SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman veija: Za Mlo leto predplačil 16 fld., za pol leta 8 vi'.» «* ictrt let« 4 tU., ia jedea meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman nlji: " a sate leto 13 fld., sa pol leta в fld., za četrt leU 3 fld., za jeden шеаес V Ljubljani na dom poalljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaieratsj «sprejema apravnlltvo ia ekepedielja v „Katol. Tiskaral", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemaje. Vredniitvo jc v Bemenlfiklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja жаак dan, ixvxemSi nedelje in praimke, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 41. V LJubljani, v soboto 20. februvarija 1897. Letni!* XXV. Somišljeniki pozor! Večina prvotnih volitev izvršila se bode s prihodnjim tednom. Opozarjamo zlasti somišljenike v trebanjsko-koievskem in notranjskem kmetekem okraju, da napno vse sile in da se zlasti nikjer ne zanašajo na nebrižnost nasprotnikov. Po taki zaupljivosti smo zgubili sicer sigurne Rovte v logaškem okraju. Nismo navezani na rovtareke glasove, toda le, če somišljeniki drugod strogo storijo svojo dolžnost, potem nam je zmaga v notranjskih kmetskih občinah sigurna. — Sramotno bi bilo za cel slovenski narod, če bi v zavedni Notranjski zmagal — star nemškutar Gar-zarolli 1 Ravno tako, kakor na Notranjskem, je tudi v trebanjsko-kočevskem volilnem okraju vsak glas važen. Doslej izvršile so se prvotne volitve tam splošno ugodno za katoliško narodno stranko. Le brezbrižnostvlastnem našem taboru zamore položaj obrniti nasprotnikom v korist in pomagati do zmage večnemu kočevskemu kandidatu Višnikarju! Nerazumno bi bilo za slovenskega kmeta, če bi namesto izkušenega zastopnika kmetskih koristi, uzornega strokovnjaka Povšeta, volil uradnika Višnikarja, katerega v dosedanjem mestnem volilnem okraju več ne marajo. — Torej pozor volilci I Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne 19. febr.) (Konec.) Razprava o tej zadevi je bila zelo obširna. Poslanec pl. Len k h je povdarjal važnost takega poskuševališča, kjer se bodo vino, semena in druga živila kemiško preiskavala, ter opozarja, naj bi se glede določanja tarifov oziralo tudi na one, ki bi ne mogli zmagovati visokih taks. Deželni predsednik baron H ein omenja, da se najbrže ne bo še tako hitro napravilo poskuševališče, ker ni dosedaj še nikogar imenovanega, ki bi hotel vsprejeti tak zavod v svojo oskrb ; vlada je namreč pripravljena podpirati tak zavod in deželni odbor isto pravi. Dostavlja pa tudi, da se mu zdi prispevek, ki ga je pripravljena dati dežela v ta namen, dozdaj nedostaten v primeri s stroški, katere bi provzročevalo vstanovljeuje in vzdržavanje takega zavoda. Poslance Povše zagovarja deželni odbor, da je v tem vprašanju korektno postopal, ker je odgovoril na od vlade stavljeno vprašanje. Nadalje obširneje razpravlja o pomenu takega poskuševališča, o katerem je prepričan, da mu je kmetijsko ministerstvo naklonjeno, ter se zato nadeja, da se bo zadeva kmalu povoljno rešila za deželo. Razprave so se vdeležili še poslanci M u r n i k , vitez Langer in Lenarčič, ki je stavil resolucijo, v kateri se zahteva, naj se poskuševališče napravi že v prvi polovici tekočega leta. Poročevalec Kalan zagovarja sklep finančnega odseka nasproti pomiselkom deželnega predsednika, rekoč, da na podlagi od vlade stavljenega vprašanja finančni odsek ni mogel drugače postopati, kakor da se je pridružil predlogu deželnega odbora. Glede resolucije poslanca Lenarčiča omenja poročevalec, da je pač želja vseh poslancev, naj se poskuševališče kakor hitro mogoče osnuje, vendar nikakor ni misliti, da bi bilo mogoče že tekom prvega polletja ta zavod osnovati, zato da bi le v tem slučaju priporočal resolucijo, ako bi se omenilo, naj se poskuševališče osnuje prej ko mogoče, s čemur je bil posl. Lenarčič zadovoljen. Na to je bil vsprejet predlog dež. odbora s spremenjeno resolucijo posl. Lenarčiča. Posl. M o d i c v imenu fin. odseka poroča o prošnji županstva v Selcih za podporo k uravnavi potoka Ljuše in občinske poti, ter nasvetuje, naj dež. odbor po dež. hidrotehniku preišče razmere na lici mesta ter po potrebi dovoli 200 gld. podpore. Prošnja občine Polhov Gradec za podporo k nasipanju ceste do Črnega Vrha se izroči dež. odboru v primerno rešitev. (Por. Modi c.) Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva v Postojni za podporo k napravi vodovoda ter nasvetuje, naj deželni odbor, če se pokaže potrebs, dovoli primerno podporo. Posl. P a k i ž izraža nevoljo prebivalstva, da nekatere prošnje zastajajo leta in leta nerešeue, nasprotno pa se nekatere mnogo hitreje rešujejo. Tako leži prošnja vasi Vinica že nekaj let. Toraj naj dež. odbor rešuje prošnje po vrsti, kakor prihajajo. Posl. Povše odgovarja kot dež. odbornik, da je nemogoče ustreči ob jednem stoterim prošnjam za vodovode, ker nedostaje denarja in hidrotehničnih močij. Prcšuja Janeza Adamiča za podporo za čiščenje požiralnikov v Ponikvah pri Dobrepoljah se izroči dež. odboru z naročilom, da o priliki dež. hidrotehnik ogleda požiralnike ter nasvetuje potrebna dela. Posl. P a k i ž toplo priporoča to prošnjo, ker Adamič vsako leto trpi veliko škode po povodnjih. Poslanec Scbweiger prosi deželni odbor, naj bi se pri razdelitvi posebno oziral na Radovico. — Obvelja. Poslanec dr. Majaron v imenu upravnega odseka poroča o načrtu zakona gledd uravnave zdra-vištva za kranjska zdravišča. Poslanec baron Schwegel nasvetuje v § 1. dostavek, katerega je podpiral posl. dr. Papež in ga je zbornica soglasno vsprejela. Načrt zakona se glasi: Zakon z dne...........veljaven za vojvodino Kr&njsko, s katerim se ustanavljajo načelna določila o uravnavi zdravištva za obstoječa zdravišča (kopališča, letovišča i. dr. t. n.) na Kranjskem. LISTEK. Volitev. Kandidat. Piemo brez dne in leta, ker velja za vsako volitev. Dragi prijatelj ! Ako si domišljaš, da vživaš zaupanje soobčanov ali sploh sodržavljanov, kaudiduj. Kandiduj v državni ali deželni zbor, v občinski zastop ali kot volilni mož, pa niti tega ni treba, popolnoma zadosti je, da kandiduješ samo v cestni zastop. Videl boš tedaj, koliko je vredno tisto splošno zaupanje. Ako si dotlej mislil, da si poštenjak, — prazne sanje I Nasprotniki zdelali Te bodo tako, da boš z zavistjo zrl na najhujšega razbojnika, kajti on bode v primeri s Teboj nedolžno jagnje. Mene je zaupanje soobčanov naredilo kandidatom. Sicer mi hočejo poveriti samo mandat volilnega moža v peti kuriji, toda to zadostuje popolnoma, da sedaj vem, kako zaničevanja vreden značaj me diči. Ni še temu teden dnij, ko je priobčila „Narodna Trobenta" ta le dopis iz naše občine : „(Javno vprašanje) Janezu Volilcu, ki teži za tem, da bi ga izbrali volilnim možem v peti kuriji. V naši občini je pet vasij, vsaka hoče imeti pošto. Naj nam Jauez Volilec povć, za katero pošto bode delal njegov kandidat v državnem zboru, sicer ga moramo imenovati čisto navadnega klerikalnega sleparja." Pismo brez znamke, katero je dobila moja žena, glasi se : „Ako bo Vaš mož res tako nesramen, in bo volil klerikalca, ne bo teden po volitvi več pri življenju ne ena Vaših rac. Zapomnite si to ! Več dobromislečih." Sedaj si pa lahko misliš, kako stališče imam doma, saj Ti je znano, kako ponosna je moja žena na lepe naše race. „Narodna Trobenta" trdila je, da je naš kandidat sovražnik privatne lastnine. Nasprotni agitatorji porabili so to precej, ter mene proglasili kot največjega sovražnika privatne lastnine. Ako stopim sedaj k sosedu v hišo, navadno zapazim, kako ta ali oni iimed domačih biti zaklepat skrinje in shrambe. Seveda, saj je v hiši ne-prijatelj privatne lastnine. Poslali so mi na dom tudi Jakoba Zaletela, kateri mi je prebral petdeset vprašanj, na katera moram odgovoriti v treh dneh, sicer me javno po listih proglase kot neizobraženega nevedneža. Med drugimi vprašanji odgovoriti mi je tudi na sledeči: „Ali so „Zvonovi" beletristi najslavnejši slovenski pisatelji, ali je mogoče, da pridejo še slavnejši za njimi ? Kaj je privatna lastnina ; nje prijatelji in sovražniki ?" Ta zadnji odgjvor bi se natisnil v „Slov. Narodu", kateri upa na ta načiu dobiti pojasnila v tem važnem vprašanju, ki mu je do danes nejasno. Popisal sem Ti torej svoje težavno stališče. Ako hočeš mirno živeti, ne kandiduj nikoli, — ali pa se ne zmeni za to, kar pišejo iu govore o Tebi nasprotniki. To ti svetuje Tvoj Janez Volilec. / Po nasveta deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Z* tdravišča (kopališča, letovišča in druge takšne naprave), obstoječa v vojvodini Kranjski, sme deželni predsednik, dogovorivši se poprej z deželnim odborom in zaslišavši dotične udeležence, določiti zdraviški okraj in oziraje se pri tem na nastopna načelna določila, izdati posebne zdraviške rede ali pravilnike. Dokler se ne izdado takšni zdraviški redi, ostanejo določila že zdaj obstoječih zdraviških pravilnikov v veljavnosti. § 2. Zdraviške stvari v zdraviščih (kopališčih, letoviščih in drugih takšnih napravah) oskrbujejo zdraviške komisije. § 3. V zalaganje za zdravišlvo potrebnih stroškov je zdraviška komisija upravičena pobirati zdra-viško davščino (zdraviško in glasbeno takso ali od-redbino). § 4. Zdraviško davščino (zdraviško in glasbeno takso) plačujejo v vsakem zdravišču (kopališču, letovišču in v vsaki takšni napravi) po natančnejših določilih ondod obstoječega zdraviškega reda zdraviški gostje. Za zdraviške goste se Štejejo v obče, brez ozira na svoje državljanstvo in občinsko domačinstvo, vsi obiskovalci zdraviškega okraja, ki se ob zdraviški dobi mudč v zdraviškem okraju nad gotov v zdra-viškem redu natančneje določen čas. Kateri zdraviški gostje so oproščeni od plačevanja zdraviške davščine, to je določeno v zdraviškem reda. § 5. Zdraviške davščine (zdraviške in glasbene takse) se smejo potirjati s političnim izvršilom. § 6. Ta zakon stopi takoj v veljavnost, in Mojemu ministru za notranje stvari je naročena njegova izvršitev. Poslanec Jelovšek poroča o cesti od Ber-nika do Vodic in v imenu upravnega odseka nasvetuje : Visoki deielni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3., zakona z dne 28. julija 1889.1., dež. zak. št. 17, skleniti: 1. Deloma na novo narejena, v cestnih okrajih Kranj in Kamnik se nahajajoča, od Spodnjega Ber-nika do Vodic držeča cesta se uvrsti med okrajne ceste. 2. Kamniškemu okr. cestnemu odboru dovoli se v pokritje troškov za izvršitev še potrebnih del podpora 1500 gld. iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta dva eklepa. Dalje nasvetuje poslanec Jelovšek v imenu upravnega odseka: 1. V cestnem skladovnem okraju Ljubljanska okolica se nahajajoča občinska cesta, ki se pri Ci-kavi od Ljubljansko-Novomeške državne ceste med klm. 16 0 in 16 2 odcepi in drži mimo male Stare Vasi in Velike Stare Vasi do meje selske občine Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsehe de 1» Grange; prevel Ivan Čestimir.) Drugi del. O o t i. XI. Svetinje. (Dalje.) Melanija jej sočutno stisne roko in jo občuduje, ko vidi, kako da jej vera blaži bolest in jo tolaži z nado, da ве nekoč srečno snide s svojim zaročencem v nebesih. Tri ure pozneje se je pomikal skromen sprevod proti pokopališču „Ursum pileatum",*) da se tamkaj pokopljejo pozemeki ostanki gospe Azele in patricija Decija Fulvija. V sprevodu si opazil samo dve ženski in jednega starčka. Ko so oba rajnika položili v grob, jednega kraj druzega, so se njujini prijatelji žalostni vrnili na svoj dom, tolažeč se z jedino nado, da se prej ali slej snidejo z njima na onem svetu. Solnce je z zadnjimi žarki poljubovalo vrhove rimskih spomenikov. Velika množica ljudstva pa je ob tem času spremljala sprevod, ki se je pomikal z Aventina mimo Flavijevega amfiteatra proti late-ranski baziliki. V prvih vrstah so stopali duhovniki v sveČanej cerkvenej opravi, za njimi pa se je pomikal voz, Polica, z njenim razpotjem pri Mali Stari Vasi, dr-žečim čez Dolenje Duplice do stika z imenovano državno cesto na Stehanu, se uvrsti med okrajne ceste. 2. Deželnemu odbora se naroča, da izvrši ta sklep. Obvelja brez ugovora. Istotako obvelja predlog: 1. V cestnem okraju Ljubljanska okolica in v ozemlju mesta Ljubljane se nahajajoča občinska cesta, ki se nasproti podružne cerkve Sv. Jerneja v Spodnji Šiški od Ljubeljske državne ceste odcepi in se stika pri Bežigradu z Dunajsko državno cesto, se uvrsti med okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta sklep. Konečno poroča poslanec Povše o prošuji posestnikov na Suhi za uvrstitev mostu čez Soro in dotične občinske poti med okrajne ceste ter nasvetuje, naj deželni odbor o tem zasliši cestni odbor in v prihodnjem zasedanju poroča. Prihodnja seja v sredo. Naši nasprotniki- (Izv. dopis e Štajerskega.) Ako si ogledujemo katoliško gibanje po slovenskih krajih, zlasti na Kranjskem in Štajerskem, moramo odkritosrčno priznati, da smo štajerski Slovenci zadej za svojimi sosedi. Bes, nekaj se je tudi že pri nas storilo, ali ona živahnost, oni vsestranski napredek katoliške stvari, katerega občudujemo na Kranjskem, se še ni vzbudil tukaj. Pač v teoriji po-vdarjamo tudi mi kaj močno katoliško načelo in obsojamo nasprotnike katoliške ideje, ali v praksi še vedno preveč rabimo narodnostno načelo kot merilo za obeojo svojega in tujega delovanja. In to je ravno zakrivilo, da nismo spoznali tako dolgo in deloma še zdaj ne spoznavamo svojih nasprotnikov, kateri se trudijo na vso moč zadušiti vsako vzbujenje katoliške zavesti. Toda zaman, dolgo več ne bo, da se bo tudi pri nas vzbudilo ljudstvo ter začelo ceniti visoko, nad vse sveto vero kot svoj najdražji zaklad in si vtemeljilo ž njo svojo pravo srečo. Sprevidelo bo, da mu te ne bodeta nikdar prinesla liberalizem iu socijalna demokracija, nasprotno bo uvidelo, da sta to dva nasprotnika, ki vničujeta njegovo moč. Prvi mu jemlje zdravo razsodnost ter», ga mami z liberalnimi frazami, a drugi bi mu rad spodnesel noge, da ne bi mogel priti na pot pravega blagostanja, pravega napredka. Ce tudi sta si ta dva naša nasprotnika malo podobna po zunanjosti, v kateri nastopata, vendar se družita po duhu, ker imata oba po svojem bistvu isto smer, ljudstvu iztrgati iz srca vero ter ga potem prepustiti človeškim strastem. Ali ni to res ? Le glejmo! Liberalizem je pri nas razširjen med svetnim razumništvom. To je brezbrižno za cerkev, vsaj ne priznava versko načelo kot absolutno načelo, česar pokrit s škrlatnimi preprogrami; vlekli so ga štirje beli voli. Na vozu so bile naložene cerkvene dragocenosti : kelihi, okrašeni z dragim kamenjem, zlate cerkvene posode, zlati križi in srebrni svečniki. Za vozom ste stopali Valerija in Melanija. Valerija je bila oblečena v belo oblačilo kakor nevesta, ki ide k poroki; razpletene lase jej je krasil venec belih rož. Za njima je korakal Alarik z vso svojo vojsko, za njim pa vse ostalo ljudstvo. Mnogi izmej teh so došli iz pobožnosti, mnogi iž radovednosti, nekateri pa tudi na Aiarikovo povelje. Sprevod je obstal pred lateransko baziliko. Duhovniki so vzeli svetinje raz voz in jih slovesno prenesli v cerkev. Lateranska bazilika je bila sezidana na istem mestu, kjer je nekdaj stala hiša Plavcija Laterana, katerega je dal umoriti cesar Neron, ker se je ustavljal njegovemu nasilju. 01 te bazilike se je razprostiral veličasten razgled po celej ravnini tja do tu-skulanskih gora Nazivali so jo „zlato baziliko" in to po vsej pravici; kajti bila je najkrasnejša izmej vseh Konstantinovih bazilik- Celo pot se Valerija ni ozrla niti na jedno niti na drugo stran, ampak je prisrčno molila k Bogu. Pred vhodom v cerkev pogleda krog sebe in se začudi, ko vidi, da se je zbrala tolika množica ljudij. Nato pa se ozre proti nebu tja gori, kje? se bode nekoč sešla z Decijem, ki sedaj že počiva v hladnem grobu. nikdo ne taji. Pač pa je narodno. Oni del razum-ništva, ki se je odtujil svojemu narodu ter se po-nemčuril, ne škoduje več tako neznosno veliko. Nemčurji sovražijo slovensko narodnost ter jo zatirajo, kjer le morejo. To pa ni pot, da si bi pridobili zanesljivih privržencev, ker sovraštvo rodi zopet le sovraštvo, Ris, oni bogati nemčurji, ki imajo dolžnike, izkoriščajo dobro ta vpliv ob volitvah. To je na vsak način škoda, vrhu tega tudi jako krivično in brezznačajno postopanje, zatiranje tujega prepričanja, katero bi se moralo spoštovati od vsakega, če tudi je popolno drugega mišljenja. To je naravnost surovost. Da se takim tiranom nasprotuje s peresom in besedo, bo vsakdo odobraval, ako mimo sodi. V tem imata oba slovenska politična lista, ki izhajata na Štajerskem, „Slov. Gospodar" in „Domovina", zaslug. „Slov. Gospodar" že trideset let vrlo drami in budi štajerske Slovence, naj nikar ne zabijo, da je častno biti slovenske krvi. Pred par leti se mu je pridružila „Domovina" ter ga podpirala v tej nalogi. Tudi njej se mora priznati, daje storila nekaj v tem oziru. Toda nemčurjev gospodo-valcev ni ravno tako veliko število. Več je onih, ki so se radi kruha izneverili svoji narodnosti. Ti so prodali za kos kruha svoje prepričanje. Pač ne zaslužijo drugega, kakor pomilovalen pogled na svoje duševno uboštvo. A veliko večji je vpliv narodno zavednega ra-zumništva. To nam mnogo več Škoduje. Temu je narodnost ideja nad vse, versko idejo smatra samo za zasebno stvar. V narodnostnem oziru tudi v resnici še kaj stori. Ze to je nekaj vredno, da se ne sramuje svoje narodnosti, ne, nikakor, temuč ponaša se celo ž njo pred svetom. Tudi prireja veselice, slavnostne večere, zabave in vabi k tem včasih tudi zastopnike priprostega ljudstva. Ti se slavijo kot zavedni možje. Kaj pa, tu in tam se tudi spominjajo sv. Cirila in Metoda ter zbirajo doneske za narodno šolo, kar je edino realne vrednosti, dočim so vse lepe besede brez trajnega pomena, ker so kmalu zopet pozabljene in ker o njih ogromna večina preprostega ljudstva ničesar ne zve. Pa mogoče je, da se oni prostaki, ki so prisotni pri takih veselicah, navdušijo. Mogoče je in lepo je, ako se jim vzbudijo čustva za narodno stvar, a mogoče je tudi, da se privadijo modernemu lahkoživju, katero se opazuje ua takih veselicah, ter se tako odtujujejo priprostemu življenju, kar je naravnost škodljivo. Kdo more trditi, da se ne more kaj takega zgoditi, in če se oziramo na vsakdanjo skušnjo, bi se že dalo bržčas navesti slučajev, v katerih je bila ta in ona narodna veselica za tega in onega kmeta ali fanta začetek njegovega propada. Na vsak način, prosta zabava ob takih priložnostih, ki je prikrojena po modernem, v tem res prav liberalnem duhu, ne bo koristna za priprostega kmeta. Ta bo imel le nekaj koristi od iger in poljudnih govorov. A teh vpliv ne ememo precenjevati, ker je v resnici prav kratek in skromen. Korist od takih veselic ima Sprevod krene v cerkev, kor pa zapoje zahvalno pesem. Valerija poklekne pred ograjo, ki je delila prezbiterij od ladije, in nadaljuje pobožno svoje molitve. Naenkrat se jej zazdi, ko da vidi pred seboj Decija, tbdanega z nebeškimi trumami, ki se jej prijazno smehlja in jej govori z angeljskim' glasom: „Na zemlji je minljivo veselje in žalost; v nebesih pa vlada večna in neizrekljiva radost". Nedaleč od Valerije je stal za nekim stebrom mlad mož, bledega lica in upalih očij. Opazoval je Valerijo in se obnašal, ko da bi jej hotel pasti pred noge; toda misel na Decija ga je zaustavljala. Ker se ni mogel umirili, je stopil iz cerkve in se pomešal mej Arijance in pagane. Bil je Marcel. Ko se je končalo sveto opravilo, so stopili iz cerkve tuđi kristjani. Valerija, Melanija in Klavdij so se takoj vrnili domov skozi množico ljudstva, ki je z občudovanjem gledala ponižno, pa hrabro devico, ki je obvarovala svetinje pred ropaželjnimi barbari. Valerija je bila vedra in vesela; na lici pa se ji je komaj opažal sled prestane tuge in žalosti. Predno je vstopila v Melanijino hišo, zaustavil seji je pogled na krvi, ki je iztekla iz Decijevih ran; toda niti zganila se ni ; ostala je popolnoma mirna. Kot popotnica na le-tem svetu se je izročila v voljo božjo, spcminjajoč se onih zlatih besedij: „Na zemlji je minljivo veselje in žalost, v nebesih pa vlada večna in neizrekljiva radost." (Dalje sledi.) samo liberalno razumništvo, le njemu se nudi tukaj »bara. Todt škoda, katero nareja pri nas liberalno razumništro, obstoji t tem, da veže roke dubovništvu in olikanim lajikom katoliškega prepričanja. Duhov-oištvo je prenavdušeno za narodnost, kar je umljivo, ker ga tuja narodnost uči prav ceniti lastno narodnost. Vsakega ima za svojega prijatelja, ako le po-vdarja svojo narodnost. V tem gre očividno predaleč. Tem potom so si pridobili njegovo naklonjenost imžje, kateri so popolno liberalnega, cerkvi nasprotnega mišljenja, ker so se širokoustili s svojo narodnostjo. Njihova podjetja so se preveč podpirala, a zanemarjala se je katoliška stvar. Tako se je zgodilo, da je mogla tako napredovati „Domovina", da je prekosila po svoji obliki „Slov. Gosp.", kateri še vedno izhaja v mali obliki. Duhovništvo je porabljalo čas. ki mu je priostajal od stanovskih dolžno-stij, med liberalnim razumništvom, ker je menilo tudi najbrž odvrniti liberalni vpliv s tem ter prepre čiti ločitev duhov. A s tem se ni odvrnil liberalni vpliv, nasprotno vtrdil se je še, da so že začeli misliti liberalni krogi, štajerski duhovniki odobrujejo njihovo liberalno naziranje. A to ni res, tudi štajerska duhovščina je bila v svojem mišljenju zvesta Kristusu, le prevelika navdušenost za narodnostno idejo ji je jemala jasen pogled, da ni spoznala svojih nasprotnikov v narodni obleki. Iz ozira na te ni90 porabljali svojih moči naravnost v prid naroda z uetanovljanjem kmetskih in delavskih društev ali da ni devolj podpirala, če se je kje kaj jednakega ustanovilo. A položaj je začel dobivati drugo podobo najnovejši čas. Liberalci so menili, da so se že dovolj vdomačili in da že smejo tudi kar naravnost pri tej in oni priliki povedati, da so odtujeni, da so nasprotni duhovništvu. Slavila se je 25 letnica moderne šole, prišlo je do afere v mariborski čitalnici, slišale so se že tudi neolikane opombe o duhovnikih. Prijateljstvo je na vsak način ohlajeno, kar bo vsak rad priznal, ki trezno premišljuje stvari. Tudi drugače biti ne more. Zveza, ki nima podlage v absolutnem verskem načelu, temuč v relativnem narodnostnem, se ne bo .mogla dolgo vzdržati. Naj še tako prikriva človek svojo znotrajnost, jedenkrat jo vender le izda. Tako si tudi lahko zdaj razlagamo pojav, da izostajajo na Štajerskem duhovniki vedno bolj iz čitalnic, če tudi so jih v prav mnogih krajih ali sami ustanovili ali pomogli ustanoviti. Duhovniki niso več druščina liberalnim krogom, seveda tudi liberalni krogi ne duhovnikom. Ne razumemo se, ne spadamo več skupaj. Popolna ločitev pride prej ali slej. Da bi le prišla tem hitreje, ker je treba zbirati moči proti drugemu nasprotniku, ki si pridobiva vedno več pristašev, ker je veliko bolj popularen, kakor liberalno razumništvo, namreč socijalna demokracija. Zborovanja v Mariboru, Trbovljah, v Rajhenburgu in drugod, razširjanje „Delavca" po Štajerskem pač priča dovolj, da je ta vrsta nasprotnikov že mnogoštevilna. A najnovejši dokaz imamo v zadnji volitvi volilnih mož v Celju, kjer so bili izvoljeni sami socijalni demokratje, katerih kandidat je Sloven» c Ropaš. Od te strani je nevarnost mnogo večja, kakor od liberalne. Zadnja vpliva samo več ali manj posredno na narod, da razširja verski indeferentizem, oznanjajoč, da vera ni v nevarnosti, a prva gre kar naravnost med ljudstvo, kjer se trudi izpodkopati tla duhovnikom. Napada cerkev, blati njene služabnike, ruje neusmiljeno sveto vero narodu iz srca. Njen vpliv ee mora zajeziti gotovo prej ko mogoče, ako nočemo obžalovati prevelike škode. Zato bodo jako času primerna delavska društva po vzoru mariborskega, kjer so delavci, na deželi gospodarska društva na versko narodni podlagi. Povdarjati je tudi na narodni podlagi; kajti socijalna demokracija je mejnarodna, potisnila je narodno vprašanje v ozadje in za svojo jedino vprašanje je proglasila socijalno. Te dve svetinji ee morata tedaj braniti in obraniti, namreč sv. vera in narodnost proti eocijalnim demokratom. — Upati je, da se bo že moglo kmalu poročati o prav živahnem delovanju v tem oziru. Tako bo gotovo najboljše porabila duhovščina svoje moči v čast Božjo in korist tako ljubljenega naroda. Tako bo veliko bolj popularna, kakor na strani liberalnega razumništva. Potem se bo moglo reči o njej še veliko bolj, da je iz naroda in živi za narod. Da se v tem smislu vzbudi kar najhitreje odločno delovanje, je prepotrebno in se bo tudi. Dokaz že imamo ia to. Na vseh straneh se deluje jako taktno na to, da predere s svojo kandidaturo velezaslužni go- spod Zičkar. Upati je najboljši vspeh. Ta zmaga bo pomenila zmago nad socijalno demokracijo med štajerskimi Slovenci. Zdaj se gre le med sccijalno-de-mokratičnim kandidatom in gospodom Zičkarjem, ker je gospod Hribar odložil kandidaturo, kakor je slišati. Da se ta zmaga pribori, vztrajajmo, vsaj gre ta sveto stvar 1 Politični pregled. V Ljubljani, 20. februvarija. Nenaravni pojavi pri letošnjih volitvah. Splošno se opaža, da socijaldemokrati silno surovo postopajo v govorjenju in obnašanju, da mirne volilce psujejo in z raznimi zvijačami slepe. 2e to nedostojno ravnanje bi moralo ljudem odpreti oči, da tam ne mote biti pravica doma, kjer se poštenje z nogami tepta. Socijalna demokracija kar naravnost potć svoje namere v javnem življenju to je: človeška družba brez vere, brez cesarja in brez zakona. Kdor le količkaj na te glavne stebre človeške družbe še drži, bi se moral na vso moč zoperstaviti napredovanju socijalne demokracije. Na Kranjskem pa ima cela stvar še veliko bolj izražen protidinastičen in protiverski značaj po osebi socijal-demokratiškega kandidata za 5. kurijo. Vsakdo lahko spozna, da je vodstvo uprav zato izbralo tega moža za kandidata, da se v njem pereoniiicira ta nasprotni duh Kdor torej vedoma podpira tega kandidata, je deležen tega puntarskega in prevratnega rovanja. To je tako jasno, da priprosti kmet to spoznava in se čudi, kako morejo učeni ljudje, kako morejo možje, ki so v cesarski službi pri državnih železnicah, ali pri c. kr. priv. južni železnici in drugod, 9 tako silo delati za tega kandidata. Kmet si pri tem misli svoje. In ko je treba ljudi svariti pred nevarnim početjem socijal. demokratov češ, da so prevratni živeli, neverno pomaja z glavo meneč, ko bi tako bilo, ne bila bi taka gnjezda ravno po c. kr. napravah. Prvotne volitve v Avstriji. V ravno minulem tednu so se vršile v premnogih krajih po-samnih kronovin prvotne volitve za splošno in kmečko skupino. Vspeh je splošno prav ugoden za našo stvar. Pokazalo se je namreč, da našim načelom niso ostali zvesti samo skoro vsi dosedanji somišljeniki katoliških strank, marveč eo razne naše stranke mnogo pridobile, in s;cer v takih okrajih, kjer se dosedaj ni nihče nadejal. Gorenja Avstrija, Solnogrsško, Tirolsko, Predarlsko in druge krono-vine so volile z malo izjemami katoliške volilne može. Zelo važna pridobitev je mesto Wels, ki je letos prvikrat izvolilo naše može. Na Moravskem zmagujejo češki možje, posebno huda borba je pa mej češkimi Nemci in socijalnimi demokrati. VŠle-ziji se provzročuje dosedanjim strankam velika preglavica od nove ljudske stranke. Najbolj označimo dosedanje vspehe s tem, ako rečemo, da so židovski liberalci v obilni meri nezadovoljni z izidom prvotnih volitev. In to ni slabo za nas ! Socijalni demokratje v volilni borbi. Marsikdo se morda čudi, kako je možno, da v marsikaterem kraju tako mogočno nastopi soci-jalistična garda in da v nekaterih krajih zmagajo pri tej ali oni volitvi socijalistični kandidatje. Kar je pri tem najbolj čudno, je to, da se vdeleži ta garda v veliki večini korporativno malo ne vseh volitev. Vsemu temu se ni čuditi, ako pomislimo, da socijalistični vodje bogato plačajo vsak korak, ki ga store njih prislaSi. Mej tem ko drugi volilci store svojo dolžnost le vsled tega, ker jih vodi prepričanje, gre socijalistična garda v boj le za denar, za mastno plačo. To nam potrjujejo poleg drugih, očevidnih dokazov tudi naslednje objave glavnega socijalističnega glasila. Ta list namreč poroča, da so poslali nemški socijalni demokratje 10 000 mark za volilni sklad, glavni svet belgijskih socijalistov je votiral 5000 frankov, v Švici, Franciji, Angliji in celo v Severni Ameriki krožijo mej delavstvom pozivi, naj se nabira denar za volilni fond avstrijskih socijalnih demokratov. Vrhu tega imamo pa v Avstriji sami največje podpiratelje socijalne demokracije, namreč židovske milijonarje, ki kupoma trosijo denar mej tudečo gardo, ker so uverjeni, da jim bo prej ali sled donesel bogate obresti. Ako imamo pred seboj tako sliko, potem se nam pač ni čuditi, da gre vse na volišče iz socijalističnega tabora, da je vsak član te organizacije strasten agitator, ker ima namreč bogato plačan vsak korak. Na petake in desetake se lahko vjame veliko nerazsodnega ljudstva. Konečno se pa tudi ne smemo čudili, da se na nobenem so- cialističnem shodu ne zabavlja proti židovskim kapitalistom. — Častne take zmage nikakor niso, kajti tu se volilci ne borč za načela in pravega zagovornika, marveč le za denar. Tako se pa ne bori noben značajen in prepričan mož, toraj proč s socijalno demokracijo. KreČansko vprašanje in del ruskega časopisja. O tej zadevi, posebno pa o povetanku nemirov na Kreti piše prav dobro ruski list „Novosti". Poudarja namreč mej drugim, da je položaj, v katerem se nahaja sedaj Evropa, zakrivila le slaba in neodločna politika velevlastij. Ako bi bile velevlasti energično in vztrajno postopale iu ako bi se bile pravočasno uvedle preosnove na Kreti, tedaj bi bil zaman vsak poskus članov tajnega revolucijo-namega odbora, naščuvati prebivalstvo in je dovesti do upora. Sedaj se temu ni več čuditi. Sedaj je čas, da se resno misli na vprašanje gledć združenja Krete z Grško. Ko si je Anglija osvojila Egipet, se je uklanjala cela Evropa temu dogodku, kakor bi se bil izvedel čisto navaden čin, akoravno ni imela Anglija niti najmanjše pravice do tega ozemlja. Nasproti pa ravnajo sedaj Grki popolno prav, pravica je na njihovi strani, njih dolžnost je, da se potegnejo za tlačeno ljudstvo, trdoerčni in neusmiljeni bi bili, ko bi se ne ozirali ua opetovane prošnje ubogega ljudstva — in vendar imajo toliko nasprotstva in le zato — ker so sami preslabi. Kje je torej logika? — Tako piše, še jedenkrat naglašamo, neodvisno rusko glasilo, in sklepa svoje opravičene pritožbe nad postopanjem velevlastij s prepričanjem, da pripade otok Kreta prej ali slej pod grško oblast. — In potem se svet čudi, od kodi prihaja tolika naudušenoet mej grškim narodom! Grška vojna moč na morju in na suhem. Razni politiki se pečajo v zadnjem času posebno z vprašanjem, kakošen bi bil izid, ko bi se vnela vojska med Grško in Turčijo. V to svrho se primerja v prvi vrsti vojna moč na obeh straneh. Grško kraljestvo šteje po zadnjem izkazu 2 190.000 prebivalcev ter v mirnem času 23.435 oboroženih vojakov. Od teh jih je pa v resnici le 5000 vedno pripravljenih, vsi ostali vojaki so raztreseni po raznih krajih in različnih službah. V slučaju vojske pa šteje armada, pomnožena s prvimi rezervniki, okroglo 61.000 pušk, 2700 mečev, 156 topov; v najskraj-uejem slučaju se pa lahko pozove nekako 200.000 mož. Konj ima 12.600 in tovorne živine okoli 6000 glav in bi bilo torej v slučaju vojske treba zdatne pomoči iz inozemlja. Častnikov šteje grška armada 2200, mej temi 500 rezervnikov, ki pa niso povsem zmožni za vtčje akcije. Najbolj so preskrbljeni Grki z obrežnimi in trdnjavskimi topovi, katerih imajo 34. Celo brodovje šteje 41 ladij, mej temi je pa 5 ladij-oklopnic. — Ako se primerja navedena vojna moč z ono Turčije, se mora priznati, da prekose Turki v marsičem svoje nasprotnike, toda ako pa priskoči Grkom na pomoč Anglija in morda še katera druga velevhst, potem pa ni dvomiti, da podleže sultan s svojo armado, ako mu ne pomaga ruski car ali katera večjih velesil. Tedenski koledar. Nedelja, 21. febr. : 2. predpepelnična, evan. O sejalcu in semenu, Luk. 8. Maksimilijan šk. Ponedeljek, 22. febr.: Sv. Petra stol v Antij. Torek, 23. febr.: Peter Dam. Trp. G. N. J. Sreda, 24. febr. : Matija ap. Četrtek, 25. febr.: Modest šk. Petek, 26. febr.: Nestor šk. m. S o b o t a , 27. febr.: Leander šk. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 24. ob 4. uri 42 m. zjutraj. — Solnce izide: 25. ob 6. uri 52 m.; zaide ob 5. uri 36 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. februvarija. Volitve volilnih mož. Iz Zgornje Šiške, 18. februvarija: Za peto volilno skupino so izvoljeni trije volilci, jeden naš, jeden dvomljiv, jeden socijalni demokrat. — Za kmetske občine pa trije katoliško - narodni volilni možje. IzPredoselj, 18. februvarija se nam poroča, da so izpadle volitve neugodno za našo stranko. Z Notranjskega: Kakor „Narod" poroča, so liberalni volilni možje izvoljeni v postojinski okolici, v Košani in večinoma tudi v Zireb; v St. Lam-bertu so zmagali v peti ekupini socijalni demokrati, za kmetske obfine pa liberalci. Iz Kočevja, 19. februvarija: V občini Ko-čevje je bilo danes voljenih šest volilnih mož, ki bodo glasovali proti socijalnim demokratom. Iz Smarije: Ugodno za našo stranko so se vršile volitve volilnih mož v Smariji, ker so izvoljeni trije možje, ki bodo oddali svoje glasove dr. Kreku in dr. Š u s t e r š i č u. Iz Bele cerkve, 18. februvarija: Naznanjam vam, da so pri nas bile 17. t m. volitve, katere so, kakor vselej, iz osebnih ozirov izpadle ugodno za nasprotnike. Iz Š m a r t i n a pred Kranjem: Izvoljenih je devet mož katoliško-narodne stranke soglasno; štirje za peto skupino, ki bodo volili dr. Kreka, pet za četrto kurijo, ki bodo glasovali za gospoda Pogačnika. Udeležba je bila v primeri z drugimi leti obilna. Iz Blok, 19. febr.: Kakor včeraj šest mož za dr. Kreka, volili smo daues soglasno devet mož za dr. Žitnika. Iz Št. Jerneja se nam je včeraj, a za list že prepozno brzojavilo : Z a peto kurijo je izvoljenih vseh osem katol.-narodnih mož z večino sto glasov. Iz K o v t: Prvotne volitve so bile tu v sredo, 17. in sicer dopoldne za splošno skupino in za kmetske občine popoldne. Za splošno skupino so izvoljeni štirje katol.-nar. in za kmetske občine p e t nasprotne stranke. K zmagi nasprotnikov so pripomogli zlasti volilci iz logaških Zibrš, pridr-vivši se proti koncu volitvene ure v volilno sobo že jako vinjeni. Zbobnala sta jih od vseh žibrških vetrov in rodov skupaj dva liberalna dolnjelogaška vodnika, ter jih osebno pritirala do volilnega kraja. — Ker je pot precejšnja, skrbela sta vodnika prav pridno, da se je volilcem prav dobro godilo v vsaki gostilni ob potu. Da se je pilo tudi po „sijajni" zmagi na vse pretege, je skoraj po sebi umevno. — Ta .slavna" zmaga je bila draga. Nevolja je bila prav velika pri nekaterih Rjvtarjih zaradi take sleparije, in jeduemu kolovodji bi se bilo kmalu godilo prav slabo, da se ni zgubil prav naglo po cesti. Da se nekaj snuje in strastno agituje po Zibršah, se je pač zvedelo, a prepozno. Izbrani volilni možje so pa zapeljani siromaki; niso ne krop ne voda, volili bodo nasprotno ne vede zakaj. Iz Š t u r i j, 19. februvarija : Pri današnji volitvi za kmečke občine sta bila izvoljena dva vo-lilca katoliške stranke in eden nasprotnega tabora. — Za 5. skupino dva zanesljivo naša, od tretjega se pričakuje, da bode volil dr. Kreka, ker so de-iavci, ki so mu do zmage pripomogli, se prej izrekli, da volijo le tistega, ki bo glasoval za kršč.-socijalnega kandidata. Dobrepolje, 19. febr.: V občinah Struge, Kompolje in Podgora so voljeni možje katoliško-narodne stranke, ki bodo glasovali za dr. Kreka in dr. S u s t e r š i č a. Iz ribniške okolice. — Trije volilni možje ribniške občine so izvoljeni za dr. Š u -s t e r š i č a. IzAmbrusa. — Volitve volilnih mož za IV. in V. kurijo so izpale ugodno. Vseh 8 volilnih mož bo volilo kat. narodna kandidata. — Isti vspeh je tudi v Zagradcu. 1 z Ajdovca, 18. febr.: Volitev volilnih mož iz tukajšnje občine se je vršila 18. t. m. Za 5. skupino bil je izvoljen jeden, za kmetske občine pa dva somišljenika katoliško-narodne stranke. Iz Kolovrata, 19. februvarija: Dopoludne 15. t. m. je volila kandrška, popoludne kolovraška občina. Dop. so kandrški občani izvolili za splošno skupino dva moža iz svoje, jednega iz kolovraške občine, za kmečke občine ona dva iz kandrške občine. Popoludne izvolili so kolovraški občani iste tri, kakor so jih kandrški za peto skupino, za kmečke občine pa jednega iz kolovraške občine. Dva od teh štirih sta liberalna, dva pa nezanesljiva. Iz Cola: Včeraj 17. febr. so se pričele volitve po Vipavskem in sicer v občini P o d k r a j. Podkrajem je zmagala grajščinska ali lib. stranka, ker so naši ostali doma. Na C o 1 u sta pa v obeh kurijah izvoljena odločna moža kat.-nar. stranke. (Volitve volilnih mož v logaškem okrajnem glavarstvu) so končane.. Izid je ta-le : V idrijskem sodnem okraju: 10 katoliško-narodnih, 8 liberalnih, 5 dvomljivih. V logaškem sodnem okraju: 11 katoliško - narodnih, 12 liberalnih. V cirkniškem sodnem okraju : 11 katoliško-narodnih, liberalnih 0. V ložkem sodnem okraju: 20 katoliško-narodnih, liberalnih 0. — Tedaj skupaj katoliško-narodnih 52, liberalnih 20, dvomljivih 5. (Občinski svet ljubljanski) je sklenil v vče-rajšni izredni nujni seji najeti 900.000 gld. posojila za zgradbo artilerijske vojašnice in elektrarne. Z delom pri obeh stavbah se pričae takoj spomladi. (Občinske volitve v St. Vidu nad I^ubljano.) Izvoljen je županom znani rodoljub gosp. Anton Belec. Svetovalci so gg.: Franc Ježek iz Poljan, M. Setina iz Kamnegorice, V. Robida t St. Vida, I. Arhar iz Vižmarja. Odborniki so pa gg.: Val. Kajžar z Dvor», Franc Jeraj z Gline, G. Malovrh, župnik v St. Vidu, J»u. Zalaznik z Gline, Jan. Trampus iz Vižmarja, Andr. Mrbar izStanežič, Fr. Dolničar iz Podutika, Jože Tomšič iz Gamelja, Fran Erjavec iz Vižmarja, Lovro Ferjančič iz Poljan, Val. Girman iz St. Vida, Jan. Sever iz Vižmarja, Ant. Zalokar iz Podgore, Mat. Brodnik iz Medna. — Ker so to zavedni iu značaj ni možje, imamo najboljše uade, da je gospodarstvo občine v dobrih rokah. * (Slovensko gledališče) Opozarjamo na jutrišno predstavo Nestrpyeve burke „Lumpacij Vaga-bund". Začetek jutrišnje predstave je ob 7. uri. Prihodnji teden nastopi kot gost bivši tenorist naše opere g. B e n e š in sicer v torek v „Trubadurju". Naše občinstvo je ohranilo g. Beneša v dobrem spominu in bo intendanci gotovo hvaležno, da ga je povabila na gostovanje. Zadnji čas je bil g. Beneš angaževan v Oseku, kjer je, kar je razvidno iz kritik, bil jako priljubljen. Posebno velike uspehe je dosegel v i-perah „Cavalleria rusticana", „Marta", „Trubadur", in v mnogo drugih, zlasti velike pa v „Prodani nevesti". Vse kritike hvalijo njegov lepi glas, pravilno iutonacijo, dobro šolo in lepo igro. Razen v „Trubadurju", nastopi g. Beneš tudi v ulogi Parisa v „Lepi Heleni", katera pride že prihodnji teden na oder.' (Dovoljene podpore.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski družbi za Kranjsko nastopne podpore za tekoče leto: za pospeševanje umetnega gojenja krme 200 gld., za sadjarsko šolo 300 gld., za povzdigo viuoreje in posebe za nakup modre galice ia brizgalnic 1000 gld., za premije za sušenje in stiskanje sadja 400 gld., za nakup plemenskih bikov 3500 gld., za družbino poskuševališe na Viču 500 gld., za nakup plemenskih ovac 500 gld., za povzdigo živinoreje 400 gld. in za pospeševanje čebeloreje 250 gld.r skupno 7050 gld. (lz Cola.) Due 18. t. m. proti večeru so napravili pevci podoknico č. g. župniku K. Teksterju in deputacija občinskega odbora mu je izročila krasno diplomo, v katerej je zapisano, da ga je občina vsled zaslug in požrtvovalnosti pri zgradbi župnišča in nove cerkve volila jednoglasno častnim občanom. (Iz Novega Mesta) Prazna vera čemdalj bolj gine pri slovenskih kmetih. L9 poslušajte 1 Dolenjski komet, po domače dr. Kari Slane, sodrug Karol Sti gelc, kakor mu pravijo socijalni demokratje, ta komet je povesil zadnjič pred prvotnimi volitvami svojo bajno luč nad Smihelske in Stopiške vasi. „Huda bo letos, huda", so včasih dejali slovenski kmetje in so trepetali in se bali, ko so zagledali nad svojimi hišami metlasto zvezdo. Sedaj je v tem oziru — hvala Bogu 1 — boljše. Ko so zadnjič naši kmetje zagledali komet — dr. Slanca, se niso več ustrašili, in se niso v svoje hiše poskrili. Posvetil je med nje ta „strah klerikalcev", da jih razsvetli in jim vlije pravo spoznanje, da bi vendar ne volili klerikalca. Pa kmetje so se mu smejali. Tedaj je napel vse svoje moči, da jih očara z bleskom svoje svetlobe. „Boste poslušali f . . . .", tako jim je dejal; „kaj so pa še storili za vas 1 Le poglejte, kakošne slabe ceste imate 1 Ceste bi vam popravili, ceste, ne se pa vtikati v politiko I" Ha, ha, ha 1 Izvrstno, izvirno, duhovito 1 Ceste naj popravljajo duhovniki 1 Kmetje so se na ves glas smejali. In čuli so se od zadi celo glasovi: „Saj bi jih ti lažje popravljal, imaš več denarja, in tako delo bi se tebi najbolj pristojalo". In dolenjski komet je moral skrčiti svoj repek in oditi v Novo Mesto, kjer se ga ljubi someščani še boje in z neskončnim strahom in spoštovanjem zro vanj in živo verujejo vanj bolj, ko v evangelij božji. Smihelski in Stopiški možje so volili vsi volilne može katoliško • narodne stranke. Slišimo, da fantje sedaj pojo po noči novo pesem s takim refrenom: „Boljši je, boljši jeden suh žganec — kakor vsa tvoja modrost, oj Slanec". Pa naj kdo reče, da ne gine pri oaših kmetih prazna vera! Samo pri izobraženih meščanih še nel (V današnje poročilo o seji deželnega zbora) naj se vstavi pred odstavek: „Poslanec Schweiger prosi .. ." nastopno besedilo, ki se je po pomoti iz- pustilo: „Posl. Hribar v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj se od učiteljeve vdove Ivane Tomšič nakupi vse letnike „Vrtca", in sicer tri leta po vrsfi po I40 gld., ter stavi to potrebščino v deželni preračun, deželni odbor pa naj razdeli knjige knjižnicam ljudskih šol." * * * (S Štajerskega.) Nimam ti, dragi „Slovenec", nič kaj prijetnega poročati. Pri nas na južnem Štajerskem imamo že prvotne volitve, a koga naj volimo v peti kuriji, še do zdaj ne vemo. To je povsem gotovo, da zavedni katoliški Slovenci Spodnje Štajerske gospoda Dragotina Hribarja nikdar volili ne bemo. A kdo bodi naš kandidat v peti kuriji ? Tisti, katerega vsaj večina ljudstva dobro pozna, ker le tako je upanje, da zmaga. In kdo je taki mož V Nobeden človek, ki naše razmere dobro pozna, ne bo mogel tajiti in mi oporekati, da tak mož ne bi bil č. g. Jožef Ž čkar, katerega si vrli „Slovenec" v predvčerajšnjem listu v uvodnem članku izvrstno opisal. Celjani okoliški so mu za marsikaj hvaležni, tudi lepa savinjska dolina ve za njegove vrline, a brežiški okraj izvolil ga je že lanskega leta v deželni zbor in sme biti ponosen na svojega poslanca, ker neumorno deluje skoraj v najvažnejšem finančnem odseku in se trudi, da kako trohico podpore pridobi za minulega leta po toči poškodovane občine. Pohvalno se mu mora priznati, da se silno zanima za svoj volilni okraj iu je vedno v pismeni zvezi s svojimi volilci. V obče prosimo, gospoda, premislite dobro, da se nikakor ne da narekovati, koga morajo volilci voliti, in nikar nam ne vsiljujte uekaterih kandidatov, kateri se smejo v popolni meri smatrati le kot osebni kandidati nekaterih posameznikov, ampak treba se je ozirati na želje in zahteve vernega našega ljudstva. Boljšega poslanca za peto kurijo slovenski Štajerci ne bi mogli poslati v državni zbor, nego gospoda Zičkarja. Zatorej pogumno zanj v boj in zmaga bo naša. (Kandidatje mariborskega „Slov. društva.) 1. Z* mestno skupino: Celje, Žalec, Vitanje, Vojnik, Laško, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Vransko, Rogatec, Smarije, Brežice, Sevnica, Kozje, Konjice, Šoštanj gospod dr. Jurij Hrašovec, advokat v Celju; nadalje v mestni skupini: Maribor, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Muta, Marenberg, Vuzenica, Ptuj, Sv. Lenart, Ormož, Ljutomer, Središče g. dr. Franc Rosina, advokat v Ljutomeru. 2. Za kmečko skupino : Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec, Marenberg dosedanji poslanec gosp. Franc Robič, deželni odbornik in c. kr. profesor v Mariboru ; za kmečko skupino: Pcuj, Ormož, Sv. Lenart, Rogatec, Smarije, Ljutomer in Gornja Radgona dosedanji poslanec veleč, gospod dr. Lavoslav Gregorec, kanonik in dekan pri Novi cerkvi; za kmečko skupino: Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Brežice, Kozje in Sevnica gospod Hugo vitez plem. Berks, odbornik okrajnega zastopa celjskega in graščak na Blagovni. — Za peto skupino se določi kandidat po dovršeni volitvi volilnih mož. (S Teharjev.) Tukaj se je ustanovilo zadnjo nedeljo katoliško slovensko politično društvo. Načelnik ji je J. M. Kržišnik, nam. župan Jan. Rebov, tajnik obč. tajnik A. Presker, knjižničar K. Vrečar itd. — Tudi se je volil nov (podoben) odbor podružnici sv. Cirila in Metoda. Socijalisti celjski so v obilnem številu prihruli in hoteli shod razgnati; toda osmešili so se in osramočeni odšli. Da so se zmaščevali, raztrosili so po Celju okrog razne laži, da so oni druge ven metali, ko je bilo vender vse ravno — narobe res. (Iz Radia nad Marenbergom.) Na Radiu stoječ gledam rad podravsko lepo dolino okoli Marenberga, ali kakor ga ljudstvo imenuje, „Narberg". Nehotć mi pridejo na misal besede, katere je govoril neki Prus, kakor je bilo brati v „Domovini" o postavki celjske slovenske gimnazije z Rake na Dolenjskem: „Nedavno imel sem priliko govoriti z nekim Pru-som, kateri je nekoliko časa tukaj bival. Med drugim je prišla v razgovor tudi celjska gimnazija. Radoveden, da bi slišal iz ust pristnega Nemca sodbo o tem vprašanju, katero že tako dolgo razburja duhove, pozval sem ga, naj mi odkrito pove, kako da misli o odklonitvi celjske postavke za tekoče leto, osobito, da li se mu zdi dostojno velicega kulturnega naroda nemškega, ki ne privošči drugim manjšim narodom, d* bi se po svojih močeh izobraževali in kulturno napredovali. — Mož se je popraskal za ušesi, naposled pa n?i pripoznal, da to res „ni bilo plemenito", ko so nam Nemci odklonili bore Štiri gimnazijske razrede. Pristavil pa je takoj, da je .to «pe le njegovo osebno mnenje, — katero pa je in ostane vendar to, da avstrijski Nemci niso „idealno", odklonivši celjsko postavko. — Mož pa je povedal še tudi nekaj druzega. Zatrjeval mi je namreč, da pruska, L j. velikonemška politika teži za tem, Д* bi zgradila „most do Adrije* ; ta politika da deluje bolj ali manj prikrito neprenehoma na to, da bi odstranila zapreke, ležeče na poti do Jadranskega morja — to sp pravi: ako Nemci ne bi mogli do zadujega iztrebiti avstrijskih Slovanov na jugu monarhije, skušali bi pa spraviti jih v naročje nenasitene matere Germanije." — Začel sem premišljevati, je-li mogoče od Radia čez Pohorje tak most napraviti? Odgovor na to ni drugačen mogoč, kakor da naj se Slovenci zdramijo iz političnega «panja, naj jedeu druzega učijo, spodbadajo z vsemi močmi za narodno stvar: da se ne dajo nikdar več od Scbonerijancev nabasati pri razuih volitvah kakor «nočnati žaklji in nesti v nemški tabor, da ne postanejo Efijalti slovenske domovine. Mnogo še je tukaj zaspanih Sloveucev, ki slovenski brati ne znajo, ^esar so nekdanje šole krive, in so se povodili v nemškem dimniku. Vse to pride od tod, ker je bil most od Radia na Pohorje prec-j močen v šolah. Glavni stebri mosta stali v Marenbergu in še stojć na Muti, ker je tamkaj popolnoma nemški poduk. Stebriče stavita tudi dva možiceljna na Breznem. Brežno prizidje na Pernici in Jerneju se hoče tudi močno napraviti, ker je tamkaj nemški poduk od deželnega šolskega sveta predpisan. Le Remšnik dela tesarjem mosta zapreke. Unkraj Drave proti jugu na Pohorju so večinoma stebri nemškega mosta od-krhani, ker tamkaj biva že mnogo vrlih čvrstih narodnjakov, ki stojijo kakor skala zraven piškavih nemčurjev; Nemca itak težko tamkaj najdemo. — Važno nar. delovanje mora torej postati, da se etebri nemškega mosta v Narbergu glede šole poderejo. Rodoljubi Slovenije! Tukaj je mesto, koder se naj vse moči združijo, da dobimo slovensko šolo, kajti Nemci že zidajo s šulfereinskim denarjem veliko poslopje za šolo. Toliko se je sicer že doseglo, da se pod-učuje v tretjem in četrtem razredu po dve uri na teden slovensko, pa kaj je to? — Prošnje popolnoma odreči na veliko število prosilcev dež. šolski svet ni mogel, in vrgel je te drobtinice sitnim proš-njikom. To pa je toliko kakor zasmehovanje. Važen je vselej bil in bo poduk v prvem in drugem razredu v materinem jeziku. Ciril Metodovo društvo bilo je že opomnjeno na to in še se spominja, naj ne pozabi na Narbeg Muto, kjer se stebri Adrijanskega mosta hočejo tako močno postaviti, da jih tčasom po letih dremanja ne bi bilo mogoče podreti. Unkraj Radia, kde so nekdaj prebivali Slovenci, že dolgo most stoji, ki je dobro utrjen, tako da je gospod Kapus iz bele Ljubljane doma tamkaj na R*dlu začel solze točiti, ko je zagledal krasno lepe kraje proti nemškemu Gradcu. Na prašanje, zakaj se jočete ? je odgovoril: „Zakaj ne bi jokal! vse te krasne kraje, ki so bili nekdaj slovenski, nam je sosed vzel". Res ta misel Nemcev, most do Adrije zidati, spozna se iz neznatnih krajev, kakor n. pr. Pernice in Jernej, ki ležita trdno na nemški meji, kde je v šolah popolnoma nemški poduk predpisan, akoravno skoro ni nič nemških otrok. Na Pernici menda so le 4 nemški otroci in poduk je nemški. Da tukaj vlada vele-nemška ideja mosta do Adrije, je očividno. Dragi rodoljubi, neverjetno je, kako tukajšnji peteri vele-nemci krčevito držijo v krempljih iste kraje, ter vsakega pastirja, kakor tudi posestnika prašajo pri jedni in vsaki priložnosti, kaj dela učitelj: uči nemški v šoli ali ne? Zi pedagogičen poduk jim je toliko mar, kakor za lanski sneg. Ce le v šoli nemškutari, je dobro. Ako pa tega ue stori, ga črnijo in tožujejo tako dolgo pri okrajnem šolskem svetu, ta potem pri deželnem, dokler ga ne odpravijo. Zato že imamo dokaze. Ideja tedaj, kakor jo je zgoraj omenjeni Prus razodeval, se malo migla-jočemu očesu odkriva in nas Slovence in blage rodoljube vdane presvitlemu cesarju in avstrijski monarhiji, mora nagibati, da z vsemi močmi stavimo slovensko šolo v tem kraju, kde je začetek mosta do Adrije. Naše geslo mora biti in ostati: „v Marenbergu mora se ustanoviti slovenska šola, naj velja kar hoče!" To predlagamo družbi ev. Cirila in Metoda v posvetovanje in rešenje. (Iz celevske škofije.) V stalni pokoj sta stopila čč. gg. KI. V a r m u t, župnik v Tifen-u, in vč. Jan. E i n e p i e 1 e r , župnik v Ukvah. — Č. g. J. W i 1-helmer, provizor v St. Jožefa nt Trati, je pre- stavljen v Kremsbrileken. — Dne 7. fibr. je bil slovesno inštaliran č. g. župnik Sira. Čemer na župnijo St. Rupert ob Celovcu. Dnć 14. febr. je bila inštalacija č. g. župnika Iv. Sirnik-a ua Zihpo-ljah, due 21. pa bode č. g. župnika Fr. Štingl-a v Kotljah. Vsem gospodom čestitamo! — Prestavljeni so č. g. E. 8 c h i w i t z, provizor v Preitenegu, v Marija Sveče; č. g. K. K a p o n i g , kaplan v St. Vidu, kot provizor v Tifen ; č. g. Fr. T u 11, kaplan v Volšberzi, v St. Vid. (Z Goriškega.) Stolni dekan v Gorici, prečast. moneignor K o š u t a je nevarno zbolel. Priporoča se v molitev. — G. Vinko L e v i č n i k , učitelj risanja v „Slogini" obrtni šoli v Girici, nameruje odpreti s 1. marcem zasebno šolo za prostoročno risanje. — Soc. demokrati v Gorici so priredili dne 14. t. m. shod, na katerem so priporočali za kandidata v V. skupini Marna. V nedeljo bodo imeli menda zopet shod. — Društvo „Sloga" je sklicalo dne 14. t. m. volilni shod v Nabrežini. Govorili so dr. Gregorčič, dr. Tuma in Gabršček. Due 22. t. m. priredi ieto društvo v goriški čitalnici shod za veleposestnike in 25. t. m. ravno tam shod za volilce v kmečkih občinah in v peti skupini. Poslednja shoda določita in proglasita kandidate. — Na Goriškem je zelo gorko. (C. kr. poštnohranilnični urad) na Diinaju razposlal je te dni okrožnico z računom za mesec ja nuvarij. Za naš list je isto pošta prinesla v petek. Na prvei strani se nahaja odredba, ki pravi, da se za naprej denar, kateri se ima plačati za poslatve po povzetju, zamore naravnost izročevati v varstvo poštnej hranilnici. Gledć prometa omenimo sledeče podatke: V minolem mesecu je po državi vložilo 18.207 vKžnikov v varčevalnem, 394 v čekovnem, 401 v nakazničnem (clearing) oddelku, in sicer 226.983krat za 4 255.470 gld. v varčevalnem in 1 167.342krat za 159,491.208 gld. v čekovnem oddelku, vsega torej bilo je 1,3§4.325 vlog v skupnem znesku za 163 746.678 gld., od tega pride na Stajarsko 69.618 vlog s 5,468.851 gld., na Koroškem vložilo se je 21.776krat za 1,561.670 gld., na Kranjskem 16.893krat za 1,235.212 gld., na Primorskem 26.330krat za 2 759.524 gld., po Dalmaciji pa 9208krat za 810.733 gld.; a vrnilo se je vsega skupaj 349 S0Ski;at za 165,922.168 gld., od tega na Stajarskem 10.490krat za 2,717.307 gld., na Koroškem 2648krat za 461.584 gld., na Kranjskem 2001 krat za 516.690 gld., po Primorju 5232-krat za 1 568 785 gld., po Dalmaciji 830krat za 156.715 gld. Od dne 12. jau. 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca januvarija letoš. leta seje 101,799.497krat vložilo skupaj za 12.043,289.420 gld. 95 kr., izvzelo pa 27,670.365kr. z* 11.933.535.800 gld. 74 kr., t blagajnici preostalo čistih 109,753.620 gold. 21 kr. — Med povračilo je vštet znesek za 32 047.515 gld., za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Med ljudstvom nahaja se 12.349 rentnih knjižic, ki so vredne 26,282 370 gld., potem 1,193.109 vložnih in 31.231 čekovnih knjižic. Ob svojo knjižico sta po naših krajih prišla dva sloveuska vložnika, jeden v Tržiču (1 gld. 50 kr.), drugi v R:fenbergu (11 gld. 71 kr.), potem neki Nemec (če se po samonemškem besedilu v njegovej 62 kr. vrednej knjižici sme sklepati na narodnost) v Ljubljani. Do nove knjižice pravico ima prvi dne 23. februvarija, drugi dne 22., a tretji dne 2. februvarja. Okrožnica v neuradnem delu podaja črtice o poštnej hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Taljanskem, Švedskem, po kolonijah Victoria in Neuseeland. (Raiffeisenove posojilnice na Nemškem) K zvezi Raiffdiaenovih posojilnic v Neuwiedu je lansko leto pristopilo 529 novoustanovljenih, tako da je ta zveza štela 2445 posojilnic. Prometa so imele posojilnice 115 milijonov mark, konsumna društva pa 8 mil. mark. (75 000 kron) znaša glavni dobitek velike 50 krajcarske loterije v Iaomostu, ki se izplača ? gotovini z le 20 odstotnim odbitkom. — Svoje čč. bralce opozarjamo na to, da se vrši srečkaaje nepreklicno dne 20. februvarija. (Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. lebr.) N a Kranjskem: 22. v Laščah, Višnji gori; 24. v Bučki, Moravčah, Zabni, Cirknici; 25. na Toplicah; 27. na Igu. — Na Slov. Štajerskem: 22. pri sv. Filipu v Selab, Braslovčah ; 24. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Lildonu, na Laškem. — N a K o -roškem: 24. .v Zgor. Beli; 25. v Tribingu; 26. v Oberdraubergu. — Na Primorskem: 24. v Stijah, v Cerknah. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Iz Celja 15 gld., nabranih v gostilni „Nar. doma" v Celju 4. febr. med zavednimi, za slogo vnetimi Slovenci Sp. Štajerske. — h G orjan 1 gld. 50 kr., kamere ,je podaril g. Ant. Virant iz Calja. — G. RakpvšČek iz Kubirida 4 gld. iz nabiralnika pri M&seru in 24 gl. podružn čne udniue. — Podružnica v Medgorjah na Koroškem 17 gld. 30 kr. — Rijhenburški Haram-baša 10 gld., nabrauih povodom Vodnikove slav-nosti v rajbenburški narodni čitalnici. - Ormoška ženska podružnica 62 gld. 69 kr. udnine in 23 gl. 62 kr. kot dohodek pri veselici in pri šibicah. — Veselo je, da se pred slovenskim svetom tako odlikujejo domoljubue Ormožanke. — Hvala vsem darovalcem I BlagajniŠtvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Katoliško mladeniško društvov Kamniku) vabi k zabavnemu večeru s sodelovanjem slavnega ljubljanskega tamburaškega kluba „Zvezda" v nedeljo, dne 21. svečana t. 1. pri „Krištofu" v prvem nadstropju. — Vspored: 1 Miletič: „Tamburica", koračuica, tamburaški zbor. 2. Govor predsednikov. 3. Rihar: „Savica", pevski zbor. 4. Zijc-Gutscby: „Nočni stražari", tamburaški zbor. 5. R har: Ројб, po;o zvonovi", pevski zbor. 6. Kuiil: „Sabljenka", mazurka, tamburaški zbor. 7. Krek: „Naša pesen", deklamacija. 8. Fer|ančič: „Naša pesen", pevski zbor. 9. Adamič: „Narodne pesni", tamburaški zbor. 10. Ipavec: „Kje so moje rožice", pevski zbor. 11. Majer: „Uivatsko narodno kolo", tamburaški zbor. 12. Ipavec: „Zvezda", pevski zbor. 13. B.rtl: „Koračnica" iz opere „Prodana nevesta", tamburaški zbor. 14. Srečolov. — Začetek ob pol pet h popoludne, — Vstopnina rednim članom prosta, podpornim 15, neudom 30 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. (Slovensko planinsko društvo) imelo bode dne 22. t. m. t. j. v ponedeljek svoj V. redni občni zbor v mali dvorani »Narodnega doma«. Opozarjamo toraj člane, da se točno ob 8 uri zvečer v navedenih prostorih zbero ter se v obilnem Številu občnega zbora vdeleže. (Vabilo k rednemu občnemu zboru gospejnega pomočnega društva Rude č e g a križa za Kranjsko) v Ljubljani, kateri se bode vršil dne 27. februvarija, dopoludne ob 11. uri v etenovanju predsednice (Turjaški trg št. 5, III. nadstr.). — Dnevni red : 1. Poročilo za leto 1896. 2. Računski zaključek za leto 1896. 3. Dopolnilna volitev jednega odbornika za glavno društvo (§ 20. pravil). — V Ljubljani, dne 1. fe-bruvfrija 1897. — Z* društveno vodstvo: Predsednica : Celestina Schifl'er s. r. — Podpredsedpiea : Flora Rudesch s. r. (Dolenjsko politično društvo.) Na občnem zboru dolenjskega političnega društva v Novem Mestu dnč 8 prosinca 1897 je bil izvoljen za predsednika g. Anton Zgur, župnik v Beli cerkvi, za blagajnika g. Fran Povše, kanonik, za tajnika Matija Prelesnik, kapiteljski vikarij v Novem Mestu. (Vabilo). Okrajna posojilnica v KrSkem ima letos svoj občni zbor 4. aprila ob 11 oz. Vjl2 uri v zadružni pisarnici z dnevnim redom, predpisanem po zadružnih pravilih. (K a to l i šk o - p o 1 i t ično in gospoda r s k o d r u š t v o z a Slovence na Koroškem) napravi sledeča javna shoda: V nedeljo, dne 21. frbr. ob 3. uri popoludne v gostilni gosp J. Brica p. d. Buča v Libeličah. — V nedeljo dne 21. febr. ob 3. uri pop. v Tinjah. — Dalje se bode vršil volilen shod v nedeljo dne 21. febr. dopoludne po sv. maši ob 10. uri pri Mezeju v Ličji Vasi. Razgovarjalo se bo : O prihodnjih volitvah za drž. zbor. Druge potrebne shode naznanimo po posebnih vabilih. - Telegrami. Kamnik, 20. februvarija. Pri o b -činskivolitvi jezmagalavKam-niku katoliško-narodna stranka v tretjem razredu soglasno. Na-sprotnikov ni bilo na volišču. Večino smo dobili tudi v drugem razredu ra i. Tržič, 20. februvarija. Izvoljeni so 4 usnjarski pomočniki za volilne može. Kato-liško-narodna stranka propala za 20 glasov. Mirna Реб, 20. februvarija. Izvoljenih je bilo danes 7 volilnih mož katoliško-narodne stranke. Št. Jernej, 20. februvarija. Danes izvoljenih devet volilnih mož za Pfeiforja. Št. Peter na Krasu, 20. februvarija. Občina Š ni i h e 1 pri N a d a n j e m s e 1 u je izvolila 4 volilne može za 5. kurijo in 5 volilnih mož za 4. kurijo. Vsi zanesljivi možje za katol. poslauca! — Pri prejšnjih volitvah so v tej občini zmagovali nasprotniki. Trebno, 20. febr. Danes je bilo izvoljenih vseh 6 mož za g. dr. Kreka in g. Povšeta. Celoveo, 20. febr. Deželni zbor je sklenil na predlog posl. Ghona glede spremembe volilnega reda za občinske zastope v smislu uvedbe pismenih in tajnih volitev, da se deželnemu odboru naroči, naj splošno preosnovi občinski red. Krakovo, 20. febr. Pri pregledovanju občinske blagajne se je našlo, da manjka 49.570 gl., katere je poneveril blagajnikkosovski v letih 1894-1897. Reka, 20. februvarija. Včeraj se je vršila volitev župana in namestnikov. Oddanih je bilo 54 glasov; od teh je dobil 31 dr. Maylander, pristaš avtonomistov, ki je toraj izvoljen in je volitev tudi vsprejel. Prvi podžupan je dr. Gelletič, drugi pa zopet Mohović. Budimpešta, 20. februvarija. Magnatska zbornica je rešila v včerajšni seji mej drugim načrt zakona, s katerim se odpravi mala loterija. — Poslanska zbornica je nadaljevala podrobno razpravo o proračunu za poljedelsko ministerstvo Kodanj, 20. febr. Grški kralj je odgovoril na brzojavno čestitko prebivalcev mesta Odensa nastopno: Nič mi ni ljubše, nego vedeti, da čutijo z menoj danska srca v tem izvanrednem času preganjanja kristijanov. Rim, 20. februvarija. iz Pariza se potrjuje vest, da je car nevarno obolel. Bolezen je neznana. Rim, 20. februvarija. Tukaj se razpravlja o slučaju vojske. Italija ne misli poslati nove armade čez morje in osvojiti si Tripo-litanskega. Za slučaj, da se bodo premenile meje na Balkanu in bi Avstrija pridobila novega ozemlja, zahtevala bi Italija od Avstrije odškodnino v Tirolu in ob severni meji. Rim, 20. februvarija. Iz Londona se poroča, da vlade zahtevajo, da Grška v 48 urah ostavi Kandijo, sicer bodo začele blokado Pireja. Rusija in Anglija se ustavljata. Odesa, 10. februvarija. 80.000 ruskih vojakov je zbranih ob meji. Carigrad, 20. februvarija. Sultan je prosil telegrafičnim potom carja pomoči. Carigrad, 20. febr. Nihče noče prevzeti mesta glavnega governerja na Kreti. Tudi Karatheodori-paša je odklonil ponudbo. Kaneja, 20. febr. Grške čete so zasedle pristaniščeVoukolies. J e d -najst grških vojakov je padlo, jeden poročnik je težko ranjen. Na strani nasprotnikov je padlo 100 vojakov in 250 mož so Grki v j e 1 i. V mestu Retliymno se še nadalje požigajo krščanska bivališča. Zunanji konzuli so brzojavno zahtevali vojnih ladij. Atene, 20. febr. Pristanišče Sitia so zasedle razne čete. Atene, 20. februvarija. Ker Turčija vedno bolj pomnožuje vojno moč ob turško-grški meji, odpošilja grška vlada nove čete na Kreto in v Tesalijo. Prebivalstvo spremlja mej velikim navdušenjem odhajajoče vojake. Atene, 20. februvarija. Uradni list .,Proia" izjavlja, da je zahteva evropskih poveljnikov, naj se odstrani grška zastava raz grški konzulat na Kreti, popolno opravičena, kajti konzulat na Kreti je popolno nepotreben, odkar je otok osvojen. (?) Atene, 20. febr. Angleška oklopnica je preprečila izkrcanje prostovoljcev, streliva in živeža, ki ga je dovedla grška ladija. Grški konzul v Kaneji bo neki imenovan kraljevim komisarjem za Kreto. Atene, 20. februvarija. Preteklo noč so se posvetovali ministri s kraljem Jurijem. Sklenili so združiti Kandijo z Grško in naznaniti to vnanjim poslanstvom. Vnanji poslaniki so sporočili vso stvar svojim vladam. Prav tisti čas pa je prišel s Kandijo telegram, da so mornarji evropskih oblastij stopili na sulio. Atene, 20. februvarija. Carinja vdova Marija Feodorovna je poročila včeraj svojemu bratu, kralju Juriju: „Nestrpno pričakujem tvojih vesti o tvojem strašnem polo- žaju. Tu bomo vse storili, kar je mogoče, da ti pomagamo. Strašno je misliti na Jurija, ki je tam. Objemljem vas od vsega srca. Vaša Mary." V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 53 (4) 3 W dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa in lahko prebavljivo. — Cena stekleniol 50 kr., dvojna »teklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leuotek v Ljubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nostjo. 4 8 Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. -i Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Umrli »o: 19. februvarija. Štefan Teibel, hlapcev sin, 6 mesecev, Poljanska eesta 57. jetika. V bolnišnici: 15. fehruvarija. Franc Novak, zidar, 25 let, jetika. 16. februvarija. Anfon Kavčič, gostač, 67. Empbys. p. 17. februvarija. Lorene Mrak, rudokop, 67. Kmpbys. p. Tržne cene v Ljubljani dnć 20. februvarija. PSenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ , gl- kr. gl kr. 8 40 Špeh povojen, kgr. . — 66 6 50 Surovo maslo, „ . 70 5 50 Jajce, jedno . . . — 2, 6 20 Mleko, liter . . . — 10 7 — Goveje meso, kgr. — 64 7 — Telečje — 62 b — Svinjsko „ „ . — 60 v 20 KoStrunovo „ „ . — 40 12 — Piščanec .... — 60 12 — Golob..... _ 18 8 — Seno. 100 kgr. . . 2 F0 — 94 Slama, 100 „ . . 2 25 — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 80 6t „ mehka, 4 „ „ 5 — Meteorologično porodilo. o * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Л Л . ■9 a S Л^ a > 1H 9. zvečer 747 8 1-3 si. j/.ah. jasno 20 7. zjutraj 2. popol. 747 6 746 2 —30 80 sr. svzh. si. jug megla jasno 0-0 malorn. pupvi. MU U O \J I SI. JU(§ jasuu Srednja včerajšnja temperatura 0 4°, za 0 7° nad nor •Josip Cvetrečnili, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnoslikarskl obrt spadajoča dela. 9 32—1 Лга]> i 1 o ua nini ©Mat ibo? „Hranilnice in posojilnice v Stari LoM, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dne 7. marca 1897 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega prepledovalea. 3. Potrjenje računa га I. 1890. 4. Volitve načelstva, račuuskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. V Stari Loki, dn4 19. fcbruvarija 1897. 132 l-i .Matfclstvo. V najem se oziroma proda hiša štev. 153 z dvoriščem in vrtom v Tržiču na Gorenjskem. Več se zvć pri hSni posestnici Jožefini Zorne št. 109 v Tržiču. 133 3-1 I. Jednonadetropna hiša s šestimi stanovanji in sicer: 4 stanovanja po 2 sobi s kuhinjo, 2 podstrešni sobi s kuhinjo. 1 soba s kuhinjo. — Pod vso hišo so kleti. Lep vrt, hlev in drvernica. Nahaja se v Spodnji Šiški poleg južne železnice. II. Več «veta za zidavo hiš (katere po pogodbi tudi sam zidam) poleg Koslerja v Šiški. III. Jednonadetropna hiša s tremi stanovanji po dve sobi s kuhinjo, dve stanovanji po jedno sobo s kuhinjo; pod hišo lepe kleti, pri hiši blizo 120 sežnjev velik vrt — v Vodmatu. Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se pismeno ali ustno pri podpisanem. Franc Oregorc, 139 3-1 zidarski mojster v Mengšu št. 25. Razpisuje se služba organista in cerkovnika t Radoijici. Me=ečno plačilo 34 goldinarjev s tem, da mora za pomočnika sam skrbeti. 137 1-2 Cerkveno predstojništvo. Na stanovanje in hrano 136 2-1 ■o vsprejmejo d e lt 1 e t a pri zanesljivi gospej — Kje, pov6 upravništvo. Hiša na prodaj» V Gornjem Kašlju blizo vevške tovarne za papir jo po gospodarjevi smrti na prodaj hiša št 15 z gospodarskimi poslopji in jedno njivo vred. Prav primerna je hiša za kako prodajalnieo, in je že tudi 14 let bila trgovina v njej. — Vež se izve pri lastnici Frančiški Močll-nikar v Gor. Kašlju št. 20 151 1 123 3-3 IV» prodnj je lahek, na pol pokrit koleselj za samotež in za dvojno uprego. Več izve se pri županu Hribarju v Ljubljani. . 92 3-8 Prodajalnica s leni lili jo odda se s 1. majem v najem na Valva-zorjevem trgu (prej Nemški trg) štev. Vrč se iivć pri F Supanćić-u. 96 3 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom. Kvvizde korneuburški redilni prašek. Žtvinozdrnv. diet. sredstvo z» konje govedo ln ovce. Rabi se ie tekom 43 let, po naj ve« hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr , pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva sc v vseh lekarnah in drogverijab. Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda e. in kr. avstr.-ogrski in romunski dvorni zalagatelj okrožni lekar v Korneuburgu 112 1 pri Dnnljl. II »"'ПтЈГ H»rnviil| KWlZDAf Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim neosnovane govorice, uljudno cb-veščara hI. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem ▼ Ljubljano, kjer italno ostanem Velespošt. 1 8 Avg. Schweiger zobozdravnik. te KJ o u. o Cu a oO 'Č '5b oj 0=3 s° S oo сл S P -O • m a C o 3 g s M- I n M o ti M e) „.S si ||S g.s Jud " o a d-o o S •M «S • -d® fe r Si; B «».s • Ou O " X S5 a S 2 ДО) .j; s 5 ft> S.2 > O 'ja «и-з « >• B. o N a Z t» ћГ1 * «j? . ©> o0 O ^ io 03 P O b ; w Ol-5 * > M J-a' ©Л ® «f цГ >co ira r-t a* eo I (TJ ■o Preč. dnliovIMni vljudno priporočam svojo dolavnloo ЋЛ slikarijo na steklu, zlasti u lideloTanJe cerkvenih oken i umetno slikarijo EiStuhl v Gradcu. Ann.natrasi. 86. Najboljša «pričala in pohvale z& izvršena dela razpošiljam na zahtevo. LUDOVIR BOROYNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih paiek za lovce in strelce po najnoveiših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare ssmokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške eo na c. kr. presituševalnici in od mene preskušene. 655 52—22 Slovenski in nemški ilustrovani oeniki zastonj. Alojzij Večaj izdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške nllce 2 10—8 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. V lekarni a« tudi dobiva: Pristno Ггапооако igranj. r originalnih steklenicah po tU) in 40 kr.. med konjak, med. malara, najboljša, vse po najnižjih renab Z.los-nato klnaiko vino, .agrrada Tino (odvajajore) itd. Družinska menthol-ustna in zobna Yoda je najoenejše in najboljie nadomestilo od»la in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4-— franko Ta esenea nima nikakih ne ustom, ne zobem škodljivih snovij, marveč le dobro učinkujoče. Mr. Ph. Mardetschlaeger, kemik in lekarnar, Menthol-zobni prašek, 1 kositarna škatljica 30 kr. Ker ne oddajam v zalogo svojih izdelkov, naj se cenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na 61 62—6 lekarno „pri zlatem orlu" LJubljani, poleg železnega mosta. ГГаГфТфТфТфТфТА • • • ; ♦Ti m I-»-♦ТаТ^ТфТфТЈТ 1ДДДАДДДДДДДАДДД; WT Razpisuje se zopet služba organista na Prežganjem (P. Jjitija). Ko bi prosiUc ne hotel prevzeti zemljišča in gostilne, določi se plača po dogovoru. 125 2—2 Joti Printov, hipnih. Št. 6189. Razglas. 138 3-1 Pri mestnem knjigovodstvu ljubljanskem izpraznjeno je meito !k aj i g ©^1© d j © e prejemki II. činovnega razreda, eventuv. služba revidenta s prejemki IV. činovnega razreda, oficijala s prejemki V. činov, razreda in asistenta * prejemki VI. činovnega razreda. Prosilci za jedno ali drugo teh mest moraio dokazati, da so se izšolali na kaki srednji šoli, ali na zavodu jim jednakem. ter da so prebili izpit iz državnega računarstva in pa blagajniški izpit. Prošnje, opremljene s potrebnimi izkazili, vložiti je predpisanim potom do dne 5. marca letos pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. februvariia 1897. Г. n. Podpisani si usojam slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem otvoril v TjJubljani na Jurčičevem trgu St. 3 (prej prodajalnica gosp. Ed. Mahra) •vojo novo ln elegantno urejeno Ker sem si prid bil v Liubljsmi, kikor tudi na Dunaju potrebne spretnosti in doslej užival slav cbčinstva zaupanje in zadovoljnost, upam, da me bode slavno p. n. občinstvo v mojem novem podjetju podpiralo s svojim obiskom. — Potrudil se bodem slavnemu p. n. občinstvu najbolje postreči ter se najtopleje priporočam odličnim spoštovanjem 100 3-2 Engelbert Vranclietti- Usojam si prečastiti duhovščini, sl občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo trgovino s RloSufii, čepicami in Rrznarsfiimi izdalRi iz prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene prodajalnicm prostore v *Wolfovi (preje gledališctii) ulici si. 5 Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-njenost sl. občinstva Velespošto vanje m 119 15-2 cUnion lest „ „ e n „ 15 — 8rajo« za deiko, t l velikostih, »Icerkultor gornje jedna od gld. 1-— do Г40 4«»t „ ,, 6 7.1 ,. 7'7S Bvltice za goipoA«, e vrat Jedne 80 kr. do gld. Г40 ieit gld. i SO do gld. 7'ftO Dvanajst ovratnikov od gld. 180 do 8-80. Dvanajst maniet od gld. 3 S0 do 4*60. t 13 prellog j \. (Voibec.Jen) , \ od gld. 3*85 do S*— ./ Za kroj'brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «T. O. Hamanii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo. if Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. b6 & шшшшж ж» жл" ■ «»«■ шшшш iz lekarne 47 26—25 B. FRAGNER v Pragi je vze nad BO let splošno znano domače sredstvo, katero pospf-šuje slast in prtbavljenje /^аГЈ" \ ter odvaja počasi in lahkotno. v« Opomin! Vsi deli zavija imajo / poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno \ varstveno znamko. \V atffy' Glavna zaloga Lekarna II. Fragfaer „pri črnem orlu" v Pragi, Ukittatflbb-CiffiF&ftio Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. W Zaloge v vseh avstro-ogerskih lekarnah. "ЖЗ Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve o zidanji nove cerkve v Sostrem. Podpisani župnijski urad oddaja zidanje nove cerkve v Sostrem pri I