Tečaj XIV. List 42. gospodarske., obertnijske in národsk Tïhaiajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po počti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. V Ljubljani v saboto 24. maja 1856 i Českega upeljanc d r e vj e t r eb i t i g rekel gosp. Rautner ktere velij 5 ospoclarji zoper to požrešno žival u Iz obcnega zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. maja. (Dalje.) Potem so prišli na versto predlogi , ki so jih nektere družbi ne podružnice zboru v razsodbo in sklep podale, nika prestavile v slovenski jezik Novomeška podružnica, novo oživljena po iskreni priza- var so na ta predlog odgovorili devi sedanjega gosp. prošta in po hvalevredni pripomoći ver- bilo pi lih domoljubov te okolice, od ktere bomo pozneje več pove- v „ podarjem, da vsi morajo n c ; take postave s če ne, ne morejo p potrebne or » izgovoril, je pridni opraviti ; zato je željo naj bi N tisti sostavek Gosp L omenjenega cas deželni pogla i ako bi se pod , da tudi oni mislijo, da bi del oneíra sostavka natisnil Novicah zastran postavu ega delà pa bi bilo treba dali. je nasvetovala: naj bi se učitelji ljudskih sol v ako kmetijska družba isli da bi tud P nas taka po našo družbo jemali brez predpisanega let nega pla- stava dobra bila, da svoj nasvèt predloži deželnemu pogla-čila, ker oni, z mladino po deželi v vsakdanji zavezi, za- varstvu , ktero bo gotovo storilo, kar je sadjoreji v prid morejo veliko veliko pripomoći v napredek umnega kmetij- Hvaležen je sprejel zbor to stva v vseh njegovih razdelkih, ako že v mlade serca ce- otovilo. Gosp. Smidt je kazal potrebo večkrat nega obéra n ja go s en c, ker go pi jo malo po malem take vednosti, iz kterih kdaj utegne iz- senc je več ple ktere imajo svoj čas. Dr. Bleiw V . rasti drevó umnega gospodarstva, kterega korenin a je je přistavil, da človeška roka zamore sicer veliko veliko spoznanjé, da tudi kmetijstva se je treba učiti in da tudi storiti in da pridno in večkratno oberanje gosencje kmetij s tVo napreduje od leta do leta. dil svèt podružnice novomeske in sklenil: naj take telje, kteri zaslužijo to čast, podružnice vsako leto zboru naznanjajo , da se bojo brez letíiega odrajtvila vzeli v dražbo z vsimi pravicami, ki grejo pravim družbenikom. Zbor je po ter- potreba, pa pozabiti ne smemo tistih živalic, ktere je modri aril kot naj bolje pripomočnice, in to V • UC1 Stvarnik člověku vsťv posebno tice pevk so tice, imamo, ne loviti tičev vsaki čas in jim ne pobirati gnjezd rekel je , da postavo sicer >a zaliho s Pođružiilca da lepa ta postava na papirji premalo spol- m e n g i š k o svoje prepricanje, da naj krepkejsa pripomoć za povzdigo Ka mni s ka je razodela zboru nuje djansko; treba je tedaj, da prosi kmetijska družba za • V • v 1 • > . V . . — t pelj e vanj bstoječih postav po mestih in s a d j o in murboreje je nauk y ljudskih solah. p0 kmetih. Gospod dvorni svetovavec grof Hohenwart Da se pa ljubezen do toliko koristne sadně in murbine reje je h koncu teh pomenkov omenii, da več še kakor postav uname v serci šolske mladine po kmetih, je treba jo in prisiljeno delo zamorejo v tem pomagati poduki in dobr izgledi, in da naj več v tem zamorejo storiti duhovni go živo prav enmalo podpihati z dařili, ki naj se dajejo fantičem, ki pridno nabirajo sadne peške in sicer kažejo, da jih veselé drevesca. Zbor je spoznal, da je ta svèt res prav dober, in je sklenil, naj tudi kmetijska družba kaj pripomore, ga v djanj i poterditi ; sklenil je tedaj zbor, naj družba vsako leto 50 izti-sov tistih bukev, ki so jih gosp. fajmošter Zalokar pod spodj in pa učitelji po deželi (Dalj sledí.) Gospodarske skušnje. ? naslovom „umno kmetovanje" spisali in ktere je družba na-tisniti dala, po šolah na kmetih razdeluje; teh 50 lično vezanih bukev naj se pa izročí visokočastitemu skofijstvu da jih razdeli vrednim učencem po šolah na kmetih. - Pri ti priliki, ko je bilo rečeno, da od šolske mladosti po kmetih je naj več prida pričakovati za povzdigo sadjo-in murboreje, ker stare kostí se ne dajo lahko omajati k potřebnému napredku, je bilo pa tudi omenjeno, da otroci v šolah se zamorejo le tedaj sadjo- in murboreje naučiti, če jo učitelj sam dobro zastopi, zakaj kdor sam ne zna, ne more druzih učiti. Perva potreba je tedaj po tem takem, da so vsi učitelji ljudskih sol v sadjo- in murboreji dobro podučeni. Ker je v Idrii ene leta že pripravniška šola za prihodnje učitelje ljudskih sol, in ker se sliši. daje (Mladi oves in mlada merva ništa konjem vselej škodljiva). Mnogi gospodarji mislijo, da mlado senó in mladi (frišni) oves škodujeta konjem ; pravijo , da jih rado po nju kolje. Francozki vojni minister je ukaza! naj se skusi mlado senó in mladi oves pri več vojaških ko- 7 njih, in res so skusali to pri vec konjih. Skušnje so učile, je bila prav mlada merva pokladana, je le da konje, kterim takrat klalo, ako se jim ni dajala določena vsakdanja ker pa ko- rnera, ampak so je snedli, kolikor so hotli, njem mlada merva posebno dobro diši, so jo požrešno jedli in po tem jih je klalo. Kadar so pa konji pravo mero nove merve dobivali, jim ni nič déia, tudi mladi oves jim ni škodoval. Usmiljen v ti idriški šoli vsako leto več pripravnikov kakor v ljubljanski, nauk sadjo- in murboreje se pa tam ne razlaga kakor v Ljubljani, je zbor enoglasno sklenil, c. k. deželno Kdor pa hoče dobro živino imeti, mora lepo ž njo rav-poglavarstvo prositi: naj blagovoli to reč tako uravnati, da nati; saj je to le njegov dobiček. Ne bom govoril tù od neumnih gospodarjev, kteri tega ne zapopadejo. Le v iz- Kmet brez gospodar z živino gospodar za-se. dober živine ali pa riba brez vode, je vse eno. blagovoli to reč tako uravnati tudi v Idrii se bo razlagala in djansko učila sadjo murboreja pripravnikom ljudskih sol. da in Pomenki o sadjoreji so sprozili se nektere druge svete, kteri so s sadjorejo v ozki zavezi. Gosp. katastr, inšpektor Rautner je podal zboru list nemškega časnika ..Frauend. BI. u ki ga mu je gosp. dr. Eisl izročil, v kterem časniku gled hočem tukaj pristaviti, kako nekteri pametni možje pri oratvi ravnajo, kakor mi je star mož povedal, ki je sam od mladih let to skusil in se zadosti prepričah On prime vola ali konja za grivo in pravi: „moj voliček ali konjiček, le pojdi lepo gori pa doli4'. Kadar orje, pa tako poje, in ži- stojé zaznamovane oštre postave , ki so v nekterih krajih vina veselo delà brez pretepanja ali vednega kricanja nad njo, 100 Tako lepo navado imajo že zdavnaj P o lj a n c i, da pojó otroke , kakoi ali žvižgajo, kader orjejo, in živina pohlevno orje. Nekteri Ijubcik siktera človeška mati! Rastlina svojim tako pojo : Dolga mi je njiva, Huda mi je gospodinja, Hej, hej, hej, hej, hej ! Volek hej, hej, hej ! ( to se pri vsaki versti ponavlja) Pomagaj nama Bog ln Marija iz nadlog. Hej, hej itd. Od kraja do kraja Mati potico vsaja. vse zepe napolni z brešnom njih, S* J natlaci pod Eni ste svete Trojice, Drugi ste Marije Device. suknjo krog in krog človeške matere pa ne er je le kaj prostora. Nektere ejo kar nic dati svojim otrokom Hej, hej itd. na pot, nektere pa toliko, da njih Ijubčike teža jim nalože mislijo v svet stopiti En Di te sveťga Antona, ste druz ga Patrona Hej, hej itd. nih dobrot ze zadusí na pragu, ko Rastline tudi ne delajo nikakoršnegi otroci azločka med svoj Ugl y vsak toliko dobi, kolikor mu je treba tačas, kader se ne more sam delati. Mi pa se živimo od moke, ktera ni nic di H hej itd Sonce mi gorko seje, Naj po plecah dobro greje Hej, hej itd. kor brešno ? kterega je dala njih živež v zemlj užega, ka-rastlina svojim otrokom za pervi Od kota do kota Mati pece kokota Hej, hej itd. Ljubi moj rogi na Nama bo odtodi iti, Se muham v senco skriti. Hej, hej itd. Ogled po svetu. Kitajsko ill Ritajci. (Dalje.) Kitajci so maj hne postave, v kratkih hlačah in širokih ✓ Mi dva boma pila vina Hej, hej itd. Lepi moji štirje voli, Ki niste nobeni moji. Hej, hej itd. Vrocina je velika, Naj že muha pika ! Hej, hej, hej, hej, hej! Hej volek, hej, hej, hej ! Ž flastlina. jopah, zakljem enaki, obriti so čez in čez po glavi, le dolga kita jim iz temena visí (kita pa ni kitajska, ampak tartar-ska sega, in jim le od zdaj vladajočih carov zapovedana), svitlih, drobnih oči so, pokriti s širokim klobukom, čevlje nosijo na kveder; Kitajke so skor ravno tako oblečene, kakor možki, njih noge so čuda majhne, zato ker jim stopala v nežni mladosti proti podplatu zavijajo, lasé pa imajo čudno Spisal Janez Tušek na Dunaji v Cez zeleno listje se XII. dvigujejo olispane in polne zlatih buck. V neki vasi sem vidil tudi veliko poslopje, ktero sem mislil, da je kaka cerkev misijonarska; zvedil pa seru. da peresca, kterim pravimo : je kraj, kjer se Kitajci razveseljujejo , in da se mu pravi cvet n a kupica (Kelch) in cvetna kro na. Te peresca „smgs s o n gu, to je kar pri nas gledišče. Znano je, da ločijo cvet od njižjega listja i pa ga tudi varujejo in ode imajo Kitajci zalo dramatiško slovstvo; mnogo njih drama vajo. Nar imenitniše delo cveta je, več ali manj célic, ktere tiskih del je prestavljenih v latinski, francozki in angležki so v spolu razločne. Te célice se narejajo v organih ki jezik, in po teh so se z zahodnimi deželami bolj soznanili so sorodni z drugim listj em. V sredi cvetne krone so pr as n e Igiajo pa ne, kakor pri nas samo zvečer, temuč štiri dní nitke, ktere nosijo prašne mešičke. Ti mešički imajo v zaporedoma od jutra do večera. V sredi so bili ljudje, kteri sebi veliko okroglih célic, ktere se potem, ko je mešiček radi zastonj tudi kaj vidijo, na stranéh pa so bili bolj ime- počil, iz njega usujejo, da jih veter na vse kraje raznese. nitni, in na odlocenem kraji so bile ženske, kterih pa nisem Na sredi cveta je bunčica sostavljena iz sadnih peresic, ktere smel dosti ogledovati, ker Kitajci niso tako mirne kervi. pokrivajo od več kožic obdane mehurčike. V teh mehurčikih kakor mi. Blizo 1500 gledavcov je bilo, kteri so svojo za se razvija kal. To se pa še le zamore zgoditi, ako pride dovoljnost do njih cvetni prah. Včasih so ženski cveti na drugi glasno ploskaje razodevali. Kitajci prav radi igrajo in vsi zamaknjeni v igro ne slišijo in ne vidijo, kar se krog rastlini kakor inožki ; ne bilo bi tedaj lahko mogoče, da bi njih godi. veter, ki cvetni prah raznaša , ga vselej ravno tudi na ženske cvete prinesel. Tako bi pa rastlina ne mogla semena roditi, in ako bi se to dostikrat ponavljalo, bi pošlo celo pleme. Narava je pa že za to skerbela, da nobeno rastlinsko Zapustili smo Whampoo in podali se proti Kantonu. med plodnimi travniki, zasaje- Reka se valí v nizki strugi pleme ne pogine Mnogotere ž i v a 1 i c e, cebele in druge, nimi s sadnimi drevesi. Kadar voda upade, so bregovi polni napol nazih ljudi, ki ribe poberajo; po močvirji pa ostudni, oguljeni bivoli gazijo do vampa. ki iz cveta na cvet letajo med serkaje, tudi prenasajo iz Tii in tam stojí na bregu kak tempelj Jos u posvećen rastline na rastlino cvetni prah, kteri se jim je obesel (Jos pomeni to kar bog in je pokvarjena beseda portugiska ne porajta dio s). Postal sem pred enim teh tempeljnov, kteri je bil na nožice. Mnogih pripomockov, ki jih clovek še ne se poslužuje mati narava v svoje namene; vse v na- iz granita sozidan, z visoko streho polno zmajev in druzih v prid celemu čudnih stvari, znotraj pa so bili natlačeni maliki mnogoverst- godi ravi se po volji niodrega Stvarnika stvarjenju; nobene stvari ni brez velicega prida za občinstvo. nih podob. Pop, star in nesnažen mož, sedé pri mizi je zdaj Ko so se po spolu razločene célice snidile, se v sredi kadil zdaj pa rajž jedel. Opravilo njegovo je, z zvoncem sadně bunčice začnejo célice množiti v mlado rastlino, zvoniti in po bobnu tleči, vsak pot, kader pride kaka po- ktero bi lahko imenovali rastlinsko zalégo. Ta zaléga, božna duša v tempelj molit ali svece kupovat, ktere domá obdana od mnogoterih jo odevajočih kožic, se imenuje seme, svojemu maliku priziga. V tempelj pridsi vtakne svece v Kadar rastlina dozori, se seme od nje loci in v zemlji kalí posódo s peskom napolnjeno, prižge zlat popir, ter se izraste v novo rastlino, ktera se sedaj vsled priro- se verze na přivleče iz žepov mnogo majhnih malikov, ter jih treši i kte jene močí po svojem razvija. Tudi za r a z š i r j e il j e semena so mnoge naprave rili navadni clovek ne porajta. Zivalim, ki živijo od rastlin, se lasasto seme obeša na dlako, ali pa gré ne povžito skoz-nje. Velikokrat ima seme nežne tla, ob zemljo, poljubi tla, ali pa ni prerokovanje po godu glasilo. serdito gleda v inalike, ako se Bližej ko smo šli h Kantonu , vec znamenitih stvari je bilo viditi. lasice krog sebe, ktere ga delajo lahkega, da ga veter odnese. Mnogo znamenitega se najde Bil sem v Kantonu, v svetu novih čudežev, vedne pre- ft Vse, Neptunovi, vertí membe, nepokojnega življenja, blišobe in siromašine. pri rasti, cvetu in sadu kar je cloveski um znajdel, da kljuba moci rastlin, pa hitimo proti koncu spisa in meša tukaj se v taki različnosti, da ni boljše žive po Kal přejme od matere veliko butaro célic, ktere naj dobe kaosa, kteri je starodavne case obdajal, ako bise ne ji v mladosti, ko začne kaliti ? si u žij o v živež. Vsaka rast kazala sem ter tje iskrica nove omike. Ne verujem da bí lina daje svojim otrokom toliko živeža seboj na pot življenja, se kje na svetu kaj enacega ulovio biti. Ce pridemo, na da se lahko preživé toliko časa, da zamorejo si sami «lu- priliko, v London, je vse skoraj po enem kopitu, tukaj pa žiti vsakdanji kruh. Koliko skerbnejše so rastline za svoje je nepopisljiva različnost v vsaki in med vsako rečjó. Vès 167 narod živí tukaj na vodi. V colnih se rodé ljudjé, na col- zera u renčati. — Vse pride, pa ravno tako hitro tudi mine, nih dopernašajo svoje leta in na colnih umerjó. Reka je posebno če člověk po železnici ferčí ! Hitro smo jo doVača njih svet, coin njih domovina. (Waitzen) in do Palotě prižgali, četert ure pozneje smo Komaj sem v mesto stopil, me je čeda Kitajcev obsula, ze na kolodvoru pri Peštu z voza lezli. ^ovoreča mešanco kitajskega in ansrlezkega končnice: „si, sing in ong", Rad bi bil jezika vse na sel to mesto ogledavat, toda sem imel vožnjo že do Solnoka vsak se mi je priporočal plaćano, zatorej se mi ni varno zdelo, pol ure deleč do me- imenitnosti skazovati in da bi o priložnosti ptujega tička do sta se podajati. Enmalo pred petemi smo jo že čez kecke- dobrega oskubil. Štacuna pri štacuni stojí in če morejo m esko pustinjo proti Solnoku brisali. Zastonj se okó na kterega noter privabiti, zapró vrata za njim blagom skazuje se mu ; in blago za r „«i« ujmi, i» v«e straní ozira, kje bo kak hrib zagledalo; še drevesa sko tergovci pa so živi judje , pa rej ni viditi celih 14 milj, namreč noter do Solnoka ne, pa tudi nič ne zameriio, če se jim na pol ali še manj jobljubi. tudi pri Solnoku ne druzega kakor milo nebo in ravno polje. Ulice so vse ozke in strehe iz ene straní na drugo Ko smo se v Solnoku ustavili, je bila že terda téma ? bilo molé, da še solnce ne more skozi sijati. Vpitje je tako, da je ze osem. Ker od tukaj naprej železná cesta še ni nare člověka ušesa morejo boleti. Zdaj pride imenitna svojimi služabniki, zdaj spet procesija gospa s in tudi posta le samo pisma do Vélikega Varadina slepih beračev, ktere jena, prevažje, je bilo treba v gostivnici prenoćiti. Za dragi dnar kak otrok vodi, in ljudi nadležjejo , da je sila. Na enem smo bili slabo postreženi; sobe so nam, kakor je tù navada, oglji igrajo , na drugem sedí med množico prerokovavec; s kravjekom kurili. Drugo jutro sem bil že na vse zgodaj na plošo risa smešne podobe, prerokovavnebesede izgovarja na nogah; mikalo me je reko Tiso viditi. Želje so mu bile ponosno, ktere so vedno dobrega pomena, da mu vesela mno žica nameće dosti darov v klobuk. hitro spolnjene , ker sem koj iz vežnega praga neizmerno Perva skerb mi je potem bila, kak voz po- vodo zagledah ce v. Nobenih rokodelcov pa ni več med Kitajci kakor briv- iskati. Kmali sem imel voznikov na zbiro, toda nobeden ni hotel peljati spod 100 forintov (gold.) K sreči se nas je šest Brivec nabase svojo truzico na herbet in se na ogelj ulic ustavi. Koj ga ima v pestéh moža, kteri se želi po snidilo ? da smo skupaj en voz najeli. Mislil sem , da se mladiti. Skudelica in kratka debela břitev se mu sveti v bomo za tak drag dnar saj v prostorni kočii peljali, pa rokah; lasé spravlja marlj y ker Kitaj jih adi kupujejo kaj se! Dosihmal se nisem imena znajdel za tišti šencani za gnoj. Kmalo je včs v penah , in člověk res ne vé y ali bi poterpežljivost brite občudoval. © ali umetnost in pridnost brivčevo likega Varadina Bukve se prodajajo kar zunaj pri hišah in so prav herbte. Sedmero kónj je že vpreženih bilo, spredej voz, na kterem je bilo treba celih 22 milj — noter do Vé- kozjo molitev moliti; nar beržej bi se dal z mesarskim vozom primeriti, samo da je imel pletene zadej dober kup. Ker Kitajci radi beró, imajo tudi pisatelje v veliki časti. Ženske prečitajo čudovite kupe romanov. To pa še ni vse. Lepotije in gizdosti se vidi na cente ; 4, tudi nasa berkvarija je bila že naložena; al ni nam drugega kazalo kakor peš iti, zakaj konji so sam voz komaj ker so se kolesa do pest v blato pogrezovale. to. kar iz Kine v Evropo in naše kraje pride, solezametki Nikar naj nihče ne misii, da je S o ln ok imenitno mesto y Kitajcev. Ne bo verjel, kdor vsega sam ni vidil. (Konec sledí,) lz Novicar iz avstrijanskih krajev. V élikega Varadina na Ogerskein 10. maja. znamenito je pac, toda le zavoljo neizrečenega blata, v kte rem bi člověk in živina lahko poginila. Da ljudje zamorejo Oil dar ene veze do druge hoditi kadar dežuje , ali pozimi ka se zacne sneg tajati pri hišah naredé berví; kadar se pa dva na takosni bervi srečata, se morata po bratovsko ljubiti ter se eden k drugemu stisniti, ako hočeta obadva čuda! da „Extra Hungariam non est vita; si est vita, non est ita" na bervi ostati. Soin ok zavoljo kupčije slovi, ali po našem jeziku okrajšano : „le naMadžarskem se dá živeti" stanovnikom njegovim za dobre poti in ceste celó nič mar je star ogersk pregovor. Na ta pregovor sem mislil, ko sem se ni; pa tergovec ne gleda na to , kaj je občja potreba, 16. svečana 1.1. na dunajském kolodvoru v voz železnice vse- teinuc mar mu je le za to, kar mu mošnjo polni, temvec » del. Hitro smo Bec (Dunaj) za herbtom imeli, in ko ni bilo sem se v en ako je Abrahamov sin y in to so tergovci v Solnoku do ma dunajskega Golovca (Kahlenberg) več viditi, kot stísnil, ter sem jel novo življenje v obljubljeni madžar- od enega kraja do lega vsi. Tisa je bila takrat neizmerno široka, tako, da se drugega vidilo ni. akoravno navadno y ski deželi premišljevati. Jutro je bilo precej merzlo y III nima veliko širjega vodotočja kakor Sava. Cez veliki curek cez moravsko polje je brila oštra sapa Od Beca do derží lep most; ker pa po navadi vsako spomlad in jesen Požuna (Pressburg) se ne vidi druzega posebno imenit- velika povodinj pride, je od mosta naprej 2 uri dolg nasip nega, kakor predert hrib, skoz kterega vožnja kake tri ali narejen, kteri je na nekterih krajih predert, da more voda stii i minute ter pí. V Požunu smo nekoliko postali, da y odtekati. Po verhu tega nasipa smo morali celi 2 uri smo drugo priprego in druge vozove dobili, potem pa smo kakor blisk čez „malo ogersko ravnino" derčali. Železnica tukaj le memo malo vasi peljá, zavoljo tega so tudi postaje rekel je, da nektere leta po skorej do kolena po blatu gaziti, naše kopita so nam pa v čolnu prepeljali. Voznik se je hvalil, da imamo dobro pot, 14 dní ni mogoce od Solnoka redke. Blizo ceste ni nobenega hriba viditi, proti severju naprej potovati. Cez 2 ure smo vsi spehani do neke kmecke se pa od delec male tatranské gore kažejo. Vasi imajo po gostivnice (čarde) prišli, ker smo se enmalo oddahnili terse več sto sploh zidanih hiš, toda so le nizke, in do malega z vinom in kruhom okrepcali. Ko se je tudi živina neko vse s slamo (bičevjem) krite; hišno zidovje ne more ravno liko spočila, smo se na voz vsedli terse jeli po de breci n ski pustinji peljati. Tukaj ni nikjer nobenega hriba, se dre prevec terdno biti, ker večidel je iz blata in slame narejeno, kar živo priča, da kamenja in lesovja ni blizo. — Pri Granu vesa skoraj ni nikjer ugledati. Komaj pa smo se pol ure dolgocasna planjava neha, in odtod naprej se ob desnem bregu Donave noter do Buda-Pešta gne za gricom, hrib peljali, bilo je že treba z voza iti, da smo mogli dalej priti. Ni se dalo dobro razločiti , kje je prava pot, ker je dober za hriboui dviguje. Res tako prijetnega kraja kakor je strelaj na široko vse razvoženo bilo. Preden smo do perve granska okolica, celo pot od Beča do Vélikega Varadina postaje v Tor ok št. Miklošu prišli, smo mogli naj manj y sam nevem, koliko nisem vidil. Clovek se ne zamore dosti prečuditi, ko hi- 6krat z voza lešti ; ustavili smo se pa porna široko Donavo in na njenem desnem bregu veličansko krat, da je voznik z lopato kolesa iz blata odkopoval. Pre- škofa z dvema zvonikoma in vi- nočili smo v nemški gostivnici, kjer smo se sopet prepričali, da v ogerskih čardah mošnja kaj lahko jetiko dobi. — Drugi cerkev pervega ogerskega soko kupljo proti nebu stermeti zagleda; od leve straní voda Grana v Donavo teče. Dokler se ni železnica od levega večer smo spali v Karcág-u, poglavitnem mestu Kuman prevec v kraj zavila, sem v eno mero proti Granu brega stermel; nehoté sem jel Huberjevo skega y zadnjo noc pa v Baránd-u, v judovski kercmi, pesem od „bleškega je kjer ni bilo drugega živeža dobiti y kakor cernega kislega kruha in pa tako kislega vina, da smo se jeli eden drugemu pačiti, ko smo ga pokusili, — cviček nam je tako usta na-križem vlekel, da je bilo joj! Spat je bilo tedaj treba brez večerje iti ; drugo jutro smo za odhodino mervico žganja in kosček kislega kruha povžili. — Opoidne smo pa v Bere-tyó-št. Martonu (4 do 5 milj od Vélikega Varadina) pri nekem kmetu za majhin dnar prav dobro kosili in nepokojili žeiodec spet potolažili. Bog mu daj dobro postenemu mozu! Od tukaj naprej se tudi bolja cesta začne, tako da smo še tisti popoldne do Vélikega Varadina (blizo 5 milj deleč) priti zamogli. — Ko se človek že skorej cei teden vozi, mu nobena stvar tako ne diši kakor dobra postelja, in to smo v Velikem Vara din u v gostivnici pri „černem orlu" dobili. Za te dnarje, kar se jih na poti od Beča do Vélikega Va- y y radina potrahná, bi se bogme! lahko do Pariza prišlo in clovek bi bil pri vsem tem še dobro postrežen. — Ravno tako polno blata kakor Solnok je tudi To rok št. Mikloš z 10.000 stanovniki, Kišujsaláš (poglavitno mesto male Ku-manije), Karcág, mesto z 13.000 stanovniki, Pušpok-Ladány, Baránd, Foldeš, Uj-falu, z eno besedo: kamor se človek oberne, povsod blato cez blato. Hise so večidel iz blata, slame in protja narejene, strehe ali z bi-čevjem ali pa s turšično slamo krite; meje so ali iz blata narite, ali pa iz slame spletene. Otrók ni bilo nikjer na ulicah viditi, ker revčiki zastran blata niso iz hiš mogli; še psa ni z lepo v blatnih ulicah viditi, akoravno po dvoriših robne kakor da bi v vsaki hiši konjederec stanoval. Skozi vsako vas smo morali peš iti , da nismo z vozom vred v blatu obtičali. Ako tii gori, skor sosed sosedu na pomoč priti ne more. V Karcág-u je neki gospod pripovedoval, da morajo Ijudje vcasih po bergljah (šteljcah) v cerkev iti, kader dalej časa dežuje ali kadar sneg začne prav zlo kop-neti. Vzrok tega pa, da so take slabe poti, je pomanjkanje kamenja, poprejšno ogersko gospodarstvo in pa zanikernost stanovnikov. Celih 22 milj — od Tise do Koroš-a — ni nikjer skor ne enega kamna viditi, ne na njivah, ne na travnikih , tudi cesta je še le od Beretyo-št. Marton-a naprej posuta. Tukaj se človek še le veliko dobroto kam nj a spoznavati uči. Gotovo bi bilo tukajšnim prebivavcem zlo vstreženo , ako bi se Kras mogel prenesti v te kraje! (Konec sledi.) Novičar iz raznih krajev. Nova želez nica, ktero napraviti so cesar že dovolili, bo obsegala te-le poti: iz Dunaja čez Š opro n (Oeden-burg) do V é 1 i k e K a n i ž e in odtod do Oseka; — od Po l čán (blizo Marburga) čez Veliko Kanižo v Budim; — od Uj-Szony-a (poleg Donave) čez Belo Stolico (Stuhlweissenburg) doOséka in od Oséka v Sem-11 n ; — vsa ta pot bo znašala 150 milj, in stroški zidanja so prerajtani na 60 milijonov gold., ki jih bo družba, ki jo bo napravila, nabrala iz akcij deležnikov svojih. — Od nesreće, ktera se je, kakor je poslednji novičar povedal, pri-petila na ogerski železnici v saboto vozovom , ki so šli iz Pešta na Dunaj, se je sedaj za gotovo zvedilo , da blizo Gran-Nane se je hlaponu zlomila neka štanga, ktere konec se je zasadil v zemljo in šine vzdignil in premaknil; na to so se prekucnili 4 vozovi, 6 se jih je eden na druzega naslonilo, le zadnji voz je ostal na železnici; ena ženska in en otrok sta pri ti priči ob življenje prišla, 10 druzih oseb pa je bilo bolj ali manj poškodovanih, ktere so berž v bolniš-nico v Gr an peljali; k sreči se je s temi vozovi peljalo več višjih uradnikov železnice in dva zdravnika, kteri so hiteli nesrečnim na pomoč. — Občnospoštovani in naj stařeji škof našega cesarstva, škofinknez briksenški Bernard Gal ura, 92 let stari, so umerli 17. dan t. m.; na-stopili so prestol škoíijski v B ri ks en u na Tiroljskem leta 1829, kteremu v last spada tudi bleška grajšina na Gorenskem. — En dan pozneje pa je umerl na Dunaj i eden naj i m e n i t n i š i h tergovcov in bankii jev, čigar ime je po vsem svetu znano: baron Sina; imel je fabrik in graj-šin po Marskem, Ceskem , Ogerskem itd., da jih je komaj štel; zapustil je premoženja okoli 80 milijonov; siromaki za njim bojo dobili 50,000 gold. Njegov edini sin je nastopil za njim tergovstvo. — Izperva se je slišalo , da gré letos židnim červičem na Laškem slabo; sedaj se sliši, da se vsaki dan bolje sponašajo. — Kar se je dosihmal iz vseh krajev cesarstva zvedilo, se kaže letošnja letina precej dobra; ozimina, posebno na spodnjem Ogerskem in v Vojvodini, obeta obilen pridelk; sadju je po več krajih mraz perve dní tega mesca zlo škodoval, tudi terta je v nekterih krajih pozebla; okoli Dunaja jo je mraz tako vzel, da so jo iz nekterih nogradov poruvali in krompirja vsadili namesto nje. — V tem pa, ko se smemo mi nadjati dosti dobre letine,. je na Francozkem žalostna. Polovico dežele je povodinj potopila; kar oko doseže, stojí v več krajih, čez ktere so velike reke Rhône, Saône in Loir s svojimi stranskimi rečicami stopile, čisto vse pod vodo; škoda je strašna in toliko ža-lostneje je, ker je že perve mesce majnika v več krajih terta in sadje pozeblo. Ni tedaj čuda , čeravno je vojske konec, da po vsem Francozkem se cena žita zlo podražuje in v ti primeri včs drug živež. — Veselo je iz du naj ski h časnikov slišati, da po višjem ukazu se zasajajo okoli Dunaja poleg cest in druzih potov sadne in murbine drevesa, pa v žalost so premení veselje, slišati, ko ravno tisti čas-čiki ob enem tožijo, da neumnost in hudobija pokončuje tudi tam nedolžne drevesa, kteri sad bi kadaj v velik prid bil okolici in deželi. Res žalostno je, da nikjer ne manjka takih gerdih divjakov ! — Ce je časniku „Pest. LI." verjeti, bi moglo na Ogerskem blizo 2 milijona, v Vojvodini pa 215.000 ljudi več biti kakor jih je sedaj, da bi te deželi enako število ljudstva imele kakor druge, ne preobilno obljudene dežele našega cesarstva ; — da bi se pa Ogerska in Vojvodina povzdignile do števila stanovavcov na Ceskem, ki bi se mogle pomnožiti na 4 milijone, za veliko več pa še, ako bi hotle doseći obljudenost Lombardije in Benečan-skega (Laškega). — Se zmiraj se ogibuje veliko zastran tište pogodbe, ki jo je 15. aprila sklenila avstrijanska vlada z angležko in francozko; nekteri celó hočejo vediti, da so te vlade še neko posebno, skrivno zavezo med seboj sklenile. Vse te misli pa je poderl minister Palmerston v enem poslednjih zborov, rekši, da nobene skrivne parižke zaveze ni, — da angležka vlada bi le takrat Sardincem na pomoč šla, ako bi jih kdo nap ad el, ne pa, če oni napadejo koga; tudi se angležka vlada proti avstrijanski ni zavezala, da ji je porok za njene dežele na Laškem. — Zlo media in klaverna je francozka armada, ki se iz vojske povračuje domů; vojska in kuga jo je zlo oslabila ; polki so se skerčili v batalijone. — Bere se, da neka gospá Poláková iz Konigsberga je oljkino goro poleg Jeruza-loma kupila, da bo goíi verh olepšala z zasadbo drevja. — Kronanje cara Aleksandra je nek prenešeno na 5. sept. 1.1. Domotožnost. Po Vodnikovi meri. So přišle težave Čez moje sercé, Lih kakor cez solnce Tamotne ineglé. Vse prazno je tukaj , So dnevi grenkí, Ni lju bega petja More me skerbí. Le tam na višavah Je radost domá, Tam sapica slajši Mi v serce dihljá! Bom šel na planine , Na bistre vodé, Bojó tolažile Nemirno sercé ! Slavomír, Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natískar in založnik : Joief Blaznik.