Gospodar ii gospodinja
LETO 1939
26. APRILA
ŠTEV „ 17,
Obramba jabolk in hrušk
pred črviv€xstjo in hrastavostjo
Dandanes sadjarimo v prvi vrsti za izvoz vsaj kolikor hodijo v poštev jabolka. Toda zunanji (inozemski) sadni trg — pa naj si bo kjerkoli — zahteva samo izbrano, lepo razvito in čisto namizno blago. Povprečna mešanica in mostno sadje se porabi izvečine doma aLi se razpečava le v notranjosti države in ima v primeri z namiznim sadjem zelo slabo ceno. Za lepa namizna jabolka in hruške se zanima seveda tudi domači trg, ki vsaj v novejšem času, istotako gleda na dobro kakovost, ki jo tudi razmeroma dobro plača. Samo ob sebi je torej umevno, da bi morala biti prva skrb vsakega sadjarja obrnjena na vprašanje: kaj je ukreniti, da se pridela res prvovrstna roba, za katero bi po pravici lahko zahtevali in tudi dosegli sorazmerno dobro ceno in bi sadjarstvo postalo vedno izdatnejši vir dohodkov.
Žal, da je še vse preveč sadjarjev, ki se. ne zavedajo, kako važno je to vprašanje; sadjarjev, ki se ne morejo odločiti, da bi se resno zavzeli za obrambena dela in rajši prepuste sadni pridelek po stari navadi svoji usodi, ker ne verujejo, da se na ta način zavržejo vsote, ki pomenijo zanje same in za celokupno narodno gospodarstvo veliko izgubo.
Po dosedanjih mnogoletnih izkušnjah pa rešitev tega vprašanja ni več tako težka. Sedaj, ko vendar točno vemo, da povzročata zavijač črvivost in škrlup krastavost; ko nadalje točno vemo kako se sadno drevje in sadje obvaruje pred tema dvema škodljivcema, bomo vendar segli po priporočenih obrambnih sredstvih! Ta sredstva so pred vsem baker (modra galica) in žveplo za varstvo pred krastavcem (fuzikladijem) ter arzenik za varstvo pred zavijačem (pred črvivostjo).
Obe sredstvi se uporabljate v obliki škropiva, ki se pripravi .vselej sproti, ko hočemo Škropiti,
Da se izognemo vsakemu nesporazum-Ijenju in vsaki pomoti in škodi, da si 6adjar zagotovil primeren, zanesljiv uspeh, je važno zlasti tole: pravilno pripravljeno škropivo, pravi čas za škropljenje in pa pravi način škropljenja.
S čim škropimo? Za varstvo pred zavijačem (črvivostjo) in obenem pred kra-stavostjo so sedaj povsod pri nas v rabi dve škropivi, in sicer: 2% žvepleno-apnena brozga 2 dodatkom apnenega arzeniata, ali pa sestavljeno bakreno-arzenikovo škropivo, ki se dobi v trgovini pod imenom nosprasit in se rabi brez vsakega drugega dodatka v 34<% raztopini.
a)	2% žvepleno-apnena brozga t dodatkom apnenega arzeniata se pripravi takole: V dovolj veliko posodo nalijemo ali natoči-mo 100 litrov vode. V to vodo vlijemo med neprestanim mešanjem 2 litra temeljne (normalna) žvepleno-apnene brozge, kakršno kupimo ali skuhamo doma. V posebni posodi zmešamo v nekaj litrih vode 300 gr. apnenega arzeniata v prašku. Šele sedaj zlijemo to raztopino v pripravljenih 100 litrov 2% apnene brozge, dobro premešamo, in škropivo je gotovo.
Ker se apneni arzeniat rad vsede na dno, moramo škropivo pri napolnjevanju v škropilnice vedno temeljito premešati. Tudi med škropljenjem je dobro, da škropilnico večkrat potresemo, da se škropivo premeša.
100 litrov opisanega škropiva stane: 2 litra temefijne brozge po 1.50 din je 3 din, 300 gr. arzieniata po 30 din je 9 din; skupaj 12 din.
b)	34% raztopina nosprasita se pripravi pa takole: :V dovolj veliko posodo nalijemo 100 litrov vode. Vi kg nosprasita razmočimo najprej v nekaj litrih vode, potem ga pa zlijemo v posodo s 100 litri vode in dobro premešamo, pa je škropivo gotovo.
Nosprasit je na drobno po 25 din kg. 100 litrov Vi^L škropiva bo veljalo torej
12.5 din. Obe škropivi sta torej približno enako dragi. Kdor vzame 25 kg nosprasita, ga dobi po 20 din. V tem primeru bi stalo 100 litrov Vi% nosprasitnega škropiva samo 10 din.
Obe škropivi učinkujeta enako. Kar je komu bolj pri roki, tisto bo pač uporabljal. Bolj preprosta je raba nosprasita, ker je to sredstvo že samo na sebi tako sestavljeno, da ne potrebuje nobene primesi. Potrebna količina vode se odmeri, količina praška se odtehta, v vodi raztopi, dobro premeša, in škropivo je gotovo.
2. Kdaj in kolikokrat škropimo? Škropiti moramo najmanj dvakrat, in sicer: prvič tisti teden potem, ko jablane ali hruške odcveto, drugič pa nekako 3 tedne pozneje, ko so plodovi že za lešnik debeli. Še popolnejši uspeh doseže, kdor škropi še tretjič zopet tri tedne po drugem škropljenju. Ti termini so zelo važnii in se ijih je točno držati. Škropiti moramo asmo v vedrem, mir-
nem vremenu, da se more škropivo na drevju posušiti in da ga med škropljenjem veter ne raznaša. Rane jutranje ure so za škropljenje najpripravnejše, ker je tedaj zrak navadno najbolj miren.
3. Škropljenje moramo pravilno opraviti. Zato je potrebna dobra škropilnica s čim močnejšim pritiskom. Škropivo se mora razpršiti v najdrobnejše kapljice, ki tvorijo v zraku dimu podobno meglico, ki mora pokriti vse dele drevesa (veje, vejice, liste, zlasti pa mlade plodove.) od vseh strani v obliki predrobnih, gostih kapljic, ki pa vendar ne smejo biti tako goste, da bi se združevale v večje kapljice. Poprasiti moramo drevje tako, da se vsi deli na gosto orose. Za količkaj večja drevesa moramo imeti vsaj 3 m dolgo bambusovo cev, da dosežemo s škropivom vsaj 5—6 m visoko. Škropljenje ee vrši bolj od daleč in razmeroma hitro, da se po nepotrebnem ne trati škropivo in ne oslabi učinek.
Vzreja piščancev - naravna
Po letošnji tako lepi in topli zimi je opravičeno upanje, da se nam pokaže povsod po naših kurjih dvorih zadostno število kokoši, ki nam bodo kot koklje izvalile potrebno število piščancev, potrebnih na eni strani v nadomestilo za stare (nad 2 leti nesnosti) pute, ki so se že iznesle, deloma pa (to so zlasti petelinci) za trg v mestu.
Če je vse v redu, se izvale piščki 21. dan. Pripeti se pa tudi, in ne redko, da priko-bacajo na svet dan prej ali pozneje. Zapomni si: Zaostajajo pri rojstvu vedno le slabiči! In slabiči ne spadajo na tvoje dvorišče; od njih ima gospodinja samo zgago in škodo, pa nobenega veselja in koristi. — Ko kura vali, se toplota njene krvi močno poviša; doseže celih 42 stopinj Celzija, torej vročino, pri kateri bi bila ti že davno mrlič. Tudi jajca so zelo vroča; zato si lahko misliš, tako nevaren je korak, ki ga napravi nežno pišče, ki stopi vse mokro iz te vroče kopeli na hladni svet. Tvoja skrb mora biti, da bodo živalce prve dni kolikor mogoče na toplem, da se tako polagoma privadijo na mrzel zrak.
Glede hrane vedi, da prinese pišče, s seboj v telescu živeža za dva dni; zato jim 1— 2 dni ne dajaij nobene hrane l V tem času se mora šele do dobra razviti in utrditi že-lodček in druga prebavila. V tej starosti tudi najlažje pošlješ piščance v večje daljave. Na splošno pa moramo da 6pada
srečna vzreja piščancev med najtežje naloge perutninaričine. Da bi vzredila iz vseh izvaljenih nebogljencev zdrave, krepke jar-čice — za to nam vendar gre v prvi vrsti — to je le redka sreča. Mlada perutnina je namreč izpostavljena tolikerim nevarnostim, boleznim, nesrečam, sovražnikom na zemlji in v zraku, da moraš vedno računati z 20 do 25 odstotno izgubo.
Če so se izvalili piščanci pod eno ali več kokljami, potem je njih vzreja v toliko enostavna, ker ti ni treba skrbeti za kak poseben vir gorkote; kar so koklje izvalile, to sedaj kot vodilje tudi grejejo, kadar in kolikor je treba Če si nasadila — seveda ob istem času, kakor je edino pametno — več kokljam, potem odvzemi izvalijene piščance, ko se posušijo, na vsakih 5 ali 6 ur izpod koklje in jih spravi na toplo mesto v sobi, kjer naj čakajo, da se izvali zadnji piščanec. Zdaj pa izberi živalcam za vodilje tiste koklje, o katerih upaš, da bodo najbolje vršile svojo nalogo. Ni namreč treba, da bi vse koklje, ki so valile, tudi vodile mladi zarod. Mnogokrat vidiš na kmetih, da vodi koklia samo po 5—8 ali pa celo še manj piščancev. To ni pametno in gospodarsko, ampak izguba časa in denarja. Za pravilo si vzemi: vsaka koklja dobi toliko piškov, kolikor jih lahko za gotovo pokrije. Če je še zgodaj spomladi in zunaj mrzlo, ne boš dal kuri več kot 15 do 20
piščancev; seveda je to število odvisno tudi od. velikosti koklje. Tako lepo izrabiš kok-lje vodilje za vzrejo mladine, ostale kokoši pa pošlješ nazaj med navadno družino, v skupino jajčeric, da začno čini prej nesti. Tudi kopun, ki je valil, lepo vrši svojo vlogo kot voditelj piščancev; manj pa je za ta namen pripravna pura, katera je sicer izvrstna valiilka, za otroško vrtnarico pa je mnogo pretežka in prenerodna, zato zlasti prve dni pohodi marsikakega mladiča.
Kje pa naj živi koklja - vodilja s svojo iiružinico? Nikoli je ne devaj nazaj v gnezdo, v katerem je valila. Kajti tam je prav gotovo več ali manj mrčesa, zato vsa gnezdišča temeljito pokončaj, najbolje v peči na grmadi. Tudi ne imej koklje z mladiči v istem prostoru, kjer bivajo in zlasti nočujejo ostale kokoši-nesnice. Od teh bi se namreč piščančki prav hitro nalezli raznih zajedav-cev, uši in podobne nesnage, ki bi nebog-ljeiicem razjedala nežni puh (mah) in jim pila kri ter tako v mnogih že prve dni zadušila možnost vesele rasti in zdravega napredovanja. Tudi ne imej več kokelj z družinami v istem prostoru, ker med kokljami le prevečkrat nastajajo prepiri in pretepi, pri čemer tudi marsikako pišče pride ob življenje.
Zato je najbolj pripravno, da pripraviš vsaki koklji majhen hlevec, dolg 1 m in 60 cm širok ter visok 50 do 60cm; napraviš si ga iz kakega starega zaboja. Hlevec naij služi kot prenočišče toliko časa, dokler koklja vodi. Znotraj prebeli hlevček z apne-nim beležem, po tleh pa nastelji s praprotjo in po vrhu še z rezanico. Nastilj vsak teden zamenjaj s svežim, tudi hlevec na novo prebeli, da pač zagotovo ubraniš naselitev pršicam, ki bi utegnile pri veliki nesnagi pokončati velik del mlade družine.
V primeri bojazni, da bi utegnila prvih 14 dni imeti pri piskih prevelike izgube, če
Prestavljanje
Starejši čebelarji slišijo bolj na besedo prestavljamo, in sicer ne samo, da bi ga za ta opravek; vendar je v naših A2-panjih treba govoriti o prestavljanju, ker satovje ne obešamo in ne preobešamo, marveč prestavljamo, saj stoji na palicah in ne visi. Zato naj v bodoče za važno opravilo v modernih AŽ-panjih velja beseda prestavljanje. Že beseda sama pove, za kaj gre. Satje prstavljamo, in sicer ne samo, da bi ga
bi pustila koklji s piščanci popolnoma prosto romanje lahko napraviš k gornjemu hlevčku še majhno ograjico, nekaj kvadratnih metrov, iz žične pletenine. Hlevček je ponoči na varnem prostoru pod streho, podnevi pa na sončnem prostoru na vrtu, kjer imajo piški v ograjici pod seboj zeleno travno pašo, ob slabem vremenu pa se umaknejo v lilevec. Taka ograjica je potrebna zlasti v primerih, ko preti v okolici živalcam velika nevarnost, n. pr. voda ali javna cesta z živalnim prometom ali če je blizu gozd, ptice roparice, pa tudi vrane in srake.
Navadno pa puščamo kokljo že čez kake 4 ali 5 dni, da vodi piske sama po 6voji glavi, kakor pač najbolje zna. Če popelje ob lepem sončnem jutru mladiče v rosno travo, se ne bojte preveč; kakoš čuti nagonsko, da se mora tudi njen mladi rod utrditi; če je pa kako pišče prav kijavo in ne prenese pohlevne prhe jutranje rosice, je zanj in za vaše gospodarstvo bolje, da pogine.
Izredno velika nevarnost preti piškam zlasti prvi teden od sovražne bolezni, ki ji pravijo bela griža. Bolezen je nalezljiva in prehaja od bolne kokoši na njena jajca in od teh na izvaLjene piščance. Zato moramo priti s časom do tega, da bomo na-sajali za valjenje edinole jajca od takih kokoši, o katerih je živinozdravnik s preiskavo krvi odločno izjavil, da nimajo v sebi bolezenskega bakterija, ki povzroča belo grižo. Tudi pokvarjena hrana, zlasti mleko, ki se šele začne kisati, povzroči piškom bolezen, za nje nevarno drisko. Zato dajaj piškom samo svežo hrano in le toliko, kolikor je sproti, v četrt ure, pojedo. Nastop griže in driske pa preprečiš z zelo preprostim, a izvrstnim zdravilom: kislim mlekom, ki pa mora biti popolnoma skisano. Samo nakisano pa je strup za nežni piščan-čji želodček.	ovfr.
v
v AZ-panjih
med seboj zamenjavali, ampak ga predene-mo iz »pritličja« v prvo »nadstropje« Vsakemu slovenskem čebelarju je znano, da naš panj obstoji iz dveh povsem enakih delov: iz plodišča, ki je spodaj, in iz medišča, ki je zgoraj. Družina se pravilno nahaja v plodišču, kjer je matica in z njo središče in razplodišče družine. Nepravilno je v AŽ-panju, če se čez poletje, t. j. od izzimljenja do zazimljenja nahaja matica v medišču,
torej zgodaj. Ta prostor je po naravnem ustroju čebelnega nagona, ki hoče imeti me dene zaloge nad zalego in ob njej, nikoli pa ne pod njo, namenjen za med in ne za zalego. Če je družina z matico v medišču, gotovo več ali manj trpi donos, ker ureditev >hiše« ni pravilna.
Ne rečemo pa, da za zimske mesece, torej za prezimovanje čebel, medišče ne bi bilo dobro; nekateri celo trdijo, da je boljše kakor plodišče, ker da je zgoraj bolj toplo, poleg tega pa lahko čez zimo pustiš v plodišču prazno satovje, za katero marsikdo nima primerne shrambe. Seveda mora biti odprto žrelo v plodišču in ne v medišču, da čebele izletavajo spodaj in tako spomladi tudi spodnje satovje imajo pod svojo kontrolo (zaradi vešč!).
Po večini naši čebelarji, ki imajo AZ-panje, jeseni družin ne prestavljajo v medišče, ker je ta posel dokaj zamuden. Treba je namreč prestaviti celotno gnezdo, ne pa samo matice in nekaj satov. Zakaj tako, sedaj ne bomo razlagali; kdor zasleduje naše članke, bo prav lahko uganil na podlagi navodil za zazimljanje, ki smo jih sproti objavljali. Družine se torej nahajajo v plodišču. Lepo spomladansko vreme in novi donos medu ter obnožine poganja matico, da bolj in bolj naglo zalega; družina se začne množiti in kmalu ji postaja prostor pretesen. Zalega zavzame večino prostora v satovju, tako da za med in obno-žino ni več prostora. Nastane — če je letina ugodna — borba za sleherno celico. Razumljivo 'je, da se v takšni stiski začne z veliko silo buditi v družini gon po rojenju; del družine se mora izseliti s staro matico v novo satovje. Kakor hitro se je ta gon popolnoma uveljavil, kar se pokaže z nastavljanjem in zaleganjem matičnikov, ga je silno težko udušiti in roj preprečiti. Največkrat čebelar misli, da je roj preprečil, pa ga je samo odložil, kar je še 6labše, kakor če bi pustil pravočasno rojiti.
Iz teh površnih podatkov spoznamo, kako važno je pri čebelarjenju v AZ-panjih, ki so namejeni čebelarjenju na med in ne na roje, prestavljanje, in sicer pravočasno. Če si ugoden čas zamudil, je delo skoraj zastonj! Kaj ti pomaga odprto medišče, ki hoče biti prostor za med, če pa medu ne bo, ker se je družina razbila! Zato naj bi vsak čebelar z AZ-panji temu važnemu opravku posvetil vso pozornost, kajti od njega je v prav znatni meri odvisen uspeh.
Kako se prestavlja, je obširno popisano S čebelarskih knjigah. Bistvo tega opravila
je v tem, dka se družini razširi prostor in da jo čebelatr s tem zaposli tako, kakor je njemu prav. Zato se del (ne vse!) satovja z zalego preloži iz plodišča v medišče, med obema prostoroma se odpre prehod (rešetka), sat z matico pa mora ostati v plodišču, kamor se na izpraznjena mesta vtaknejo satnice (umetne stene). Kaj smo s tem dosegli? Najprej §mo še enkrat toliko razširili prostor v panju. Družina začuti, da ni več stiske, ampak ptrav nasprotno. Drugič se je čebelam, ki so v~-oni dobi, ko morajo graditi, ponudila naravnoist imenitna prilika, da svojo nalogo izvrše. Kakih pet ali še več satnic, ki jih je čimprej treba zdelati, niso mačje solze in se je treiba dela z vso pridnostjo lotiti. Če imaš pofeie roke dela in hišo napol podrto, kdo bi mislil na rojenje! Tretjič se pa matici, ki je bila poprej več ali manj ovirana v zateganju, ker ni bilo prostora, nudi sproti, kakor se novo satovje dograjuje, dovolj novega, 6veže izdelanega prostora za zalego in se družina lahko nemoteno razvija naprej, da kmalu lahko napolni ves panj spodaj* in zgoraj.
To so bistveni nameni, ki jih čebelar S prestavljanjem zasleduje. Toda takoj je vsakomur jasno, da je to delo treba izvršiti pravočasno. Če si zamudil, je delo zastonj. Kajti družina že sedi na roj, matičniki so zaleženi in roja ne boš ustavil. In kako je žalostno pozorišče v taksnem prepozno prestavljenem panju po rojuu dodane satnice so ostale neizdelane, morda čisto nedotaknjene (družina, ki sedi na roj, nima smisla za delo), zalega je razbita, nekaj je je v plodišču, nekaj si jo prestavil v medišče, na satih kup matičnikov, družina brez matice, ki bi zalegala, med satovjem pa praznina, kajti pol družine je izletelo. Preden bo panj dobil in izprašil novo matico, bo še bolj opešal: kaj pomaga odprto medišče in mnogo prostora, če pa ni živali v njem in ne medu!
Zato velja: prestavljaj prajvi čas! Ni mogoče povedati datuma. Čebelair mora svoje družine poznati in jih precenjevati po moči in razvoju. Kakor hitro je plodišče spodaj z živaljo zadelano in se ne vidi od zadaj svetloba žrela, je družina zrela za prestavljanje, če so drugi pogoji dani (ugodno vreme itd.). Kdor ima lepo izenačebe družine, bo prestavljal vse istočasno, sicer pa ne. Prezgodnje prestavljanje je škodljivo, ker družino, ki še ni godna, zavre v razvoju. Kajti negodna družina ne; more izvršiti svoje naloge, zaradi česar zaostane k razvoju.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Naši mali
Polonica
> i• •, • ' '
Polonica ima šele pet let, pa vendar je že pridna vrtnaričica. Prav zares. Mama ji je na vrtu odstopila malo gredico, teta ji je zadnjič, ko je prišla iz mesta na obisk, prinesla majhno lopatico in grabljiče, oče ji je s sejma prinesel kanglico, in zdaj Polonica vrtnari, da je veselje. Komaj je že čakala, da je izginil sneg. Vsak dan je spraševala mamo, če še ne bo sonca in vsak večer je molila, naj bi bilo že skoraj lepo pomladansko vreme in ker je tako prisrčno molila, 6e Bog njenim prošnjam ni mogel ustavljati in je za Veliko noč poslal sonca, da je Polonica kar samega veselja poskakovala. In zdaj je vsak dan na vrtu od jutra do večera, še jesti prve dni ni imela časa. Vse punčke in druge igrače so za nekaj časa romale v staro šaro, Polonica se več ne briga zanje. Kako tudi bi se, ko pa je že odrasla deklica in ima že svoj vrt? Zdaj mora delati, ne pa 6e igrati. Z lopatico je prekopala gredico, kako je videla mamo, da je prekopala svoje grede na vrtu, vsejala je solato in redkvico in peso, nasadila zelje — da, vsega bo dosti na njenem vrtu in mami zdaj ne bo treba nikoli več biti v zadregi, kaj bi dala v lonec. Bo že Polonica skrbela za to. Tudi rožic ne manjka na njenem vrtičku. Zvončke je izpulila gori v gmajni in trobentice in vijolice in je vse to presadila na svoj vrt in zdaj na njem cvete kot na nobenem drugem. Vsako jutro zalije svojo gredico — o nič se ne straši dela in truda. Včasih stoje kar cele luže na vrtičku, pa kaj za to? Bodo rožice še več hrane imele in bodo hitreje rastle. In vsak dan 6proti hodi gledat, ali so semena že kaj pognala; nikakor ne more pričakati, da bo njen vrtec ©zelenel, strašno jo ima, da bi se že skoraj lahko pobahala: »Danes pa jemo solato z mojega vrta.« Mama jo gleda, ko je tako pridna in se zadovoljno muza. Nobenih sitnosti več nima z njo, nikoli ji ni treba skrbeti, kako bi jo zaposlila. Zato se včasih sredi dela rada ustavi ob Poloničini gredici in ee čudi: »Jej, kako lep vrtec ima naša Polonica!« In še očeta povabi, da 66 mora ustaviti in pohvaliti Poloničino pridnost. Da, tako lepo je zdaj doma, odkar ima Polonica svoj vrtec!
Da, da Poloničina mama si je dobra
izmislila, ko je odstopila svcji deklici gredo na vrtu. Otroci so že tako ustvarjeni, da ljubijo naravo in vse, kar v njej klije in živi. Ko 6e spomladi prebuja narava in začno poganjati prvi zvončki in trobentice, jih prvi pozdravijo otroci z veselim vzklikom. Veselje nad dogajanjem v naravi se vzbudi v vsakem otročiču, komaj da 6e dobro zave. Kako vesel je vsake cvetke, ki mu jo damo! Komaj pošteno ehodi, že išče po travniku cvetic, da jih prinese mami in očetu in teti, ker ve, da jih e tem razveseli. Tega veselja v otroku ne smemo zamoriti. Tudi če je šopek, ki ga otrok prinese, še tako preprost, ga mati vendar le ne bo brezbrižno vrgla proč, ampak ga bo občudovala in tudi po-duhala. Ali še nikoli niste opazovali, kakšno veselje ima otrok, če mama poduha troben-tico, ki jo ji prinese njen malček, in od prijetnega vonja kar kihati začne? Še in še mora dubati in kihati, malemu tega nikoli ni zadosti. S takim vpoštevanjeni otrokovega veselja pa gojimo v otrocih ljubezen do narave in do domače grude. Že prav zmla-da moramo skušati, da gojimo to ljubezen v otroku in da vcepimo v njegovo srce veselje do dela na domači zemlji. Starši, ki morejo svojemu otroku prepustiti majhen košček zemlje, da si na njem napravi svoj vrtec, vrše važno vzgojno delo, čeprav na tem vrtcu morda samo solata in trobentače rastejo. Mladi vrtnarji navadno silno ljubijo svoje varovance in skrbe zanje z vso ljubeznijo in mladostnim navdušenjem. Na tem majhnem koščku zemlje 6e nehote v igri privadijo resnemu delu in začutijo v sebi prvo skrb in prve dolžnosti; v njih se poraja prvo zadovoljstvo nad storjenim delom. Iz igre postane nehote resno delo. Če otrok pozabi rožice zaliti, le-te povešajo glavice. In rastline zaostaneijo v rasti, če ne skrbi zanje, jih ne prekopava in ne pleve. Otrok vidi posledice zanemarjene dolžnosti. — In vedno opazuje nekaj novega na vrtu, nekaj, kar prej še ni bilo. Taka mlada gredica je neusahljivi vir opazovanja in poučevanja. Vrt za otroka ni mrtev; vrt živi, se spreminja. žužki in polži prihajajo na obisk in zastavljaijo nove uganke, ki jih mati in oče niikoli ne moreta zadosti natančno reševati. Vrt nima v sebi sladkobne morale, kakor morda kaka prisiljena otroška povest, ampak je zdravo vzgojno sredstvo, ki ga starši ne bi smeli zanemariti, če le ima'jo kos zem« lje, ki jim je dana v obdelovanje, Ua,
KUHINJA
Kvašeni marnieladni rogeljčki. Najprej pristavim kvašček iz 3 dkg kvasa s pridat-kom žiičice sladkorja in par žlic toplega mleka. V loncu ošvrkljam četrt litra mleka, eng celo jajce in 2 rumenjaka, 3 dkg sladkorja, 10 dkg surovega masla, primerne soli in malo limoninih lupinic. Dobro ošvrkljano tekočino zlijem na pol kg moke, ki sem jo presejala v skledo, primešam kvas ter vse skupaj dobro zmešam. Zmešano prav dobro etepem. Stepeno testo pokrijim s prtičem in postavim na topel prostor, da se testo dvigne. Ko je testo dovolj' vshajano, ga stresem na z moko potreseno desko ali na prtič ter razvaljam za nožev rob na debelo. Potem zrežem testo na 10 cm velike kocke. Na sredo vsakega kosa denem žličico segrete marmelade ter oblikujem lepe rogeljčke. Ro-geljčke devam na pomazano pekačo, ter pustim, da še vzidejo. Prej ko dam rogeljčke v pečico, jim površino namažem z jajcem ter jih spečem v pečici. Pečenino potresem s sladkorjem in dam gorke ali mrzle na mizo.
Mešanica na juhi. Dva telečja priželjca, 2 telečji ušesi in košček telečje glave osna-žim, operem in skuham do mehkega v slani vodi. Priželjc je kuhan, ko se dobro prevre, Prevretega vzamem iz juhe, denem v mrzlo vodo in_mu potem odstranim žile in poži-ravnik. Ko je vse drugo kuhano, vzamem iz juhe in zrežem na zelo tanke rezine. Posebej skuham eno karfijolo, opražim pest gob, napravim prežganje iz masti ali surovega masla. Za prežgarije zarumenim polovico moke in polovico drobtin. Prežganje zalijem z juho in dodam nieeovje, gobe in na rožice razdeljeno karfijolo. Ko dobro prevre, jo zlijem na opečene žemljice ali na ocvrt grah.
Krotki iz šunke. 7 dkg surovega masla prav dobro zmešam s 5 rumenjaki/z dvema decilitroma kisle smetane, dvemi dkg zri-banega parmezana, e snegom štirih beljakov in nazadnje primešam 20 dkg sesekljane šunke. To zmes razdelim po pomazani pekači in dam za 10 minut v pečico. Potem pomažem s kislo smetano in potresem s sesekljano šunko in potem do dobrega spečem. Pečeno in ohlajeno zrežem s kozarcem za krofe.
Figova sotala z jabolki. 14 dkg fig, eno žlico rozin še na predvečer namočim. Pred uporabo jih v strojčku zmeljem ter jim primešam 6 olupljenih in zribanih jabolk, malo cimeta in polno žlico kisle smetane Ko je vse dobro zmešano, dam takoj na mizo.
DOMAČ A LEKARNA
»Mora ine tlači,« pripoveduje in veruje marsikdo. To je še ostanek davnih časov, ko so ljudje verovali, da povzročijo bolezni zli duhovi. Zdaj pa je večinoma kaka soseda, ki ti je zlovešča. Spoznaš jo. če pride zjutraj po kako reč. Mora zleze kar 6kozi ključavnico, ne moreš se je drugače ubra-niti, kakor da narišeš na vrata znak ali če jej nastaviš pri ključavnici nož. In če bo imela soseda, ki jo imaš na sumu. tisti dan zavezan prst. ali če bo obolela — ona je: ranila se je na nožu. — Veliko je še take vere med nami, veliko pa je tajnega, kar ne more pojasniti veda, pri mori pa je kriva pretežka večerja, zabasana čreva. gliste, zaprti vetrovi, ležanje na hrbtu, razburljivo čtivo, bolni živci in težak zrak. Že Slomšek je pojasnjeval to morastim. Kdor je podvržen mori, naj leži vedno na desni strani in na trdi toda suhi postelji. Večerjaj kaj malega in še to dve uri prej, preden greš v ležišče. Zdrgni se večkrat po vsem životu z arniko, bodi dosti na prostem in skrbi, da bo odvajanje redno. Kupica tople vode zvečer prežene moro.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana. Po podatkih z zadnjega sejma, ki je bil v Ljubljani 19. aprila, so bile cene živini sledeče: voli 3.75—5.25, krave 2.25 do 5, teleta 5—6 din žive teže. prašiči mladi 6 do 10 tednov stari 140—220 din komad.
V splošnem se pa gibljejo cene živini v Ljubljani in okolici tako: voli I. 4.50—5, II. 4—4.50, III. 3.50—4; telice I. 4.50—5, II. 4 do 4.50, III. 3.50-4; krave I. 3.50-4. II. 3, III. 2—2.50; teleta I. 6—7, II. 5—5.50; pra-
šiči špeharji domači 8—8.50, pršutarji domači 7.50—8, sremski špeharji 9—9.50 din za 1 kg žive teže. — Surove kože goveje 10, telečje 12—13, svinjske 8 din za kg.
Kranj. Na rednem ponedeljskem sejmu dne 17. aprila so plačevali živino tako: voli I. 5.50, II. 5, III. 4.75; telice I. 5.50, II. 5, III. 4 75; krave I. 5, II. 4.50, III. 4; teleta I. 7, II. 6; prašiči špehanji 9—10, pršutarji 7.50—8.50 din za 1 kg žive teže. Prignali so 37 volov (prodali 24), 23 krav (15), 8 telet (8), 1 telico (1) in 233 prašičev (65). Mladi
prašički za rejo od 7—8 tednov stari so veljali 160—280 din komad.
Kamnik. Poročajo, da so v zadnjem času cene živini sledeče: voli I. 5, II. 4.50, III. 4; etlice I. 4.50, II. 4, III. 3.50; krave I. 4, II. 3.50, III. 7.50; teleta I. 5, II. 4.25; prašiči špeharji 7, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 9, telečje 13, svinjske 6 din za 1 kg.
Ptuj. Sredi aprila so zaznamovali naslednje cene živini: voli I. 5.50, II. 5, III. 4.50; telice I. 5.25: II. 4.50, III. 3.50; krave I. 4, II. 3, III. 2.50; teleta I. 5.50; prašiči špeharji 7.25—7.50, pršutarji 6.75—7 din za 1 kg žive teže. — Surove kože goveje 10, telečje 11.50—14, svinjske 10 din za 1 kg.
Maribor. Na zadnjem svinjskem sejmu sredi aprila so imeli prašiči sledeče cene: 5 do 6 tednov stari 80—110, 7—9 tednov 115 do 140, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev
33-450,	8—10 mesecev 470—510 din za komad. Na vago 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din.
CENE
Ljubljana. Pšenica 1.90—2.10, rž 1.95—2, Ječmen 1.95—2.20, oves 2.15—2.30, proso 1.95—2.20, koruza 1.40—1.85, ajda 1.75—1.85, fižol ribničan 2.20, prepeličar 3.60, grah 6.40, leča 4—7 din za 1 kg. — Krma: seno sladko 100, polsladko 90, kislo 80, slarna 60 din za 100kg. — Sadje: jabolka I. (na trgu) 8, II. 5, III. 4, suhe češplje 8—12, orehi 10, lušče-ni 28—30 din 1 kg. Med 20 din 1 kg.
Kranj. Cene na debelo od 50 kg navzgor: pšenica 1.90, ječmen 2, rž 1.85, oves 1.90 koruza 1.45. fižol 3—4, krompir 0.80—1, seme lucerne 26—28, seno 0.75—1, slama 0.45 do 0.75 din za 1 kg. — Sadje: jabolka (na trgu na drobno) I. 8, II. 7, III. 6; suhe češplje 10 do 12 din za 1 kg. — Či6t.i med 22—24 din za 1 kg. — Volna neoprana 24—26, oprana
34—36	din za 1 kg.
Kamnik. Pšenica 220, ječmen 190, rž 190, oves 225, koruza 170, fižol 350, krompir 100; krma: lucerna 100, seno 80, slama 40 din za 100 kg.
Ptuj. Pšenica 175, ječmen 200, rž 165, oves 200, koruza 130, krompir 90—100. fižol 250- 275, seno 50 do 75, slama 25—30 din za 100 kg. — Svinjska mast 18, čisti med 15 do 20 din 1 kg; mleko 1.50, vino novo iz kvalitetnih vrst grozdja 8, vino iz navadnih .vrst grozdja 4.5 din 1 L
Maribor. Svinjska mast 15— 18, slanina sveža 12—15, prekajena 15—20 din 1 kg; mleko'1.50—2 din 11; jajca 10 kosov 5 do 7.50 din, fižol 3—4, suh grah 8—10, leča 5.50
do 12, krompir 0.75—1.25 din kg; sladko seno 75—80, slama 45 din za 100 kg.
Murska Sobota. Pšenica 1.50, ječmen 1.50, rž 1.50, oves 1.40, koruza 1.30, fižol 2, krompir 0.60; seno 0.60, slama 0.30 din za 1 kg. Navadno vino pri vinogradnikih 2.50—3, fi-nejše vino 3.50—4.50 din 11.
Jesenice. Svinjska mast 17, slanina sveža 16, prekajena 18—19 din lkg; mleko 2.25 din 11; jajca 0.75 din komad, fižol 3—4, suh grah 10, domača leča 5, krompir 1, sladko seno 0.90, pšenična slama 0.50 din za 1 kg,
LJUBLJANSKI TRG
Mleko in mlečni izdelki: mleko 2—2.25 din 11, maslo surovo 22—28, čajno 32—36, kuhano 30—32, bohinjski sir 26, polemen-talec 26, trapist I. 26—28, II. 20—24 za 1 kg. Jajca 0.50—0.75 din za komad.
Mlevski izdelki: moka >0« 3—3.25, >2« 2.80—3.05, »5« 2.60—2.85, »6« 2.40—2.65; kaša 3.10—3.40, ješprenj 2.90—3.25, ješpreoj-ček 4.20—7, otrobi 1.30—1.55, koruzna moka 1.90—2.10, zdrob koruzni 2.25, pšendčni 3.30, ajdova moka 4—5, ržena moka 2.90—3.20 din za 1 kg.
Kurivo: premog 385—400 din totna, trda drva 95—110, žagana 110—115, mehka 25 din 1 m, oglje 1.50—2.50 din 1 kg.
Zelenjava: solata ajserica 8—10, endavija 5, berivka 10, domač radič 6, cvetača 3—5, kislo zelje 1.50—2, karfijola 3—5, šparglji 40, kolerabice 10, kolerabe 1, špinača 5, konoplja 6—8, laneno seme 6, čebula 3.50—5, por 2, češenj 6—8, repa 0.50, kisla repa 1.50 do 2, korenje 3, peteršilj 8, rdeča pesa 3 din za 1 kg.
SEJMI
0d 1. do 6. maja.
1. V.: živ. in kram. Veliki Gaber, Semič, Kranj, Novo mesto; živ. Boh. Bistrica; živ. in kram. Tirna, Hrastnik; živ. Ormož; živ. in kram. Ljubno, Muta, Podčetrtek, v Vrečah; živila in prašiči Trbovlje; živ. in kram. Velenje; gov., konj. in kram. Murska Sobota, Videm. — 2. V.: svinj. Ormož; gov. In konj. Ptuj; svinj Dolnja Lendava. — 3. V.: živ. Ljubljana; svinj. Celje, Trbovlje; živ. in kram. Zidani most. — 4. V.: živ. in kram. Črnomelj; gov. in svinj. Mokronog; živ. in kram. Domžale, Kočevje; gov., svinj, in kram. Krško; živ. in kram. Litija, Lož, Poljane; gov., ovce, koze in kram. Gornji grad; živ. in kram. Slov. Bistrica, Sv. Jurij pri Celju, svinj. Turnišče. — 5. V.: živ., kram. Št. Gotard; svinj, in drobn. Maribor, Marija Gradec, Laško — 6. V.: svinj. Brežice, Celje, Trbovlje; živ, in kram, ^Veržej; 6vinj, Križevci. —
PRAV M NASVETI
Neizterjana preživnina. J. S. Sv. J. —
Leta 1926 je nezakonski oče priznal očetovstvo in mu je sodišče naložilo plačilo mesečne preživnine po 125 din. Dvakrat jo je plačal, potem pa nič več. Sedaj je oženjen in je dal hišico prepisati na ženo. Zaostala preživnina znaša 18.000 din. Vprašate, če je izterljiva. — Varuh nedoletnika lahko tirja preživnino le za zadnja 3 leta nazaj. Ce ima nezakonski oče stalni zaslužek, da lahko^ varuh zarubitl tudi njegovo plačo. — Izročitev hišice ženi je bila epodbojna. Če pa je že 10 let preteklo, ne boste mogli izročitve epodbiti Nezakonska mati pa lahko zahteva od nezakonskega očeta povračilo vseh stroškov, ki jih je imela namesto očeta za otroka, v kolikor dokaže, da je vzdržavala otroka namesto očeta in da je bil nezakonski oče v tem času sposoben prisnevati preživnino za otroka. Če pa nezakonski oče v tem času nič ni imel in nič ni zaslužil, potem pa_ je itak bila dolžnost matere, da otroka preživlja in ne more od nezakonskega očeta ničesar zahtevati.
Oče z devetimi otroki, G. J. Dačni zavezanec, ki ima devet ali več živih otrok in katerega davek po vseh davčnih oblikah ne presega 500 din in ki njegov najmlajši otrok ni starejši od 14 let, je oproščen plačevanja državnih neposrednih davkov, ne pa tudi samoupravnih doklad. Oproščen pa je tudi kuluka. To svojo pravico oprostitve kulu!;a mora dokazati onemu oblastvu, kt po zakonu o nedržavnih cestah odreja te potne obveznosti.
Dolg pri prevžitkarju. Z. S. Prevžitkar vam je pred letom 1932 posodil vsoto denarja. Čeprav mislite, da ste zaščiteni, ste morali vse plačati in zraven še advokatske stroške. Vprašate, ali ste bili re6 dolžni advokata plačati. — Ako se za prevžitkar-jev opomin niste zmenili, je s polno pravico izročil stvar advokatu. Ker ste s tem vi' zakrivili stroške, ste jih tudi Vi dolžni plačati. Glede vašega mišljenja, da dolg spada pod zaščito, vam moramo povedati, da najbrž nimate prav. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov ne prizna zaščite dolžnvkom-kmetom, če so v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov.
Pokojnina cestarja. L. B. Obrnite se na bansko upravo. Mi nimamo vaših službenih podatkov, zato vam ne moremo izračunati, koliko boste prejemali pokojnine.
Dolg pri trgovcu. R. C. Oni del dolga, ki ste ga pri trgoVcu napravili pred 20. aprilom 1932 ste dolžni plačati v 12 letnih obrokih, ako ste zaščiteni kmet. Tega tudi ne more spremeniti vaša izjava, ki ste jo pri trgovcu podpisali in s katero ste priznali, da dolg ni zaščiten in da ga boste takoj plačali. Predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se na
škodo dolžnikov ne morejo spreminjati. Ostali dolg ste pa dolžni plačati tako, kakor ste se obvezali.
Koroški prostovoljci. A. G. Mi nimamo nobenih zvez z društvom, ki ga omenjate in ki ste mu poslali dokumente in denar. Obrnite se sami na dotično društvo ali poizvedite pri uprav! policije, če še obstoji in kje je njegov sedež. Upamo da vam bo policija v Zagrebu že odgovorila, če vam društvo na nobeno vprašanje ne odgovori.
Plačevanje obrokov. L. A. Do sedaj so zapadli trije obroki kmetskega dolga in ste dolžni vse tri obroke plačati, čeprav ste šele pred enim letom podpisali novo obveznico.
Greznica ob sadovnjaku. J. A. Sosed je zgradil ob Vaši meji svinjske hleve in gnoj-nično jamo, tako da odteka gnojnica na vaš sadovnjak. Bojite se, da bi to škodovalo sadnemu drevju in vprašate, kaj storiti. Opozorite soseda, da odpravi vse nedostatke, ki Škodljivo vplivajo na Vas sadovnjak. Ce pa tega ne odpravi zlepa, ga lahko tožite.
Pot preko tujega travnika. J. V. Leta 1927 ste kupili travnik, ki je imel pred 40 leti dva gospodarja. Eden od teh gospodarjev je vozil pridelke s travnika čez sosedov travnik. Njegov naslednik je pa te vožnej opustil, ker je stanoval na drugi strani travnika. Vi ste leta 1927. zopet pričeli voziti čez sosedov travnik. Sedaj vam pa sosed brani tam voziti. Vprašate, ali bi si lahko potom tožbe prilastili pravico vožnje in to proti primernemu plačilu. — V kolikor je vaš prednik z opustitvijo vožnje izgubil služnostno pravico vožnje čez sosedov travnik, je služnost prenehala. Zato je vi v tem primeru ne morete dobiti s tožbo. Pač pa se lahko s sosedom dogovorita, da Vam proti primerni odškodnini dovoli voziti čez travnik.
Obresti. P. G. Od leta 1924. ste plačevali . po 7 in 6% obresti od dolga, ki ste ga napravili z nakupom blaga. Vpršate, ali se te obresti lahko odbijejo od glavnice. S tem, da ste obresti plačali v navedeni višini, ste jih pač priznali in ne morete že plačanih obresti odbijati od glavnice, če presegajo tišino za-: konitrh obresti. Ako ste glede dolga zaščiteni kot kmet, imate le pravico zahtevati, da upnik, ki je po 20. aprilu leta 1932. ubral od vas višje obresti kot so priznane s prešnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov, odbije presežek od glavnice dolga.
Senca reklamne table. P. D. Na banovin-skem zemljišču nameravate postaviti reklamno tablo. Sosed pa postavitvi table ugovarja, češ da bo na njegov vrt padala senca od nje. Vprašate, ali vam more sosed postavitev table zabraniti? — Po našem mnenju senca ne bo tako velika, da bi presegala krajevno običajno mero in da bi sosedu preprečevala dosedanji način gospodarstva na vrtui Zato s svojim ugovorom v primeru pravde .verjet«, no ne bo uspel-