegovo obveščanje in njegov pouk se dan za dnem polnijo kolone dnevnikov.
To sodelovanje — gmotna odškodnina v obliki naročnine, je le neznaten prispevek k vzdrževanju dnevnika kot gonilne sile javnega mnenja. Tisoči zavednih čitateljev — kakšno silo tvorijo, koliko napredka povzročijo, narodne in verske zavesti! Končno so dnevniki največji parlament na $vetu. V njih se vse razpravlja, vse pretresa, glas odmeva v zadnjo malo naselbino.
Ob začetku novega, leta torej toplo pozdravljamo svoj krog naročnikov in čitateljev. Pozdravljamo vse one, ki so stali z nami toliko vrsto let, v dobrih in slžibih časih, ki so nam poleg naročnine daiali tudi moralno podporo. Pozdravljamo te tihe in resnei delavce, naše naročnike, ki so nam pri vsem napornem delu največja vzpodbuda. Želimo jim, da jim novo leto ne bi prineslo razočaranj, pač pa vsaj deloma polno mero boljšega zadovoljstva in napredka. Pozdravljeni naročniki "Ameriške Domovine" v letu 1938!
Naš oča župan Burton pravijo, da bo šlo mesto na boben, če ne bomo volili za nove davke. Mr. Burtonu bi svetovali, naj vpraša Ray T. Milllerja, kako se vozi mestno gospodarstvo brez davkov.
# * *
Da pokrije ruski diktator Stalin neuspehe svoje vlade, se maščuje nad nedolžnimi in jih v masah strelja. Tako bo zapisan Stalin v zgodovini kot "Stalin Grozni," ne pa kot rešitelj ruskega naroda.
St	»k	>1«
Naš zastopnik Joško Penko si je ogledal okrajne zapore. Pa ne da bi hotel videti prostore, kjer bosta na počitnicah njegova delodajalca, če bosta kdaj kaj napek napisala.
V romantični pivški dolini, ob široki cesarski cesti in zajedi dveh hribov stoji micna vasica, ki šteje okrog sedemdeset gospodarjev. Skozi stisnjeno naselje žubori pohleven potoček, kateri ob nalivu prestopi bregove in sili v bližini stoječe hiše. Na zahodnemu koncu vasi stoji božji hram in poleg njega več sto le|t stara lipa, ki priča mimoidočim, da je pod njo taborila in senčila marsikatera vojna ,ki je poplavila kraško zemljo. Tudi iz bližnjega hriba se zgodaj spomladi in pozno v jesen oglaša kravji zvonec in za njim vik in krik pastirja, ki zavrača govedo od za-grajene njive, kjer raste krompir, oves ali pritlikava turšica.
Pod hribom pa je mirna vasica, ki životari svoje življenje iz dneva v dan v borni hrani poljskih pridelkov. Bosopetniki skačejo po vrtovih in jezijo kramljajoči potoček ob glasnem smehu in nedolžni razigranosti. Kadar potegne mrzel veter čez Ja-vornik mimo Sv. Trojice, zašu-mi po strehah, dvignejo se vrtinci, ki pulijo slamo iz pročelja hiše. Vse gre tako harmonično, hitro in čarobno, da oko komaj sledi naravnim^ procesom. Tako je bilo in bo ostalo od časa stvarstva narave. Med tem, ko se Dolenjska razkraja v neznosni vročini in Gorenjska utaplja v divni smrekov gozd, preživlja Kras najlepše dneve, bujnoSt duhteče zemlje, odsij in odmev skalnatih holmov, borovine in bukovih loz
Stal je na dvorišču star oreh Pod njim se je senčil domači hlev, skladovnice drv, klopica pod deblom in pred vežo, kjer sta si trudna in izmučena gospodar in gospodinja ohlajala potno če lo. Bil jima je stari oreh tovariš v življenju, pod katerim sta ob mraku kramljala o vsakdanjih delih, svoji družini, preteklost; ter kovala načrte za bodočnost Košati oreh je poznal rodove nazaj, poznal vse, karkoli se je v zadnjem stoletju pri hiši dogo dilo. Poglejmo kaj vse je doži vel?
Pri polzemljaku se je rodil sin Luka, ki je v zgodnji mladosti zgubil starše. Komaj mu je bile devet let, ko ga je stric vzel \ varstvo in oskrbo. Z mlajšim "bratom Janezkom, sta morala iz rojstne hiše pod tujo streho, med nepoznane ljudi, daleč proč od rojstne vasi. Pri odhodu iz do načega kraja, stopila sta tja na grob svojega očeta in matere, da v slovo pomolita ooenaš. S culo v roki sta stopila preko vrtne ograje, skozi vrzel domačega vr-'.a na belo cesarsko cesto, ki je /edila v nepoznane kraje. Stric ;?e je ozrl in z njim dva nedolžna otroška obraza, preko katerih je po licu spolznij biser — solza sirot. Vila se je široka bela cesta v neskončnost, čez strme klance, mimo njiv, pašnikov, dolin in vasi, tja za borov gozd, štiri ure hoda za male bose noge, ki bo drobile korake do nove stre he, — novega doma-
Pczno v jeseni, ko je mladi in brhki Luka dorastel moški dobi in štel dvajset let, mu je sodnija priznala polnoletnost, da je prevzel močno zapuščeno in izkoriščeno gospodarstvo. Med tem, ko sta z bratom rastla pri stricu, je cd njunega grunta skoro vsako eto dobila slovo ena njiva Stric je bil mnenja, da se mora aekje dobiti denar za hrano in :bl'3ko. Nikdo ni branil grunta, Prava gospodarja sta domovala va pokopališču —• in kaj hočeta ukazati mlada dečka, ki Sta bila pod varuštvom.
Med tem, ko se je Luka dose-'il n i svoj dom, je brat Janez Šel služit v Reko, kjer mu je bilo dobro. Luka ,je našel hišo v neredu. Hiša in gospodarsko poslopje je kazalo gola rebra. Na stre-
hi je bilo le še toliko znamenja, da je bila nekdaj s slamo krita. Gospodarskega orodja pa nikjer • in kako naj bo, vsaj sirotam ^e sme vse vzeti.
S trudom za silo pripravljen dom, zapuščene njive, izsekani gozdovi, zaraščeni pašniki so klicali k hiši pridno gospodinjo. Stopil je nadebudni mladenič v sosedno vas in zasnubil pri dobro stoječem zemljakarju življenja polno, pridno in v gospodinjstvu veščo starejšo hčerko Mari-'o. Plavolaska je bila živ ne-utrudljivi stroj, ki je poleg uda-iosti svojmu možu, garala noč in dan. Nikoli ni ternala ,nikoli kanala razpok izgaranih rok in nikoli klonila pod težo skrbi in muk, kadar jo je klicala družina ali zemlja, da ji odpomore. Komaj ji je bilo dopolnjenih devetnajst let, rodila je prvo zaželjeno hčerko, katero so krstili na njeno ime. Z malim presledkom se je vle-gla skoro vsako leto na porodno posteljo in rodila družini dvanajst otrok.
Poleg obilnih otrok, skrbi in dela, prihajale so v deželo slabe letine, nevihte in druge nezgode. Trudila sta se mlada, moči polna zakonca, da obdržita grunt in svojo družino. Verovala sta v božje stvarstvo, zaupala si medsebojno, vstajala in legala k počitku in izpočitku z molitvijo na ustih polna zaupanja, da jima Bog odpomore.
Leto zatem, ko se je Luka poročil, je moral odriniti za dva meseca k vojakom. Za nadaljno vojaško službovanje je bil opro ščen, ker je bil samostojen gospodar in redni k svoje družine. Z družino so rasle tudi skrbi in dnevne potrebe. Okrhnjen grunt ni donašal, d^bi bilo družini do volj. Dom in družino je toliko ljubil, da ni več nikoli hotel od staviti rojstno hišo. Ob časih semnov je našel primeren zaslužek, ki je bil velik odpomoček družini. Radi njegove prijaznosti, poštenosti in vljudnosti, ga je vsak rad imel in spoštoval. Bil je značaj moža svoji pridni ženici in vzor oče svoji obilni družini. Globoko v srcu pa je nosil tisto lepo čednost, ki diči vsakega moškega to je zaupanje v sebe in svojo družino.
Domača streha pred obilico otrok je pričela postajati tesna Tri sobe in kuhinja ni mogla dati vsem strehe in tudi grunt ne vsem domaqega kruha. Polago ma, kakor S6 se rodili novi člani pri družini tako so odhajali v svet oni, ki so bili sposobni sebi kruh služiti.' Oko skrbne matere pa jim je sleSdilo, kjerkoli so bili Nekaj jih j« v zgodnji mladosti umrlo in Aijieka pa v bujni starosti dvajset let. Bila je vsa materna po obliki in srcu. Njena smrt je bil globok meč v ljubeče in krvaveče materno srce.
Sinovi so odraščali, odšli k vojakom, zopet na dom in v službe. Hčere so odhajale preko Atlanti ka v Ameriko in se tam poročile. Družina se je krčila, toda ob iz bruhu svetovne vojne . je poleg matere in očeta še vedno štela tri sinove in dve hčeri. Ob razglasu mobilizacije leta 1914 odšla sta dva sina na bojne poljane, eden v Galicijo in drugi v Srbijo. Kmalu po prvih spopadih v Srbiji sta dobila oče in mati mrzlo poročilo, da je sin Janez težko ranjen. Leži v vojni bolnici. Nov meč skrbni ma-eri! Po mesecih ok,revanja je bil odpremljen ponovno k drugi bojni armadi. "Sin Tone v Galiciji pogrešan," je bilo topo obvestilo nekaj mesecev po tem obvestilu "sin Janez ranjen." Nad leto dni ni nihče vedel o sinu Tonetu, je-li zajet ali mrtev. Vsa vprašanja na Rdeči križ so se glasila "pogrešan."
Radost je pa zopet nastala v družini, ko je prispela kartica iz ilusije, da je v ujetništvu. Komaj se je poleglo veselje v druži-
ni, že zopet potrka na vrata pi-smonoša, ki je prinesel žalostno vest: "sin Janez težko ranjen." Bil je res; nad leto dni je nepremično ležal v vojni bolnici prestreljen skozi boke z dum-dum kroglo. Invalid je bil vrnjen na dom, sam sebe žalosten. Rana se mu ni nikoli zacelila, živ gnije in grozno trpi že skoro polnih dvajset let. Mati morala je gledati vse to sinovo trplenje. Zakaj ? Kaj je storil on njej in ona njemu? Prokleta vojna!
Ob vojnem času poleg vedne-ga strahu za svoje sinove morala je hoditi v krušne vrste vsa ponižana in obupana, da je dobila perišČe moke, funt sladkorja in kilogram turščne moke, da je da-ia otrokom enkrat na dan borne hrane. Vojna je hlev izpraznila, odvzela krompir, vzela zdravje sinovem in ukradla hrano dora-ščujoči deci. Vse to in tisoč drugih gorja je morala preboleti materno in očetovo srce.
Nekega poznega jesenskega večera v letu 1927 pa je v tej mirni, skrbi polni kraški vasici zeplamtalo in ognjeni plameni so v nekaj urah oblizali in pokončali skoro vso vas. Nad grobi j o svojega doma, vseh upov in nad, pa je stala moja mati in oče, ki jih je letos pokrila rojstna zemlja k večnemu snivanju. Bodi jim mir in blag spomin.
Tončka Penko.
Odgovor Mr. Meljaču
Vaš dopis v A. D. od torka me je presenetil. Priznanje moji malenkosti? Nikakor! Saj ni res vse tako hvale vredno kar poskušam narediti v dobro splošnega naroda. Vi in vsak drugi človek, ki je sam dober in želi dobro delati* sodi tudi druge po tem svojem prepričanju.
Nasprotno delajo tudi drugi ljudje, ki so sami drugačnega mišljenja. Vi, ki ste sam takega mišljenja, sodite tudi mehe k dobrim in vem, da to mislite tudi v srcu, drugače ne bi niti pisali. Prav tako tudi oni, kateri o meni mislijo in pišejo slabo, tudi mislijo v srcu, drugače tudi ne bi pisali in govorili. Sodim, da še celo razbojnik, ki gre ubijat ljudi, meni sam o sebi, da je to pogrebno in da dela prav, drugače ne bi šel ubijati. Vse kar se dogaja na svetu po ljudeh izvira iz prepričanja tistih ljudi, ki to vprizarjajo, misleč, da delajo prav. Hvala Vam, za priznanje, teda bodite prepričani, da sam o ?>ebi ne mislim ničesar takega. Samo eno je v vaših besedah resnično — in to je to, da imam voljo da bi kaj storil. Kar pa storim je malenkost, volja storiti pa prihaja iz tega, namreč, ker se 5utim dolžnega in še zelo zadolženega storiti narodu razne usluge.
Dovolite mi, da Vam povem kaj jaz mislim o Vas in o drugih. Ko smo imeli seje kulturnega vrta, ste bili Vi eden tistih, ki niste zamudili seje. Daleč je bilo, vzeti ste morali poulično železnico, isto presesti, uro vas je vzelo, da ste se pripeljali na sejo zato, da ste tam dajali nasvete in pomagali delati za vrt. Poleg tega ste hodili po hišah in ste zbirali denar ter opravljali še razna dru-ya dela, vse iz namena, da bi dobri narodni stvari dali podlago za hitrejšo dovršitev. Vi ste to vršili popolnoma iz narodne zavesti, popolnoma brez kakšnega priznanja za Vas. Pustili ste doma družino ob večerih in na svoje stroške šli okrog za vrt. Kar mislim o Vas, to mislim o vseh ostalih, ki so se trudili za vrt. Z velikim spoštovanjem v svojemu srcu mislim o. Vas to, kar ste Vi meni naštevali v priznanje. Moja dolžnost delati za narod je večja od Vaše. Moje prilike so večje nego katerega drugega, da vršim potrebna dela. Prav rad delim in sicer večji del mojega priznanja z ostalimi odborniki: s tajnikom in blagajničarko, kakor tudi z vsemi ostalimi sotrud-niki vrta. Mogoče da je nekaj pripomogel moj nastop tu in
tam, to sem pa rad naredil ko sem videl, da tudi drugi delate, ko nimate ničesar pričakovati od tega v priznanju za vaša dela. Medtem ko ste morali vi drugi hoditi okrog, sem se sam peljal z avtomobilom in sem lahko obiskal več ljudi in hiš kakor vi drugi. Priznanje naj bo deljeno še z mojo družino, ki je vse potrpela, če me je manjkalo tam kjer bi biti moral. Da pa Vam ne bo na moje oporekanje mogoče žal, da ste napisali meni v priznanje, Vam sporočim, da ga hvaležno sprejmem in sicer za to namreč, ker ga bom potreboval takrat, ko bo padalo po meni.
Vi ste že omenili o mojem prepričanju glede verskih odnoša-jev. Tu je point, da sprejmem Vašo podporo. Smatram, da je delo za narod obenem tudi delo za versko prepričanje, dokler je v skladu s takim namenom in prepričanjem. Pri vrtu se gre za versko in brezversko stran. Mi smo bili pogosto napadeni s "klerikalci," dasi smo bili na svojem prepričanju, kakršnega smo prinesli seboj in s kakršnim želimo iti s tega sveta. Pri delu za vrt, ki je narodna zadeva, smo hoteli samo pokazati, da smo prav tako narodno zavedni in čuteči, kakor vsi tisti, ki menijo, da je narodnost njihova lastnina in da smo ljudje katoliškega nazira-nja izmečki človeške družbe. Nam nasprotni zelo radi vprašujejo, kdo te je postavil, izvolil, dal pravico! Ako pa skušamo kaj storiti, jim damo s tem odgovor da umolknejo.
Še bo treba delati in delati iskreno in pošteno. In ker smo ljudje polni samih pomanjkljivosti in napak, potrebujemo podpore drug od drugega, da za-moremo vztrajati. Radi tega bo vaša podpora v priznanju dobro došla za takrat, ko bo delo od druge strani oblatno in podcenjevano. V življenju so sončni in deževni dnevi. Kdor prejema hvalo, bo kmalu prejemal tudi grajo. Koliko jih je, ki komaj čakajo, da dobe priliko udariti in s prstom pokazati na tistega, ki je bil pohvaljen iz one strani, ki ni mnogim stranka po volji.
Kadar delamo za narodno stvar, delajmo z dobro voljo, ne ozirajoč se kaj mislijo nasprotniki. S tem je uspeh in s tem smo dosegli tudi naš kulturni vrt. Ako so naši nasprotniki pravični kot se izdajajo in imajo, naj tudi oni nam priznajo. Priznanje pa naj bo le v tem, da smo katoličan je in da smo kot taki do danes še vse le kot taki tudi doprinesli za naš narod v Ameriki. Za Vašo dobro voljo zelo hvaležen prijatelj.
Anton Grdi na.
IZ PRIMORJA
—V Španiji sta padla Trža-čana Giordano Zerini-Štoka in Gvido Prezelj, ki sta se borila na Francovi strani, dočim je na strani republikancev padel neki Valentinčič iz Vipavskega, ranjen pa je bil Kuret Peter v glavo.
—Barkovlje. Nevarno se je ponesrečila, da bo morala ležati v bolnici dva do tri mesece, 28-letna Ana Renčelj. Nesrečnica je namreč skočila skozi okno s prvega nadstropja iz svojega stanovanja, ker se je ustrašila svojega moža, ki je prirogovilil pijan domov in mu ni hotela odpreti vrat, ker se ga je bala.
—Požar je nastal v goriški mizarski zadrugi in je napravil za 60,000 lir škode. Vzrok požara ni znan.
—Štiri sto let bo preteklo leta 1939, odkar je pričela sloveti Sv. Gora kot božja pot. Takrat se je baje prikazala Grgarski pastirici Uršuli Frligoj Mati Božja. Pripravljajo se že sedaj posebne proslave v ta namen.
—Pred goriškim sodiščem se je moral zagovarjati 20-letni Josip Vavlin, obdolžen, da je umoril 24-letno Geromini Ka-
tarino. Dekle so namreč našli nekega dne mrtvo na polju. Ugotovili so, da jo je tja zanesel obtoženec že mrtvo. Sledovi so pokazali, da je umrla pokojnica vsled splava, za kar je bil kriv tudi obtoženec. Sodišče ga je obsodilo le radi soudeležbe pri odpravi plodu na 2 leti in pol ječe in na povračilo stroškov postopanja.
—V Gorici si je zlomila nogo 92-letna Mrša Brankovič.
—Pod neko skalo so našli na Kalvariji mrtvega Petra Mavri-ča, starega nad 50 let. Preiskava je ugotovila, da je umrl radi eksplozije granate. Nesrečnež je imel dovoljenje od oblasti, da sme nabirati vojne ostanke.
—V Medani so dobili kara-binerji lepo zastavo, oziroma prapor, ki so jim ga podarili občani. Svečanost blagoslovitve in predaje je bila izvršena, kakor pravijo, v fašističnem stilu," zato o podrobnostih ni treba obširneje govoriti.
—Tramvaj z Opčin je podrl, 52-letnega Zulijana Rajmonda in ga nevarno poškodoval.
—Oslavje. Prinčič Felicita, stara 60 let, je padla po stopnicah in si polomila desno roko.
—Na postaji v Postojni se je pred kratkim zgodila nevarna nesreča, katere žrtev je skoro postal Ivan Lahč kurjač iz Maribora. Imenovani je šel na lokomotivo, da bi zmetal premog bližje, pa je pri tem zadel ob električno žico, ki je tu napeljana, ker je proga elektrifici-rana. Pri dotiku ga je tok vrgel ob tla in prepeljali so ga v težkem stanju v ljubljansko bolnico.
—Renče — Med Prvačino in Gradiškuto nameravajo zgraditi preko Soče nov most. Ker zato ni predvidenih nikakih sredstev iz javnih ustanov ,so pričeli zbirati denar, da bi iz prostovolj-mh prispevkov zgradili potreben mest. Baje "je", zalo lepo gesto zvedel Mussolini, ki je tudi sam prispeval, menda iz svojega žepa, 5,000 lir.
—šempas—- Občutna kazen je zadela Katarino Orsič, staro 56 let, ker je oddajala sobo nekemu moškemu, ne da bi imela za to potrebno dovoljenje.
—Gorica. — Ni dneva, da se ne bi zgodila pri pospešenih delih za zgraditev električne centrale ob Soči kaka večja ali manjša nesreča. Pred nekaj tedni je bilo vsled eksplozije mine ranjenih več ljudi, ki so večinoma rodom iz Furlanije. Od domačinov pa je dobil težje poškodbe Anton Kranjc, star 35 let, doma iz Kobarida. Dobil je več nevarnih ran po obrazu in po ostalem telesu. Poškodba je težkega značaja in so ga morali prepeljati skupno z dvemi Fur-lani v goriško bolnico. Dela pri tej veliki gradnji zelo pospešujejo, ne da bi pri tem dovolj pazili na varnostne in druge naprave. Ni čudno torej, če so nesreče tako pogoste, posebno, ker se vršijo dela v zelo nevarnih predelih in v težkih okoliščinah.
Alfred P. Sloan Jr. predsednik General Motors Jcor-poracije, fe podaril $10,000,-000 za sklad, da m proučuje ekonomiko raziskovanje in proučevanje.
- 1 -V

i«11
PP'J' /i'-."
Hn
K*-/

TROOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine isa dom. 8(112 ST. CLAIR AVE. tlEndcrgon Z878

KRIŽEM PO JUTROVEM
r* imlt« tavlraUn K. Mara
'Mnogo več nisem zvedel ko naj jem? Kaj naj dam očetu in
tisto, kar sem ti že povedal. Pol glasno so se pogovarjali in v dolgih presledkih. Letu pa tam sem ujel kako besedo, drugo sem moral sam uganiti. Pa toliko sem le zvedel, da tisti stari Mubarek ni nikak svetnik in ču-dodelnik, ampak slepar in zločinec, prav kakor si že tudi ti sam povedal. In veliko dobroto si storil Strumici in vsej okolici, da si tega zločinca ugnal,!"
"Si videl, kaj je bilo v tistih tovorih?"
"Ne. Pa čul sem, da je prtljaga Mubarekova last. Dal si ga zapreti, pa ušel je s tovariši vred, v naglici pobral, kar je bilo dragocenega v koči pri razvalinah, nakraden denar, zlatnino in drugo, pa kočo zažgal. Ne misli se baje več vrniti v Strumico."
"Verjamem, da ne! Tudi ne bo dobil prilike, da bi se še kedaj vrnil. Upam, da ga bom v najkrajšem času dohitel, prijel in izročil oblasti. Prejeti mora zasluženo kazen." Nasmehnil se je.
"Jim torej res še ne boš dal miru?"
"Nikakor ne! Za petami jim bomo, vse dokler jih ne dobimo."
Razmišljal je.
"O, če bi smel z vami!"
"Zakaj?"
"Svaka so mi okradli, mene* Pa opeharili za bagšiš."
"Lepa reč! Ti niso izplačali obljubljene potnine?"
"Kaj še!, še tepen sem bil."
"Pa si do Taš kjoja šel z njimi?"
"Še dalje."
"Koliko jedo Taš kjoja?"
"Pet ur smo rabili."
"In kam so se potem obrnili?"
"Pravili so, da pojdejo v dolino Bregalnice. Več pa nisem zvedel."
"Lahko si mislim, kam so namenjeni. Povej, zakaj pa nisi zahteval obljubljenega bagši-
ša?"
"Saj sem zahteval. Toda premeteni so bili, niso me odslovili v Taš kjoju, kjer bi bil lahko poklical ljudi na pomoč in jih prisilil, da mi izplačajo potnino. Onstran Taš kjoja so se ustavili v gozdu in mi rekli, da me ne potrebujejo več. Prosil sem jih za obljubljeni denar, pa so se mi smejali. Ujezilo me je, povedal sem jim, da poznam tovornega konja, da je last mojega svaka, kje da so ga dobili, sem jih
otrokom? Da sem ostal doma, bi bil delal ali pa bi bil v Rado-viču prodal tri, štiri košare. In vsi bi bili siti."
"Potolaži se!" se je oglasil oče. "Tale šerif, ki pa ni' nikak šerif, mi je podaril pet piastrov. Pojdi v Radovič pa kupi kruha!"
Hvaležno mi je sin stisnil roko.
"Effendi, hvala ti! Pravili so, da si hudoben človek, tudi sam sem si mislil, da si lopov, ko sem te zagledal. Ti pa si bil dober do nas —. Rad bi ti pokazal svojo hvaležnost!"
Njegova ponudba mi je bila zelo dobrodošla. Mislil sem ziniti, ko me je prehitel Halef.
že med košarjevirrf pripovedovanjem se je obrnil v sedlu in odvezoval moje škornje, ki so bili, to sem že davno opazil, napeti in okrogli, kot da tičijo noge v njih.
Po ledini so prihajali otroci, obloženi s protjem.
"Ste lačni, malčki?" jih je vprašal Halef.
Večji so molčali in vneto prikimali, najmlajša pa je zajokala. Je pač na Turškem kakor pri nas. če vprašaš takole dveletno dekletce, ali je lačno, ga bodo kar.solzice zalile.
Mali Halef se je dobrohotno obrnil k očetu.
"No, pa prinesi košaro! Ampak premajhna ne sme biti!"
"Čemu?"
"Izpraznil bom v njo tele večno dolge črevlje. In pogledal, kaj je pravzaprav v njih, da so tako napeti in debeli."
Mož je prinesel košaro, ki res ni bila premajhna. In mali Halef je obrnil škornje ter izsul iz njih — sadje, meso, pecivo in druge take užitke. Košara je bila polna.
"Takole!" je dejal. "Sedaj pa jejte in Allah naj vam blagoslovi !"
Ves srečen mu je košar poljubljal roko.
"Gospod, vse to je za nas
_1"
"Seveda!"
"Toliko dobrih reči —! Tega ves teden ne bomo pojedli!"
"Vam tudi nihče ne zapoveduje. Le lepo po meri uživajte in glejte, da ne pojeste še košare!"
"Gospod, hvala ti! Tvoje srce ■le polno dobrote in tvoja usta se cedijo veselosti!"
"Tega bi ravno ne rekel. Posebno veselo mi ni pri srcu, ves otožen in žalosten sem, ko gle-aam tele prazne škornje. V vsa
1938 JAN. 1928
teli

u
1
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR
8.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Lovski	ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9..—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Interlodge	liga, ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Podružnica	št. 25 SŽZ, igra in ples v Knausovi dvorani.
16.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
22.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Dramsko	društvo Abra-ševič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
30.—Workmen's	Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
S.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma.
5.—Skupna	društva fare sv. Vida, plesna veselica v Knausovi dvorani.
6.	— Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd
6.—Društvo Danica št. 11 SDZ, proslava 25-letnice s plesom v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pevski zbor "Cvet" priredi igro in "Valentine" ples v
Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave.
12.—Wrong Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Klub	slovenskih vdoV priredi domačo plesno veselico v Knausovi dvorani.
13.—Društvo	Ribnica št. 12 SDZ priredi proslavo 25-letnice s petjem, govori, nastopi in plesom v S. N. Domu.
19.—Društvo	Marije Magdalene št. 162 KSKJ (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani.
20.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights.
26.—St.	Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani.
27.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju 3. N. Doma.
27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ ima igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
ju S. N. Doma.
17.—Prosvetni klub SND, spomladanska prireditev za Slovensko mladinsko šolo v avditoriju S. N. Doma.
23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
24.	— Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave.
1.—Društvo Pioneers HBZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
7.—častna	straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
8.—KSKJ	Ohio Boosters ke-gljaška liga,, plesna veselica v S. N. Domu.
8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti.
8.—Podružnica št. 41 SžZ obhaja osmo obletnico in ma-
JUNIJ
5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi.
19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
JULIJ
24.—Piknik skupnih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
Zanimive vesli iz m* Ijenja ameriikih Slovencev
26.—Ženski klub, Slovenske- teringko proslayo v S. D. Domu
sra doma na Holves Ave. priredi naškaradno Veselico v Slovencem domu na Holmes Ave.
MARC
20.—Dramsko društvo Ivan pankar, predstava in ples v av-litoriju S. N. Doma.
APRIL
10.—J ugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditori-
na Waterloo Rd.
14.-15—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma.
28., 29., 30. —Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare xtei-kve na Norwood Rd. in Glass Ave.
vprašal, najbrž da so ga ukra-^em škornju tičal tudi pečen dli, sem dejal in zahteval, naj mscanec, rjav in hrustav, kakor
ga pečejo le v tretjih Allahovih jebesih. Vedi namreč, da moja duša kar visi
mi ga vrnejo.
"Tedaj pa so poskakali s konj, dva sta me zgrabila in vrgla na tla, tretji pa me je na-mlatil z bičem. Preslab sem bil, vdati sem se moral. In Mubarek, ki je imel ranjeno roko, je stal poleg in zapovedoval.
"Effendi, nihče me še ni udaril! Dvanajst ur sem letal, šest ur tja in šest ur nazaj.! Dela sem zamudil za cel dan, želodec mi kruli od gladu in mesto da bi bil prinesel trideset piastrov domov, nimam pare v žepu. I" hrbet me boli od udarcev. Kaj
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
887 Ansel Road, za 2 družini, 4 sobe vsalca 548 E. 123 St., 8 sob 15937 Whitecomb Ave., hiša za 1 družino, 5 sob Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
■u t t , na Pečenih piščancih. In ker se moram ločiti od njih, im krvavi srce, solze mi zalivajo o* m moja duša je žalostna. Toda ker so tile piščanci morali dati življenje, da jih ljudje pojejo, je končno vseeno v čigavem želodcu da bodo pokopani.
Pojejte jih torej s pobožno preudarnostjo in zadovoljno všečnostjo pa mi shranite kosti do dneva, ko se vrnem!"
Tako resnobno in dostojanstveno je govoril, da smo se mu vsi smejali. Pa tudi pokaral sem ga.
"Čuj, Halef, kako pa ti je prišlo na misel, da si se založil s tako potratno obilico živil?. In posebej, kako da si jih vtaknil v moje škornje? Od kedaj pa so škornji shramba za živila?"
"žal ni meni prišlo na misel, ampak strumiškemu handžiji. Ko sem poiskal denar in mu mislil plačati naš račun, kakor si mi naročil, je dejal, da nismo mi njemu dolžni, ampak on nam. Za uslugo namreč, ki smo jo storili njegovemu svaku Ibareku, ko smo mu pripomogli do denarja in do zlatnine.
i 500 000 ton zemlje se je posulo s hriba na rampo, kjer je bila izpeljana cesta v Fhinian parku, v Los Angelc s u. Zdaj so z dinamUom razstrelili porušeno rampo, da bodo ^ZroM Posut hrib nameravajo zasaditi z grmičjem, da se v bodoče ne bo več po-
nre\nzo:cmsId podmornici, ki sta napravili prijateljski obtok v Sati Jitari pristavt-š-h, Porto Rico. Pred kakim m leti so prijadrale prav i je nizozemske bojne ladje, da L i iztrgale Porto Rico iz rok Špancev.
Rojak John Simončič, dobro poznani krojač v Albans, Long Island, N. Y., je dobil iz domovine vest, da mu je na domu v Les-kovcu umrl oče Jakob. Pokojni je bil tudi krojač, katerega je poznala vsa Dolenjska, kajti imel je veliko delavnico in je prodajal obleke po Kranjskem in štajerskem. Kot priden delavec si je pridobil nekaj premoženja in vzgojil 9 otrok. Trije od teh, John, Mary in Malči živijo v New Yorku.
V	Concaranu, San Luis provinca, republika Argentina, je umrl Anton Prežel, ki je bil ubit v rudniku. Star je bil 35 let in doma iz Koritnice pri Bovcu na Primorskem. — V Buenos Aires, Argentina, je umrla Frančiška Mezgec-Samartin, stara 33 let in doma iz Mate rije na Primorskem. V Argentini je bila osem let in zapušča moža, hčerko in dva brata. — Proti koncu novembra so se v Buenos Aires poročili : Justin Pahor iz Opatjega se-la na Krasu in Gabriela Klanj-šek iz Pevme pri Gorici, Ivan Birsa iz Rihemberga na Vipavskem in Vera Kodrič iz istega kraja in Fanica Badalič ter Lojze Andlovec iz št. Vida na Vipavskem. — Dne 29. novembra je parnik iz Trsta dopeljal na-daljnih 40 Slovencev iz Primorskega v Argentino.
V	Oglesby, 111., je umrl Jos. Makše, star 52 let in doma od Mirne peči na Dolenjskem. Zapušča ženo in hčer.
V	Auburn, 111., je po dolgi bolezni umrl John Preskar, star 61 let in rojen v Podsredi na Dolenjskem, eden prvih naseljencev v tej naselbini. Zapušča dva sinova in dve hčeri, v stari domovini pa očeta.
Filip Godina, upravitelj publikacij SNPJ je dovršil 25. leto svojega službovanja v Chicagu.
"Prosveta' 'poroča: Ko smo v petek poročali o ognju v hiši rojaka Blaža Kaltingerja, je zlod-fevi tiskarski škrat požrl tri vrstice one vesti in naredil na koncu grdo nelogičnost. Konec se mora glasiti: "V pogoreli hiši je stanoval tudi rojak Leo Bruce in izgubil je vse, razen obleke, katero so odnesli na sebi on, njegova žena in sin, ko so odšli na delo."
Pred okrožnim sodiščem v Virginia, Minn., je te dni dobilo 14 Slovencev in Hrvatov svoje državljanske pravice.
V	Yukon, Pa., je umrla Ana Učakar, rojena v Zagorju ob Savi. V Ameriki je živela 30 let in zapušča tu poročeno"hčer.
Louise Konte, Lorain, Ohio, je orejela žalostno vest, da je v Metliki umrl njen oče Martin Molek v starosti 78 let. Pokojni je bil rojen v Bojan j i vasi in je preživel svoja mlada leta, v Ameriki in sicer v Coloradu, Utah in Montana. Udeležil se je tudi špansko-ameriške vojne. Oženil •c je v Ameriki in pred nekako 40. leti je odšel z družino v stari kraj, kjer je kupil hišo v Metliki. žena mu jo umrla pred 5. leti. V Ameriki zapušča dve hčeri — Louise Konte v Lorainu, Ohio in Mary v Canonsburgu, Pa., v starem kraju pa sina Franka Molka.
V Pueblo, Colo., je zadnje dni tam umrl Frank Kočevar, star 72 let, doma iz Ambrusa na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40, let in zapušča štiri sinove in hčer.
Na Ely, Minn., je zadnje dni Geo. Muhviču umrla žena, stara 64 let, ki je bivala tam 40 let in ki zapušča moža, tri sinove in štiri omožene hčere. — V Hib-bingu je bil aretiran George Kne-ževič na osumljenje uboja, toda je bil kmalu, izpuščen kot nedolžen. — V Chisholmu je umrl Frank Skobec ,star 84 let, ki zapušča več hčera v Ameriki.
Unija gostilničarjev v Milwaukee, pri kateri je tudi mnogo naših Slovencev, se je pridružila Ameriški delavski federaciji. To je menda edina unija te vrste v Ameriki.
V Milwaukee so se poročili: Jos. C. Vernier in Katarina Blatnik, Jos. Vukovič in Lillian Blatnik.
Zadnji petek so avtomobili v
Chicagu ubili trinajst oseb. V seznamu žrtev je tudi rojak Anton Volk, star 54 let, ki je stanoval v South Chicagu. Ubil ga je truk neke pralnice.
V	Girardu, Ohio, je umrla Frances Dobrovolec, stara 46 let in rojena v Čevcah pri Logatcu. Pokojna zapušča moža, dva sinova in dve hčeri .
Nove plačilne lestvice stopijo v veljavo v državi Ohio s 1. jan. 1938 za člane J. S. K. J. člani pa, ki so bili sprejeti v Jednoto do 31. decembra, 1937, plačujejo še naprej po starih lestvicah.
V	Feneltonu, Pa., je umrl rojak Jos. Mule, star 62 let. Rojen je bil v vasi Pudob pri Ložu in je prišel v Ameriko leta 1904. V Braddocku zapušča ženo in hčer v Clevelandu pa sestro.
-o--.
Društvo Napredni Sosedje
Društvo Napredni Sosedje št. 144 SSPZ ima sledeči odbor za 1938: predsednik Peter Segulin, podpredsednik John Urbančič, tajnik-blagajnik Gašper Segulin, 10709 Prince Ave., zapisnikari-ca in zastopnica skupnih društev SSPZ Frances Jakulin. Nadzorniki : Silv. Urbančie, John Keglo-vič in Louis Roleh. Bolniški nadzornik Gašper Segulin. Zastopnika za SND v Newburgu: Joe Roleh in Jos. Sila. Zastopnik za S. D. D. na Prince Gašper Segulin. Zdravnik dr. A. J. Perko.
MALI OGLASI
Dve sobi
se oddasti, kuhinja in spalnica za dve postelji. Vpraša se na 1007 E. 63rd St.
(Dec. 29, 31. Jan. 3.)
J. S. WIDGOJ
SLOVENSKI FOTOGRAF1
se
priporoča vsem vrstnih slik po
485 E.
za izdelavo vsako-zmemih cenah.
152 St.
Odprto ob nedeljah
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Hollander ima v jugoslovanske
zalogi tudi znamke.
REJ EN l PREŠIČ1 NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnažcnl. pregledani od vlade. Meso v kosih, Sunite, plečeta, loins, Izvrsten Špeli.
Kuljcno vsak četrtek, dopcljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po eenah na debelo
//. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGIIBY, O.
Telephone
YVickliffe 110-J-2
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 103?______ _______________ __________________________■■—	~

: »t
t Mmm ' ]

.......I



Železna cesta
ROMAN
Proti koncu meseca so pozvali Neala v Omaho.
Podpis na brzojavki je bil Warburtonov. Ko je Neale dospel na glavno postajo, je opazil, da se je kraj v tem kratkem času, odkar je bil zadnjič tu, čudovito izpremenil. Omaha je bilo zdaj mesto. Izkazalo se je, da je moral Warburton odpotovati v New York; Nealu je o,stavil naročilo, naj čaka nadaljnjih povelj.
Neale je porabil ta čas v to, da se je seznanil z možmi, ki mu je bilo poslej delati z njimi. Sredi njih, v hrupu železniških delavnic in v vrvežu mesta, ga je časih za kratko trenutje minilo tisto skeleče čuvstvo muke in toge. Pokornost, ki so jo očitova-li v občevanju z njim, se mu je laskala, čeprav jo je zavračal, in njegova stara navada, da se je brzo spoprijateljil z ljudmi, se je spet uveljavila. Njegov položaj je bil zdaj utrjen. Slišati je bilo, da namerava Zvezna pacifiška zgraditi še nekaj stranskih črt. Vpraševali so ga za svet, prosili ga zaslombe ter ga vabili v gosfcs. Tako so mu bili dnevi, ki jih je prebil v Omahi, obenem v zabavo in v korist.
Nato je prišla Warburtonova brzojavka, ki ga je klicala v Washington. Vožnja je trajala delj nego dva dni; le nerade so minevale ure. Bilo mu je , kakor da postaja tem pomembnejši, čim bolj se bliža svojemu cilju; ta misel ga je zelo kratkočasila, živel je kakor v sanjah.
Ko je dospel v hotel, ki je bil naznačen v brzojavki, ga je Warburton toplo pozdravil.
"Dolga pot, posebno če jo člo vek zaman napravi," je rekel ravnatelj. "In za to gre v tem primeru. Mislil sem, da vas utegnem, potrebovati in da odgovorite namestu mene na nekaj vprašanj. Oni pa ne mislijo na uradno preiskavo; zato je bolje, da molčiva . . . Denar smo dobili. Dovršitev U. P. R. je zagotovljena."
Kakšna so bila ta vprašanja, je mogel Neale samo domnevati,
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo-ration,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5C70
zakaj ravnatelj si ni dal izvabiti pojasnila. Ta okolnost ga je spomnila dojmov, ki jih je bil že davno dobil o zamotani mnogo-ternosti finančnih in političnih interesov pri gradnji velike proge. Warburton ga je povabil na obed in ga je nato odvel v neki klub, kjer ga je seznanil z mnogimi ljudmi.
že zaradi te okolnosti je bil Neale vesel, da so ga pozvali v glavno mesto. Spoznaval je senatorje, člane kongresa in druge vladne uradnike ter je s presenečenjem ugotovil, da so vsi dobro poučeni o prilikah pri Zvezni pacifiški. Razgovarjal se je z njimi, toda na njih vprašanja je odgovarjal le z največjo opreznostjo. In prisluškoval je debatam in pogovorom, ki so se vnemali o vsaki posamezni stopnji dela, od "Kreditne" pa do kitajskih kulijev, ki so prihajali z zapada, da se snidejo z Irci njegovega lastnega oddelka.
Neale se je vrnil v Benton ponoči. Benton in njegova zapad-na noč! Ta slika je bila neizbrisna v njegovem spominu. Gosta truma ljudi je zahrumela proti vlaku. Le z veliko težavo se je Neale preril na postajni hodnik. Ta nemir, to hitenje, ta zmešnjava rezkih in hripavih glasov — vse to je bilo vzlic posebnemu značaju Bentona neobičajno ob tej uri in v okolici postaje. Vsi ti možje so vlekli s seboj prtljago. Neale je kriče vpraševal ljudi, ki so hiteli mimo njega, dokler ga ni neki dedec razumel in ni zavpil odgovora.
Poslednja noč Bentona!
Zdaj mu je bilo vse jasno. Konec peklenskega gradbenega tabora je bil prišel. Odrejeno je bilo, da ga podro in prestavijo drugam. Ljudstvo je trumoma bežalo iz njega. Še osem in štirideset ur, pa bo vse, kar je bilo nekdaj Benton, do blaznosti nakopičeno življenje, zlato in trud, vtelešeno v novem, še večjem in poslednjem taboru/ — v Roaring City, "rjovečem mestu."
Ta različnost od lepega Washington^, nenadni skok v ta kalni, umazani in hrupni pekel je povzročil popolni preobrat Nea-lovih čuvstev.
In med tem, ko mu je čedalje bolj upadal pogum, so se vračale pošastne muke — spomin na Allie Lee ter daveči dvomi, ali je mrtva, ali še živi. Holmi okraj tabora so nemo, skrivnostno in neizpremenljivo štrleli v nočni mrak, Kako blažena tolažba bi
bila zanj gotovost, da je Allie nekje v tem hribovju — mrtva ali živa, kakor že. Prav ta strah je bil tisto, česar se je v Bento-nu bal.
Hodil je po ulici gori in doli, sem in tje, dokler ni prišla pozna ura in ni začutil, da je truden. Vse dvorane in beznice so sijale v živi svetlobi. Nekje je čul pridušeno, hripavo kričanje in pokanje pištol — in nato nagle, zamolkle, debele strele revolverjev. Kako čudno, da ga je nocoj izpreletelo ob teh zvokih. A nocoj je bilo vse tako nenavadno. Odvrnil se je, ne vedoč, kaj naj stori in kam naj krene, ker ni mogel ne spati ne počivati. Nazadnje je stopil v neko igralnico in se je našel sredi znanih kvart opircev, ki so ga prijazno pozdravljali.
Bila je poslednja noč Bentona. Nekaj grozečega in strašnega je viselo v zraku.
Neale se je predal duhu trenutka in igre. že je bil malone pozabil nase, ko mu je zdrknila po ramenu bela, z dragulji pokrita roka in se ga je rahlo dotaknila. Začul je glas, ki je šepetal njegovo ime. In ko je vzdignil oči, je uzrl zardeli, čudno ozarjeni obraz Beauty Stan-tonove.
*
Popoldne in noč plačilnega dne sta prinašala Allie Lee, ki so jo zapirali v njeno sobo, ostudne, tesnobne ure, ko je še s'panec bežal od nje. Na ušesa ji je buoal bentonski trušč — šepetanje, javkanje in grohot; jecavi kriki pijancev; mrzli glasovi igralcev; žvenket kozarcev in zlata; neprestano teptanje in drsanje težkih škornjev; streljanje s samokresi, zamolklo, v daljni daljavi; streljanje s samokresi, rezko, v najbližji sosedščini; jezno renčanje prepirajočih se mož; najbolj čudni v tem strahovitem hrupu pa so bili rezki, ostri glasovi žensk
v	pesmih brez duše, v smehu brez'veselosti, v krikih, divjih in tožnih in strašnih. . .
V prvih večernih urah naslednjega dne se je pričelo v Durado-
vi	igralnici šumno življenje. Kmalu nato je Durade osebno prinesel Allie jesti in piti. Mršav je bil videti in izmozgan, toda sijajne volje. Zdelo se je, da mu ni mar Alličine zbeganosti in njenega od žalosti shujšanega obraza.
"Gluhonemi bebec, ki ti je stre-gel, je izginil," je rekel Durade. "Včeraj je bil v Bentonu plačilni dan. Marsikoga je vrag odnesel .. . Allie, dobil sem petdeset tisoč dolarjev v zlatu!"
"Ali to ni dovolj ?" je vprašala.
Ne da bi jo poslušal, je blebetal o svojih dobičkih, o igri in o velikih stavah, ki še pridejo. Ustnice so mu drhtele, oči so se mu lesketale, prsti so grabili v zrak.
Allie se je čutila odrešeno, ko je Durade odšel. Zdaj je bil tik pred viškom svoje sreče in neiz-
ogibni konec se je bližal. Allie je izprevidela, da se mora ne-utegoma odločiti fea dejanje, ako naj vobče kaj stori v pospešenje svoje rešitve.
Kolikorkrat je Allie stopila v Duradovo zasebno igralnico, je pobesila oči, zakaj gostje so jo bili že prernnogokrat užalili s svojimi pogledi. Ko je prišla to pot na svoj posel, je sicer čutila prisotnost igralcev, toda zdeli so se ji mirnejši od razgrajačev, ki se jih je bila navadila v teku teh dni. Durade ji je velel, naj pripravi pijače; nato je hlastno, nemirno, bahato, malone veselo na-
daljeval svoj razgovor.
Allie ni vzdignila oči. Ko je postavila podnos na veliko mizo, je začul a moški glas, ki je tiho šepnil: "Bogme, Hough! ... To je ona."
In nato je slišala lahen, nagel dihljaj in vzklik: "Grom in strela !" -
Allie se ni upala pogledati, dokler ni spet sedela na svojem stolu za točilnico. Durade je kvartal s četvorico mož; trije so bili črno oblečeni kakor vsi igralci po poklicu, četrti pa je nosil sivo obleko neobičajnega kroja in klobuk s širokim, rahlo zave-
Pred Fordovo tovarno v Dearborn, Mich, je bilo' aretiranih 60-.članov CIO organizacije, ki so hoteli razdajati tiskovine Fordovim delavcem. Unij sla člani se niso ustavljali aretaciji, kot kaže slika.
Very Rev. Robert I. Gannon, ravnatelj Fordham univerze v New Yorku, izroča trofejo za žogometno igro Aleksandru Wojchiechoiviczu. Tako trofejo dobi vsako leto najboljši igralec.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 3, 1938
zanim trakom. Ko je ujel pogled Alličinih oči, se je odkril; čutila je, da velja to njeni navzočnosti. Zdelo se ji je, da mora biti on tisti, ki je najprvo začula njegov glas — prijeten glas z značilnim angleškim prizvokom. Njegov obraz je bil najblažji in najbolj žalosten jzmed vseh, kar jih je Allie kdaj videla v tej okolici. In tisto, kar je preje slišala v Angleževem glasu, je zdaj čitala v njegovih črtah. Pogledal je ni več. Igral je trudno, ravnodušno in malomarno in nje-
gove misli so se očividno ukvarjale z drugimi stvarmi.
"Aucliffe, koliko kvart?" je vprašal eden izmed črno oblečenih mož.
"Nobene," je odvrnil Anglež in vrgel svojo kvarto na mizo.
Tedajci pa je zmotil igro glasen dirindaj v sosednji sobi, kjer je bila javna igralnica Durado-vega podjetja.
"že spet se ravsajo!" je nestrpno vzkliknil Durade. "In samo Mull in Fresno sta prišla danes na izpregled."
V SPOMIN
1. obletnice, kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Štefan Lunder
preminul je 2. januarja 1937
Luna in zvezdice svetijo na samoten grob, kjer spava naš ljubi soprog in oče, katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti. Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi in se pogovarjamo, kako si umrl. Vse najboljše za nas si storil! Naj ti bo blag spomin!
Ostali žalujoči:
Mary Lunder, soproga; Stephan in Adolph, sinovi; Hermina por. Race, Mary in Josephine, hčere; Joe Lunder, brat.
Cleveland, Ohio, 3. januarja 1938.
Tukaj vidite enega izmed tisoče prizorov, ko je bila mlada kitajska, deklica ločena od svojih staršev pri begu iz mesta Nantao, ki so ga zavzeli Japonci. V rokah drži deklica košarico z vsem, svojim imetjem in gleda *W bežočo množico, če bo kje ugledala- svoje starše.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je v najlepši mladosti za vedno zapustil naš preljubljeni in nikdar pohabljeni sin in brat
Stanley Virant
ki je v cvetu življenja po osem mesečni bolezni in previden s sv. jzakramenti izdihnil svojo mlado dušo dne 26. novembra 1937 v najlepši mladeniški dobi star 27 let, rojen v Clevelandu, Ohio.
K prezgodnjemu večnemu počitku smo ga položili dne 30. novembra 1937 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo se prisrčno lepo zahvaliti Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Ravno tako lepa hvala vsem, ki so ga v bolezni obiskovali ter nam storili kaj dobrega ob času prevelike žalosti in nam bili v tolažbo, kakor, tudi vsem, ki so ga prišli pokropit( vsem, ki so pri njem čuli in molili ter se udeležili pogreba.
Prisrčna hvala vsem, ki so darovali krasne' vehce TeF oKra-sili krsto v blag spomin pokojnemu in sicer: družina Frank Virant, Norwood Rd.; Mr. Louis Kromar, družina Kosmerl, E. 62 St.; Mi-. Jacob Lušin, družina Louis Virant, Mr. in Mrs. Geno-vese družina, družina John Virant, Mr. in Mrs. M. Yurkovich, The Friendly Guild Club, From Friends, Mr. in Mrs. Hammer in sin, White Motor Co., Dept. 220-D.
Iskreno se zahvaljujemo sledečim za darove za svete maše: družina Frank Virant, Norwood Rd.; družina John Virant, Mr. in Mrs. Frank Kcsmerl, Mrs. Uršula Lovšin, Mi-, in Mrs. Debelak, družina Joseph Novak, Carry Ave.; družina Frank Klaus, družina Steve Peterlin, družina Louis Longenfus, Mrs. Frances Russ in družina, Mrs. Jennie Maver, Mr. Victor Kovačič, družina Mis. Meznarcich. Obenem tudi lepa hvala Mr. John Paulichu za darilo.
Ravno tako lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Nadalje tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prerani grob.
Iskrena hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, ki si nas v tako cvetoči mladosti že zapustil, pa v globoki žalosti želimo, da sedaj počivaš v miru v prezgodnjem grobu. Tvoje trpljenje na tem svetu si dokončal in naše največje upanje je, da sedaj uživaš večno veselje pri Bogu. Večna luč naj Ti sveti in naj Ti bo lahka rojstna zemlja.
John Amos, star 68 let, doma iz New Orleansa, La,, je slišal, da je izgubil oko 20 letni Frank Chabina, ki mu je prišlo živo-apno v oko. John Amosi je izjavil, da bo dal,eno svojih očes Chabini. Zdravniki so izvršili peracijo in pravijo, da bo uspela.
Žalujoči ostali:
Louis in Mary Virant, starši; Louis, John in Aug-ust, bratje.
Cleveland, Ohio, 3. januarja 1938.