Poštnina plačana v gotov in? £ETO LVm ■V Ljubljani, v torelc 5. avgusta 1950 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III Telefoni uredništva: dnevna služba 7050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Niko Kuret, predsednik Sekretariata slov. kat, akad. organizacij: Središče slov. kal, akad. mladine Podtalna struja, ki je usahnila pred vojno na Dunaju je privrela na dan spet lani v Krakovu. Slovanska katol. akad. mladina se je vedno zavedala skupnosti, ki jo veže. In če je bilo predvojno združevanje praktičnega značaja, se je pokazala posledica vojne vihre v duhovni preorien-taciji mladine sploh. Prav posebno jasno pa jc to dokazala slovanska mladina, ki se jc po precejšnjih prizadevanjih prvič po vojni sestala v Krakovu 1929. Dva momenta sta se jasno pokazala na krakovskem kongresu in ta dva momenta nedvoumno označujeta svojevrstnost novih razmer in usmerjenosti nove slovanske mladine. Slovanska katoliška akademska mladina se je sestala iz notranje nuje, da poišče tiste duhovne vrednote, ki jo spajajo in ji nalagajo spe-cielne naloge za sedanjost in bodočnost. Sestala pa se je tudi s trdno in iskreno voljo, da pozabi preteklost in vse, kar je z njo neprijetnega združenega. Zato upravičeno lahko trdimo, da je ta mla- ' dina docela nov pojav in da pomenja konstrukti- j ven faktor bodočnosti. Težko je prepajati stare kulturne zgradbe z novim duhom, težko 'izpremi-njati miselnost narodov. Uspehi našega prizadevanja se bodo zato morda začeli kazati šele v peti generaciji... Nič zato. Začeti je treba in sedanja mladina je začela. Led je prebit, Ponovno in še sijajneje je to dokazal ljubljanski kongres. * Krakovski kongres je pravilno ugotovil, da Je za tako uspešno delo nujno potrebno neko središče, neka osrednja organizatorna točka. Ustanovil se je zato Sekretariat slovanskih katol. akad. organizacij. Kongres je poveril vodstvo Sekretariata tistemu narodu, ki si je najbolj prizadeval za sklicanje kongresa in je kongresu gostoljubno ponudil svoja tla. Poljaki kat. akademiki so namreč skupno s Slovaki dali najiačjo iniciativo. Zato je kongres enodušno poveril Se-sretarijajt njim. Sekretariat je sicer doživljal težave, združene z vsakim začetkom. Menjal je trikrat predsednika, a vsak izmed njih jc dal Sekretarijatu svoje najboljše. Imena Dembifiski, Mileski in zlasti Kruszyriski ostanejo zapisana v zgodovini Se-sretarijata. Priznati moramo agilnost in široke sposobnosti zlasti slednjemu, g. Kruszyriskemu, ki je bil v Ljubljani naš dragi gost. V Sekretarijatu so položeni temelji. Nadaljnja gradba bo delo naslednjih let. Poldrugo leto že živi tradicija in v Ljubljani i je dobila toliko pogona in pognala spet tako globoke korenine na kongresu, da lahko z živo vero gledamo v prihodnjost. * Ljubljanski kongres je poveril Sekretarijat slovenskim katoliškim akademikom. Za eno leto bo torej sedež Sekretarijala v Ljubljani, Mirne vesti lahko rečemo, da je kongres dal s tem zaupanje delu in prizadevanju slovenske katol. akademske mladine v organizacijskem pogledu, da je priznal globoko idejno prebujenost, ki so jo dokazali slovenski referati z g. prelatom dr. Fr. Grivcem na čelu, da pa je s tem počastil tudi mali slovenski narod. Baš zato nam more biti ljubljanski kongres v ponos. Še vse bolj pa nam mora biti v pobudo za nadaljnje prizadevanje. S tem namreč, da je postala Ljubljana za eno leto središče slovanske katoliške akademske mladine, so stopile pred nas velike naloge, ki jih ne bo zmogel posameznik, ki marveč zahtevajo dejanskega zanimanja in razumevanja vsega naroda. Sekretarijat je prehoden stadij. On baš mora na pripravljenih temeljih zgraditi veliko in močno vseslovansko katoliško akademsko zvezo. Slovenci smo torej dobili nalogo, da izdelamo načrt za ureditev te zveze in da pripravimo vse, da bo ta zveza na prihodnjem kongresu v Bratislavi zaživela. Se več. Dati bomo morali tej zvezi idejne temelje, ki bodo usmerjali delo slovanske katoliške akademske mladine in dali pravico do obstoja ter smisel njeni bodoči veliki organizaciji. Storili smo to deloma žc s kongresom v Ljubljani, katerega idejna smer in snovna razdelitev sta bila v celoti — naša. Spomenik temu delu bo dalo poročilo o ljubljanskem kongresu, ki ga moramo izdati mi. Silne važno>sti za usmeritev delovanja v bodočnosti pa bo mesečni vestnik, ki ga mora začeti izdajati Sekretarijat v jeseni. On bo tvoril vez med vsemi v Sekretarijatu zastopanimi slovanskimi narodnostmi, katerih vsaka bo mogla Spregovoriti v listu v svojem jeziku. Na lak način se bo vršilo neopaženo zbliževanje: saj je spoznavanje glavno med nami. Pasti morajo stoletni zidovi, premostili je treba od pradedov izkopane prepade, razpršiti je treba v nič »razne Dredsodke. Važen programatičen govor predsednika vtade v Dubrovniku Dubrovnik, 4. avg. Predsednik vlade, g. general Peter Živkovič se je pripeljal v južno Dalmacijo ter se v Oružu nastanil na vojni ladji »Hvar«, ki ga je sprejela s topovskimi streli. Iz Oruža se je odpeljal predseduik vlade z avtomobilom v Dubrovnik. Tako Gruž kakor Dubrovnik sta bila okinčana z državnimi zastavami in po ulicah je valovala ogromna množica ljudi, ki se je zbrala, da pozdravi predsednika vlade. Predsednik vlade se je peljal skozi gost špalir med neprestanimi ovacijami meščanstva. Potem je gosp. predsednik vlade ogledal različne naprave, okrajni glavar pa mu jc obširno poročal o položaju v okraju, ki je v vsakem oziru povoljen. Iz okrožnega inšpektorata se je predsednik vlade podal v občinsko hišo. Podnačelnik občine je pozdravil predsednika vlade s temile besedam: »Srečni smo, gospod predsednik vlade, da vas morem v imenu občinskega sveta in meščanstva Dubrovnika pozdraviti z dobrodošlico. Jugoslovanski Dubrovnik si šteje v srečo in v ponos, da ste danes v njegovi sredini, ki ste prvi jugoslovanski predsednik vlade, veliki patrijot in mogočen državnik, prvi sotrudnik našega vzvišenega in modrega vladarja, pod čegar vodstvom zre naša domovina na podlagi kraljevega manifesta od 6. januarja lanskega leta v boljšo prihodnjost. Dubrovnik, v katerem ste se ustavili na svojem potovanju, vidi v vas svojega velikega prijatelja, ki je z vsemi svojimi močmi podprl našega načelnika, da bi Dubrovnik po več kot 120 letih ponovno osvojil svojo zgodovinsko veljavo in pridobil vse, kar mu gre za njegov razvoj. V imenu občinskega sveta in meščanstva se vam najprisrčnejše zahvalim in pozivam g. občinske svetovalce, da vsi skupaj zakliče-mo: Naj živi Nj. Vel. naš premilostni kralj Aleksander I.! Naj živi njegov vzvišeni dom! Naj živi prvi jugoslov. predsednik vlade Peter 2iVkovič!« Te klice so ponovili vsi prisotni z velikim navdušenjem. Predsednik vlade se je zahvajil za toplo ovacijo in dejal, da se je hotelo s kraljevim manifestom od b. januarja pomagati narodu, kajti, kadar gre narodu dobro, je na dobrem tudi država. Nj. Vel. kralj je prevzel nase veliko skrb in vsi smo dolžni, da ga pri tem njegovem delu iskreno podpiramo. Občine so dobile pod sedanjim režimom popolno svobodo za svoje delo in zato je njih dolžnost, da vztrajajo in da se čim živahnejše udejstvujejo za občo blaginjo. Sedanje pokolenje mora veliko izvršiti, da bi mogla kasnejša poko-lenja uživati plodove sedanjega dela. Predsednik vlade je nato čestital občinskemu odboru za sedanje delo in pozdravil občinske odbornike z »Živeli!« Nato je predsednik vlade sprejel razna odposlanstva, na trgu pa je med leni svirala mestna godba, meščanstvo pa je od časa do časa prirejalo predsedniku vlade viharne ovacije. Po končanih sprejemih se je predsednik vlade med ponovnimi ovacijami naroda vrnil v Gruž na krov vojne ladje »Hvar«. Dubrovnik, 4. avg. u. Snoči se jc vršil velik banket v čast predsednika vlade, generala Petra 2ivkoviča, ki je imel pri tej priliki ta-le govor: »Dolžnost mi nalaga, da tako zbrani pozdra vimo Nj. Vel. kralja, ki je vedno s svojim delom in svojo ljubeznijo do ljudstva bil sinteza najlepših idealov našega naroda in svetel primer etike jugoslovanske duše. Zato Vas pozivam, da zakličemo: Naj živi Nj. Vel. kralj!« Temu pozivu so sledile spontane in navdušene manifestacije Nj. Vel. kralju. Nato je predsednik vlade nadaljeval: »Meni jc zelo ljubo, da sem prišel v vašo sredino. Obiskal sem Dubrovnik, s katerim nas veže ljubezen do Primorja in spomin na preteklost, ko je bil Dubrovnik med prvaki in najsvetlejša svetilka jugoslovanske kulture. Zvest tem lepim tradicijam, je in bo Dubrovnik tudi v sedanjosti prvi borec za tiste velike ideale, ki so tako jasno izraženi v kraljevem manifestu od 6. jan. 1929. Ta zvestoba se lahko izrazi tudi z besedami: Prekiniti z vsemi zablodami in napakami iz preteklosti in postaviti vse narodne moči v službo ene same velike ideje narodnega edinstva in veličine ter moči naše velike domovine Jugoslavije. Kraljeve intencije so obeležene v (reh važnih državnih aktih, ki naj služijo kot izhodna točka vsakemu patriotu in dobremu državljanu. Manifesta od 6. jan. in 3. okt. 1920 sta napravila konec vsem brezplodnim, bratomornim borbam in strankarskim prepirom. Pokazala sta nove metode, nove potrebe v bodočnosti. Zakon od 3.oktobra 1929 jc končnoveljav. no učvrstil našo notranjo ureditev. Država je razdeljena nu devet banovin na temelju de-.kc-ncent racije oblasti, čuvajoč skrbno državno cJinstvo, j< lu nkl za vedno izbrisal vse tiste zapreke vse tiste zgodovinske umetno meje, l:j so toliko časa motile usmeritev vseh sil na-šesrii tufoda. Deklaracij« od 4. julija 1930 jc podčrtala na nesumljivo jasen način odločnost, da od izvajanju teh postavljenih načel nc bomo odstopili in du sc stara, slaba doba nikdar več ne povrne I'o tej dekla raciji mora biti vsakemu jasno: Potrebno je. dn so, zberemo nu sodelovanje \ si dobro misleči patriotski elementi. Vsakdo, ki nc bo služil resnični jugoslovanski ideji, ki nc bo spoštoval države in njene ureditve, podpiral današnjega reda, mora sam sebi pripisali posledice slabega dela. Vsi Dubrovuičani s svojo slavno preteklostjo in nastopanjem v novi državi morajo pokazati, da imujo razumevanje za to zdravo narodno politiko, ker računamo, du bomo v bodočnosti sodelovali pri velikem delu za ureditev razmer v naši državi in resnično podpirali Nj. Vel. kralja pri izvajanju teh načel. Zahvaljujem sc vam zu lep sprejem in dvigam čašo v zdravje dubrovniških meščanov: Nuj živ« Dubrovnik. to biser-mesto jugoslovanskemu Primorja!« " Besedam predsednika vlade jc sledilo no-popisno navdušenje. Pred pogajanji za gospodarski v dogovor s Cešhostovaško Belgrad, 4. avg. m. Minister brez portfelja dr. Frangeš se. jc danes vrnil iz Bukarešte z aeroplanom. Ostali člani naše dclegacijc sc vnojo šele jutri. Dr. Frangeš je . zvečer sprejel časnikarje in jim dal o konfcrcnci v Si-naji dolgo izjuvo, v kateri med drugim pravi: Pogajanja, ki so « zu enkrat vršila samo med Romunijo in Jugoslavijo, so za sedaj končala /. dobrimi in pozitivnimi rezultati. Tako se lahko nadejamo, da bo končno vel javni sporazum ined obema državama dosežen žc v jeseni. Ko bo sporazum gotov, pridejo najprej nn vrsto pogajanja s Češkoslovaško. Češkoslovaška, ki uvaža več žitu, kakor ga izvažata Romunija in Jugoslavija, bo zato lahko pristopila ' temu sporazumu. Minister je optimističen, kar se tiče bodočih pogajanj med Romunijo in Jugoslavijo na eni in Češkoslovaško na drugi strani. Razumljivo je, da Češkoslovaška vsega svojega kontingenta ne bo mogla izpolniti z uvozom iz teli dveh držav. Dovolj je, če Češkoslovaška ir aža žita iz Jugoslavije za dve milijardi ir. nek-.' manj iz Romunije. S tem pa bi tudi že obe državi v veliki meri rešili kmetijsko krizo. Zato pa bi češkoslovaška imela prioritete za uvoz svojih industrijskih proizvodov, v prvi Gospodarska unija med Jugoslavijo in Romunijo Bukarešta, 4. avg. AA. Danes je bil podpisan med Romunijo in Jugoslavijo sporazum, ki omogoča med obema državama modus vi-ven... nn gospodarskem polju in ureja gospodarska vprašanja med obema državama. Sporazum bo stopil v veljavo septembra meseca. Za Mladina mora biti iskrena. In to je. Neštetokrat jo to pokazal ljubljanski kongres. S samo-zatajevanjem in dobro voljo je vsaka kritična situacija šla mimo in nas ni razdvojila noben-krat... To, pravijo, jc najlepše na tem kongresu. Pa bilo je isto v Krakovu. Ali torej verujete v to novo slovansko mladino? In ni morda samo slučaj, da smo baš Slovenci dobili vodilno mesto za eno leto. I Mi Slovenci, Bogu hvala, nimamo ne tradi- l cionalnih ne drugačnih nasprotstev pri nobenem vrsti tistih, ki jih ona posebno želi izvažati v ti dve državi. V svrho izmenjave sc bodo v Bukarešti. Belgradu in Pragi otvorile posebne centrale. Zamenjava sc bo lahko izvršila na zadružni podlagi in bodo zato tudi tc centrale nu zadružni podlagi organizirane. Čc pu bi Češkoslovaška za naše žito dopustila iste celic, kakor jih imajo žita v Češkoslovaški, potem nc D! prišlo vprašanje količine izvoza v poštev. ker so cene v Češkoslovaški taiko prcfcrcnene in tako dobre. Zato pride ravno Češkoslovaška izmed vseli ostalih držav za nova pogajanja v prvi vrsti v poštev. Ta pogajanja se bodo vršila žc na temelju novih pogodb in minister jc optimistično razpoložen, ker je prepričan, du sc bo s takim sporazumom med temi tremi državami tudi politični temelj male antante zelo poglobil. Ker pa jc jasno, da Češkoslovaška nc more prevzeti vseh sirovin iz Romunije in Jugoslavije, zato se bodo iskale zveze za preferenčni in kontingentirani izvoz naših kmečkih produktov tudi v države, ki bodo vsekakor imele dovolj interesa stopiti z nami v zvezo, ker morajo računati s tem, da „e novo carinska zveza 32 milijonov konsumentov. Romunijo sta sporazum podpisala ministra Mad-gearu in Popov.. , za Jugoslavijo dr. Kosta Ku-mnnudi in Juraj Demetrovič. En milijon dolarjev za propagando Newyork, 4. avg. V Meksiki je bil zaprl vodja Amtorga (sovjetskega trgovskega zastopstva) Mark Ljubinski. Oblasti so ugotovile na temelju njegove zaplenjene korespondence, da sovjetska vlada izda letno do 1 milijona dolarjev za komunistično propagando v Meksiki. slovanskem narodu. Prijatelji smo si z vsemi in razumeti poskušamo vse. Ko se polagajo temelji, za široko in veliko vseslovansko organizacijo katoliških akademikov, ko se usmerja pokret vseslovanske katol. akad. mladine, je morda prav, da smo v važnem trenutku dobili vodstvo. Vodila nas bosta pri našem delu ljubezen in razumevanje. Vodil nas bo duh Slomškov, Krekov in Jegličev. Pričakujemo pa pri svojem delu tudi zanimanja in razumevanja vse slovenske in jugoslovanske javnosti Pri kraljici Mariji Belgrad, 4. avg. in. Najnovejša številka uglednega danskega dnevnika »Tidcns Canider« priob-tuje članek znane danske pisateljice Mine Arkine ki opisuje svoj obisk pri jugoslovanski kraljici Mariji. Gdč. Arkine pričenja članek z lepim opisovanjem kraljevega dvorca na Dedinju. Nato opisuje vtise iz razgovora s kraljico in pravi: »Mlada jugoslovanska kraljica ima samo 31 lel in je mati Ireli sinov, od katerih je eden Ijub-kejši od drugega. V visoki materinski ljubezni zelo razpoložena in kraljevsko rezervirana, nosi mlada kraljica na rokah edino okrogli poročni prstan.« Nato je razgovor prešel na ženska ročna dela v Romuniji in Jugoslaviji. Pri lem je Nj. Vel. kraljica opisala lepoto teh ročnih del in dejala: »Romunska ročna dela so bolj rafinirana. Jugoslovanska imajo več fantazije, radi lega nosijo na sebi obeležje ročne industrije. To, nad čemer se naše jugoslovanske matere radujejo skozi celo zimo pri večernem delu, postaja vzorec v divnih barvah in kombinaciji stiliziranih cvetov. V poslednjem ča-su"delajo naše žene v mestih na leni, da sc obvaruje originalnost ročnih del. Njihovo delovanje ima tudi lo svrho, da se razni zelo lepi vzorci lakih del porabijo tudi v umetniške svrhe. Pa tudi sicer naše žene po meslili mnogo delajo ua socialnem polju za napredek svojega naroda, posebno vasi. Predvsem sc dela na lem, da se obvarujejo in odgojijo otroci, s čemer se znatno zmanjša odslolek smrtnih slučajev pri otrocih. Dalje se malere poučujejo o moderni negi olročikov. Posebno sc posveča pozornost zapuščeni deci in otrokom, ki so iz kateregakoli razloga ostali brez roditeljev. Splošno se največja pozornost posveča splošnim življenjskim pogojem v naših kmečkih domovih, da se tako zboljša zdravstveno stanje našega naroda. Starim in bolnikom pa sc olajša življenje. Vse lo delo, ki zahteva loplega srca in mnogo čustva in blage roke, vodijo naše žene z največjim zanimanjem, navdušenjem in požrtvovalnostjo.« Druifi tir Niš-Shoplje, Belgrad Zagreb Belgrad. 4. avg. z. Prometni minister Radi-vojevic je pregledal načrt komisije za položitev drugega tiru nn progi Niš—Skoplje, ki jc velike gospodarske važnosti. V najkrajšem času sc bodo pričela dolu zn končno položitev drugega tira tudi nn progi Belgrad—Zagreb krediti s, žc odobreni. Država odkupi Lohrum Belgrad. 4.avg. z. Finančni minister je odobril izreden kredit zn odkup otoka Lok rum« t vsemi poslopji in instalacijami, ki so na njem. Ministrstvo z« narodno zdravje namerava zgraditi na njem moderne hotele in zdravilišča. V ta namen je odobreno 12 milijonov dinarjev. Zagrebška vremenska napoved: še precej iasuo, zmerno toplo Italija lorsira trgovinske zveze z daljnim vzhodom ithii. 4. avg. fz tukajšnjih trgovimkm krogov invfui, d« Italija zelo resno dela na razširjenju svoje pomorsko trgovine z daljnim vzhodom. V prvih letih fašističnega navdušenja je Italija svoj izvoz nu kitajska obrežja, v angleško Indijo' In nn azijska ozemlja Turčijo in bivše Palestine zelo forsirala. V poznejših letih i« je trgovina padla in Italija je videla, da slej ko prej povsod zopet prevladuje francoska trobojnlcn. Ameriški prolekcijoiiisttčni tarifi so Italiji zopet zadali hud udarec. Celo na Balkanu čuti Italija močno konkurenco Španije, ki uvuiu v velikih množinah svoj« vina in svoja olju. Trgovinski položaj v Italiji sedaj ni rožnat. Človek sliši pritožbe nu vsakem koraku. Zdi se, ko da bi bila legla neka oinrtvclost na prejšnje fašistovsko navdušenje za »zmugo ne velikem morju«. Zato so se tudi zadnje tedne vršila v fašističnih krogih neprestano dolga posvetovanja z namenom, da *e najde kakšno sredstvo, ki bi pomorski trgovini zopet |>olliti-galo na noge. Veliki fašistični svet je sklenil, da najprej ustvari trgovinsko brodovje. ki bo v stanu konkurirati z drugimi državami, kar sc tiče kotiiforta. množine prevozu in hitrosti ekspedicije. Predlagalo se je, da se crtvorita dve novi pomorski liniji v smeri proti Kltaju. ena nova ekspresna z Egiptom, in še ena t Btimbaycni in ostalo Indijo. Vlada jc d«ld ladjedelnicam nalog, da z največjo brz ha ia«|>olagu posebni Nipklnl tovorni vin ki. ki lw>do omogočili prevoz nn najhitrejši način. Italijanska ' vlada se zaveda, in Če se nc zaveda, JI to pripovedu-jc,vedno bolj pešajoči promet po Italijanskih printaniščlh ter katastrofalna trgovinska bilanca, da mora hitro storiti odločen korak, da nc izgubi trgov, ki jili še ijiva na orijentu, kjer jo polugotu« izpodrivajo druge evropske države. Če je svoje dni itulijuiiska polltka bila zunanja In je nosila v precejšni meri pečat prestiža, je sedaj vprašanje postalo cisto gospodarsko: Tukaj so italijanski časopisi beležili t mrkimi komentarji poročila, da se tulhaja na Kitajskem nemška trgovinska misija in du se pri-pruvlja sedaj ludi v Londonu velikafisku eks-pedlcija trgovcev in bankirjev v Kitaj. Konkurenca se oglasa in je vedno močnejša. Delovanje v ladjedelnicah torej lie odgovarja, kakor bi so moglo misliti, nekemu morebitnemu blagostanju, ampak potrebi samoobrambe. Ista razočaranja je doživela Italijo tlldi pri svojih trgovinskih zvezali s sovjeti. Tam jc Ne^Vdt-k. 4. avgusta. \moi ikittiski iltiev- niki poročajo o Ižrednehi dogodku, ki Je ogorčil ameriško javno: d, tako da Je v ladu Izdala /nano, potem p« preklicano odredbo, vostrih> dosedanje iU'Hi/,|X>k)*oiijc zoper trgovsko jio-godbo s sovjeti, ki o z delavci. t Siglrid Wagner Bajreuth, 4. avg. as. Popoldne ob 17.30 jc umrl Sieglrld \Vag11er. Huda nevihta na atlanitM obali Pari t, 4. avg. as. Včeraj so bile v Franciji hude nevihte, ki so ob španski obali In v Atlantskem oceanu prekinile vsako plovbo. Druga atlantska vojna eskadra je morala prekiniti strelne vajr ob vandejski obali in se zateči v pristanišče Royan V Lorienlu sta se potopili dve ribiški barki ln jc utonilo pet ribičev. V La Rochelle se jc podrla ta-sada kazine. Med Lyonoin in Dijotiotn jc železniška proga na več krajih izpodkopan«. V okrožju Gard je strela ubila dva kmeta, v pariškem prfid-kraju I v r y pa je zažgala barako, v kateri so zoreli trije otroci v starosti od 2 do 7 let. Kralj napolljske nallije p omiloščen Pati«, 4. avg. AA. Havas poroča iz Rima, da je italijanski kralj pomilostil šefa neapeljske mafije ^bbatfcmaggia, ki je bil v začetku našega stoletja obsojen na dosmrtno ječo. O tej aleri je bila pO časopisju 30 let trajajoča polemika. Neapeljsko prebivalstvo se je razdelilo v dva sovraina tabora. Zato smatralo, da bej krfltjeva milost odstranila dosedanjo napetost med teina dvema taboroma. Žrtve modernega prometa Loniloii, 4, avgusta, as. Preteklo nedeljo je bilo v Londonu 1>) smrtnih Hrtov prometa, mnogo pa je bilo ranjenih. Samo pri trčenju dveh avtobusov je bilo ranjenih 17 oseb. Ciklon na IVI totemskem Amsterdam, 4. avg AA. Ciklon ie opuslošil otok Voorne in razdejal mnogo kmetij v Vaseh. Ureditev PlitvISklh jezer Belgrad, 4, do 11.45. Pb rfvdljenci je Nj. Vel. kralj pHdrial ministra za iocijalno politiko na kosilu. Minister je poleni odpotoval po današnji, ivdiieuci .v Karlovec, Kmljevieo, Crikvenico, Sušak In Kfk, lijdr bo pfegl«l*l ustanove svojega resora. Getinje, 4. avg. AA. Na seji občinskega od bora je bil izvoljen za častnega občana cetin^ie občine Cambridgski profesor James Wliite, ki je vrevedcl v angleščino NegoScv »Gorski venec«, Strašna usoda sibirskih Beg iz Italije Curih, 4. avg. Švicarski dopisnik lista »Eve-nthg NeWs« pofoča, da je postal v Zadn|erh času beg iž Haliie Vsakdani! mniižinski pojav. Samo vodnik V Zermathu je dopisniku povedal, da so imeli tekom zadnjih mesecev v tem kraju nad 500 hegunCeV, a |e to šalrto eden izmed ncitevilnlh alpskih prelaZrtv ob švtčarski meji. Vsega skupaj so do danes pomagali letos švicarski vodniki priti čez mejo do 25:000 v Francijč namenjenim Italijanom, ki so skrivaj zapustili domovino. Vsak begunec vodhikti plača povprečno po 230 frankov. Vodniki seveda so s tem zaslužkom zadovoljni; drugače so vodili preko meje samo turiste, ki pn niso ob tem dokaj napornem grebenu nikoli posebno številni. -■ Med begunci, ki so romali nedavno Čez Alpe, je bila tudi 37!etna Marija Giovaniieva z dvema otrokoma. Hotela je k fflofcu, ki ie dve leti biva na Francoskem. Vlada |i je odrekla potno dovoljenje. Sredi ledenika S. Teodule ie 'izgubila onemogla ženska ravnotežje in zletela po skali navzdol. Sopotniki je niso mogli reševati, ker so se bali, da ne bi jih zalotili obmejni Italijanski vojaki. Odšli so naprej, in samo otroka sta priplezala do težko potolčene matere. Na srečo so ju našli dve uti pozneje turisti, ki so prenesli ra-n|enko v bližnje zavetišče, po mater so poslali nosilnice Iz Zermatha. Zdaj okreva Glovanljeva v bolnici v Brigu. Skupina, ki jo Je zapustila, je doilvela še eno nesrečo. Ko je onemogla neka druga žena, je šel njen mož sam po stranski poti, ker je domneval, da vidi dim in hotel poiskati pomoč. Spotoma je izginil brez sledu, in ga tudi pozneje poslani reševalci niso naSli. Najbrž je padel v tazpoklino na ledu ali pa je zmrznil in bil zamelen s snegom. DoČim je italijanski tisk do sedaj na Vesti angleških, francoskih in ameiiških listov o mno-žinskih pobegih čez italijansko mejo molčal, je sedaj pčvidno zelo vznemirjen, posebno zato, ker je te vesti prinesla angleška radio postaja v Rug-byju. Zato prinašajo sedaj obširen komunike, ki pa meritorno ne odgovarja, ampak samo pravi, da so te vesti morske kače, In se pri tej priliki pritožujejo tudi posebno zoper ameriško časopisje, ki da |e prihašalo iz potresnega ozemlja naravnost grozovita pretiravanja. Te vesti, pravi fašistično časopisje, so produkt antipatije napram Italijanskemu narodu, katere pa ne gojijo narodi, ampak izključno le gotovi politiki. Poostritev gandistične akcije Štev. 477. VENEC<, dna 5. avgusta 1930- Stran 3. Potjsho-jugoslovanska manifestacija v Škof ji Loki Gasilske čete pri sv. m Prosvetna zveza iz Maribora na Brezjah Kakor vsako leto, je tudi letos štajerska Prosvetna zveza napravila prosvetni izlet, združen z romanjem na Brezje. Prispelo je v noči od nedelje na pondeljek, odnosno v ponedeljek zjutraj preko 4200 štajerskih, koroških in prekmurskih Slovencev s tremi vlaki. Uprava državnih železnic, osobito železniška direkcija v Ljubljani, je udeležencem ustregla v popolni meri, za kar ji Prosvetna zveza izreka zahvalo. Tehnično vodstvo je kakor vsako leto bilo v veščih rokah g. ravnatelja llrastclja in njemu prideljenih rediteljev. Prosvetna zveza je g. Hrastelju hvaležna ter se mu v priznanje priporoča , za bodoče slične slučaje. Razpoloženje med romarji je bilo vedno izborilo ter primerno namenu našega pota na Brezje. Udcleženci so z veliko pozornostjo I in sprejemljivostjo poslušali navduševaine in spodbujevalne besede, ki so jih v cerkvi govorili gg. župnik Hohnjec in Gomilšek in inonsignor profesor Vreže, ki je ludi imel v ponedeljek slovesno sveto maišo. Petje je oskrbelo Cecilijansko društvo iz Maribora pod spretnim vodstvom požrtvovalnega gosp. Gašpariča. Na prosvetnem zborovanju izven cerkve v ponedeljek dopoldne, ki se ga jc kot zastopnik državne uprave udeležil g. Čermak iz Radovljice, je govoril predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec. G. Janez Kalan, ki se je vrnil iz Nemčije, je spregovoril prisrčne pozdravne besede. Predsednik dr. Hohnjec je dal izraza neomajni zvestobi našega ljudstva do Nj. Vel. kralja in vzvišene kraljevske hiše. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta naslednja brzojavka: Njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru v Beogradu. Prosvetna zveza v Mariboru se na svoji letni skupščini na Brezjah dne 4. avgusta spominja Va Šega Veličanstva kot najvišjega pokrovitelja blago-nosne ljudske prosvete. Dovoljujemo si sporočiti izraz iskrene vdanosti in globoke zahvale za izkazano visoko zaupanje, ki se manifestira v protektoratu nad Prosvetno zvezo, ki ga je po vašem blagohotnem dovoljenju iši na Kongresnem trgu. Evharistični kongres v Zagrebu Udeležence iz ljubljanske škofije opozar' ! jamo, du smo prosili železnico za poseben j vlak, ki naj bi vozil v soboto 16. avgusta ob 22.18 iz Ljubljane \ Zagreb. Nn ta vlak bodo imeli ugodne zveze / večernimi vlaki Kamni-čuni, Vrhničani, Gorenjci, Notranjci in slednjič Dolenjci ob progi Grosuplje—Ljubljana. (Dolenjci, ki notujejo preko Karlovca, naj se peljejo z r e <1 n i m večernim vlakom, ker za nje radi premajhnega števila ne moremo oskrbeti posebnega vlaka). Udeleženci kongresa se naprošajo, da pridejo po možnosti v narodnih nošah. Priporočamo. naj vsakdo vzame s seboj toplejšo gornjo obleko, kak plašč, pelerino ali kaj podobnega, ker bo j ki noči hladno. Vsak nuj vzmne s seboj j tudi nekaj jedil, ker bo \ Zagrebu velik naval. Sv. spoved naj opravijo udcleženci v do-i mučeni kraju: \ Zagrebu bi težko prišli na I vrsto pri tako velikih množicah vernikov, ki se bodo tuin zbrale. Vsem premožnim osebam toplo priporočamo. naj se odpeljejo v Zagreb že 14. avgusta. o \ nedeljo 17. avgusta /jutraj več lihih sv. maš in priložnost za prejem sv. zakramentov. — Svečana pontifikalna sv. maša bo ob l) na Jclačičcveni trgu. (Natančnejši program vseh kongresnih prireditev še olvja-\ imo.) kongresna legitimacija daje na vseh progah in pri \seli vlakih oravico do polovične vožnje. Na odhodni [Kistaji kupi udeleženec celo karto do Zagreba: v Zagrebu naj je »ro odda. temveč jo skrbno shrani z legitimacijo vred. ker mu bo veljala za vožnjo za nazaj. Vrnemo se \ nedeljo 17. avgusta zvečer z posebnim vlakom ob 25. uri. Slovenski književnik, Škofjeločan g. Tine Dc-beljak, lektor slovenskega jezjka na univerzi v Krakovu, je z mlado gimn. profesorico in doktorico poljske književnosti gdč. Miterzanko Mečislavo ter nekaterimi drugimi slušateljicami ter gimnazistka-mi (vseh skupaj je bilo 24) aranžiral ekskurzijo v Jugoslavijo. Po tritedenskem bivanju na otoku Pagu je ekskurzija prispela v petek zjutraj v Ljubljano, si ogledala mesto, grad in muzej ter se popoldne odpeljala v Škofjo Loko. Gospodične so se nastanile v škofjeloškem samostanu. G. Debe-ljak je hotel izletnicam pokazati čare naše lepe Gorenjske. Priliko svojega bivanja so mlade gospodične izrabile, da so v zvezi s kolonijo Ferijalnega sa-veza v Škofji Loki priredile v soboto 2. avgusta krasen prijateljski poljsko-jugoslovanski večer, ki se je razvil v krasno poljsko-jugoslovansko manifestacijo. Večer je dobil z odličnimi gosti iz Poljske skoro oficijelen značaj. Z Bleda sta se pripeljala g. Batinski, poslanik poljske republike in minister na našem dvoru ter gospa soproga. Iz Ljubljane je dospel del poljske delegacije, ki se udeležuje gasilskih slavnosti, in sicer predsednik Poljske gasilske zveze, varšavski vojvoda (ban) g. inž. Stanislav Twardo z dvema gospodoma, zastopnik poljskega tiska in predsednik Poljske Lige poljsko-jugoslovanskih društev g. dr. Vaclav Kneblewski. Društvo ljubiteljev Poljske sta zastopala predsednik prof. dr. R. Mole in podpredsednik konserva-tor g. dr. Fr. Štele. Polnoštevilno je bila zastopana tudi škofjeloška garnizija in uradi. Večer je otvoril g. Debeljak z lepimi pozdravi in zahvalo gostom in občinstvu, ki je zasedlo dvorano do zadnjega kotička. V svojem govoru — slovenskem in poljskem — je poudaril lepe slovanske lastnosti poljskega naroda, ki ga premalo cenimo, ker ga premalo poznamo. Gospodične so nato zapele poljsko himno, a domača godba je za-svirala našo. Nato je nastopil g. dr. Kneblewski, ki je v Škot dr. Rozman blagoslovi Avtobusna zveza Ljubljane s Sušahom Ljubljana, 4. avgusta. Med neprijetnostmi, ki jih občuti Ljubljančan in sploh vsak, ki se odpravlja za par tednov k morju, spada brez dvoma silno dolga In utrudljiva vožnja do Sušaka. Saj rabi človek z brzovlakoin čez Zagreb do Sušaka iz Ljubljane celo 12, tudi 13 ur, ker v Zagrebu vlaki proti morju nimajo takojšnje zveze. Tudi čez Karlovec z osebnim vlakom ni nič boljše; človek porabi prav tako svojih 13 ur, cla se srečno primaje na Sušak. Edino s tem pridobi človek, čc sc do Zagreba potegne z brzo-vlakom, tu pa nadaljuje pot z osebnim vlakom; s tem pridobi par ur. Vsekakor pa vožnja do 10 ur. Šele, ko smo ua podlagi številk in voznega reda ugotoviLi to silno neprijetnost, lahko precenimo nov položaj, ki nastaja s tem, da dobivamo po zaslugi podjetnega g. Pečnikarja najkrajšo avtobusno zvezo s Sušakom, ki skrajša dosedanje potovanje iz Ljubljane k morju na malenkostnili 6 ur. V soboto se jc vršila prva poskusna vožnja, ki so se jc udeležili poleg lastnika, avto-podjetnika Pečnikarja šc dr. Pfeifer kot vodja komisije ter pooblaščeni delegat ministrstva in obeh banovin, Dravske in Savke, ing. Juvan za cestno upravo, ing. štolfa pa kot avtoteh-nični referent. Na progi so se priključili še posamezni zastopniki okrajnih cestnih od-oorov. Nova avtobusna proga je za tujski promet ogromne važnosti, ker, kot že rečeno, skrajša potovanje iz Ljubljane do Sušaka na borili 6 ur, kar pomeni polovični prihranek na času ter hkratu omogoča vsakomur, da v istem dnevu odpotuje iz Ljubljane ter na Sušaku Moravski gasilci v svojem navdušenem, od polnoštevilnega občinstva večkrat pretrganem in burno pozdravljanem govoru potegnil vse za seboj. Govoril je o slovanski vzajemnosti, o veliki ljubezni do jugoslovanskih krajev in o veliki propagandi za naše morje in šc posebej za našo Slovenijo. Ta propaganda, ki jo širijo posebno poljsko-jugoslovanska društva, ima že take uspehe, da bo dosegel letošnji obisk iz Poljske že število šest tisoč, medtem ko lansko leto še polovico tega ni bilo. Navduševal je mladino, naj sc poprime dela okoli jugoslovansko-poljskega zbližanja, in vabil na Poljsko, ki bo vsakega gostoljubno sprejela. Za te prekrasne in bodrilne besede se mu je zahvalil prof. dr. Mole, proseč navzoče, naj se zares oprimejo bodrjlnega nasveta g. dr. Kneblew-skega. V poetičnem nežnem govoru se je spomnila tudi zastopnica ekskurzije našega Jadrana, naših lepih zelenih slovenskih krajev z visokimi gorami in se zahvalila za sijajno gostoljubje. Sledil je nato koncertni del, ki so ga vsi sodelujoči izborno izvršili. Proizvajali so se narodni poljski plesi (krakovjak, polka), pele so se narodne goralske pesmi, deklamirala se je prekrasna Mickiewiczeva »Oda na mladost«, neka gospodična je zaigrala na klavirju Chopinov valček, domači pevci pa so dovršeno zapeli tri pesmi. Godba je pridno igrala. Po akademiji se je razvila neprisiljena zabava. Vsi so občudovali ljubeznivost g. ministra in gospe soproge. Mladina ju kar ni hotela pustiti in obkolila njun avto, plesaje kolo okoli njega, ko sta odhajala. Domačini se niso dovolj načudili tej dobro vzgojeni poljski mladini, a gostje niso našli dovolj besed, da bi se izrazili dostojno o lepotah naše mile Slovenije. Takih večerov je treba vedno več, pa se bomo spoznali in videli, da je Poljska re prava slovanska država. - eiiui. - odstrani tako! tn brez sledu »Creme Orlseol' llobiva se v lekarnah, drogerijah In parfnmerijah. Zalo sa: »Cosniochemia. ZaRrcb. Smičiklasovi 2X Telefon 4H-0S nedeljskem sprevodu. nedeljskem sprevodu. Smrtna nesreča Ueteče pri Škofji Loki, 3. avgusta. Anton Kavčič, p. d. Zerovc, zemljah na Go-dešiču pri škofji lx>ki, je v soboto dne 2. avgusta ob 21 poljal mlatilni slroj strojne zadruge na Go-dešiču na svoj dom, da bi v ponedeljek na njem mlatil. Vsled ropotanja železnega voza sla se spočita konja splašila, gospodar ju je hotel obdržati, a vajeti so se'mu odtrgali in prišel je po nesreči pod težki voz, tako da mu je kolo šlo čez prsi po dolgem mimo vratu in je v par minutah izdihnil Težko prizadetim sorodnikom iskreno sožaljel Huda nesreča na stavbi Pri gradnji novih stanovanjskih hiš nasprot. kranjskega pokopališča sc je nevarno ponesrečil '28 letni Franc Velkavrh p. d. Kašarjev iz Cerkelj pri Kranju. Zaposlen je bil kot zidar pri podjetju llidovec. Padel je s prvega nadstropja na provizo-ričen oder v pritličju in od tam še naprej v klet. kjer je z levo stranjo zadel ob kol. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu zdravnik bolniške blagajne dr. Globočnik. Izjavil je, da ima baje nalomljftia rebra. Tukajšnja rešilna postaja ga je danes ob 12 prepeljala v Ljubljano v bolnišnico. Poškodbe po izjavi zdravnika niso smrtno nevarne, vendar jo tragično najbolj to, da je ponesrečeni poročen šelo 14 dni. O nesreči je bila obveščena takoj tudi njegova žena. Dr, Igor Tavčar SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI LJUBLJANA — BREG 8 NE ORDINIRA OD 1.—16. AVGUSTA. novo letalo »Bloudek XV.« takoj nadaljuje pot s parnikom, kar je bilo do sedaj absolutno izključeno. Nova proga odpira dalje tujskemu prometu mnoge nove kraje ob Kolpi in v Gorskem okraju vse tja do Delnic. Vožnja z udobnim avtobusom, znamke Ford, poteka skozi Dolenjsko do Kočevju, odtod do Kolpe v Brod ter na Delnice in dalje na Sušak; vseskozi sami lepi, romantični kraji, doslej večini prebivalstva sploh neznani: Kočevska dolina, kraji do Kolpe, vožnja skozi tiho sanjajoči Gorski okraj, po serpentinah na vrhove, pa spet v tihe, skrite doline, končno na Kras, kjer se proži potniku lep poglerl na morje. Proga iz Ljubljane do Sušaka obsega skupno 151 kilometrov vožnje; to daljavo namerava g. Pečici kar prepeljuvati potnike za 120 Din. Za primerjavo: vožnja z vlakom čez Karlovec, tretji razred stane iz Ljubljane do Sušaka 117.50 Di n, čez Zagreb celo 128 Din. Avtobus, ki obsega 16 lepih, udobnih prostorov za potnike, bo odhajal iz Ljubljane vsak dan ob pol 6 zjutraj ter bo prišel na Sušak opoldne. S Sušaka se avtobus vrača ob 4 popoldne ter pride v Ljubljano ob 10 zvečer. 5 tem je tudi Mariborčanom omogočeno, da se poslužujejo nove avtobusne zveze: z nočnim vlakom do Ljubljane, odtod dalje z avtobusom. Komisija je pri prvi poskusni vožnji dognala, da je cesta razmeroma skozi vso pro?o v prav dobrem stanju, da je avtobus sposoben in primeren za prevažanje potnikov na tej progi ter hkratu ugotovila, cla ima proga izredno važen pomen zlasti za razvoj tujskega prometa ter je vsled tega potrebno, da se tolika podjetnost lastnikov a vtopodjet.ja Pečni kar od vseh oblasti kar moči podpira. Kffliinlsho posodo luminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvo-. rstnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdka z žcleznino STANKO riORIANClC Ltubltana Sv. Petra cesta 35 prevzel Njegovo Visočanstvo kraljevič Andrej. Obenem izjavljamo, da bomo po intencijah Vašega Veličanstva širili med ljudstvom, osobito med mladino, pravo prosveto in izobrazbo na solidnem krščanskem in narodnem temelju v prospeli in napredek naše skupne jugoslovanske države. Dr. Josip Hohnjec, predsednik. Romarji so se v svojih molitvah spominjali prevzvišenega g. lavantinskega škofa-jubilanta ter so mu kot dokaz otroške vdanosti in ljubezni poslali to-le brzojavko: Njegovi prevzvišenosti škofu dr. Karlinu v Mariboru. Vaši škofljani, na Brezjah zbrani kot zastop niki vseh okrajev in krajev lepe lavantinske škofije, Vam iskreno čestitamo k dovršenemu petdesetletnemu duhovniškemu jubileju. Z zahvalo Bogu smo v veličastni ccrkvi Matere božje združili molitve, naj Vas Bog še mnogo let ohrani v zdravju ter obilno blagoslovi Vaše očetovsko nadpastirsko delo. Dr. Josip Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze. Skupina dimnikarjev v Zaslužek v Argentini Rufki tednik v Bučno« Airesu »Ruskij v Argentine« prinaša sledeče podatke o zaslužku in stanju delavcev, ki utegnejo zanimati tudi nai« ljudi: V Zedinjenih državah so ožigosani Italijani s Slovani vred kot manjvredni in prevratnim nazorom bolj naklonjeni dtlavci, a v latinski južni Ameriki je drugače. Tu se štejejo Italijani z Angleži in Nemci oz. Skandinavci v »prvo kategorijo«. Zato so Slovani, Litvinei, Latiti in Estonci tudi tu neusmiljeno izkoriičani boli sužnji, zaničevana »druga kategorija«. Povsod se vidi isti oglas: Sprejmemo v službo poljske delavce (ali kopače in si.). Plača znaša (razen stanovanja in hrane) do 4 pesos dnevno za Italijane, Špance in dr, delavce I. kategorije ter do 2.40 za Ruse, Poljake, Jugoslovane in dr. delavce II. kategorij«.« Kljub manjšemu plačilu opravljajo seveda tudi slednji isto naporno sezijsko delo od zore in do mraka. Če so ;ako štedljivi, lahko prihranijo do zaključka žetve 100 ali 200 pesos. A ko je letina pospravljena, morajo nazaj v mesta, kjer le težko dobijo delo. Plača znaša samo do 30 centavov na uro, torej 2.10 pesos dnevno. To je jako malo, ker znašajo dnevni izdatki vsaj 2.20 pesos. Kosilo stane 45 centavov, prenočišče do 1 peso, in sicer spi 4 do 6 ljudi v eni sobi. Na boljši zaslužek lahko računajo samo ljudje z znanjem španščine, angleščine ali vsaj nemščine. Strokovni delavci tu malo kaj opravijo, ker nima Argentina skoro nobene lastne industrije. Zato obstoji veliko delavnic, kjer se sestavljajo iz Zedinjenih držav in Evrope naročeni stroji. Kdor se dobro spozna na avtomobilske motorje, lahko kmalu dobi dobro plačano službo. Vsem ostalim, posebno če niso vešči jezikov, res^se ne priporoča, da bi šli v Argentino: postanejo samo beli sužnji. Velika brezposelnost vlada tudi med domačimi in-ženjerji. Tuje diplome tu ne veljajo, in večkrat dela evropski inženjer kot navaden risar s plačilom 8—10 pesos dnevno. Za naše ljudi, ki tako hrepenijo po Zedinjenih državah, bo najbrž zanimivo, da vlada tod po mnenju istega lista še večja gospodarska kriza nego v Argentini. Pri nas še vedno čakajo izseljenci leta in leta na potno dovoljenje. A drugi narodi z ugodnejšo emigrantsko kvoto nc kažejo stičnega veselja za Zedinjene države. Tako so ostali letos neizrabljeni skoro 3000 britskih, 800 skandinavskih, 200 holandskih, 50 španskih itd. vizumi. Izseljenci ne marajo v Severno Ameriko, ker se bojijo vedno večje brezposelnosti. Kaj vse se danes zahteva od notarskega kandidata (Resnična dogodba.) France je mu kmetskih staršev. Ko je dovršil v svoji domači vasi osnovno šolo, je dejal gospod župnik njegovemu očetu: »Vaš sinko je brihtne glave, dajte ga študirat.« Oče je d«l nadebudnega sinčka v Ljubljano. Sinko je dovršil gimnazijo, nato se pa jnskribiral na ljubljanski univerzi. Ker njegov oče nima rentabilnega posestva. se je moral France preživljati /. instruk-cijumi. Nekaj času je imel tudi državno podporo in tako je srečno prilezel do diplomira-uega pravniku. lakih ljudi imamo dandanes, ko imamo v Ljubljani vseučilišče, več ko zadosti. Absolvi-ran akademik je bil pred vojno takorekoč gospod. Ni niii bilo treba skrbeti za kariero. Dandanes je drugače. France bi sicer rud postal advokat, ker turi. Garal je dvanajst mesecev nu sodišču kot odvetniški pripravnik. Živel jc vstanu primerno« od podpor. Ko je absolviral srnino prakso, je čjtal v časopisu anouso: »Sprejmem notarskega kandidata — tudi začetnika.« France bi sicer radi poslal advokat, ker pa ni našel takoj mesta koncipijenta in je hotel priti čini preje pod streho«, jc poslal na unonso oferto. Ofcrto je zaključil z besedami: »Upam, da bo Vaše visokorodje zadovoljno z menoj tako kot s pravnikom, tako kot s človekom.« Če/, teden dni je prejel Franeč odgovor. Notar, gospod doktor X mu jc pisal sledeče: »Velecenjeni gospod! Z ozirom na Vušo oferto za mesto notarskega kandidata z dne tega in tega Vam odgovarjam sledeče: Vi obljubljute vnaprej, da bom z Vami absolutno zadovoljen, tako kot s prfl\nikom, kot s človekom. Mislim, da ste malo preveč samozavestni. Vsak začetnik dela napake. Prepričan sem, da jih boste delali tudi Vi — sicer Kadar Žila noj Drava nazaj potačo • • • V poletju je Vrbsko jezero tako živahno, lumno, vihravo; veriga vil in hotelov okrog po njegovi obali se strne takrat v glušeč odmev godbe, ropotanja motorjev vseh vrst, žargona kontinentalnih velemest; prah in vzduh, parfum, bencin, katran, ki se zgosti na Vrbi, v Porečah, na Krivi Vrbi, pa že na oni strani, na Otoku, Ribnici, v pravi orkan letoviščnega vrvenja, da moraš prisluhniti, ako hočeS slišati šepetanje valov in se ti zdi, da so redki gozdovi, ki še segajo do jezera, odstopili od obale in se umaknili začasno nekam daleč. In ?e prisluškuješ še tako pozorno, če se podaš na gladino jezera samega, ne moreš v dobi iezone slišati iz jezera skrivnostnega zvonenja potopljenih zvonov in vzdihovanja pogreznjenega mesta, katero jo v davnih časih zadela kazen, da ga je zalilo jezero — ako hočeš v tem napetem, bencinovem in parfumovem ozračju slišali te zvonove, moraš iti stran od jezera, v okolico, v hribe, proti Hodišam, v Logoves, na Dholico ali pa na Dvor, na Kostanje, na Strmec do Domača!, na Lipo ln Zoprače.., Tam se t) zdi, da stiiiš te zvonove, včasih močnejše, zopet kje slabejSe, ko-inaj slišno, zamirajoče... V Logivesi se ti zdi, da zvonovi buče, kakor bi v resnici zvonili z vsemi na lepo nedeljo sami Dragapnlki, Koširji, Kaklni in Rsinerji, to zvo-nenje tc spremlja, ko greš proti Žopračam, medlem ko pojenjujo na Lipi, kjer se pač še. sliši veliki zvon, da udari fez gornji Rož, ali njegov glas je osumljen, včasih utihne... zamre, preneha — potem pa »e zopet pojavi, kvišku kipeč njegov glas in negotovo odmeva do Vrbe nazaj, kjer B r Izgubi v prvih borovni gozdovih, Paleti, Cot.i-njaki, Keichmani zvonijo ln s« oglašajo Vokper-nlkom v Podravljah. Slutnja, da čuješ zvonove, te žene skozi ožgane pašnike proti Domačalam, alt odmev od Upo Je vedno slabejši, preneha in, pa nc gre samo za strokovno znanje, jaz zahtevani svojega koucipijenta, da mi pomaga tudi pri delu na kulturnem polju. Zato mi Izvolite odgovoriti na sledeča vprašan ia: t. Ali ste dober govornik? 2. Ali ste bili kot visokošolcc organizirani v kaki napredni organizaciji!' 3. Ali ste pevec? 4. Ali ste Ž3 kdaj nastopili na gledališkem odru. oziroma ali ste že sami režirali kda j kako gledališko igro? Prosim, da mi sporočite, če me morete zadovoljiti v vseh ali vsaj v eni od navedenih točk, S spoštovanjem dr. N. N., notar.« 'Diplomirani pravnik Franci je odgovoril gospodu notarju: ». ..Kur se pa tiče zahtev, ki jih stavi liame Vaše velerodjc glede udejstvovanja na kulturnem polju, blagovolite sprejeti v vednost sledeče: 1. Govornik sem sijajen — le škoda, da je bil izdan dne 6. januarju predlanskegu leta kraljev manifest, ki je napravil konce strankarski politiki, sicer sem prepričan, da bi postal v Vašem okraju že poslanec... 2. Kot visokošolec žalibog nisem bil v nobeni stranki organiziran. Bil sem vedno div-juk«, zakaj za politično udejstvovonje mi ni preostajAlo časa. — Dopoldne sem posečal pridno predavanja, popoldne sem instruiral, ponoči pa spal. Pevec nisem. 4. Na gledališkem odru sem ponovno nastopil sijajnim uspehom. Režimi sem že pet iger. (V resnici France še ni nikdar nastopil na odru. C) režiranju pa nima uiti pojma.)« Odgovoru France Se do danes ni prejel, pač pu je našel slučajno že drugo službo. Ko mi je France to povedal, sem dejal: > Včasih so iskali pod stičnimi pogoji krojaške, čevljarske in brivske pomočnike... Koledar Torek, 5. avgusta: Marija Devica Snežnica. Osebne cesti — Poročil se je v nedeljo, dne 3. avgusta na Brezjah g. dr. Josip Mencej z gospodično Marijo Bukovčevo iz ugledne ljubljanske rodbine. Bilo srečno! = S pošte. Nastavljeni so: za zvan. skupine Miroslava Marušieeva nu ljubljanski glavni pošti; za služiteljc 2. skup. A. Medič pri ter. teh. odseku v Ljubljani. Katarina Mlejnikovu v škofji Loki. Milena Auernikova in Amalija Volkova na glavni pošti v Mariboru in Avg. Marinko na ljubljanski kolodvorski pošti, za pogodbenega poštarja S. Gvahte v Framu in Al. Pavlič v Oplotnici. - - Napredovali so: iz "5. v 4. skup. III. kategorije: Marija Praznikova. Fr. Kolar. V. Škvarč, Roz« Smerdu jeva. Ljudmila Stiblova, Janez Gselman. k. Stupar. Iv. Poharc, Zdenka Velio-varjeva. Iv. Voljč. Vera Urbančičeva. Rozamil« Lutmunova, Mara llufnerjeva. Mara Pengalo-va. Ljubica 1'ajdigova in ,|. Kavčič; .iz 4. v 3. skup. III. kategorije: Pija Valantova, Mira kurbusova, Ljudmila Sclivveigcrjeva, Marija koroščeva, Luvra Brusov«, Pavla Peterinanova. F. Vujčič in Geza Beer; iz sluz. za zvaničnika v \ skup. Fr. llossmanith pri ter. teh. odseku v Ljubljani. — Premeščeni so: pb. uradni-ki(ice): V. Vojska iz Novega mesta na ljubljansko glavno pošto, Frančiška Vrtačnikovu i/. Maribora v Litijo. Pavla Jarhova iz Celja v šoštanj. J. Kocmur iz Litije na ljubljansko glavno pošto iu Avg. Brejc iz Žužemberka v Novo mesto. Ivanka Peterneljcva iz Škofje Loke iui Bled, Anica Škrbčeva iz Litije na mariborsko glavno )>ošto. Pavla Kurinčičcva iz Maribora ua Pragcr.sko iu .Stanka Baričeva i/. Ljubljane v Čakovcc; zvan. 2. skop.: V. Bor.št-ner z Jesenic nu Gor. na ljubljansko kolodv. pošto. zvan. 3. skupine Ida Tavčarjeva iz Me-že nu ljubljansko glavno polito in Katarina Bu-talova Iz Črnomlju v Čobar; služ. 2. skupine Jožko Meh le z Bleda na ljubljansko glavno pošto. Marija Ingličevu otl Sv. Jurija ob j. ž. v Ziri, Elizabeto Cafova iz Šoštanja v Mcžo, A. Trontelj od Device Marije v Polju na ljubljansko kolodv. pošto In J, Zaviršek iz Ljubljane k Devici Mariji v Polju. — Upokojeni so: uradnica Marija Debelakov« v Ribnici na Dolenjskem, zvan. Fr. Orel v Radovljici. R. Riž-ner v Ptuju in Fr. Osredkar.na Jesenicah na Gor. — Prestanek službe: služba je ako nateguješ svoj sluh ie tako, se na Dorna-čalah noče pojaviti glas potopljenega zvona... Včasih se ti zdi, da slišiš nekaj, nekje, daleč, silno globoko, komaj slišno, kot bi bilo plat zvona — ali ko misliS, da si zajel smer in glas, pa izgine rahli odmev proti Umbergu in Grajanom in ne slišiš ničesar več. Zato se obrneš nazaj proti Šent Jurju, kjer je glas potopljenih zvonov zopet slišnejši. Ni čuda, Šent Jurij je visoko na skali in četudi je zvonenje rahlo, negotovo, se čuje — včasih se ti zdi, kot bi zvonil Drabosnjak iz stoletne preteklosti in vabil ljudi na Kostanje k svojim pasijonskim igram. — Za Šentjurjem je Dvor, ^jer Frlcl in Bajsi še vedno zvone, v odmorih in pretrganih ukordih, vendar tako, da se sliši potopljeni zvon po vseh solnčnih gornjih Jezercih. Na Kostanjah pojemu že stoletja glas potopljenega zvona, ali se sliši še dane« prav do vrha Osojščice. Na drugi strani leži temno, mračno Osojsko jezero, kjer se že davna davno ne sliši več zvon Svetega Mesla, ki se je nekoč potopil v to jezero... V mraku se čuje Dholica črez celo deželo, kuko zvoni Ben-de večno luč z velikim zvonom, tako močno, da se njegov glas včasih vleže čisto nizko k jezeru, ali vzplava takoj boječe v višave sinjega neba in zamre brez odmeva. Mimo Dholice greš za zvonom proti Poročam, Brezi — zdi se ti, d« čuješ zvon. nekje, ali ne veš kje, greš za slutnjo preko jarkov in hol-mov in naenkrat obstaneš bree sledu, brez vodilnega odmeva zapeljivih, globoko zakopanih zvonov — komaj »e pogleduješ v dolino Blalograda, v domačijo Urbana Jarnik«, se obrneš in greš tuj nazaj... V mestu sr U zdi, da srečuješ Drabosnjake Ahaee.lje, Binspielerje, Kerajnike, .lanežiče, Ma-jarje, in toliko drugih,., ki so zvonili nekoč v potopi jenom mestu vijngMfoff* jezera, ki leti pod teboj v blesku razsvetljenja, migljajočih luči, švi-gajočih odsevov... Kotim« je polna večerne raz-košnosti, arij, fcvljenja, ki sega skoraj sem gori in skuti« doeooi * tvojo raiburkaao površino zad- prestula uradniku Alojsiju Knezu na ljubljanski kolodv. |K>šti, pogodbeni poštarici Miri Ra-gazzijev.i v Oplotnici, poštno službo je pa odpoved« la Ana Špurejevu, pogodb. poŠtaricu v Framu. — Poroke: Uradnica Ana Zorčeva v Brczncm se je omožila s komundantom orož. stanfce Jakob Sivko; oženili so se pa: uradnik Fr. Žnidaršič na Jesenicah nu Gor. s pb. ur. Antonijo Simičcvo z ljubl.junske glavno pošte, služ. 2. skup. lc. Javoršck na ljubljanski kolodv. |M>iti s Katarino Korničevo, F. Kos na Jescnicah nu Gor. /. Ivanko TJrbaniicvo, Joj&o II a poteč v Luškem s Frunčiško Purkeljčevo in K. Škerjancc v Trbovljah s Frančjško Zuvir-škovo. — Izkušnjo za administrativno službo 1. kategorije jc napravil v Belgradu pb. ur. t. skup. II. kategorije Blaž UkuSič z mariborske kolodvorske pošte, za računsko službo II. kategorije pa pb. ur. 11-4 A. Voneinu na ravnateljstvi). — Izkušnjo z a v o d s t v o pogodbenih pošt sta na-pravila Aleksander Bezner in Jožica Tomčeva. Mala kronika •Ar Cenjenim naročnikom. Zadnja številka »Slovenskega lista« vsebuje obširno poročilo o velikih gasilskih slavnostih v Ljubljani, dalje poročilo o proslav i 600 letnice Kočevja in o novem domačem letalu, katero je preteklo nedeljo blagoslovil prevzv. g. škof dr. Rozman. Da ni treba ponatiskavati teh poročil v »Slovencu«, smo današnji številki priložili za vse cenjene naročnike -^Slovenski list«. Ob tej priliki pri|K>ročamo vsem cenjenim naročnikom »Slovenca«, da se naroče tudi na »Slovenski list«, edini naš list, ki izhaja v ponedeljek zjutraj. Naročnina jc malenkostna in znaša samo "i Din ua mesec. Naročila sprejema uprava Slovenskega lista« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Vsak naročnik >Slovcnca« naj bo tudi naročnik Slovenskega lista«. * Evharistifni kongres v Zagrebu. Gospodom duhovnikom iz ljubljanske škofije, ki bodo nadomefjtovali gospode, ki pojdejo v Zagreb, jo ljubljanski škofijski ordinarijat na našo tozadevno prošnjo dovolil za 17. avgusta v slučaju potrebe biniranje, kar se s tem razglaša. Prijave za kongres sprejemamo še nadalje do zadnjih dni, vendar pa priglašenim po 10. avgustu od tu ne boni pošiljali izkaznic, ker bi jih utegnili prepozno dobiti. Dobili pe jih bodo v nedeljo v Zagrebu v prostoru SKASA, Frankooauska ulica 7 ali pe v centralni pisarni Kongresa na Kaptolu 27. Ljubljanski škofijski odbor. -Ar Občni ibor Vzajemnosti za lavantinsko škofijo bo dne 12. avgusta ob 10 dopoldne v mariborskem bogoslovju n« Glavnem trgu. * Pro!. Vidmar gre ▼ Belgijo. Pod okriljem mednarodne razstave o priliki stoletnice belgijske neodvisnosti se bo vršil v Liegeu v dneh od 19. do 31. avgusta velik šahovski boj z udeležbo skoro vseh evropskih mojstrov in celo Argentine. Med njimi imenujejo belgijski listi kot zastopnika Jugoslavije prof. dr. M. Vidmarja. Najbolj močno: po Przepiorki, Rubinsteinu in Tartakoveru, je zastopana Poljska. Igro prične na predvečer slavnosti dne 18. t. m. Alehin, ki bo igral istočasno s 85 nasprotniki. •k 1» UJU: V iSlovenčevemc poročilut o letošnji pokrajinski skupščini UJU. poverjeništvo Ljubljana, Je bilo med drugim rečeno, da je v imenu opozicije nastopil g. Lapejne, kateremu so učinkovito odgovarjali nekateri člani vodstva. — Kakor smo naknadno zvedli je le res, da je g. Lapajne bičal nezdrave razmere v organizaciji, ki jih je podprl z dokazi, katerih mu niso mogli izpodbiti. + Razpisani pogodbeni pošti. Razpisana ie služba pogodbenega poštarja pri pošti 2. reda v Sent Vidu pri Stični. Jamčevina: 1200 Din. Letni prejemki: redna plača 12.800 Din, do-klada 5900 Din, za brzojav in telefon %6() Din, ia nadziranje pomožne pošte 360 Din. za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din ler nagrada za pošte izven uradnih ur 182 Din ter nagrada za prenašanje pošte 3200 Din, za sclsko dostavo pa 9438 Din. Popolna razprodala (Jamskih oblek! Svilene vseh vrst.....od Din 140*— DomaČe perilne......od Din 60'— Š|>ortne bluze in krila . . od Din 70"— r.l. OoriCor, Ljubljana, St. Peira c.29 Oglejte si blago v izložbah I nje odmeve potopljenih, ali vendar še pojočih zvonov iu jih pogrezuiti v večen molk z, njihovimi zvonarji vred .,. Jezero, jezera, ozke doline, bele reke, griči, zatišja, polje, lesovi, rjave njive, zelenje, domovi, razkošni in košati, skromne kajiice, visoke stene Karavank, starinske cerkve, razvaline gradišč, poljska znamenja, steze in stezice s poezijo potopljenih zvonov, vzdihujočih mest, zakletih gradov, ljubezni 1 Asfaltne ceste, katran, bencin, smrdljivo olje, signali in svarila, sezonski promet — razstava umetnega nakitja, šminke, puder, razno meso, smrad in lepota, proinenata in afekt! Dežela Drabosnjakova! Dežela Košatova — Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki aslalt, po katerem drči vedno več poezije Drabosnjakove ln Lesičjakove, ie Izpred dobe Tomaža Košata že desetletja, v ogromni vrtinec prenaslčene energije milijonskih velemest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarkovlh kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboievanih monarhov, pozabljenih Liebknechlov, ki prekipeva in pljuska do Karavank ... Vrba In Logaves nista prijateljici. Ko je v Logovesi zmagala pri občniskih volitvah slovenska stranka, so rekli Vrbljani enoglasno: Evo Velike Srbije v Loglvest!« Župan logavuški se piše Rainer, podžupan Groblacher in tsko dni je, dočim so na Vrbi mero-dajni Vrani, ' Bergincl In Uko naprej. Ipak Je Logivesi zmagala pri občinskih volitvah slovenska z drvmi, mlekom in drugimi pridelki. Pevsko društvo v Logi vesl je priredilo koncert na Vrbi; Pipan je dal dvorano — Vrbijani so proi»»ufali pri Pipanu ler pri županu, ki Je tujec, toda prvi je zagotavljal, da Je on predvsem gostilničar, medlem ko je iupan naglftfel tutsko-prometno Služb« pogodbenega poštarja je razpisana tudi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Jamčevina 1200 dinarjev. Letni proicmkii redna plača 12.800 dinarjev, dk>kl«du 6400 D!n in nagrada za selško dostavo 14.896 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko poštno ravnateljstvo v Ljubljeni do 13. avgusta 1930. if Nov zvon. Iz Sv. Križa pri Litiji poročajo; Dne 27. julija jo bil pri podružnici na Gorj blagoslovljen nov brouast zvou, ki je bil vlit v Zvonarui v Sen t Vidu nad Ljubljano. To jc žc 5 zvon, ki ga nuni je v teku 4 let vlila šentviška zvonarna. Vsi ti zvonovi imajo prav lep in čist glas. Vadi sc, da zvouurna v šent Vidu lepo napreduje in jc v veščih an skrbnih rokah. it Nesreča zagrebškega letala. Letalo Udruženja aviatičarjev v /ugrebu, Martuačii čeva ulica 24, jc vozilo iz Zagreba dne 3. avgustu. Blizu št. Jerneja jc zapazil pilot v motorju defekt. Precej časti jc krožil v višini kakih 700 m, ter iskai primernega mesta, kjer bi pristal. Končno sc je spustil )>oIugoniu na tla na Gramski gmajni. Druge nesreče ni bilo, razen pokvarjenega motorja, ker je letalo padlo prccej na lahko na tla. Dosti pa nI manjkalo, da ni padlo v vodo. Z letalom sta se vozila tudi dva Slovenca. ie Vodstvo kmetijske gospodinjske šole ▼ Repnjah na Gorenjskem naznanja, da se prične s 1. oktobrom gospodinska šola, ki bo trajala do 30. marca. —- Natančnejše podatke daje vodstvo kmetijske gospodinjske Sole v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano. ie Pooblastilo za dviganje denarja na hranilne knjiiicc. Poštna hranilnica razglaša: Ker so mnogi vlagatelji izjavili željo, skupno s svojimi soprogami vlagati in dvigati denar na hranilne knjižice, je gradbeni minister z odlokom z dne 10. julija 1930, člen 8 Pravilnika za izvrševanje poštno-hranilne službe dopolnil takole: Na stalnih pooblastilih tudi fizične osebe lahko pooblastijo svoje, najbližje družinske člane, na pr. moža, ženo, otroke in starše, da dvigajo denar s hranilnih knjižic. Na ta način izdajo pošte na zahtevo vlagateljev v po. polnitev dva izvoda obrazca štev. 11 š, na katerem naj se dosedanji naziv :.Stalno pooblastilo za dviganje denarja hranilnih knjižicah pravnih oseb« izpremeni v takih primerih na naziv -.Stalno rodbinsko pooblastilo za dviganje denarja po hranilnih knjižicah«. Obe pooblastili morata imeti podpis vlagatelja in družinskega člana, ki bo pooblaščen dvigati denar. Nato je poslati obe pooblastili poštni hranilnici v Belgrad, da ju overovi. it Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošura najtopljeje priporočamo. Ljubljana Zopet žrtev vode? Ljubljana, 4. avgusta. Kleparski pomočnik Viktor Puc s Tržaške ceste štev. 27 je odšel v nedeljo ob 5 zjutraj z doma in se do danes popoldne ni več vrnil. Njegov brat, kleparski mojster Gustav Puc na Tržaški cesti št. 9, se boji, da ni Viktor morda kje utonil ali pa da se mu ni pripetila kaka druga nesreča. S seboj je namreč vzel kopalne hlače. Viktor Puc je bil zelo zvest delavec pri svojem bratu, kleparskem mojstru in ni nikdar še ta-mudil nobene ure dela. Prav zato se njegov brst boji, da se mu ni pripetila kakšna nesreča. Viktor je bil 27 let star. Oblečen je bil v praznično rjavo obleko, obut v rjave nizke čevlje, pokrit s sivim klobukom. Pri sebi je imel uro in listnico z 200 Din denarja. Kdor bt o njeni kaj vedel, naj sporoči to njegovemu bratu. it 0 Novo zgrajeno letalo ljubljanskega Aero-kluba Bloudek KV.« je odletelo včeraj ob 18.17 iz Ljubljane in prislalo v Zagrebu točno ob 19. Letalo je preletelo progo Ljubljana—Zagreb v 48 minutah. kar je za letalo in njegovega konstrukterju inž. Bloudeka vsekakor lepo izpričevalo. 0 Gasilsko odlikovanje kapclnika delavske godbe »Zarje«. Med številnimi godbami, ki so sodelovale pri gasilskih slavnostih, se je posebno odlikovala delavska godba : Zarja -, ki je stran Vrbe — Vrbljani so naročili pur tovornih avtov Hajmvera, oblast se je zbala ler je poslala toliko bajonetov in Logaves je pela ua Vrbi. Tudi Vrbijani imajo lastno, staro, dobro pevsko društvo, ki je pelo še za Košatove dobe. Stari Kušternik iz Logavesi, ki je bil najboljši Košatov tenorist In ki še danes zapoje več kot 00 nupevov na pamet, je pel svojčas v tem društvu. »Ko pa *em videl, kako gre, sem pustil Vrbo! mi je pripovedoval Kušternik. Danes poje in pije v Logivesi, dočim pojejo Vrbljani proine-nadne koncerte svojim letovlščarjem, ki bi se čudili, ako bi slišali peli Kušternika isle melodije, vendar bi besedila ne razumeli. Križe in težave imajo Vrbljani prav velike pri svojem dušebrižništvu. Sedaj jim je naklonjeni ordinarijat celovški ugodil in jim za njihovo podružnico poslal posebnega pastirju, uli imeli so težke boje. Sicer je pretežna večina domačinov v tem oziru lažje narave;hišni posestniki so izključno svobodomiselni nemiko-iiaclonalci, proletarijat svobodomiselno avstro-markslsličen, ali ipak je bil glas teh farunov enodušen v zahtevi, da mora dekan Fric Iz Dvora opravljali zanje nemška cerkvena opravila leto In dan. Možakar iz Dvora, starino, ki ga ni mogoče spraviti doli že desetletja, si je vtepel v glavo, da Je končno vseeno, uli pridlguje v tem nll onem jeziku faranom, katerih ni nikoli v cerkev — in jc ostal pri večinoma slovenskih pridigah, razen sezone. Zdaj pa Imajo Vrbljani kaplana, mladega fanta, ki pridlguje nemški, igra tarok s purgurji in ni taka grča, kakor Frle z Dvor«. Temu kaplanu nameravajo sezidali novo lepo farno cerkev in spraviti fsro iz DVora na Vrbo. čim zatimie oči dekan Fric... Sicer so Vrbljani vsestranski v sezonskem oziru, protestantom so sezidali krasno molilnico, baje nameravajo ada|>tlriill Isnieliioitt udobno slnflgogo, kljub njihovem čistokrvnem plemenskem stališču. Ako b! »sži jugo»!nvan*ki verski bratje (z juga obrnili svoj dotok na obalo vrbsko, bi prišli dober kup do pravoslavne bazilike ali do moieje z minaretom... ' (Dalje.) podlaga za puder/ neutrudno igrala ves čas slavnosti. Ta godba zadnje čase stalno napreduje in je dosegla v kratkem času izreden razvoj. Godba je pričela napredovati, odkar je prevzel njeno vodstvo g. Franc Doli nar. V priznanje zaslug godbe Zarje pri, gasilskih slavnostni je Jugoslovanska gasilska zveza odlikovala kapelnika g. Dolinarja h kongresno medaljo za gasifako zasluge. Čestitamo! O Izleti po ffiktiilckeni kongresu. Večina udeležencev, ki so sodelovali pri gasilskem kongresu, jc odpotovala v svoje kraje že v nedeljo zvečer, oziroma ponoči iu včeraj zjutraj. Večja skupina Cehov in drugih inozemcev je odpotovala včeraj zjutraj na Sušak, odkoder odpotujejo v Dalmacijo. Druga skupina, med njimi so vrhovni funkcionarji češkoslovaških gasilcev, pa je včeraj zjutraj odpotovala, delno z avtomobili, delno pa z železnico, na Bled, kjer bodo nekateri tudi gostje ministra g. Shwegla. Manjše skupine so napravile izlete še v druge kraje Slovenije. 0 Vpokojitve pri Mestni hranilnici ljubljanski. Prekoračivši predpisano službeno dobo so stopili v trajni pokoj sledeči uradniki Mestne hranilnice ljubljanske: višji kontrolor Josip Kuralt (po dejauskih 40 letih službe), knjigovodja Fran Abul-ner in blagajnik Anton šusteršič. Pri tej priliki jim je mestni zastop izrekel zahvalo in priznanje za njihovo dolgoletno, zvesto in marljivo službovanje. O Umrli so v Ljubljani v času od 20. julija do 4. avgusta: Jakob Ranzinger, bivši sedlarski mojster, 80 let. Japljeva ulica 2; Sonja Kozlevčar, hči uradnika, 7 tednov, Poljanska cesla 15; Josip Bahovec, trgovec-, 79 let. Sv. Jakoba Irg 7; Bruno Juh, dijak, 14 let, Erjavčeva ulica 28; Ema Rau-nacher, mestna učiteljica v p., 09 let, Gradišče 11; Leopoldina Mavser, zasebnica, 81 let. Japljeva ulica 2. V bolnišnici so v istem času umrli: Valentin Hribar, sin posestnika, • 80 let, Cirkuše pri Zg. Tuhinju; Antonija Oselj, dninarica, 19 let. Smlednik; Jožefa Kralj, žena železničarja, 51 let, Sp. Kašelj 22; Frančiška Sušnik, dninarica, 71 let, Sava pri Ja-vorniku; Franc Premrov, pod preglednik fin. kon- trole v pok., 65 let, Petrova vas; Majda Grund, hči delavca, 1 leto, Gerbičeva ulica 11-4; Mihaela Pe-trovčič, žena žel. sprevodnika, Cernetova ulica 8; Stanko Logar, sin delavca, 8 leta, Ahucljeva c. tO; Marija Rebolj, tobačna delavka v pok., 61 let, Tržaška cesta 27; Franja Kikelj, služkinja, 29 let, Kopališka ulica 2; Marija Kern, dninarica 08 let, Moste 20; Florijan Peternelj, oglar. 56 let, Golnik štev. 18; Ana jerina, žena livarja, 10 let, Moste, Predovičeva ulica 21; Franc Breščak, zidar, 44 let, Pokopališka ulica 29; Ivana Kranjc, pletilja, let, Spodnje Ribče 7; Ciril Florjančič, zasebnik, 57 let, Stožice štev. 114; Marija Jerala, zasebnica, 68 lot, Galjevlca 104. © Iz policijske, torbe. Aretiran je bil neki J. K., ker je ukradel Antonu Kratkemu 2000 Din vredno kolo. — Aretirana sta bila dalje Anton in Rudolf M. zaradi tatvine čevljev v vrednosti 1950 dinarjev. — Neki slaboumuež je razsajal v javnem lokalu in pobil za okoli 800 Din šip irt stekleuine, nato pa izginil. Njegovo iuie ni znano. — Neki češki dijak se je peljal s kolesom po Dunajski cesti in se zaletel v šipo pod električno uro pred kavarno .Evropo« in jo razbil. Mestna občina trpi škode 300 Din. Dijak je obljubil, da škodo poravna, ko se vrne v Prago. 0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoc/.y ded., Mestni trg 4 in Mr. Humor, Miklošičeva cesta 20. ~k Urejena prebava in zdrava kri se doseže l dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josefi-vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklosl. jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživljajzmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. Maribor Avtomobilska nesreča mariborskega trgovca pri Gradcu Maribor, 4. avgusta. Včeraj se je peljal |x> poslovnih opravkih v Gradec tukajšnji trgovec s kolesi, molocikli in šivalnimi stroji g. Alojzij Ussar. Na povratku domov je zadel avto, v katerem se je peljal proti Mariboru, ob 4 popoldne pri Karsdorfu pri Gradcu v kilo-meterski kamen. Avto se je trikrat prekotalil in čisto razbil. Šofer je k sreči ostal nepoškodovan, pač pa je Ussar dobil težke notranje poškodbe in poškodbe na obeh nogah. Moštvo graškega reševalnega oddelka ga je prepeljalo do Spilja, kjer ga je prevzelo moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka ter ga odpremilo v mariborsko bolnišnico. □ Blagoslovitev prenovljene kapele na Aninem hribu. Na zelo slovesen način se je izvršila v nedeijo svečana blagoslovitev prenovljene jn povečane Marijine kapele na Aninem hribu. Bla-goslovitveue obrede je opravil ob veliki udeležbi župljanov frančiškanske župnije presvetli škof dr. Ivan T o m a ž i č, ki so mu Krčevinčani priredili pri drugem slavoloku zelo prisrčen sprejem. Presvetlega škofa sta pozdravila krčevinski župan Pe-klar in predsednik Katoliškega izobraževalnega društva v Krče,vini Franc Pintar; deklica-učenka pa je Eresvefleniii v pozdrav prisrčno deklainlrala lepo pesemi Pa opravljenih blagosloiilvenih obredih je 'n tople besede množici vernikov, ki jih je pozval, naj v škof dr. Tomažič spregovoril spodbudne in lPerun . Dopoldne je bila dirka na progi Maribor—Brezno—Maribor. Kot prvi je prispel na cilj Štefan Rozman (Perun) in odnesel letos že deseto cmago; drugi je bil Ivan Valand (Ilirija, Ljubljana); tretji pa Edvard Prodan (Ilirija, Ljubljana). Nato se jo vršilo v Narodnem domu jubilejno zborovanje, ki ga je otvoril društveni predsednik Sega s pozdravom vsem navzočim. 0 društvenem delovanju v prvem desetletju je poročal dirkalni vodja Joško Kavčič. Društvu so čestitali ob priliki jubileja: prof. Kenda za »Narodno odbrano-; dr. Irgolič, Lešnik za Edel-wci,ss«-, Antončič za motocikfistlčni klub, Ružič za »Pošteio«:, Vandu za pesniško sekcijo »Peruna«?, Ku-merc pa za tezensko. Ob tej priliki je predsednik Šega izročil innogozaslužnemu Ivanu Kvasu diplomo častnega članstva. Popoldne pa se je pri Lobniku v Radvanju razvilo veliko ljudsko slavijo, kjer so se zmagovalcem izročile svetinje in darila. □ Smrtna kosa. Preminula je v starosti 70 let zasebnica Uršula Rrauneker, Slovenska ulica 40. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. □ Na mejo, v Apače! V nedeljo, dne 10. t. m. priredi Narodna odbrana v Apačah veliko ljudsko slavje. Ob tej priliki prerede tukašnja narodno-obrambna društva z Narodno odbrano na čelu izlet v Apače; občinstvo se vabi, da se ga udeleži v čim večjem številu. Zbirališče na dvorišču Narodnega doma. Odhod velikega Senekovičevega avlobusa ločno ob 12. Prijave se sprejemajo vsak dan v pisarni »reškega odbora N. 0. v Narodnem domu od 18. do 20. ure. Prijave se zaključijo v četrtek zvečer. Voz- Celie St, 28605/30. Razpis Mestno načelstvo razpisuje oddajo hpovshih in kleparskih popravil na magUtratnih poslopjih na Mestnem trgu, Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti do 9. avgusta 1930 do 11 dopoldne istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 4. avgusta 1930. nina je 50 dinarjev proti morebitnemu doplačilu za slučaj, da ne bi bilo dovolj prijav. Petkove prijave stanejo po 00 dinarjev iu veljajo za naročilo drugega oz. tretjega mestnega avlobusa. Za vsako uro čakanja (od četrte ure naprej) v Apačah bo treba doplučati po 25 dinarjev (za Senekovičev avtobus ni doplačil). Pismene prijave veljajo le, če se priloži voznina na naslov: Sreski odbor Narodne odbrane v Mariboru, Narodni dom. Podeželski izletniki na progi Maribor—Zg. Radgona naj prijavijo svojo udeležbo po dopisnici najpozneje do sobote dne 9. I. m., da se jim ob zadostnem številu oskrbi nadomestni avtobus, ki se bo ustavil na posameznih poslajali. Prihod v Apačah ob 14. Odhod ob 21. ali 22. uri ali tudi preje. □ Uspehi posredovanja. Preko tukajšnje posredovalnice dela je v času od 1. januarja do 2. avgusta I. 1. iskalo za|>oslitve 4812 oseb in sicer 3159 moških in 1653 ženskih; delo je dobilo 2601 brezposelnih in sicer 1430 moških in 1171 ženskih; 280 jih je odpotovalo, 1331 pa odpadlo. □ Pri najdenifikem uradu so bili v preteklem mesecu oddani oziroma prijavljen sledeči najdeni predmeti: t cigaretna doza, I listnica ler 2 denarnici, 1 nahrbtnik, 1 sveženj ključev, 1 broša. I zapestnica. t žepna ura, 1 moški klobuk, 3 psi, 2 prsla-na, 1 _srebrna verižica ter razne ženske torbice. U Ne delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 18 viničarjev in majarjev, (i pastirjev, 10 hlapcev, t -čevljar, 1 oskrbnik,. I natakar, 1 mlinar, 1 fotograf, 1 ločilec, l slaščičar, 2 slikarja in pleskarja. I mizar, več vajencev (mizarske, rtalakarske, krojaške, pekovske, mlinarske ter slikarske obrli), 9 kuharic, 15 služkinj, 6 kmečkih de-kel, l kmečka gospodinja, 3 sobarice, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 1 poslužnica, 1 hctelska podkuharko. 10 šivilj za perilo, 1 perica za hotel, 5 delavk za oblikovanje ovratnikov, 3 pomivnlke ler 1 šiviljska vajenka. □ Nezgode. Avlo šl. 2-562 je povozil v nedeljo okoli pol 24. ure na drž. mostu ključavničarskega vajenca Josipa Drozga, ki se je peljal na kolesu. Kolo se je čisto zdrobilo, Drazg pa je odnesel k sreči'samo lažje poškodbe. — 26 letni Josip K rajne je \ Krčevini padel z motornega kolesa ter zadobil pri padcu praske na obeh rekah in nogah. Pri tem je motorno kolo oplazilo in poškodovalo ludi 72 letnega viničarja Karla Bezjaka iz Lajteršberga, ki je šel po poti domov. V obeli slučajih je posredovalo moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka. H Napad sredi ceste. Na 45 letnega posesl-nika Ivana Poliča so v Spodnji Kungoti^ ko se je vračal domov, navalili neznanci z lopato ter mu prizadejali težke poškodbe na obrazu. Razven tega je zadobil vbodljaj z nožem na desni roki. Poliča, katerega stanje jc zelo resno, so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tovornik, bogoslovni profesor dr. Jeraj iz Maribora, častni kanonik g. Mikuš in cela vrsta drugih. Slovesno ustoličenje je izvršil dekanijski upravitelj g. Pavel Žagar, ki je vernikom v krasno zasnovani pridigi razložil, kaj je ljudem duhovnik. Po pridigi je bila «lovesna sv. maša, ki jo je služil novi gosp. župnik prvič za svoje nove župijane. Cerkveno slovesnost je povzdignilo lepo ubrano petje Gru-barjeve latinske maše. Vsa slovesnost se je izvršila v znamenju iskrene ljubezni, ki je že prvi hip tako lepo združila vernike s svojim novim dušnim pastirjem. Vsemogočni naj dodeli, da bi novi gosp. župnik dolgo vrsto let deloval v širni vojniški župniji. Bohinj Novi odlični gostje. V teh dneh so dospeli v Bohinj novi gostje Nj. Vis. princa Pavla: ruski princ Obolenskij, princezinja Elizabeta, sestra Nj. Vis. princ. Olge ter grška piinc. Margareta, ki ostanejo -vsi tu dalje časa. Večkrat obišče Bohinj Nj. Vel. kraljica Marija, a vedno incoguiito. Veliko pozornosti, pri otrocih pa veselja vzbujata s svojim novim brekom in osličkom Nj. vis. princa Aleksander in Nikola, sinova Nj. Vis. princa Pavla. Vojno pokopališče v Ukanci. V idiličnem gozdičku v Ukanci, nad hotelom »Zlatorog-, počivajo trupla par sto bivših avstrijskih in italijanskih vojakov. Zadnja leta je bilo pokopališče s kapelico zelo zanemarjeno, kar je napravljalo na tujce slab vtis. Letos pa je tujsko prometno društvo za notr. Bohinj poskrbelo zanj, da sedaj izgleda kot se spodobi za tak kraj. Obenem je društvo izdalo fotografije, katerih izkupiček jc namenjen za nadaljnje vzdrževanje pokopališča. Tujci že prav pridno segajo po njih. Istemu društvu se imamo zahvaliti, da je postavilo na primernih krajih ob jezeru več ličnih klopi. Dotok tujcev se je z nastopom lepih dni pomnožil, da so sobe tudi na periferiji že dodobra oddane. Kljub slabi . dosedanjim vremenskim razmeram je že doseženo isto število tujcev, kot lani ob tem času. Zgledovanje. V »Slovencu z dne 1. t. m. se nekdo po vsej pravici zgraža nad nedostojnostjo kopalcev in kopalk na Bledu. Pri nas pa se domačini večkrat zgražajo v planinah nad to in ono mestno Evino hčerjo, ki gre na Triglav, pa napravljena kot v kopališču ali ne vem kje. Oskrbnikom in oskrbnicam planinskih koč pa bi svetovali, da pazijo zlasti pri oddajanju prenočišč, kdo in kaki parčki prihajajo. Trbovlje O• Instalacija novega vojniikega župnika. Praznično ozaljšana je pričakovala v soboto zvečer vojniška župnija svojega novega dušnega pastirja. S hriba Device Marije so veselo pokali to-piči. Pri slavoloku se je zbrala velika množica župljanov, ki so z nestrpnostjo čokali na prihod svojegu novega župnika g. Antona Lasbaherja. Tu so ga pozdravili zastopniki raznih verskih, prosvetnih in kulturnih ustanov. Gdč, Pepca Klinčeva mu je izrekla iskren pozdrav v imenu Marijine družbe. Nato so sledili po vrsti pozdravi mladeni-ške Marijine družbe, tretjega reda, ravnatelja meščanske šole in upravitelja osnovne šole, načelnika gasilcev, predsednika kat. izobraževalnega društva in predsednika fantovskega odseka. Na vsak pozdrav je novi g. župnik smehljajoče in včasih celo šaljivo odgovoril. Nato je sledil vhod v cerkev in kratka pobožnosl. — V nedeljo, dne 3. avgusta, pa se je Izvršila slovesna inštalacija novega župnika g. Antona Lasbacherja, K tej lepi slovesnosti so prihiteli od blizu in daleč župnikovi tovariši in prijatelji. .Med njimi je bil mil. g. prošt Ivan Žagar iz Ptuja, konjiški arhidiakon g. Franc Kranj Bencinska črpalka. Tvrdka Jugoslovenska Standard Oil Ccmpanv iz Zagreba postavlja novo veliko bencinsko črpalko na prostoru poleg lio-lela »Stara pošta«. Črpalka, katere kapaciteta znaša 4000 litiov, bo sprito ugodne lege ob glavni cesti, ki jo pasira vsak dan nešteto avtomobilov in motornih vozil, v obilni meri služila svojemu namenu in je njena rentabililela brezdvomna. Dogotovijena bo v najkrajšem času in jo bo upravljal po svojih uslužbencih veletrgovec g. Franc Gorjanc. Gozdni nasadi. V zadnjem desetletju je nastalo v tukajšnjem okolišu vsled prekomernega prebiranja in gclosečeni nebroj goljav. Po § 14. novega gozdnega zakona je okrajno načelstvo prisiljeno zasadili goljave uradoma na stroške in nevarnost posestnika, če jih posestnik sani v odrejenem zakonitem roku treli let ni zasadil radostno. Paša v gozdu je prepovedana in se bo to določilo stroge izvajalo. Dalje je prepovedano spuščati živino na pašo biez pastirja in jo puščati v gozdu preko noči, V gozdovih, ki se pomlajujejo, je vsaka | paša prepovedana in je vsak posestnik dolžan take j prostore označiti z vidnimi znaki ter to objaviti j županstvu. Natančnejša navodila, ki streme za | ozdravljenjem in pogozdovanjem naših prekomerno izsekanih gozdov, so na vpogled pri vsakem župan-i stvu. Motociklistom in kolesarjem. Mestno župan-j stvo ponovno razglaša, da jc vožnja po roženven-škem klancu, po pešpoti ob Jelenovem kla.ncu, po obeh pokopaliških potili, po prestolonaslednikovem parku pred narodnim domom, mimo sirotišnice in po starem drevoredu z bieiklji in motocikli pod Itaznijo prepovedana. Vsi prestopku se bodo naznanili okrajnemu načelstvu v kaznovanje. Pazite na novi avtorski zakon. Vsa društva, korporacije, podjetja itd. se z ozirom na vsem županstvom izdano okrožnico opozarjajo, da strogo izvajajo predpise novega zakona o zaščiti avtorskih pravic. Dogaja se često, da se društva pri izvajanju programov ne ravnajo po predpisih citiranega zakona. Predoslje pri Kranju Elektriko dobimo Navzlic vsemu se je občinski odbor soglasno izjavil, naj se v občino napelje električni vod iz Završnice. Pravijo pa nekateri, da s tem sklepom ne bodo zadovoljni. Tako se vedno pokaže, da tudi pri nas nismo brez ljudi, ki morajo vsaid stvari nasprotovati in hočejo imeli svoj narobe prav. Na drugi strani smo pa veseli mož, ki brez ozira na »godrrajače« delajo, grade nujne stvari z zavestjo, da jim bodo ljudje kasneje zato hvaležni. Večina že pričeta dela pozdravlja in komaj čaka, da bi že končno bilo vse dograjeno. Konferenco so imeli duhovniki kranjske deka-nije in sicer kranjska polovica, v sredo 30, julija t. 1. Bilo jih je okrog 20. Z avtomobilom se je trkal pretekli leden Loize Žibert iz Suhe, Za Vodico se je srečal t. avtomobilom g. Heinriharja, pa čeprav se je Žibert zadosti umaknil, je vendar v zadnjem hipu konj poskočil tik, pred avto in ie bila nesreča neizogibna t rt vozu se jc odlomila nora in sc je štanga samo nalomila, voznik pa ie odletel brez peruti ua njivo krai ceste, dočim je bil avto samo malo oškraban, hujšega pa ni bilo. Nasprotnika sta se nekaj časa malo grdo gledala in drug drugega krivila nezgode, nato pa šla vsak svojo pot, vesela, da ni bilo hujšega, Zelo *o zadovoljni na Primskovcm z novo moderno mlatilnico, ki so |o letos nabavili zadružnim potom, Namasto da bi šli snopi po dol-gcm v »troij, grsdo pri tej poč«?, »lama nI čisto nič zmedena in so otepi tako iepi kakor škopnikij ker mlatilnlca tudi trikrat čisti, ie zrnje kar za v kaito. K-ai pa drugod? AH te ne bi dalo zadružnim potom kupiti talkin prvovrstnih strojev in mlačav okral-šati, kmetom pa trud olajšati? Kmetje orcmlslltc in z.genite se sebi v korist! Osebne vesti. Iz Trbovelj v Radeče je ita. lastno prošnjo premeščen podpreglednik finančne kontrole g. Tomo Sekulič. — Na seji personalnega odseka je bilo sklenjeno, da se občinski desin-fektor g. Černe stalno namesti. — Gospa Šteh se pa z novim letom prevede v uradniško kategorijo. Sanacija občinskega gospodarstva. Svet bi mislil, ko čuje o velikanskih dolgovih naše občine, ki šteje okrog 20.000 ljudi in v kateri se je zadnja leta za lepoto in napredek Trbovelj izredno veliko storilo, da smo res zakopani v dolgove, iz katerih ni rešitve. Kolikor je pa vsakemu, kdor se količkaj zanima za občinsko gospodarstvo, znano, da pet milijonov dinarjev za tako občino in podjetja ni veliko. Zadnja poročila in ekspozeji, ki se delajo in krožijo okoli, da bo v kratkih letih občina dolžna 20 mil. Din. se nam nikakor ne dopadejo in ne znamo zakaj in v kakšen namen se taki ekspozeji razširjajo iri javnost begajo. Če bo treba zidali šolo na Vodah in v Hrastniku, kar zahteva oblast, pač ni tieba toliko lamentiranja. Vsako leto en milijonček ali dva zazidati, ki bi ga iz.ka-zal občinski proračun in bi bilo tudi zato kritje, pač ni za našo občino šc pogin, in posojila bi ne bilo treba najemati. Vsaj počasno delo je gotovo idealno tudi z.a one, ki hočejo občinsko gospodarstvo sanirali in temu se lahko tudi drugi priključijo. — O kakšnem brezobrestnem posojilu pa kar molčimo, posebno če gre za osem milijončkov, če sc že smerno o milijonih tako izraziti. Rimske toplice Nova. žrtev Savinje. V n edeljo, 3. t. m., je zopet nastala nova nesreča pri kopanju na Savinji, katere žrtev je postala gdč. Berta Plazarjeva, uslužbena pri kemični tovarni v Hrastniku. Dopoldne se je pripeljala v spremstvu mlajšega brata in drugih znancev iz Hrastnika na sokolsko prireditev v Rimskih toplicah. Družba llrastničanov se je potem podala na Savinjo, da se skopljejo in prebijejo dopoldanski čas. Berta je bila edina, ki ni bila vešča v plavanju. Ko so se drugi s-puščali v vodo, je tudi ona to storila, nc da bi pomislila na nevarnost. Navzoči, opazivši nevarnost, so se, mesto da bi ji priskočili na pomoč, preplašeni raz-bežali, hiteli na prireditveni prostor, in javili nesrečo. Skupno so potem pohiteli z.a Savinjo, da rešijo Berto, toda \ zadnjem trenutku, ko so prihiteli na betonirani kopališki most nekoliko višje od »Savinjskega dvora«, so zagledali truplo pone-srečenke, ki jo je nesla voda. Opazivši položaj, so se Ula ga, Zupane in drugi izurjeni plavači podali vzdolž ob Savinji, da otmejo ponesrečenko iz objema valov. Toda voda je v tem času zakrila truplo in ni ga bilo moči več najti. Vsa iskanja se bila zaman. Preval je V slovo. Naš splošno priljubljeni načelnik} j okraja dravograjskega, gospod Koropec Riliard, se j ic radi premestitve h kralj, banski upravi v Ljub-| ijani poslovil od nas. Deloval je skozi 8 let kot I šef našega okraja v dobrobit našega prebivalstva | in .s svojo ustrežljivostjo dosegel mnogo dobrega, j Prepričani, da izražamo splošno željo prebivalstva l okraja, se mu ob odhodu prisrčno zahvaljujemo zs niegcvo dobrohotno delovanje ter želimo srečen in dober uspeh na njegovem novem službenem mestu. — Prevaljčani, Murska Sobota Novi ravnalelj kmet. šole v Rakičanu. V petek se je poslovil g. Anton Sega, dosedanji ravnatelj kmetijske šole \ Rakičanu. Njegov naslednik je postal g. inž. Vinko Sadar, bivši profesor na vinarski šoli v Mariboru, ki sc je ravnokar vrnil iz Pariza, kjer sc jc izpopolnjeval v svoji stroki. Novemu g. ravnatelju, ki žc sedaj kaže živo zanimanje za naše tazmere, želimo mnogo uspehov. Smrtna kosa. V mali sosedni občini Krog sc je tekom štirih dni kar trikrat oglasila smrt. Komaj ic bil pokopan neki otrok, ie zvon oznani! smrt krog 70letnega starčka Jožefa Lukača. Takoj za njim se jc odselila v večnost kmetica Katarina Erjavec iz znane Titanove hiše. MišjB nadloga. Miši so postale za nekatere občine (Rahovci, Rakičan. Beltinci, Renkovci itd.) prava šiba božja. Ni dovolj, da so uničile ponekod 25 do 50% žila, marveč so se lotile sedaj krompirja, prosa in aidee. Kakcr \ se kaže, postane tudi do 50% jesenskih pridelkov žrtev požrešnih glodalcev. Graditev poljedelske fakultete Belgrad, 3. avg. Poljedelska fakulteta belgrajske univerze je imela doslej in šc ima svoje prostore na šestih različnih krajih Belgrada. Na U način je skupno delo zelo otežkočeno. Da bi poljedelska fakulteta dobila čisto zasebne prostore, je bilo že pred leti določeno, da se zgradi posebna zgradba v tu namen. Načrti so bili izdelani /e pred tremi leti. Pred nekaj ledni pa so začeli z graditvijo zgradbe za poljedelsko fakulteto beigraisi c univerze Zemljišče, na katerem sc zida poljedelska fakultela je zelo obsežr.o (10.000 kv. m). Sama zgradba bo Ironadstropna. V neposredni bližini bodo uredili obsežen botanični vrt (za to bodo porabili še naknadnih 14.000 kv. m) za prakticiranje akademikov. Poseben kraj je odrejen ludi za meteorološko postajo, Razen tega bo bel-grajska univerza v neposredni bližini Zennina na Ikzv. »Velikih ledinah* uredila zelo obsežno (50 juter) posestvo, kjer bo postavljeno tudi moderna se-lekcijska postaja. V načrtih je, da se omenjenim 50 jutrom prida še novih 50 juter zemlje, ki naj bi jih dala zemunska občina. Pravkar grade na lem mestu veliko sdckcijsko podajo. S praktičnimi poizkusi l»do verjetno začeli 'e v nastopnem šolskem letu. Najprei bodo vršili selekcijske poizkuse s pšenico iz raznih najrodovit-nejftih krajev naše države {Vojvodina, Metohija. ku-manovska okolica itd.) To bo brez dvoma poleg znanstvene tudi velike praktične vrednosti za našo nn V»liLi i:K>lnl InriLKllu.n. C-I..I. Lil 1 -......IBMIIUIIIU OJ/h',1 JC zadnji čas, da smo pohiteli s poljedelsko fakulteto, ki se do nedavna ni mogla prav in vsestransko razvili in smo morali izkušene agronome dobivati šele posredno s tujih univerz. P, ije bile prvotno doma. Tedaj se je ta kraj imenoval še samo Gradec (Gratz) in tudi Člani navedene družine so se ledaj imenovali in podpisovali kot gospodje de Gratz . Ta >de^ pa ne pomenja >pl.«, marveč označuje kraj, iz katerega izvirajo, to je: gospodje, v Gradcu ali iz Gradca. Kasneje so pa začeli kraj Gradec zaradi razločevanja od glavnega mesta Gradca (Gratz) imenovali Slovenji Gradec: \Vindisch-Gratz. ln nato so se začeli ludi gospodije de Gratz imenovati de Windisch-Graetz. Odtod tudi: knezi ?zu — v« Windisch-Graetz, ne pa knezi pl. \Vindischgraetz. Najstarejša kranjska plemiška družina so vsekakor Auerspergi. Segajo tako daleč nazaj — najbrže v 12. stoletje — da jim ni mogoče izslediti izvora. Nekateri genealoški spisi izražajo mnenje, da se je družina priselila iz Nemčije; toda dokazano to nikakor ni in je verjetnejše, da je tudi ta družina domačega, slovenskega izvora. Neka njihova družinska pripovedka pravi, da je bil praded Auer-spergov mesar v Kostanjevici na Dolenjskem, in sicer ob Kristusovih časih. Ni izključeno, da je jedro te pripovedke resnično, le da je doba pomaknjena predaleč nazaj. Slovenske ali slovanske krvi so bili dalje poleg mnogih drugih plemiči: Gajozelli-Goracelj, Suni-menegger-Sumrak, Bosio-Božja, Periz v. Perizhoff-Perc, Garzarolli-Grčarov, Schiviz v. Schivizhoffen-Šivic ali pravilno Živec, Laschan-Laščan, Fladung-Vlatnik, Zhuber-Čubar, Gerliczy-Gerličič, Radics, Luschan-Lužan, Reya-Reja, Meleher v. Reultenberg-Melihar, Pallikh-Pajk, Kuschland-Kušljan, Boeccio (Boetius)-Boječ, Bearzi-Peharc ild. Podobne razmere med plemstvom najdemo tudi v ostalih slovenskih pokrajinah. Na Štajerskem imamo imena: Schalleg-Šalk, Blagatinschegg v. Kaiserfeld, Schonovvitz - Zenovec, Polzer - Poljčar, Matz v. Spiegelfeld-Matec, Priebeling-Pribelnik, Celini de Monte Varchi-Čerin — in nešteto drugih. — Na Koroškem so Christallnigkh-Krstovnik, Ra-gatsclmigg - Rogačnik, Schabueschnigg - Čabušnik, Schloissnigg-Zeleznik itd. itd. Zanimiva so imena v Prekmurju: Szecsenyi-Sečen, Mikes de Zabola-Mikeš, Mikos de Tarodhaza-Mikuš, Csšky-Čakij, Bethlen-Betlehem (židovskega izvora), Pallavicini-Palovič, Skublics de Bessenio-škublič, Szmrecsanyi-Smrčan, Vertessy de Verte-salyn-Verteš, Klempav-Klentpaj, Rebracha-Rebrača, Tientsin _ , , Kiautschoui /sehanoseha/ Nank/ng Hankou ^Schanghai Hangtschou Zemljepisni položaj Hankova. Pšica kaže pot kitaj, skih komunistov proti Hankovu. hlev dirkaških konj, a hotela jc biti sama svoj jockei. Ker je bila pa za to preobilna, se je podvrgla dragocenemu postopanju za shujša-nje, kar jo jc stalo 500 frankov dnevno. Uspeh je kljub temu izostal in konji so propadali v hlevu, ker ni nikomur drugemu dovolila, da bi jih jahal. — Ogromno premoženje, ki ga ji je bil zapustil pokojni guverner, je vdova zapravila v pičlih dveh letih. Nato se jc zapletla v razne nečedne afere in se slednjič poročila z glasovitim luksemburškim pustolovcem Lo-rangom, ki je izvršil ogromne sleparije, dokler ni prišel angleškim oblastem v roke. Iz tega kalnega vira je izviralo bogastvo, ki ga je !ady Owen razmetavala zadnja leta. A tudi to ji ni zadostovalo, marveč je znala dobro izkoriščati svojo privlačnost na moške, ki jih je skubila, kakor so vajene dame polusveta. Njene tovrstne zveze so segale v najvišje in naj-odličnejše kroge. Dr. Gastaudu, svojemu izvoljencu, je pa posodila 100.000 frankov ter mu Ruski »Pionirji« (mladina obojega spola v starosti 10 do 16 let) na orožnih vajah. Hankov, največje kitajsko celinsko mesto, ki mu groze komunistične čete od severa in juga. V mestu je zelo veliko Evropejcev, ki so večinoma že zbežali, ostale pa ščitijo japonske in ameriške vojne ladje, ki plovejo po reki Jangtsekiang. Naša plava kri Riba pri glavi. .. Pariška visoka družba ima zopet svojo žalostno senzacijo, ki so jo skušali izprva potlačiti, ki jc pa sedaj razkrita. Stvar jc v kratkem naslednja: Lady Edmee Owen, vdova po 1. 1926 umrlem guvernerju na otoku Ceylonu, in ena najsijajnejših osebnosti pariške visoke družbe, je iz ljubosumnosti ustrelila ženo znanega radiologa dr. Gaslaud-a, s katerim je imela vdova nedovoljene odnošaje. Dr. Ga-staud ji je baje obljubil zakon, ko so sc pa pokazale posledice razmerja, jo je odbil. Nato se jc vdova odpeljala v vilo k njegovi ženi in jo ustrelila. Pravo obeležje daje temu dogodku šele osebnost lady Owen in njeno življenje. Ta dama je slovela po svoji lepoti, eleganci, razkošnosti in raznih norostih. Tako ie imela Zaro aga, 156letni Turek, ki na povabilo ameriške protialkoholne lige potuje po Ameriki. Zaro aga ni nikdar v življenju okusil niti kapljice alkohola. Do sedaj mu je umrlo 11 žena in ie Doročen dvanaistič. Ameriški državni predsednik Hoover podpisuje londonsko pogodbo za razoroževanjc na morju. Od leve na desno: senator Robinson, tajnik za zunanje zadeve Stimson, podpredsednik Curtis, senator Borah, državni tajnik za mornarico Adams, senator Watson. Plemstvo je svojo zgodovinsko vlogo po vsent svetu doigralo; vendar je bila ta vloga lako važna in je zapustila tudi meti Slovenci na kulturnem in političnem poprišču toliko neizbrisnih sledi, da je vredno pogledati, koliko naše krvi je bilo med plemstvom. O tem nam je poslal gosp. Ludovik Ši-vic, okrajni komisar v pok., naslednji zanimiv članek: O nekdanjem plemstvu v slovenskih pokrajinah je splošno razširjeno napačno mnenje, da jc v glavnem izviralo iz tujerodnih plemiških družin, ki jih je pošiljal v te kraje Karel Veliki in i>oznejši rimsko-nemški cesarji. Temu pa ni tako. V tistih Ramsay Macdonald v Oberammergau. — Angleški ministrski predsednik Macdonald je s svojima hčerkama dospel v Miinchen, odkoder odide v Oberammergau gledat pasijonske igre. davnih časih sploh ni bilo dednega plemstva, iz-vzemši razliko med svobodnjaki in nesvobodnimi. Vsekakor so posameznim okrogom načelovali uradniki, ki so se imenovali grofi; to ravno je bila izpočetka osebna služba. Družine, ki so do najnovejšega časa posedovale pravno plemstvo, so znatno novejšega izvora; na bivšem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Ogrskem pa so bile te družine po veliki večini slovenskega izvora. Te družine so za kake zasluge ali pa tudi iz političnih ali drugih razlogov prejele plemstvo ter so se ob tedanjih razmerah tako rekoč ob sebi germanizirale (nekaj podobnega — ne istega! — se je vršilo v Bosni in drugih južnovzhodnih deželah, kjer so se mnogi Srbi in Hrvati poturčili in postali age, paše itd.). Celo število tistih nemških družin, ki so se bile naselile po slovenskih krajih, še predno so imele plemstvo, in so bile povišane v plemiški stan šele Iti, — je neznatno in so, kar je zanimivo, večinoma že davno izumrle. — Neki del, čeprav neznaten, predstavljajo tudi doseljene italijanske družine, ki so svoje plemstvo tod in tam prinesle že s seboj; toda tudi ta imena so že na prvi pogled večinoma slovenskega izvora. O tem nas pouči kranjsko-stanovska plemiška matrika, ki vsebuje imena pravega deželnega plemstva. Od 465 vpisanih imen je naslednja brez na-daljnega raziskavanja spoznali kot slovenska ali slovanska ali vsaj takega izvora: Baselli-Bašelj, Be-naglia-Venalja, Benzoni-Benčan, Bisegh ali Wisegh-Višek, Ursini-Blagaj-Vršin, Bohoritsch-Bohorič, Bo-nazza-Bonač, Bucellini-Bučela, Calucci-Kalčič, Ce-sare-Cesar, Chiollich-čolič, Cliotek (češko), Chri-samitsch-Križanič, Chron-Hren, Cobcnzl-Kobencelj, Codelli-Kodelja, Colloredo-Kolovred, Coppini-Kopi-na, Coronini-Korenina, Chrobat-Horvat, Deu-Delo; madjarski Erdodv so se prvotno imenovali Bakae; Fabianlschitsch, Flach v. Flachenfeld-Vlah, Flod-nigg so se prvotno imenovali Bernik v. Peniburg, Fodran v. Fodransperg-Vedran, Fradenegg-Fratnik, Gall v. Kudolfseck, Gallenberg. Gallenfels, Gall v. Gallenslein, Galler — vsa ta imena so se prvotno glasila Gol ali Gole; Gregorianz, Grimmschtilz-Grimšič, Gussitsch, llaugvitz-Havgovec (češko), Jankovvitsch, Janeschitz, Jellouschegg v. Fichtenau, Jenko, Illiaschitsch, Juritsch, Jurischitsch, Kappus, Kattschitsch, Kazianer v. Kalzenstein-Kocijan, Ker-schaner-Keržan, Khisl v. Kaltenbrunn-Kisel, Kollo-vvrat (češko), Kovatschitsch v. Schmitthoffen, Lach v. Lachenheimb-Lah, Lažansky (češko), Lenko-\vitsch, De Leo v. Lo\venberg-Delev (to ime je po vaseh okolu Maribora zelo razširjeno), Lichten-thurn preje \Vichtelitsch v. Wichtenstein-Vihtelič, Locatelli-Lokatelj (deležnik od lokati), Lultan-lschitsch,Markwirtsch, Marenzi-Marenče, Matternigg, Mattaschitsch, Mauritsch, Mercheritsch, Michatscho-\vitsch, Mikolitsch, Mushlitsch, Mittoro\vsky (češko), Nikolilsch, Novak. Obritschan-Oberčan, Pagliaruzzi-Poljarovec, Petschovvitz, Petazzi-Petač, Podstatzky (češko), Pottigkh v. Pettenegg-Petek, Porcia-Prči-1 ja, Posarelli-Požarel, Premerau v. Premerstein-Premerl, Qualizza v. Quellenberg-Hvalica, Rakovvitz v. Reigersreld-Rakovec, Rasp-Rasip, Rossetti-Rože, Sauran-Zavrl, Scarlichi,škerlič, Schidanitz-Šidanec, Schiwkowitsch, Schukovvitz, Schurian-Žurjan, Seme-nitseh, Semuje, Sonze-Solnce, Struppi-Strup, Su-witsch, Szaparv-Sapar, Tadiollovvitsch, Talschniack, Terzi-Terčič, Thalnilscher-Dolničar, Zelschker-Ži-čkar, Tschimschitsch, Vega-Veha, Wodopi\vz, Wa-gen v. Wagensperg-Ogenj, Wallitsch v. \Vagensperg, Watz v. Watzenberg-Vac, Werneckh-Bernik, \Ver-tasch-Vertaš, Witz v. Witzenstein-Ujec, Oblak v. Wolkensperg, Vrbna (češko), Wudigna-Budinija, Wukowatschki, Zergoll v. Zergollern-Corgol, Zichy-Zič, Zierheimb-Cirjnn, Zucconi-Čuk. Vse to so samo imena iz deželne malice kranjskih stanov. Koliko pa je še drugih! Izmed mnogih naj omenim samo naslednja: Družina Windisch-Graetz se sama ponaša s tem, da je bil njen praded nezakonski sin koroškega vojvode Arnulfa, ki je bil, kakor znano, Slovenec. Svoje ime ima po Slovenjem gradcu, kjer Fodroczy-Fodrovčič, Jozsa do Nagy-Banya-Joža, In-key de Pallin, ki sami trdijo, da so potomci nekega staroslovanskega boga — in mnogo drugih. Do lu gosp. Šivic. Potemtakem smo dali Slovenci svetu poleg svoje rdeče krvi, ki je tekla v obrambo krščanstva in kulture, tudi obilo »plave krvi r, vsaj na zunaj cveta družbe. Kulturonosci med nami so bili ledaj naši lastni sinovi in -- če pogledamo stvar od le strani — naše lastne uši so nas jedle ... Danes stnnoskega plemstva ne poznamo več; tembolj pa velja plemstvo duha in srca — naj bi ga nam Bog dal obilo! Obvezna kopelj Po poročilu »Exchange Telegrapha« bo poljska vlada v kratkem sklepala o novem higijenskem zakonu, ki ga je izdelalo notranje ministrstvo. Med drugim predvideva ta načrt kazen za one poljske državljane, ki bi se upirali vsaj enkrat mesečno obiskati katerokoli javno kopelj, če nimajo priložnosti za kopelj doma. Balkanska himna Pariški listi prinašajo pogoje za natečaj, ki ga je razpisal pripravljalni odbor za pred-stoječo konferenco balkanskih držav. Odbor je določil več nagrad za novo balkansko himno, ki naj izraža načela edinosti in prijateljstva balkanskih držaV. izplačevala razen tega po več sto frankov dnevnega »honorarja«. — Ko je prišla lady Owen v zdravnikovo zasebno vilo, jo je sprejel tamkaj mladi Gastaudov asistent dr. Bernard. Miril jo je in navidezno uspel. Lady si jc s čipkastim robcem obrisala oči, a pod njim je skrivala majhen revolver. Ko jc vstopila v salon gospa Gastaud, je lady brez besede oddala nanjo štiri strele. Ko so jo aretirali, je dejala orožnikom: »Bodite previdni; zelo dobro poznam vašega policijskega pre-fekta in notranjega ministra.« Preiskovalnemu sodniku je dejala: »Samo svoj čas izgubljate, če me zaprete; kmalu bom zopet prosta.« — Je pač resničen pregovor, da riba pri glavi smrdi. Smešnica »Kaj pa ste tako obvezani, ali vas bole zobje?« »Da, revmo imam v zobeh.« »Aha, vidite, to je od tega, ker svoje zobe vsak večer polagate v mrzlo vodo.. Svetovno trgovinsko brodovje Po pravkar objavljenih podatkih Lloydovega registra je bilo registriranih pri njein v juniju 1930 na Vsem svetu 33.000 parnikov, motornih ladij in jadrnic nad 100 ton. V primeri z junijem lanskega leta je tonaža parnikov narastla za 148.000 tOtt, ra-naža motornih ladij pa za 1,468.000 ton. Nasprotno pa je padla tonaža jadrnic za 83.000 ton. V vseh državah, razen v Uniji, je tonaža narastla, V Uniji pa se je brodovje zmanjšalo z« 430.000 ton. Najbolj pa se jc povečalo brodovje Norveške (ž« 444.000 km), nadalje Anglije (za 272.000 ton). Brodovje Francije se je povečalo za 109,000 ton, liolandske za 147.000 ton in Nemčije za 141.000 ton. Delež posameznih držav je bil sledeč (v milj. 'on, v oklepajih podatki za 1914): Anglija in Irska 20.3 (18.9), dominioni 2.8 (1.032), laponska 4.3 (1.7), Nemčija 4.2 (5.1), Norveška 3.7 (2.0), Francija 3.5 (1.9), Italija 3.3 (1.4), Flolandija 3.1 (1.5). Unija (»morsko brodovje 10.0 (2.0), jezersko brodovje 2.5 (2.3). Od leta 1914 se je svetovna trgovinska mornarica povečala za 22 in pol milijon« ton, torej za 50 odstotkov predvojnega stanja: 1930 o8.0 mili), (on parnikov in motornih ladij, (1914 pa 45.5 milj. ton. Polovico prirastka odpade ha Unijo in Japonsko. Edlho Nemčija še nI dosegla predvojnega stanja, p« se mu rapldno približuje In je danes v svetovnem trgovskem brodovju že na 4. mestu, pred vojno p nje bila na 2, mestu, Pri nemški tonaži je še nadalje vpoštevati, da je kakovost in kapaciteta nemške tonaže bistveno boljša in večja kakor pred vojno. Nemški delež pri svetovni trgovski mornarici se je od srede 1929 do srede 1930 povečal od 6.1 na 6.2%, nadalje se je povečal norveški delež od 4.9 na 5.4%, francoski pa od 5 na 5.1%. Nazadoval je angleški delež od 30.2% na 29.9%, nadalje ludi delež Severnoameriških Združenih držav od 16.6 na 15.7%. Od angleške tonaže je 22.5% mlajših od 5 let. v Norveški celo 30.2% in v Holandiji 23.9%, Nove tonaže je v ameriiki pomorski trgovski mornarici samo 4.1 %. Letno se izgubi oz. desarmira cirka 2% vse svetovne tonaže, Nove knjige Konkurzi v julija 1930 Po statistiki Društvu industrijcev in veletr-govcov v Ljubljani je bilo v mesecu juliju razglašenih v celi državi 32 konkurzov (v juliju lani 73), od tega v dravski banovini 2 (7); prisilnih poravnav izven konkurza [e bilo razglašenih 24, od tega v dravski banovini o; odpravljenih pa Jc bilo 40 (32), od tega v naši banovini 2 (2). Večje Število konkurzov pa Izkazuje statisti' kn Jugosl. društva za zaščito upnikov v Zagrebu. Po podatkih društva je bilo razglašenih 88 konkurzov (luni v juliju 90); prisilnih poravnav pa 25. V prvih 7 mesecih I. 1. je po statistiki »a-gTebškega društva bilo razglašenih 443 konkurzov (700 lani), lore.j 257 konkurzov ali 30.7% manj. Najbolj sc jc povečalo število konkurzov v Sloveniji in Dalmaciji, nadalje V Bosni ter Hercegovini in Vojvodini. Zu polovico pa je padlo število konkurzov v Srbiji, nadalje je padlo tudi v Hrvatski. * Stabilizacijsko posojilo za Jugoslavijo. Kakor poročajo iz Londona, se pogaja jugoslovanska vlada s skupino angleških bank pod vodstvom ttothsctlil-dovega koncema za emisijo velikega stabilizacijskega posojila. Kakor se fluje, bo znašala pfVa iranša 2 milijardi dinarjev. Kakor smo poučeni r. merodajnih mest. zaenkrat te vesli ne odgovarjajo resflioi. . .„,,... Poraba umetnih gnojil. Po statistiki kmetij-skesa ministrstva jo /.naiflfa poraba umetnih gnojil 1 924-25 30.020 1925-20 34.085 1920-27 57.680 1027-28 85,460 1928-29 76.260 ton. Največ »e trosi superfosfil. ki ga V državi produ- f clrajo li l tovarne. Potrošnja superfosfata je narasla od 20.000 ton v 1, 1924./m mi 01.000 ton v lotu 1028 /'29; Nato sledi kalijeva sol. katere konzum ie naraste I od 14(X) na 7001) loti, poraba Tomaževe žlindre Jc narasla od 1600 lih 2500 1011. nadalje poraba Čilskega solilra od 1030 ilii 2200 ton. V manjših količinah se kolizUhiirajo §6! amonijev suU fat. cinartiid in katnit. _ . , Krojaški pflkrojcvalni Ifefaj v Brežlcrtll sfl iiepreKtcno prične v ponedeljek dne li,- avgu»ta ob 8 Zjutraj v risalhici meščanske šole. Ktlor se žer nI pifjallnta želi obiskovati tečaj alt kdof tflr svo-jo prijavo morebiti ne bi bil dobii odgovora, rtaj s« zglasi ob otvoritvi tečaju pri predavatelju g. IV, Kersniou. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Borza T)no 4. avgusta 1030. DENAR Današnji devizni tečaji so ostali v glavnem wtfcpremenjeni. Promet je bil le v treh devizah, od katerih je bilo še največ prometa v dovlzi Amsterdam. Narodna bunku je krilu vse povpraševanje. , ... Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2208.50—2274.50 (2271.50), Berlin 1848.25 bi, Bruselj 787.10—790.10 (788.00), Budimpešta 98» 10 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1005.90), Dunaj 797 43 bL, London 27-1.70 bi., Newyork 56.28 bi., Pariz 221.87 bi., Praga 107.18 bi. Trst 295.33 blago. Zagreb, Amsterdam 2208.50—2274.50, Berlut 1346.75—1349.75, Bruselj 789.37 bk, Budimpešta 987 05—990.05, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795 93—-798.93, London 274.30—275.10, Newyork 56.18-50.88, Pariz 220.67-222.87, Pruga 166.78-167.58, Trst 294.271—296.271. — Skupni promet brez kompenzacij 4,65 mili j. Din. Belgrad. Berlin 1346.75—1349.75, Budimpešta -000.00, Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 795.93—708.93. London 274.30-275.10, Newyork 50.18-56.38, Pariz 220.87-222.87, Praga 106.78-167.58, Milan -394.20-290.20. Curih. Belgrad 9.1275, Amslerdant 207.25, Atene 6.675, Berlin 123, Bruselj 72.05, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72,77, London 25.065, Madrid 57.60, Newyork 514.50, Pariz 20.2475. Praga 15.26, Sofija 3.78, Trst 26.95, Varšava 57.80, Kopenhugen 138, Stockholm 138.50, Oslo 138, Helsingfors 12.96. VREDNOSTNI PAPIR)! Tendenca za drjavno papirje jo bil« nekoliko fivrstejla, do prometa pa je prišlo lo v vojni škodi, in sicer le v promptui po 439.50. V bančnih papirjih je prišlo do prometa v delnicah .lugobanke po Izpreinenjeneni teoasu. Ostali papirji nespremenjeni. Nadalje je bil znaten promet v delnicah osješke Sočerune po učv ločujoči h so tečajih. Med industrijskimi papirji je bila nadalje zaključena po nižjih tečajih. LJubljana. 8% Bler. pos. 98 bi., T/k Bler. |>os. 87.50 lil., Celjskn 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 905 den.. Kred. zavod 170 den, Vevče 124 den. Stavbna 40 den, Sešir 105 den. Rušo 280-300. Zagreb. Drž, pup.i 7% Inv. pos. S7.»0— 80, agrari 54.75—55.50, vojna škoda ar. 439,50— 440 (439.30), kasa 430.50 don. 8, 430-439.75, 9.439.73 bi 12.439—490.75. Posojilo mostu Zagreba 75 lil, 8% Rlerovo pos. 97.25—98, 7% Blerovo pos. 86.50 —87.25, 7% pos. Drž. hip, banke 85.75--80.75, 0% begi obv. 77—81. — Bančne delnice: UavitH gora 75 d', Hrvatska 50 d.. KatollČka'38 b, Poljo 56-57, Kreditna 90 d, Union 101-198, Jtigo 77.50-78 (77.50), Lj. kred. 122 <1, Medjurtarodna 08 d. Narodna 8.150 d., Obrtna 36 d., Praštediona 907.50--910, Srbska 186 <1, Zemuljdka 185 d. - Industrijsko delnice: Nar. šum. 05 d., tlultmann 140—160, Sin vek« 61 d. Slavonija 20 d, Danlon 122 bi.. MP-terana Osjek 810-318 (310, 312.50, 315), Nar. ml. 20 d., Osj. ljev. 175 <1., Brod. vag. 110 d, Union 115—130, Vevče 124 d, lsls 33 d, Rugusea 370 d, Ocennla 205—225, Trboveljska 402 -406 (402, 400). Belgrad. Narodna banka 8.250 (10 kom.), 7% Inv. pos. 91—92, agruri 50—56.75, vojna škoda 452 —452.50 (452.50, 452, 452.25 ; 450 kom.), 8.450.50— 455, 12. 402—463. 8% BI. p. 100 bl„ 7% Bler, pos. 80.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 88.75—80 (10.000 dol.). Dunaj. Don. suv. jadr. 01,—. Wiener Bank-vorcln 18.—, Creditnnstalt 47,-U), tiHcomploges. 150.60, Živno 90.60, Union 28.50, Aussiger Che-misehe 169.75. Ruše 35.15, Mundus 157.50, Alplne 23.90, Trboveljska 49.75. Leykaui 4.05, Itlma Mu-rany 88,40. 12.5475, (valuta) 12,52. Dinar notira: na Dunaju (deviz«) 12.5475, (valuta) 12.32, Les Na ljubljanski borzi so lilli zaključeni 3 vn-potil hrastovih pragov. Tendenca nespremenjena, Žitni trg Svetovna tržišču, posebno pa Budimpešta, javljajo slabejeo tendenco, ki so odraža tudi pri nas. Producimti zadržujejo blago in na trgu til znatnejših ponudb. Položuj je miren, ker se pričakuje, da manevri besislOv rte bodo uspeli, V ostalem noti rajo; pšenic« aorniebflžkn 81 kg 1% 185, 80 kg 182,50, sp.bačka 177.50, bar. 80 k« 175; za kor. so zahteve na 182.50 backa nakladalna postaja; oves je neizpremenjeno čvrst, izredno drag Je jJivovar-ski ječmen, za katerega zahtevajo 195—200. Moka Je nespremenjena In stanejo boljlo znamke v Bački 3.30, slavonske pn 900-802.60 nakladalna postajo. Ljubljana. (Vse samo ponudbo, slov. post., dob, protnptlti, plač. 30 dni.) Pšellica bč. nuva 80 do 81 kg 1% 240—242.50. 79-80 kg 2% 235-237.50, 78—79» kg 2% 280—232.50, koruza b?. 172.50—175, ječmen novi sponll. 09- 70 kg 2% 170—172.50, novi o«. 00-07 kg 155-157.50. oves bar. 205-210, rž bč. 73 kg 2% 17o—172.50, moka og iz stare pšenico 405—410, i* nove 39&-400. — Zaključeno je bilo M) vagonov pšenice, Tehdertca zelo čvrst«. K,.vi Bati, Pšenica 79/80 kg buč, 172.30-175, gornjeebae. 177.50—180, blič. Tisa šlep 180—182.50, aonijebdn 170-172.50, sr. 78 kg 165—177.50, ko-ruM bal1., sr. 180—182,50, ladja Dunav 125-130, "avguiHt' 132.W—137.50, b«n. t*i.50—127.50, moka ttftP. S 07.30—100, OStftln neizprelnenjena, otrobi b»C„ si', bnn, 92.50 —97.50. Promet;' 53 vagOrtoV pšenice, 3 vagone ovsa, 4 vagone Jfejjinena, 20 vagonov koruze, 20 vhgoiiov niolie,. 50 vngotioV otrobov. Tendenca n»ilzpremehjertiu Budimpešti«. Tertrielira inlačlia. Promet srednji. PštMIk'« okt. 18.30-18.50, zaklj. 18.30-18.31, marc 19.90—20.20, zakli. 10.90—10.91, rž oktober 12.10—12.37, zaklj, 12.0B-I2.il, rtladi 19.40—13.65, Zttklj. 18.35—13.40, koruza avg. 16.40—16.45, zaklj, 1H.4O-10.4I, M*)it. 16.60. linij 16,58—10.72, zflklj. 16,00—16,70. tfanSit avg. 18.50. A • I Živina 1)una|ski goveji sfcleni. (Poročilo tvrdke Kduard 8a'borsky & Co„ Dunaj.) Na- zrostl trg jo bilo pripeljanih 2204 goved, iz Jugoslavije 158. Na koiltutlillčliotll Irgu p« je bilo 26 poljskih goved. Cene: VoU najboljši 1.85-1.90, 1. 1.60—1.75, ll. 1.45-1.55, III,'1,35-1.40. krave I. 1.40-1.00, II. 1.12—1,35, biki 1.30—1,50, Itlavnn Živina 0.7o— 1,00. Tendenca: živahna. Cene so v splošnem poskočile za 5 grOšev. Hmelj Srednjeevropski htneljski urad v Zateii C. S. K. je izdal poročilo o stanju hllieljskih nanadoV v Srednji Evropi, ki je pa zelo optimistično. Za .Jugoslavijo navoja poročilo sledeče podatke I Kljub ponovnim padavinam je zaradi aliilno vročine in močnih vetrov posebno v lahki zemlji rastlina zelo trpela radi solncu, kur je v zvezi z nizko nočno temperaturo zelo oviralo ruz-voj rastline. Ce se upošteva zmanjšanje hektarskega donosa ln redukcije površine, se lahko računa na polovico lanskega obdelovanja. Stnnje rastline v celi Vojvodini in Sremu Je zdravo, vendnr le srednje krepko razvito. V najboljšem slučaju srednji donos, pač pa dobre kvalitete. Cenitve velikega števila producentov znašajo 11 — 13 stolov po kg, tako da Je tia površini 1.300—1,400 ha 17— 20.000 »lotov. Nekateri producenti so svoj goldiug žo obrali. Produkt je gladkozelen. lepo razvit. Pozni hmelj bodo zaželi trgati od 15. avgusta dalje. Ii službenih objav Amortizacija. Nn prošnjo /nidtir Janeza, posestnika i/. Vol. Mengša št. 29, se uvujn postopanje zu amortizacijo hranilno knjižico Ljudske posojilnico v Ljubljani št. 72.019 r. vlogo 2500 Din i»n ime Žnklur Anton, ki je bilu prosilcu bajt ukradena. — Okrtljtio sodišče v Kamniku. Dra/.beni oklic. Dno «). avgusta ob polde-vetih bo |>ri sodišču \ sobi štev. 9 dražba nepremičnih; zemljiška knjiga Marno, vi. št. 169. — Okrajno sodišče Laško. Drnžbcni oklic. Dne 20. septembra I9"0 ob poldevelili bo pri sodišoii \ sobi šl. 5 dražim nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jurij nad rinjem, polovica vi. št. 32. — Okrajno sodišče Loško. Objava. Cilk Kmerik. delo vete ir Ceninccv. Je potepuh in delomrzne/.. Občinu no odgovarja za njemu dane podpore. — Občinski urad (icpinci. p. Pctrovci. Poziv upnikom. Zadružna /vozu v Celju, r. /. r. o. /. v likvidaciji se jc razdrtižilo in zato v smislu S 40. zadružnega ztikoiui poziva svoje upnike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve 11« naslov Zvezo slovenskih zadrug (zu Zadružno zvezo v Celju«, Ljubljana, Pružukova ulica št. 11«. — Likvidatorji. Emest Claesi Flachskopl. (Uvod je napisal lil krtligo ilustriral Fall* Tlmiflermanns. — Insfcl-Ver-lag. Leipzig.) Redkokdaj pride na knjižni trg knjiga, ki je prav žn mladino — in zalo seveda enuko mikavna za odtasl^ ljudi. Lvo, flamski pisatelj C 1 a e s |e napisal klasično mladinsko delo našega čusa. Ustvaril je celo vrsto povsem novih, doslej nelzrabllenih tipov, ustvaril po resnični predlogi svete brabantske dežele primerno in neprecenljivo dragoceno atmosfero za svežo, z vsemi preka-njenostmi modernega pripovednika neopazno prepleteno, a vendar pristno in arhaično košato, skratka klasično mladinsko povest. Njegov »Flachs-kopf-< bo kmalu prištet h galeriji mladinskih herojev svetovnega slovstva. Felix Timmermanns, čigar ime nam je znano kot najbolj zveneče v krasno razvijajočem se sodobnem flamskem slovstvu, pisatelj, slikar in fant od late po božji volji, je Clae-lOvo knjigo ilustriral s perorisbami, a napisal ji je tudi prelep uvod, iz katerega posnemamo sledeče besede: »Flachskopf je povest zmagovite mladine, in lo |e gotovo poglavitni razlog, da nam jc ta knjiga tako ljubo. Duh Lisice zvitorepke in UIU11-sptegla žtvl v nji: bodi pogumen in marnikaj ti bo odpu&čsno. Radi imamo povesti, ki nam dajejo, česar sami nimamo ali kar smo morda izgubili.« »DrUllna«, ki Izhaja v Gorioi že drugo loto in se glede tehtnosti gradivu v kulturnem in prak-tičrto-gospodarskem pogledu lepo razvija, prinaša v julijskem zvezku sledeče prispevke: Na čelu nadaljevanje zgodovinskega romana iz šestnajstega stoletja Magister Anton, ki ga pUe Ivan Pregelj, nato Vojno balado (Gregor jlrastnik), Janku Os-walda: Drobiž iz Idrije (z dvema ilustracijama), pesem Stnnka Javora: Noč na gmajni, nadaljevanje Petra B, Kyneja vesele povesti iz ameriškega življenja Denarja ko listja; Mirko Avsenak, nadarjeni mladi pesnik in pisutel), priohčuje zanimivo prozo Osmrtnice, S. Jatnšek je prestavil iz italijanščine F. Filippijevo črtico V gorskih skrivnostih, — »Družina« prinaša nadalje nov odlomek L Mihajlova Zapiskov s poti, zanimive podatke o iibruhu svetovne vojne ter zgodovinski spis prof. Rada Bad-narlku: Za staro pravdo. — Prijetnega, poučnega iu zabavnega čtiva vsebujejo zadnje strani pud za-glavji Ognjišče ter Pisano polje in Uganke zndosti. —• Lepo Izbrane so tudi slike — poleg ilustracij tekstov in fotografu po naravi, vidimo F. Kunče-vega Blagovestnlka, M. Lungusovo Vnebovzetje, Ivana Čarga Idrijske rudarje in Orača (s stopnišča v Škerlovi hiši). Film z našim miljejem Slikovitost naših pokrajin, posebej Bosne, Hercegovine in Dalmacije, je v zadnjih letih že večkrat služila ža bazo posameznim tujim filmskim družbam pri snemanju. Za letošnjo jesen hi zlino več tujih, posebej nemških filmskih podjetij pripravlja serijo filmov, ki bodo ne samo po scenskem ozadju, aiupak ludi vsebinsko naši. (lovori se celo 0 ton-lilmU s snovjo Stankovičevo Koštatie.. 0 tem kasneje. To dni se jo mudil v Belgradu zastopnik berlinskega filniskoga podjetja Noro , g. Aleksander Sedaj odhaja v Bosno, v Sarajevo, v Moslar ln Dubrovnik, kjer namerava končati svoj že zamišljeni filmski tekat za film z naslovom N'a lepem plaveni Jadranu . 8nuvll0 bo obsegal avanturo (ljubezensko) mladega jugoslovanskega častnika z neko filmsko igralko « scenskim ozadjem v več dalmatinskih mesti h in v Belgradu, Od vseh filmov z jugoslovanskim ozadjem jo doslej najbolj uspel na llubu posneti folm Finance velikega luieitn s llanv Liedkejein v glavni vlogi. To Jo ollo pred nekaj leti. Lelos pa smo /.budili v sVetil splošno zaliilnanje. Posebno pozornost obračajo filmski režiserji jugoslovanskemu glasbenemu iolkloru, ki še izduleč ni izkoriščen. Purumouut in Fo* film sin poslala svoje oksp^dieljr Specljalno v oHjentalski nadahnjene kraje tiuše države (Sarajevo, Mostar.) Tudi zastopniki nemškega ltege\vnld-ftlma so vršili fotografska snemanja v istih krajih. G. A. Aleksander so je Zelo ugodno izrazil o naših naravnih lepotah in naši pesmi. Posebno ga jo zanimalo jugoslovansko kolo , Iti po svoji mirni plastiki prekaša celo posamezne španske narodne plese. Če mu nameravani nemi film Nu lepem pla-Fcm Jadranu uspe, bo 1111 zimo prišel silefnat Sian-kovičevo -Koštano., in sicer za lon-f i I m. To bi bil prvi ton-fllm /. našo vsebino. Zelo Verjetno jo, du bi glavno vlogo prevzela onu naših igruvk. Tehniški del filma bi se moral dovrševatl v Budimpešti, kar ne, bi bilo najugodneje. Omenjam še. da je. g. Aleksander r.brul zadnji čas ves mogoči notni malerijal naših narodnih in umetnih pesmi iu ga poslal v Berlin svojemu filmskemu koinpozltorju v sllldij iil obdelavo. Ob koncu naj še, povOin, dn se zadnji čas vodi akcija za graditev filmskih zgradb večjega obsegu. Za tareii Je i/,brano nuše dalmatinsko primorje. (i. Aleksander se je toplo zavzel za ta načrt in nt Izključeno, da v nokaj letih dobimo evropski llolly-vvood s sedežem na jugoslovanskem Jadranu. To bi bila na vsak način nujuspelejša reklama za lepote u«še države v širokem svetu. T. P. Savinjsko pismo Razni hudomušnežl so pred leti trdili, če sc srečata dva Savinjčana, jc prva beseda *Dober dan«, druga pa »kakšno ceno pa ima ali bo imel hmelj«. Danes seveda so se razmere nekoliko spremenile, vemo že naprej, da bo cena nizka, zdi sc pa, da tudi hineljska rastlina to sluti ter v tej užaljetio-sti tudi ne kaže pravega veselja za rast. Savinjska dolina postaja vedno bolj priljubljeno letovišče, |>osebuo za južne brate. Povsod dobra pitna voda, bistra voda Savinje kar vabi kopalce, okrog in okrog go/dovl za Iz prehode. Polne zveze Imamo tako ugodne, da se lahko vsako uro potegneš na eno ali drugo stran z vlakom ali avtobusom. Skoro v vsaki vasi imamo po par letovi-ščarjev, še več pa bi jih lahko bilo, da so na razpolago stanovanja. Med večjimi skupinami omenjam samo skupino skavtov, ki je stanovanjsko vprašanje rešila najbolj enostavno ter laborijo na prostem v PariŽljah tik za Savinjo. Na Polzeli v bivši tovarni je nastanjenih nad 70 dijakinj zagrebških srednjih šol. Upoštevaje, da je tujski promet lahko za nas lep vir dohodkov, bo Ireba v bodoče na to panogo obrniti več pažnje. S priredbo stanovanj, prijazno in solidno |X)slrežbo ter primerno reklamo bomo lahko dotok tujcev precej pomnožili. Več skrbi bo še treba posvetiti snažnosli in okusiiosti naših stavb ter naše hiše obdati z zelenjem in cvetjem. Tudi javna poslopja nc smejo pri (cm izostali, V zadevi javnih del moramo beležili letos lep napredek. V območju doline se grude ozir. obnavljalo letos kar štiri cesle. Zgradba ceste Polzela-Vclenje se bliža koncu ter bo jeseni že izročena prometu. Obnavljajo in popravljajo se ccstc Šmartno ob Paki-Nazarje, Si. Pavel pri Preboldu-Tr bovlje, Žalec-Zabukovca. Kot pastorka pa je državna cesta Celje-Vransko, ne več cesta, ampak skupina j«m, katere vpijejo po gramozu iu popravilu. Prošnja dijakov Ker na lom meslil že dalje čusn sporočamo slovenski javnosti vse, kar Jo v /vozi gllnliuzijo v M. Soboti, podamo ob tej priliki tudi Prošnjo dijakov«, s katero se potom »No-vilio« (.i?, t. lil.) obračajo 11 ti ulctuihijfto kroffe 111 ua javnost sploh. Prošnja je sledeča: šolsko leto je za milni. Po pravici povemo. du sn vlšješokl / neko bolestjo \ srcu spominjamo uu preteklo leto. No bomo razlagali, s kako negotovostjo smo ga /ače.li in kaj vs< doživeli. Naposled so In stvari, ki so minulo in hvala Bogu. Važno jo to, kar bo prišlo. Kdo nuni da na to odgovori' kdo nam more / gotovostjo povedati žo danes, du višji ia/.rodi ostanejo? 1/ srca bi 11111 bilj hvaležni. Ravno tuko bi bili hvaležni tistemu, ki bi nam /e danes luogol povedati, da bodo višji razredi radi ru/.nlh ukolščin začasno prenehali, Naj se nam nihče ne čltdi, Nu splošno vzeto /,a nas ni bistveno, bolno li nudili j e\ a I i šolo V soboški gimnaziji ali 110. Bistveno je. tla čimprej iloznanio, knko bo. Treba so vživeli v naš položaj. Potrebne so 1111111 vesele počitnice. To vesolje nntn kali grozna negotovost. Z iiaiiii pn trpijo ludi miši starši. Letina jo slaba, denarja tli. Ako bolno morali iti drugam in to pravočasno zvemo, tedaj stopimo v slik /. znanci In prijatelji, ki nam bodo šli ua roko. du si poiščemo primerna stanovanja itd. V zadnjem trenotku bo to nemogoče. Dobra stanovanja bodo zasedena in mi bolno na yosli. Danes je štlidiranje • /oln rosna stvar. Mi so. tega zavedamo. Prosimo torej vse listo gospodo, ki so so do sedaj s toliko ljubeznijo trudili za našo gimnazijo, nuj se zavzamejo za stvar. Samo 0110 želimo: čimprej doznati, ali višji ru/.redi ostanejo ali 110.4 V prošnji je izražena vsa tragika našega dijaštva. ki s strahom gleda v bodočnost in 110 ■ ve, kaj g.1 čaka. I\ njihovi prošnji se pridružuje vsa Slovenska krajina, kol' jo želja nas vseli, da so vprašanje obstoja višje gimnazija čimprej — in ugodilo — reši, Iz društvenega življenja Cerknica. V nedeljo, 10. avgusta 1930, prfreA tuk. katol. prosv, druStvo rta žnpnijskem dvorišču — v slučaju slabega vremena v dvorani prosv. društva — javno prireditev ob 3 popoldne. Nastopi tuk. tneSalii ln moški pevski zbor z bogatim sporedom. Vmes prosta zabava, šul|iva pošla itd. Sd-deluie godba luk. gasilnega društva. Vljudno vabf — aibor. Šport 8K Ilirija. — Redna seja kluboveg« odbora danes odpade. — Trening nogometne sekcije, bo za skupino L v sredo iu petek, za skupino ll. danes Iu v čelflek. Junlorske pokalne tekliie se nadaljujejo v nedeljo 10. I. Mi. — Tajnik. HK Trata v Ljubljani. Fantje in dekleta la Henlpelerske prosvete. ki se zanimajo zn upori, no si ustanovili samostojen športni in družabni klub ?, imenom Trstu . Ker imajo svoj športni prostor olj vojašnici na Vrazovem trgu na nekdanjem vo-| Jaškeill Vežbrtlišču, lo jo s travo poraslem svetu, | ho si nadeli spurlno Ime Tratit . Ta zelena trata je lepo obzidana s krasno ograjo in ima dva vhoda. Da se športni prostor celodnevno izrabi, se je 1111 tej trati oddelil poseben kot zn otroško igrišče. Tam vlada od jutra do večera živahno razpoloženje. V jami z, mivko grade nebotičnike in vrtajo tunele, so žogajo, igrajo plnk-poiik, rta razpolago je osem gu^alniir, ki so v dolu cel dan, poleg tega se izmišljujejo vemožhe otroške igre. In vm lo na sollicu in svežem zraku, ločeni od pogulHi-nosne, cesle In drugih prometnih nezgod. Za starejšo mladino jo postavljenih več naprav za različne igre z žogo, vso vrste skoki v višino in daljino. Mečejo disk in kroglo, kolebajo na krogih in drogu, igrajo na rusko kegljišče 111 kroket. Zabavo in gibanja dovolj 1 Ni pn dovoljen surov nogomet, kar je bilo /,11 prborito mladino huda borba. Surovosti ni pto«lora liu Trati ! živahno je vrvenje v popoldanskih in večernih ur«h, ko pridejo na Trato starejši člulii iz uradov in delavnic. Nastanejo mnogo fnale skupine in .so vsaka zase zabava. Možakarji pa halinajo ali vržejo karto ali keglajo. Muniice pa ogledujejo svojo mlade/, in krote pfekorajžrte športnike na gilgalniiah. Ko lia-stane mrak In se poleže vročina, »npojejo športniki ludi pur pesmic. Ta nedolžna zabava je zelo poceni. Zn r, Oln mesečno se eela družlun 1. očetom in materjo ter z vsemi olroci zabavajo in kropo na svežem zraku in solncu. Kogar veseli lo življenje, nuj pride med ntis, kjer ni razlike med starostjo ali poklicem. Razvedrilo vselil! Skupina 20 članov je pred tednom odrinila rt« morje na otok Rab. Tam se Tratarji zabavajo z vodnim spovlotn — plavanje in veslanje! Pišejo nam. da se imenitno imajo; lo Jim tudi verjamemo. Želimo jim do konca bivanja obilo solnčnih dni! Radio Sreda, 6. avgusta: Belgrad: 10.00 Katoliška služba bo/ju I2.45 Koncerl radio kvarteta — )y.30 Cilre 20.30 Komorna glasba 21.45 Večerni koncert radio orkestru - šaljapin poje (plošče). Butlapcst; 17.00 Citraški koncerl 18.35 Plošče 19.15 »Uospa oberstova«, enodejaitka 21,30 Lahka in zabavna glasba nato ciganski orkester. Dunaj; 20.00 Koncert citraškega orkestra. — 21.20 Pevski koncerl — 21.50 Vijoiiftski večer — 22.35 Večerni koncerl. MIlan: 12.15 Lahka glasba 10.35 Mladinska tira — 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče — 19.30 Zabavna glasba 20.40 Iz operet. — Praga: 10.'J5 Ruske pesmi 20.00 Narodna glasba — 21.00 Narodna glasba 21.00 Koncert. Laiigenberg: 20.00 Koncerl radio orkestra 21.00 Pod mečem. Slušna igra. Nato jazz-orkeslcr. — Rim: 13.30 Lahka glasba 17.10 Simfonični koncert in plesna glasba — 21.02 Uambu«, opereta. Berlin: 21.00 J. S. Bachov glasbeni večer. Kalovice: 18,00 koncert radio iz Varšave — 20.15 Ljudski koncert (Varšava). — Toulouse: 19.00 Španske narodne pesmi — 19.40 Vojaška glasba 20.15 Iz raznih operet — 21.00 Koncert komorne glasbe. — M. Ostrava: 17.00 Koncerl iz Bratislave nato prenos Iz prage. — Leipzig: 16.30 Koncert 20.15 Koncert 22.30 Plesna in zabavna glasba. Sreda. 6. avgusta: Opoldanski program odpade 18.30 Ohcetna godba Magistrov — 19.30 tJra dobre knjige: Zbrani spisi Ivana Cankarja (proles. Fr. Koblar) — 20.00 Staroangleska glasba, igra ga. Osterc-Valjalova 21.00 Prenos z Bleda 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 7. avgusta: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, ploiče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Plošče. 19/30 Otroška ura, ga. Oabri-jclčlčeva. 20.00 Prenos iz Salzburga: Scrcnad«. 22.00 Časovna napoved, poročila DVRROUGIIS \W\M flilCIlINI (OHPANY. DETROIT IM PODRUŽNICA LJUBLJANA / STROJI ZA SEŠTEVANJE, RAČUNANJE IN KNJIŽENJE VLJUDNO JAVLJA CENJ. ODJEMALCEM, DA SE OD 1. AVGUSTA 1930 DALJE NAHAJAJO PISARNE IN MEHANIČNA DELAVNICA V GLEDALIŠKI ULICI 4 TELEFON ŠTEV. 33-47 MALI OGLASI Vsaka drobna vratlcc* l'SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|il oglas -'.st^i 3 Din. Oglasi nad devet vrsllc ae računajo vlii. Za odgovor znamko! Na vpraian|a brez znamke ne odgovar|amo! 1 ajTT 3 1 Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom in šivanju, želi mesto v kaki večji trgovini v večjem kraju na deželi. - Ponudbe pod štev. 8521 upravi »Slov.« Šofer trezen in zanesljiv vozač, išče službo. - Naslov pri •upravi -»Slovenca« pod štev. 8733. Gospodična z 8 letno trgovsko prakso išče primerne službe. — Prevzame tudi malo trgovino v mestu ali na deželi. Naslov pove uprav. »Slovenca« pod št. 8813. ilužbodobe Čevljarski pomočnik starejši, dobro izvežban, sc išče takoj k vdovi Alojziji Montanari, Slov. Konjice 128. Službo dobi poslovodja, ki |e dovršil pred kratkim podkovski tečaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8788. Mesar, pomočnika mlajšo moč, sprejmem takoj. Pismene ponudbe poslati na Alojzij Ambro- žič, mesar, Gorje. -~--- Čolnarja ki je zmožen voziti s pli-tvico po jezeru, potrebujem od 15. avgusta do konec septembra. Pismene ponudbe na: Hotel Štarkl. Bled. Krojaški mojstri, šivilje in pletilje! ki nimate časa v sezoni, vdeležite sc sedaj krojnega tečaja, ki se prične 8. avgusta. - Pomočniki, pomočnice, nešivilje tudi vi izrabite priliko in se ga vdeležite, da boste za jesensko sezono lažje dobili službo. Ker imamo general, zastopstvo modnih listov anglo-francoske modne krojne akademije, sc bo že v tem tečaju poučevalo po najnovejših jesenskih modelih, brez katerih Vam ne bo mogoče delati moderno garderobo. — Za učence brezplačen ponavljalni tečaj. Brezplačna reko-mandacija služb. - Krojno učiiišče, Generalno zastopstvo modnih listov Ljubljana, Stari trg 19. stanovanja Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kabinet in pritikline, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8696. ( Šoferska šola I. oblast, kune., Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnje. 2 sobi in kuhinjo oddam tistemu, ki posodi 40.000 Din proti garanciji in obrestim ali brezplačno stanovanje. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sigurnost«. Dvosobno stanovanja mala kuhinja, sutercn v novi suhi vili oddam mirni družini z odraslimi člani. Naslov v upravi lista pod št. 8814. Elektr.-stroj. zadruga v Šmarci pri Kamniku, želi oddali v najem za daljšo dobo kakemu resnemu obrtnemu ali industrijskemu podjetju svoje prostore z električno ali vodno gonilno silo do 12 konj. sil dnevne izrabe po primerni ceni. JKa. Ci k forn Kaliklora zobna pasta Vam da bele zobe in svež dihljaj« Zaloga: DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. 2HEB2 Iščem za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko-larčeva 3/1, Javna dražba prostovoljna, se nadaljuje Majhno hišico v Ljubljani ali neposredni bližini, kupim. Prevzamem tudi prevžitkarico v dobro oskrbo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Marija 17«. Majhno hišico z zemljiščem za trgovino ali gostilno v prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upr. lista pod »Cena in opis«. 1335 BB Kupim; kompletno staro dobro ohranjeno izložbeno okno jutri, v sredo in četrtek, z roleto (150—160 cm X ob 9 dopoldne v Kapi- j 120—130 cm) in enaka teljski ulici 3, dvorišče, j roletna vrata (200-205 cm ' X70-80 cm). Ponudbe na < v. V* ... Posestva Prodam posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, na katerem se lahko redi 15 glav živine, zraven tudi mlin na tri tečaje, vse tik okrajne ceste in 20 minut od postaje. Več se poizve pri lastniku Jože Bokal, Poljane, pošta Kresnice. Stražar, Domžale. Bencin motor 3-4 konjskih sil, mali za prevažat; za pogon mla-tilnice, tudi vse skupaj kupim. Pismene ponudbe s ceno na Franc Cirič, Koračice 3 p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Vsakovrstno Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženierska pisarna Tehnični biro »Tchna- v Ljubljani — Mestni trg 25/1. 3 vogalne parcele v bližini električne železnice, po 800 m1', se ugodno proda. Pojasnila: Ljubljana, Zaloška c. 21. itnsinfe I po naivišjih cenab j ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wollova ulica št. 3. Novo zidana hiša 2 sobi in pritikline z vrtom sc proda: Gozdna 76, Pobrežjc pri Mariboru POSREDOVALNICA Iv. Godina, kupi Fran Pogačnik Lubllana, Dunajska c.36. III Pletilni stroj skoraj nov št. 8/60, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod št. 8811. Proda se po nizki ceni novo, moderno orehovo politirano pohištvo za kompletno spalnico. Cenj. ponudbe na naslov: Jernej Sitar, Šmihel pri Novem mestu. Paviljon y Eternitom krit, na ve-seličnem prostoru ljubljanskega velesejma se z inventarjem vred zelo ugodno proda. Informa-cie pri Fr. Kham, Miklošičeva 8 ali urad ljubljanskega velesejma. Otroška posteljica z obema modrocema, še dobro ohranjeno, poceni naprodaj. - Zajec, Coj zova cesta 1 /II. Kočijo ; eno- ali dvovprežno pro-i dam in par kompl. koma-Maribor, Tattenbachova ; tov. Naslov pove uprava alica št. 19/1 j »Slovenca« pod št. 8821. proda : --" Vcleposcslvo, 89 ha le- Damsko kolo pega gozda, 18 ha pr- omaro, zofo in mizo, vse vovrstnega zemljišča po- dobro ohranjeno, poceni leg žaga in mlin, z bo- , proda drž. mojster Ni-gatim inventarjem. Cena ckovvski, Ljubljana, Du-1,700.000 Din. najska cesta 64. Več traverz pelmeterskih, premer 42 cm, zakovanih, uporabnih tudi za mostove, se proda. VpraSati je pri tvrdki »Orient«, Dunajska cesta. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cene oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424 31 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telelon _28—20._ Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Lopa pripravna za branjarijo, se ugodno proda. - Informacije: »Riba«, Gradišče št. 7, Ljubljana. Izdeluje harmonije vsakovrstna popravila in uglašanje klavirjev in cerkvenih orgel - Tramte Anton, Škofja Loka. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različ. tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Poseben oddelek za popra vila. Uglaševanje in po pravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge zavode izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. - Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ui. 5, Rimska cesta 2. II Obrt Moško kolo napol dirkalno, znamke »Avtomoto«, malo rabljeno, proda Hočevar Peter, higijenski zavod v Ljubljani, Zaloška c. 2. Lončene peči visoke in krušne, štedilnike z oblago domačih ali čeških belih tablic -Vam nudi pečarija .'erko, Črnuče. — Solidno delo! Najnižje cene! Mrtvaške krste ima vedno v zalogi Jernej Sitar, Šmihel pri Novem mestu. Lanene tropine in draga krmila nudi najcenej Veletrgovina žila in moke. A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. NECK-oue češe in aparati za vkuhavanje so prispele. FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. OGLAŠUJTE SLOVENCI Čudežni Balzam Pošljite še 20 lončkov Radio - Balzama, ker so ljudje zelo zadovoljni. - .SpoštovanjemI Franc Maček, čevljarna, Dol. Logaec. — Rešite se tudi Vi: kurjih očes, žuljev, bradavic, trde kože, izpuščajev, bul itd. z Radio Balzamom, brez nevarnosti, brez noža, ki je že marsikaterega pokopal. — Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje. Dva lončka 28 Din, trije lončki 40 D. Pošlje: R. COTIČ, Ljubljana (Šiška), Kamniška 10a. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pDeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. mTR1BUNA" F. B. h., tovarna dvokoles In otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška c. št. 4. Autotaksi - Hočevar Novo mesto-Kandlia Telelon št. 18 Opozorilo! V noči od petka na soboto dne 1. in 2. avgusta t. 1. sta mi bila ukradena iz gostilniške sobe gramofon s 25 ploščami in harmonika. Gramofon znamke »Columbia« je imel sledeče plošče: Valen-cia, Naprej v Ljubljano, Odpri mi dekle kamrico, Donauvvellen itd.; harmonika pa označko Fr. Ban, NassenfuB. — Event. kupce opozarjam tem potom na firmi, ki ju nosita ukradena predmeta. V tem slučaju, da bi kdo ponujal predmete z omenjenima znamkama, naj se ga naznani pristojni oblasti ozir. tuk. žandarmerijski postaji. Pripravljen sem porav-nati nastale stroške in plačati nagrado. V Mokronogu, dne 2. avgusta 1930. Kolenc Franc, gostilničar in trgovec. (Dravska banovina.) Pridobivajte novih naročnikov! jfbJ .g — > -33No§ S t» M ) R2!3.» * J» o o . | .f>Q£ | 1 § 15 s ° ■SJ Q Q . « O! -S .9 ® ° r< i (Sodobna zgodba.) Hitreje je Mihaelu utripala žila, ko je pričakoval odgovora. Težko bi bilo dvomiti, da govori tam kdo drugi in ne sam poglavar Ming Vang Tang, torej mož, ki ga je že dvakrat videl v prav značilnih okolnostih. Jasno jc bilo, da je Kitajec, kakor mnogi njegovi rojaki, mnogo potoval in s? je angleščine naučil po svetu. Toda, kaj pa je tisto, k čemur je priganjal Lovreta? Kaj bo neki Lovro odgovoril? Lovro pa sploh ničesar ni odgovoril. Nekaj časa sta oba molčala; slišati ni bilo prav nič drugega kakor gusarjeve stopinje, ko jc korakal ob kletki gor in dol, pa še te so se le šibko slišale. »Molčiš, prase! Trdovraten si! Le ija kaj se zanašaš? Moja trdnjava je daleč proč od krajev, kjer se gredo tvoji rojaki tirane. Pri moji veri: ne bo dolgo, pa bomo vse pobili in pregnali in Kitajska bo ostala le Kitajcem! Tu nimate nobenega prijatelja, vaš brat je tudi daleč, torej ni nikogar, da bi vas rešil!« »Vaš čas pa tudi poteka. Storite, kar zahtevam, pa vas oprostim in z varnim spremstvom pošljem v Mako. če pa me odklonite, potem vas bom res tudi izpustil iz kletke, a lc zato, da izgubite glavo! Odločite se torej! Samo malo odloga vam še dam in prisegam vam pri ireh verah: ako se v tem času — ne povem vam, koliko ur imate še — ako sc v teku roka, ki je znan samo meni, ne odločite in me ne ubogate, ne boste nikdar več videli svoje domovine, ne svojih prijateljev, ne svojega brata! Ali mi boste zdaj odgovorili?« Zopet vse tiho. Niti ena beseda ni prišla iz Lovre-tovih ust. Zato je ropar svojo barvo spremenil. Iz ust se rnu je vdrla cela reka strašnih, surovih kitajskih psovk. Ko pa je ves svoj strup izčrpal, je odšvedral. Mihael je stegnil vrat in videl, da je korakal možak preko odprtega kraja in izginil v barako na-; sproti kletki. Čas je torej, da odide. Odloga ropar ni označil; j morda jc bil dolg, morda kratek. Zato mora posku-siti, da reši brata takoj! Pa kaj, ko je bilo že tako ' pozno, da je bila zora blizu in ni bilo mogoče do naslednje noči ničesar več storiti! Mihaela je grozno mučil strah, da se ne bi vrnil, ko bo morda že prepozno! Vse je bilo tiho. Splezal je na zid in preko njega j ter se začel plaziti po razpoki v poševnem zidu. Tu i pa se mu je pod nogo utrgal kos ometa. Zdrknil je | po zidu in ker se ni mogel ujeti, je spodrsnil, se , strkljal preko skalnatega pobočja ter butal od skale ; flo skale. Zaropotalo je in z groznim pljuskom je treščil v jezero. 27. Slučajno srečanje. Lo Fing je medtem čakal ob poveznjenem čolnu in postajalo mu je vedno bolj tesno pri srcu, ko so iz minut narasle ure. Le kaj se je pripetilo temu noremu Holandcu, ki je vkljub vsem svarilom gonil svojo, da mora prodreti v utrdbo gusarjev, ko so se jih vsi drugi tako zelo bali? Prav zares,« je odvrnil kmet sam sebi, »prav lako neukrotljiv je kakor bik, če nima v nosu obročka!« Ne enkrat je zapustil svoje skrivališče pod čolnom ter se oziral po jezerski obali ob trdnjavi, ki se je kakor črna gmota odražala na temnem obzorju. Na ušesa so mu prihajali šibki glasovi, ki pa niso kazali zmešnjave in razburjenja; gotovo pa bi nekaj takega nastalo, ako bi vlomilca odkrili. Če pa Holandec ni šel v trdnjavo, kje pa potem je in kaj dela? Lo Fing je smatral zvestobo za sveto dolžnost. Mihael Tromp je bil njegov prijatelj, zato je čutil zanj nekakšno odgovornost. Ko je končno mesec zašel za trdnjavo, ni mogel Lo Fing nič več držati rok križem. Potolažil se je s pregovorom: ./Umrl boš ali pa živel, kakor ti je usojeno,« in se splazil proti skupinam skal ter skozi temo bulil čez vodo. Sprva ni videl drugega kot gladko steno trdnjave. Toda ali se ni na steni začelo nekaj premikati. Pri-držal je sapo. Ali se slednjič vendarle vrača pustolovski Holandec? Naenkrat pa mu je temna stvar izginila izpred oči. Čez nekaj trenutkov je zaslišal pljusk. Holandec. če je on, je gotovo padel; sicer bi bil stopil v vodo brez šuma. Brez obotavljanja je vrgel kmet suknje raz sebe in zabredel v jezero. Tako se je torej moglo zgoditi, da se jc kmalu nato Mihael prebudil iz nezavesti na skalni polici nad jezersko gladino. Lo Fing pa se je sklanjal nad njim. »Ali je moj spoštovani prijatelj hudo ranjen?« je zašepetal kmet. »Mislim, da ne. Spodrsnilo mi je, pa sem se udaril na glavo. Ste šli za menoj, gospod Fing?* »Takoj ne, pač pa potem, ko me je začelo boleti srce. In prava sreča je bila, da sem prišel prav tedaj ko ste padli. Priplaval sem do vas, ko ste se potapljali in sem vas potegnil iz vode. Zdaj pa morava odtod. Ali boste mogli plavati?« . Moral bom pač poskusiti, vi mi boste pa pomagali. Saj v trdnjavi pljuska menda niso slišali?« »Mislim da ne; vsaj nič ni kazalo na to. Pojdiva!« Za Jugoslovansko tiskamo v Liublianl: Karel Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Franc Kromžar-