»s.-***». PRH 8854- OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Akk’n'na p' 'iana v gotovini Abb- Postale I gruDoc 60100200 -5KI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 91 (9699) TRST, sobota, 23. aprila 1977 PRlMORSia dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarna (.Doberdob. - u pn GorenJ1 Trebusl’ od 18- septembra x944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa. PO OBOROŽENIH IN KRVAVIH SPOPADIH NA RIMSKI UNIVERZI Vlada bo odslej ostro zatrla izzivalne napade Do konca maja prepovedani shodi v Rimu Pecchioli (KPl): Prepoved je uperjena proti demokratičnim silam in jo je treba preklicati - Zaščita javnega reda mogoča samo s sodelovanjem ljudstva a plačevati do n v;'ci.e8& dvoun.\ega zadržanja ni ... , ndl i/zivačev, ki jih doslej lih vr ♦ ',,Vmiti in izloi'i!i iz ;ast- o jav'st- Vladna seja. nato «vrh* sijskenem redu’ uov* ukrepi repre-Sne ^ značaja, prepoved vsakr- n^anifestadj; v Ob koncu je Cossiga v razgovoru s časnikarji. ponovil, v izredno ostrem tonu svoj poziv mladini, naj se zaveda, da smo tokrat priča «vojni proti demokratični državi* in v takih pogojih bo policija «od-slej na oborožen napad odgovorila z orožjem*. Da bo vsakomur jasno, pomeni to. da utegne policija uporabiti strelno orožje proti demonstracijam v primeru, da bi kdo streljal nanjo. Grožnja je izredno huda, saj bi utegnila posejati trge in ulice z novimi žrtvami, toda upati je, (da * bodo pripadniki črnskega študentskega gibanja razumeli, da je sedaj trenutek, ko morajo sami izločiti iz svojih vrst skrajneže in nasilneže, da bi se kaj takega ne zgodilo zares. «Priča smo kakovostnemu skoku nasilja na univerzah,* je izjavil Cossiga, «kateremu mora u-strezati kakovostni skok v represiji.* In dodaja: «Tokrat naslavljam iskren poziv mladim študentom, pa tudi njihovim staršem: ne moremo več obravnavati kot študentsko kontestacijo manifestacije študentov, ki mečejo ročne bombe "'""JMIimiiniilliimill/lliliniiiiiMIlimim.mu 11 milnimi nuni uiimiiiiiiiiim H mu VPRAŠANJA NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Razprava o zakonu ^a obnovo Furlanije Forlanija o zasedanju zunanjih ministrov EGS v Londonu . - . Rimu za, en mie c,.in pol' to so dogodki tega g;re’n 1 'e Potekal v vzdušju zao1 ga 0 napetosti po umoru mlade-t;read‘!;.enta Settimia Pasamontija rimsko univerzo. h ip e*° se je z vladno sejo, kate-hičai notl'anji minister Cossiga po-sojj 0 dogodkih na univerzi Na lili .'e Andreotti v imenu osta-Tako, .nis|b’ov izrekel solidarnost. Seber, Zatem ie Andreotti sRiicaI po-r.je *Vrb» o ukrepih za vzdrževa-Udeigi^nega reda, katerega so se dfteliiU nekateri ministri in vo-delitov posarnezn'h policijskih od- *........ bočilo Andreo’,,-22' ~ Pod predsedstvom sesta]a ,Ja se je danes dopoldne katera V ada' kij'“Obravnavala ne-VNša^0tranja ‘n zunanjepolitična strj Večji del seje so minica dmvčerajšnjim dogodkom r°ča| univerzi, o katerih je pola dal °tranj’ teinister Cossiga. ki i dai?- *meI zunanji minister o /,Vt°Pi ;n'|Se Poročilo o položaju ok?^°pih ;.v SVetu. še pasebno pa i>vai /Pranjih, ki so jih Skh 'ni*h .' a. zadnjem zasedanju iS^osti v patrov gospodarske c4h 80 dah nd°nu'..°b teJ prilož" precejšnji poudarek ig ke e^.Programu 0 uporabi *ti ',e Itahjarg‘f' F°nani je dejal; *Wn«° kateri „Cer zaveda nevamo-dobfne razšiHt8°Vori Carter §lede C8"* 4^? tehnolo®je za pri-Eojj da pa za jedrske elek-dit; , emeliit,. Je treba to vprašanje vih Uc** s notpraučiti in ga uskla-Pi-if?nei’getsi,ii! e )arn' držav po no-diejjj{^e> da b0^n,h' Izrazil je pre-i? razčisUH t0 vprašanje te-d^avSll na srečanju dr-di ;' ki bo nv;ev In predsednikov vs.l Pri te~ Ja .v Londonu. Forla-dobj? države k-a ’ da ie dolžnost baJir tudi 0 Un„° svo-i1 proizvodnji, daj Ja tretjjm ^Pjavah, ki jih do-hit,c|ndl sproti ?avani' katere pa »Sa^ne iblat?lčale pr!st°jn.e razpolaga s so- *"lal" Povišanje s dnevnikov? 22. k iJ* posla,/0 'Aiavab komuni-do Ukvarja *anca Querciollija, ki »tra prj,i°rlnjo vprasanji tiska, bo-fa|ožiiiLUsta''neeaM?nCl0 Predstavniki ko,We,lOV razpravith “ ZaStopniki em osnutki, Jal 0 novem za-luUtu o reformi tisk«, kateri naj bi vseboval tudi predlog o povišanju cene dnevnikov. Quer-cioili je poudaril, da so pogovori o novem zakonu zelo napredovali, glede višje cene dnevnikov, ki jo zahtevajo založniki in ki naj bi znašala 200 lir za izvod, so komunisti mnenja, da je treba ohraniti dosedanji način določitve cene, se pravi prepustiti 1 vladi, da o tem odloča. Querciolli je dejal, da če se bodo prihodnji teden dogovorili o vsebini zakona o reformi tiska, bo lahko prišlo v najkrajšem času do povišanja cene dnevnikov, kakor tudi do razdelitve vsote, ki je na razpolago, da se nadoknadi založnikom zgubo, ki so jo imeli od novembra do danes zaradi blokirane cene dnevnikov. RIM, 22. — Kmetijski minister Marcora se je danes srečal s predsednikom gospodarskega in socialnega odbora gospodarske skupnosti De Ferrantijerr-. ki je na obisku v Rimu. Funkcionar EGS se je danes srečal tudi s predsednikom vlade Andreottijem ter z ministri Donat Cattinom, Stammati-jem in Anselmovo. Razprava je tekla predvsem okrog gospodarskih in kmetijskih vprašanj EGS. in streljajo. To so oborožen napad na državo in policija bo nanj rea grala, kot je treba.* Časnikarji so ga takoj vprašali, ali je to preobrat v zadržanju po iicije, ki je doslej pokazala visoko stopnjo strpnosti in odgovornosti. «Da, to je preobrat. Naj vedo tudi očetje in matere. Ne bomo do volili sinčkom rimskega meščan stva, da bi pobijali sinove naših kmetov z Juga.» Takoj zatem je Cossiga s helikopterjem odletel v Nettuno, kjer je šola kadetov javne varnosti, kateri je pripadal ubiti Scttimio Pas-samonti. Šola je nekdaj slovela za radi svojih reakcionarnih kadrov, seda; pa so kadeti v glavnem sko raj vsi pristaš: demokratične rf-forme in zavezništva z delavskim gibanjem v okviru sindikata CGiL - CISL - UEL. Cossiga je počastil spomin padlega agenta in svečano obljubil, da bo zapustil mesto notranjega ministra, če vlada in parlament ne bosta odobrila ukrepov, ki jih predlaga. Kadeti so mu izročili svoj dokument, v katerem pravijo, da želijo policisti prispevati k zaščiti demokratičnega reda, vendar zahtevajo od vlade, naj z odpravo družbenih krivic tudi sama prispeva k pomiritvi italijanske družbe. Cossiga se je namreč v dopoldanskih urah udeležil srečanja na vrhu, ki ga je organiziral predsednik vlade Andreotti. Sestanka so se u-deležilj še ministri Bonifacio (pravosodje), Pandolfi (finance), Stam-matj (zaklad), Malfatti (šolstvo), Lattanzlo (obramba) ter šef policije Parlato, poveljnika karabinjerjev in finančne straže generala Enrico Mino in Raffaele Giudici. Cossiga je postavil nekaj tehnično - operativnih zahtev za okrepitev policije: več oklopnkov, nepronoj-tie jopiče, no.vo orožje in naprave. Vsega za sto milijard lir "vrednosti. Razmišljajo pa tudi o novih tehnikah boja z «mestno gverilo*. Hočeš nočeš je Cossiga ponovno predlagal načrt, kj ga je bila vla da že izdelala januarja in je ob tičal zaradi spora med demokrF stjanj in naprednimi silami v zvezi z vprašanjem reforme policije, odprave vojaške discipline, koordinacije policijskih sil, ustanovitve policijskega sindikata. Končno ni naključje, če je do nasilja v Rimu prišlo prav na dan, ko so parlamentarci KD razpravljali o svojih predlogih o novih oblikah represije. Vtis bi lahko imeli, da so neznani provokatorji Želeli, da bi se prot ljudska represija v Italiji .zaostrila. Toda spor je nastal ob vprašanju «varnostnega pripora*, ki bi dejansko omejil človekove svoboščine. Sestanek na vrhu je skleni] tu di, da bodo za poldrugi mesec, do konca maja, prepovedane v Rimu vse javne manifestacije. Ukrep je stopil v veljavo s presenetljivo naglico. tako da so sind kati in demokratične stranke, ki so zjutraj napovedale protestno demonstraci- jo zaradi umora mladega ■ agenta, morale kar na trgu pozvati udeležence, naj se razidejo. Nekaj me trov vstran pa so stali do zob o-boroženi agenti. Prepoved vseh demonstracij za dobo. kakršno Italija ne ponlni vsa povojna leta, je izzvala takojšnje polemike. Prvi se je oglasil komu nisfčnj senator Pecchioli, kj je protestiral za «presenetljiv sklep*, katerega je vlada sprejela brez predhodnega posvetovanja z ostalimi silami*. Pecchioli razume, da je stanje »izjemno* in da mu morajo ustrezati ostri ukrepi, vendar u krep »prizadeva vse, brez razhke in je torej škodljiv*. Pecchioli je mnenja, da bi morali začasno pre povedati manifestacije listih sku pin, ki ščuvajo k nasilju, ne pa e-notnih manifestacij demokratičnih sil. PeccIVoli nato opozarja vlado, da je «zaščita javnega reda učinkovita samo tedaj, kadar sloni na zavestnem sodelovanju ljudstva, če tega sodelovanja ni. ali ga celo preprečujejo, bodo tudi sile javnega reda bile negotove v svojem delu in torej neučinkovite*. Zaradi vse ga tega je Pecchioli od vlade zah teval, naj ponovno premisli o tem ukrepu. In to takoj. Na rimski univerzi so medtem potekala zborovanja »študentskega g-banja*, katerih so se udeležili tudi ^avtonomni*. Kljub večjim polemikam in tudi izglasovanju kritičnih dokumentov pa ne kaže. da-bi se jedro študentskega gibanja ogradilo od »avtonomnih* izziva-čev in oboroženih tolp. Po njihovem gre namreč samo za izbiro »taktičnega* značaja med »političnim* in »oboroženim* oziroma »vojaškim* spopadem s policijo, ki jo izenačujejo z »režimom KPI in KD». Zdi se, vsekakor, da so bili «avtonomn,l* postavljeni v manjšino. Odločen protest proti prepovedi vseh manifestacij v Rimu sta o-bjavila sindikalna federacija CGIL . CISL - UIL ter rimski «odbo,- za obrambo demokratičnega reda*, ki opozariala no to, da namerava de-mokratiču' Rim proslaviti z množičnimi shodi obletnico odporništva 25. aprila in delavski praznik 1. maja. /ato so zahtevali takojšnje srečanje z vlado. CANDIDA CURZI DVODNEVNI OBISK COSTOV IZ SLOVENIJE ZAKLJUČEN Vzdušje sodelovanja in razumevanja na pogovorih SZDL Slovenije - KD Problematika po potresu prizadetega območja, zaščita narodnih manjšin in uresničevanje osimskih sporazumov glavne teme razgovorov LIGNANO, 22. -- V vzdušju tvornega sodelovanja, razumevanja in dobrososedskih odnosov, ki je značilno za stike med Italijo in Jugoslavijo, so se danes v Lignanu zaključili razgovori med delegacijo republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič in delegacijo deželnega odbora KD, ki jo je vodil demokrščan-ski deželni tajnik Sergio Coloni. To vzdušje je izzvenelo v kratkih izjavah vodij obeh delegacij prisotnim časnikarjem ter v sklepnem sporočilu, odražalo pa se je tudi na sprejemu, ki ga je v, čast udeležencem razgovorov priredil na go-riškem gradu generalni konzul SF RJ v Trstu Renko. «Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli obisk predsednika Ribičiča in delegacije SZDL Slovenije v naši deželi.» je poudaril tajnik KD Coloni. «0bisk je bil pomemben tudi zato, ker so predstavniki SZDL po sprejemu na sedežu KD v Trstu obiskali Humin, kjer so se lahko prepričali o razdejanju, ki ga je povzročil potres. Nadalje so obiskali industrijsko področje in eno najmodernejših tovarn v pordenonski pokrajini. Tukaj v Lignanu pa so razgovori potekali v vzdušju obojestranskega razumevanja in tvorne- ga sodelovanja. Obravnavali smo vprašanja, ki so pred nami, pri tem pa nismo pozabili' poti, ki smo jo morali prehoditi, da smo dosegli sedanjo raven sodelovanja. Naše prebivalstvo hoče sodelovanje. Mislim, da naši organizaciji, in to v avten tičnem smislu pogovorov, hočeta poudariti, da obstaja možnost skupnih rešitev, zadovoljivih za prebivalstvo ob meji, vseh problemov, tudi novih in tudi najtežjih.* «Začel bi tam — je pripomnil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Ribičič — kjer je moj sobesednik, gospod Coloni, končal, in sicer, da so bili razgovori uspešni majev.* zvezni zakon, ki bi odobril dobršen znesek v pomoč tem krajem.* Potem ko je omenil druge obravnavane probleme, je predsednik republiške konference SZDL necel vprašanje meje in osimskih sporazumov in v tem okviru dejal, da »soglašali smo s tem, da smo mejo začrtali za to, in definitivno, da bi jo tudi začeli odpravljati in spreminjati iz meje ločnice v mejo, ki povezuje življenje na obeh straneh. In mislimo, da bi liberalizacija režima na tej meji ogromno prispevala k vsem oblikam sodelovanja, k vsem oblikam gospodarskih aranž- in da kot rezultat teh razgovorov pričakujemo vzdušje še večjega za upanja in večjega odobravanja v uresničevanju zelo pomembnih osim skih sporazumov.* «še posebej — je nadaljeval Ribičič — smo govorili o potresu v Furlaniji in v Posočju. Na oBeh straneh smo ugotovili katastrofalne razsežnosti potresa, saj je pravza prav povzročil nad 4.000 milijard lin škode, kar je skoro enoletni proizvod. realiziran na trgu njihove dežele. Mi se vključujemo v solidar nostno akcijo s svojimi sredstvi, s sredstvi svojih občin in republike. Sedaj pripravljamo tudi posebni V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI SE NADALJUJE RAZPRAVA PRED SEJO VODSTVA MORO PREDLAGA VZPOREDNE DOGOVORE* OB VZAJEMNI A VT0N0MIJI KD IN KPI Po razgovoru med Signorilejem in Gallonijem rahlo optimistične izjave - PSI zaenkrat zavrača nredlog socialdemokratov in republikancev o «tretji sili» RIM. 22. — Italijansko politično obzorje se še ni razjasnilo. Verjetno se bo o glavnih problemih, toč noje o tem, aii sprejema predlog o novi vladni Pečini, krščanska demokracija izrekla šele v sredo ali celo pozneje. Medtem pa se nadaljuje polemika v vzdušju skrajne' negotovosti, ki jo nedavno nasilje in represija, ki mu je sledila, se zaostrujejo. Odprto je bilo vprašanje srečanj med strankami. Socialisti so že javno povedali, da ne bodo dajali pobud za nova srečanja, dokler se KD ne izreče in ne pove, končno, če pristaja na sporazum. V tej perspektivi je PSI zavrnila tudi joobudo socialdemokratov po oblikovanju «laične tretje sile* med PSI, PRI in PSDI, ki naj bi u stvarila nekakšno «blazinico» meri KPI in KD. Socialisti, pojasnjuje Manca v razgovoru za GR 1, smo na levici in ne spadamo v nikakršno »tretjo silo*. Glede srečanj med strankami sta se pogovarjala po telefonu član tajništva PSI Claudio Signorile in MItlllMtIllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIinillllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIflllllllllllll VI. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL V Avditoriju sc je včeraj začel VI. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL. Kongresa, ki se bo zaključil jutri z nastopom vsedržavnega tajnika' L. Lame) se udeležuje 300 delegatov, ki zastopajo okrog 27.500 vpisanih delavcev. Na sliki: pogled na del delegatov in povabljencev ter na predsedstvo kongresa med nastopom pokrajinskega tajnika CGIL P. BUrla. V predsedstvo sta bila kooptirana — poleg najvišjih predstavnikov CGIL — tudi predstavnika organizacij CISL in UIL. Odprtju kongresa so prisostvovali številni predstavniki političnih strank, krajevnih ustanov in raznih organizacij, navzoča pa sta bila tudi predstavnika Kraško-obalne sindik^ne konference z onstran meje. Poročilo na 2. strani. podtajnik KD Giovanni Galloni. Na koncu tega |X)govoia je Signorile dal razmeroma optimistično izjavo .češ da ima občutek, da se si cer stvari v KD pomikajo zelo počasi, vendar v pozifvni smerj. . «Mislim, da se bodo stvari v KD' rešile, čeprav počasi in s težavo.* Na to izjavo so nemudoma reagirali tudi drugi politiki. Reoub-likanec Battaglia je na primer dejal: «že prav. Sedaj b' le' radi vedeli, če roki notranjega razpleta v KD sovpadajo z roki notranjega zapleta v Italiji.* Battaglia je omenil krvave dogodke v Rimu in druge oblike nasilja, nato pa se je še vprašal: «Ali ie mar mogoče v državi z obupnim položajem, kot je Italija, da se moramo štiri ledne kregati' o tem, ali naj se usedemo okoli iste mize in izdelamo program za trenutno nujnost?* Na to vprašanje skušajo demokristjani odgovarjati «previdno», predvsem pa zapleteno in megleno. Tako so v krogih blizu sedeža KD na Trgu del Gesii pojasnili, da je Galloni res pristal na »koleeialno srečanje* vseh strank ustavnega loka skupaj s sincVkati, ker so to pač sindikati predlagali, vendar — dodaja — «to nima nič skupnega s srečanji med strankami in drugimi pobudami, ki zadevajo splošni politični položaj.* Skratka. Galloni se je nemudoma izvlekel iz zagate in pojasnil, da socialističnemu voditelju ni obljubil kolegialnega srečanja «o politikih, pač pa je pristal na »kole-gialno srečanje s sindikati*, na katerem naj bi razpravljali (kdove?) o premični lestvici' ali zaposlovanju mladine... V okviru priprav na skorajšnjo (v sredo) sejo vodstva KD, ki se bo morala odločati o predlogu za sestavo nove vladne večine, se je spet oglasil Aldo Moro. Kot je njegov običaj .je Moro svoj govor tako zapletel, da bodo naslednje dni gotovo skušali politiki in komentatorji »razbrati* skrivne signale, ki jih, je postavil med eno vejico in drugim pogojnim stavkom. Vendar pa je nekaj stavkov' v Moro vem govoru, ki nč dopuščajo različne interpretacije: »Kriza je taka, da bi odločna opozicija (pa naj jo opravlja kdorkoli) razklala državo na dvoje in jo uničila*. Ta stavek je Moro uokviril ž vrsto misli, ki težijo k sledečim zaključkom: KD je na vladi, čeprav nima večine. Zato je morala kljub drugačnim smernicam volivcev, sprejeti »vzporednost* KPI, glede katere je KD «idealna alternativa*. To je KD storila «v znak odgovornosti* pred državo. «To naj vedo tisti, ki nam očitajo, da smo izdali svoje volivce,* je Moro zaključil ta odstavek z jasnim in nedvoumnim pozivom Vatikanu, naj se ne vmešava v notranje zadeve KD. (Osservatore Romano je namreč te dni to očital KD in jo posvaril pred nevarnostjo zavezništva s komunisti). Če bi KD «ne storila tega, kar r»i mogoče storiti* bi jo volivci ka znovali, in dali KPI »prvo mes'o*. Mbro zato, predlaga, naj bi se nekako vendarle sporazumeli, toda na način, ki naj »nekako pokaže, da je KD samostojna v odnosu do KPI*. To je mogoče, je poudaril tudi če, se sporazumemo o nekaterih programskih točkah »Iskali bomo možnosti programskega sporazuma,* je nato dejal Moro, »vendar naj nas nihče ne peha k globalnim političnim sporazumom, ker za take sporazume ni pogojev*. Da bi ostalim strankam bilo še jasneje, na kaj misli, je Moro takoj nasul celo vrsto groženj. Ena je »prehod KD v opozicijo*, ki bi ne bila »strpna, pač pa bi paralizirala vse*. Seveda, tudi drugi, nadaljuje Moro, «lahko paralizirajo nas*. Druga Morova grožnja pa zadeva predčasne volitve, ki bi gotovo bile »nov hud element destabilizacije*. Zaključek? Moro predlaga »nadzorovane oblike sodelovanja* v ok- viru »neobičajne vzporednosti* (med KPI in KD), ki naj bi skleoale sporazume z ostalimi strankami, ne pa med seboj. (st.s.) nosti širših gospodarskih aranžmajev mo-a industri jska prosta coia postati vzorec nove oblike sodelovanja. Odstraniti pa gre vsa vprašanja, ki se s tem v zvezi porajajo, zlasti politična in ekološka. Vendar osimskj sporazumi • ne u-stvarjajo zgolj možnosti še tvornej-še«a gospodarskega sodelovanja, pač ustvarjajo tudi p., oje za boljše spoznavanje med narodoma. V tem okviru pa bosta obe narodni manjšini lahko odigral' pomembno vlogo mostu. Kot poudarja zaključno sporočilo so »narodne manjšine v obeh državah dragocen posrednik pri zbliževanju narodov*. Osimski sporazumi pa odpirajo nadaljnje možnosti ijVffršfVa in razvoja narodnostnih skupnosti. Seveda pa gre tu za moderen način varstva, v katerem so prisotni elementi odprte meje, vezi med manjšino 'n matičnim narodom. razvoj umskega in duhovnega potenciala, ki se v tem okviru u-stvarja. šolsko - kulturne vezi pa re zadostujejo: treba ie ustvariti in VOJMIR TAVČAR Aldo Moro (KB) IIMIIIIMIIItlUIIIIHlIllMtllllttlllMMlMUllllMIIIIMIIIIimifimilililtliillliiiliiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiirctiiiiiiiiiiiiii ANGOLSKI VODITELJ V JUGOSLAVIJI Tito sprejel Agostinha Neta Na Brionih bosta državnika govorila tudi o žgočem položaju v Afriki Agustinho Neto, predsednik Ljudske republike Angole PULJ, 22. — Angolski voditelj A-gostinhp Neto je dopotoval nocoj na uradni obisk v Jugoslavijo. V brionskem .pristanišču je nekaj pred o-smo uro zvečer Neta pozdravil predsednik Tito, navzoči pa so bili še drugi visoki jugoslovanski predstavniki, med njimi Vidoje žarkovič, Veselin Djuranovič, Milka Planinc, Lazar Mojsov in drugi. Na ploščadi v pristanišču so predsedniku Ljudske republike Angole in voditelju ljudskega gibanja za osvoboditev Angole MFLA priredili sprejem z vsemi državniškimi častmi. Izstrelili so častne salve, godba je zaigrala državni himni, nakar sta gost in gostitelj pregledala častni bataljon jugoslovanske vojne mornarice. V pogovorih, ki jih bosta imela na Brionih Tito in Neto ter njuni sodelavci, bodo prevladovala vprašanja iz, jugoslovansko-angolskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Precejšnjo pozornost pa bodo slej ko prej namenili žgočim mednarodnim vprašanjem, zlasti dogajanjem na afriški celini in dejavnosti neuvrščenih držav. VB. BRUSELJ, 22. — Dosedanji predsednik vlade Leo Tindemans je da-•nes sprejel pooblastilo, da sestavi novo vlado. TindemansOva stranka je na nedeljskih predčasnih volitvah precej napredovala, čeprav ni dobila absolutne večine. Zato bo Tindemans baje sestavil koalicijsko vlado z liberalci, ki so prav tako dobili precej glasov. Socialisti pa. ki so se v nekaterih krajih države tudi okrepili, ostanejo v opoziciji. Pahljača obravnavanih vprašanj je bita, kot izhaja iz izjav obeh vodij delegacij, zelo široka, samoumevno pa je, da sta prevladovali vprašanji narodnosti in sodelovanja, ki sta za obe sosedni deželi najpomembnejši. Sk'icujcč se na grb por-denonske občine — na stežaj odprta vrata — je bilo med razgovori zlasti z jugoslovanske strani poudarjeno, da bi moral ta grb postati simbol celotnega obmejnega območja v vzajemno korist obeh dežel tako na področju industrije, trgovine in o-brti, ker bo le tako tržaško gospodarstvo lahko zadihalo s polnimi pljuči. V tej-luči in v perspektivi — nuj- (hadaljevanje na tadnii struni) SZ in Sirija zahtevala takojšnje sklicanje konference o Bližnjem vzhodu MOSKVA, 22. — Ob zaključku večdnevnih pogovorov sirskega predsednika Asada s sovjetskimi državniki y Moskvi so objavili uradno sporočilo, v katerem Sovjetska zveza in Sirija zahtevata, da se v najkrajšem času ponovno skliče ženevsko konferenco o Bližnjem vzhodu z udeležbo Organizacije za osvoboditev Palestine, ki «e bo morala udeležiti konference na »enakopravni ravni ostalih udeležencev*. Sovjetska zveza in Sirija obsojata izraelsko vmešavanje v libanonske notranje zadeve in poudarjata pravico Palestincev, do »ustanovitve lastne neodvisne države*. Poleg tega sta se obe strani dogovorili o izboljšanju »obrambne rroči Sirije, kar je odločujočega pomena za prijateljski razvoj in vzajemno razumevanje med državama*. Odnosi med ZDA in Kuho WASHINGTON, 22. - Državno tajništvo je sporočilo, da se vlada pripravlja na ustanovitev posebnega oddelka, ki naj bi se zanimal za diplomatske odnose s Kubo. da pa še ni dozorel čaj, da bi prišlo do neposrednih pogovorov s kubanski* mi oblastmi. Zato naj bi ta oddelek deloval pri švicarskem veleposlaništvu v Havani, ki skrbi za zadeve in koristi ZDA na Kubi. ANED o razbitih spominskih tablah v Mauthausenu Ob vesti, da so nacistični skrajneži razbili obeležja žrtev koncentracijskega taborišča Mauthausen - Gusen je reagiralo tudi italijansko združenje bivših deportirancev ANED. Predsednik združenja senator Piero Caleffi je poslal predsedstvu vlade in zunanjemu ministrstvu brzojavko, v kateri »v imenu bivših italijanskih deportirancev in svojcev padlih, ki so ogorčeni zaradi uničevanja spominskih o-beležij v taborišču Mauthausen vas pozivamo da posežete pri avstrijskih o-blasteh in zahtevate večjo varnost toborišč ter zgledno kazen za odgovorne neofašiste*. Istočasno je sen. Caleffi pozval predsedstvo in odbor dežele Piemont, naj l^prela to pobudo. Vi POKRAJINSKI KONGRES CGIL Ključ za izhod iz sedanje krize je v izvajanju osimskih sporazumov 300 delegatov zastopa 27.500 delavcev - Obsežno poročilo tajnika Pina Rurla Ovrednotiti slovensko, žensko in mladinsko komponento sindikalnega gibanja »Za premostitev državne krize; za •krepitev in razvoj tržaškega gospodarstva; za uresničitev osimskih sporazumom; za napredovanje sindikalne enotnosti*. S tem geslom ae je včeraj zjutraj v Avditoriju začel VI. pokrajinski kongres Nove delavske zbornice -» CGIL, katerega se udeležuje 300 delegatov, za Sbopmkov nad 27.000 vpisanih delavcev. V dvorani je bilo včeraj tudi več predstavnikov političnih strank, krajevnih ustanov, študentovskih gibanj, stanovskih organizacij, Kra-Ško-obalne sindikalne konference iz sosedne republike, sindikalnih or ganizacij CISL in UIL, predsednik deželnega sveta Pittoni pa je iz Firenc poslal pozdravno brzojavko. Po opravljenih formalnostih v »vezi s sestavo predsedstva kongresa in imenovanjem verifikacijske in volilne komisije ter komisije za se stavo- sklepnega dokumenta, se je kongres, ki ga je vodil pomočnik glavnega tajnika CGIL A. Gerli, zapel z uvodnim tajniškim poročilom, ki ga je prebral Pino Burlo. Se pred tem sta zbrane kongresiste pozdravila A. Gerli v italijanščini in S. Mokole v slovenščini. Burlo se je v svojem poročilu naj-, prej zadržal pri gospodarskem položaju v svetu in v Italiji, nato pa je prešel na probleme, s katerimi se soočamo v Trstu in v naši deželi, zaključil pa je z navedbo nekaterih smernic, po katerih naj bi 'v prihodnje reorganizirali sindikat. V tej zvezi je poudaril, da bo treba tako v bazi kakor tudi v vodstvenih organih zagotoviti primemo veljavo slovenski, ženski in mladinski komponenti. Glede gospodarsko-socialnega položaja Tržaškem je govornik o-pozoril na dejstvo, da se je število zaposlenih delavcev v zadnjih treh letih skrčilo za 3.740 enot in da je število upokojencev narastlo na 104 tisoč, kar je svojstven primer v vsej Iitaliji. Navedel je vrsto industrijskih in drugih obratov, ki so v zadnjem času zašli v hudo krizo, tako da preti še nadaljnje nazadovanje v številu zaposlenih delovnih moči. V takem položaju je treha napeti vse sile, da bo tukajšnje go spodarstvo izkoristilo vse možnosti razvoja, ki jih nudi pravkar ratificirani osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Gospodarski deli spo • razuma, in med njimi- v prvi vrsti uresničitev predvidene industrijske cone na Krasu, predstavljajo nam reč ključ za dejanski razvoj deželnega gospodarstva ob istočasnem obnavljanju potresnih območij, kajti problemi opustošene Furlanije so hkrati problemi Trsta in obratno Burlo se je dotaknil tudi nekaterih organizacijskih vprašanj na sindikalni ravni in v tej zvezi o-menil zlasti težnjo delavcev po na daljnji integraciji med tremi sindikalnimi organizacijami in po okrepitvi nijhovega vpliva med delavstvom (CGIL šteje 27.495, UIL 18.965 in CISL 17.492 vpisanih članov, ta ko da je sindikalno neangažiranih delavcev na Tržaškem še okrog 40 tisoč). Hivpv Po zaključnem poročilu in pred Boris Gombač za Slovensko skupnost, Marchetti za organizacijo ACLI, odvetnik Matejka za Združenje stanovanjskih upravičencev SUNIA. pokrajinski tajnik CISL De-grassi, Brovedani za svet študentov medicinske fakultete, pomočnik glavnega pokrajinskega tajnika UIL Di Tauro, zastopnik združenja Ita-lia-Cile Borrisi in zastopnik Kraško-obalne sindikalne konference Kovačič. Boris Gombač — kakor že poprej predstavnik radikalcev — je dejal, da Slovenska skupnost nasprotuje uresničitvi industrijske cone na Krasu, in to iz ekoloških in nacionalnih razlogov. O Osimu sta spregovorila tudi predstavnika CISL in UIL: Degrassi je dejal, da se strinja z gledišči, izraženimi v Bur-lovem poročilu. 'Di Turo pa je naglasil, da UIL dvomi v dejansko gospodarsko koristnost cone za'Trst in vso deželo, je pa pripravljena sodelovati pri uresničevahju osimskih dogovorov, in to na čim enotnejši o-snovi z drugima sindikalnima organizacijama, kajti samo s skupnimi napori na vseh ravneh- bo mogoče premostiti sedanjo krizo. Kongres se bo kakor rečeno nadaljeval danes ves dan, in sicer z razpravo o načetih temah. Jutri bodo posegli še zadnji kongresisti, nakar bo kongres zaključil vsedržavni tajnik CGIL L. Lama, ki je sicer prisostvoval tudi včerajšnjemu po poldanskemu delu razprave. začetkom razprave 'so kongres po- zdravili G. Cesare za tržaško ob činsko upravo, predsednik L. Ghersi za pokrajinsko upravo, Ercolessi za Italijansko radikalno stranko, pokrajinski tajnik PSI C. Boniciolli, Ob 70. letnici JOŽETA CESARJA mu iskreno čestita TPPZ. pred 1. majem 1&68, da lahko vložijo prošnje po ponovni likvidaciji pokojnine, če so bili po navedenem zakonu v delovnih odnosih. Za vse informacije so na razpolago uslužbenci pri patronatu INCA-CGIL v Ul. Pondares. Sestanek italijanskih in jugoslovanskih izvedencev za šolstvo v mešani komisiji PREMIERA NA OPČINAH «Rusa riga črjez uograde» je duhovita slika nekdanjih dni Delo so učinkovito podali člani amaterskega odra SPD Tabor z Opčin • Patronat INČA sporoča posestnikom starostne pokojnine, ki so jo prejeli V prostorih šolskega nadzomištva v Trstu so se včeraj sestali izvedenci jugoslovansko - italijanskega- mešanega odbora. Italijansko delegacijo je vodil prof. Angioletti, jugoslovansko pa Črt Kolenc. Dogovorili so se o prihodnjem izvajanju programov na področju šolstva in stvarno o prirejanju izletov za učečo mladino v obe državi. Nadalje so odobrili razpis 6 štipendij za slovenske šolnike v zamejstvu, ki se bodo izpopolnjevali na univerzi v Ljubljani, prav tako pa bodo šolniki italijanske manjšine v Jugoslaviji imeli na razpolago šest štipendij za izpopolnjevanje na italijanskih univerzah. Končno so se dogovorili tudi o organizaciji seminarjev za učitelje in profesorje obeh narodnostnih skupnosti ter o drugih vprašanjih na področju šolstva. Sinoči je amaterski oder SPD Tabor prvič uprizoril igro «Rusa riga črjez uograde». Ljudsko veseloigro je spisal Ljubo Trnov, v narečje jo je prestavila Leli Nakrstova, ki je predstavo tudi režirala. Popravke v openski dialekt so izvedli dr. Seraf Hrovatin, Lucija Hrovatin, Ivanka Dolenc in Josipina Malalan. Delo je zabavno in dobro podano, gledalcem je in bo ugajalo. Igra prikazuje dogodek na Opčinah okoli leta 1903 in je zelo važen, saj gre za izgradnjo železnice in za razlaščanje openske zemlje. Vendar je mimo povesti v igri prisrčno in zakaj ne dragoceno predvsem prikazovanje življenja v starih časih. O-penci doživljajd «napredek», ki je prihrumel z železno cesto in prvim ropotajočim avtomobilom. Napredek prinaša nekaj dobrega, odnaša pa zemljo. Igra poudarja zvestobo tej zemlji, steber zvestobe je kovač Žu-sto Vidau. Amaterska skupina SPD Tabor je učinkovito in duhovito po- Danes se v Nabrežini poročita PUA in IVO Obilo sreče v skupnem življenju jima želi dekliški pevski zbor *Vesna». IVO ŠIRCA in Pl JA CAH si danes obljubita večno zvestobo. Moški zbor Igo Gruden iskreno čestita. dala sliko takratskega življenja, skrbi in veselja. Igralci so ustvarili ozračje preproste domačnosti, dialekt jim je omogočal, da so se med igro resnično sprostili. Pohvaliti moramo prizadevnost vseh, nekateri i-gralci pa so ustvarili značaje s< po-„ sebnim temperamentom in posluhom. Kovača Žustota je učinkovito zaigral Viktor 'Sosič, njegovo vihravo ženo Vano je duhovito zaigrala Liljana Berginc. Korenit kmet Luojze je bil Stanko Hrovatin. Kmetico Marijano je karakterno zaigrala Lučka Križman. Živahna je bila Tanja čuk v vlogi Maričke. Tone Kalc je upodobil poštirja, Marino Kralj je bil inženir. Drago Da-nev geometer. Paride Sosič župan, Vinko Kalin Vahtar, Igor Malalan kmet Miha, Pavel Sosič kmet D rejce, Polonco je igrala Giuliana Sosič, Melita Malalan mlado pupo, Fabijan Malalan je bil Lukec. Nastopil je tudi domač zbor, ki ga vodi Svet-ko Grnič. Organizatorki sta bili Lucija Hrovatin in Stanka Hrovatin. Kulise si je zamislil Tilko Kralj, kostume je izdelala Maria Vidau. Ob koncu uspele predstave se je nastopajočim zahvalil Rudi Vremec, prav posebno in na željo nastopajočih je omenil Leli Nakrstovo, Lucijo Hrovatin in Viktorja Sosiča. Omeniti moramo, da so v dvorani razstavljene risbe, ki so jih na temo otroške igre «Čudežne gosli» narisali otroci osnovnih šol iz Bazovice, Trebč, Gropade in Padrič, Proseka, Repentabra in Opčin. Gledališča ssu Stalno slovensko gledališče .v Trstu gostuje v torek, 26. t.m., ob 11. in 20.15, v sredo, 27. t.m:, ob 20.15 in v četrtek, 28. t.m., ob 20.15 v Novi Gorici ter v petek, 29. t.m.. ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo Anonima Veneziana «BENEČANKA». . ROSSETT1 Danes ob 16. in ob 20.30 v abonmaju red prosti »VESTIRE GLI IGNU DI» Pirandella. Nastopata Anna Maria Guarnieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 28. aprila do 1 maja ponovitev Kohontove »ROULETTE*. AVDITORIJ Danes, ob 20.30 Miranda Martino v «STORTA DI UNA DONNA» Martina Cerlianija. Glasba Martina Canfore in Colomba in pesmi zadnjih tridesetih let. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti. Veljajo kuponi Audi-torium. VERDI Danes ob 18. uri četrta ponovitev AIDE. Abonma red S. Jutri, ob 16. uri četrta ponovitev liumperdinckove opere za otroke JANKO IN METKA. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni . Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi ix>-trditev lanskoletnih abonmajev. V redu B so predvideni posebni popusti za dijake ih študente. Kino SPD TABOR - OPČINE Spisou Ljubo Trnov RUSA RIGA ČRJEZ UOGRADE vešjela jegra u treh akteh kV se je dogudilo na Uopčen’h pr Trste ukule leta 1903 Jegro je naštedirala jen u dja-lekt prestaula; Leli Nakrstova. S paprauke na uopenske djalekt pregledale sua: dr. Seraf Hrovatin, Lucja Hrovatin, Ivanka Dolenc jen Josipina Malalan. JEGRA BO D NES, 23. 4., UOB 20.30 URE, JEN JUTRE, 24. 4., UOB 17. URE U PROSVJETNEM DUME NA UOPČEN H V dvorani bo razstava otroških slik na temo mladinske igre «Čudežne gosli* Razstave V palači Costanzi razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstava je odprta ob 'delavnikih od 10. do 12.30 in od 17. do 20. ure. Stane Jarm razstavlja v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu do 10. maja. Urnik: ob sredah in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10 do 12. ure in od 16. do 19. ure. V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo tržaški slikar Bomben pod naslovom »Konji in konjeniki*. Bomben bo razstavljal do 26. t.m. ................................................................................................................im DREVI OSREDNJA PROSLAVA PRAZNIKA OSVOBODITVE Današnja spominska svečanost v Rižarni ima zeio globok pomen Med kulturnim bedenjem bodo nastopili znani slovenski, italijanski in hrvaški umetniki - Iz Rižarne resen opomin Državni praznik osvoboditve bo v ponedeljek, 25. aprila, na Tržaškem pa bo osrednja svečanost s kulturnim bedenjem drevi v Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, kar je treba še posebej poudariti, ker ima v današnjih razmerah in spričo ponovnega na silja mračnjaških sil tem večji in globlji pomen. Udeležba in sodelovanje slovenskih, italijanskih in hrvaških umetnikov pa potrjuje in utrjuje ideale bratstva, mirnega sožitja in sodelovanja med narodi, i-i deale, ki so vzklili iz pepela žrtve Rižarne in drugih taborišč ter iz krvi padlih borcev, Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Na velik pomen današnje svečanosti nas opozarjajo tudi številna vabila in -priporočila raznih naprednih organizacij. Združenje partizanov VZPI . ANPI, bivših političnih internirancev ANED in bivših antifašističnih preganjencev vabijo svoje člane in antifašiste, še zlasti pa mladino, da se udeležijo te svečanosti. Podobni pozivi prihajajo s strani Zveze demokratičnih žensk, ki posebej omenjajo neprecenljivi delež žensk v NOB in odporništvu, naprednih političnih in sindikalnih sil ter drugih organizacij. Med to množico tudi Sindikat slovenske šole vabi svoje člane, da se v čim ............................. ..................MIHI... PISMO OBRAMBNEGA MINISTRSTVA ŽURANU COLJI TUDI NA NAGROBNEM KAMNU JE SLOVENSKI NAPIS V NAPOTO Ministrstvo zahteva pojasnilo v zvezi z dovoljenjem za ureditev groba padlega Jugoslovana, ki je pokopan na Colu Obrambno ministrstvo je po komi-šariatu za počastitev padlih v vojni poslalo pred nekaj dnevi pismo repentabrskemu županu. V njem vprašuje župana, naj pojasni, kdo je izdal dovoljenje za ureditev groba padlega Jugoslovana, ki je pokopan na pokopališču na Colu. Pismu je priložena slika groba komandanta bazoviške brigade Franca Nem-garja, ki je bil smrtno ranjen na Opčinah v borbi za osvoboditev Trsta in ki je izdihnil na Poklonu. Lansko leto je občinska uprava izdala dovoljenje, da se grob uredi. Na grob je bil postavljen spominski kamen z napisom v slovenščini z oznakom, da je tega postavila Socialistična federativna republika Jugoslavija. Generalni komisa riat zahteva pojasnila glede dovoljenja, ker meni, da je »ta iniciativa nezakonita — 1’iniziativa deve essere considerata abusiva — češ da daje dokončni videz nekemu grobu. tega pa ne bi dovoljevala mednarodna konveneja, sklenjena leta 1971 med Italijo in Jugoslavijo. Konvencija naj bi predvidevala le »tista nujna dela*, ki so potrebna, da se ne izbriše sled groba: grobovi padlih Jugoslovanov pokopanih na občinskih pokopališčih morajo ohraniti začasno ureditev.* O tem pismu je razpravljal na zadnji seji občinski odbor. Ta je izrazil začudenje nad vsebino pisma, žalostno je. da se birokracija spušča v to problematiko, posebno še v teh dnevih, ko proslavljamo zmago nad nacifašizmom. ko se spominjamo o-gromnih žrtev. Težko j» razumeti, da mora nekatere ljudi motiti navaden nagrobni kamen z napisom v slovenščini z oznako, da je ta kamen postavila SFRJ. (Pismo je podpisal general A. Beolchini, pobudo pa so nedvomno »prožili v Trstu). V odgovor je župan Pavel Colja, s sklepom odbora, naslovil komisariatu pri o-brambnem ministrstvu naslednje pismo. ki je bilo poslano v vednost tudi vladnemu komisarju dr. Molinariju. »V odgovor na Vaše pismo z dne 2. t.l., ki smo ga prejeli 14. t.m., Vam sporočamo, da je naša uprava izdala dovoljenje za ureditev groba komandanta bazoviške brigade Franca Nem-garja s sklepom občinskega odbora z dne 20. 3. 1976 št. 29. Pokrajinski nadzorni organ je z aktom št. 4097 z dne 2. 3. 1976 potrdil, da je sklep zakonit. Sklep odbora je dne 12. 4. 1976 potrdil tudi občinski svet. Naša uprava je mnenja, da je »iniciativa*. o kateri je govor v Vašem pismu, čisto navadna in nujna pobuda, namenjena vzdrževanju groba nekega padlega za svobodo. V podobnih okoliščinah vsekakor formalnosti ne bi smele prevladati nad duhom in željo narodov, da i»častijo žrtvovanje tistih, ki so darovali življenje v boju proti nacifašizmu,' ne glede na obliko, v kateri se je nacifa-šjzerri pojavljal ali se pojavlja. Zato izražamo svojo osuplost zaradi pripomb. ki jih navaja komisariat in ki 1» našem mnenju ne tolmačijo v celoti duha republiške ustave Našo ogorčenost še stopnjuje dejstvo, da prihajajo omenjene pripombe na predvečer 25. aprila, ki je simbol osvoboditve in svobode.* večjem številu udeježijo današnje spominske svečanosti v Rižarni. Na svečanosti bo govoril tudi generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki bo jutri zaključil delo VI. pokrajinskega kongresa te sindikalne organizacije. Njegova udeležba na tej pomembni manifestaciji ni le navzoč-hčšt' uglednega ‘šfndikalnega voditelja, temveč izraža aktivno prisotnost delavskega gibanja, ki je v prvi vrsti v boju za vsestransko izboljšanje naše družbe. Osrednjo svečanost bo spremljala še vrsta manjših manifestacij. Objavili smo že razpored, ki so ga za danes napovedali deželni organi in tržaška občina. Vence bodo položili pred spominsko obeležje odporništva pri Sv. Justu, v Ul. Massimo d’Aze-gli >, v Ul. Ghega, na streliščih v Bazovici in na Opčinah ter v Rižarni. V repentabrski občini bo spominska svečanost v ponedeljek, ob 11. uri. Ob tej priložnosti bosta govorila župan in predstavniki VZPI-ANPI, sledile pa bodo recitacije mladincev PD «Kraški dom* in gledališčnika Staneta Raztresena. V dolinski in zgoniški občini bodo spominsko svečanost združili s proslavljanjem delavskega praznika 1. maja, v Miljah pa bo spominska manifestacija v ponedeljek na glavnem trgu pred občinsko palačo z govori župana Willerja Bordona, pokrajinskega odbornika Lucijana Volka in pokrajinskega tajnika KPI Giorgik Rossettija. V sprevodu bodo udeleženci ponesli vence pred spomenik padlim, delegacija pa bo ponesla vence tudi pred spomenik partizanskim borcem pri Korošcih. Polaganje vencev s priložnostnimi nagovori ter krajšimi kulturnimi nastopi bodo priredile tudi nekatere prosvetne in druge organizacije. Včeraj je bila na tržaški občini tiskovna konferenca, na kateri so novinarjem predstavili program današnje svečanosti v Rižarni. Podžupan Gior-gio Cesare je poudaril pomen proslavljanja dneva osvoboditve prav v Rižarni, ki je po svoji vsebini in zgodovin: simbol evropskega odporništva. Današnja svečanost, je še pripomnil, ne sme biti le pogled v preteklost, ampak mora biti resno opozorilo, da se ne bi taka grozodejstva nikoli in nikdar več ponovila. Po polaganju vencev bodo najprej verski obredi, nato bodo spregovorili župan Spaccini, pokrajinski odbornik Lucijan Vouk in vsedržavni tajnik CG II. Luciano Lama. Bedenje s kulturnim programom sta orisala ravnatelj deželnega gledališča »Tcatro Stabile* Nuccio Messina in ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča Filibert Benedetič. Messina je dejal. da je prišla pobuda za bedenje s strani gledaliških delavcev, namen bedenja pa ni gledališka predstava. Gledališki delavci hočejo zbrati in nuditi sebi ter vsem udeležencem priložnost za globlje premišljevanje. S tem bomo tudi pptrdili vrednote, kot so svoboda in človekove pravice. Bedenja se bo udeležilo veliko kulturnih delavcev, nekateri pa-so poslali pisma, v katerih sporočajo, da se pridružujejo pobudi. Pesnik Rafael Alberti je napisal posebni prispevek, pomembni svečanosti pa se pridružuje tudi 'rimski župan in znani umetnostni zgodovinar • likovni kritik Giulio Carlo Argan. Filibert Benedetič je poudaril globok pomen, ki ga ima proslava'. Povedal je, da bodo poleg članov stalnega slovenskega gledališča na proslavi sodelovali z recitacijami in pet- jem tudi umetniki iz Sloveni,je in Hrvaške fer člani italijanske drame z Reke. Omenimo naj nastop akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič*, recitacije' prvaka ljubljanske drame Rudija Kosmača, znane igralke Hrvaškega narodnega, gledališča Neve Rosic in hrvaškega igralca Tonka Lon-ze. Taka udeležba potrjuje širok pomen proslave in poudaril veljavnost idealov osvobodilnega boja. Na sporedu je med drugim tudi odlomek (zasliševanje pri nemškem preiskovalnem sodniku) in songa (Mira Sardoč in Stojan Colja) iz dokumentarne drame »Rižarna*. Imena nastopajočih umetnikov smo sicer že objavili v včerajšnji številki, omenimo pa naj še, da bodo nastopili tudi pevki Miranda Martino in EJvia Dudine ter basist I-van Sancin. Osrednji kulturni' program bo v veliki dvorani v prvem nadstropju. Na Urnik trgovin Danes, sobota, 23. aprila: trgovine, ki so ob sobotah običajno zaprte, bodo tokrat lahko odprte po običajnem urniku; pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure, mesnice bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo pa bodo odprte od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure. Jutri, nedelja, 24. aprila: odprte bodo samo mlekarne od 7.40 do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 25. aprila: / pekarne bodo odprte od 7.40 do 18. ure, cvetličarne pa od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte. / Sreda, 27. aprila: trgovine z jestvinami, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte, bodo tokrat lahko odprte. notranjem dvorišču bodo predvajali diapozitive in glasbene odlomke. Okrepljena bo služba na avtobusni progi št. 10 s Trga Goldoni, in sicer do 1. ure po polnoči. V Rižarni bodo še druge prireditve. 7. maja bo razstava o Španiji, ki jo je posodila Beneška bienala, razstavljena pa bodo tudi dela Lojzeta Spacala na tematiko Rižarne in antifašističnega ter osvobodilnega boja. JUTRI IN V PONEDELJEK RIŽARNA ODPRTA VES DAN Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta jutri, 24. aprila, in v ponedeljek', 25. aprila, neprekinjeno od 9. ure do 19.30. Danes občni zbor Tržaške kreditne banke Danes dopoldne z začetkom oh 9.30 bo občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke. Po poročilih upravnega sveta In nadzornega odbora bodo delničarji seznanjeni z bilančnimi rezultati lanskega, osemnajstega poslovnega leta zavoda. • Tržaška občina obvešča, da bo dovoljeno parkiranje avtomobilov ob lihih številkah v Ul. Sergio Laghi. Orglarski koncerti v cerkvi Santa Maria Maggiore V tržaški baročni cerkvi Santa Maria Maggiore bodo pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove priredili v maju ciklus orglarskih koncertov z naslovom tMaggio organistko lerge-stino». Koncerti bodo vsako nedeljo, to je L, 8., 15., 22. in 29. s pričetkom ob 20.30. Nastopili pa bodo or glarji Emilio Busolini. Giuseppe Zu-dini, Aurora Sole, Marina Sindici Cecchi, Emilia Mezzetti in Marta Tagliolato. Novi šolski prostori na Colu Danes ob 11. uri bodo na Colu odprli nove šolske prostore, ki so jih dozidali ,ker je šolska zgradba iz leta 1974 postala pretesna. Redni občni zbor gospodarskega društva Prosek Drevi bo v prostorih društvene gostilne na Proseku redni občni zbor proseškega gospodarskega društva. Na dnevnem redu sta poročili upravnega in nadzornega odbora ter odobritev bilance za leto 1976. • Ob 25. aprilu, obletnici osvoboditve, bodo na razpolago občinstvu in pogrebnim društvom' uradi anagrafske-ga urada od 8. do 10. Poslovali bodo samo za sprejemanje prijav o smrti in za izstavitev dovoljenj za pogrebe. Podpore revijam Knjižni oddelek ministrstva za kulturne dobrine sporoča založnikom, da morajo dostaviti do 30. junija 1977 izvode svojih revij, če hočejo sodelovati pri natečaju za podporo revijam z bogato kulturno vsebino. K vsaki reviji je treba predložiti prošnjo na kolkovanem papirju in ustrezno dokumentacijo ter na sloviti na ministrstvo, Rim — komisija za podpore revijam z bogato kulturno vsebino, Ul. Po 14. Vse informacije lahko dobijo interesenti pri vladnem komisariatu, oddelek za tisk in informacije, Palača prefekture, soba št. 28. • S 1. aprilom se je spremenil uradni naslov občinskega ‘ podjetja, ki dobavlja elektriko, plin in vodo. Po novem se bo podjetje imenovalo ACEGA, ker • so prevozi prešli pod upravo konzorcija. Cepljenje otrok proti črnim kozam ni več obvezno Senatna komisija za zdravstvo je odobrila zakonski odlok, ki ža dve leti preklicuje obveznost cepljenja otrok proti črnim kozam, še vedno je veljavno določilo, da je treba ob 8. letu ponovno cbpiti otroke, ki so bili že enkrat cepljeni, kar bo potrebno tudi v tistih primerih, ko bi obstajala resna nevarnost okužbe. V letu 1972 so v Evropi zabeležili samo 176 primerov okužbe s črnimi kozami, medtem ko je čedalje več bolezni, ki jih povzroča. cepije-nje. Ministrstvo za zdravstvo v svoji okrožnici ugotavlja, da gre le za poskusno obdobje, v katerem bodo preverili, če bo število obolenj za črnimi kozami ponovno naraslo: samo v tem primeru bodo čez dve leti zopet uved'i obvezno cepljenje. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI La Cappella Underground 19.00—21.30 «In tre sul Lucky Lady* S. Donena. Liza Minnelli, Burt Lancaster. Movie Club 77. Zaprto. Ariston 16.30 «Gli»ultimi bagliori di un crepuscolo*. Burt Lancaster. Barvni film. Mignon 15.30 «Salty — il cucciolo del mare». Barvni film. Walt Disne-yev film. Nazionale 16.00 »Ben-Hur*. Charlton Heston in Jack IIawkins. Barvni Gratlacielo 16.00 «1 2 superpiedi quasi piatti*. Terence Hill in Bud Spen cer. Barvni film. Fcnice 16.00 »La banda del trucido*. Tomas Milian. Prepovedan mladim pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 »La stanza del vesco vo». Ugo Tognazzi, Orneila Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom Eden 15.30 »Un borghese piccolo pic colo*. Alberto Sordi, Shelle.v VVinters. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Rocky». Sylvester Stallone. Barvni film. Aurora 16.30 «L'altra meta del cielo*. Adriano Celentano in Monica Vitti. Barvni film. CapHol 17.00 »La battaglia di Midway». Charlton Heston in ilenry Fonda. Barvni film. Cristallo 16.30 »La legge violenta del-la squadra anticrimine*. Lino Capo-licchio in Rossana Fratello. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Siispiria» Daria Argen ta. Jessica Harper, Stefania Casini in Alida Valli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodraniniatico 15.15 »Penitenziario femminile per reati sessuali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »Zanna bianca*. Franco Nero. Barvni film. Inipero 15.00 «King-Kong» Dina de Laurentisa. Barvni film. Vitlorio Venetu 17.00 »Poliziotti vio-lenti* Henry Silva. Silvia Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Dai pappa, sei una for-za».. Barvni Walt Disneyev film. Abbazia 16.00 «Giuseppe venduto dai fratelli*. Barvni film. Astra 16.30 »Mary Poppins*. Walt Dis neyev barvni film. Volta (Milje) 16.00 «11 domestico*. Lando Buzzanca. Barvni film. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sjjan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; ulje: tel. 271-124. ' Razna obvestila PD «Slavko Škamperle* pri S*1 Ivanu bo položilo venec pod spom®^ padlim svetoivančanov na Vrdels® cesti 25 v ponedeljek, cb 10. uri. Uprava Narodne in študijske knj**" nice v Trstu sporoča, da bo knjižnic® zaradi selitve v nove prostore zapf** dva tedna, in sicer do 2. maja P' Knjižnica bo ponovno odprta v pon®‘ deljek, 2. maja 1977. ob 9. uri v sv. Frančiška 20/1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU*®1 Nočna služba za zavarovance INA^ in ENPAS od 22. do 7. ure: te)®' št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih ČB& dnevna in nočna služba deluje pretrgoma do 7. ure dneva po pr®81!’ ku. To velja za zavarovance INA'"1 INADEL. ENPAS. Dnevni poziv o* telefonski številki 68-441, nočni P® ® številki 732-627. Izleti VZPI — sekcija z Opčin organi®1 izlet v Bihač, Drvar in Jajce za 24. in 25. aprila t.l. Vpisovanje v “ govini Renar, Proseška 3 — Op®0 Odhod danes, 23. t.m., ob 13- ® izpred Prosvetnega doma na Opčin®11 SPDT priredi jutri, 24. tomobilski izlet na Sv. Trojico Postojni. Zbirališče je ob 8. uri P1^ sodiščem (Foro Ulpiano). Informe®" na ZSŠDI (tel. 31119). Lidijo Cerkvenič jj? - V spomin na l.iuiju v-t-i-sveiu- * ruje brat Anton 5000 lir za spotu® padlim v N©B iz Skednja, s Kri0 kovca in od Sv. Ane. V spomin na Ladija Slavca i jepd;stavniki KPI, med kate-jkPiUtie .etricig najprej opozoril na a ^Pešnik katerih je prišlo zaradi u°sti, .... , sestankov gorske skup-b,teri j. kar. je odgovorna KD, *v ,,“ricieJ ; priš|o do notranjih trenj. 3nka nfto naglasil pomep se-bili’ J-H katerem komunisti ni-jj* to n« kn™inirani, dodal pa je, bo!1’ levic»adOStuje in da morajo JVf> vi0g^a. ,n neodvisne skupine oeč dru|jLv gorski skupnosti, ker T^Pah Gr^ Prestavljajo večino v 'fts iv "1* Pr •zvila »Uti« ko sta lazPrava: ineu- I, *« (PSDti • ya®n<) ‘ dokument zadeval kothUrb*Ii-)SD0 «>00 v Ažli, pa ra Petricig in Brugno- jj*1 f'abia™ekLSovodnje in Srednje. bel16! toč "a ®rugooli je vztrajala i«£a dokum’ rek°d* da podpis skup- fctva, da «A"* zadostuM- če ni w3Ja|. p “ se bo ta dokument tudi 0*vi| ' Vt e tem dokumentu se Snu ko «a*>na razprava: med- lijeva ter socialist Marinig zahteva li, naj bi dokument vseboval vsa vprašanja, o katerih so razpravljali. O tem se je posihilistično izrekel tudi demokristjan Specogna, nakar so sejo prekinili in odložili na 2. maj. Vsekakor pa je že na tej seji padel v vodo predlog KD, naj bi razlastili celotno področje Ažle. Seminar za učitelje italijanskih šol iz Istre Videmski tisk je s precejšnjim zanimanjem sledil seminarju iz peda gogike, ki ga je priredil videmski pedagoški center v sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo in ki se ga .je udeležilo 30 učiteljev z italijanskih šol v Istri. Sicer ne gre za novo pobudo, vendar pa je bil šemi nar vsekakor pomemben za izmenjavo izkušenj med furlanskimi in istrskimi učitelji. Do podobne izmenjave bo v kratkem prišlo tudi v Beneški Sloveniji. saj bo v ponedeljek, 25. aprila, skupina slovenskih učiteljev iz Beneške Slovenije obiskala novogoriško. šolo. Spremljali jih bodo tudi nekateri učitelji gibanja za kooperacijo na področju šolstva iz Čedada. Pokrajinski predsednik Giuseppe Agati je v soglasju s strankami demokratičnega loka. pokrajinskima odboroma ANPI in API združenji političnih preganjencev in deportirancev v koncentracijskih tabori ščih, pokrainsko sindikalno fprie racijo ter drugimi organizacija* in inštituti, ki se ukvarjajo z od porniškim gibanjem, objavil za dan osvoboditve 25. april naslednji proglas : «Pod prapor; naših demokratičnih ustanov in pod bojnimi zastavami udeležencev osvobodilnega gibanja na slovesen način proslavljamo 32-letnico osvoboditve zmage naše ga ljudstva nad temnimi silami fašističnega nasilja in nacistične o kupacje. Pot, ki smo jo prehodili po 25. aprilu, je bila polna težav, in je nedokončana. V tem času smo, proti vsem poskusom spodkopava nja svobode, izpričali skupno ver j v najvišje vrednote civilnega sj žitja, ki so jih tisti, ki so se žrtvoval; v boiu proti barbarskemu zatiranju, posredovali novim generacijam. Od tistega dne dalje, ko je ponovno vzniklo upanje v boljšo u-sodo dežele, hudo prizadete zaradi ogromnih žrtev, so . bili doseženi lepi uspehi na področju družbenega napredka, svobode, miru in dejanskega sožitja med ljudstvi. Toda sedanj; trenutek, ki je poln gospodarskih težav ter zaskrbljujočih znakov razkroja družbe, obvezuje Vse nas, da demokratične inštitucije, izhajajoč iz svetlega pri* mera žrtev v osvobodilnem boju, najdejo v* sebi moč ter na podlagi republiške ustave zvesto in dejansko tolmačijo ljudska pričakovat ja. Združeni smo premagali zat.ral-ca, združeni bomo premagali sedanje težave, združeni prisostvujemo na ljudski manifestaciji, ki bo v Gorici v ponedeljek, 25. aprila 1977.» * Program osrednje pokrajinske proslave dneva zmage v ponedeljek dopoldne obsega ob 10. uri zbor predstavnikov oblasti s prapori ter udeležencev na Trgu Ri-membranza, od koder bo takoj po 10. uri krenil sprevod na Trg Ce-sare Battisti, kjer bodo ob 11. uri na zborovanju spregovorili predstavnik občine Gorica, predsednik pokrajinske uprave ter predstavnik Organizacij nekdanjih . partizanov. Ob tej priložnosti bodo . vojaške oblasti podelile diplome gori-škim partizanom. Tudi občinske Uprave v treh slovenskih občinah na Goriškem so poskrbele za spominske svečanosti ob državrtem prazniku. V Sovodnjah bo osrednja slovesnost jutri ob 11. uri pred spomenikom pri županstvu, kamor bodo predstavniki občinske uprave položili venec. Na sporedu je gnvor župana, predstavnika VZPI . ANPI ter krajši kulturni spored, za, katerega bodo poskrbeli domači recitatorji in pevski zbor KUD «Iyan Cankar* iz Sv. Duha v škofjeloški občini. Ob 11.45 bo komemdracija tudi pred spomenikom padlim na Vrhu. Občinska uprava v Doberdobu je v sodelovanju s sekcijama VZt’1 -ANPI iz Doberdoba in Dola ter domačih prosvetnih in športnih društev pripravila osrednjo slovesnost. V ponedeljek, ob 8.45 bo zborovanje pred županstvom v Doberdobu; od tu pa bodo krenili na Poljane, kjer bo ob tamkajšnjem spominskem Obeležju krajša spominska svečanost. Delegacija občinske u-prave bo obiskala še pokopal,Sči v Dolu in Jamljah, kjer se bo spomnila tamkaj pokopanih občanov, bivših borcev. V doberdobski cerkvi bo ob 10. uri maša , zadušnica za padle, uro kasneje pa bo zborovanje pred spomenikom v Doberdobu, kjer se bo odvijala osrednja spominska svečanost. Na sporedu je govor župana, predstavnika VZ Pl, nastop pevskih zborov Jezero in Hrast, osnovnošolskih otrok. Sodelovala bo tudi, godba na pihala Kras. Števerjanska občinska uprava ni pripravila posebnih komemorativ-nih slovesnosti pač pa se bo njena delegacija udeležila osrednje slovesnosti, ki bo v Gorici v pone deljek, • Furlansko filološko društvo bo 4. in ». junija priredilo izlet na Južno Ti- rolsko z ogledom znanega etnografskega muzeja v S. Michele allAdige. 1 rijave sprejemajo do 14. maja na sedežih društva. Vprašanje ministru v zvezi s trgovsko šolo Vprašanje slovenske trgovinske poklicne šole v Gorici .je imelo spet svoj odmev v italijanskem parlamentu. Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Bacicchi sta namreč naslovila na ministra za šolstvo pismeno vprašanje, v katerem sta obrazložila že znano zahtevo slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem, da bi omenjeno, šolo spremenili v trgovski tehnični zavod z žunanjotrgovinsko usmeritvijo. To zahtevo so že dvakrat for malrio naslovili na ministrstvo za šolstvo, a doslej še ni bilo od govora. macije dajejo prav tako na sedežu združenja v Gorici ali pa pri podružnicah v Krminu in Gradišču. V(‘.M‘li štcverjaihski fantje jutri v Itimu Ansambel «Veseli števerjanski fantje*, ki že štiri leta z uspehom sodeluje na domačem festivalu, na šagran ir. slovenskih prireditvah v zamejstvu ter na prireditvah v Jugoslaviji, bo v nedeljo popoldne priredil f amostojen koncert za Slo vence, ki živijo v Rimu. Ansambel sestavljata instrumentalni trio ter vokalni duet. Sodelovanje s krvodajalsko družino Vodovodni stolp Doberdobski krvodajalci obiskali Kranj in Ljubelj Veiu*t* pred spomenik žrtvam nacističnega nasilja Doberdobci imajo redne sfke Indi s krvodajalci z Reke, ki so bili pred kratkim na obisku s* >!- • Goriški krožek «GMG» se bo jutri udeležil 15 km dolgega pohoda v kraju Perteolc v videmski pokrajini, ki ga priredi tamkajšnji športni krožek. Začetek pohoda je najavljen za 9. uro. udeleženci pa bodo odšli iz Gorice ob 7.45. Ustanova za razvoj obrtništva — ESA prireja od 12. do 15. maja letos izlet v Kopenha en na tamkajšnji sejem pohištva. Izleta pa ne bo, če se ne prijavi zadostno število u-deležencev.' Informacije dajejo do 15. aprila na sedežu združenja o-brtnikov v Gorici. • Ist) združenje pa vabi člane in njihove družine na dvodnevni izlet na Tridentinsko in v Lombardijo 30. aprila in 1. maja letos. Infor- lllinilMIIIIIIIIinilllllllilfMIMlIlMIIIIIIIIimiMlllllllllllUIIMIIIIIIirillllllllllllHIHIinillllllllllMIIIIinilllllllinilllllllimHlllilllllllIHlIlllIlllIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII OBNOVA KMETIJSTVA V FURLANIJI tV V ponedeljek brez elektrike v Sovodnjah Zaradi nujnih vzdrževalnih del na električnem omrežju, v ponedeljek 25. t.m., ne bo toka na nekaterih območjih sovodenjske občine. Brez toka bodo Od 6. do 9. ure v Sovod njah, Rupi, Gabrjah, Rubijah in na Peči. Uresničevanje načrta o izgradnji mlekarn: sklep o nakupu zemljišč J.o milijarde lir /a 12 mlekarn • V kratkem zač *-tek gradnje v Kalenju. Umnimi in Hrani tlel Te dni bodo začeli uresničevati deželni načrt o gradnji dvanajstih mlekarn za odkup in predelavo mleka v furlanskem predgorju, in to v krajih, ki so bili najbolj prizadeti ob lanskih potresih. Kakor je znano, bodo v ta namen porabili prbližmo 4,5 milijarde lir, ki jih bodo črpali iz posebnega sklada Evropske gospodarske skupnosti ter prispevkov italijanske vlade. Načrt izgradnje mlečno predelo. Vatnih obratbv' V ftkttirfjf); Ptišji vasi, Huminti, Pagnacou. Ovaru, Trice-simu. Reani del Roiale Bui, Ma-ianu, čentin, Coseanu in Povolettu je nastal šele po nekajmesečnem intenzivnem delu posebne komisije, ki je v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti preučevala in odločala o vrsti posegov v tej kmetijski dejavnosti. Odločili so se za gradnjo dvanajst'!) mlekarn, z zmogljivostjo pre delave od 20 do 100 stotov sipa dnevno in to v krajih, kjer so podobni obrati že obstajali pred potresom. vendar z bolj racionalno organizacijo odkupa in predelave. Tako bodo v vseh mlekarnah začetno predelovali mleko v sir poznane in cenjene vrste «Montasio», ki ga cenijo zlasti potrošniki v naši deželi, ima pa dobre pogoje za prodajo tudi drugod. V ta namen je bilo načrtovano tudi veliko sk'adi-šče v Codroipu, kjer bodo ta kakovostni mlečni ■ izdelek uskladiščili za čas zorenja in ga potem odpravljali naprej trgovski mreži. Skladišče v Codroipu je že skoraj dograjeno. Na zadnji seji upravnega odbora deželne ustanove za razvoj kmetij- Itoial« stva (ERSA) so se odločili da končno preidejo k uresničevanju zastavljenega načrta. Tako so spreje li sklep o nakupu zemljišča za zgraditev mlekarn v krajili Ratenj, Reana del Roiale in Tricesimo, v katerem pa bodo odločali še o postavitvi objektov še v drugih, zgo raj omenjenih krajih. Slanilreški pevci drevi v Mirim Odprl je vinske rala ve v Šleverjanu, V Števerjanu se vneto pripravljajo na vsakoletno prvomajsko slavje, ki se bo začelo že danes. Tako bodo drevi ob 20. uri v Dvoru odprli tradicionalno razstavo briških vin. Osrednja prireditev pa bo v soboto L maja. ko bo zborovanje na Trgu svobode kjer bo igrala (udi briška godba na pihala, v Dvoru pa bo nastop folklorne skupine iz Sombora. Na delu skupina izvežbanih vlomilcev V Tržiču .je spet na delu skupi n» izvežbanih vlomilcev. Včera) so obiskali kar tri stanovanja in sicer v Ulici Fiatelli Roselli. v Ulici Duca d'Aosta in v Drevoredu S. Marco. Odnesli so precej dengrja, zlatanine' in tudi nekaj krznenih plaščev, v skupni vrednosti približno deset milijonov lir Po pr vili sicer skromnih podatkih, nai bi v stanovala vlomila moški srednjih let in mlajši pomagač. Policija je uvedla preiskavo. Pevsko društvo Miren, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom, prireja danes, ob 20. uri, v kulturnem domu v Mirnu, celovečerni koncert s sodelovanjem zborov z obeh strani meje, Stiki ihcd pevskim društvom »Miren* in prosvetnim društvom «Oton Župančič* iz St and reža so bili vzpo stavljeni že konec lanskega leta. Potem je sledil 5. februarja koncert moških zborov obeh društev v domu Andrej Budal v Štandrežu. V okviru srečanja med štandreškimi in mirenskimi pevci bo tokrat sode loval tudi ženski zbor »Oton župan-čič», ki na februarskem koncertu ni nastopil, kot gost pa bo zapel Indi mešar\j zbor prosvetnega druš tva »France Bevk* iz PrvSčine. Najprej bo pei domači zbor pod vodstvom Antona Klančiča, sledile bodo šfandreške pevke, ki jih vodi Stanko Benko,’zatem pride na vrsto prvaški zbor pod vodstvom Klavdija Kolinija, kot zadnji pa bo pel moš ki zbor iz Standreža p**d vodstvom Aleša Hobana. 7.a zaključek bodo zbori zapeli skupno pesem. Ljubiteljem se torej obeta zanimiv koncert z lepim, in zahtevnim programom iz zborovske literature. P. B. • Goriška Pio I-oco je prijavita za mlade zanimiv zabavni večer. Drevi ob 18. uri bo v mali dvorani Ginoasti-ca gori zi a na nastopil znani «disk jo-ckey» koprskega radia. Dano. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: France.sta Zilli, E-leKander Pausi. I,aura Fabbro, Fran-cesca Baresi, Carlo Baresi. UMRLI SO: 74-letni 'upokojenec Giuseppe Bregant. 724etna upokojenka An-na Maria Menegon, 86«letna Gosjiodinja Maria Maddalena Turus. 52-letni u-pokojenec Josip Hlede. 70-letni upoko jenec Giovanni Devetti. 79;letni upokojenec Mario Vinci. NADALJUJEMO Z OBJAVO SEZNAMA DAVKOPLAČEVALCEV Dohodki Goričanov iz leta 1974 Nadaljujemo z objavo seznama Chemello 4.841.000. Giuseppe Che Pogled na popolnoma zasedeno dvorano avditorija «%anon» v Vidma med nastopom Tržaškega puitiranskega /im ra. 20. t.m. (Foto Sergio Delmasso). Tržaški partizanski zbor odhaja danes v Celje, kjer lip nastopil oh 10. uri. za prvomajske praznike pa privravlja veliko slavje v Bazovici, kjer bo nastopil 30. aprila in 1. maju. Bogat spored ga čaka tudi v maju,juniju in juliju, saj ima skupno na programu kar 11 nastopov Goričanov, ki so prijavili v Jetu 1974 ustvarjene dohodke s čisto davčno odmero višjo od štirih milijonov lir. Mario Cecconi 6.012.004) lir, Vit-torio Ceccotti 7.050.000, Mario Ce-chet 6.245.000, Silvano Cechet 5 mil. 597.000, I.ivio Cecotti 4.008.000, Lu ciano Cecothi 4.420.000, Nilu Cecotti 5.316.000. Marian Celarin 6 mil. 53.000, Ernestina Cej 4.636.000, Jor dan Cej 4.757.000, Aldo Cella 4 mil. 381.000, Jožef Cej 5.301.000. Mario Celottj 4.731.000, Giancarlo Cene dese 7.086.(K)0. Raoul Cenisi 10 mil. 613.000, Dario Cenni 12.944.000. Renato Centi 10.959.000, Fulvio Centi ni 7.132.000. GlPrgio Ceppi 8.011.000. Gualtiero Cerani 5.475.000, Roberto Cerani 5.022.(XX), Giuseppe Ceram 7.061.000, Lelio Ccretti 8.067.000. Francesco Cernejlti 5.703.000, Evgen Černič 4.660.000*. Mario Černič 5 mil. 518.000. Rudolf Černič 5,621.000. Rozalija Černič 9,971.000, Andrej Černigoj 5.660.000, Dominik Černigoj 4.570.000, Lucijan Černigoj 15 mil. 647.IKK). Marijan Černigoj 9 mil. 831.000, Silvano Černigoj 4 mil. 11.000, Domcnico Cerutti 4.242 (KK) Domenico Cervoue 8.020.000, Ro lan do Ceschia* 4.012.000, Selvino Ce-.šehia 6.135.000, Marino Cescon 5 ml. 32.000. Ladislav češčut 4 mil. 194.000, Egidio Ccttina 4.457.000, Da nilo čeudek 7.047.000, Viljem Čeu-dek 5.332.000. Marino čcudok 19 mil. 460.000. Gianchi Cevenini 9 mil. 348.000, Luciano Cbesar 4.058.000, Faustu niello 4 860.000. Rudolf Kerpan 4 mil. 756.000. Roman Kerševan 1(1 mil. 302.000, Carlo Chersovani 8 mil. 824.000. Claudio Chersovani 5 mil 304.0(8),- Guido Chersovani 5.085.000, Sergio Chersovani 4.334.000, Etmis Chiandetti 4.332.000, Fausto Chian dotto 5.051.000, Fulvio Chiauese 10 mil. 568.000, Giovanni Chiapulini 4.480.000. Italico Charion 5.164.000 Ennio Chiaruttinj 4.957.000, Antonio Chiaruzzi 4.023.000. Giorgio Chiaruz-zi 4.650.(K)0. Giovanni Chiaudani 4 mil. 928.(KK), Bruno Chientaroli 14 m l. 823.(88)* Carlo Chierego 4 mil. 229.000. Guido Chiesa 5.738.000, An tonio ChiHeni 6.841.000. Mario Chi-nese 4.742.0(8). Antonio Chionchio 5 mil. 183.000, Francesco Chiopris 6 mil. 167.(KM), Antonio Chiozza 15 mil. 814.000. Emilio Chizzolini 4.196.000, Francesco Ciaccio 4.391 (KM), Anto nio Ciaglia-4.037.000, Giuseppe Ciam pa 6.375.000, Iolanda :Ciampa 4 mil. 974.0(8). Rolando Cian 12.239.000. Vin cenzo Ciancia 7.132.(88), Alfredo Cia ni 4.274.4)00. Giorgio Diani 11.444.000. Elirioro Ciardulli 7.992.000 Boris Či. hej 4.345.(88), Lodovica Čibej H mil. 458.000. Mario Cicigoj 4.545.(XK) Ot toearo Cicigoj 4.057.(88) Erasmo Ci coni 8.600.000. .Giuseppe Cicuta 4 mil. 366.(8X1. Mario Cilelli 9.913.000, Cesare Cllurzo 4.929 (88), Marino Cingolani 11.111.000, Prospero Cin ti 6.815.000, Sergio Cionci 4.076188). Floriano Ciprian 9.791 000 . Giovanje Cipriani 9.481.000, Leopolda Cirino 8.057.0(8). Ivan Cirdi 4.350.000. Bru no Citroni 4.444.000. Gino Citta 4 mil. 632.000, Franco Čubej 8 mil. 447.(88). Ivan čubej 7.358.000. Gio vanni ■ Oiuffarin 4.153.000. Lučilla Citiffarin 4.898.(8)0, Luigi Ciuffarin 4.393.188). Marino Ciuffarin 5 mil. 998.000. Nerina Ciuffarin 4.221.000, Silvano Ciuffarin 5.150.(88). Marcelin Clabassi 4.204.000. Albert Klanjšček 4.489.0(8), Mario Clanes 4.975.(88), Valerio Clandi 5.358.000. Maria Claneis 4.008.0(8), Sergio Cia ri 8.342.0(8). Milton Clausero 5 mil. 475.000. Ruggero Clede 5.591.(881, Lucio Clemente 5.205.(88), Sergio Clementi 7.247.000, Lucio Ciini 5 mil. 550.000. Ermanng Coari 8 mil. 723.000; Mario Cobbe 4.037.(881. Enzo Coccolo 8.271.(88). Alberto Coceani 6.553.(88), Bruno Coceani 7.282.(88), Liliano Cociancig 12.306.000. Livia Cociancig 5.103.(8)0. Piero Cociancig 4.761.000. Giovanni Cocianni 8 mil. 128.000. Giuseppe Cocianni 5.077.(88). Pietro Cocolin 6.445 (88). Alfredo Co-saints 6.798.0(8), Livio Coschina 5 mil. 260.0(8), Pasquale Coscia 5 mil. 911.(88), Cajmine Cosentino 4.788 (88), Corrado Coserrza 5.921.0(8). Vittorio Cosi 4.798.(88).' Pietro Cosmani 17 mil. 226.(88). Carlo Cosrnni 5.581.000. Romolo Cosolo 4.903.(88). Giovann* Battista Cossa 5.727.(88). Liana Gos sa 4.935.000. Giovanni Cossar 10 mil. 550.000. Mario Cossi -7.478.000. Quar-to Cossi 8.011.(88), Ennio Cossovel 7.450.000. Luciano Cossovel 5 mil. 37.(88). Edmund Košuta 6.460(88), Sante Costa 11.287.000, Antonino Co-stanzo 4.495.000. Ennio Costanzo 4 mil. 75.000, Guido Costanzo H mil. 399.(88). Fe lice Costi 4.189.000, Luigi Cosulich 10.691.000. V soboto, 16. t.m., so se dober-dobski krvodajalci srečali s krvodajalsko družino «Vodovodni stolp* iz Kranja. To je bilo že tretje srečanje š kranjskimi tovariši — več1-letne stike pa ima doberdobska sekcija tudi z Reko — kar dokazuje, da edina slovenska zamejska krvodajalska sekcija po eni strani ,širi bratske vezi s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji, po drugi strani pa vzpostavlja v okviru krovne organizacije ADVS prijateljske odnose med sosednima državama. Goste so v Kranju pričakali predsednik občinskega Odbora RK di'. Branko Štangl, podpredsednik •Štefan Ovsenar in tajnik Jože Čehovin tej* predsednik krvodajalske družine »Vodovodni stolp* Franc Skumavce in podpredsednik Joško Kuralt. Skupaj so se nato odpeljali na Ljubelj, kjer je bila med vojno podružnica koncentracijskega taborišča-, Mauthausen. Bivši komandant Kokrškega odreda Jože Šilar in predstavnik Tržiške borčevske organizacije Karel Kravcar sta prikazala gostom zgodovino kraja in mučeništvo internirancev. Ob spomeniku žrtvam so Doberdobci zapeli in položili venec. Popoldne so se v spremstvu kranjskih prijateljev odpeljali še na Jezersko, prav do avstrijske meje, pogumnejši pa kar čez mejo na temno pivo. Nekateri so .'<* zatekli (udi v bližnji bife, drugi pa so uživali in se kepali na svežem snegu, večina pa se je zbrala pri avtobusu, kjer so podjetni Doberdobci odprli osrnico. Po večerji na Jezerskem je predsednik doberdobske krvodajalske sekcije Jože Ferletič poudaril humanitarni značaj, krvodajalstva in ugodno 'ocenil dosedanje delovanje sekcije, župan Andrej Jarc pa je pozdravil gostitelje v imenu občinske uprave in zaželel, da bi se stiki in srečanja še ponovila. Po izmenjavi daril, so podelili priznanja krvodajalcem, ki so že desetkrat darovali kri. To so Arnaldo Ferfo-Ija, Silvano Frandolič, Mario Ger-golet, Ernesto šuc in Lucia Zanol-la. Gostiteljem na čast so Doberdobci improvizirali koncert, ki so ga zaključili v domu invalidov in borcer v Kranju, kjer so kakor lani sklenili srečanje s partizansko pesmijo. Kino Goriva \ BRDI 17.3b-22.00 »La stanza del ve* scovo*. Ugo Tognazzi in O. Muti. Preix>vedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.(8) »Spogliamoci cosi senza pudore*. U. Andress in E. Montesano. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMo 17.0fr-22.00 »La rab-bia giovane*. M. Sheen in S. Spaček. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00 22.00 »Nevada Smith*. K. Malden. VITTORIA 17.00 22.00 »U vergine. il toro e il Capricomo*. H. Fenech in A. Uonello, Prepovedan mladini pod 18. letom. Trži a PRINCIPE 17.30-22.00 «11 viaggio dei dannati*. ENCELSIOR 16.3fr-22.00 »La batta-giia di Midway». J\ora G uri rit in okolica SOČA »Pridi, videl boš mojo ženo* — italijanski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «I,ennv» — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Kraljevski flash* — ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Vilia S. Giusto. Korzo Italia, 244 — tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. En* rico Toti — tel. 72701. 'RIMORSKI DNEVNIK 4 23. aprila 1977 OB STOLETNICI ROJSTVA LOJZA KRAIGHERJA NJEGOVO BOGATO DELO SODI V NAŠO KLASIKO Prvo srečanje z njim in prvi intervju - Prijateljstvo š Cankarjem Včeraj je minilo sto let, odkar ■e je bil v Postojni rodil slovenski jisatelj, zdravnik in socialist Lojz Craigher. K pisanju tega sestavka so me nehote prisilila tri intimna iejstva, povezana z Lojzom Kraigher,jem. j Tako sega moje prvo srečanje s |Kraigherjem še v srednješolska ileta, ko sem v veliki dedovi knjižnici poleg prvih izdaj Gankarja in kompletnega Ljubljanskega zvona odkril tud; Kraigherjev roman •Kontrolor škrobar* in prvi natis njegove drame «Školjka». Seveda sem takrat to tudi prebral, čeprav morda šele danes v celoti razumevam to svoje prvo srečanje s Kraigherjem. Drug tak dogodek je povezan s Kraigherjevo dramatiko. Med prvimi gledališkimi predstavami, ki sem jih prav tako gledal v ljubljanski Dngmi pred vojno, je bila Kraiigherjeve drama »Na fronti sestre Žive*. In, končno, tu je tdaj še tretji dogodek, morda najpomembnejši, povojno srečanje s pisateljem in intervju z njim, v bistvu moj prvi novinarski intervju v življenju. Bilo je marca 1947. leta, ko mi je takratni kulturni urednik »Slovenskega poročevalca* Dušan Moravec, še ne dvajsetletnemu novinarskemu «vajencu» naročil, naj obiščem pisatelja Kraigherja ob njegovi sedemdesetletnici in napi-iem intervju z njim. Dobro sc še spominjam, kako mi je bilo tesno pri srcu, ko sem iz redako:je v Tomšičevi stopal proti bližnji Beethovnovi ulici. Kjer je Kraigher stanoval. Njegovo stanovanja se mi je takrat zdelo malce starinsko in tudi pisatelj se mi je zdel hudo star, čeprav ne morem reči, da bi ne bil še vitalen in poln življenia. Sprejel me je malce zadržano. To se mi danes ne zdi prav nič čudnega, saj je pred seboj zagledal mladega fanta, o katerem ni vedel prav ničesar kot to. da ga pošilja uredništvo »Slovenskega poročevalca® na razgovor pred njegovim življenjskim jubilejem. Danes se ne spominjam več natančno, toda zdi se mi, da sem si vprašanja že prej napisal in končno je moj strah pred njim in vsem neznanim, kar prinaša intervju, pregnalo tudi': že omenjeno dejstvo, da sem pisateljevo delo vsaj nekoliko poznal. Na drugi strani pa mi je ves strah sproti premagovala moja radovednost, ki mi še tudi danes služi zelo uspešno pri novinarskem delu. Vem, da sem intervju pisal zelo hlastno, pogledoval pisatelja in da ga nisem prekinjal, potem pa sem se vrhi v redakcijo in napisal naslednji, moj zares prvi novinarski intervju, ki je pod naslovom »Lojz Kraigher - sedemdesetletnik* izšel v sredo, 23. aprila, torej dan po sedemdesetletnici, v »Slovenskem poročevalcu*. Na prvo vprašanje, kako je ra-stlo njegovo književno delo, mi je Lojz Kraigher takrat odgovoril: »Učil sem se pri vseh slovenskih psateljih, zlasti pri Ivanu Cankarju. Od zunanje, evropske literature. pa so name vplivali Balzac, Flaubert. Maupassant, Turgenjev, Tolstoj. Dostojevski in Gogolj. V <*/oji drami školjka sem obravnaval problem natume in življenjske krivičnosti proti ženski, v dvodelnem romanu Kontrolor Škrobar pa sem orisal politične razmere na našem podeželju pod Avstrijo, gnilobo in nasilnost nemških mogočnikov, beg slovenskega malo-meščana v družabno in gostilniško izživljanje. Problema Kontrolorja Škrobarja iz zunanjih vzrokov nisem smel izvesti po načrtu, zato je roman v drugem delu zvodenel. Mlada ljubezen obravnava problem mladeniške ljubezni, ki že po naturi ne more b ti zrela ljubezen — dekle dozori, zgodaj za zakon, mladenič pa pozno. Umetnikova trilogija je prezgoden dramatski spominček Ivanu Cankarju brez velikih pretenzij. Sestra Živa obravnava problem zakonske drame, ki pa je nekoliko pretesno zajet. V Novelah, kj vsaka zase obravnava majhen problem, pa sem zajemal, domovinsko, osebno, družinsko, ljubezensko in kmečko snov. Dela zadnjih desetletij pa so zaradi poklicnega garanja ter osebne depresije ostala nedovršena, večkrat tudi začeta.* »Kaj pa politično delovanje?, »Aktiven j*)litik nikdar nisem bil. Že v devetdesetih letih (minulega stoletja, op. pis.) se nam je slovenska klerikalna in liberalna po-Jtika zagabila, tako da" smo se po večini umaknili v znanost, literaturo in umetnost. Že iz gimnazijskih let sem bil socialno usmerjen. pod vplivom in vzorom Ivana Cankarja pa sem že zgodaj postal socialist, čeprav samo pasiven. V prvi svetovni vojn' sem se še bolj poglobil v socializem kot odpor proti nastajajočemu kapitalizmu, ki je bil tedaj poosebljen v Antonu Kristanu (Anton Kristah je bil tipičen predstavnik kapitalizma in oderuštva pri nas, saj je oropal in odrl mnogo ljudskih posojilnic, za nagrado pa je v bivši Jugoslaviji postal upravnik kraljevskega posestva na Bel ju). Po oktobrski socialistični revoluciji sem se seznanil z Leninovo Državo in revolucijo. Od tedaj dalje sem iskal vedno tesnejših stikov s sovjetskim komunizmom. Od osebe pa do osebe sem mnogo agitiral in sc pie-piral, toda za javno politično delovanje nisem imel osebnih pogojev. Zato sem moral tudi v osvobodilni borbi ostati v ozadju in delati v drobnem življenju, agitirati, propagirati, zbirati sanitetni ma- terial ali instrumentarij. Že leta 1941 sem se moral tri mesece skrivati na deželi, v letih 1942 in 1943 pa sem bil večkrat zaprt. Oktobra 1943' sem šel v hribe, pa sem na Mokrcu zašel v nemško ofenzivo, belogardisti so me zajeli, zaprli in sem bil kmalu zatem odveden v Dachau, odkoder sem se vrnil šele po osvoboditvi.* »Kako sta se seznanila z Ivanom Cankarjem?* »Ivana Cankarja sem spoznal v dijaški Zadrugi leta 1895. Bliže sva se seznanila leta 1898 na Dunaju in sva ostala prijatelja do zadnjega. Leta 1910 je bil pol leta pri meni v Slovenskih goricah', Takrat sva največ debatirala o jugoslovanskem vprašanju ki ga je prejšnje leto tivolska resolucija socialdemokratske stranke narobe reševala in na katero je liberalna mladina gledala z novoihrskimi naočniki. V svojem znamenitem govoru v Mestnem domu leta 1913 je Cankar nakažat edini možni in zdravi koncept za zvezo enakopravnih, socialističnih jugoslovanskih republik od Žile do Varre. IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIItllllllllkitllllllll Iz umetnostnih galerij Danes je ta program do malega skoraj izpolnjen. Tudi drugače sva imela v političnih in literarnih vprašanj h precej enake nazore.* »Kaj sodite o naši današnji literaturi in njenih perspektivah za bodočnost?* »V naši današnji slovenski l;te-raturi prevladuje stagnacija. Bržkone hi bila stagnacija manjša, če hi bili kriteriji manj napeti. Razumljivo je, da je situacija popolnoma spremenjena, kot je stvar tako lepo razložil Josip Vidmar. Iz zasužnjenega naroda smo postali osvobojen, svoboden narod. Iz nasprotnikov nasilniških oblasti smo postali sodelavci ljudske o-blasti. Toliko junaških »il je zastavi! slovenski narod v osvobodilni bčrbi. da bo ostal za dolgo neusahljiv vir umetniškega poleta in zagona. Danes gre predvsem za pretvoritev razredne družbe v brezrazredno družbo in tu bo pri izgradnji novih oblik Svobodnega življenja pri skupnih naporih uspešno popri,jemal tudi tvorec naše lepe besede. Po vsaki revolucionarni dobi zavlada za nekaj časa večji ali manjši kaos. Pri nas je ta zmeda in neuravnoteženost razmeroma jako majhna. Počasi bodo priplaval' na vrh posamezni usmerjevalci poti, ki bado na veliko zajemali in obvladovali valove pred seboj ter potegnili za seboj še vso ostakf vojsko sobojevnikov.* Lojz Kraigher je še danes ves mladeniški in poln ustvarjalnega poleta. Piše in predeluje novele, ki jih je napisal zadnje desetletje in ki obravnavajo dobo nekaj let pred vojno in čas okupacije. Pripravlja pa tudi drugo, popravljeno izdajo Kontrolorja Škrobarja, saj bo šele danes lahko odkrito povedal to. česar včasih ni mogel. Z veseljem oričakujemo njegovo knjigo novel in Kontrolorja Škorbarja, pisatelju pa želimo še mnogo srečnih in ustvarjalnih let.* Tako sem bil zapisal pred natanko tridesetimi leti in se pod intervju podpisal samo s tedanjimi inicialkami — nv. S polnim imenom in priimkom se pod svoj prvi intervju nisem podpisal, ker sem bil šele na začetku svoje novinarske poti. Kasneje sem prebral njegov po-stumni, 1500 strani obsežen opus o prijatelju Cankarju, pričevanje, ki je vsekakor edinstveno v naši književnosti. Pa tudi s prebiranjem njegovih del sem prišel sčasoma .do..Ugp.toiIvČ),.da je bila doslej naša literarna zgodovina in kritika precej krivična do Kraigherjevega dela. Zdi se mi, da kritikom in zgodovinarjem nj bila všeč Kraigherjeva idejna, socialistična faktura kot tudi ne njegov materialistični, medicinskoznanstve-ni nazor in gledanje na žtrvljenje, ker sta bila tako v nasprotju s trar dicionalnim slovenskim pojmovanjem književnika in njegovega nazora. V Kraigherjevem delu namreč ni nikakršne romantične, simbolistične ali ne vem kakšne idilike, temveč surovo, odkrito in ne-potvorjeno življenje, zato nikakor ne moremo trditi zanj, da bi bil nekakšen sopotnik slovenske moderne, temveč samosvoj, originalen in enkraten pisatelj, To dokazuje današnji čas, ki je Kraigherjevo delo začel na novo vrednotiti in zato ni nič čudnega, če je Državna založba Slovenije začela z izdajo njegovega zbranega dela v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev takoj zatem, ko je zaključila s 30 zvezki izdajanje Cankarja, tega velikega prijatelja in sodobnika Lojza Kraigherja. DUŠAN ŽELJEZNOV PRED NEDAVNIM SO 0 TEM RAZPRAVLJALI V ŽENEVI Trans - Europe - Motorway naj poveže štiri morja Pobudo so dali Poljaki in Madžari, vendar je" ideja slara - Šef naerla italijanski strokovnjak - Rok je sicer prekratek, toda delo je treba začeti VARŠAVA, 22. - Ves svet, posebno še zahodni, bogati svet preživlja hudo recesijo. Izraz recesija pa je le blažji, izraz za krizo. Dejansko ves svet preživlja krizo, iz katere se ne vidi bližnja rešitev, kolikor ne bomo raznih nepotrebnih izdatkov preusmerili v bolj potrebne in rentabilne namene. Zato se na neki način zdi čudno, hkrati pa tudi logično', da se začenja ponovno govoriti o mastodontičnem mednarodnem načrtu, ki predvideva gradnjo avtomobilske ceste, ki naj bi povezala Baltsko s Sredozemskim morjem, vmes pa' bi bilo še več krakov, ki bi povezovali tudi Črno morje, Jadransko morje in razna vnesna središča. Načrt n'{ nov. O tem načrtu je bil govor že pred leti, celo desetletji. Cesta naj bi povezovala štiri morja, kot smo že rekli Baltsko, Črno, Jadransko in Egejsko morje. Hkrati bi naj cesta povezovala naslednja glavna mesta: ska v okviru Ekonomske komisije za Evropo ter programa Undp v okviru Združenih narodov. Ko so na pobudo Poljske in Madžarske pristale še druge zainteresirane države, so se. v določenih krogih nekoliko bolj žganili in poverili vodstvo nad vsem italijanskemu strokovnjaku inž. Santucciju, ki še je takoj lotil dela, seveda le v okviru programskih priprav. Pred nedavnim pa se je sestal že vrhunski odbor, ki je v Ženevi že odobril tehnične in programske dokumente, hkrati pa sklenil, da bo dosedanjo vlogo vrhunskega odbora spremenil v vodilni odbor, v vodilni organ, ki bo imel svoj stalni sedež v glavnem mestu Poljske, ki je prva začela bolj konkretno govoriti o velikem, rekli bi mastodontičnem načrtu. Samo še besedo dve o inženirju Santucciju ; Santucci je ’ predsednik italijanske družbe za avtomobilske ceste. Gre torej za strokovnjaka na tem področju in bo v Argentina Černe v Corsii Stadion V galeriji Corsia Stadion visijo oljnate podobe pred časom umrle tržaške slikarke Argentine Černe. O njenem slikarstvu je v katalogu za razstavo v galeriji »II Tribbio» tržaški slikar Edoardo Devetta zapisal, da za razumevanje tega slikarstva niso potrebne zamotane besede kritikov, ker nam zadostuje poznavanje preproste govorice narave. In da je to res, pričajo tudi sedanje slike, ki jih je za to razstavo izbral sam Devetta zato, da bi nam pokazal slikarkino ustvarjalnost, predvsem njeno pokrajinarstvo iz dobe, ko je/dolgo živela v Šva-niji in tudi drugod, vsekakor daleč od Trsta, in vendar je njenemu Trstu posvečena ena slika. Gre za olje z najznačilnejšim razgledom, s pogledom na miramar-ski grad preko grl jonskih skal. Poznavalec tržaškega slikarstva odkrije v teh slikah povezavo z ustvarjanjem starejšega rodu tržaških slikarjev, kar je tudi povsem razumljivo, ker se je Černetova šolala na industrijski šoli skupno z Dialmo Stultusom in drugimi mojstri iz te generacije. Loči pa jo od te za njena olja značilni nadih iz izkušeni francoske šole, ki si jih je pridobila v Parizu, kjer je prav tako razstavljala. Gre predvsem za sočne barvne gmote, ki jih zlasti v pokrajinah s parki razporeja v gostejših namazih. Tako se pred nami v večji ati manjši jasnosti vrstijo razgledi iz krajev, kot so Zamora, Valladolid, Salamavca, Madrid, pa tudi katedrale in trgi z množico ljudstva, ali pa tudi podeželsko življenje, kot na primer v sliki, ki prikazuje staro špansko mlalev žita, te katere odseva i( velikih kop snopov jarka zlata luč južnega sonca v kontrastu s temnobarvnim govedom. Med poicrajine so učinkovito razporejeni tydi mali ženski akti, naslikani z malone moško krepkimi potezami ter nekaj tihožitij, cvetja in podobnih podob, ki kažejo tudi to slikarkino ustvarjalno spretnost, vendar pa že z nekoliko modernejšimi prijemi. M. B. Varšavo, Prago, Dunaj, Budimpešto, Beogrhd, Sofijo, Bukure-što in Atene, na koncu pa tudi Carigrad, nekdanje glavno mesto Turčije, preden je Ataturk prenesel glavno mesto Rekli smo, da postaja ta načrt ponovno aktualen. Morda ob nepravem času. O tem načrtu, o tako imenovani transevropski magistrali Sever-Jug oziroma o Trans-Europe-Motorway, kot se uradno imenuje, so govorili tudi na nedavnem zasedanju v Ženevi, kjer sp se sestali zastopniki desetih držav, in sicer Poljske, Madžarske, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Italije, Jugoslavije, Romunije in Turčije. Načrt za Trans-Europe Motor-way je po dolgotrajnih prejšnjih razpravljanjih in odlašanjih nastal sredi leta 1975.' Pobudo za načrt sta dali Poljska in Madžar- okviru novega načrta prevzel vlogo generalnega koordinatorja za načrtovanje in izvajanje načrtov ceste, ki' bi morala biti dograjena že v letu 1980. Seveda je to praktično nemogoče, saj gre za skupno 10 tisoč km cest, od katerih odpade na Turčijo v Mali Aziji. 3929 km, toda v sami Evropi je okoli 6.000 km. Kakor nam kaže gornji črtež, se bo ta cesta začela v Gdansku na Baltiku, nato bo malone navpično sekala Poljsko vse do Varšave in od Varšave do Krakova, od koder se bo nadaljevala na Češkoslovaško, vse do Brna in do Bratislave. Od tod bo krajši krak proti zahodu nadaljeval do Dunaja, od Dunaja bo pqt vpdila proti Gradcu v Avstriji, iz Gradca bo pripeljala da Beljaka na Koroškem, od tod pa do Trsta. O tem kraku, pravzaprav o od- Pogovori o davkih OBRAČUN DAVKOV IN POPUSTOV Pretežni del prijavnega obrazca 740, bo kakor v preteklosti namenjen dohodkom. Zelo verjetno bodo v vseh okvirih ločene razpredelnice za dohodke moža in žene in mladoletnih otrok. Dohodke mladoletnih otrok bodo starši pripsali sebi v enakih razpolovljenih delih. Predzadnji okvir N) bo tudi v novem formularju obračunsko mesto, saj bo prav tam sam davkoplačevalec utegnil jn moral zaračunati dolgovano davščino. Ker se ogrodje davčnega obračuna ni bistveno spremenilo in so se menjale le postavke morebitnega dopustnega odtegovanja od dohodkov ter nekatere postavke davčnih popustov, bo obračunski postopek v okviru N) (če ga 'ne bodo drugače po menovali) v svojih potezah ostal tak, kakor je bil že lani in predlanskim Potrebne liodo tudi letos tri operacije: I. V prvem delu (ali I. sekciji okvira N) je potrebno nanizati dohodke, ki smo jih zaznamovali v okvirih od A) do L), zraven pa še morebtne davčne predujme. ki nam jih je dajalec dohodkov morda že odtegnil. Davčne, predujme (ritenuta d’acconto) bomo upoštevali, kot bomo videli, v III. sekciji okvira. II. Druga sekcija okvira N) je posvečena postavkam, ki jih lahko odbijemo od kosmatega obdavčljivega zneska, do katerega smo prišli s seštavanjem v I. sekriji Pravila, ki so v preteklih dveh letih urejevala zadevo, so doživela vrsto sprememb. Od dohodka odtegljivi stroški so o-stali po vrsti približno taki, kakršne smo poznali v preteklosti. Med temi je predvidena odteglji-vost ILOR, obresti, premije za življenjska in nezgodba zavarovanja, šolnine, pogrebnine, zdravstveni stroški itd. K zadevi se bomo pravočasno vrnili; tukaj naj omenimo le, da bodo že za lanske dohodke in sicer le do 3 milijonov lir odtegljive le obresti, ki se nanašajo na hipotekarna posoj la, medtem, ko je iste stroške pri dohodkih v letu 1974 in 1975 dohodninar lahko odtegoval brez omejitev. Vsekakor mora biti prijaviteljem jasna razlika med odtegljivimi stroški (oneri deduci-bili) in davčrimi popusti (detra-zioni d’imposla), ki bomo o njih govorili v naslednjem III. poglavju. Če sedaj odštejemo od kosmatega obdavčljivega 'dohodka, ki smo ga preračunali v I. sekciji, skupiček odtegljivih izdatkov, pridemo do čistega obdavčljivega zneska. In prav v tej sekciji bomo dolžni izvršiti glavno operacijo samoobdavčevanja. čisti obdavčljivi dohodek bomo podvrgli davku IRPEF po davčni lestvci, ki je letos malenkostno spremenjena v primerjavi s prejšnjo, ker se obdavčevanje z najnižjo alikvo-to 10 raztegne do 3 in ne več samo do 2 milij. lir dohodka. Seveda bo tudi letos v navodilih razpredelnica, ki nam bo olajšala to samoobdavčevalno opravilo. III. Največ novosti bo prinesla letos III. sekcija, pod rubriko »davčni odtegljaji* (detrazione d’ imposta). Vsi dohodninarji (mož in žena) imajo pravico, kot- v preteklosti, do osnovnega davčnega popusta v višini 36.000 lir. Za vsako osebo v breme, ki nima več kakor 960.000 lir letnega dohodka, so predvideni razni popusti, če eden od zakoncev ni lani presegel navedenega dohodka, bo drugi zakonec lahko za ženo ali za moža odračunal 72.000 lir davka. Oba zakonca bosta imela pravico do popustov za mladoletne in delane-sposobne otroke, če eden izmed staršev ni imel več kakor 960.000 dohodka, se popusti za drugega zakonca računajo v podvojeni meri. Odtegljaji za otroke od 1 do 8 znašajo 7, 15,- 25. 35. 65. 100, 150, 250 tisoč lir. Za ostale osebe v breme, sobivajoče starše in taste, znaša popust 12.000 lir. Vsi navedeni popusti .veljajo za vse davkoplačevalce brez izjeme. Delojemalci in upokojenci uživajo še naknadni popust 84.000 lir na izračunanem davku Prav tako si lahko odštejejo od davkov pavšalno 18.000 lir, če .v drugi sekciji niso eksponirali nobenih od dohodka odtegljivih bremen. Posebni popusti za vsakega otroka pri delovnih in pokojninskih do-hodninarjih (4.000 lir) so bili odpravljeni. Od novembra lani pa so priznali tem kategorijam začasni popust na davkih, ki bo odpadel s koncem letošnjega icta v iznosu 4.000' lir mesečno. Če seštejemo popuste, ki pri-tičejo vsakemu delavcu in upoko- jencu (36. 84, 18 tisoč), pridemo do najvišje meje dohodka 1.380.000 lir, ki ne narekuje obvezne prijave; prijava bi bila sicer brezpredmetna, ker bi bil tak dohodek obdavčljiv (kakor vsi dohodki do 3 milijonov lir) z 10 odst. to je z največ 1.380 000 lir. Za letos (vendar se bo pravilo upoštevalo šele s prijavo 1978), se bo omenjena meja povišala še za 24.000 lir zaradi priznavanja bencinskega popusta. Na koncu razpredelnice bomo dodali še vplačane in predujmo-vane davke, ki j'h lahko razberemo v prvi sekciji. Dokončni obračun dolgovanega davka, ki ga bomo morali takoj poravnati v izogib kazni 15 odst. in obresti (12 odst. na leto) bomo izračunali tako, da bomo od kosmatega davka, ki smo ga posneli iz II. sekcije, odšteli seštevek vseh popustov in morebitnih predujmnih davkov. Vsi na novo potrjeni popusti so bili praktično v veljavi že od L junija 1976. Vendar doslej niso upoštevali možnosti podvojenega popusta za ženo <72.000 namesto 36.000 lir) in za otroke. Prav zaradi tega bodo morali prizadeti (toda samo tisti, ki bodo dolžni predložiti b obrazec 101) morali zaprositi dajalca prejemkov, naj jim pri letošnjih popustih obračuna morebitne razlike. Kdor pa bo predložil obrazec 740, bo lahko na tem formularju sebi v prid popravil morebitne razlike za pravkar omenjene popuste. ST. OBLAK 12.30 13.30 14.00 17.(M) 18.35 18.40 18.50 19.20 19.45 20.00 20.40 SOBOTA, 23. APRILA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Check-up — oddaja o zdravstvu DNEVNIK Evrovizijski prenos konjskih dirk iz Rime Odpri se, sobota Izžrebanje loterije Nabožna oddaja Posebna oddaja iz parlamenta Hišica v preriji: Indijanec upornik Almanah in Vremenska slika DNEVNIK BAMBOLE, NON C'E’ UNA LIRA Preteklo soboto se je začel novi program z gornjim naslovom, ki spominja na italijanski revijski program. Na vrsto pridejo lahki programi od leta 1935 pa do leta 1980. Kot smo že zadnjič rekli, bo na sporedu šest takšnih lažjih sobotnih večerov. V nocojšnji oddaji pridejo na vrsto značilnosti tistega revijskega programa, ki se ga spominjajo predvsem ljudje srednje in starejše generacije, saj pridemo v dobo -Lili Marlene, ki j° bodo oživili v treh različnih verzijah. Nastopila bo Biagini z njo nastopajo še De S ca in Maštellpni. Na programu bodo tudi razne ekzotične skladbe, ki so bile v tisti dobi zelo V navadi. Posebna oddaja DNEVNIKA 1 Ob zaključku Filmske premiere, DNEVNIK in Vremenska sliko Drugi kanal Alfred Hitchcock predstavlja: PRIMERNO ZDRAVILO Dnevnik 2 - OB 13. URI Pogovor z novinarji ■ Odprla šola Ponovno na ekranu: Več risanih filmov . , SUPER MIX 1800 sekund glasbe za mlade Oddaja posreduje najnovejše novosti s področja plošč in to v svetovnih merilih, oziroma dimenzijah. Danes pridejo na vrsto dela od Procol Harum izpred desetih let, do Suzy Quatro, R°" berta O’ Sullivana in drugih. Izžrebanje loterije Športna sobota in Vremenska slika Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO A. P. Čehov: MOJE ŽIVLJENJE Danes pride na vrsto prvo nadaljevanje priredbe romana An-tona Pavloviča Čehova. Delo so posneli v moskovskem sludij0 Mosfilm in igrajo v njem sovjetski umetniki. Misail je sin znanega arhitekta ruskega podeželskega mesteca. Nikakor se ne more vključiti v ambient, ki mu ga vsiljuje oče-Zato izgubi službo. To pa razjezi očeta. In tudi njegova sestra Kleopatra trpi zaradi razmer zato mu najde novo za posl it«v pri železnici. Drevi Rudy: * L’AQU^A NERA, film z Rodolfom Valentinom Ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.15 K. Grabeljšek: Moje akcije 8.30 ' Trije pujski — iz cikla V znamenju dvojčkov 8.45 A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH Narava —Japonske, serijski film Kidričevi nagrajenci P. Heriat: BOUSSARDELOVI KRONIKA STERIJINEGA POZORJA 15.40 Nogomet: CRVENA ZVEZDA — BOtlAC, prenos 17.30 Spekter, zanimivosti 17.40 Obzornik 17.35„. Vclikj i» 19.30 DNEVNIK r. . ... 19,50 Tedenski-zunanjepolitični komentar Šanson po naše, zabavna oddaja UJETNIK IZ ALTONE, film DNEVNIK Pogovor z gledalci 21.45 12.30 13.00 13.30 14.(K) 17.00 18.30 19.10 19.15 19.45 20.40 21.45 9.20 10.05 10.35 11.25 seku, ki teče po Italiji, se že dolgo govori in so načrti že pripravljeni, del ceste pa je že dokončan. V treh letih, kolikor nas loči od leta 1980, pa se dela ne bodo mogla končati, pa čeprav gre le za 96 km. Toda vrnimo se spet v Bratislavo, od koder vodi vzhodni krak vse do Budimpešte. *'u se cesta ponovno razcepi in i„di en krak proti zahodu, tako da mimo Ba-latona pri Lendavi preide na jugoslovansko stran in vodi mimo Zagreba do Reke. Z druge strani pa z nadaljnjim krakom vodi iz Budimpešte proti jugovzhodu vse do Szegeda, od tod na Subotico, Osijek, Sarajevo in dalje do Ploč na Jadranu. Od Subotice pa vodi drugi krak proti jugovzhodu v Beograd in Niš. V Nišu se cesta spet razcepi na dva kraka. Eden vodi proti Skopju in po dolini Vardarja v Solun, torej v Egejsko morje in od tod nadaljuje do Larise, od koder se razcepi zahodni kl;ak do Igoumenitsa, proti jugovzhodu pa do grškega glavnega mesta. Vrnimo se spet v Niš, od koder se je en krak odcepil proti jugu, proti Grčiji. Iz Niša pa vodi en krat. proti jugovzhodu v smeri So fije, iz Sofije pa se cesta nadaljuje do Carigrada, nekdanjega glavnega mesta Turčije. Tu »preskoči* cesta Dardanele in se po Turčiji nadaljuje dalje čez vso malo Azijo, tako da imamo od Carigrada čez Turčijo vse do I-raka in še čez nadaljnjih skoraj '4.000 km poti. Ponovno se bomo morali vrniti nekoliko nazaj, vse do madžarskega križišča Szeged, kjer se odcepi, romunski krak, ki vodi skozi vso Romunijo do Bukarešte, od romunskega glavnega mesta pa se cesta nadaljuje še vse do Konstance, do Črnega morja. Kakor smo videli, je veliko krakov, veliko kilometrov, veliko načrtov, ki naj bi bili izpeljani v kratkem času. Nemogoče bi bilo pričakovati, da bi se vse to o-pravilo do leta 1980, pa čeprav je res, da so nekateri deli tega velikanskega načrta že izpeljani. Toda neglede na to, da bo potrebno počakati tudi kako leto več, drži, da so se celotnega načrta lotili zares in da bo torej načrt tudi izpeljan. Hkrati pa bo prav ta načrt omogočil še širšo povezavo, in sicer povezavo z omrežjem avtomobilskih cest zahodne Evrope in ta preko Dunaja, Gradca, Beljaka--in -Vidma, ali pa morda tudi z novimi povezavami z Zahodom, ki bi se začele pri Brnu. K temu dodajmo še naslednjo «malenkost». Iz poljskega pristanišča Gdansk, ki je Hitlerju služilo za eno izmed pretvez za napad na Poljsko, vodi sedaj »most*, konkretno trajekt preko Baltika v smeri Finske, torej Helsinkov in Stockholma. Poljaki pa imajo v nekoliko daljšem načrtu še drugačno rešitev, da bi namreč Varšavo povezali z Vilno, nato Rigo in Talinom vse do finske tneje in Helsinkov. Seveda so to daljnosežni načrti, ki pa niso več poljska zadeva, pač pa stvar Sovjetske zveze. Omenili smo že Carigrad in na-dajjevanje te. ceste skozi Turčijo. Evropa bi bila tako povezana z Bližnjim vzhodom, preko njega pa po tako imenovani transazijski magistrali z Daljnim vzhodom. Od kod nenadoma tolikšna zavzetost za tako velike načrte? Baje je zagon ali spodbudo za gradnjo transevropske magistrale, posredno vsaj, dala lanskoletna helsinška konferenca, ki je zelo obširno razpravljala o stikih in povezavah med državami, o kroženju idej in tudi ljudi. Morda bodo tudi v Beogradu, kjer se bodo v kratkem sestali za nadaljevanje helsinške konference, ali točneje za preverjanje rezultatov te konference, še kaj rekli o tem. Toda to že na spada v okvir prikaza tega mastodontičnega načrta, za katerega sicer ne moremo reči, da bo tako kmalu izpeljan, ki pa bo imel velikanski vpliv na vse področje, ko bo postal resničnost. v Že nekajkrat smo omenili, da je rok za tolikšen načrt prekratek. Nismo se pa pri tem vprašali, kdo bo dal za to denar. Če smo v začetku rekli, da je v dobi krize tolikšen načrt tvegan in protisloven, je tudi res, da so tovrstne naložbe rentabilne, pa čeprav v nekoliko daljšem roku, Vrh tega nagel razvoj gospodarstva zahteva tudi ustrezne komunikacije, ki jih omogočajo le takšne ceste. Ker so se za načrt začeli zanimati tudi v samih Združenih narodih, pa čeprav le v evropski gospodarski komisiji te organizacije, je povsem možno, da v bogatem svetu ne bo pomišljanj, če bodo potrebna večja posojila. un ■ ti nrt ■■ mm m ■•tulil IHII n.............................imimimmmmmmmmmmmm mminimi*"l,<" 20.00 20.30 22.30 22.40 15.40 19.30 20.35 21.25 21.55 17.45 19.30 20.30 22.25 18.10 18.30 18.55 20.00 20.15 21.00 Koper — barvna Nogomet: CRVENA ZVEZDA - BOKAL Otroški količek Poslednji Mohikanec, prvi del O NASILJU, dokumentarna oddaja Milan v negativu, celovečerni film Zagreb Najlepša pesem DNEVNIK ZGOGOM, COLUMBUS, film Sneguljčica in sedem palčkov, zabavnoglasbena od-^ja Švicarska barvna TV Glasbeni program za mladino TV film: «IL VECCHIO TREUNGHIE* Napoved programa za prihodnje dni Glasbeni trenutek: CHOPINOVA BALADA OP. oA Risani filmi MAROC 7, film TRST A 7.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Tjavdan; 9.30 Pojdimo se glasbo; 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 1Ž.00 Glasba po željah; 13.15 Kult. beležnica; 14.05 Dobri vojak Švejk nadaljevanka; 14.30 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 »Nastanek Kostanjevice*, radijska igra; lb.45 Vera in čas. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.35 Plošče10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba "ui nasveti; 11.45 Moda in glasba; 12.10 Glasba po željah; 14.00 O narečjih; 14.35 Plošča tedna; 15.30 Casadei; 16.45 Gledališki utrinek; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Pri morski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Glasbeni vveekend; 20.00 Plesna glasba. RADIO 1 banje loterije; 17.20 Pogovori * starši; 18.30 Dvanajst not, najsi znakov; 2U.0U ' «Donian‘ , quesf,’ora», radijska prireoD ' 20.35 Opera v treh dejanjih; 24' Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, *3', 19,00 Poročila; 5.15 Danes za v» ; 5.30 Jutranja kronika; 6.20 . kreacija; 6.50 Dobro jutro, ij ci!; 7.20 Beseda na dan dan; 8.08 Glasbena matineja; jv t Pionirski tednik; 9.35 Mla®^; u,„, 1« Godala v ritmu; 12.30 Kmet'lf,i poje; 10.45 Turistični nafk1'^ 11.03 Sedem dni na radiu; nasveti; 12.40 Domači 14.05 Kaj vam glasba p!'iP° duje; 14.25 S pesmijo in be. p po Jugoslaviji; 15.00 Dog(>dk> ; odmevi; 15.45 S knjižnega 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 kino; 18.45 Ansambel ~— , Singidunum; 18.35 Lahko P(>c’tlw. troci!; 18.45 Ansambel Žnidar p 20.00 Radijski radar; 21-99 razvedrilo; 21.30 23.00 Oddaja -jo 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 18.00, naše izseljence; 00.05 S P eS!L(r 18.00 Poročila; 6.00, 7.30 Pogovo- in plesom v novi teden; 00.30 ^ ri s poslušalci; 8.50 Glasbeni za- ki iz naših krajev; 1.03 Vaš * ; piski; 9.00 in 10,35 Vi in jaz; 2.03 Od menueta do burlesk, jfl 12.10 Drugi zvok; 13.30 Shovv Down; 3.03 Glasbena skrinja; 4.04' 15.05 Ob koncu tedna; 17.15 Izžre- S popevkami v novi dan. * . OVEN (od 21,3. do 20.4.) Dan je primeren za kovanje novih i dej. Bodite bolj taktni do ljubljene osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločite se za tisto pot, ki vas bo najhitreje pripeljala do cilja. Na čustvenem področju nobenih novosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Uspešen dan za tiste, ki se ukvarjajo s'preciznimi deli. Ne zidajte gradov v oblakih. RAK (od 22 6. do 22.7.) Posveti te se delu, a pri tem ne pretiravajte. Dovolj ste bistroumni, da bi rešili neko vprašanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vzdušje bo polno napetosti. Ogibajte se Horoskop pogovorom in spopadom. V ljubezni več previdnosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bodite v strahu, če se stvari ne razvijajo najbolje. Prehodne nevšečnosti in skrbi. TEHTNICA (od 23:9. do 22.10.) Danes bo sreča na vaši strani. Manjši neuspeh čustvenega zna-* ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Na noben način ne prepustite svojih denarnih poslov v roke drugih. Ne podcenjujte dobrih nasvetov. / -jn \1-^ STRELEC (od 22.11. .do Posvetite se poslom, ki VfgB gotavljajo uspeh. Prisluhni(e su srca. , j,) KOZOROG (od 21.12. do ^ Polni boste najrazličnejših lol| Dosegli boste največ, kar Je ‘^jil1 moč doseči. Uspešno boste svoja notranja protislovja- p-VODNAR (od 21.1. do'19-^Lv-gibajte se preveč drznih Pot*v*ji<’ S sprejetjem neke od’očitveJanje- - ... .......... r*t bo uspelo rešiti važno vpi RIBI (od 22.2. do 20.3.) boste velikega čustvenega “5 ooste vciiKeRa čustvene«.«* ščenja. Zaradi vaše široko^, bu primerno rešen neki spt>r' / Novinarska okrogla miza o evropski varnosti in sodelovanju Za nas je socializem sinonim svobode V naših razmerah poskušamo preseči omejenosti tako enostrankarskega kot večstrankarskega sistema Kako se uresničuje helsinška sklepna listina, na katerih področjih bi jo bilo mogoče dopolniti, kako bi se dalo pospešiti razvoj varnostf~in sodelovanja v*Evropi in kako bi k teinu lahko prispevala sredstva obveščanja — to so osnovne teme, o katerih bodo debatirali novinarji iz držav, udeleženk helsinške konference, na ofi.ro-gli^mizi, ki bo v ponedeljek in torek v Beogradu. Uvodni govor na tem srečanju, ki ga organizira Zveza novinarjev Jugoslavije, bo imel predsednik zveze Mitja Gorjup in danes objavljamo nekatere najbolj značilne izvlečke iz tega razmišljanja. Odkar je 35 šefov držav in vlad Evrope, ZDA in Kanade v Helsinkih julija 1975 podpisalo helsinško« sklepno listino, nihajo ocene' o vrednosti tega dokumenta .konference o varnosti in sodelovanju v Evropi med podcenjeva njem apriori in pretiranimi pričakova nji. Oboje je enako neutemeljeno. Konferenca je rezultat in hkrati sestavni del popuščanja napetosti in normalizacije — če to tako imenujemo — odnosov med velikima silama in voja ško političnima blokoma, procesa, ki ga moramo samega po sebi oceniti za pozitivnega, čeprav temelji na negativnem izhodišču nadvlade velesil in razdeljene Evrope. Prav zato, ker je konferenca potekala kot funkcija procesa popuščanja med blokoma, kažejo njeni rezultati, kakor so zapisani v sklepni listini (a še bolj v uresničevanju po njej), tudi vse slabosti, protislovja in omejitve tega procesa. Enaindvajset mesecev, ki so minili od konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, je morda- prekratek čas, da bi se v medevropskih odnosih uresničevale globlje spremembe in da bi lahko celovito ocenili zgodovinski pomen in posledice sklepne listine Hkrati pa tudi v tem, posthelsinškem obdobju, še zmeraj obstajajo v Evropi in na svetu tiste osnovne tendence, zaradi katerih je bila konferenca sklicana: odnosi med velesilama in blokoma, oboroževalna tekma, problemi razvoja, zlasti mednarodna gospodarska vprašanja, proces dekolonizacije, itd. Tem trajnim faktorjem se pridružujejo še novi dogodki, ki posredno ali nepo sredno vplivajo na uresničevanje oziroma neuresničevanje sklepne listine: zmeraj globlja kriza blokovske koncepcije popuščanja napetosti, ki je povzročila zastoj v sporazumevanju in celo zaostrila konfrontacijo na ne-, katerih področjih, vplivala pa je tudi •na notranje«odnose v blokih težnje po oslabitvi mednarodnega konteksta konference o varnosti in sodelovanju v Ev ropi, negativen odnos razvitih evrop, skih držav do potreb nerazvitih, težnje po okrepitvi blokovskih struktur, razvoj v južni Evropi, pa tudi drugod na zahodu, pojav evrokomunizma na eni in protestništva na drugi strani. Evropa torej še zmeraj ni enoten politični, ideološki in ekonomski prostor in subjekti Evrope še zmeraj ni majo enotne predstave o tm, kakšno Evropo si želijo. To je očitno.- Toda,. * Kf (U>tV> Kff /RflR.V ftft, fH če subjekti Evrope še ne vedo natanko, kakšno drugačno Evropo si želijo, gotovo vedo, kakšne nočejo več. Zato priložnosti, ki jo predstavlja s trudom ustvarjena sklepna listina KVSE res ne smemo izpustiti iz rok. Evropa, nekoč prizorišče najhujših trenj nasprotujočih si koalicij, se Je v celoti vključila v iskanje poti k čim trdnejši varnosti in sodelovanju. Druge alternative nimamo. Spričo čedalje večjih tehničnih možnosti, kakor tudi vse širšega pretoka informacij, dobiva novinarsko delo vse močnejši vpliv na javno mnenje, hkra ti pa dobiva javno mnenje tudi vse močnejši vpliv na politične odločitve Tisk lahko torej s svojo močjo po mfembno prispeva k demokratizaciji sprejemanja političnih odločitev kakor tudi k demokratizaciji mednarodnih odnosov. Prav zato pa se tudi krepijo težnje po manipuliranju informacij, k čemur težijo na eni strani tisti krogi, ki nasprotujejo demokratizaciji politike, ali pa skupine pritiska bodisi v okviru oblasti ali zunaj nje. ki poskušajo uveljaviti svoja stališča Novinarsko delo torej poteka v ozračju večje moči in hkrati večje odgovornosti, na drugi strani pa v vse bolj zapletenem političnem kontekstu, kar navaja k sklepu, da je v interesu novinarjev kot pomembnih nosilcev javne besede, da se sporazumevajo o določenih skupnih načelih in ta načela spoštujejo — to terja od njih odgovornost pred lav nim mnenjem. Vse to se je pokazalo že v obdobju priprav na helsinško konferenco, še bolj pa v obdobju po njej. Sredstva obveščanja so resda v času po KVSE bistveno prispevala rib samo k seznanjanju z vsebino in in-tencijami sklepne listine, ampak tudi k ustvarjanju tistega, kar imenujemo »helsinški duh«, se pravi k temu, da se je v zadnjih letih v evropski javno sti trdno zakoreninilo spoznanje o pomenu evropske varnosti in sodelovanja in skleone listine KVSE tako za odno se med državami kakor tudi za pnsa meznike. Toda ne vedno in ne vedno dosledno. Predvsem neposredno, po .konferenci je bilo javno imnenje pre- v/.ttnv '• tirano usmerjeno v iskanje odgovora, kdo je v Helsinkih več dobil, kdo več izgubil. Dobila, oziroma izgubila, naj bi seveda oba bloka. In tako smo bili eni priče, drugi pa na žalost soustvarjalci paradoksa, da so helsinški napori ki so v svojem globokem bistvu proti blokovski, v javnem mnenju pogosto izzveneli predvsem kot blokovsko konkurenčni in konfrontirajoči. Dejstvo pa je, da je evropsko sodelovanje celovit koncept, v katerem so enako pomembne vse komponente. Pomembna naloga tiska, RTV in infor macijskih sredstev sploh bi bila zdaj, da ustvarja tako ozračje, da se bo utr jevalo v evropski javnosti prepričanje, da je za vzpostavitev novih odnosov v Evropi treba zagotoviti ne samo osnovne človekove pravice in svoboščine ter svoboden pretok ljudi in informacij, ampak tudi čim širše in enakopravnej še gospodarsko sodelovanje, predvsem pa zmanjšanje napetosti, ki io ustvarja oboroževalna tekma. S tem bi ustvarili ozračje, v katerem bi bilo laže uveljaviti težnje po pozitivnih premikih na področju var nosti in sodelovanja, kjer so bili s hel sinško listino storjeni šele prvi koraki. V celoti vzeto, bi sredstva obveščanja nedvomno opravila pomembno delo, če • bi približala problematiko, ki jo je obravnavala KVSE in ki jo bo obravnaval tudi bližnji beograjski sestanek, navadnemu človeku s poudarja njem in popularizacijo tistih vidikov sodelovanja, ki so najbližji posamezni kom. Hkrati pa bi moralo izkoristiti tako vzbujeno zanimanje za to, da bi postavila v žarišče tudi tiste globalne probleme, brez katerih si hitrejšega napredka v' ustvarjanju nove kvalitete evropskih odnosov ni mogoče zami Sijati kakor tudi za opozarjanje na tiste aspekte gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja, ki so manj znani in tudi dobivajo manj publicitete. Ena od osnovnih zahtev sedanjega trenutka je ne samo pregledati, kaj je bilo stqrjenega doslej, marveč tudi in morda predvsem dati nov impulz sodelovanju tam, kjer je to najbolj po trebno in mogoče, ter tako zagotoviti kontinuiteto procesa, ki se je v fjte} sinkih, kot »mo že ugotovili, šele začel. S tem bi tudi preprečili, da bi polemike o spornih vprašanjih zavrle celoten proces. Čeprav so namreč posamezna sporna vprašanja pomembna, pa ven darle nobeno izmed njih ne more od tehtati celote. Tako obravnavanje pro blematike v duhu tolerance glede spor nih vprašanj ter iskanja stičnih točk in novih možnosti sodelovanja je ča sten izziv evropskemu novinarstvu. Evidentno je, da miru in varnosti v Evropi ne moremo imeti za zgolj evropsko zadevo. Za evrocentrizem praktično ni več prostora. Vse nostalgije v tem smislu ne bi bile samo anahronistične, bile bi predvsem nerealne In tako kot so vse helsinške košarice nedeljiva celota, saj le vse skupaj resnično lahko predstavljajo vizijo in realnost novih odnosov na stari celini, tako tudi miru in sodelovanja v Evro pi ni mogoče graditi trajno če zane marimo resnico, da sta mir in varnost danes nedeljiva tudi geografsko. Za skrbljujoče je namreč dejstvo, ki ga lahko zasledimo vsak dan v mednarodnih odnosih in po katerem naj bi helsinški duh veljal le za nas tako imenovano evropsko-ameriško civilizacijo, medtem ko naj bi za politiko teh »civiliziranih dežel« veljala v Afriki, La tinski Ameriki drugačna merila, in to predvsem merila moči in na žalost še vedno prisotnega izkoriščanja vseh oblik in vseh kategorij. Ob vseh teh, po mojem temeljnih izhodiščih, pa obstajajo za novinarje še posebej aktualna tista vprašanja iz helsinške listine, ki govore o našem novinarskem deju v širšem in ožjem pomenu besede. Poglavje o informacijah vsebuje dokaj čisto izpisana priporočila za olajšavo novinarskega dela Mislim, da mi jih ni treba navajati in extenso Nekaj tega je bilo v dvajsetih mesecih po podpisu sklepne listine že uresni čenega in ne dvomim, da je mogoče doseči še več, kajti konec koncev ta priporočila ne vsebujejo nič takšne ga, česar ne bi bilo mogoče uresničiti Jugoslovanske izkušnje pri tem so ta ko-pozitivne, da jih tudi posamezni poskusi zlorab ne morejo razvrednotiti. Vendar je zadnji čas še bolj kot ta določila vrgel v ospredje temo o človekovih svoboščinah na sploh Polemike okrog človekovih svoboščin — zgodo vinsae pridobitve, ki je neločljiva sestavina celovitega dokumenta sklepne listine — so bolj zapletene m bolj dolgoročne, kot bi lahko sklepali le po akcijah taktične narave, vezanih na uresničevanje sklepne listine in še posebej na beograjski sestanek. Vse bolj se namreč razkriva, da ta disputacija ni predvsem ideološka, temveč je največkrat samo konica ledene gore, novih oblik blokovskega merjenja sil, tako kot je bilo to že v ženevski fazi pogajanj. Očitno je, da bodo te razprave naj brž še dolgo spremljale uresničevanje helsinških sklepov Poskusom ideolo škega prodora ene strani, ki zlorablja načelo . svobodnega kroženja ljudi in idej, se namreč zoperstavlja druga stran, z enako močno ideološko kon solidacijo svoje skupine O koristnosti takšne metode za eno in za drugo stran, zlasti pa za uveljavljanje človekovih'pravic, je mogoče resno dvomiti Eno pa je treba povedati: sedmo načelo, ravno tako kot določila iz »tretje košare«, so integralni del sklepne listine in ni se jim mogoče izogniti, pa tudi selektivnost in restrikcije na tem področju imajo določene meje, ki jih n; mogoče prekoračiti. Polemike o človekovih pravicah — pa naj jih kdor že hoče označi kakorkoli — so poskušale prepričati evropsko javno mnenje, da sta glavna nevarnost. za človekove svoboščine na sploh predvsem socializem oziroma komunizem kot sistem. Ni mi treba posebej dokazovati nesmiselnosti takšne propagande, njena ideološka politična in blokovna vsebina pa je tako in tako dovolj očitna. Za nas Jugoslovane je socializem sinonim človekove usode, socializma brez človekovih svoboščin ni in ne more biti. Toda človekove svoboščine razumljivo niso duhovna kategorija, ki bi bila vedno abstraktno enaka v vseh deželah, v vseh družbenih sistemih, v vseh časih Na človekove svobode moramo zato nujno gledati v danem družbeno ekonomskem kontekstu vsake države posebej in seveda dialektično | tudi v kontekstu določil deklaracije združenih narodov o človekovih pravicah in helsinških sklepov. In čeprav so človekove svobode kot vizija in cilj nesporno umverzal ne, je tudi očitno, da jih realiziramo lahko le v vsaki konkretni družbi posebej in da je vsako izločevanje človekovih svoboščin iz sistemskih in ideoloških temeljev posameznih evropskih držav nujno v nasprotju s helsinškim duhom in določili. Malokje smo novinarji taka izpostavljeni kot prav pri tej temi. Politični realizem in modrost smisel za zgodovinsko dialektiko in odgovornost pred sedanjostjo in bodočnostjo, morajo nujno pretehtati ideološko eksklu zivnost in bojevitost ter blokovsko zaprtost, ob vsem spoštovanju sicer zna nih in razumljivih ideološko politič nih razlik, ki med nami obstoje in z njimi čisto preprosto moramo računa ti. Današnja Jugoslavija, takšna kakršna je, ne more in tudi noče spregledati objektivnih trajnih družberjih proce sov, iz katerih izhaja zdaj bolj, zdaj manj burno dogajanje sedanjosti, saj vplivajo na njen notranji razvoj in po gojujejo iz tega razvoja njeno zunanjo politiko. Iz objektivnih družbenih danosti se je v skladu s hotenji in potrebami naših narodov in narodnosti izobliko vala socialistična, samoupravna neod visna in neuvrščena Jugoslavija, origi nalna, avtohtona družbena skupnost. Ker je spričo teh specifičnih last nosti ni mogoče v celoti prikriti z nobenim od obstoječih družbeno politič-' nih in gospodarskih rastrov, tudi nobena od obeh blokovskih izključnosti ne more najti v jugoslovanski ureditvi in iz nje izhajajoči zunanji politiki vseh tistih lastnosti, ki jih smatra tudi za svoje. V dejstvu, da si te družbe nihče ne more prisvajati, ker trmasto vztraja pri svoji usmeritvi, pa tudi v dražlji vem dejstvu, da vsebuje poleg čisto originalnih rešitev toliko elementov, ki jih ta ali ona stran smatra za sorodne, nobena pa ne na.ide vseh. ki se ji zdijo potrebne, lahko iščemo tudi vzroke nekaterih kritik našega sistema in občasnih pritiskov nanj. Žeja po svobodi je v našem človeku že zaradi zgodovine globoko zakoreninjena in celovito pojmovana: ne trpi osebnega ustrahovanja in dokazal je, da se zna učinkovito upreti tudi kolektivnemu, množičnemu ustrahovanju, vseeno, čfe je ustrahovplec domačin ali tujec. V naših razmerah poskušamo preseči omejenosti in enostranosti tako enostrankarskega kot večstrankarskega sistema z interesnim pluralizmom. Pa litični pluralizem omejuje namreč po našem mnenju človeka na abstraktno politično formulo, njegovi resnični življenjski interesi pa so omejeni z neenakopravnimi družbenoekonomskimi odnosi. V naši družbi imajo pravico do samoupravljanja vsi interesi oziroma vse skupnosti človekovih interesov. Samoupravljanje namreč ne prenaša monopolov. ne ideoloških ne političnih, ng ekonomskih, ne finančnih. Zato smo torej prepričani, da je interesni pluralizem močnejši, progresivne j ši faktor družbenega razvoja in razreševanja družbenih protislovij. Nacionalna vprašanja v SR Sloveniji Ne manjšini, temveč narodnosti ' . ■ A . - ' , : Razvoj pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti V Sloveniji živi 3001 pripadnik italijanske^in 9785~pripadnikov madžar-ske narodnosti. Ta podatek, ki smo ga našli v zadnjem popisu prebivalstva (iz letčTI¥71), pa je za nas komaj kaf več koTle mrtva statistična številka. Naša socialistična skupnost zagotavlja narodnostim enakopraven položaj in sodelovanje v naši skupnosti, popoln gospodarski, družbeni, jezikovni in kulturni razvoj, ki ni bil nikoli odvisen od mednarodnih razmer ali odnosov naše države s sosedi, pred-us'”/i pa mu ni botrovala številčnost katerekoli narodnosti. Politika, s katero ne ' skušamo narodnosti le ščititi, • temveč jim vse bolj omogočati in zagotavljati razvoj, potemtakem sploh ni odvisna jd števila pripadnikov te ali one narodnosti. Zagotavljanja pravic in enakopravnosti narodnosti smo se torej lotili z druge plati, kot so se je~— kljub obveznostim iz državne pogodbe — lotili v Avstriji, Jcjer pra- -vicam slovenske in hrvaške manjšine botruje Weyii(Tnjunih pripadnikov. Ko govorimo o narodnosti, je predvsem pomembno omeniti, da ima vsak delovni človek in občan naše socialistične skupnosti enak položaj v družbi, kjer dela in živi, pri ustvarjanju in delitvi dohodka, odločanju v delegatskem sistemu ipd. Potemtakem je povsem logično, da ni — in ne more biti — tudi nobenih razlik v položaju narodov in narodnosti, kar je.izraženo tudi v ustavnih načelih. Spričo takega reševanja nacionalnega vprašanja, le-tega pojmujemo kot razredno vprašanje, saj gre za osvobajanje dela in človeka, ne more biti nobenega dvoma o iresničevanju politike nacionalne enakopravnosti. Naša družba se zaveda, da jr sožitje s pripadniki narodnosti, ki Avtohtono živijo skupaj z »večinskim« narodom, naše politično bogastvo in celo naša prednost. Načela popolne enakopravnosti narodnostnih manjšin so bila sprejeta že na samem začetku našega narodnoosvobodilnega boja. Osvojil jih je že Program OF slovenskega naroda in Potrdil AVNOJ v Jajcu. V prvi ustavi 1946. leta smo enakopravnost narodov in narodnos.i natančneje opredelili, izpopolnjevali m obogatili smo jih v ustavnih reformah, življenjska praksa složnejšega sožitja narodov in narodr nosti .pa je narekovala še temeljitejšo zagotovitev enakopravnosti in razvoja narodov in narodnosti, kar odseva v določilih ustave SFRJ in SRS iz 1974. leta. Izraz »manjšina« smo dosledno nadomestili z »narodnostjo«. S tem nismo iste reči le poimenovali z drugim imenom, temveč smo prikazali Kakovostno spremembo, ki, izpričpje, ua so vse narodnostne skupine ena Popravne z jugoslovanskimi narodi. % Pripadniki narodnosti so enakopravni v vseh oblikah družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, enakopravna sta njihov 'jezik in njihova kultura. Vsi imamo torej v rokah platno in škarje in vsi si režemo svoj vsakdanji kruh, svojo politiko,* svoje življenje. Kos, do katerega imamo pravico, pa je vedno enak vloženemu delu. In to velja za vse ljudi ngše skupnosti. Zato tudi ne moremo več govoriti o »večini« in »manjšini«. Naša družba si je neprestano prizadevala, da bi pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti tudi dejansko omogočila, da bi postali enakopravni člani naše skupnosti, pri tem pa ohranjali tudi svojo avtohtonost. Kljub vsemu pa še ne moremo zatrditi, da so opravljene že vse naloge in rešeni vsi problemi, kli nam jih nalagajo pri zagotavljanju enakopravnega položaja narodnosti tako zakonska določila kot — in še predvsem — naša socialistična zavest. Čeprav naše načelne ugotovitve veljajo, se vseeno ozrimo po nekaterih uspehih in tudi pomanjkljivostih pri uresničevanju politike nacionalne enakopravnosti. Najprej se ustavimo pri vzgojno-varstvenih ustanovah kjer poteka delo v jeziku narodnosti. V lendavski občini je ■ 8 dvojezičnih ustanov, ki jih obiskuje 348 otrok, v soboški občini pa sta dve ustanovi z 10 otroki. Mreža dvojezičnih vzgojno-varstvenih ustanov še ni zadosti razpredena, kljub temu pa že danes lahko vanjo zajamemo vse otroke v obeh občinah dve leti pred vstopom v šolo Zal Se ni urejeno vprašanje prispevkov staršev za stro ške in oskrbo otrok v dvojezičnih vzgojno-varstvenih ustanovah. Ta problem je pereč toliko bolj, ker gre za manj razvito pomursko območje. Znanje madžarščine vzgojiteljic in varuhinj je pomanjkljivo, vendar že pripravljajo jezikovno izpopolnjevanje. V treh obalnih občinah se je število otrok, ki so vključeni v vzgojno varstvene ustanove z italijanskim poukom, precej povečalo. V šestih usta novah je 99 otrok vključenih v pred šolsko varstvo. Kljub temu stanje še ni zadovoljivo. Ker je otrok malo. imajo kombinirane oddelke, kar zlasti ovira pripravo otrok za šolo. Vendar so vsi otroci 'italijanske narodnosti vključeni v »malo šolo« ž italijanskim jezikom po skrajšanem programu. Ta ko kot v Pomurju tudi v treh obalnih občinah jezikovno znanje vzgojiteljic ne ustreza; zato bodo prihodnje šolsko leto pripravili dopolnilno šolanje za skupino absolventk italijanske gimnazije. v tem šolskem letu je na narod- nostno mešanem ozemlju občin Lendava in Murska Sobota 11 dvojezičnih osnovnih šol. Mreža osnovnih šol v lendavski občini je zadosti gosta, izpopolniti pa io bo treba v občini Murska Sobota. Dvojezične osnovne šole obiskuje skupno 1392 učencev in po 17-letnih izkušnjah o dvojezičnih šolah je moč zaključiti, da je pedagoško delo dobro. V osnovnih šolah z italijanskim poukom je učencev manj kot prejšnja leta, vendar pa narašča število otrok, vključenih v vzgojno-izobraževalne or ganizacije z italijanskim jezikom, zato lahko upamo, da se bo število učencev v osnovnih šolah ustalilo. Zdaj obi skuje osnovne šole z italijanskim jezikom 278 učencev. Kako pa je s srednjimi šolami? Na narodnostno mešanem ozemlju v Pomurju ni posebnih šol za pripadnike madžarske narodnosti Vendar dvojezična organiziranost osnovnega šolstva omogoča vsem pripadnikom madžarske skupnosti, da se vključijo v katerokoli srednje šolo. Da pa bi učenci slovenske narodnosti- napre dovali tudi v znanju madžarščine, pripadniki madžarske manjšine pa imeli možnosti za razvoj materinega jezika in ohranitev kulturne identitete, so v tem šolskem letu uvedli v vse srednje pomurske šole v prvi letnik pouk madžarskega jezika, za učence madžarske narodnosti in za vse učence, ki se bodo zaposlili na narodnostno mešanem območju. Pripadniki italijanske narodnosti imajo dve gimnaziji, ekonomsko šolo in poklicno šolo za kovinarje ter šivilje. Vse te šole pa se zaradi majhnega števila dijakov (v koprski italijanski gimnaziji je 30 dijakov, v piranski 33, v izolski ekonomski šoli 62, kovinarski šoli v Izoli 28 in šiviljski šoli v Izoli 6 dijakov) srečujejo tako z materialnimi kot organizacijskimi težavami. Zato je na področju srednjega šolstva ena temeljnih nalog zagotoviti čimbolj raznolike možnosti za izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti. Študenti, pripadniki narodnosti, se ob študiju srečujejo z večjimi težavami kot drugi študentje, predvsem zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine. Zato Je treba tem pripadnikom posvetiti posebno pozornost, jim zagotoviti mentorstvo, štipendije in prostor v študentskih domovih, izkoristiti pa tudi možnosti za izpopolnjevanje na nekaterih univerzah v Italiji oziroma na Madžarskem. Kulturna dejavnost italijanske in madžarske narodnosti v naši republiki je ena temeljnih sestavin skupnega programa kulturnega razvoja in je sestavni del programov kulturnih sku- • pnosti na območjih, kjer pripadniki obeh narodnosti živijo, kukume skupnosti pa z združevanjem sredstev v okviru Kulturne skupnosti Slovenije omogočajo uresničevanje programov. Leta 1976 so bili odpravljeni skoraj' vsi probiemi, ki so izvirali iz neenotne ureditve finansiranja. Srednjeročni načrt kulturnega razvoja za našo republiko predvideva, da bo treba zagotoviti materialne možnosti za še celovitejši m uspešnejši kulturni razvoj narodnosti ter izvedbo celotnega programa, ki obsega dejavnost kulturna prosvetnih društev in organizacij, gledališča. glasbene prireditve, gostovanja, likovne razstave in odkup knjig. Narodnostni tisk je zadovoljiv, čeprav se še srečuje z nekaterimi težavami. Se vedno ni sistemsko rešeno finansiranje lista »Nepujsag« (Ljudske novice), čeprav se je naklada v zadnjih desetih ,etih skoraj potrojila in ta tednik zdaj prebira že vsak šesti član madžarske narodnosti, pripadniki italijanske narodnosti pa niso zadovoljni z distribucijo dnevnika »La voce del popolo« (Glas ljudstva). Na obali so pripadniki italijanske narodnosti zadovoljni tako s svojim radijskim kot televizijskim programom. v Pomurju pa ne, čeprav tudi tam pripravljajo izboljšave. Splošna informiranost narodnosti je dobra, le informacije v delegatskem sistemu zaostajajo, saj gradiva občinskih skupščin še vedno no prevajajo dosledno v jezik narodnosti^ Vsekakor bo treba v prihodnje posvetiti sredstvom obveščanj.« večjo družbeno skrb in podporo. Ustava in občinski statriti so kot eno posebnih pravic opredelili tudi enakopravnost - jezika narodnosti s slovenskim jezikom. Dvojezičnost mora biti na narodnostno mešanih območjih dosledno izvajana. Čeprav se ta načela iz leta v leto vse bolj uveljavljajo, so še nedoslednosti, ki so najj>ogosteje posledica pomanjkanja prevajalcev in jezikovnega neznanja uslužbencev javnih ustanov na narodnostno mešanem območju. Tako italijanski kot madžarski narodnosti so omogočeni tesni stiki z matično domovino ki so zelo pestri in različni. Plodno sodelovanje narodnosti z matičnim narodom hkrati tudi spodbuja bogatitev nacionalnega jezi- . ka in s tem ustvarja osnovo za kulturno delovanje. O teh in drugih problemih, ki smo jih le na kratko omenili, bodo spregovorili tudi delegati v zborih slovenske skupščine 28. aprila. Obravnavali bodo informacije o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji ter stališča, priporočila in sklepe o reševanju lete Prav s tema dokumentoma bodo ojačani temelji za reševanje problematike italijanske in madžarske narodna sti v naši republiki ter njunega razvoja. Tine GuzeJ IZBOR IZ DELA Pogovor o položaju narodnosti Letošnje srečanje bo 6. in 7. maja v Lendavi — Bogat program Lendava, 21. aprila — V Pomurju se zavzeto pripravljajo na drugo srečanje narodnosti Štirih dežel, Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije, ki bo šestega in sedmega maja v Lendavi. Ob pomoči republiške konference SZDL in komisije za naiodnostna vprašanja prire-puoliški skupščini, so organizatorji te pomembne manifestacije SIS za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v lendavski in soboški občini in komisija za narodnosti pri medobčinskem svetu SZDL za Pomurje. Gostitelji pričakujejo, da bo tudi drugo srečanje narodnosti uspelo tako kot lanskoletno v Sekiri na Koroškem. Na srečanje so povabili koro-šue Slovence iz Avstrije — zvezo slovenskih organizacij in narodni svet koroških Slovencev iz Celovca, slovensko go-podarsko zbornico iz Trsta poranske Slovence, potem Hrvate, k; živijo v Železni županiji m županiji Zala na Madžarskem, hrvaški akademski klub z Dunaja in hrvatsko kulturno društvo iz Železnega. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki SIS za prosveto m kulturo italijanske narodnosti občin Koper. Piran in Izola, povabljeni pa sta tudi zveza Madžarov na Hrvatskem in italijanska unija v tej republiki. Program drugega srečanja narodnosti je zelo bogat. Udeleženci se bodo seznanili s poslovanjem v slovenskem in madžarskem jeziku v občinskih upravnih in sodnih organih in s praktičnim poukom na dvojezični osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi. Pripravili bodo tudi delovni pogovor o položaju narodnosti v posameznih deželah. Izhodišča za razpravo bodo raz prave o narodnostni politiki, ki bodo končane 28. aprila v slovenski skupščini, potem osimski sporazumi v luči ma-rodnostrie politike v Italiji, položaj Slovencev irj Hrvatov v Avstriji ter naše manjšine na Madžarskem. Hkrati bo organiziran tudi pogovor g povabljenimi novinarji iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. IVAN GERENČER IZBRANA FOTOGRAFIJA ZAKONODAJNE NOVOSTI Svobodno o rojstvu otrok Ženske bodo lahko same zahtevale umetno prekinitev nosečnosti, če ta ni daljša kot deset tednov — Sterilizacija po 35i letu — Umetna osemenitev LJUBLJANA, 21. aprila — Ženske bodo v prihodnje lahko zahtevale umetno prekinitev nosečnosti, če ta ne traja več kot 1« tednov, brez kakršnega koli postopka in brez sodelovanja socialnega delavca. To je ena izmed pomembnih določb novega zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki so ga včeraj sprejeli delegati zbora občin in zbora združenega dela slovenske skupščine, veljati pa bo začel 1. julija 1977. PODLJUBELJ, 21. aprila — Prvotno žival naših krajev — kozoroga so streli iztrebili že v prejšnjem stoletju. Leta 1890 ga je ponovno naselil pod Ljubeljem takratni lastnik olimof ja baron Born, doma z graščine pri sv. Ani. Leta 1972 je uprava gojitvenega lovišča »Kozorog« s sedežem v Kamniku spet dodala še živečim kozorogom izpred vojne nove, ki so jih pripeljali iz Švice. Naselitev je uspela, saj jih bodo letos po vsej verjetnosti s prirastkom vred našteli že okoli 200. Na sliki: kozorogi so se že tako navadili, da se pasejo kar ob ljubeljski cesti. Foto: Marjan Zaplati! BERITE PRIMORSKI DNEVNIK Več dolgoročnosti Slovensko gospodarstvo je lani na danski trg izvozilo za 47 % več, kot je od tam uvozilo — Razvoj sodelovanja LJUBLJANA, 21. aprila — V Jugoslaviji je te dni danska gospodarska delegacija, ki jo sestavljajo direktorji večjih danskih podjetij, predstavniki bank in sekretar komiteja za ekonomsko in industrijsko kooperacijo v danskem ministrstvu za zunanje zadeve. Po obisku in pogovorili v Beogradu in Novem Sadu so člani delegacije obiskali Slovenijo, koder so sc s predstavniki slovenskega gospodarstva pogovarjali o doseženih rezultatih v dosedanjem , gospodarskem sodelovanju med državama in o načrtih za naprej. Sestanka so se udeležile tiste slovenske delovne organizacije iz naše republike, ki so v menjavi z danskim: partnerji že dosegle določe ne uspehe, pa tudi tiste, ki se nameravajo v to sodelovanj šele vključiti. Med področji, na katerih slovensko in dansko gospodarstvo že sodelujeta velja omeniti predvsem izdelavo barv, lakov in kompresorjev 2žv '.lladilno tehniko. Praksa tudi kaže. da se uspešneje odvija sodelovanje med tistimi partnerji iz obeh držav, ki so svoje odnose zasnovali na trajnem dolgoročnem sodelovanju. Predstavniki slovenskega gospodarstva, kot smo slišali, želijo na Dan.ftko predvsem še več izvoziti, pripravljeni pa so tudi na uvoz danskega kapitala „..jn na skupne naložbe s tamkajšnjimi partnerji. Danska stran je ob tem poudarila, da bi kazalo izboljšati tudi medse-bomo izmeniavo informacij. Sicer pa je Danska pomemben partner v slovenski zunanii trgovini. Lani .ie bila tako v slovenskem izvozu na devetnajstem mestu, v uvo. zu pa na petindvajsetem me- stu. Pri tem na našo republiko odpade skoraj polovica jugoslovanskega izvoza v to državo, medtem ko znaša v jugoslovanskem uvozu delež .slovenskega gospodarstva 18,7 odstotka. Tako imamo za razliko od Jugoslavije kot celote, ki ima z Dansko ne gativno zunanjetrgovinsko bilanco, saj z izvozom pokrije komaj dobro polovico vrednosti blaga, ki ga uvozi, v Sloveniji s to državo pozitiv no bilanco. Lani smo prodali na danski trg za približno 47 odstotkov več kot pa smo tam kupili raznega blagu. Po dobno stanje bo verjetno tudi letos, saj smo po podatkih za prve tri mesece na • danski trg izvozih .2a, .približno 44 milijonov dinarjev blaga, preračunano po tečaju „17 dinarjev zg, 1 med- tem ko znaša vrednost naših nakupov na Danskem pri bližno 33 milijonov dinarjev Največji delež slovenskega izvoza v to državo odpade na pohištvo in druge lesne izdelke na vagonske prikolice za avtomobile in na izdelke bele tehnike. Na podrbčju uvoza pa ie naše gosnodir-stvo bolj ali manj stalni ku- pec danskih barv, kompresorjev itd. Dansko in jugoslovansko gospodarstva imata v svojem razvoju precej skupnih značilnosti. Pri obeh je ta temeljil na kmetijstvu. Jugoslovanski srednjeročni načrt pa tudi predvideva vlaganja v kmetijstvo v Vojvodini in Makedoniji, pa tudi vlaganja v energetiko, infrastrukturo, kemično industrijo itd. Na vseh teh področjih pa utegnejo biti danski partnerji zanimivi ponudniki, še zlasti, ker bi obe državi svoji proizvodnji radi dopolnjevali. Očitno je. da se obe strani zavedata, da je prihodnost medsebojnega uspešnega sodelovanja v razvijanju in ;skan'-u dolgoročnih oblik sodelovanju. tako v industrfjšTti kooperaciji, snecializactli. delitvi proizvodnega programa, na tudi v skupnih vlaganjih. Le s takšnim sodelovaniem se bo moč uspešneje izogibati občasnim nihanjem, ki bodo. če se bomo še naore’ onriiemali klasičnih oblik trgovanj'«, vedno večja. Boljši časi za turizem v Bohinju? Gradnja hotela »Zlatorog« brez zastojev — Prvi gostje že 29. 11. BOHINJ, 21. aprila — Prostor okrog bohinjskega hotela »Zlatorog« v Ukancu, ki ga je lanski potres tako močno razmajal, da bivanje v njem ni bilo več varno, je te dni eno samo živahno gradbišče. Delavoi kranjskega SGP »Gradbinec« delajo od jutra do večera, da bi izpolnili obljubo in do letošnjega 29. novembra popolnoma usposobili novi hotel. Od starega »Zlatoroga«, ki je bil objekt D kategorije, je ostal samo še del »lupine«, vse drugo gradijo na novo Vidni so že obrisi zimskega bazena (14 krat 8 m) in sav ne, popravljajo tudi depan danso, v gradnji je že cister na za olje oz. kotlarna! Novi hotel, ki bo imel skupaj z depandanso 150 ležišč v B kategoriji, bo seveda Bohi-“»ju odprl možnosti, da po vabi tudi zahtevnejše tuje goste, saj takšnih hotelov v Bohinju skorajda ni. Ugodno vreme v marcu je graditeljem omogočilo, da so ? deli zelo pohiteli in doslej ni nikjer zamude. Računajo, da bodo gradbinci glavne naloge opravili do junija, ko bodo v hotel prihajali ze obrtniki in monterji. / VESNA BERTONCELJ Nov zakon je nastal na o-snovi z ustavo zagotovljene pravice človeka, da svobodno odloča o rojstvu otrok in da se ta pravica lahko omeji le iz zdravstvenih razlogov. Za to omenjeni zakon ne ureja le umetne prekinitve nosečnosti, ampak tudi druge oblike uravnavanja rojstev: preprečevanje zanositve ter ugotavljanje in zmanjšanje plodnosti. Pri preprečevanju zanositve določa zakon moškemu in ženski pravico (do začasne preprečitve zanositve (kontracepcije), mnogo bolj pa se loteva stalnega preprečevanja zanositve — sterilizacije Sterilizacija se lahko opravi le razsodni osebi, ki je dopolnila 35 let in to sama zahteva. Za sterilizacijo se je mogoče odločiti tudi pri mlajših osebah, vendar le, če je potrebna iz zdravstvenih razlogov. Zahtevek za sterilizacijo nerazsodne osebe predložijo starši ali skrbniki, s soglasjem pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva. Zahtevo za sterilizacijo je treba vložiti pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti, ki o zahtevi odloči šele potem, ko tistega, ki ta poseg zahteva, seznani o pomenu in posledicah tsterilizacije v primeru zavrnjene zahteve je mogoče predlagati, da o njej odloča komisija druge stopnje. Sterilizacija pa se opravi šele šest mesecev po njeni dovolitvi (razen, če drugače ne zahtevajo zdravstveni razlogi). Kot rečeno za umetno pre kinitev nosečnosti, če je ta krajša od 10 tednov, zadostuje odločitev noseče ženske. V tem primeru predloži zdravstveni organizaciji le zahtevo skupaj z izvidom o trajanju nosečnosti in z drugimi medicinskimi izvidi. Umetna prekinitev nosečno- sti, ki traja več kot 10 tednov, pa se lahko na zahtevo nosečnice opravi le, če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda O zahtevi nosečnice v tem primeru odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti Ce prvostopenjska komisija zavrne zahtevo nosečnice, lahko ta predlaga, da o zahtevi odloča drugostopenjska komisija, ki pa mora odločiti v sedmih dneh. Kot določa zakon, imata moški in ženska pravico, da se ugotovijo vzroki njune zmanjšane plodnosti in da se ti skušajo odpraviti. To pa je mogoče z zdravljenjem (strokovno svetovanje, zdravila, kirurški posegi) in z umetno osemenitvijo. To je medicinski poseg, ki se opravi s semenom moža ali s semenom drugega moškega kot dajalca semena. „ Umetna osemenitev se sme opraviti polnoletni razsodni zdravi ženski v starostnem obdobju, ki je za rojevanje primerno. Dajalec semena mora biti duševno in telesno zdrav. Ženska ne sme biti umetno osemenjena s semenom moškega, ki zaradi sorodstva ne bi mogel z njo skleniti veljavne zakonske zveze. Za seme ne sme dajalec zahtevati nobenega plačila in ni upravičen do kakršnekoli druge koristi. Delavci zdravstvene organizacije, ki opravljajo umetno osemenitev, morajo kot poklicno skrivnost varovati podatke, iz, katerih bi se lahko ugotovilo, kdo je dajalec semena, katera ženska je bila osemenjena in kdo je njen mož. ženska ki je bila umetno oplojena, ne more zoper zdravstveno organizacijo, ki je opravila osemenitev, uveljaviti odškodninskega zahtevka, če z umetno oserhenitvijo spočet otrok nima zaželenih ali pričakovanih lastnosti. BORIS LENIČ Romi: čigava skrb Reševanje romskega vprašanja skupna naloga — Čas spremeni navade NOVO MESTO, 21 .aprila — Reševanje romskega vprašanja, ki je bilo doslej prepuščeno le občinam, v katerih so Romi živeli, bo odslej skupna slovenska naloga. Tako, se zdi, bi lahko rekli po tem, ko je republiška skupščina socialnega skrbstva sklenila, naj analizo o Romih dobe v roke vse slovenske občine in se o njej odločijo. Ta analiza pa trdi jasno in glasno: samo za ureditev naj nujnešjih življenjskih razmer Romov bi potrebovali 4,8 milijona dinarjev vsako leto; če pa bi hoteli prinesti hitrejši napredek v romsko življenje, bi potrebovali po 7 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da deset, slovenskih občin, v ka terih žive Romi, samih ne\bo zmoglo urediti problemov in zbrati potrebnega denarja. Romi namreč žIvp le na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v lendavski in murskosoboški občini. Odločitev o tem ali bodo »♦♦-»(♦-k-k-k-tt-k-k-k-k-k-k-K-ick-k-k-Mt-k-k-tt-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-Mt-k-k I. P. BERITE REVIJO DAIM Romi še naprej prepuščeni občinam ali bo zanje skrbela vsa družba, je ka;pak izredno pomembna za J982 Romov, kolikor jih je oc uradnih po datkih danes v Sloveniji Na območju štirih Jc lcmskih občin — novomeške trebanjske, metliške in črnomaljske — jih živi nekaj mani kot 1200, samo v novomeški občini 477. V romskem taborišču Žab-jak pri Novem mestu jih živi kar 220. Taborišče |e v neposredni bližini mestnega smetišča, življenje, ki ga žive prebivalci tega šoiorišča, pa nedvomno ni vredno človekovega življenja. Petinštirideset družin v Zabjakii predstavlja tudi najštevilnejšo združbo Romov v novomeški občini. Od 80 za delo sposobnih jih seveda naseliti v primernih prostorih. Nevzdržno je tudi, da prihajajo romski otroci iz šole nazaj v taborišče: v umazanijo, naravnost, na smetišče, v neurejene razmere.. Sicer pa se tudi navade Romov počasi spreminjajo. Pred dvema letoma je bilo na primer iz novomeške občine zaposlenih le 13 Romov, zdaj jih je že 60, okrog UM- otrok pa je v šolah. Zal le redki končajo osemletko: letos Jo bodo trije, 2 z Ruperč vrha m l iz Šmihela. Nedvomno je spodbudna podpora ki jc nekateri novomeški kolektivi dajejo zaposlovanju Romov Zlasti IMV, Novoles Novofeks m Vodna, skupnost imajo največ pa razumevanja; priznati je nar mreč treba, da Rom: brez delovnih navad ms», dobri delavci in da traja dlje časa ob velikem potrpljenju, preden se privadijo dela. Napredek pa je tudi pri naseljevanju: ena romska družina živi v bloku, še 21 družin v hišah. Zal večina še vedno živi v lesenih barakah, v vagonih ali P.Q$,fi°tpri. Na referatu za posebna socialna vprašanja so izračunali, dela le 10, v maio šolo oziro- da stanejo Romi novomeško ma v osnovno Sole pa hodi od 100 otrok približno 50. Prav njihova koncentriranost povzroča največ problemov. Na referatu za posebna socialna vprašanja pri oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo novomeške občinske skupščine so prepričani, da bi jih morali razseliti in občino vsako leto 7 milijonov dinarjev, če štejejo vse ljudi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z njimi. Prav zato je pobuda republiške skupščine socialnega skrbstva pot, po kateri bodo lahko Romi hitreje prišli iz teme nerazvitosti. JOŽE SPL1CHAL Napovedi o letošnji turistični sezoni Skozi oblake sije sonce Vse bolj čutimo posledice zamujenega Od naše beograjske dopisnice Kakršnekoli napovedi o letošnji tu rištični jezoni so za zdaj precej nehva letine iti tistemu, ki jih sestavlja, b iahko očitali, da si le predčasno natak nil na nos temne naočnike pesimizma KljubTemu pa so znamenja, da se pri pravfja slabša turistična žetev, že tu in lahko irečemo, da~ pomenijo logično nadaljevanje neke oseke, ki jo turistič-ni delavci (še pred kratkim so se vda jati prijetnemu prepričanju o turistič-rti kli-nti kot nečem^kar je ie po naravi povezano z našo lepo modro oba-loj čedalje pogosteje imenujejo »križan. Glasovi, ki prihajajo iz tujine o re zervacijah za oddih v ngši državi, *?o trlujejo, da se je zgodilo ravno tisto česar smo se bali: zanimanje je v pri merjavi z ustreznim lanskoletnim ob dobjem za 20 do flO odstotkov manjše Pri priči moramo opozoriti, da se ti podatki nanašajo na lansko leto. ko ie bilo pri nas 5 odstotkov mani tu jih turistov kot leta 1975, prenočitev pa ie bilo manj kar za 9 odstotkov, medtem ko se je turistični promet v Evropi povečal za 2 odstotka po vsem sodeč pa bo tudi letošnje poletje pri nesel koristi konkurenčnim turističnim državam — Španiji* Portugalski, Itan 'ji Vorašanje^je! ali bi bili' lahko takšna gibanja vsaj delno predvideli In se nanje bolie pripravili. Drži pa. da bi bili morali računati vsaj z nekaterimi dejavniki. Najprej moramo opozoriti, da se morajo začetne visoke stopnje rasti tudi v tej gospodarski panogi kot v katerikoli drugi sčasoma zmanjševati in da bi bilo treba na to misliti ta krat, ko smo skicirali razvojne načrte in zmogljivosti Pri nas se je število gostov v letih 1960 do 1965 povečalo za 24,9 odstotka ali za dvakrat več kot v Evropi. V minulem petletnem obdobju je turistični promet pri nas naraščal na leto za 4 odstotke, v Ev ropi pa za 7 odstotuov. Ze ti podatki (čeprav je logično, da so bili skromnejši kot v začetnem razmahu turiz ma) bi nas morali opozoriti na možnost »suhih let«. Ampak takrat je bilo slišati drugo pesem, večinoma kar zadeVa pomanjkanje zmogljivosti, .če-prav je bil ravno to čas, ko so pn nas odprli (1970—72) največ novih, v glavnem zelo udobnih hotelskih zgradb. Hkrati, ne da bi seveda šlo samo za to soodvisnost, pa so začeli pri hajati podatki o manjšem številu go slov. Tako jih je bilo leta 1974 za 13 odstotkov manj kot leto poprej, leta 1976 pa za okoli 5 odstotkov manj kot leta 1975. Sklep se v nekem smislu vsiljuje sam po sebi,- to je obdob le, ko je običajna hotelska ponudba počasi vse manj zanimiva, saj je že ored dvema letoma zdrknila na 41 od stotkov. Mi pa še zmeraj nismo pri pravljenj hitro reagirati na tržne spre membe in ponujamo predvsem hotele stereotipni hotelski penzionski dan razdeljen z njeeovirpi obveznimi urami za zajtrk, kosilo in večerjo (88 od stotkov naše organizirane ponudbe) Subjektivnemu dejavniku, ki sodi na področje »prožnosti« naših ocen in odseva misel, da se turistično gospo darstvo lahko ambiciozno in trdno zi da samo na lepoti obale in gorskih vrhov, oziroma na dragem pogledu na sinje morje in modro nebo, ne pa kot pretehtana ekonomska tržna kategorija, dodajmo še en objtektiven razlog, zakaj z njim kakor je videti, popolnoma uspešno shajajo naši sredozemski tekmeci. Nekaj zmanjšanega turističnega prometa gre prav gotovo na ra čun muhaste in spremenljive turistične mode. Ravno tako moramo upoštevati, da se odjemalci teh storitev spreminjajo v njihove proizvajalce, in to tako hitro, kot turizem, rekreacija in oddih postajajo neločljivi del življenja, in sicer v bolj razvitih državah, kjer naravne lepote in ugodnosti tudi dopolnjujejo ali nadomeščajo z izpopolnjeno organizacijo ponudbe in s preučevanjem želja njenega bodočega kup ca. Sicer pa o tem zgovorno pričajo podatki, po katerih so porast mednarodnega turističnega prometa v Evropi (2 odstotka) spremljali povečani učinki domačega turizma v »emitivnih državah« (12 odstotkov). Za leto 1977 napovedujejo, da se bo mednarodni promet povečal za 3 odstotke, domači turizem v zahodnoevropskih in severnoevropskih državah pa najmanj za 8 odstotkov. Skratka, naš turizem, zlasti v razmerah, kot so. začenja vse bolj čuti ti posledice zamujeriega — predvsem nepravočasnega reagiranja na turistični okus. ki je bolj in bolj alergičen na torturo (drago grajenih) hotelov kier so gostje orisilieni prihajati k zajtrku med 7 in 9. h kosilu med 12 in 14 k večerji pa med 19. in 21. uro Povrh pa je gostu poleg »zadovoljstva«, da ie za radi teh ur togo vezan na o/ki prostor okoli hotela, na voljo košček plaže s senčnikom, tu ali tam na še kak športni rekvizit. Neki turistični delavec je morda s prizvokom nostalgije, vsekakor pa s prepričanjem, da se ponudba mora spremeniti, nedavno izjavil, da so nekoč najbogatejši turisti kupovali hotelske penzione, skromnejši in revnejši pa so se ozirali za bungalovi ali pa se odpravljali taborit. Danes je položaj ravno obraten — 40 odstotkov turistov s polnimi denarnicami spi — pod šotori. Ali vetra, ki je napovedoval novo vreme, ni bilo mogoče začutiti že prej in ali zares povsem drži opravičilo, da smo drage hotele (ki jih je zdaj treba odplačevati) gradili zato, ker so to zahtevali tuji in domači gostje? Nedavno ie bilo mogoče v časnikih prebirati tole iziavo predsednika turistične zveze Dubrovnik Antuna Kobaši-da: »Zgraditev čudovite Dubrave na Lapadu Dri Dubrovniku je bolj izraz žel.ie kot predhodne raziskave trga. Najprej je bila želja, potem so prišli urbanisti in projektanti in vsi so opravili svoje delo, ne da bi se kaj opra zanimali, kdo bo to kupil, kdo bo tu kaj letoval. Kot zadnji so bili poklica ni tisti, ki prodajajo hotelske poste lje, vendar se jim ni posrečilo najti bogatih letoviščarjev. Na koncu so se v tej stiski obrnili na domače goste Namesto da bi bilo ravno narobe: najprej naj bi potrošnike vprašali, kakšne objekte si želijo za oddih, šele potem oa začeli graditi.« Zares je, treba bi bilo ravnati, kot je zapisal Antun Kobašič, vendar na to pozabljajo tako na Lanadu kot marsikje drugje. Zato ni čudno, da se kot Jara kača vleče povest o nizki reproduktivni in akumulativni sposobnosti turističnega gospodarstva in raznih drugih preglavicah, s katerimi začenjamo sezono 1977. Šibka točka domače turistične ponudbe je torej v dobršni meri njena uniformiranost in nezmožnost, da bi večje finančne učinke izbojevala s specializirano ponudbo in pestrostjo storitev, ki bi gostu omogočale, da bi lahko zares izbira) po svojem žepu io okusu. Usoeh turizma danes ni več mogoče meriti samo z velikostjo hotelske porcije, temveč s tem, kolikšne možnosti mu ponudimo, da se na svo jo roko potika po okoliških mestecih, sooznava ljudi in navade države ali kraja, v katerem se mudi specialitete domače kuhinje okus pravega vina ritem glasbe ozračje večera in noči ob morju, skratka, vse tisto, kar lahko soravi kot spomine v svoi kovček ali oonese s seboj v torbi orijetnih vtisov Prvi nogoj, da ta torba ne bo do vrha naoolniena z bridkimi spomini (da lekarna Dopoldne ne dela, da lokalni avtobusi zamujajo, povrh pa so sorevod-niki neoriip/ni. da Dri dete iz Beivrra- da v Split z letalom v 40 minutah, od splitskega pristanišča do Jelše na Hvaru pa potrebujete štiri ure in pol ali celo pet ur, da v zasebnih gostilnah kraljujejo muhe na mizi, da na trgu ne dobiš sadja niti za suho zlato, da ribe kot domača specialiteta stanejo ob mor.iu celo bogastvo itd. itd.) je integracija turizma v učinkovitost celotnega domačega gospodarstva kakor tudi organizacijske politike določene občine ali regije. Več kot poučne so lanske izkušnje, ko Jugoslovani niso odhajali v Grčijo zaradi konkurenčnosti njihovega hotelirstva (tovrstne storitve uporablja komaj 15 odstotkov naših turistov), temveč zaradi široke možnosti bivanja, kakovosti In cen storitev ter prednosti, ki si jih je izbojevalo njihovo kmetijstvo s svojimi, cenami. Vspmu temu je treba dodati, da plačujemo zdaj posledice premalo izdelanih občinskih politik, ki tako rekoč glo včeraj niso dajale pravega mesta in pomena drobnemu gospodarstvu, tako da ni moglo ujeti koraka z velikim turističnim gospodarstvom in industrijskim hotelirstvom. Jasno je, da bi bilo lahko ravno drobno gospo darstvo s svojo prožno ponudbo in računi primerna protiutež, ki bi ublažila prvi sunek po letu 1973, ko smo nehali biti konkurenčni v nepenzionski porabi, potem pa drugi sunek iz lanskega leta, ko smo končno izgubili prednost v cenah osnovnih storitev. Naša država torej postaja za turiste čedalje privlačnejša in čedalje dražja, zato bo treba vsaj začeti iskati rezerve v cenah. Rezerve, vsekakor so, začenši z odpravljanjem poslovne »pe strosti«, ki izvira iz sedanje posamezne valutno-turistične politike vsake organizacije združenega dela posebej in kjer se cene pogosto, poenostavljeno rečeno, »nadzidavajo«, ker se vanje vgrajujejo tudi veliki koeficienti tvegani a itd. Drugo rezervo smo že omenili — bolj prožni računi o donosnosti drobnega 'gospodarstva, s katerimi naj bi obogatili sedanjo, v dobršni meri zastarelo turistično ponudbo Vsekakor je tukaj mogoče prve korake (kot lahko sklepamo po podatkih iz več ja dranskih mest) narediti še to sezono. Lahko bi, na primer, razmislili ali se splača dovoliti, da bi zasebni gostinci v sezoni zaposlovali več delavcev kot doslej in imeli majhna gostišča; nadalje — kako bi vse tiste, ki nam lahko bivanje v kakem kraju olepšajo ali zagrenijo, to je organizatorje Izletov. taksiste, prodajalce na trgih trgovce, zasebne trgovce, gospodinje, ki oddajajo sobe itd. — učinkovito nad-•»rirovflii Jn se ovavnčfls-no odzivali na reklamacije. Morebiti bi končno kazalo tudi poskrbeti za večjo razliko v nepenzionskem ceniku, tako da sok v bifeju na plaži ne bi veljal toliko kot v hotelu kategorije A. Tudi kar zadeva domiselnost in boljšo organizacijo, bi lahko marsikaj naredili. Poskrbeti bi se dalo, da bi gost, ki je vplačal pen zionsko ceno, dobil žeton ali potrdilo, s katerim bi lahko naročil kosilo tudi v kakem drugem hotelu, da bi lahko letoval (kot obljubljajo v Zadru) v ribiški ladjici ter križaril med prelepimi Kornati in drugimi otoki itd. Vse to je zanimivo, zlasti za doma čega gosta, ki bi ga morali s oropa gando in željo, da bi mu ustregli, pri dobiti že zdaj, namesto da ga kliče mo na pomoč šele takrat, ko ie že či sto jasno, da se bodo pričakovanja tz-jalovila, mogoče tudi z geslom, da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Skratka, domači gost ne sme biti rezerva za silo. temveč nekdo, ki naj bi s svojimi željami in možnostmi pomagal načrtovati dolgoročno turistično oolitiko pri nas. Doma bi se morali, na kratko rečeno, zares dobro pripraviti, ker je od tega v dobršni meri odvisna prihodnost našega turizma. Namesto da hotelirji začenjajo izgubljati glavo, spreminjati ponudbe in zniževati cene (tako kot lani, ko so jih sredi poletja spustili celo za 20 odstotkov), bi se morali organizirati in že napovedane cene upravičiti s čimbolišimi in čimbolj domiselnimi storitvami. Dodatna propaganda, ki bi v vač1i meri nriiegnila individualne turiste, tudi domače bi nrav gotovo našla kupca. Zdi se. da letos ne bijemo samo boja za višino deviznega Driliva od turizma, temveč tudi za privabljanje gostov v Jugoslavijo kot državo, v kateri naj bi letovali več krat. Z drugimi besedami, če ne moremo več biti prvi po materialnih ugodnostih in konkurenčnosti cen. bi mo rali biti orivlačni zaradi kakovost) storitev, odnosa do gosta v okolju! v katerem letuje (to okolje ne bi sme Io turistov pričakati z namrgodenimi obrazi), zaradi prijetnega vtisa, ki ga bomo napravili na turista, poskrbeti bi morali, da bo odnntova! z lenimi »Domini na naše ljudi in doživljaje v tistih dveh ali treh vročih Dolet.nih me serih, ko se v glavnem zaokroži turistična hila.nca in po katerih ni mogoče skoral ničesar ponraviti. Zdaj imamo še nekaj časa. ki bi ga v turističnih društvih in zvezah, občinah, tozdih itd. lahko dobro izkoristili da bo skozi oblake odločneje in pogumneje Dosijaio julijsko in avgustovsko sonce. Bojana Jager PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT « ČETRTKOVI PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Nfl REKI Ekipa Združenja tesno izgubila z mladinsko enajsterico Hi jeke Reprezentanti ZSŠDI so s prikazano igro povsem zadovoljili 23. aprila 1977 Klieka _ ZŠDI 1:0 : Ravnic, Peranič, Kon-(g®’ .Stipančič, Sugar, Devescovi )■ Rožič, Šestam, Karlovič, & Tabar- cp v ' (1- polčas): Bogateč, Ten-nut d Va*,'n' Čuk, Križmančič, Na-Terčon, Metlika, Fer- v»h h01*®351 Plesničar, Tence, Kre-L.n' Sovič, Križmančič, Lovriha, jS*0. B. Kralj, G. Farfolja, P. 3M. Kralj. bf^RLEC: v 6. min. Stipančič. in ivr , IKI: Gašic (glavni), Marčič p linar (stranska) vsi z Reke. tta «+PrJ5Zentanca ZSŠDI je v četrtek teli ^oionu «Kantridas> igrala prija-t»^0.tekmo z juniorskim moštvom C^njega prvoligaša. Omeniti izrJi ' ba so bili domačini na nivisoki tehnični in fizični rav-«k'i aJ 3° v glavnem rezerve prve Nektiteri med njimi pa so že lisi Ki • Veb kot deset tekem v prvi tje rtu b vsemu temu so naši fan-sl,o2j °hr° držali in so bili skoraj ®PW -u0 srečanje enakovreden na-b- | ??*• V drugem delu tekme pa »n .1*0 celo TejZ;u cel° zmagali. - KTPa se je začela z dokajšnjo Uvodn^° domačinov, ki so takoj v lih minutah zgradili več nevar-hit^ . ^Hosti za gol. Igrali so zelo proti!, 1Zredno organizirano s hitrimi SeVejapadi in z odlično obrambo. naVaja na^' na tak tempo igre niso *avahK so bili v začetku v te-dabarU . is° znali urejati učinkovite ha io ’n Ihoramo tudi tokrat reči, šalaJ Ts!^diha igrišča najbolj pe-v 6 J.0 80 domačini povedli že lep0 Minuti s Stepančičem, ki se je 8 točn'rinB v naao obrambo in je Boga.lrtl strelom premagal vratarja isralcCa' ®°'u so skušali naši 12. zgraditi nevarne akcije. V hia‘j' v 24. minuti smo zabeležili je ni pa prodora Nanuta, a obakrat rv?nstva- Več partij pa \Ntvic kl?jenih- teko da je konč- " S »Nm i»i Ptekinjenih partijah. Z e-f^ijo. vodi tudi SZ nad Bol- >^s r4k5a2|a ^ Md koid’- 'et:os evropski prvak. Jn ' Za t». alP° bo osvojila Madžar-th50slavii« • pa se borita Romunija, ki imata JS ip q28,5 točke. hveh J“pIgarija s 25 točkami, Prekinjenih partijah. ^SjgjNGEM. 22. - ,V teni-ia 14 evivJ,3*^ Davisovega pokadi*0 prve^fK0 Področje^ Jugoslaviji z dnevu vodi proti Nizo- ^KEDSHHI V>AJ o, WRkeiu 'na C v nadal je vanju SP Nrnunj; ledu so ZDA premaga- <:» oUSat7:2 (0:1- 4:1. 3:0). ,zroA »* h', 1Taluanska liga v Tržačanov ?ke H' k?lu B skupina Sapori - GBC LazLo IBP Rim - Vidal Cosatto - Roller Emerson - Snaidero LESTVICA Emerson 20, Snaidero, IBP Rim in Sapori 18, GBC Lazio in Vidal 8, Cosatto 6, Roller 0. 87:77 80:63 73:72 86:82 V TEKMI Z ILIRIJO Kljub porazu Jadran zadovoljil Ilirija LJ — Jadran 97:75 (56:33) JADRAN: Starc 20, Vitez 7, Žerjal 7, Zavadlal 4, Klobas 22, Sosič 10, Kraus, Lisjak 4, Tavčar, Fran-cia 1. ILIRIJA LJUBLJANA: Kozamernik 11, Mancin, 15, Tomaževič 23, Gašperlin 8, Macura 18, Lukovac 22. SODNIKA: Andrej Rudes in Igor Lukša. PROSTI METI: Jadran 10:26, Ilirija 13:33. Po odmoru zaradi velikonočnih praznikov, je Jadran ta teden odigral že drugo prijateljsko tekmo, in to proti slovenskem', drugoligašu Iliriji iz Ljubljane. Po začetni tremi in prevelikem spoštovanju so domačini ujeli ritem, ki so ga diktirali visoki in hitri gostje ter so se uspešno upirali v obrambi. OBVESTILO SPDT obvešča, da )e «Piknik na Vremščici«, ki bi moral biti na velikonočni ponedeljek, 11. t.m. in je odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer, preložen na nedeljo, 8. maja. Ta konec tedna bodo odbojkarji v 3. moški ligi odigrali predzadnje kolo. Zastopniki in zastopnice 1, divizije pa bodo prehodili polovico prvenstvene poti. Izredno živahno bo tudi na igriščih 3. moške in ženske divizije. MOŠKA C LIGA Odbojkarji Krasa bodo jutri igrali v Vidmu izredno važno, če že ne odločilno tekmo za obstanek v tretji ligi. Prvo srečanje v Nabrežini se je končalo s tesnim izidom v korist II Pozza. V zadnjih nastopih so slovenski odbojkarji pokazali velik napredek. Glede na to dejstvo pa je le pričakovati dobro igro tudi danes dopoldan v Prada-manu. Kljub temu, da se igra ob neobičajni uri je pričakovati zmago Krasa, ker v obratnem primeru bo slovenskega tretjeligaša doletelo rrtatematično gotovo najhujše že kolo pred koncem prvenstva. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Sloge bodo drevi gostile vodeči Libertas iz Fiume Veneta. Varovanke trenerja Peterlina res nimajo kaj izgubiti, saj so cilj, obstanek v tej konkurenci, že dosegle. V skupini, ki se bori za obstanek v tej konkurenci, bo Kontovel sprejel v goste Maianese, katerega mora za vsako ceno premagati. Kon-tovelke se v dosedanjih nastopih niso najbolje proslavile, saj so na predzadnjem mestu z dvema točkama manj kot Maianese. -- 1. MOŠKA DIVIZIJA Vodeča 01ympia iz Gorice bo gostila vrsto mestnih redarjev iz Vidma. Za Goričane ne bo težko še tretjič premagati tega nasprotnika in to zanesljivo samo po treh setih igre kot v prvem- kvalifikacijskem delu. To bi obenem pomenilo, da bo slovenska šesterka končala prvi del prvenstva na vrhu lestvice in kot edina neporažena. 3. MOŠKA DIVIZIJA Po eni zmagi in porazu se bodo mladi odbojkarji Krasa, ki igrajo v tej ligi izven konkurence, spoprijeli z ekipo Inter 1904. Po dosedanjih nastopih pa ta tekmec ne bi smel delati Zgoničanom velikih preglavic. 3. ŽENSKA DIVIZIJA V četrtem prvenstvenem nastopu bodo mlade Borove odbojkarice gostile Inter 1904. Borovke imajo lepo, ijpijtajt&lj da pospravijo tretji ! 'KH&bVi odbojkkl-jVIMo jUtri pred odločilno tekmo v borbi za obstanek V ligi. V gosteh bodo namreč igrali z ekipo II Pozzo. Na sliki: i ' posnetek tekme Kras — San (^toefeto ODBOJKA NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Kras pred odločilno tekmo 01ympia pred novim uspehom Crilančevi varovanci bodo igrali v gosteh z ekipo H Pozzo NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI Derbi kola bo tokrat v Križu . Domala Vesna bo namreč igrala zelo pomembno tekmo v borbi za obstanek v v ligi z Aurisino - Sicer pa bodo vse naše ekipe pred težko nalogo v> bodvigUrringham poskrbel za 0*etkah ' težačani so namreč CL® točk0 v=Gv,agali domači Ca-(JN ohramv ike in SO- P° tem i b Narii status prvoligaša. “No, p? so v Rietiju izgubili Ch- IZI? L2-K0LA |S?S Km . mo», ki je skoraj zatonih v pozabo, se je po 14 letih ponovno pojavil, čeprav po ovinkih, na prvih straneh angleškega tiska. Odmev škandala, ki je presenetil Angleže* razburil politični ambient in prekinil kariero ministra za obrambo Johna Pro-fuma, ki je bil v prijateljskih stikih s «call girl* Christine Keeler in sovjetskim pomorskim atašejem kap. Evgenijem Ivanovom, se je tokrat pojavil po zaslugi lbrda Denninga, ki je v sredo sporočil lordski zbornici, da je ukazal uničiti »dossier* iz tistih časov, ker je tako hotel zavarovati nedolžne osebe. Denning, 68-letni priznani angleški pravdnik, je raziskoval dogodek, ki je omajal temelje vladi Herolda McMillana, je pojasnil, da je v za- meno za njihove izjave o intimnih zadevah, obljubil pričam, da bodo ostale vse podrobnosti v najstrožji tajnosti. Poleg protagonistov »tragedije*, je Denning rried raziskavo zaslišal politične osebnosti, osebe, ki so zahajale v umetniške kroge in sploh predstavnike angleške družbe. Šel je celo tako daleč, da je dal »premeriti* nekega ministra, s čimer je hotel preveriti, če je on «mož brez glave* na pornografski sliki.. Ni bil on, je potrdil Denning in v zaključnem poročilu zanikal, da bi bila varnost države kdajkoli v nevarnosti in da v stikih med Keelerjevo in sovjetskim atašejem ni bila izdana nobena državna tajna. Čeprav je bila dokazana njegova nedolžnost, si je John Profumo zapravil politično kariero, Ivanova so odpoklicali v Moskvo, Stephen Wai’d, obrobna oseba v škandalu, pa je naredil samomor na navečer razprave pred Old Baileyem, londonskim sodiščem, ki bi moralo izreči razsodbo; obtožen je bil namreč, da se je preživljal z izkupičkom od prostitucije, za kar so ga spoznali za krivega. Izjava lorda Denninga je sprožila val protestov in obtožb, da je namerno uničil dokumente zgodovinske važnosti. Včeraj, manj kot 24 ur po Denningovi izjavi, je predsednik vlade James Caliaghan pomiril zbornico, češ da se je preiskovalec. škandala Profumo... zrtio-til. Vsi dokumenti so ,na varnem pod ključem v uradu načelnika kabineta. Funkcionarji namreč niso u-poštevali Denningovega ukaza, a so tudi sklenili, da dokumentov ne bodo izročili nikonjur. To torej izključuje vsakršno možnost, da bi dokumenti, tudi po 30 letih’ kot je predpisano za vladne listine, sploh prišli v javnost. Lord Denning se je v javni, izjavi oprostil z zbornico, Christina Keeler, ki se je večkrat omožila in tudi ločila, pa ni odprla ust. Javil pa se je John Profumo, ki je poudaril, da je Denning, kar je tipično za njegovo človekoljubje, želel uničenje dokumentov. Toda ti so v varnostni blagajni v neki banki in tam bodo tudi ostali, je dodal bivši o-brambni minister Združenega kraljestva. po našem skupnem mnenju uspešna tudi po beograjski konferenci.* «Od te pričakujemo — 'pripominja zaključno sporočilo — nadaljnje korake naprej na poti popuščanja napetosti, varnosti v Evropi in v Sredozemlju in uravnovešenega razvoja tudi v južnoevropskih območjih.* V spiošnem okviru vseh obravnavanih vprašanj sta delegaciji ugotovili nujnost [»gostih stikov in izmenjave mnenj, med telesi obeh organizacij. V tem duhu je predsednik republiške konference SZDL povabil deželnega tajnika 1 KD Coloni-ja in njegove sodelavce, naj znova obiščejo Slovenijo. Pripomniti pa gre, da bodo tako pogosti stiki v kolikor še ne bi bili, navezani tudi z drugimi italijanskimi strankami in manjšinskimi organizacijami za vse širši razpon teh zvez. TRŽAŠKI DNEVNIK IZJAVA DEŽELNE MLADINSKE FEDERACIJE PSI Osimski sporazum prvi korak za globalno zaščito Slovence Gospodarska rast manjšine predstavlja jamstvo za njen obstd Izvršni odbor deželne mladinske federacije PSI je objavil naslednjo izjavo o osimskem sporazumu. «Ta sporazum ne izraža samo teženj jugoslovanskih narodov in Italijanov po vedno večjih prijateljskih odnosih, temveč predstavlja važen trenutek v gospodarskem in političnep sodelovanju, ki stremi po miru in mirnem sožitju med narodi in državami. Medsebojno uradno in dokončno priznanje obstoječih meja, medsebojni gospodarski dogovori in obveze po zaščiti obeh manjšin v Italiji in Jugoslaviji, predstavljajo uresničitev stremljenj obmejnega prebivalstva in potrjujejo voljo obeh držav po poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v duhu u-stanovne listine Združenih narodov in helsinške konference. Za našo državo in za Slovence, ki tu prebivajo, je obveza italijanske države po globalni zaščiti slovenske etnije v FJ-K bistvene važ nosti, saj bo od tega odvisen obstoj slovenske manjšine. Jamčiti je treba možnost stikov z matično domovino, ki so neobhodno potrebni za ohranitev, ut-ditev in obnovitev kulturnega in narodnega značaja manjšine. Osimski sporazum predvideva zaščitno zakonodajo za celotno ročje dežele FJ-K in ne samo tržaško in goriško pokrajino, kot F bilo dosedaj. .• L Ustrezna zakonodaja za zaščito rt venske narodnostne skupnosti .J predstavlja samo premostitev danjih teženj po asimilaciji maol ne temveč daje Slovencem v F liji možnosti, da postanejo akt1' dejavnik v demokratični preobrs*" v političnem, družbenem in darskem razvoju naše dežele. tako bo lahko manjšina °Pra'ri, vlogo aktivnega posrednika nieO berna državama. Za Slovence ima bistveno va^L gospodarski del osimskega spor87 11*1 ma, saj odpira nove dolgoročne nosti za obe obmejni področji- \ dvomno bo slovenska manjšina svoj pozitivni prispevek, da j rtričlrt rln ruan/vrvna a/1 lit rili cimpfll®* : prišlo do nepopravljivih s prerij v naravnem okolju in v nav-sestavi področja, ki vključuje r sto industrijsko cono. Med drugim bo lahko spora* predstavljal temelje za njeno darsko in finančno rast, ki preda*8- lja jamstvo za njen obstoj, za razvoj in za njeno vključitev v družbeno - gospodarsko stvarnost.* n«'1 krajci iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii mini trnu miimmii mil m iiniMiiiimi 1111 iiiii iiiiiiiiiiiiiii 111 iiiimiiiiiiiiiiiiii"1111 NA POBUDO KROŽKA «H. TUMA» IN SEKCIJE Uspešen zaključek tečaja slovenščine v Boljuncu Prvi vidni uspehi -potrebna tečaja za V prihodnje bosla otroke in odrasle Prejšnji teden se je v Boljuncu zaključil tečaj slovenščine za občane italijanske narodnosti. Tečaj ja organiziral že drugo leto krožek »Henrik Tuma* s sodelovanjem sekcije PSI za dolinsko občino. Tečaj, ki' je trajal pet mesecev po enkrat tedensko, je vodil prof. Vojko Colja. Čeprav je bila pobuda letos malo.. ,,,reklamizM'aiw.„r,*arad‘ pomanjkanja učnega osebja in finančnih sredstev, se je vpisalo skoraj 30 slušateljev, nekaj jih je prihajalo tudi iz miljske in tržaške občine. Pouk so obiskovali ljudje vseh slojev, od doktorja pa do delavca. V glavnem so se učili začetno snov, lanski tečajniki pa so se izpopolnjevali in ponavljali že predelano snov. Nekateri, ki so bili lani prisiljeni opustiti na pol leta, sn letos dokončali. Namen organizatorja je bil predvsem sprejeti o-drasle, vendar so prihajali tudi o-troci. Zato se za drugo leto poraja nujnost dveh tečajev: enega za 0-drasle in enega za otroke. Tu pa bo treba vzeti v poštev finančna sredstva, ki niso ravnokar rožnata. Vsekakor bi bila spodbudna učna pomoč kakega študenta ali učitelja. Z namenom, da se prebivalcem italijanske narodnosti poleg jezika približa tudi kultura slovenskega naroda, je organizator s sodelovanjem domačega prosvetnega društva «France Prešeren* pripravil med tečajem predavanje o Ivanu Cankarju, ki ga je irrjela prof. Pirjevec, Uspeh te pobtide je že viden, saj nekateri od tečajnikov obiskujejo naše gledališke in druge kulturne prireditve. Škoda pa je, da ne čutijo v večji meri potrebe po znanju slovenskega jezika člani najnovejših mešanih parov, ki jih je v Boljuncu in okolici precej. Tem so bila pred začetkom tečaja poslana o-tebna vabila, odziv pa ni bil vztra-boljši. Na teni pa bo treba vztrajati, saj ta pobuda prinaša zaželene sadove in s tem bo poplačan vloženi trud. V. L. Odbornik za kmetijstvo Del Gobbo v Bruslju Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je imel v preteklih dneh v Bruslju vrsto srečanj z vodilnimi predstavniki in funkcionarji evropske gospodarske skupnosti, s katerimi je obravnaval možnosti raznih posegov EGS v korist potresnih območij Furlanije, predvsem kar zadeva hude probleme kmetijstva. Odbornik se je med drugim sestal tudi z načelnikom vodstva za kmetijske strukture dr. Črapsom, s katerim je proučil birokratske aspekte pri izvajanju smernic EGS za kmetijsko reformo. Delegacija s Koprskega si je ogledala gradbišče bolnišnice na Katinari Obisk delegacije republiške konference SZDL SloVenije se je zaklju- čil v Gorici s sprejemom, ki ga je priredil generalni konzul SFRJ v Trstu Renko. Sprejema so se poleg članov obeh delegacij udeležil predstavniki krajevnih oblasti in političnih strank, zastopniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodne manjšine v Ju-6oslaviji. Včeraj dopoldne si je delegacija koprske bolnišnice ogledala gradbišče nove tržaške bolnišnice na Katinari. Goste je sprejel predsednik upravnega sveta tržaške bolnišnice odv. Enzo Morgera, spremljali pa so ga njegovi najožji sodelavci. Skupno so si ogledali napredovanje gradbenih del, za strokovno vodstvo pa je poskrbel načelnik gradbišča inž. Zar. Koprsko delegacijo je vodila pred sednica sveta finančnega skla^ zolske bolnišnice Jolanda Kos, « legacijo pa sta sestavljala še “ ri Novak in Pavel Lokar. Na teIr bisku so gostje preverili možno® koriščanja nekatei-ih tehnološki*1 j vosti, ki so bile uporabljeno j gradnji tržaške bolnišnice, za njo nove izolske bolnišnice s posteljami. Ob koncu obiska s,° 2 0 gostje pohvalno izrazili o bolnišnici, in so povabili naj obiščejo Izolo. Mejni prehod pri Socerb11 odprt za promet Danes odprejo mejni prelm^Jj />r»p»rhii t.nHi rru asAhnp avtOfl^ .d Socerbu tudi za osebne avton^j Obmejni organi priporočajo in previdno vožnjo, ker je ceste po usadu le začasno P°™ ljen. 14. MAJA ZAPADE ZA LETNE SUPLENCp V OTROŠKIH vrtcih d/ Tržaška občina sporoča, da ue rok predložitve prošenj / suplence v občinskih otroška }j cih 14. maja 1977. Prošnji plenco v šolskem letu 1977-78 jo prositelji predložiti vso ns* ^ dokumentacijo, ki jo predvideV%S tečaj. Ta je na razpolago v'( lf št. 107 .oddelka za šolstvo P žaški občini. • Danes ob 16. uri bo na se*'1;' f> Ul. Cancellieri 3 javno zborova™^ temo «.Javni prevozi in tarife- Jt poviški? Stališče komunistov.* nik zborovanja je krajevna s. fjf KPI iz Poneiane. Govoiil bo Pa° -.J1 ri, član upravnega sveta PreV podjetja. Neprijetno presenečenje je „ I*,.. .rrl 00-letno Evelino Alegretto vd- p, s Trga Sansovino 2. Ko se |Cj0/ sinočnjim okoli 22.35 vinila in je vstopila v stanovanje, Je .j/ vila, da je v notranjosti vse ^ tano. Neznani tatovi so se ske8 ^ na stopnišču spustili na tera^F^ pa vlomili v stanovanje Ale#1?^ ukradli so precej zlatega skupni vrednosti približno * na lir. ^ ,eSi£ BANCA.DI C REDI TO Dl tR%KA TRŽAŠKA KREDITNA TRST - ULICA F. FlLSEl 10 - TEČAJI VALUT v miia^ DNE 22. 4. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli ' 88s,‘ % 372/ jjjH C )4 7 l6L 'K K 45.' drobni lftl4Mr.i1U vseh tujih voh^