NA BREGU BREG 14. JUNIJ 2021 LETNIK 3, ŠTEVILKA 2 Časopis šolskih novinarjev OŠ Breg Želiš tudi ti prispevati svoj članek, spis, pesem ali risbo? Svoj prispevek nam pošlji na e-naslov ucenci@os-breg.si ali ga oddaj komu izmed novinarske ekipe. V CELJU SMO ODKRILI KUP ZANIMIVOSTI V sredo, 9. 6. 2021, smo si učenci 7. razreda ogledali mesto Celje. Najprej smo se ob 7.45 zbrali pred šolo. Nato smo se vkrcali v avtobus. Vozili smo se približno 50 minut. Avtobus nas je pripeljal do železniške postaje v centru mesta. Nato smo se odpravili v mesto. Tam nas je že čakal vodič Sašo. Sašo nam je razložil nekaj o zgodovini mesta Celje in gradu. Pokazal nam je tudi pokrajinski muzej, na katerega je padla bomba. Videli smo še mestno občino Celje, glasbeno šolo, Celjski dom in cerkev svete Dani- jele. Nato smo se z avtobusom odpravili na grad. Najprej smo si ogledali bivalne prostore gradu. Gospod Sašo nam je na kratko razložil družinsko drevo celjskih grofov. Nato smo se odpravili ogledat še mučilne naprave, ki so jih uporabljali. Najhujša mučilna naprava je bil stol groze, ki so ga uporabljali za priznavanje čarovništva. Nato smo se šli malo okrepčat. Na koncu smo še obiskali tehnopark Celje. Ogledali smo si, kako je sestavljeno človeško telo, valovanje vode, plazmo, kako se premikajo slepi, lahko smo si natisnili svoj denar in videli smo še veliko drugih stvari. Nato smo se odpravili na avtobus in odšli domov. Tako se je končal čudovit in poučen naravoslovni dan. Hana Rozman, 7. b Novinarska ekipa: Adam Robin, Neja Vnuk Horvat, Teina Fridl Cujnik, Eva Kozel, Hana Rozman, Jan Pečnik, Ema Gojkošek, Zala Mojsilovič Meznarič, Valentina Lah, Lučka Krajnčič, Amra Ramič, Ti a Zmazek, Ema Vrbnjak, Zarja Kosar, Zala Topolovec, Erin Cafuta, Ula Tinka Podlesnik, Simon Sčav-ničar, Leander Kojc, Sara Dobnik, Lara Milošič, Sydney Vrabl, Žana Pečnik, Lea List, Aneja Kelc Glavna in odgovorna urednica ter grafična oblikovalka: Urša Kac Novinarska ekipa se zahvaljuje vsem ilustratorjem, avtorjem fotografij in vsem učiteljem ter drugim delavcem šole, ki so pomagali pri zbiranju pesmi, spisov in pisnih ali likovnih izdelkov ter pri tisku časopisa. V tej številki: Doživeli smo v šoli ali na daljavo 1-7 Breški novinarji raziskujemo 8-23 Naši uspehi 24-28 Zgodbe iz starih časov 29-31 Naša domišljija ne pozna meja 32-51 Križanka za zahtevnejše bralce 52 ŠPORTNI DAN MALO DRUGAČE zadnje videosrečanje, na katerem smo imeli analizo dela. Tako se je naš športni dan zaključil. Bilo je poučno, razgibali smo se in se imeli lepo. Hana Rozman in Jan Pečnik, 7. b, Adam Robin, 7. a ORIENTACIJA PO PTUJU - V četrtek, 4. 2. 2021, smo imeli učenci obeh oddelkov sedmega razreda športni dan z naslovom orientacija. Zjutraj ob 8.30 smo imeli sestanek z razrednikoma ter Gregorjem Vinder-jem in Matejem Gečem iz doma Škorpijon - CŠOD-ja. Pogovarjali smo se o poteku dneva ter pregledali Povverpo-int z nalogami za ta dan. Najprej smo si izdelali dva kompasa oziroma sončno uro in kompas. Potem smo se odpravili po okolici šole v iskanju določenih točk. Ko smo odkrili in dosegli katero od iskanih točk, smo jo fotografirali. Na pot smo se lahko odpravili peš ali s kolesom. Na pohod smo se odpravili vsak zase, vendar smo na poti tudi srečali druge sošolce. Poiskali smo točke: OŠ Breg, Cvetlične lonce/ grede, kapelo, cerkev sv. Roka, med njivami poiskali ladjico in našli tudi Mitrej, skrit med drevesi. Če smo imeli srečo, smo lahko videli tudi živali (npr. srne). Po vrnitvi domov smo imeli še ŠPORTNI DAN Z MOJO DRUŽINO Učenci 1. triade smo 9. 4. 2021 imeli športni dan. Zmenili smo se, da gremo na pohod (sam si izbereš kam) in poskušamo narediti čim več korakov. Jaz sem začela že zjutraj. Naredila sem kratek sprehod med njivami. Hotela sem, da bi z mano šla še sošolka, a to žal ni bilo izvedljivo. Malo sem bila žalostna, a sem postala boljše volje, ko sem ugotovila, da gre z menoj moj očka. Pripravila sva nahrbtnik. Vanj sva dala pijačo, sadno ploščico in ne da bi drugi vedeli še čokoladico. Pot sva začela pri gozdičku. Ob robu gozda sva si ogledala krmilnico za gozdne živali. Skozi gozd sva prišla do lovske hišice. Na njej sem se odpočila ter popila nekaj pijače. Čez nekaj časa sva na poti srečala jelena. Ulegel se je na tla in naju nekaj časa opazoval, ko pa ga je očka hotel slikati, pa je pobegnil. Potem sva prišla na znano pot. Ob železni- ci sva se sprehodila do avtoceste (nadvoza). Tam sem po hribčku splezala do vrha, kjer me je očka slikal. Ko sva nadaljevala pot ob železnici, nama je nasproti pripeljal vlak in nama zatrobil v pozdrav. Pri Žejnih ribicah sem srečala svojo sošolko Klaro. Takoj, ko sem jo zagledala, sva si veselo pomahali. Na klopi sva se odpočila in okrepčala. Nato sem se odločila, da nadaljujeva pot proti domu. Doma sem se posladkala s čokoladico. Ugotovila sem, da sva nameravala narediti več korakov, zato sva naredila še tri krajše sprehode. Naredila sem 23114 korakov. Na sprehodu mi ni bilo dolgčas, saj sva si ga popestrila s šalami in zabavnimi nalogami. Tudi videla in slišala sem veliko. Športni dan je dodeljen med najboljše dni pouka na daljavo. Enja Cafuta, 3.a ŠE ZADNJI ŠPORTNI DAN NA DALJAVO 8. 4. 2021 smo učenci od 5. do 9. razreda imeli športni dan. Najprej smo se ob 9.30 uri zbrali na razredni uri, kjer nam je razrednik podal navodila glede poteka športnega dne. Po podanih navodilih smo se najprej seveda vsak zase odpravili na pohod. Šli smo lahko kamor koli npr. na Panoramo, ob Dravi, v park ... Po pohodu smo razredniku sporočili, koliko korakov smo naredili na pohodu. Korake smo si lahko šteli na različne načine npr. z uro, s telefonom ali pa da si hodil eno minuto in si štel korake, potem pa to pomnožil z časom pohoda. Štetje korakov je bila prava motivacija, saj smo vsi malo tekmovalni in smo želeli narediti čim več korakov. Naslednja naloga so bile priprave na športno-vzgojni karton. Preden smo začeli z pripravami, smo se morali dobro ogreti, naredili smo sklop gimnastičnih vaj. Ko smo to opravili, smo lahko začeli z različnimi vajami, ki so bile na izbiro, to so bile npr. ta bata, plank, jum-ping jacks vadba, kardio vadba in vadba za koordinacijo. Po opravljeni nalogi smo imeli še nekaj športnih izzivov. To so bili obrat s čevljem, opora na rokah, ravnotežje s knjigo, poigravanje z nogavicami in helikopter. Ko smo to opravili vse tri naloge in še izziv, smo razredniku poslali slike s pohoda, priprav na športno-vzgojni karton in od izzivov. Med posameznimi nalogami si si lahko vzel petnajst minut odmora in vmes kaj popil ali pa prigriznil. In tako je potekal naš osmi april. Čeprav se nismo družili s sošolci, smo si s športom popestrili dan, posebej nas je navdušil izziv. Zala Mojsilovič Meznarič, 7. b Zala Topolovec, Vana Horvat, Enja Cafuta, Maja Mesarič, Lana Cvjetkovič V., Zala M. Meznarič in Lukas Fideršek na športnem dnevu. POHOD PO GOZDU V času pouka na daljavo smo imeli v petek, 8. 4. 2021, športni dan. Odpraviti smo se morali na pohod. Z mamico in atijem smo se dogovorili, da bomo pohod začeli na našem vikendu v Podlehniku. Najprej sva z bratom šla v gozd. Odšla sva do potoka, kjer je bilo ogromno listja in kalužnic. Odšla sva nazaj gor po hribu ter zagledala mamo, sestrico in našo psičko. Mami je predlagala, da bi šli spet do potoka. Ko smo prišli na cilj, smo se odločili, da gremo po sosednjem hribu navzgor. Nekje na četrtini hriba smo gledali OBISK MESTNE KNJIŽNICE V ponedeljek, 31. 5. 2021, smo učenci 7. B-razreda obiskali knjižnico Ivana Potrča na Ptuju. V knjižnico smo šli zaradi projekta Rastem s knjigo. Dan se je začel kot vsak šolski dan od 8.20 do 9.05 smo imeli angleščino in vsi smo bili nestrpni, saj smo vedeli, da pri slovenščini gremo v knjižnico Ivana Potrča na Ptuju. Po angleščini je prišla knjižničarka Anja Tikvič in rekla, naj se najemo. Tik za njo je prišla učiteljica Helga Mihelač, ki je šla z nami. Ko smo se najedli, smo se peš odpravili v mestno knjižnico. Najprej nam je knjižničarka iz študijskega oddelka predstavila aplikacijo CO-BISS in njeno različico mCOBISS ... Nato smo odšli na drugo stran, k mladinskem oddelku, kjer nam je knjižničarka iz mladinskega oddelka priporočila nekaj knjig. Kasneje smo si lahko izposodili knjige. Ko smo si izposodili knjige, smo pri pultu za izposojo v dar dobili knjigo Kako dolg je čas. Knjigo krajših zgodb o živalih je napisal Mate Dolenc in letos je bila izbrana za Can- naokrog, ker nismo videli naše psičke. Bila pa je cel čas za našim hrbtom. Vsi smo si oddahnili, saj smo se bali, da se je izgubila. Ko smo se vračali, smo šli mimo ribnika in velike ograde za konje. Preostanek poti smo s težavo prehodili, saj smo bili že utrujeni. Ko smo prišli v hišico, smo pojedli malico. Malo smo posedeli na soncu, nato pa odšli domov. Bor Matjašič, 3. a karjevo tekmovanje. Vsi smo se zbrali na dvorišču knjižnice in počasi odšli nazaj v šolo. Bilo je kratko, a sladko. Jan Pečnik, 7. b ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Letošnje leto je v vseh pogledih drugačno in tak je bil tudi letošnji zaključek bralne značke ... Že v začetku leta smo načrtovali, da nas bo na šoli obiskal Boštjan Gorenc Pižama, pisatelj, prevajalec, in komik. Seveda nam je to spet preprečila situacija s covid-19. Da pa bi vsaj malo popestrili letošnje leto, smo se odzvali povabilu Društva Bralna značka, ki je letos prvič organiziralo Festival bralne značke. Organizirali so spletna srečanja s pisatelji, na katera smo se lahko brezplačno povezali preko zoom-a ob določenih ter- LEGO LEAGUE FLL (FIRST), PRVA LEGO Lego liga (FLL) je krožek (dejavnost), ki jo obiskujemo na naši šoli. V prostoru, namenjenemu robotiki, imamo FLL v ponedeljek in petek popoldan. Takrat sestavljamo in programiramo robota, delamo za projekt, ki je vsako leto drugačen in vadimo predstavitve za tekmovanje. Tekmovanje sestavljajo štirje deli. 1. Tekma robotov (na mizi z nalogami za robota poskušaš dobiti čim več točk s svojim robotom, pri mizi za robota skrbita dva člana ekipe) 2. Tehnični intervju (ocenjevalcem razložiš, kako je robot zgrajen, kako deluje ...) 3. Projekt (ocenjevalcem predstaviš projekt, ki smo ga naredili, npr. igro ...) 4. Vrednote (del, pri katerem ocenjevalci ocenjuje, kako se držimo FLL vrednot in če jih poznamo npr. ekipno delo ...) Prvič smo se tekmovanja kot juniorji udeležili leta 2016. Tekmovanje za juniorje ni tekmovanje, ampak le predstavitev. Lansko leto smo prvič tekmovali na pravem tekmovalnem nivoju. Po regijskem tekmovanju je bilo državno tekmovanje, na katerega smo se uvrstili, žal odpovedano. Letos pa smo se tekmovanja ponovno udeležili. minih. Namesto da bi se odpravili v telovadnico, smo si nastop ogledali kar vsak razred v svoji učilnici. Mlajši učenci so se srečali z izvrstno pravljičarko Anjo Štefan, starejši pa z Boštjanom Gorencem Pižamo. Spregovoril je o nastajanju stripa Šnofijeva druščina; kje vse dobi navdih za svoje zgodbe in kako poteka tako ustvarjanje skupaj z ilustratorjem. 5.b pa so se odločili za srečanje s pisateljem Petrom Svetino. Tako smo vsaj malo obeležili bralno značko, ki je letos sicer podaljšana do konca šolskega leta. Knjižničarka Anja Tikvič LIGA Tekmovanje ni šlo popolnoma po načrtih, ker se nismo uvrstili na državno tekmovanje. Letošnji izziv za projekt pa je vzpodbuditi h gibanju čim več ljudi. Za ta projekt smo zasnovali in izdelali igro imenovano "Drop n'race". Je družabna igra, v kateri dva ali več igralcev tekmuje z Lego avtomobili, ki jih spustijo po klančini. V igro so vključena tudi štiri polja, od katerih je odvisno, katere naloge opravljaš. S pomočjo strokovnjakov smo naredili prototip igre. Našo igro smo predstavili tudi županji Ptuja. Sedaj, ko smo z našim izdelkom zadovoljni in imamo dovolj sponzorskega denarja, bomo igro začeli izdelovati in verjetno prodajati. Adam Robin, 7. a POUK MATEMATIKE IN ROBOTIKA Ura matematike se je spremenila v robotiko. O robotiki nam je več povedal učitelj Oliver. Pri tej uri smo uporabili tudi znanje splošne matematike, predvsem pa smo znanje namenili programiranju robota. Naučili smo se veliko o programiranju in na splošno o robotih, npr. kakšna navodila moraš dati robotu, da naredi kar želiš in kako sploh robot deluje, se premika ... Ugotovili smo, da nekatere roboti zelo zanimajo, druge pa manj, ampak vseeno smo se pri tej uri kaj novega naučili in se zabavali. Neja Vnuk Horvat in Teina Fridl Cujnik, 7. a Z IZDELOVANJEM PREPROSTIH VOZIL IN Z RAZISKOVANJEM DO NOVIH ZNANJ Pri naravoslovju in tehniki smo najprej samostojno po načrtu izdelali čisto prava vozila. Imajo leseno ogrodje, štiri lesena kolesa in dve leseni osi. Ugotavljali smo, kako in zakaj se vozilo premika: s potiskanjem, z vlečenjem in s spuščanjem po klančini. Zdaj vemo, da se tej vrsti pogona reče zunanji pogon. Po klančini se spusti zaradi sile težnosti. Potem smo na os vozila namestili daljšo gumico in jo pričvrstili na krajšo stranico ogrodja. Na kolesi, ki sta na pogonski osi, smo namestili manjši gumici. Zaradi teh gumic se kolesi bolje odrivata od podlage. Gumico smo previdno navili okoli pogonske osi in vozilo položili na podlago. Peljalo seje! Dobili smo idejo, da bi poskusili, kako naše vozilo pelje s pogonom spuščenega zraka iz balona. V naslednjih urah NIT smo postali čisto PRAVI ZNANSTVENIKI. Oblikovali smo RAZISKOVALNO VPRAŠANJE in mu dodali naš odgovor nanj - tej trditvi pravimo HIPOTEZA. Pripravili smo si načrt dela, narisali tabelo za beleženje rezultatov, pripravili vse pripomočke in končno začeli z raziskovanjem. Vozilu smo dodali deščico in balon. V balon smo morali enakomerno močno vpihovati zrak. Merili smo prevoženo razdaljo in izmerjene centimetre sproti vpisovali v preglednico. Vsak poskus z istim številom vpihov v balon smo 3x ponovili, izračunali smo njihova povprečja. Podatke smo narisali v grafu. Odgovorili smo na raziskovalna vprašanja in POTRDILI NAŠE HIPOTEZE. Pri predstavitvi smo si pomagali tudi z grafi. Časa za zbrano delo po korakih učenja z raziskovanjem in za predstavitve smo imeli dovolj, ker so bile ure naravoslovja in tehnike povezane z urami matematike in slovenščine. Nekaj učencev je ob koncu predstavitev dobilo novo idejo. Postavili so novo hipotezo, po načrtu opravili raziskavo, v kateri so ugotovili, da je dolžina prevožene poti odvisna tudi od podlage, po kateri se vozila vozijo. In ja, imamo že nove ideje! Zdaj vemo, kako raziskovati kot znanstveniki. Taj Cafuta, Lana Kmetec, Ela Vogelnik, 4. a Na sliki: Taj Cafuta in Vid Himelrajh Ovčar VPLIV RAČUNALNIŠKIH IGRIC NA MOJE ŽIVLJENJE V današnjem svetu, polnem napredne in moderne tehnologije se skorajda vsak posameznik - starejši ali mlajši - srečuje z vplivom tehnologije na posameznikovo življenje. Sam bom se osredotočil bolj na mojo starostno skupino in vpliv računalniških iger na naše življenje. Jaz se srečujem prav vsak dan z moderno tehnologijo; v šoli, pri opravljanju domačih nalog, pri uporabi mobilnega telefona in seveda predvsem pri računalniških igrah, ki bi naj moji generaciji predstavljale nekakšno vrsto sprostitve. Priznam, da sam rad posegam po teh oblikah oziroma po igranju iger, ker se ob tem na nek način sprostim po stresnem okolju v šoli, domačih nalogah in drugih obveznostih. Priznam, da sem včasih preživel kar dosti svojega prostega časa za playstationom ali xboxom, vendar so me starši konstantno opozarjali o "obsedenosti" in slabih vplivih teh zadev. Res je, da te tovrstne zadeve lahko obsedejo, prav tako pa začne pešati koncentracija za druge stvari, trpijo naše oči, lahko pride tudi do agresivnih oblik vedenja. Računalniške igre te lahko res tako močno zavedejo, da postaneš obseden z virtualnim svetom in si ustvariš popolnoma svoj svet, ne odzivaš se več na dogajanje okrog sebe v resničnem svetu in, če kdorkoli želi stopiti v ta tvoj svet ali ga morda skritizirati, postaneš napadalen in agresiven, kar privede do vedenjskih motenj, ki lahko vodijo tudi v bolezen. Ker sem sam zelo izpostavljen takšnemu svetu oziroma družbi, so me starši zelo opozarjali na te zadeve, mi skrajšali oz. natančno odmerili preživljanje časa za računalnikom, mi pokazali kar nekaj člankov na to temo ... Seveda je bilo kar nekaj na to temo predstavljenega po televiziji in so starši želeli, da si to tudi ogledam. Odkrito povedano so me televizijski prispevki kar dobro prestrašili in streznili in sem tudi sam začel razmišljati, kaj vse se lahko zgodi z mojo osebnostjo in kako zelo lahko vpliva preveliko preživljanje časa za računalnikom ter igranje igric na moje življenje. Zdaj posegam po igricah veliko manj, kot sem včasih, raje jih igram v družbi prijateljev za zabavo, kdaj pa kdaj tudi sam, najraje jih pa igram s katerim od družinskih članov, zgolj za zabavo in smeh. Priznati pa moram, da raje posegam po kakšnem dobrem filmu na Ne-tflixu ali seriji, pa še to, ko so deževni dnevi ali pa se mi samo zahoče malo časa zase. Veliko več časa vlagam v športne dejavnosti na prostem in preživljanje časa s svojo psičko in družino. Kot sem že omenil, se zavedam problematike moderne tehnologije in vpliva le te na moje vrstnike in določene posameznike, zavedam se tudi, da brez nje v današnjem svetu več preprosto ne gre, vendar se trudim, da bi name vplivala v čim manjši meri. učenec izbirnega predmeta Filozofija za otroke Ilustracija: Leander Kojc, 6. a »Tovrstne zadeve te lahko obsedejo, prav tako pa začne pešati koncentracija za druge stvari, trpijo naše oči, lahko pride tudi do agresivnih oblik vedenja.« NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO ALI TE ZANIMAJO SLAVNE OSEBE? Zanimalo naju je, kako so učenci naše šole navdušeni nad slavnimi osebami, zato sva nekatere anketirali in dobili zelo raznolike rezultate. Odgovore sva dobili od učencev 7. b in 8. a-razreda. Zahvaljujeva se vsem sodelujočim v najini raziskavi, ki so dali resne in iskrene odgovore o svojih najstniških idolih. Anketirali sva 32 učencev. Od tega jih ima kar 28 najljubšega zvezdnika, 4 pa ne. Učenci smo torej precej nagnjeni k temu, da spremljamo življenje slavnih oseb in jih posnemamo oz. si jih želimo posnemati. Imena zvezdnikov, ki so se vsaj nekajkrat ponovila kot odgovor na vprašanje o idolu, so bila Lil Peep, Dream, Ariana Grande ... Učenci iz 8. a pa zelo podpirajo sošolca z VouTube kanalom pod imenom Banana World 67. Te slavne osebe so bile pri dobri tretjini anketirancev glasbeniki, sledijo športniki, spletni zvezdniki, zvezniki resničnostnih šovov in igralci. Kar 50 % idolov naših sedmošolcev in osmošolcev prihaja iz Amerike, 14 % iz Velike Britanije, 8 % iz Srbije, 8 % iz Argentine, 8 % iz Slovenije ter 4 % iz Italije, nekateri pa niso točno vedeli, od kod slavna oseba prihaja. Za slavno osebo, ki je postala njihov idol, so učenci izvedeli na televiziji (8), po radiu (1), na VouTubu (5), na In-stagramu (1) in na internetu (3). Vidimo, da je radio glede vpliva na najstnike že precej zastarel medij, medtem ko je internet z različnimi programi in aplikacijami poskrbel za promocijo v enaki meri kot televizija. Pri večjem vzorcu anketirancev bi bila številka gotovo še višja. Veliko naših učencev spremlja svoje zveznike na spletu. 11 svojim zvezdnikom in idolom sledi na Instagramu, 14 na Voutubu, 3 na Tik Toku in 2 na Facebooku. Večina anketirancev še ni poskušala posnemati svojih idolov oz. o tem niti ne razmišljajo. Tisti, ki pa so jih poskušali posnemati, pa so poskušali peti in igrati inštrumente in trenirati iste športe kot oni. Tukaj je graf starosti zvezdnikov, ki učence najbolj navdušujejo. Večina učencev si je idola našla med mladimi odraslimi, tj. starimi med 18 in 25 let. Takoj za njimi so tisti, katerih idoli so stari med 25 in 30, nekaj manj pa je učencev z idoli, starimi več kot 30 let. Iz vsega naštetega, kar sva ugotovili med najino raziskavo, torej sklepava, da si najstniki želimo idolov, jih zavedno ali nezavedno iščemo in jih največkrat najdemo na spletu ali na televiziji. Pevcem, športnikom in ostalim slavnim osebam, ki nas zanimajo, sledimo na spletu, a jih ne posnemamo prav veliko. Valentina Lah in Lučka Krajnčič, 8. a GLASBA ZA NAJSTNIŠKA UŠESA Ena izmed zelo razvitih in popularnih stvari današnjega časa je sodobna glasba. Posluša jo 68 % populacije sveta. V 8. razredu sem izvedla anketo o glasbi, pridobljeni odgovori so bili zanimivi. Glasba je lahko žalostna, srečna ... Nekaterim glasba prinaša srečo, marsikomu pa veselje. Omogoča nam, da se potopimo v spomine, obuja čustva ali nam pomaga, da nekaj pozabimo. Učenci v starosti 13-14 let vsi poslušajo glasbo. Največ jih posluša hip-hop. Ostali pa pop-folk, klasično glasbo, trije učenci pa poslušajo rock. Najljubši pevci/ke so jim Melanie Martinez, Tupac, Jason Derulo ... Ostali pa se niso mogli odločiti, preveč jih imajo. Za najljubšo pesem jih je večina napisala, da je Shotta Flow, enemu učencu pa je Hit 'em up. Večina učencev rada poje, nekateri pa bi radi imeli svoj bend. O glasbenem okusu naših učencev je bilo zanimivo raziskovati. Amra Ramič, 8. a GLASBA, KI POSTAJA VEDNO BOLJ POPULARNA Kpop je glasbena zvrst, ki postaja vedno bolj popularna v 21. stoletju in med najstniki. Kpop je krajšava za korejski pop, saj ta zvrst glasbe prihaja iz Južne Koreje in se je začela razvijati leta 1992. Seveda pa je kpop drugačen od popa in drugih zvrsti glasbe, saj se od vseh zvrsti na čase kar precej razlikuje. Na primer v kpopu so pesmi lahko v celoti napisane v korejščini ali pa so mešanica korejščine in angleščine, kar naredi kpop še bolj poseben. Pevci in pevke, ki so torej predstavniki kpopa, se imenujejo kpop idoli. Ampak zakaj je kpop tako popularen med najstniki in celo odraslimi? No, odgovor je kar precej dolg, saj imajo najstniki in odrasli kar nekaj razlogov za takšno navdušenje nad kpopom. Torej vsi vemo, da pevci in pevke ter tudi bandi iz Evrope in Amerike postanejo prepoznavni s pesmimi, ki jih objavijo na spletu. Po navadi se priključijo kakšnim podjetjem, kjer so tudi glasbeni producenti, ki jim pomagajo pri načrtovanju njihove kariere. No, to ne velja za kpop, saj morajo vsi, ki želijo postati kpop idoli, najprej nastopiti na avdiciji v nekem glasbenem podjetju in prestati več krogov avdicij. Na avdicijah pa kandidati ne zapojejo samo nekaj pesmi, temveč morejo znati tudi dobro odplesati koreografijo, ki jo sestavijo sami ali pa jo kopirajo od kakšnih kpop idolov. Ko ti kandidati prestanejo avdicije, pa morejo opraviti še neko vrsto pripravništva, ki lahko traja par mesecev ali celo par let. Po tem pripravništvu postanejo kpop idoli. Le nekaj jih postane samostojnih kpop idolov, ki so solisti, saj jih v veliki večini podjetja združujejo v skupine. V skupine pa prav pogosto, če ne skoraj vedno, združijo tiste kandidate, ki so prestali avdicije. Ti se komaj spoznajo in obenem že postanejo nova kpop skupina. Tovrstni kpop idoli so vedno pod nadzorom svojega podjetja, še posebej producenta, ki jih nadzoruje ali se držijo diete in obenem pazijo, da ne povzročijo kakšnega škandala. Prav tako so skoraj vsi kpop idoli snemani 24 ur na dan in trenirajo koreografijo ter petje vsak dan po kar nekaj ur in si zato privoščijo zelo malo spanca. Kpop idoli pa so tudi zelo iskreni in se večinoma obnašajo čisto običajno in so večinoma kar skromni. Velika večina kpop idolov gre tudi skozi depresijo in druge bolezni ali pa poškodbe, saj svojo kariero po navadi začnejo že pri 13 ali pa 14 letih. Prav tako velikokrat skrivajo svoje poškodbe in ostale težave, da ne bi razočarali svojih oboževalcev. Obenem pa je tudi večina pesmi, ki jih napišejo kpop idoli, polnih nekih čustev in vsebuje tudi neko močno sporočilo. Ena izmed takih pesmi je Spring Day, ki so jo napisali BTS in govori o tragediji, ki se je zgodila aprila 2014 (potop trajekta Sevvol, na katerem so bili večinoma učenci, ki so se odpravljali na šolski izlet) in je bila namenjena predvsem tistim, ki so svoje bližnje izgubili. Kaj je značilno za kpop? Kpop ima veliko posebnih značilnosti, ena izmed njih so Seoul Gayo Daesang nagrade, ki se podelijo najboljšim kpop skupinam ali pa solistom. Druge značilnosti so tudi neke vrste svetleče palčke oziroma po angleško "kpop lightsticks". Vsaka skupina in solist ima za svoje oboževalce svojo različico teh svetlečih palčk. (Se nadaljuje na naslednji strani.) NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO Nadaljevanje članka s prejšnje strani Vsi njihovi oboževalci so del "fandoma" oziroma so del nekega oboževalskega kluba. Vsak "fandom" pa ima tudi svoje ime, ki se navezuje na ime skupine ali solista. Velika posebnost so tudi posebne aplikacije, preko katerih se kpop idoli pogovarjajo ali pa odpisujejo svojim oboževalcem. Te aplikacije pa so drugačne za vsako podjetje, na primer: Bubble (glasbeno podjetje JYP), VVeverse (glasbeno podjetje Big Hit oziroma Hybe), Vlive (za vse kpop idole) ... Poleg tega je pri kpopu normalno, če moški nosijo krila in ličila, kar dokazuje enakost med spoloma in je v inspiracijo številnim mladim. Kpop ima tudi to značilnost, da so videospoti od določene skupine med seboj povezani in sestavljajo neko zgodbo, ki jo morajo oboževalci razrešiti, preden se konča in tako lahko vsak posameznik sestavi svojo teorijo. Prav tako so tudi njihovi nastopi bistveno bolj energični, saj skoraj vsi pojejo v živo in obenem plešejo še zelo energične plese, pri katerih so vsi do sekunde natančno usklajeni. In točno s takšnimi nastopi vedno znova navdušujejo svoje oboževalce. Ene izmed najbolj popularnih kpop skupin so: BTS (Bangtan Sonyeondan), Stray kids (Seuteurei kijeu), Blackpink, Seventeen, Enhypen (Enhaipeun), ENO, TNT (Tomorrovv By Together), NCT (Neo Culture Technology)... Ti so tudi eni izmed najbolj vplivnih kpop skupin, ki so tudi najbolj prepoznavni po svetu. Ti a Zmazek, 9. b IMAMO OTROCI RADI POTOVANJA IN IZLETE? Smo mlade novinarke in kot eno izmed naših prvih nalog smo dobile, da moramo pripraviti ankete, nekoga anketirati in nato napisati raziskovalni članek. Naša anketa seje navezovala na potovanja. Odločile smo se, da bomo anketirale učence 8. razreda. Z našim prvim vprašanjem smo poizvedovale, ali naši učenci radi potujejo, večina jih je odgovorila z da ter utemeljila, da jih to sprošča, zabava, razveseljuje... Skoraj vsi radi potujejo oz. bi radi potovali po celem svetu, ali vsaj po Evropi, nekateri pa raje ostanejo v Sloveniji in raziskujejo lepoto naše države. Najraje in največkrat potujejo z družino ali prijatelji. Na potovanja se največkrat odpravimo z avtomobilom, nekateri pa se na daljšo pot raje odpravijo z letalom, ladjo. Poti z vlakom je zelo malo. Večina otrok svojim staršem pomaga izbrati destinacijo počitnic. Na počitnicah večina raje biva v hotelu, nekateri pa se tudi odločijo za kampiranje oz. taborjenje ali bivanje v apartmaju. Na potovanja se raje odpravijo po svoje, v lastni režiji, manjšina pa rada potuje tudi s kakšno agencijo. Nekateri se za počitnice morajo odreči kakšni drugi stvari, saj si potovanja ne morajo kar tako privoščiti vsako leto. Večina ima raje daljša potovanja in počitnice, tu in tam pa ima kakšen raje krajša potovanja in izlete. Nekateri se tudi med vikendi odpravijo na kratka potovanja po bližnjih državah, kar bi lahko imenovali tudi kratki vikend izleti. Za potovanja jih večina porabi veliko denarja, tisti, ki si pa tega ne morejo privoščiti, pa manj. Pri anketiranju smo se naučile veliko stvari in izvedele veliko novih informacij, saj je bilo to delo zanimivo in bi še večkrat kaj takšnega ponovile. Teina Fridl Cujnik, Neja Vnuk Horvat in Ema Gojkošek, 7. a in 7. b REPORTAŽA — TALIN (ESTONIJA) V okviru Lego Lige smo štirje učenci naše šole obiskali Talin. Na srečo nam je poleg tekmovanja preostalo še nekaj ur za raziskovanje mesta. Let V Estonijo smo potovali z letalom. Let iz Zagreba v Frankfurt traja 90 minut in iz Frankfurta v Talin 150 minut. Skupaj traja let kar 240 minut. Če bi se s Ptuja v Talin peljali z avtomobilom, bi pot trajala vsaj 21 ur. Če bi pa hoteli iti tja peš, pa bi trajalo kar 15 dni. Leteli smo z letalom Bombarder in Airbus A320 neo. Talin Talin se nahaja na obali Finskega zaliva, v njem živi 400 tisoč državljanov, kar je tretjina vsega estonskega prebivalstva. Talin je glavno mesto Estonije in je zgodovinsko mesto, katerega začetki segajo v leto 1154. Najbolj viden del mesta je hrib Toompea, ki je obdan s tlakovanimi in srednjeveškimi ulicami. Po navadi imajo Estonci bolj oblačno in hladno vreme. Talin je tudi zadnja Baltska prestolnica. Grad Toompea (Toompea loss) Grad Toompea je zgrajen na griču Toompea. Zgrajen je bil v 15. stoletju in je skozi zgodovino služil vladarjem tega območja. Danes je tu sedež parlamenta. Grad so tudi že obnovili, ampak so pustili originalen 42 metrov visok stolp, ki ima na vrhu izobešeno zastavo. Katedrala Alexandra Nevskyjega Rast pravoslavnega prebivalstva v Talinu je zahtevala nove pravoslavne katedrale. Preobraženjska cerkev, ki je služila kot katedrala, je bila obnovljena iz srednjeveške samostanske cerkve, utesnjena in neprimerno nameščena, zato ni izpolnjevala povečanih zahtev za glavni estonski tempelj. Princ Sergej Vladimirovič Šahovski, imenovan za guvernerja Estlandije leta 1885, je dal pobudo za gradnjo nove katedrale in zaprosil za najvišje dovoljenje za zbiranje sredstev znotraj imperija za dosego tega cilja. Iz celotne Rusije so prejeli donacije za gradnjo nove stolne cerkve v Revelu. Kot rezultat je bilo 15. septembra 1899 zbranih 434 623 rubljev in 29 kopejk. Erasmus+ V Talin smo odšli z Erasmus+ projektom. Erasmus+je program EU, ki podpira izobraževanje, usposabljanje za mlade in šport v Evropi. Program ni namenjen le študentom. Na področju izobraževanja in usposabljanja program Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (študentov, dijakov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. Na področju športa je financiranje namenjeno evropskim projektom, ki se ukvarjajo z izzivi, kot so boj proti prirejenim izidom tekem, nedovoljenim poživilom, nasilju in rasizmu. STARSHIP Ogledali smo si tudi zelo uspešno podjetje STARSHIP. Starship v slovenščini pomeni zvezdna ladja. Podjetje se ukvarja z roboti, ki prevažajo hrano. Roboti imajo veliko senzorjev, ki zaznavajo vsako oviro. V primeru, da robot ne more oziroma ne zna samostojno mimo motečega predmeta, pošlje v center, kjer rešujejo probleme, svojo lokacijo in zaposlena oseba pomaga robotu priti mimo motečega predmeta. Ko robot prispe na destinacijo, pozdravi osebo, odpre predal, kjer ima naročilo in se poslovi od naročnika, nato po najkrajši pot odide do polnilnice. Roboti dostavljajo hrano že v dvajsetih državah sveta. Skypark Skypark je park, ki je v nakupovalnem centru. Razdeljen je na trampolin park, naravoslovni park in kolo. V trampolin parku imajo veliko trampolinov, s katerih lahko skočiš v penaste kocke (kocke niso za pojesti, niso iz sladkorne pene), vrv, po kateri lahko hodiš, rokoborbo, odbojko in skok iz višine v penice. V naravoslovnem delu pa je veliko igral iz muzeja iluzij. Imajo tudi glasbeno ploščo, klavir, s katerim igraš igrico, sestavljanke in plezalno steno. Kolo je narejeno na strehi, saj ni tako zelo visoko, da bi bil lahko na teh. S kolesa lahko vidiš morje in mesto. Hana Rozman, 7. b in Adam Robin, 7. a NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO REPORTAŽA — PRAGA ALI PRAHA (ČEŠKA) Ker sem bila v Pragi pred dvema letoma, sem se odločila, da napišem nekaj o njej. Verjetno vas kar nekaj ve, da je Praga glavno mesto Češke. Je zelo zanimivo in veliko mesto. Ima precej znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. V Pragi prebiva 1,3 milijona prebivalcev. Državni jezik je češčina. V Pragi je veliko mostov - Karlov most je znan zgodovinski most čez reko Vltavo v Pragi. Most je 515,8 metra dolg in skoraj 9,5 metra širok, poteka prek 16 lokov, zaščitenih s ščitniki za lomljenje ledu. Zaščiten je tudi s tremi mostnimi stolpi, dva od njih na Mali Strani in tretji na strani Starega mesta. Slednji je veljal za eno izmed bolj zanimivih gotskih stavb. Most je okrašen z neprekinjeno ulico 30 kipov in skulptur, večina je v baročnem slogu. Prvotni so bili izdelani okoli leta 1700, zdaj pa so vsi nadomeščeni z replikami. Replike so bile potrebne, ker jih razjeda smog. V Pragi najdemo še veliko zanimivih mostov, npr. Bridge of Legions, Manesov most, Jiraskov most, Čehovski most, Palacky Bridge, Troysky Bridge - najmlajši in najmodernejši v Pragi, ki je bil zgrajen leta 2014. Most je opremljen s priročnimi sprehajalnimi in kolesarskimi stezami, zato je kmalu postal priljubljeno sprehajališče za prebivalce okrožja Holesovice in Praga-Troja. Ura z imenom Praška astronomska ura ali Praški orloj je bila prvič nameščena leta 1410. Je tretja med najstarejšimi astronomskimi urami na svetu in najstarejša, ki še vedno deluje. Na žalost je nisem videla, ker so jo ravno popravljali. Praga ima tudi veliko svetišč, eno izmed njih je tudi stolnica svetega Vida - katedrala. Imajo veliko podzemnih vlakov in tramvajev. Tudi jaz sem se peljala z njimi. Kot zanimivost moram povedati, da si za vožnjo s podzemnim vlakom daš izdelati vozovnico s sliko in se voziš zastonj, to velja za otroke do 15 leta in za upokojence. Ogledala sem si tudi živalski vrt. Razprostira se na pobočjih hriba nad reko Vltavo, ki se danes nahaja na kar 47 hektarjih, v njem pa najdemo več kot 700 različnih živalskih predstavnikov. Živalski vrt so v Pragi odprli leta 1931. Leta 2002 je živalski vrt prizadela strašna poplava, ko ga je rekla Vltava poplavila več kot polovico. Evakuirati so morali več kot 1000 živali, kar je bila tudi največja evakuacija vseh časov. Znamenitost Prage je tudi sedežnica, ki je zgrajena iz plastičnih stolov in močne jeklene vrvi. V Pragi je tudi najožja ulica, ki je široka le 70 cm. Ima tudi semafor, ker se dva osebi ne moreta srečati. Zala Mojsilovič Meznarič, 7. b REPORTAŽA — OTOK VIR (HRVAŠKA) Otok Vir se nahaja v Severni Dalmaciji. Leži zahodno od Paga, od katerega ga ločuje Minski zaliv. S celino je v bližini Privlake preko preliva Privlački gaz povezan s krajšim mostom. Leži v Jadranskem morju. Vir ima površino 22.076 km2. Ima 37 kilometrov plaže. Na otok Vir hodimo že 7 let in imamo tam svojo hišo. Letos sem bila tam dva meseca in pol. Ogledala sem si kar nekaj zanimivosti, obiskala kar nekaj plaž, se ukvarjala z njihovimi aktivnostmi in obiskala kar nekaj restavracij in barov. Ogledala sem si številne otoške znamenitosti. Zanimivosti, ki sem si jih ogledala, so ruševine gradu pod vodo, najvišja točka otoka, center, most, svetilnik, Vila Lanterna in razne plaže. Če hočeš do Vira, se pelješ čez most, ki je dolg 378 metrov. Z gradnjo so začeli leta 1974 in uradno je čez njega stekel promet 24. aprila 1976. Grad oziroma po njihovo kaštelina je obzidje gradu, ki je delno na kopnem oziroma plaži in ima tudi nekaj ruševin pod vodo. Grad je bil zgrajen konec 20. stoletja. Če se odločite za dopust na Viru, vam zelo priporočam, da se z ladjico iz mesta odpeljete pogledat ruševine pod vodo. Najvišja točka na Viru je hrib Berbenjak in je na 116 metrov nadmorske višine. Na hrib se lahko odpravite peš ali s kolesom. Zraven tega, da je tudi hrib, je še razgledna točka, saj se vidi otok Pag, Privlaka, Nin in ostali otoki. Njihovo mesto je nekaj posebnega. Prijazni domačini, restavracije, bari in tržnica s sadjem in zelenjavo, nakitom, ribiško opremo in oblačili ter obutvijo. Domačini ti na glavnem pomolu pokažejo, kako lovit ribe, nekateri ljudje delajo na tržnici, stojijo za stojnicami, ker prodajajo hrano ali spominke in od tega živijo. Spomladi, v začetku maja, imajo stojnice s hrano, kjer zbirajo prostovoljne prispevke za otroke iz socialno šibkejših družin za celotno Hrvaško. Poleti imajo Virsko leto, kjer se vsako soboto na glavnem trgu po 22. uri začnejo koncerti raznih znanih hrvaških glasbenih ustvarjalcev. Jeseni so tam razna tekmovanja. Pozimi pa njihova božična pravljica in čarobno okrašeno mesto, umetni sneg in drsališče iz pravega ledu in božične pesmi. Za Silvestrovo in novo leto se na glavnem trgu odvija koncert, kjer pojejo hrvaški glasbeniki in priredijo ognjemet, ki traja tudi 10 minut. Svetilnik leži na zahodni strani Vira. Kamnit svetilnik, kije bil zgrajen leta 1981. Visok je 21 metrov. Zraven svetilnika stoji še Vila Lanterna. Otok ima kar 18 različnih plaž, ki skupaj merijo 32 kilometrov. Obiskala sem nekaj različnih restavracij. Najpogosteje smo hodili v restavracijo Vlila Monica, saj ima res odličen razgled na morje. Šli smo tudi v pizzarijo Galeb, kjer imajo res odlične pice. Za ljubitelje rib pa je tam še njihova najbolj priljubljena restavracija Viranka, kjer dobiš res odlične ribje specialitete. Za tiste, ki nočete v restavracijo, pa še imajo različne restavracije, ki dostavljajo hrano na dom, to so Pizza Cut Vir, Dasti in pa MeGusta. Tam je kar nekaj raznih barov in mnogih sploh ne poznam. Največkrat se odpravim v Kafič, ki je oddaljen 1 kilometer od naše hiše. Potem se odpravimo tudi v The Beach Vir, ki je na plaži. Predlani smo odkrili en bar, ki ga ima zelo znan Slovenec, motokrosist Tim Gajser. Vir ima 18 plaž. Te plaže pa so Jadro, Donja in Gornja Prezida, Radonjiča, Meka, Site, Miljikovica, Lučiča, Sapavac, Žitna, Srpljica, Kozjak, Bobovnik, Slatina, Biskupljača, Lanterna, Lucija, Luka in Pedinka. Na vsaki plaži se dogaja nekaj, vendar je na glavni plaži Jadro največ ljudi, zato je tam več aktivnosti. Aktivnosti so različne, od telovadbe v vodi, napihljivega vodnega gradu za otroke, pendolinota za vso družino, izposoja čolna in vodnega skuterja za odrasle, vožnje na tubi in banani ter druge adrenalinske vodne dogodivščine. Na Viru se domačini ukvarjajo z različnimi aktivnostmi, v katere vključujejo tudi turiste. Ribolov, kjer ti na glavnem pomolu pokažejo, kako loviti ribe. Balinanje, pri katerem na glavnem trgu vsak petek poteka skupinsko in družabno balinanje. Kolesarjenje, v okviru katerega vsako leto priredijo kolesarsko tekmo. Plavanje - v začetku meseca junija priredijo tekmovanje iz plavanja. Domačini pa iz roda v rod prenašajo tudi njihove običaje, kot so vsakoletna izdelava kostuma za pust in številne druge. Ker brez klape ne gre, so na Viru tudi razne skupine. Če se boste kdaj odločili, da si ogledate Vir, obvezno obiščite Bandiro, svetilnik, grad in mesto. Ema Vrbnjak, 9. b NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO REPORTAŽA — MANISA, SALIHLI (TURČIJA) Salihli je veliko mesto, ki se nahaja v Provinci Manisa in ima več kot 238 tisoč prebivalcev. Kraj sam po sebi v svetu ni ravno poznan, zato bi lahko rekli, da je neke vrste skriti biser, ki samo čaka, da ga nekdo odkrije. Mesto je polno turške kulture, obenem pa je še precej zgodovinsko bogato. Ko sem se odpravljala na pot, nisem imela ravno velikih pričakovanj, vendar me je mesto presenetilo. Prav tako pa je Salihli zabavno obiskati s prijatelji ali pa z družino. Sama sem ga obiskala s prijatelji iz šole, saj smo se tja odpravili zaradi projekta pri robotiki. Mislim, da lahko rečem, da nas je mesto res presenetilo in da smo se naučili veliko novega. Okusna tradicionalna turška hrana Hrana v Salihliju je v veliki večini tradicionalna in moram priznati, da je okus res boljši od izgleda. Lahko bi rekli, da te videz hrane lahko malce prevara. Torej, če se boste kdaj odpravili na izlet ali pa na počitnice v Salihli, se morete obvezno ustaviti v kakšni restavraciji v mestu. Salihli slovi po odlični hrani, tako da vas kulinarična izkušnja tam zagotovo ne bo pustila na cedilu. Definitivno pa Salihlija ne boste zapustili s praznim želodcem, saj vam bodo vedno postregli velike porcije in poskrbeli, da ne boste lačni. Tam so predvsem znane Odun Meatballs oziroma po turško Odun Kofte. So ene izmed vrst mesnih kroglic £ig kofte, ki so v Turčiji precej popularne, saj jih je tam nekje okoli 291 različnih vrst. To so mesne kroglice iz mletega mesa (navadno govejega) z začimbami in čebulo. Salihli pa je tudi zelo dobro znan češnjah, saj ga drugače imenujejo tudi češnjeva dežela. Tam pridelujejo najboljše češnje v Turčiji, zato se, če ste tam, odpravite na lokalno tržnico ter kupite nekaj češenj. Sardis Sardis je bilo starodavno mesto iz časa Grkov in Rimljanov. Nedaleč od Salihlija se torej nahajajo ruševine tega mesta. Če vas zanima zgodovina Grkov in Rimljanov vam priporočam, da si te ruševine ogledate ter se naučite nekaj novega. Tam se nahaja tudi velik amfiteater, ki je res zelo mogočen, obenem pa je še odlično ohranjen. Po ogledu ruševin pa se lahko odpravite na tržnice, ki se nahajajo pri izhodu iz območja ogleda. Izdelke ter hrano na tej lokalni tržnici prodajajo predvsem domačini. Tam lahko najdete veliko stojnic s hrano, tudi s sladoledom. Vendar previdno, tamkajšnji prodajalci sladoleda imajo prav poseben, a vseeno zelo smešen način, kako sladoled postreči gostom. Če boste imeli srečo, vam bodo sladoled kar podarili zastonj, da ga lahko poskusite in pozneje kupite še enega, če bi ga želeli. Vendar vam ne bo žal, saj je ta sladoled res božanski in je res odličnega okusa. Življenje v mestu Če ste navdušeni nad turško kulturo, vam priporočam, da poizkusite kakšen dan v mestu preživeti kot domačin. Med sprehodom po mestu boste verjetno opazili, da tam ni veliko prehodov za pešce. Vendar cesto lahko vseeno prečkate. Iz izkušenj vam lahko povem, da je najboljši način, da počakate, da se večina avtomobilov odpelje in šele nato tečete čez cesto. Seveda pa promet v Salihliju ni drugačen od našega slovenskega prometa le v prehodih za pešce, temveč tudi v prevoznih sredstvih. Saj boste tam naleteli na veliko tuk tukov na cesti. Najboljša možnost za kosilo je, da se po mestu sprehodite peš ter se odpravite v kakšno restavracijo v mestu, ki streže turško tradicionalno hrano. Ena izmed zelo zanimivih stvari, ki jih lahko doživite v mestu, je definitivno nočno življenje. Verjetno se sprašujete zakaj, no naj vam povem, da so Turki budni zelo pozno v noč in da si nekje okoli polnoči privoščijo turško kavo. Zato so navadno noči in pa zgodnje jutranje ure kar precej glasnejše kot v Sloveniji. Tia Zmazek, 9. b REPORTAŽA — MADRID (ŠPANIJA) Z družino smo se 19. 6. 2019 odpravili na 4-dnevno potovanje v Madrid. Madrid je glavno mesto Španije, ima veliko znamenitosti in tudi največjo špansko zastavo na svetu. To je bilo moje drugo potovanje z letalom. Ko smo prispeli v Madrid, smo se odpeljali do hotela, na poti do hotela sem videla veliko visokih stolpnic, kjer so v njih bile banke. Ker smo prvi dan prispeli zelo pozno, si nismo morali ogledati ničesar. Videla sem veliko znamenitosti. Madrid je lepo in veliko mesto, a je dosti brezdomcev. Na splošno so v Španiji znane plesalke flamenka. Oblečene imajo lepe pisane obleke z volančki in naborki, igrajo lahko na kastanjete, včasih jih spremlja tudi glasbenik, ki igra na kitaro. Znamenitosti, ki jih imajo, so lahko tudi koristne. Npr. krožno križišče ima na sredini vodomet in če bi kdo oropal banko bi vodomet takoj povečal moč in zaustavil promet, saj bi poplavil tisti del mesta. Madrid je znan tudi po nogometu. V Madridu je veliko lepih destinacij za fotografije. Meni je bilo zelo všeč, saj rada potujem in Španija mi je zanimiva, saj bi se rada naučila njihovega jezika (španščine). Teina Fridl Cujnik, 7. a OCENA KNJIGE UNIČI TA DNEVNIK Knjiga pisateljice Keri Smith z naslovom Uniči ta dnevnik je bila prava uspešnica. Knjiga je izšla leta 2007, a samo v angleškem jeziku, čez nekaj časa pa je bila prevedena tudi v slovenščino. Zvrst oz. tema knjige je humor. Na nek način tudi »samopomoč«, saj to ni običajna knjiga za branje, ampak knjiga, ki jo moraš uničiti. Kaj pomeni uničiti? Ne, to ne pomeni zažgati ali raztrgati knjigo, ampak jo uničiti po navodilih, ki so zapisana na straneh. Namen uničenja je, da uporabimo ustvarjalnost, iznajdljivost... Knjiga je uspešnica, saj je drugačna, ima presenetljiv naslov, ki pritegne. Če prav pomislimo, te knjige ne moreš brati kot drugih, a je vseeno knjiga. Sicer pa ima knjiga lepo sporočilo, samo razumeti ga moraš. Vam namignem - delček nauka je ne uničuj stvari, ki niso tvoje in kadar ni potrebno. Ob tej knjigi se veseliš, ustvarjaš, rišeš, pišeš, se smehljaš ... Sama imam to knjigo in resnično je ena izmed najljubših. Ko sem to knjigo dobila, meje takoj spodbudila k branju knjig. Ne smem vam preveč izdati o knjigi, ampak vam povem, če jo izbereš, boš vse leto v veselju, ustvarjalnosti in smehu. Aja, pa še to sem pozabila, knjiga spodbuja tudi samozavest in pogum drugačne vrste. Knjigo moraš peljati na sprehod, jo politi s kavo, odtisniti hrano ... Sliši se bogokletno, a je zabavno. Neja Vnuk Horvat, 7. a NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO ČE NE BOMO BRALI, NAS BO POBRALO Marsikdo sploh ne ve, zakaj je branje tako zelo pomembno. Strokovnjaki z Vale School University so ugotovili, da ima človek, ki bere več kot tri ure in pol na teden, 17 % manj možnosti, da bo umrl. Če pa nekdo bere več kot tri ure in pol, pa ima za kar 23 % manj možnosti, da bo umrl. Trenutno je bralno nepismenih kar 750 milijonov ljudi. Število nepismenih je upadlo, saj je bilo pred petnajstimi leti nepismenih kar 860 milijonov ljudi od 7,7 milijarde vseh ljudi na svetu. Na naši šoli sem raziskovala, kakšna je razlika med navdušenostjo za branje v 3. a-razredu in 7.a-razredu. Mislila sem, da imajo v tretjem razredu same navdušence nad branjem, ampak sem se zmotila. En učenec nima rad branja, ker nima dovolj časa, ampak vseeno mislim, da bi tudi on lahko našel nekaj minut in jih namenil branju. Ostalih sedemnajst učencev ima branje zelo rado, saj so nekatere knjige zelo smešne, zanimive in zabavne. Učencem je tudi všeč, da se med branjem zelo sprostijo in imajo mir in tišino. Ampak v sedmem razredu podatki niso bili tako zelo pozitivni oz. spodbudni, saj kar pet učencev nerado bere, ker jim knjige niso všeč in ker jim je med branjem dolgčas. Ostalih osem učencev rado bere, saj se med branjem sprostijo, educirajo oz. izobražujejo in ker so knjige zabavne. Kolikokrat na mesec bereš? ver ko: 1S krat 1-5 krat -1514 ■ 0 krat ■ 1 5 krat ■ 5 15 krat h več kot 15 krat V tretjem razredu je pet učencev takih, da ne berejo vsak mesec, oz. da občasno cel mesec ne preberejo nobene knjige. Enkrat do petkrat na mesec bere deset učencev in le trije več kot petnajstkrat na mesec. V sedmem razredu pa pet učencev ne bere vsak mesec, pet jih bere enkrat do petkrat na mesec, dva bereta pet do petnajstkrat na mesec in eden bere knjige več kot petnajstkrat na mesec. Najljubše knjige tretjega razreda so: Umazani Berti, Anica in zajček, Pasji mož, Lov na pošasti, Garfield, Čarobni živalski prijatelji, Kapitan Gatnik in Pet prijateljev. Najljubše knjige v sedmem razredu pa so: Kot v filmu, Knjiga o džungli, Ronja, razbojniška hči, Vampirska akademija in Lov na pošasti. Vprašala sem jih tudi, ali se sami odločijo, katero knjigo bodo prebrali. V tretjem razredu se en učenec od osemnajstih ne odloča sam, kaj bo prebral, ostalih sedemnajst pa se odloči samostojno. V sedmem razredu pa se en učenec včasih sam odloči, eden se ne odloči sam in ostalih enajst se odloči samostojno, kaj bodo prebrali. Ali so ti všeč knjige za domače branje? Učencem tretjega razreda so knjige za domače branje v glavnem všeč. Všeč so trinajstim učencem, štirim so nekatere všeč in nekatere ne in enemu učencu ni všeč niti ena knjiga. V sedmem razredu pa so knjige všeč enajstim učencem, enemu učencu so nekatere všeč in nekatere ne in enemu učencu sploh niso všeč knjige za domače branje. Podatki so me presenetili, saj sem po eni strani mislila, da jim bodo knjige za domače branje všeč, ampak sem se zmotila. Pogosto pa slišimo, da se učenci pritožujejo nad neustreznimi knjigami za domače branje. Po drugi strani sem torej pričakovala kakšen „ni mi všeč" več. ■ 3.a Da ■ 7-a Da ■ 3.a Ne 7.3 Ne ■ 3.a Ne ka ler e ja d t Lige n e ■ 7-a Nekatere ia druge ne Učence tretjega in sedmega razreda sem tudi povprašala, katero zvrst najraje berejo. Deset učencev tretjega razreda najraje bere avanturistične zgodbe, sedem pravljice, šest kriminalke in detektivke, deset fantazijske zgodbe, dva stripe in eden knjige o živalih. V sedmem razredu se niti enkrat niso pojavile pravljice, kar sem tudi pričakovala. Štirje učenci berejo avanturistične zgodbe, trije kriminalke in detektivke, trije fantazijske zgodbe, trije mladinske romane in en učenec bere nekaj drugega. Povprašala sem tudi, v katerih jezikih berejo knjige in ugotovila, da v več različnih jezikih berejo učenci tretjega razreda. V tretjem razredu bere osemnajst učencev knjige v slovenščini, en v angleščini, en v kitajščini, en v madžarščini in dva v hrvaščini. V sedmem razredu pa knjige bere enajst učencev v slovenščini in eden v makedonščini. Sedem učencev tretjega razreda ima najraje dela Dese Muck, en učenec im najraje Jacka Londona in dva imata najraje Adana Bleida. Deset učencev je izbralo tega pisatelja/pisateljico zato, ker je napisal njihovo najljubšo knjigo in osem učencev nima posebnih razlogov, zakaj so se tako odločili. V sedmem razredu pa je najljubši pisatelj enega učenca Hans Christian Andersen, po en glas so dobili tudi Richille Mead, Desa Muck in David VVilliams. Ostali nimajo najljubšega pisatelja. Učenci niso vedeli, zakaj so se tako odločili. Učence sem tudi povprašala, koliko strani je štela njihova najdaljša prebrana knjiga, rezultati so me malo presenetili. V tretjem razredu so štirje učenci kot najdebelejšo prebrano knjigo izbrali knjigo, kije imela od nič do petdeset strani, štirje od sto do sto petdeset strani, eden od sto petdeset do dvesto petdeset strani, šest od dvesto petdeset do tristo strani in pet od tristo do tisoč strani dolgo knjigo. V sedmem pa sta dva kot najdebelešo prebrano knjigo opredelila od sto do sto petdeset strani, dva od sto petdeset so dvesto petdeset strani, trije od dvesto petdeset do tristo strani in kar štirje od tristo do tisoč strani dolgo knjigo. Zanimalo me je tudi, ali se učenci med branjem vživijo v kakšno vlogo v knjigi. Ugotovila sem, da domišlija kar upada. V tretjem razredu se vživi kar sedemnajst učencev in le eden je tak, ki se ne vživi v knjigo. V sedmem razredu pa se v knjigo vživi osem učencev in štirje se ne vživijo v knjigo. Glede na to, da so bile knjižnice velikokrat za več časa to in prejšnje leto zaprte, me je še zanimalo, ali je kdo od učencev bral e-lektronsko knjigo. V tretjem razredu po večini niso brali elektronskih knjig (petnajst učencev), štirje učenci so pa že brali elektronsko knjigo. V sedmem razredu pa ni niti eden učenec bral elektronske knjige. Za na konec pa sem svoje anketirance povprašala še o pomenu branja. Šest učencev tretjega razreda je odgovorilo, da je branje pomembno, da se nekaj naučiš, sedem, da znaš dobro brati in štirje, da si razširiš oz. obogatiš besedni zaklad. V sedmem razredu vedo le štirje učenci, zakaj je branje pomembno, ostalih osem pa ne ve, zakaj bi branje lahko bilo pomembno in potrebno. To je malo zaskrbljujoče. Pri tej raziskavi sem spoznala, da očitno skozi leta zelo upada domišljija, kar je lahko zelo slabo, ker si stvari več ne moremo tako zelo predstavljati, izvirnost upada. Prav tako sem ugotovila, da tudi veselje do branja skozi leta zelo veliko upada, kar je zelo žalostno. Sem pa zelo vesela, da vsaj nekaj učencev še vedno rado bere. Hana Rozman, 7. b Senčna risba: Rok Tetičkovič, 5. b NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO BOMO USPELI REŠITI NARAVO? Onesnaževanje narave je velik problem. Odpadkov, ki škodujejo rastlinam, živalim, ljudem in celotnemu planetu, je vedno več. Zato moramo ta problem rešiti v čim krajšem času. Leta 2018 smo na Zemlji pridelali kar 290 ton odpadkov, vendar je bilo recikliranih samo 69 ton odpadkov in kompostiranih 25 ton. Približno ena tretjina odpadkov je ostala na deponijah in v naravi. Deponije so polne, narava pa zelo onesnažena. Večina teh odpadkov se razgrajuje zelo veliko časa, pred vsem plastika, ki se razgrajuje približno 450 let. Določene snovi v odpadkih so tudi strupene. Veliko odpadkov v naravnem okolju je v vodovjih, kjer se živali zapletajo v plastične vrečke in zaužijejo delce plastike. Te živali zato umirajo, na koncu pa te snovi skozi prehranjevalne verige pridejo tudi do ljudi. Čiščenja odpadkov ni dovolj, rešitev pa tudi ne. Zato sva se odločila za anketo o tej temi. Marca so učenci 7. A in 7. B-razreda izpolnili anketo "Kako rešiti naravo?". Vprašalnik je rešilo skupno 33 učencev. Anketiranci so v povprečju stari 12 let. Predvidevanja, ki sva si jih zastavila, ko sva sestavljala vprašalnik, so zelo podobna dobljenim rezultatom. Pri prvem vprašanju, ki je spraševalo po ločevanju odpadkov doma, so vsi vprašani odgovorili, da jih ločujejo. Večina jih ločuje, ker je to boljše za naše okolje, nekateri pa, ker se bojijo kazni za nepravilno ločevanje odpadkov. Pri drugem vprašanju o količini gospodinjskih odpadkov jih je 64 % odgovorilo, da ne vedo, če pridelajo preveč odpadkov, 22 % se zaveda oz. misli, da jih pridelajo preveč, 14 % pa, da ne pridelajo preveč odpadkov. Pridelate doma preveč odpadkov? Zanimivo bi bilo preveriti, kakšne so dejanske količine odpadkov v posameznem gospodinjstvu, saj se količina lahko zelo razlikuje. Večina, ki je na nadaljnje vprašanje odgovorila z da in je poskušala zmanjšati količino gospodinjskih odpadkov, je to naredila tako, da so zbirali papir. Gotovo bi se dalo narediti še kaj. Pri tretjem vprašanju, ki je spraševalo, če na Zemlji pridelamo preveč odpadkov, je 86 % vprašanih odgovorilo, da mislijo, da resnično pridelamo preveč odpadkov, 14 % učencev pa je odgovorilo, da ne vedo. Pri četrtem vprašanju o vrstah odpadkov je 78 % odgovorilo, da mislijo, da pridelamo največ plastike in plastičnih odpadkov, 22% pa, da največ bioloških odpadkov. 93 % učencev, kar je velika večina, se zaveda, da je za okolje najbolj škodljiva plastika, 7 % pa jih meni, da je najbolj škodljivo steklo. Peto vprašanje je spraševalo, katero embalažo izberejo v trgovini, če imata oba izdelka enake cene in kakovost vsebine. Polovica bi jih izbrala plastično embalažo, druga polovica pa stekleno embalažo. Očitno se veliko učencev še ne zaveda, da je steklo mnogo manj škodljivo oz. ga lažje recikliramo. Pri šestem vprašanju je večina odgovorila, da v okolici vidi posledice onesnaževanja in sicer onesnaženo vodo, umirajoče živali, slab zrak, odpadke v naravi ... ■ DA e Nh ■ Nh vem i Pridelamo na Zemlji preveč odpadkov? ■ DA ■ NE ■ NE VEM ■ Na sedmo vprašanje je 86 % vprašanih odgovorilo, da mislijo, da je obnovljiva energija boljša, ker ne onesnažuje toliko. Pri osmem vprašanju, kjer so zapisali svoja predvidevanja o slabosti obnovljive energije, je bilo največ odgovorov, da so največja slabost odpadne baterije, veliko jih tudi meni, da je slabost višja cena energije in da tudi obnovljiva energija oz. z njo povezane stvari še vedno škodujejo okolju, nekateri pa, da je slabost primanjkljaj električne energije. Večina se zaveda posledic onesnaževanja narave in kako jih rešiti. Vsak med nami lahko naredi veliko, če se le loti sprememb pri samem sebi. Naš planet je lep in poskrbimo, da bo takšen tudi ostal. Adam Robin in Jan Pečnik, 7. r. Katero embalažo bi izbral v trgovini, če obe staneta enako? ■ Stekleno ■ Plastično ■ ■ BREŠKI PIRATI PLASTIKE K projektu Pirati plastike smo pristopili, ker opažamo, da je tudi naše okolje obremenjeno z odpadno plastiko. Z učenci želimo sodelovati pri dejavnostih, ki so povezane z našo okolico. Pregledali smo razpis in se odločili, da tudi mi želimo sodelovati. Učenci 7. b so lahko dejavnosti, ki se odvijajo v projektu, povezovali s predmetoma naravoslovje in geografija. Naša šola leži ob reki Dravi, vseeno pa smo izbrali potok Studenčnica, do katere smo imeli varen pristop do terena. Tudi Studenčnica spada v porečje reke Drave. Učenci so se razdelili v skupine, kjer so opravili terensko delo. Učenci so dobri raziskovalci, zelo so poprijeli za delo in izvedli popis odpadkov na posameznih področjih potoka Studenčnice. Na določenih delih nismo našli veliko odpadkov, bolj smo bili oddaljeni od potoka, večja količina različnih vrst odpadkov se je znašla v našem zbirališču. Te odpadke smo sortirali po kriterijih razvrščanja, ki ga ima projekt. Tretja skupina je v vodo namestila posebno mrežico, kjer so jo pustili eno uro. Posušeno mrežo z naplavljenimi delci smo poslali na Morsko postajo, kjer bodo vsebino podrobneje analizirali. Učence zelo spodbujamo k pozitivnem odnosu do narave, da s svojimi dejanji doprinesejo k varovanju narave. Po končani izvedbi je sledil pogovor o delu, o poročanju skupin in zapis vseh podatkov, ki smo jih pridobili. Članki o piratih plastike so bili objavljeni tudi v Časorisu (napisala ga je naša učenka Lana Kostanjevec), na spletni strani Čas za Zemljo in na 24 ur. Povzeto po besedah učiteljev Nevenke Petek in Tadeja Trstenjaka. NA BREGU NOVINARJI RAZISKUJEMO KAKO SMO DOŽIVLJALI ŠOLO NA DALJAVO? Anketirale smo tri oddelke učencev in dobile rezultate, ki jih boste lahko prebrali oz. jih na hitro pogledali v grafih. Temo smo izbrale, ker se je ravno v dneh, ko smo pri šolskem novinarstvu dobili to raziskovalno nalogo, vse vrtelo okoli tega, ali smo učenci zadovoljni, koliko znanja smo pridobili, kaj so nam te nove izkušnje prinesle ipd. Analiza rezultatov, pridobljenih od učencev prvega triletja. Učenci prve triade so v veliki večini žalostni, da so morali imeti pouk na daljavo, saj so zelo pogrešali socialne stike s svojimi prijatelji in učitelji. Prav tako so se tudi snov na daljavo naučili težje in so delali nalogo za šolo nekje okoli 3 ali 4 ure na dan. Veliko pa jih meni, da so učitelji snov dobro razložili in da so jo lahko potem lažje razumeli. Skoraj vsi so se pri pouku na daljavo trudili enako kot v šoli, nekateri tudi celo bolj, kot so se v šoli. Sami niso imeli težav z navajanjem na spletno učilnico, so pa imeli kar nekaj tehničnih težav ter občasno nekaj težav z razumevanjem snovi. Težave z razumevanjem snovi so se pojavljale predvsem pri slovenščini in matematiki. So pa bili kar precej enotni glede tega, da je delo v šoli boljše ter da ga imajo raje kot delo od doma. Učenci tudi menijo, da bi lahko imeli konference pri vsaki uri, pa tudi, če bi imeli za en predmet po štiri konference na teden. Seveda pa so učenci zelo pohvalili učitelje zaradi njihovih dobrih razlag in spodbudnih ter pozitivnih misli. Sledi analiza rezultatov anket, ki sojih reševali učenci iz 8. b. Pri prvem vprašanju o občutjih glede šole na daljavo so bili odgovori zelo različni, osem učencev se je počutilo normalno, štirje učenci so bili veseli, dva učenca sta se počutila slabo, žalostno, ko so izvedeli, da bodo zaprli šole. Večina se je snov naučila slabše kot v šoli, dva tako kot v šoli in dva bolje kot v šoli. Tretje vprašanje se je navezovalo na čas pred računalniki oziroma kako dolgo so delali učno snov in vaje za šolo. Največ, kar osem učencev, je delalo pet ur, štirje učenci šest ur ali več in dva učenca štiri ure. Deset učencev meni, da so učitelji snov razložili dobro, štirje učenci pa nasprotno. Podvprašanje pri četrtem vprašanju je bilo, kakšne predloge in izboljšave predlagajo, odgovori so bili podobni. Devet učencem nima predloga, trije učenci predlagajo več videour, eden več pogovora z učenci ter eden manj nalog. Peto vprašanje se je navezovalo na njihov trud, kako so se trudili. Sedem učencev se sploh ni trudilo, saj so bili brez motivacije, pet učencev se je trudilo isto kot v šoli, dva učenca pa se nista toliko trudila, saj nista zmogla. Učenci menijo, da je bilo preveč dela le pri določenih predmetih, štirje menijo da je bilo preveč dela povsod ter štirje, da je bilo dela preveč za posamezen dan - daljši roki bi to izboljšali. Deset učencev ni imelo težav, štirje pa so jih imeli. Največ težav so imeli s tem, da so izgubili motivacijo in niso redno ter sproti oddajali nalog, preveč časa so preživeli z brskanjem po telefonu. Pri predmetih, kot so matematika, kemija in fizika, so imeli največ težav. Polovica razreda meni, da jim je ljubše delo od doma, ostali polovici pa delo v šoli. Razlogi, zakaj jim je tako bolje, so različni. Videokonferenc bi po njihovem moralo biti manj, pet učencev meni dvakrat na teden, štirje enkrat, trije trikrat in dva ob vsaki uri, ko je predmet na urniku. Noben učenec ni imel težav z vzpostavitvijo kontakta z učiteljem, torej so bili učitelji zelo odzivni. 3. KOLIKO ČASA STE DELALI ZA ŠOLO? ■ 2 URI ■ 3 URC e4URC ■ 5 UR eCURALIVCČ 5. ALI Sl SE PRI POKU NA DALJAVO TRUDIL ENAKO KOT V ŠOLI? ■ DA, ENAKO ■ NE, NISEM SE TRUD IL KER NISEM ZMOGEL ■ r-JF, NISTMSEtHUDI , KFR ST Ml NI DALO ■NT, ŠrnOi I SFMSr TRUDI KOT V ŠOU Sledi analiza rezultatov anket, ki sojih reševali učenci iz 9. b. Odgovori na prvo vprašanje nas niso pretirano presenetili, navezovali pa so se na to, kako so se počutili, ko so izvedeli za delo na daljavo. Trije so bili presenečeni, deset se ji je počutilo v redu, dva sta se počutila slabo, pet pa jih ni občutilo nič posebnega. Pri drugem vprašanju smo bile presenečene, saj smo pričakovale, da so se učenci snov slabše naučili v šoli. Enajst učencev je obkrožilo, da so se snov naučili tako kot v šoli, eden, da se je naučil boljše kot v šoli, osem pa se je snov naučilo slabše kot v šoli. Pri tretjem vprašanju smo učence povprašale, koliko časa na dan so delali za šolo. Odgovori so bili povsem različni. Največ jih je delalo 3 ure, šest učencev, le eden učenec je delal 2 uri na dan. Četrto vprašanje se je navezovalo na snov - kako dobro so učitelji snov razložili. Šestnajst učencev je obkrožilo, da so učitelji dobro razložili snov. Le štirje učenci menijo, da učitelji snovi niso dobro razložili. Pod tem vprašanjem smo dodali še podvprašanje, kakšne izboljšave bi predlagali ter kakšen način ure na daljavo bi anketiranim bolj ustrezal. Enajst učencev je napisalo, da izboljšave niso potrebne, štirje učenci menijo, da bi učitelji na videourah lahko razložili vse, dva učenca menita, da bi na videourah rešili več nalog in eden učenec si želi več videour pri določenih predmetih. Peto vprašanje se je navezovalo na to, kako so se trudili z zapisi v zvezek, nalogo ... Deset učencev je obkrožilo, da so se trudili enako kot v šoli, en učenec se ni trudil, ker ni zmogel, pet učencev se ni trudilo, ker se jim ni dalo, štirje učenci pa so se trudili še bolj kot v šoli. Pri šestem vprašanju so bili odgovori pričakovani, enajst učencev meni, da je bilo dela na daljavo včasih/občasno preveč, štirje učenci menijo, da je bilo na splošno preveč dela, štirje učenci pa so obkrožili, da je bilo odvisno od predmeta. Sedmo vprašanje nas je zelo presenetilo, saj smo menile, da se na spletno učilnico ni bilo težko privaditi, vendar se je pa dvema učencema bilo težje privaditi. Pri osmem vprašanju smo učence povprašale, kakšne probleme so imeli z delom in nalogami, odgovori so bili različni. Osem učencev je odgovorilo, da problema niso imeli, trije učenci, da snovi niso razumeli, šest učencev je bilo brez motivacije, eden učenec pa meni, da bi nekateri učitelji morali oddano nalogo vrniti v krajšem času. Pri devetem vprašanju je bilo možnih več odgovorov, zanimalo nas je, pri katerih predmetih so imeli težave z razumevanjem. Največ učencev je imelo težave pri kemiji, fiziki in biologiji. Deseto vprašanje je bilo o tem, ali jim je ljubše delo od doma ali delo v šoli. Trinajstim učencem je ljubše delo od doma, sedmim pa delo v šoli. Menijo, da ima vsaka stvar in tudi vsak način dela svoje prednosti in slabosti. Na daljavo je vse bolj sproščeno, sam si organiziraš delo, več časa imaš za prepisovanje snovi in dlje spiš. Tisti, ki so obkrožili, da jim je delo v šoli ljubše, pa menijo, da učitelji snov v šoli bolje razložijo in da se boljše naučijo. Enajsto vprašanje seje navezovalo na videokonference, kolikokrat na teden bi bilo za njih najboljše. Največ jih je bilo za dvakrat, najmanj pa enkrat na teden in da bi bili brez videokonferenc (vse bi naredili sami). Pri dvanajstem vprašanju so odgovorili, da težav z vzpostavitvijo kontakta z učiteljem ni imel nobeden. Zadnje vprašanje pa je bilo, kakšno sporočilo bi dali učiteljem, večina jih je zapisala nekaj besed in vsa sporočila so bila pozitivna. Največ jih je bilo zapisanih v smislu - hvala za spodbujanje pri delu, hvala za trud pri razlagi ... Najbrž bi enake zahvale lahko namenili tudi svojim staršem, a se pri sestavljanju anketnega vprašalnika na to nismo spomnile. Ema Vrbnjak, Tia Zmazek, Zarja Kosar, 9. b 11. KOLIKOKRAT IMA TEDEN BI ŽELEL IMETI VIDEOKONFERENCO PRI POSAMEZNEM PREDMETU? 9. PRI KATERIH PREDMETIH Sl IMEL NAJVEČ TEŽAV Z RAZUMEVANJEM SNOVI? ■ 1 KR AT ezmAT ■ J KRAT ■ OD VSAK! URI NA URINI KU ■ DRCZ VIOCOUR ei) Pa pride pevec s konca sveta, da nekaj bi povedal. Teta Roza Munde lepe ga povpraša, katera lepša je od neveste naše drage. Pevec pove, da želi ji vso srečo na tem svetu, da imela bi lepe hčere, a od Roza Munde lepe, Roza Mundi lepi to ni všeč, kar jezna postane, skomandira snubca z Ostrega Vrha: "Plani na Bosance pokaži jih v slabi luči, saj zajeli naše so kristjane. ¥ Vzemi si zdaj in pa hlapce, V* to žensko prinesi mi pred oči!" Ostro Vrhar takoj jo uboga, vzame meč in hlapce ter se odpravi na pot do te Bosanke, pobije vse ugrabitelje, reši vse rojake, punco zgrabi in k sebi vzame. A Ostro Vrhar ne prinese je k obljubljeni ženi, kar k sebi jo vzame, prosi jo za da bosta imela lepo poroko. Roza Munda jezna in osramočena kar na razpis za nuno se prijavi, Ostro Vrhar in Bosanka pa popolno življenje s tremi otroki živita. znala bi biti ena lepša ... Tamara Pijan, 8. b TURJAŠKA ROZAMUNDA PO NAŠE (PARODIJA PREŠERNOVE TURJAŠKE ROZAMUNDE) Nekega dne je tam gore na Turjaškem dvore, Turjačan gostoval subce, ko so se hotle z Rozamundo poročit. »Joj, koliko snubcev je prišlo k meni. Potem pa morem bit zelo lepa, kaj si ti ja nor!« reče Rozamunda. Potem pa jo za-snube Ostrovrhar. Ko Rozamunda vide Ostrovrharja, skoro pade fkup. »Jezos morija! Toti pa je pravi šmeker ha?« si reče Rozamunda v misleh. Rozamunda se z njim zaroči in na poroko moreta počakat tri nedelje. Potle pa na gostijo prije en, ki malo raziskuje po svete, pa Rozamunde reče: »Slišim, da je tam dole, v Bosne eno dekle, ki je lepše od tebe, Rozamunda.« Ko Rozamunda to sliše, se ji ftrga: »Po kaj si f***en ti žnodrave butl?! Spravi se mi z dvora, sn ti rekla! Pa ke te nikol več ne vijem! Ti je to jasno butl f***mane! T*** zabito eji«. Fant kuj zleti vun z dvora, tak da ga v sekunde več ni blo. »Alo Rozamunda! Mogoče pa je res ona lepša,« reče Ostrovrhar. Ko ji to reče, mu Rozamunda stisne take šamar, da se kuj zlože na tla. »Sprave se mi vun na koja, pa ide poiskat toto k***evo bosanko!« se zadere Rozamunda . »Ja, že grem« prestrašeno reče Ostrovrhar. Ko pride dol, pa ukrade Leji o, fkup z njo pobegneta, pa se poročita. Ko Rozamunda zve, da se je Ostrovrhar poročil, se tak ras***, ke pade fkup pa je v kome še tri leta. Ko se iz kome prebudi, na njega pozabe in postane nuna. Aleš Prigl, 8. a ŽIVLJENJE ŽIVLJENJE Življenje je lepo, KARANTENA V življenju pademo in vstanemo. lepo ga je živet', Življenje je grmenje in deljenje. včasih je žalostno ali sreč- Dan za dnem vse je isto. V življenju vse zgodi se, no, Vstanem, sonce, dež, vse je brez smisla. a življenje vseeno lepo je. kako se pač odloči svet. Gledam skozi okno in iščem svobodo. Živi svoje življenje, Včasih gre hitro, Včasih mislim: Pa kaj spet to? Saj je vse brez smisla. saj je nekaj, kjer si zdaj, včasih se vleče, vredno več kot materialnega marsikaj. dnevi letijo mimo, Gre poletje v jesen, dan v noč, noč v dan, Vse, kar zgodilo se je, te vodilo je. kot ptice leteče. vse beži, življenje polzi. Vsi dobimo in izgubimo. Takšno je življenje, Zdaj ležim na travi, nič več ne mislim, vsi dnevi so isti, Vsi pridemo in odidemo. lepo in žalostno, vse je brezvezno. Vsi lepi trenutki enkrat končajo se, zato ga izkoristi ampak v srcu ostanejo za vse večne čase. kolikor lahko. Nejc Klasič, 8. a Luana Slavinec, 8. a Aleš Prigl, 8. a KONSTRUKTIVISTIČNE PESMI 0 KORONI (zgornja: vita hentak, spodnja: lea dolinarj REGIJE SLOVENIJE Nabirali znanje doma NAJ ZADIŠI Z VAŠEGA ŽARA l VSE ZA nejevoljni Vsestranski MniHtor m zt#rn,>e, velja Dnue-in blagoslov Cepljenih zaradi različnih razlogov j/e težava v dobavi 6a IKaiiinag CtpiV. Ste vedeli. CEl je nivopoHtičneicomim^e ZMOV2! • ] Prihodnost polna Neznank SVOBODA Svoboda je pravica, Karo 1 5 t#r ki jo vsak med nami ceni, £* wl r&j pa tudi če ga obsedajo kakšni čudni geni, M«S veUn S zato pripada vsakemu že od takrat, ko še bil je majhen škrat. Pr^ue^LjjfrM kl&UČmk JA Nekoč pa ta ni pripadala vsakemu, samo enakemu. \ gostiln^ Saj če takrat temnejšo polt si imel, 3*»vjs. si že moral opravljati veliko suženjskih del. P11 f šLe^f Čeprav pripada komurkoli, se včasih zdi, da svoboda v papirjih leži. M Al* Omogočiti svobodo, enake pravice in boljši svet ni mačji kašelj ali kup peres. Vita Hentak, 9. a Maja Kostanjevec, 9. a Zarja Moge, 9. a Normalno Življenje # Pride covid-19 Življenje postanejo : 'karanetna Prehlad svet ustavi cepljenima brez počitnikovanj,^ Delo od doma praznovanj* SVOBODA Svobodo rabimo vsi. Držimo naše pesti, da bomo lahko spet na morje šli. Svobodo rabimo vsi, ker radi raziskujemo in obiskujemo vsaj sosednje vasi. Svoboda je močna, je nepremagljiva, ker vedno v nas biva. Luka Muhič, 9. b KONEC POUKA OTROCI BODO SPREMENILI SVET Da konec teg šolskega leta bo poln smeha, čeprav vsak drug učenec že zeha, in si misli naj učitelj že neha, kljub temu da ve, da mu učitelj želi le veliko uspeha. Resje, da otrok izgleda nemočen, a je v resnici močen. Močna je lahko njegova misel, prav tako pa njen smisel. Čeprav stres narašča, in strah pred ocenami in delom narašča vsak učenec odrašča. Otroci bodo spremenili svet v pisan ognjemet. Spremenili bodo težke čase, v barvne in igrive jase. Po pogledu po razredu, si misliš da ne bo vse v redu, a vsi vemo, da bo po tem neredu, spet vse v redu. Prinesli bodo veselje in uresničili vse želje. Nas bodo nasmejali ter nam veselje podali. In ko se šola bo končala, Tia Zmazek, 9. b bo konec tega kravala, bo stres in učenje nadomestila obala. PRAVLJICA O ROŽI iris belšak, i. a ~T)—p A | > J . Z J : I \ T ^ * i -U-l. 4-U—L / 4 STRIP DAVID PLESNIK, 5. A STRIP TAJ VILČNIK, 5. A ŽEPNE PRAVLJICE PRVOŠOLCEV — MOJCA POKRAJCULJA Ana Čuš, 1. b (zgoraj) Leila Veber, 1. b (spodaj) ŽEPNE PRAVLJICE PRVOŠOLCEV — MOJCA POKRAJCULJA Urban Vrabl, 1. b SLIKA 2. A Adriana Zarič, 2. a OSNOVNA ŠOLA BREG o T Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj ^ 02 788 12 80 >z> info@os-breg.si ^ www.os-breg.si https://www.facebook.com/osbreg/ KRIŽANKA*** Tokratna križanka je namenjena učencem zadnjega triletja, posebej tistim, kijih veseli slovenščina. VODORAVNO: 3. Če glagolom spreminjamo osebo in število, jih ... 7. Samostalniki so v edn., mno. in ... 8. Pesniško sredstvo, ki primerja, je 10. Pesniško sredstvo, ki olepšuje, je 11. Spol je lahko ženski, srednji in ... 12. Besedna vrsta, ki poimenuje bitja, stvari in pojme. 14. Katero pesniško sredstvo pripiše stvarem ali živalim človeške lastnosti? 15. Tone Pavček je bil... 16. Spol je lahko moški, ženski... 19. Števnik je vrstilni ali... L* t i > Slika: Taj Hercog, 1. b NAVPIČNO: 1. Besedna vrsta, ki poimenuje dejanje, dogajanje ali stanje. 2. Če ni glavni, je ... števnik. 3. Kadar uporabimo 6 vprašanj in samostalniku spreminjamo končnico, takrat ga ... 4. Namesto imena ali samostalnika lahko za nazivanje osebe ali stvari uporabimo ... 5. Besedna vrsta, ki jo dodamo k samostalniku, da ga polepša ... 6. Spol je lahko srednji, moški ... 9. Koliko slovničnih oseb poznamo? 13. V katerem številu še lahko imamo besede? 17. Samostalnik je najpogosteje v tem številu. 18. Koliko vrst števnikov poznamo? Avtor križanke: Blaž Šibila, 9. b Ta izvod šolskega časopisa pripada: