Z Goriškega. »Tovariševo« uredirrštvo ie k zadnjl peticfri našega deželnega društva dostavilo sledeče opomnje: 1. Nam1 se te zahteve ne zde pravilne. Organizirano učiteljstvo ne sme1 niti za las popustiti od zahtev vsega avstrijskega učiteljstva. ki hoče in mora imeti svofe plače enake pla:čam državniih uradnikov. S popustljivostjo v teh skupnih zahtevah ie kršena solidainost in ie boj silno otežkočen! Kaj poreče naša Zaveza in: slovanska Zveza? 2. Sklicujite se na § 56. drž. šolskega zakona! K prvi opomnji omenjamo. da se s temi! začasnimi zahtevatni za to zasedame deželnega zibOTa goriško učiteljsko društvo ni O'dreklo' skupni zahtevi vsega avstrijskega učiteKstva za en-ake plače z državnimi uradniki. Formuliral' je društven odlbor te predloge le zaradi začasnc regulacije, da se zenačijo dohodki vsega učiteljstva v eni in isti deželi z ozrom na draginjske doklade v italijanskih okrajih ter na petletnine mlajšega in sta>rejšega_ učiteljstva. To je le prvi korak v našeni boju, da se odstranijo dosedanie diference v plačah učitelistva enega okrajia proti drugemu in pa krivične petletnine, ki niso ¦bilie urejene. odkar obstoja učiteljski stan v pokneženi gTOfiji Ooriški-Oradiščanskl, s pravičnim merilam. To' ie začasni minimunn, da smo> opo^orili naše deželne oče<te na krivice. ki se godc stareišemu učiteljstvu in — kar moramo pribiti ravno zaradi dTaginjskih doklad — tudi sloveriskemo učiteljstvu. S temi predlogi se torej zenačijo učiteljske plače sama v naši' deželi. ker vsaj učitelji ene dežele moTamo poirdarjati' z demokraško himmo: »Bratje vsi enaki smo!« — saj nam reže kruh z enako neusmiHenostio (! v peticiji ravno zato z usmillenostjo) en in isti gospodar, t. j. deželni zfoor. Končno' nas pa tudi oblagGdarjajo i enakimi dolžnostmi in nain kratiio enake pravice! S tem izvajanjem torej so opravičene zahteve v peticiii pod točko 1. in 2. V točki 3. zahteva peticija 351etn« službovanje, ki je utemeljeno že v osnovni državni šolski postavi: v § 56. ki se glasi: »Vsi stalno nameščeni učitelji in poduči?telji, ki imajo izpričevalo učne usposobIjenosti' in tako tudi njih vdave in sirote imajo1 pravioo1 do1 pokojnine ter irai se v tem oziru z njimi sploh ravna po tistih pravilib, ki veljajo za državne uradnike; pri tem je treba šteti tudr tisti čas. katerega ie kdo. dovršvvši preizkušnio O' učni usposobljenosti, prebil na javnr šoli začasno nastavlijen. Ta § pač govori tako iasno1. da bi lahko danes nastopili s polno pokojnino vsi učitelii v deželi, ki so dovršili 35. službeno leto. Dežela bi iim po teh določbah morala določiti1 polno pokojnino. ali pa bi1 jo tirali do c. kr. upravne sodnije. ki bi gotovo priscdila zmago učiteljstvu nad deželo, ki tako po mačehovsko skrbi za svofe nafboljše otroke. To mora sedanji deželnr zbor tudi priznati, ker dru^ače se ne more otresti tolikokratne obdolžitve, da skrbi naša dtežela po mačehcvsko za svoie uči- i teljstvo. Tudi k točki 4. nekoliko besed. da bodo vsi tovariši vedeH. kako je preišnii1 de- J želni zbor sestavlial zakon, ki upošteva I stairarino v pokoinin-o. Namenouna je tako skrpucal ta zakon. da ne bo nikda,r predložen v sankcijo. aka se ga ne popravi v smislu vladtrih zahtev. Skoraj gotovo bo rrooral romati zopet v plenaim d-eželm; zbornrce. kjer ga morajo prikrojiti po vladnih d-oločbah. Tudi to ie bilo potreba povedatr sedanjfon deželnim očetom, ki baje imajo 'botjšo in resrieišo voljo urediti uči-, teijske plače. Kdiko učkeljev čaka z nestrpnostjo te sankcije? Oprarvičenost takega zaikona je sama po sebi umljiva. Saj vendar mora hneti streho nad seboj tudi učitelj, ki je štirideset a-li v smislu § 54». osnovnega državnega šolskega zako-na 35 let shižboval v jaivni službi v blagor občine, dežde, držaive tn svoiega na-roda. Kolika usmiljenost (!) se zrcali v dosedanfrh naših d^ežeinih zakomtih d-otočbah. ki odtekajo učitetiu stanovanfe (aii stanarino) pod krščansko streho. ko je izčrpal pri vzjjoii miadine vse svofe tetesne in duševne moči. Radovedtii smo, ali bomo mogti rečj tudi tem dežetnim posla-ncem. »Src nimaio!« Upafmo. da ne! Kotično v 5. točki peticije zahtevano zvršanje stana-rin je umiiivo samo ob sebL Sam predsednik deželnega društva, tovariš Bajt. mora plačevati za stanovanje večjo najemnino, nego preime Po svoji trtači za stanarino. Toliko v pojaismto, da se wi s to društveno petrcijo kršrlo stanovsk-s solidarnosti v smislu zahtev naše Zaveze. slovanske Zveze in vsejra avstrijskega učiteljstva. Opozor-Ho se ie na-š tkwi — in baje w srčnem čuvstvovarthi ptem-enitetjši deželi zbor — na nekatere krivice. kr se Kode ttčitefetvu njegove dežede. da Jih odpravi in da d-okaže. da oklepa vse svoie učiteHstvo z enako tjubez-nito in da ustvari enakost v njegovih plačaih! Na uspehe našega stanovskejfa boia stnemo upati z vso gotovostjo. ako sklenemo svojevrste in vstopiio v naša okraifna; in deždno dmštvo vsi — prav vsj učitelji in učttelji-ee do zadrijega čhana naiega stanu v vsi doželi. V stanovskih zborovanlih Pa več ognja in pozitmieršega defa za naše pravice m v ta namen: »Vsi na krov!« Morali bomo prrrediti shod1 vsega deželnega učiteljstva slovenske rn italrja-n^ce narodnostK povabrti vse deždne poslance in giasno manifestirati naše pravice in težnie vsega avstriiskega učiteljstva. ki solidarno zahteva enake phče z d>ržavnimi urajdniki'. Tako napravtm.O' in naša Zaveza v družbi z slovansko Zvezo in avstriiskrmi »Zvezami« poreče. da srm goriški učltelH hrabrl bofevnlkl za svoie pravice. V ta namen pa tovariži in tovarfeice: »Na de'to povsod, v domačih vaseh, tudt pri' polrtiki in sodelovanju pri našem časopisju! Le zavihtite peresa vsi in z uma svetltm mečem dosežerao naše stanovske pravice v podni meri!« '