D3. A Ili Ter. fOZAR DUTTOG!. I \'iO ( ~ S7 MMEi ISIH&ljHI (bdi CIRttCBlI Htt v Trstu« v torek, 9. novembra 1926. Posamezna Številka 30 stot Letnik Ll L«-. list tehaj* vuk dan *Jutra| razen ponedeljka. Naročnina: za 1 { meacce L 12.—, pol Mj L 38.—, celo leto L 7S.—. v fnosemrtro L 6£0 vet, — Posamezne Številke 30 atat. — O^iaanlna a | asm prostora * itickosti 1 kolone (75 rcm): ta trgovske in obrtne oglase 75 itot, za # mitnice, laLvale, pcslana, vabila L 1.20, cgltae denarnih zavodot L 1- Mali oglasi: 30 atoL za besed* najmanj L 1 EDINOST Urednutro a upravniitvo: Trat P), oiica S. Franceaco d'Aasiai 20. Te* Uioa 11-57. Dopisi nai se poiiljaio izključno uredništrn, oglasi, reklo« ■sals ia denar po npramiltru. Rokopisi se no rraćajo. Ndrankirana pisma se ne spre emajo. — Last. založba in tisk TIskarne „Edinost* FodvredniŽtvo ▼ Gorici: ulica Giosue Oarducd št. 7, L n. — Telet it 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Ljudje in hrana Čitatelj naj se nikar ne prestraši radi itega naslova. Ne bomo pisali, kako in {kaj naj se je in pije, kolikokrat na dan, kako naj se drži žlica ali kaj drugega takega. Tudi pridiga ne bo to za one, ki so morda nezmerni v jedi in pijači — posebno pa v tej poslednji. In tudi gospodinjam ne nameravamo dajati nikakih «naukov». To najdejo na drugem mestu v članku, ki ga je posvetil i\aš sotrudnik Emmyn ženskemu gibanju in ženski izobrazbi. O ljudeh in njihovi hrani bomo torej govorili z povsem drugačnega vidika. Več ko sto let je od tega, odkar je bila zapisana trditev, da se ljudje množijo dno, da se je težišče ameriške trgovine umogo hitreje, nego morejo proizvajati premaknilo od Atlantskega oceana na ▼se one stvari, ki so potrebne za življe-1 obale Tihega morja. Združene države nje posameznika in družbe. Znameniti j kupujejo sedaj manj v Evropi in več v Anglež M al t h us. duhovnik po poklicu, j Aziji. Tudi Kitajska in Japonska kupuje oče narodnogospodarske teorije, ka^i jeta manj v Evropi in vedno več v Zdru-tera uči, da prebivalstvo mnogo hitreje ■ ženih državah severne Amerike. Istota- livalstvo. Le v L 1925. je bil pridelek žita precej višji. Prebivalstvo severne Amerike je na-rastlo od 1. /1913. dalje skoro za 1/5, a prebivalstvo Oceanije pa za 1/6. Trgovina Azije je napredovala skoro v isti meri kakor trgovina Amerike in je za 1/3 večja nego v L 1913. Isto razmerje velja tudi za Oceanijo. Trgovina Afrike in južne Amerike ni napredovala. Proizvodnja sirovin je bila za 1/4 večja v severni Ameriki, Aziji in Oceaniji, a za 1/3 v južni Ameriki in Afriki (brez zlata) in še za več v srednji Ameriki. Podatki o plačilnih bilancah od leta 1911. do 1925. kažejo, da so v trgovini najbolj napredovale severna Amerika, Azija in Oceanija. Poleg tega je razvi- Zbsrmmje piftnske zbornice p »S^L^ Dnevni red otvoritvene seje - Opozicija j zivu ali po uradnem prizivu le radi dese me ndaliži šefe j janske pomote. Novi zakon uvaja tedaj RIM, 8. (Izv.) Jutri. ob 4. uri popol- policijsko sodišče, tako da postane podne se sestane poslanska zbornica. Pr-!licija poleg izvrševalnega tudi pravi votno sta. bila napovedana za jutrišnjo! sodni organ. _ sejo poslanske zbornice dva govora: __ _ _ . - govor predsednika zbornice in govor 0n- »»ssolim prevzame danes notranje min. predsednika. Včeraj zjutraj pa je narašča nego hrana, ki jo potrebuje to prebivalstvo za svoje življenje. Iz tega sledi prerokba, da bo prej ali slej preveč ljudi na svetu, toliko, da ne bodo imali več kaj jesti. Malthusov nauk in celo socialno-g(3*podarsko naziranje, ki je nastalo iz ko pešajo tudi trgovinski stiki Avstralije z Evropo ter naglo naraščajo s severno Ameriko in Japonsko. Marsikaj tv zamotanem povojnem po- imel on. Mussolini razgovor z on. Ca-sertano, tekom katerega je bilo dolo- ministrstvo RIM, 8. (Izv.) Izročitev in prevzetje notranjega ministrstva, ki je bilo na- njega in ki se imenuje malthuzijanstvo, izvajali iz njih vse dovoljene zakljuČ-je bilo pozneje popravljeno in končno ke. Eden izmed splošnih naukov, ki ©vrženo. Zgodovina ga ni potrdila. Pre-jivam jih nudi ta statistika, je tudi ta, da ust meno poročilo ter predlagala odobritev zakomkffo načrta, nakar se preide k razpravi o »posameznih členih ložaju pojasnjujejo podatki, ki jih jejjuJvona in k glasovanju. Kakor se za-objavila Družba narodov. Specialisti v trjuje, se bodo udeležili jutrišnje seje svetovnem gospodarstvu bodo gotovo čeno, da na seji poslanske zbornice povedano že za nedeljo, se bo izvršilo ne bo nikakega govora, ampak da se šele jutri. Ravno tako bodo tudi šele prične takoj z delom. Častitke posla: | jutri zapriseženi novi drž. podtajniki, ske zbornice se bodo potemtakem tedaj ki prevzamejo potem svoja mesta. omejile samo na ovacije, katere bodo' „ .. . . , . _. priredili poslanci on. Mussoliniju ob Fa&ti pridejo na prefektom mesta njegovem vstopu v zbornično dvorano.! RIM» 8. (Izv.) Kakor smo že poročali, Nato bo takoi pravosodni minister iz- bil° na poslednjem zasedanju veli-ročil predsedništvu poslanske zborni-'kega fašistovskega sveta sklenjeno po-ce zakonski načrt o uvedbi smrtne kaz-|staviti na odgovorna mesta v politični ni tter bo fcahtevaJ &iujn*>st >, ki. za,patiej0 v plačilo, to v krajšem, to v daljšem času. Večina teh menic v obliki navadnih bonov je bila izstavljena na 1 leto ter bi se znalo enega ali drugega dne dogoditi, da. bi večina upnikov države prijavila te menice ter zahtevala izplačilo. In tako bi se morala država zateči k novim inflacijam, ako bi hotela biti kos svojim obveznostim. Boni drž. zaklada so predstavljali ne- razvel javi jene, predlog, ki ga namerava slaviti v po£,ia.a&i->** ^Lornici on. Fari-nac:ci. Objava novih varnostnih predpisov dosedaj do poznega večera še ni izšla prinese danes novi zakon o javni varnosti, ki Uvaja celo vrsto novih varnostnih mer in predpisov. Med novimi varnostnimi merami so poostreni predpisi o opominjanju in prisilnem bivališču. Med ukrepi ministrskega sveta, o katerih smo že poročali, je vsebovana tudi določba o prisilnem bivališču. Ker je ta u-vedba za nas nova, jo je treba nekoliko pojasniti. Ta kazenska določba je obstojala toda v medlejši obliki, že v dosedanjem koholnim pijačam. Po ugotovitvi ta okolnosti bi ne imel ničesar več za pripomniti, ako bi ne bil pisec zašel v oči-vidna pretiravanja, s tem, da spravlja on težke probleme v zvezo s potovanjem papeškega delegata v Assisi. Izgleda, kakor da bi bilo v ostalem temu izključno cerkvenemu potovanju mogoče pripisovati kak pol. pomen, ki bi tega delegata oddaljil od odnega svojega reser-viranega obnašanja, s katerim je vedno nastopal ob takih prilikah. Člankar zaključuje, da so vse to samo fantazije in pretiravanja, katerih je bilo v poslednjem času toliko, da ni vredno niti odgovarjati na nje. «Rassegna Nazionale», ki priporoča molk, pa je s tem izgubila priložnost za molčanje. Smrtna Kazen pstom uMtce Gen. Graziani predsednik sodišča za razsojanje atentatov na on. Mnssoliiuja RIM, 8. «11 Tevere» piše, da je bil jre-neral fa£istovske milice G razi : imenovan za predsednika posebrn sodišča, ki bo sodilo v Rimu obtož; o številnih atenta.tov na on. Mussolinija~ Pet konzulov fašistovske milice, ki bodo tvorili, sodni dvor, ni bilo še določenih. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se bodo smrtne kazni izvrševale potom ustrelitve, kakor predvidevajo nekatere določbe vojaškega kazenskega zakona. Poslenice popisu o Berilu Pol milijarde lir škode - Poslopja še vedno poplavljena BARI, 8. Radi poplav v mestu morajo mnogi prebivalci še vedno prenočevati na prostem. Povzročena škoda znaša po dosedanjih cenitvah okolu pol milijarde lir, pri čemer se mora upoštevati tudi dejstvo, da se nahaja Se sedaj več poslopij pod visoko vodo. Ker je povodenj zalila vse pekarne, dobavlja vojaštvo kruh prebivalstvu. Število od povodnji razrušenih hiš je veliko. Rešilna dela- v Bariju vršijo oddelki vojaškega ženi j a- Ogromno škodo so poplave povzročile tudi v občinah Carbo-nara, Coglie, Bitritto, Valenzana, Alta-mura in Palo del Colle. Velika nerodna manifestacija v Beograda o priliki pogreba vojvode Patnika in dragih srbskih narodnih junakov BEOGRAD, 8. (Izv.) Beograd je^včeraj izkazal Čast vojvodi Putniku in drugim srbskim velikanom, katerih kosti so bile te dni prepeljane v domovino. Pogrebne svečanosti so se začele točno po napovedanem programu. Ob 9. uri zjutraj se je vršila v saborni cerkvi svečana zadušnica, ki jo je daroval patrijarh Dimitrij. Te svečanosti so se ude-prestano grožnjo, ki je viselamad novo l°žili jugoslovenski kralj in kraljica., kreditno politiko vlade. Zato se je vlcvjknez Arzen, celokupna vlada, diplomat-da odločila za radikalen korak, s temini zbor, poslanska zbornica in veli- de- »1 s silo in mu je dal na pot še nekaj j nar j a za potrebe industrije, kar je znat-tšnic. no ogrožalo njon nadaljni uspešni raz- voj. Temu pomanjkovanju likvidnega denarja ima odpomo^i emisija notranjega dolgoročnega posojila, potom ka- vora. Tudi prvi minister ne bo govoril o tej priliki nikakegai govora*. Včeraj zjutraj sta imela prvi minister on. Mussolini in pravosodni minister on. Rccco daljši razgovor. Zelo verjetno je, da sta na tem sestanku določila končnoveljavno vsebino zakonskega načrta glede uvedbe smrtne kazni, ki bo predložena jutri poslanski zbornici v odobritev. Reformo zakona o laonl umnosti RIM, 7. Danes ob 4. uri popoldne se je sestala v palači Viminale posebna parlamentarna komisija, ki je razpravljala o reformi zakona o javni varnosti, kakor jo je izdelalo notranje ministrstvo. Komisija je najbrž končaja svoje delo in že jutri bo notranji minister predložil od komisije odobreno reformo v definitivno odobritev in podpis ministrskemu predsedniku. Ker je v preteklem letu parlament s posebnim zakonom dal vladi pooblastilo, da lahko izvede izpremembo v zakonu o javni varnosti in ostalih zakonskih načrtih, bo najbrž stopil reformirani zakon v veljavo v najkrajšem času. Gn farioatd iMm rauljavljeoje mitoi o p o žici j onalnih poslancev CREMONA, 8. On. Farinacci in skupina, nekaterih poslancev bodo predložili poslanski zbornici resolucijo, ki zahteva, da se razveljavijo mandati vseh onih poslancev, ki so se ponovno izja>-vili, da se ne povrnejo v poslansko zbornico. zakonu o javni varnosti kot kazen za na-I da je spremenila vsa ta kratkoročna j kanska množica ljudi, ki jo očividci ce- ---—*----i— i*«-*- —'posojila v dolgoročna posojila izplačlji-i nij° na 100.000 glav. Po ulicah je bila va šele po preteku 35 let. Upravičeno! razpostavljena šolska mladina, orozni-omenja «Tribuna», da je moda tako; ki in vojaštvo sta le z največjim napo-radikalen in nasilen korak napraviti i rom izsilila red. Po končani službi br ž-sarno močna fašistovska vlada, zakaj ji v saborni cerkvi sta se kralj in kra-s tem korakom so v znatni meri oško-jljica vrnila na dvor. Nato se je uredil dovani imejitelji bonov in tudi imej i-' pogrebni sprevod, na čelu katerega so telji konsolidacij, ki bi vsled te novel se nosila odlikovanja umrlih velikanov, mere vsaj v trdem času trpele na svoji' zastave posameznih društev in korpo-vrednosti. Vlada pa se je na ta način racij, nato so sledili vozovi z venci, za je ta kazenska mera, toda v ostrejSi obliki uvedena tudi za politične prestopnike. Nova kazenska mera ima več oblik; fcaj-milejša oblika obstoja v obsodbi na prisilno bivanje v gotovi občini države pod stalnim nadzorstvom tekom 1 do 5 let. Najstrožja oblika te kazenske mere pa obstoja v obsodbi na prisilno bivanje v eni izmed dosedanjih štirih kazenskih kolonij, ki so na otokih Fantelleria, Trimiti, Usti-ca in Lipari. O določitvi te kazni bodo razsojale posebne pokrajinske komisije pod predsedstvom prefekta, ki bodo postopale na podlagi poročil policije. Višje omenjena uvedba prisilnega bivališča za politične j prestopnike je bila zapopadena tudi v reformi zakona o javni varnosti, ki uvaja še oe.o vrsto drugih varnostnih mer. Med temi novotarijami so posebna dovoljenja za izvrševanja vratarske službe in pa osebne legitimacije za izvrševanje službe vratarja v večjih hišah in palačah. Po novem zakonu ae bodo lahko potegovale se za potrebno policijsko dovoljenje glede vratarske službe samo zanesljive osebe, ki ne bodo samo pometale stopnjic in dvorišč, ampak bodo vršile tudi službo hišne-za potrebno policijsko dovoljenje glede cije tiče, ki bo tudi izstavljena od policije, bodo morali biti opremljeni ž njo vsi državljani, da lahko, v slučaju potrebe dokažejo svojo osebno identiteto. Nadaljna novotarija je uvedba opomi-njevalnega postopanja, ki predstavlja nekako vrsto policijskega nadzorstva. Oni proti komur je bil izdan opomin, mora nositi vedno s seboj posebno knjižico katero mora pokazati policijskim agentom, kadarkoli to zahtevajo. Dotičnik mora biti ob določeni uri doma, katerega ne sme zapustiti v gotovih prepovedanih urah. — Ako hoče spremeniti svoje bivališče, mora to prej javiti policiji. Tudi ta varnostna mera je že obstojaia v dosedanjem zakonu o javni varnosti, toda z novim zako- osvobodila obenem one neprestane grožnje, katere so predstavljali za njeno novo finančno in tudi notranjo politiko boni drž. zaklada. Sedaj bo lahko duhovščino pa soj se vrstile krste; prva — krsta vojvode Putnika, za njim na krste ostalih narodnih borcev. Za veliko množico, ki je sledila sprevodu, se Resolucija navaja imena kakih 108 opozicijonalnih poslancev, katerim naj^nom bo znatno poostrena. Dosedaj je bil se razveljavi mandat radi neizpolnje-{"naperjen opomin samo proti vanja predpisov, vsebovanih v Čl. 49 ~ zborničnega poslovnika Katalonski zarotniki PARIZ, 8. Agencija «Havas» poroča, da bo usoda zarotnikov, ki so hoteli strmoglaviti špansko vlado, določena v kratkem. Oblasti ne bodo postopale proti vsem enako. Medtem ko bo glavne voditelje zarote doletela ostrejša kazen, bodo njihovi oristaši samo izgnani Iz Francije. navadnim delinkventom. Po novem zakonu pa bo o-pomin uveden tudi proti osebam, ki razvijajo delovanje, katero je v nasprotju z državnimi uredbami. Odslej ne bo več izdajal opomina sodnik, ampak posebna komisija, ki bo sestavljena iz prefekta, državnega pravnika in iz enega prefektur-nega svetnika. RIM, 8. (Izv.) Proti razsodbam komisije, ki bo izdala opomin ne bo nikake- korakala brez one moreče skrbi po je v avtomobilu peljal tudi Nikola Pa-poti, ki si jo je začrtala: niti vpeljava ki je ostal na pokopališču do konca zlate valute niti inflacija, ampak nadaljevanje bitke za zboljšanje vrednosti lire. _ On. Mussolini in katoliško gibanje v Italiji RIM, 8. On. Mussolini^ je poslal predsedniku katoliškega gibanja, odvetniku Colombu sledeči odgovor na njegove častitke: «Uljudne častitke, govor. Po zatrditvi poznavalcev, je bila Tj-'-^h svečanosti. Pred saborno cerkvijo ,sta govorila predsednik zbornice Trif-kovič in minister Trifunović, prvi, kot zastopnik narodne skupščine, drugi kot zastopnik vlade. Na grobeh je govoril vojni minister gen. Trifunović, ki je povzdigoval zlasti zasluge vojvode Putnika. Kot govornik je nastopil tudi Pavle Radić, ki je imel zelo patriotičen katere ste mi odposlali v imenu članov katoliškega gibanja, so me posebno razveselile. Ob priliki, ko Vam izrekam svojo toplo zahvalo, Vam naznanit da sem obžaloval nekatere sovražne demonstracije, ki so bile naperjene od neodgovornih elementov proti katoliškim organizacijam, zakaj fašistovska stranka ima v svojem programu kot poglavitno zahtevo največje spoštovanje katoliške vere, ki je vera italijanskega ljudstva. Neka] o rimskem vprašanja RIM, 8. Senator Crispolto Crispolti je objavil v reviji «Rassegna Nazionale» članek pod naslovom «Umetnost molT ških svečanostih le hrvatska društva in to največja narodna manifestacija, v prestolici odkar obstoja jugosl. država. Vso mesto je bilo v črnem in v žalnih zastavah. Pri pogrebu so bile navzoče deputacije prebivalstva in društev iz vse Srbije, pa tudi iz prečanskih krajev. _ CMJe StrossmnverleĐega spomenika o Zgrebu ZAGREB, 8. (Izv.) Včeraj se je vršilo slovesno odkritje spomenika Škofa .Hira ja Strossmayerja združeno z velikimi svečanostmi. Pripomniti pa je treba, da so sodelovala pri včerajšnjih zagreb- ka o rimskem vprašanju«. Današnji «Osservatore Romano pa odgovarja na objavljeni Crispoltijev članek sledeče: «Deseta številka revije „Rassegna Na-zionale" razpravlja o rimskem vprašanju v kratkem članku, ki ima za naslov „Umetnost molka— njaka, organizacije izvzemši zastopnike kralja, vlade, beograjske občine in aka^ domske omladine. Iz tega je že razvidno, da je imela slavnost precej separatističen značaj. V splošnem se računa, da se je je udeležilo kakih 10.000 oseb, kar je dosti'dočim se je prvotno predvidevalo ude- Kralja je zastopal narodno skup-eliki župan. Spo- CL «EDINOST» ¥ Trsta, dne 9. novembra 1926. menik je odkril zagrebški nadškof doktor Bauer, pokrovitelj zagrebške Akademije znanosti s slovesnim jiagovo-rom. Kraljev odposlanec je položil srebrn lovorjev list, ki ga je poslal kralj. V imenu vlade in narodne skupščine pa je položil venec zagrebški veliki župan dr. Krajnarić. Po odkritju so se vršile še druge družabne in kulturne prireditve. _t Posvetovanja pri Rlkoll PflSfii BEOGRAD, 8. (Izv,) V političnem pogledu je vladalo včeraj popolno politično zatišje. Nekateri poslanci so prirejali shode, med drugimi je imel Sve-tozar Pribičevič dobro obiskane shode v Vojvodini, in sicer v krajih, ki so bili doslej v radikalskih rokah. Tudi Stjepan Radić je imel včeraj shod v Ogulinu, kjer je med drugim zopet napovedal združitev z Bolgarijo. Med drugim je podal izjave tudi o Italiji in fašizmu. Radi njegovih tozadevnih izjav je italijanski poslanik Bodrero v Beogradu interpeliral (pri vladi, ker je smatral Radićeve izjave za žalitve. V splošnem pa je vladalo v Beogra^ du 'tudi danes politično zatišje, ker praznuje pravoslav. cerkev velik praznik: Mitro v dan. Narodna skupščina danes ni zasedala, večina poslancev se še vedno nahaja izven Beograda. Za jutri je napovedana seja narodne skupščine. Danes dopoldne in popoldne se je razvijala precejšnja živahnost samo na Pašjcevem stanovanju. Pašić je imel precej dolgo konferenco s svojimi najožjimi prijatelji, in sicer s Trifkovićem, Miha j lovi ćem in Stanojevćem. Enemu delu konference je prisostvoval tudi dr. Ja n j i č, ki jo noto odšel k ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviću. Pašičevci kažejo sicer veliko aktivnost in izjavljajo, da. bo prosil Pašić v najkrajšem času pri kralju za: avdiienco. Z druge strani pa se zagotavlja, da novih sprememb se ni treba nadejati tako hitro. Zanimivo na. je, da je za jutrišnji dopoldan napovedana zelo važna seia radikalsk^o-p ožjega, odbora na stanovanju Nikole Fašića. Smrtna nesreča v slovenskih planinah LJUBLJANA, 8. (Izv.) Slovenske planine so včeraj zahtevale zopet novo žrtev. V nevarnem Kaninu na Grmadi pi-i Šmarni gori se je včeraj popoldan smrtno ponesrečil 20-Jetni akademik Alojzij Deregrgi. Bil je znan in velik športnik ter plezalec. Podal se je proti Šmarni gori z namenom, da prepleza Kanin, ki slovi radi težke pristopnosti. Dereggri je imel nesrečo, da se mu je izpodnesel kamen na katerem je stal in da se mu je odlomila skala za katero se je oprijel, in tako je padel kakih 40-50 m v globočino ter takoj umrl. Danes so ponesrečenca prepeljali v Ljubljano. Obžalovanje je splošno ker je bil pri vseh priljubljen veleturist in športnik. _ Volitve na Grškem PARIZ, 8. Včeraj je nastopil odločilni dan v volilnem boju med strankami na Grškem pršile so se državnozborske volitve. Vesti, ki so do sedaj prispele iz Aten, pravijo, da so te volitve potekle brez incidentov. V glavnem mestu, v tireju in v vseh drugih mestih pokrajin so se volitve vršile v popolnem redu. Računajo, da se je volitev udeležilo kakih 90.^ vseh volilcev, kar dokazuje, da so stranke vneto agitirale. Predsednik ministrskega sveta gen. Kondilis je v svojem proglasu obljubil, da bo vlada poskrbela za to, da ne bo pri volitvah nikakeg-a nasilja. In res so oblasti ukre-Iiile vse potrebno za vzdrževanje javnega. reda. Ves dan so krožile po atenskih ulicah močne čete konjenice in pehote, ki so preprečile vsako manifestacijo. O izidu volitev ni mogoče do sedaj še ničesar sklepali. Prvi podatki iz nekaterih volilnih sekcij v Atenah, v Pire ju in v nekaterih drugih pokrajinskih glavnih mestih kažejo baje, da so Venizelosovi republikanci odnesli precejšnjo večino. Kljub temu pa bo mogoče izreči končno sodbo šele tedaj, ko bodo znani izidi volitev iz vseh krajev. Kondilis je včeraj popoldne obiskal razne volilne sekcije in je pozneje novinarjem izjavil, da bodo, po njegovem mnenju, republikanci gotovo odnesli zmago. Računa, da bodo dobili 180 do 282 mandatov. Listi poročajo, da so se garnizije v Macedoniji in Traciji domenile, da bodo zagotovile oblast oni stranki, ki bo pri volitvah zmagala. General Kondilis je izdal naredbo, po kateri se sme sedaj samo vlada posluževati brzojava in telefona. kor hoče vlada preprečiti, da bi se širile neresnične vesti o izidu volitev. Ricciotti Garibaldi Zasliševanja v Pariza. PARIZ, 8. V zvezi z aretacijo Katalon-cev, ki so pripravili zaroto proti sedanjemu režimu na Španskem, so se sprva pričeli širiti vesti, da je francoska policija aretirala v Nizzi tudi italijanskega polkovnika Ricciottija Garibaldi, ki se je izdajal za voditelja italijanskih republikancev. Vesti o njegovi aretaciji so bile pozneje zanikane. Francoska policija je Garibaldija samo zaslišala. O tem so sedaj znane Še naslednje podrobnosti: Francoska komisarja Benoist in Leduc, ki sta že v Nizzi pričela zasliševati Ricciotti ja Garibaldi, sta ga zasliševala tudi na , . potu v Pariz, kjer se je na policijski direk- in žena produktivna faktorja, katera ciji zasliševanje takoj nadaljevalo. Skozi j morata, ako hočeta dobro živeti zase in 48 ur je moral Garibaldi odgovarjati na najbolj različna vprašanja. Ves ta čas ni ne jedel, ne pil. Duševno in telesno izmučen se je z&pietel v razna protislovja in končno priznal, da je bil v zvezi z italijansko policijo in da je ves čas igral dvojno ulogo voditelja republikancev in zaupnika italijanske policije, od katere je baje dobil tudi velike svote denarja. Kakor poročajo listi, se je posebno dramatičen prizor odigral pri konfrontaciji Garibaldija z njegovim služabnikom Sci-volijem. «Matin» pravi, da je Scivoli z gneva polnim pogledom motril Ricciottija, ki je stal v kotu in obračal glavo v stran. — «Strašno je, je izjavil Scivoli, zdi se mi nemogoče, da me je izdal mož, za katerega bi bil dal življenje.» Izpovedal je, da ga je Garibaldi pozval v Nizzo, kjer mu je hotel izročiti štiri pisma, ki naj bi jih ponesel raznim republikancem v Italijo. Obenem pa je Garibaldi ba je razširil vest, da se namerava Scivoli podati v Italijo, da bi tam izvršil atentat proti Mussoliniju. Italijanski Keti posnemajo iz francoskih časnikov vest, da so oblasti zaslišale tudi nekega Serro, ki je baje tajnik protifaži-stovskega odbora v Parizu. Pri zadnjih preiskavah na stanovanju Garibaldija je namreč policija na£Ia neko pristopnico k Ga ribal din« kim avangardistom, in ta pristopnica je nosila podpis Gina Lucettija, ki je meseca septembra izvršil v Rimu atentat proti on. Mussoliniju. Ricciotti Garibaldi je trdil, da mu je pristopnico izročil Serra. Ta pa je pri zasliševanju izjavi!, da ni z omenjeno pristopnico nikoli imel opravka. Končno je Ricciotti Garibaldi pri zasliševanju izpovedal, da je vedel za atentat, ki ga je Lucctti nameraval izvršiti. Obvestil je o tem glavnega inšpektorja rimske policije La Polla in potem njega tudi rit« skega kvestorja. Rimska policija pa baje ni hotela upoštevati njegov'h obvestil. Zasliševanja se še nad al j a je jo. Vihar na TilipiRsKin otoRth LONDON, 8. Iz Manille poročajo, da je na Filipinskih otokih povzročil ogromno škodo vihar, ki je posebno na otoku Luzo-nu divjal z veliko sjlo. Računajo, da je kakih dvesto oseb prišlo ob življenje. Ob obali se je potopilo kakih sto ribiških čolnov. Širijo se vesti, ki pravijo, da je voda poplavila mesto Batangas in da je tudi mesto Bauang utrpelo ogromno škodo. Ker so vse telefonske proge pretrgane, ni mogoče dobiti podrobnejših poročil o obsegu škode, ki jo je povzročil vihar. Zadnje vesti, ki so prispele v London, pravijo, da so našli že 70 trupel in da pogrešajo še kalyh sto oseb. W AS HING TON, 8. Iz Manille javljajo, da je tajfun opustošdl otok Luzon. Vse ra-diobrzojavne postaje, tudi ona v Los Ba-nos, so bile deloma poškodovane, deloma pa uničene. Mnogo ribiških čolnov se je potopilo. Tajfun je zahteval več kot 400 človeških žrtev. Najbolj prizadeta je pokrajina Patangas. Gibanje komunistov v Parizu PARIZ, 8. Komunistična stranka je v Parizu in v pokrajinah priredila več zborovanj, na katerih so razni govorniki proslavljali obletnico ruske revolucije. Policija je v izdatni meri poskrbela za varnostno službo in je prepovedala manifestacije po ulicah. Zaznamovati ni nikake-ga incidenta. & potomci, predvsem urediti svoje gospodarstvo po prejemkih. Žena je ona, kateri je pripisana uprava moževih prejemkov, ona mora paziti, da ne prekorači teh s previsokimi izdatki. Nasprotno mora še gledati, da jih čim bolj zniža. Poleg tega mora žena, ki hoče urediti gospodarstvo, poznati blago, katero kupuje. Znati mora preceniti njega vrednost ter korist onega, kar nakupi, v sedanjosti in bodočnosti, za posameznika ter družino. Vso to izobrazbo dobi žena samo tedaj, če se stalno pripravlja za gospodinjo. S smotrnim opazovanjem ter razmišljanjem o vrednosti in koristi slehernega predmeta, ki je v gospodinjstvu potreben. Upravne zmožnosti žene so izredno velike važnosti. In tudi tu mora žena gledati, da se spopolni, ako hoče posta«-ti res žena, mati ter skrbna gospodinja. Kot dobro gospodinjo v upravnem zrai-slu smatramo radi le ženo, ki zna dobro kuhati, ki drži stanovanje v redu ter oblači svoje otroke vedno čisto in. okusno. Pa vendar to še ne napravi dobre gospodinje-matere. Prava gospodinja mora biti točna, vsaka malenkost mora biti opravljena ob svojem času. Vse to so le zunanje stvari, vidni znaki dobre gospodinje, ki so pa velikokrat varljivi. Za pravo srečno družinsko življenje je treba mnogo več: ne samo materijalno, ampak tudi moralno dobrino mora ustvarjati Žena. V višjem upravnem zmislu mora žena-mati z ozirom na starost, temperament in interese družine ustvariti organizem kot harmon. enoto, katera naj da družini svoj jasni značaj. Družina, v kateri je žena vsestransko organizirana v notranjosti in skrbi ne samo za telesne dobrine, ampak; tudi za duševne v isti meri, je podobna državi. Država mora skrbeti, da so njeni Čl a,ni vsestransko izobraženi, tako družina., katera, mora skrbeti za to, da so njeni člani dobro pripravljeni za življenjski boj. Prava žena-mati mora biti sposobna presojati vse sile družine ter vse njene zmožnosti. Dobro izobražena žena mora za srečno družinsko življenje imeti vse navedene pogoje. Današnja družina ni več to, kar je bila pred leti pred vojno, ampak nekaj drugega bolj prožnega. Naša doba stavi na mater velike zahie-ve, katere mora žena izpolniti, ako hoče, da ji bo narod in zarod hvaležen. Za popolnost gospodinje mora biti žena tudi tehničarka in umetnica. Ne tehničarka v pravem pomenu besede, ampak vsaj toliko, kolikor zahteva družina in domače gospodarstvo. Tehnična znanost v groepodinj. se mora posplošiti in preiti tudi v najnižje sloje. Da je žena zmožna na tem polju, nam priča vojna doba. Ni potreba, da je moški vedno povsod. Reforma ročnega dela pri ženskem naraščaju je nujno potrebna. Ne samo kuhinj, receptov, ampak tudi razumevanje moderne tehnike, ki stoji v službi hišnega gospodarstva, si mora žena prisvojiti. Havno isto je z umetniško vzgojo. Francoska žena zna, pripraviti družini gorko in udobno gnezdo. Zna ustvariti lepoto doma, ki priveže moža na družino in dom. Ne razkošje, ampak priprostost v svo-Po dolgem in trudapolnem boju si je [ji bajni lepoti naj bo ženi pred očmi. žena priborila svoje pravice. Danes ji'Vzgoja njenega zmisla za lepoto se zr- DNEVNE VESTI ŽensKo slijfiRic in Mraz&a im je odprt v^top v skoraj vse poklice in se lahko svobodno udejstvuje povsod, kjer ji dopušča-jo njene zmožnosti. Enakopravnost, kakršne si niti razne bojevni- cali v stanovanju, obleki in otrocih, pa tudi na možu. Stanovanje, četudi skromno in preprosto, pretvori pridna žena z malenkostnimi stroški v majhen ce za ženske pravice niso predstavljale, raj. Tudi še tako skromna plača moža jim je padla v naročje kar čez noč. Žensko gibanje lahko smatramo s so-cijalnega stališča kot neke vrste razredno gibanje, kajti tu gre za gibanje, ki hoče in zahteva izpolnitev gotovih pravic žene. Kakor vsako gibanje ima tudi to uspehe, ki so trajni le takrat, a-ko služijo splošnosti. Opažamo, da žensko gibanje pridobiva na vplivu povsod, posebno pri vprašanjih vzgoje in dobrodelnosti. Pa tudi v parlamentu izven političnih strank, kjer žena vstaja v obrambo pravic in zastavlja svojo besedo, ima, velik vpliv. Kljub temu je pa še delokrog žene omejen in tudi žene, ki se udejstvujejo v javnem življenju, pripadajo le gotovim slojem. Oglejmo si stvar pobliže. Pojem hišna gospodinja-mati do danes ni še razjasnjen v onem zmislu, kot je potreba za temeljito razumevanje — žene matere — hišne gospodinje. Mogoče razen par narodnih gospodarjev ter bojevnic ženstva ga ni skušal razjasniti nihče v njegovi celoti. Še danes mislijo široki sloji — pa tudi izobraženstvo —, da je dovolj, ako ženska zna kuhati, prati in šivati, skratka: da zna pripravljati možu udobnost. Pa tudi samo žensko gibanje si ni na jasnem, kaj hoče prav za prav. Poleg popolne vzgoje ter priprave za gospodinjo ter mater hoče še nekaj več. Vzrok tej nejasnosti ne tiči v nezmožnosti žene, da bi formulirala v jasni definiciji svoje zahteve, ampaJk nasprotno. Naloga je v svoji mnogostranosti jako težavna, Tu je trda kost za vse one, ki se pečajo s tem vprašanjem. Od spretnosti in znan., katere potrebuje mati in gospodinja, ji še vedno nekaj primanjkuje. To je znanje trg., tehnika, upravitelja, zdravnika, umetnika in učitelja. Podlaga vsakega gospodarstva je ure- 4 A jeno denarno gospodarstvo. Ravnovesje j * 'povsem prejemkov z izdatki oziroma obratno okr(£ano s pravim uspehom. Družina je majhna država. Tu sta mož S. ^ ^ ne opravičuje zanemarjenega stanovanja. Na oblekah vidimo, katera razume in ve, kaj je lepo. Priprostost brez brezumnih luksusnih okraskov, ki žro dragocen denar, je zrcalo duše-žene. Tudi v priprostosti je lepota, večja kot v razkošju, kajti le tu se zrcali umer-jenost, resnost in duh žene. Angleži so priprosti, a nikdo jim ne more očitati, da niso elegantni. Kaj je lepšega za ženo kot lepo priprosto in čisto opravljeni otroci, tako opravljeni, da se lahko svobodno gibajo brez škode za »razkošno« obleko? Preglejmo vse in videli bomo, da te zahteve niso pretirane. Kajti kdor pozna ženo kot gospodinjo, mater, mora priznati, da le ona v resnici vsa ta opravila opravlja le s to razliko, da so v njej zmehanizirana, da ne more razmišljati o njih. Poleg svojega poklica kot mati opravlja vse, a ni šteto. Ni šteto radi tega, ker ni znala uveljaviti svojih zahtev in stremljenja po višji izobrazbi. Kultura in znanost ji odpirata pot v novo življenje in čim bolj prodira, tem bolj se zaveda svojega poklica. Poklic matere-gospodinje je najtežavnejši vseh poklicev in je združen z največjo odgovornostjo pred bodočnostjo. Mati je prva šola, ona vodi in uči otroka, ona odgovarja. Da pa lahko vzame to odgovornost z lahkoto na svoje rame, mora biti tudi deležna izobrazbe, in ako ji ni dana prilika, mora sama skrbeti, da se izobrazi. Dekleta — žene matere, vi imate odgovornost pred narodom. Od -vas .zavisi naš naraščaj; vzgajajte ga in vodite ga, a še prej vzgojite same sebe. Razvoj prosvete je vaš, vi z vašim razvojem ga posplošujete. Ta razvoj pa je v okviru vaše izobrazbe, zmožnosti in volje. Pravo žensko gibanje se mora usme-v to smer, ako hoče biti Osi petni listi riizveljflvljeiii Tukajšnja kr. kvestura razglaša: Občinstvo se opozarja, da se na podlagi ministrske naredbe razveljavijo vsi potni listi za inozemstvo z dnem 9. t. m. V primerih nujne dokazane potrebe potovanja v inozemstvo, bodo mogli dobiti ,imejitelji potnih listov pri kves-turi vizum, s katerim se potrdi veljavnost. Otvoritev zadružnega tečaja Včeraj popoldne ob 3.30 se je vršila v prostorih Zadružne zveze slovesna otvoritev letošnjega zadružnega tečaja Otvoritveni slavnosti |je prisostvovalo 22 gojencev tečaja, vodstvo Zadružne zveze in inž. Astori kot zastopnik «Ente Nazionale per la Cooperazione». Po otvoritvi tečaja je bila poslana predsedniku omenjenega zavoda poslancu Alfieri-ju pozdravna brzojavka. Letošnji tečaj bo obiskovalo kakih 27 mladeničev iz raznih krajev dežele. StttQ]3 feloratfbc url m Neki ljubitelj telovadbe nam piše: Pred kratkim časom eo naša maloštevilna telovadna društva, krožki oziroma odseki prirejali telovadne nastope. Ce se spomnimo na našo telovadbo izpred vojne, moramo reči, da je ta sedaj skoro na ničli in naše telovadne prireditve, jasen dokaz delovanja društev, utonejo v morju športnih prireditev. To me je pripravilo k pisanju. Po češkem sestavu, kakor tudi pri nas navadno telovadimo, je telovadnica oni hram oziroma vežbališče, kjer se vežba telo is duh. Položaj naše telovadbe danes ni zadovoljiv. Telovadbo gojijo, razen nekaj samostojnih društev, po večini prosvetna društva v posebnih odsekih, in razna športna, pa ta -malo. Telovadnih odsekov imamo precej po Goriškem, kar je razveseljivo dejstvo. — Razveselilo me je, ko sem čital o raznih telovadnih nastopih, po naših krajih. Tako so nastopili v Idriji, Dombergu, Prvačini in Mirnu. Danes je na Goriškem, kakor na Tržaškem precej krajev, kjer imajo telovadno orodje, ki pa je v kaki kleti. Tu je prilika za delo. Nastane vprašanje, kje dobiti vaditelje. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se organiziral vaditeljski tečaj, bodisi v Gorici ali Trstu. Na tečaj bi prosvetna društva gotovo poslala kakega člana, ki naj bi se izobrazil vsaj nekoliko praktično in teoretično v telovadbi. Vsekako. če hočemo spraviti telovadbo na ono višino razvoja, kakor je bila preje, se moramo resno lotiti dela. Vodstvo tega pa pripada neizpodbitno ravno zvezi telovadnih društev. — Onim vasem, kjer imajo telovadno orodje, ne bo težko obnoviti telovadnih vaj. Ni pametno se izvijati: nimamo vaditelja. Kakor so si pevska društva opomogla s pevovodji potom pevskih tečajev, tako si moramo tudi preskrbeti vaditelje. Prepričan sem, da je pri nas mnogo fantov, ki bi radi telovadili. Gotovo pa se bo dobil kateri, ki je že včasih telovadil. Tak, ki ima nekaj pojma, naj prevzame začasno vodstvo telovadnega društva, krožka, odseka. Zato fantje, zganite se, pričnite z delom, komur je mar zdravje in moč. Tam kjer imate orodje, je to lahko, a tam kjer tega nimate, ne mirujte, saj so vsa naša telovadna društva nastala iz nič, le volje je treba, in te v naši mladini ne sme manjkati. _ IZ POL DRUŠTVA »EDINOST V TRSTU. Čast J. S oklic: Ker ne poznamo Vašega naslova, prosimo, da pridete dvigniti Vaš potni list. Radi najnovejših odredb so Vpm potrebna gotova navodila. Tajništvo. GOSPODARSKI VESTNI* vsebina novemberske številke: Janko Fur-lan: Meščan in deželan; Živinoreja: Josip Gerbec: Slinovka in parkljevka; Milton Klavžar: Belanska goveja pasma v naših Gorah (Konec); dr. G. I. Prva pomoč v hlevu {dalje); dr. Mirko Legiša: Kostolomni-ca; M. J.: Previdnost pri nakupovanju o-trob. Mlekarstvo: asig. Anton Podgornik: Kdaj nehaj piniti, spiranje in gnetenje masla (s sliko). Čebelarstvo: Josip Rakov-šček :Proč s starim in črnim satov jem! — Sadjarstvo: Jušt Ušaj: O napravi novodobnih sadovnjakov (dalje), Mali zimski pedic. Poljedelstvo: Sejanje pšenice: ing. Andrej Cok: O umetnih gnojilih dalje); Izidor Nanut, Stroškovnik za gradnjo umnega gnojnika. Gospodarski koledar: November. Vprašanje in odgovori: 79 Kje se kupi vojni materijal? 80. Kako naj gojim špargelje? 81. Kako naj ubranim stiskalnico pred črvi? 82. Kako naj prekladam čebele? 83. Kako naj pomladim svoj vinograd? 84. Ali so razpisane nagrade za svinjake? 85. Ah' se sme pokladati sveže seno? 86. Ali je grizenje pri žrebetu prirojeno? 87. Kako naj gnojimo zelenjadi? — Tržne cene. Gospodarski drobiž. Listnica uredništva in uprave. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 6. XI. 1926. Precej mrtev tržni dan je izzval enako sliko trga, ki bi po dovoženih količinah blaga zamogel biti vsaj srednje dober. Približno polovico vsega blaga je bila v krpm-pirju in jabolkah. Cene so bile sledeče: Zelenjava: Radič 240—400; pesa rudeča 90_120; pesa bela 80—100; malancane 170 do 250; buče 350; paprika zelena 170—220; krompir 65—80; repa sladka 40—50; repa kisla 100—120; zelje belo 80—120; karfijoli 120—140; vrzote 60—100; fižol v stročju 250 do 300; paradižnik 180—220; čebula 50—80; česen 250—320. Sadje: Jabolka 60—300; hruške 100—400; grozdje 280—400; kostanj 100—180; fige — —; limone 28—35 Lir za zaboj. — Naročajte in »rile „EDINOST" Emmyn. Iz triaSkega življenj* Nezgoda na železniški progi. V nedeljo zjutraj se je na železniški: progi pri Herpeljah pripetila liuda nezgoS da. Neki motorni železniški voziček je tis čil ob drug voziček, ki sta ga gnala d** delavca. Radi silnega sunka sta se vozička prevrnila in pri tem je 52-letni železnižkj čuvaj Ivan D'Angelo, stanujoč v CarboB zgornji št. 318, padel tako nesrečno, da m je zlomil dve rebri ter razen tega zadobii še druge poškodbe na glavi. Nesrečni mož je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico^ kjer se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Žrtev avtomobila. Ko je 26-1 etni pomorščak Teodor Marti-nesi, stanujoč na trgu Cavanna št. 6, včeraj popoldne okoli 17. ure šel v družbi dveh prijateljev po ulici Cavana, je nenadoma pri vozil neki javni avto, ki ga mladenič nI pravočasno zapazil, da bi se mu umaknil. Zadet s silo od strani, je Martinesi padel in se pri tem tako hudo udaril, da si j« zlomil kosti v kolku ter zadobii tudi notranje poškodbe. Siromak je bil prepeljan z istim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek Zdraviti se bo moral kakih 6 tednov. Kadar človek obupa nad življenjem Trije samomorilni poskusi. Včerajšnji dan je potekel v znamenju samomorilnih poskusov. Trije nesrečniki so na različen način skušali napraviti konoc svojemu življenju, ki se jim je zdelo iz enega ali drugega vzroka neznosno. Po vzrokih, ki so mu dali povod, je najbolj žalosten samomorilni poskus 21-letnega težaka Evgena Naum, stanujočega v ulici Lazza-retto vecchio št. 13. Mladenič je že delj časa bolehal na neki pljučni bolezni, ki jo je smatral za neozdravljivo, če prav so bili zdravniki v tem oziru drugačnega mnenja. Toda Naum jim ni verjei; menil je, da ga zdravniki le tolažijo in to ga je šo bolj utrdilo v neutemeljenem prepričanju, da zanj ni več pomoči. Zato ni čudno, da se je v takem dušov-nem stanju odločil za obupni korak, ki ga je izvršil predpreteklo noč. Ko je njegova mati spala, je obupani mladenič pograbil neko ostro rezilo ter si zadal več precej globokih ran na levem zapestju. K sreči se je kmalu potem prebudila njegova mati, ki mu je zavezala rane ter ga nato spremila v mestno bolnišnico. Tam je nesrečni' mladenič dobil zdravniško pomoč, nato jo bil prepuščen — ker rane k sreči niso bile nevarne — domaČi oskrbi. — Hujše posledice je imel samomorilni poskus, ki ga je izvršil 42-letni kavarniški uslužbenec Ivan Redivo, stanujoč v ulici Rigutti št. 14. Včeraj zjutraj zarana se je Redivo vrnil z nočnega dela domov, pa je kmalu p>otem zopet odšel. Bil je tako potrt, da je njegov 18-letni sin zaslutil, da mož kuje kak mračen naklep; zato je radove-stopil za njim. Kmalu se je prepričal, da ga zla slutnja ni varala. Redivo se je podal k visokemu zidu, ki se dviga nad ulico Te-sa, se vzpel nanj in — preden je mladenič? utegnil to preprečiti — skočil v globočino. Nesrečni mož je obležal težko poškodovan Na obupno vpitje mladeniča so prihiteli ljudje, ki so skušali na kak način pomagati- Radivu. Medtem je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo. Kmalu potem je dosi>el na lice mesta zdravnik, ki je dognaj, da si je Redivo zlomil kosti v kolku in zadobii tudi notranje poškodbe. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. — Zdi se, da je Redivo hotel v smrt radi družinskih neprilik. — Tretji samomorilni poskus se je dogodil včeraj zjutraj v uradih tukajšnje podružnice «Živnr=stenske bauice». Okoli 10. ure si je 37-letni blagajnik Fran Scliaursk, nameščen pii oin »njenen. zavo-lu. dognal v vestibulu z revolverjem kroglo v glavo Pok je privabil iz bližnjih uradnih prostorov uradnike, ki so našli Schaureka nezavestnega. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je ugotovil, da je Schaurek smrtnonevarno ranjen; krogla mu je prebila lobanjo na desnem sencu ter se zapičila globoko v možgane. Nesrečni mož je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Schaurek je rodom Cehoslovak in je bil že delj časa zaposlen pri tukajšnji podružnici «Živnostenske banke«; stanoval je s svojo družino, obstoječo iz žene in 2 otrok, v ulici Lazzaretto vecchio št. 15. Zdi se, da je nesrečnega uradnika privedla do obupnega koraka huda nevrastenija. Radi bolezni je Schaurek svoj čas dobil dva meseca dopusta in včeraj je zopet nastopil svojo službo. Tržaško sodišče Radiotelegrafični kondenzatorji. Calloni Alojz bivajoč v Tržiču se je moral zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim sodiščem radi kvalificirane tatvine dveh kondensatorjev v skupni vrednosti L 100 na škodo tržaške ladjedelnice C. N. T. Obtoženec navaja v svoj zagovor, da je kon-densatorje sam izdelal iz materijala, ki nt mogel več služiti in bil radi tega zavržen. Izdelal je tri kondenzatorje, od katerih enega so našli že v njegovi delavnici. Calloni se bavi v svojih prostih urah s konstruiranjem radio-aparatov, ki pa služijo samo njemu v raziskovalne in poučne svrhe. Prič ni. Branitelj odvetnik Kezich zahteva, da se ugotovi resničnost obtoženče-vih trditev, kajti obtožnica, zgrajena n« podlagi ovadbe, zamore v slučaju ugotovitve, da je materijal bil v resnici zavržen, izgubiti vso svojo vrednost. Navzlic temxl da državni pravdnik vztraja na svoji zahtevi, da se Calloni obsodi na štiri mesec« in osem dni zapora, sklene sodni dvor, da je potrebno zaslišanje enega zastopnika tržaške ladjedelnice in prenese obravnavi) na 13. XI. 192G. \ V Trstu, dne 9. novembra 1926. •EDINOST* IIL TELESNA VZGOJA SPORT VTISI S riNALISSIME Prosveta - 01ymp 2 : 2 Včeraj odigrani tekmi med negometnima skupinama tržaške Prosvete in op&tijskega 01ympa so razmere dale ime -«finalissima». Objektiven opazovalec in suh kritik, ki mora tekmo opa/.o-vati brez olepšujočih očal nekakega idealizma, ki tako rad po krivici odpušča največje nedostatke, je odšel z včerajšnje tekme kolikortoliko nezadovoljen. Tekma sama na sebi ni v svojih fazah mogla nuditi precej Številnemu občinstvu nika-kega zadoščenja v pričakovanju boja za tako za-željeno prvenstvo. Reklo se bo, da je bilo stanje igrišča v veliki meri krivo vsemu temu, toda dejstvo, da so se ravno faze, ki so bile odigrane na dobrem terenu, tako malo razločevale od odigranih v blatu, govori proti temu izgovoru. Frosveta je nastopila v približno isti formaciji kot zadnjič proti Adriji, zato je gledalce v marsičem v nedeljo iznenadila, kajti nje vrste so bi!e precej raztrgane in celo posamezniki razmeroma slabi. Odlično je branil društvene barve vratar Dekleva, ki je. zavedajoč se pomembnosti tekme, plačal s svojim pogumom trd -davek ^radi pomanjkljivosti lastne obrambe, Handikapiran v ne-številnih izpadih na rokah, boku in na glavi, je poslednje trenutke odbijal le z desno roko. Kufer-šina smo videli v lepi formi, a nismo našli v njem tistega ponosnega centerhalfa Prosvete. Drugim to-le: Ni dovolj igrati vse za vse, kajti ni ga nogometaše, ki doprinese zmago četi. Edino le četa je poklicana, da si s skupnostjo pribori zmago*. Tudi 01ymp je bil v slabejši formaciji kot zadnjič proti Obzoru. Verujemo, da ie od udruženja zaukazano rezanje iste precei omejilo tudi nje sile*. Ne more se pa odpustiti četi, da prihaja na igrišče v tako važni tekmi tako slabo izpopolnjena. Videli smo na pr. absolutno pomanjkanje dobrih krilskih akcij. Levo krilo je odpovedovalo v najlepših trenutkih ter držalo za celo dobo tekme tako skrajno zaspano igro, da je človeka skoro jezilo. Tudi desno krilo ni služilo četi kol bi moralo. Notranji trijo je pa bil žrtev ne ravno predobre brambe Pro&vcle. Najboljši mož v čeli Clympa je bil centerhalf (Tomašič), ki pa ie ime! nekako manijo padanja. Halfi niso igrali slabo, a preveč branili. Dobro je igral par braniteljev radi tega tudi nista prišla k razpravi, se 'mara za ples, ne mara za moro, ne za kvar- —x—----- - "—----x —J:1 tanje, ne za pretepe in razne neumnosti. Njim je knjiga in časopia največje veselje. Drugi tabor tvorijo taki, ki bi živeli le za ples, kvartanje, popivanje in razne burke. Mladeniči iz prvega tabora bi morali biti za vzgled vsem. Oni či-tajo tudi inozemske liste tudi češke. Prvi list pri nas je «Edinost», ki ga vsak dan čitamo v več hišah. Prineso nam ga naše mlekarice. Naročiti « Edinost» pri nas ni mogoče, ker pride pošta k nam samo enkrat ali dvakrat v tednu. Dolgo časa je bila naža vas brez načelnika. Odkar je moral pobrati šila in kopita bivši načelnik, ni bilo nobenega več. Sedaj smo dobili novega vladarja, kateri je pri-.čakoval «krono» celih 25 let. Upajmo, da bo ti tinl Miri n n ii\I1 nji vk ni sestavila porotna klop, marveč je sodil sodni dvor, obstoječ iz predsednika in sodnikov Marassovicha in Ganeve. Naj na tem mestu ponovimo kazensko dejanje, ki sta ga zagrešila Skok in Vovk. Devetega avgusta leta 1921. so vdrli v Ri-hemberku Štirje našemljeni moški v stanovanje krčmarice Marije Mihelj in so ji odvzeli vse, kar jim je vrednega morala izročiti, t. j. 1500 lir v gotovini, dve zlati uri vredni ;(«00 lir m c^uge srebrne ju zlate, predmete v skupni vrednosti približno 10.000 lir. Prav ta čas, ko so našem-ljenci vršili svoj roparski posel v spalnici Marije Mihelj, se je motal okrog hiše Franc Kodrič. Eden izmed roparjev je skočil nato na »esto, prinesel LakorekoČ Ko- driča v hišo, nastavil mu na sence revol Ver in mu vzel listnico, v kateri je bilo znaJ t po njegovem mnenju palisadni plot zvišati in napraviti ob straneh nekakšne utrdbe, kjer bi se naseljenci mogli v shičaju potrebe upirati zmerni premoči. Granitna hiša je bila po svoji legi nezavzetna; staja s svojimi poslopji, zalogami in živalmi je bila kaj vabljiva za morebitne razbojnike, odkoderkoli bi prišli; zato je bilo dobro, če bi se mogli naseljenci uspešno braniti v staji proti napadom. Ta načrt je bilo treba dobro pretehtati, zato so ga prenesli na prihodnjo pomlad. Okoli 15. maja je ležal gredelj nove ladje že v ladjedelnici in kmalu sta se dvigala na obeh koncih sprednji in zadnji števen. Pri dolžini 110 čevljev, tako dolg je bil gredelj, so vzeli za glavni prečni tram krova 25 čevljev dolgo gredo. To pa je bilo tudi vse, kar so mogli tesarji dovršiti pred nastopam mraza in slabih vremen. V naslednjih tednih so postavili Se prvi par reber na zadnjem koncu, nato pa so morali z delom popolnoma prekiniti. Zadnje dni tega ineeeca je bilo vreme izredno grdo. Zapadni veter se je včasih stopnjeval do orkana. Inženir je bil nekoliko v skrbeh za lopo v ladjedelnici, ki je ttiso mogli postaviti kje drugje v bližini granitne hiSe, ker otoček je le slabo Ščitil obrežje pred razburkanim morjem, in ! ogromno vak>vje se je privalilo prav do jvznožja granitne hiše. I Na srečo pa se ni nič zgodilo. Veter jo ! vzel smer bolj proti jugovzhodu in tako je Jbila obala pred stanovanjem dovolj zava-! rovana z nasipom Izmetaninskega rta. j Pencroff in Ayrton, silno vnet ladjedelca, 'sta nadaljevala delo, dokler je bilo sploh mogoče. Nista se menila za veter, ki jima .je razkuštral lase, no v.a dež, ki ju je premočil do kože, in sta bila mnenja, da je udarec s kladivom ravno tako dober ob slabem vremenu kakor ob dobrem. Ko pa je za vlažnim vremenom pritisnil hud n\raz, ni bilo mogoče nadaljevati z delom, ker je les postal trd kakor železo. Okrog 10. junija sta morala popolnoma prekiniti delo v ladjedelnici. Cir Smith in tovariši so vedno opazovali, kako nizka temperatura je na otoku Lin-colnu v zimskem času. Mraz je odgovarjal približno onemu v državah Nove Angleške, ki leže skoraj enako daleč od ravnika. Na severni polobli je ta mraz razumljiv, vsaj za ozemlje Nove Britanije iu severnih držav Zveze, in to zaradi velikih ravnin, ki se razprostirajo proti severu in ki ne tvorijo nobene ovire s severnega tečaja ! pritiskajočim ledeno mrzlim zračnim stru-jam. Za južno poloblo, zlasti pa za otok-[Lincoln, ni bila taka razlaga mogoča. IV. cEDINOST* V Trstu, dne 9. novembra 1926. "m ■ Smoler (1816 do 1884), ki je osnoval lu- žiško-srbsko Matico (1847), Michal Hor- nik pa je napisal prvo zgodovino lužiško- _ ^ ^^ __ srbskega naroda. Od novejšes generacije je j tako daljih kofnjegova'slava imenovati lilologa dr. Arnošta Muko ter c,,^..* , _.____r_ i-c___ Pesnik je v kavarni večinoma molčal, zibal se je na stolu, imel roke v žepu in gledal z izrazom, kakor da je njegova največjega pesnika in genija Jakoba Barta- Cišinskega (1856—1909). Leta 1904 se je uresničil davni sen vseh narodnih delavcev, ko je bil v Budyšinu \Baulzen) otvorjen lužiško-srbski Narodni Dom v navzočnosti delegacij iz vseh slovanskih zemelj. Medtem je izbruhnila svetovna vojna in prekinila narodno delovanje. Nastala je kruta reakcija, ki pa ven-iar ni mogla ubiti ŠL^ijt po osvoboditvi. Takoj po prevratu so se oglasili tudi lužiški Srbi in njih Narodni Odbor je proglasil samostalnost lužiško-srbske države. Toda mirovna konferenca jim ni dala za-željene svobode. Vzlic temu pa narod ni klonil, ampak skuša s smotrenim delom osigurati si svoje narodne zahteve, kulturne, verske in gospodarske zahteve v okviru nemške države. Lužiški Srbi so v pravem pomenu besede junaki današnjega časa in zaslužijo v polni meri pažnjo in pomoč kulturne Evrope, osobito pa bratskih slovanskih narodov. Najvažnejši faktor v lužiško-srbskem življenju je društveni pokret. Lužičani imajo mnogo narodnih, pevskili, glediških, strokovnih in sličnih društev, ki so vsi včlanjeni v enem savezu* «Domovina». Manjkalo pa je še udruženja, ki bi lužiško-srh.ko mladino uiilo v telesnih vajah. Toda. težak narodni položaj je dolgo časa'ovi-ra! ustanovitev telovadnih društev. Že pred j Slednjič je vzel cigareto, ki sem mu jo ponudil. Pol meže je razmišljal skozi oblake dima, kakor da čaka, da začneva s Čopičem razgovor o poeziji in pride on na vrsto. Pogovor pa se je tako spretno razpletel okrog popolnoma tuje stvari, da se niti s skrajnim koncem ni dotikal pesnikovih višav. Poklical je natakarja. «Prinesite liste!» Prinesel mu jih je ogromen kup. Pesnik jih je v naglici prebral, nato je poklical natakarja znova «Ivje je Plamen?» V listu je bila natisnjena njegova pesem. Besedo «Plamen» je zelo poudaril, da je bilo slišati oba zloga čisto razločno. / Natakar se je nagnil do njega s polglasno opombo: «Nova številka še ni prišla... Staro, če želite...» » je odgovoril oma- je 9. novembra 1920 ustvarila prva lužiško- lovaževalno o svojem poklicu izza nem-srbska sokolska jednota v Budyšinu. Prvi ške revije. Kot bi hotel reči, da se ne iz-starosta je bil književnik Jan Skala, IG. av- j plača pisati za druhal, ki niti njegovega gusta 1921 jc bila v Bukecima druga sokol- j imena ne pozna. V zadregi je prijel koska jednota in par dni pozneje tretja v Ma- ^ar^c vode in ga izpil. lešici, ki je tudi prva stopila v javnost. Sokoli se je dobro razvijal: 24. novembra 1921 je posetila pi va češko-drezdenska sokolska jednota Budyšin, kjer je priredila prvo javno telovadbo. Leta 1922 pa je na- j pravil Lužiški Sokol zlet v Mlado Bolesla- občutek neznanega ugodja in sramu, vo, kjer je prvikrat stopil v javnost. Ko sta j Ponosa ob enem: o meni govorijo, se ustanovili še jednot; v Poršicah in Rad- | yzej sem «piamen» in listal po njem. voju se je ustanovil končno tudi Lužiško- Naletel sem ra ppsern in jo prebraL Po_ srbski sokolsiki Zw:azk, ki mu je načetova! > -_ , „__ , 1 . . - , kot prvi starosta Jakob Šajba. L. 1922 je kima* sem z m dejal z ozirom na prišel zastopnik lužiškega Sokola, tudi v i pesnikovo navzočnost. Ljubljano o priliki vsesokolskega zleta. 21.1 «Nov pesnik. Castitam!» «V Plamen,» se je oglasil mesto njega čopič in pogledal svojega varovanca s ponosom. Pesnik se za to ni zmenil. Objel ga je zvišal, zdelo se jet da recitira pri polni dvorani. Ljudje so postali pozorni, natakar se je naslonil ob steno in se smehljal, pesnik je bral dalje... To je bil finale večera. Vjel sem pol-sekundni odmor, da sem utegnil zakli-cati: « Plačam!* To je pesnika zdramilo. Padel je z viška svojih sanj v realni svet. Čudno je pogledal iz prebujenja, zaprl zapisnik in ga zmašil v žep. Gledal je otožno predse, z izrazom, kakor da se je ta edini hip videl v zrcalu in spoznal samega sebe. septembra 1924 se je vršil prvi lužiški vse-sokolski zlet v Pančicama, ki se ga je udeležilo i3 jednot. Danes šteje Savez 15 jed-not. Iz tega porasta torej vidimo, da se sokolski pokret med lužiški ni i Srbi širi. Sokol ima tudi že svoj časopis «Sokolski Listii», ki ga urejuje dr. II. Šleca. Pesnik Iz cikla «Profili». Fr. Bevk. Ne dat bi se hotel norčevati iz samega sebe in iz drugih ljudi, slovenska literatura je velika. Kes je sicer, da nam je sem» Čopiču se je zdelo primerno reči: »Talent ima Če bi ne bil tako len in trmast... Kolikokrat sem mu dejal...» S tem je hotel čopič podkrepiti pomen svoje mentorsko vloge, ki jo igra pri njem. Vodi ga kot dete in mu svetuje. On pa je ponosen na svojo trmo in lenobo. Narod poklekni in prosi za božjo voljo, naj piše! Naj piše! O pesmi sodbe nisem izrekel. V takih slučajih sem se omejil na dvoumni stavek: «To je pesem!» čopič je oživel: «Če bi bila to ...va pe-(imenoval je pesnika s polnim zapustil Prešeren en sam zvešček Poezij, in da bo z zbranimi deli prekosil vse samo Ivan Cankar s svojimi desetimi ali dvanajstimi zvezki, vendar imamo, dasi pO številu majhen narod, obilo pesnikov in pisateljev vsaj po imenu. Pred vsem pesnikov. Ta naslov je lepši in zvočnejši, mučeništvo se mu zato vse lepše prilega, in kdo bi ga zameril. V dneh, ko sein se mudil v našem kulturnem središču, je stopil ta in oni iznenada pred človeka in stresel samozavestno roko: cLojzek Domišljavec, pesnik.» «Ivako, prosim ?» «Pesnik, če vam je drago...» «A tako?... Imam Čast. Klanjam se!» Imena, človeka nisem nikoli slišal. Pa saj to ni glavno. — Niti obleka ne sme delati pesnika. Toda tudi pesmi nisem bral. Ali sem jih prezrl? In sram in težko mi je bilo, da jih nisem bral. Da bi ta Človek ne bil pesnik, ni bilo dvoma. Ne samo njegova moška beseda, o kateri nisem imel pravice dvomiti, tudi njegova kravata, njegov široko-krajni klobuk na ajdovo zrno, dolgi lasje in zanemarjena vnanjost so pričali zanj. Meni so sicer vselej delali ti vnanii znaki vtis mladosti in pomanjkanja talenta. Umetnost se namreč ne meri po dolžini las in cinični nemarnosti človeške vnan jost i. Vendar se človek lahko moti in čemu bi se ravno v tem slučaju ne bil motil. Zal pristno očeh s^ s pogledom preko mene da sem stre-| l>red menoj je plesalo vse. Vsa*sve-P°PraČltl neugodni|tovna literatura, preteklost, sedanjost vtis. Povabil sem ga v kavarno. jin prihodnost. Vse je zrušeno in znova Ni bil sam. Z njim je bil njegov čop. sezidano. Na vrhu te svetovne revolu-Čudno je namreč, da imajo vsi ti ljudje j cije stoji pesnik, ki je imel priobčeno po enega Čopa. Ne zna sicer devetnajst S prvo pesem. jezikov, včasih niti pravega metruma' Tedaj je prišlo najhujše. Pesnik ie imenom, jaz ga iz previdnosti izpustim;, «bi jo natisnili na prvem mestu.» V tem hipu je oživel tudi pesnik. Vrgel je revijo na mizo. «To ni nič! Imam še vse boljše stvari — Prosim za cigareto!» Dal sem mu cigareto. Pri tem sem nnislil, čemu je dal natisniti najslabšo pesem, dobre pa nosi v žepu. Iz pesnika je ob pijači planila vsa bridkost, pomešana s trudom, ki je pc-dmi utrla pot na svetlo. Domovino je imenoval (s Cankarjem seveda) vlaču-go, urednike je imenoval z zabiteži, založnike z brezvestneži. Občinstvo je go-vedasto. V našem literarnem življenju je treba reforme... V teh razmerah ne da nobene svoje pesmi več v natis. In tudi — no bo več pisal. «Pusti me!» je dejal svojemu čopiču, ki mu je hotel ugovarjati. «Ne bom več pisal. Ne pregovoriš me! Pa tako!» Tu imaš, domovina, nehvaležna, za svoja nečista dejanja. Pesniki so utihnili, oropana si zakladov. Sedel sem in poslušal. Nalival sem in kadil. Sprva me je govorjenje zanimalo, nato sem se dolgočasil in potil. Kad bi bil pogledal v teku govora na uro, nisem se upal. «Ali razumete?« To vprašanje samozavestnih ljudi me vselej zadene. Če pritrdim, priznam svoje zanimanje za predmet pogovora in podaljšam muke. Če zanikam, me bo Razne zanimivosti Nov nebotičnik Zdaj, ko zidajo v Trstu prvi nebotičnik, ki bo v primeri z njujorškimi «nebesnimi strgali» skromna stavba, poskusimo si I*redstavljati novega kamenitega velikana, ki bo stal v kratkem času ob Madisono-vem trgu ter krasil ali kvaril tam njujor-ško mesto. Načrte za novo stavbo je narisal arhitekt Bertram Grosvenor Goodhue. Orjaško poslopje je namenjeno za urade najrazličnejših trgovskih in drugačnih družb in bo visoko 335 metrov. Nadkriljevalo bo celo Eiffelov stolp v Parizu, ki je do danes najvišja stavba a svetu. Nadstropij bo imelo osemdeset. Najvišja hiša na svetu do danes je Woolworthova palača v Ne\v Yorku, ki šteje 52 nadstropij; hiša z največjo prostornino na svetu je palača Equitable tudi v Ne\v Yorku, dasi šteje ta komaj 40 nadstropij. Palačo Equitable prezirajo celo Njujor-Čani sami, ker ni najvišja. Kdor pa pozna njeno prostornino, bo občutil pred njo spoštovanje. Tudi ta «šiša» je bila namenjena samo uradom in samo uradi so v njej, v pritličju banke, v gornjih nadstropjih so pa centri velikih ameriških korporacij. štirinajst tisoč ljudi je dnevno zaposlenih v njenih prostorih. Telefonov je v njej 4800. Tudi udobnih dvigal ali liftov ne manjka — oseminštirideset je vseh. Kadar se ta dvigala enkrat dvignejo do vrha, prepotujejo štiri m^je (nad Šest kilometrov), ko se vračajo navzdol, napravijo druge štiri milje pota. Švigajo pa neprestano gor in dol od zjutraj do večera in nekatera tudi ponoči. Zato pa prepeljejo na dan povprečno devetdeset tisoč ljudi, ki bi brez njih morali brusiti pete po stopnicah. Iz tega trgovskega kolosa gre veak dan na pošto 88.000 pisem — tudi povprečno vzeto, kajpada — in če bi postavili ta pisma lepo drugo na drugo, bi napravili papirnat stolp, ki bi segal 280 metrov visoko. Sedemdeset metrov bi bil pa visok stolp iz samih šip, če bi jih pobrali z oken palače Equitable in jih zložili drugo na drugo. Deset mož je v stalni službi v palači Equitab!e, da omivajo okna, pa nikoli ne končajo dela. Preden pridejo enkrat do konca s svojim delom, so že prva potrebna vode in mila. Temelj, na katerem bo stal novi nebotičnik, bo zahteval tudi dokaj pozornosti od strani stavbenikov. To se laliko sklepa že po temeljih palač Equitable «in Wool\vorth. Temelji prve sejajo devetdeset čevljev pod površje ulice, betonski stebri, ki nosijo na sebi ogromno težo Woolworthowe palače, pa segajo celo sto in deset čevljev globoko. F- M- O žepni uri mi je bilo, da sem podvomil o j imenoval tepca in sem v nevarnosti, da sti njegovega poklica, v njegovih | mi nc bo razkladal istih stvari še en- 'm "ral prezir!jivost, ki je sijala krat... ___je varja in ga brani pred napadi. pričel brati od kraja. Radi razločka teh ljudi nisem nikoli Svoje nenatisnjene pesmi. Sprva je imenoval Čop, ampak čopič. bral polglasno, z levico ie naglašal ri- čopič tega človeka je bil mlad dečko, * tem, rime je poudarjal, oči so gledale pri h vnanjosti, ki je imel eno vrA- sugestivno. Revolucijonar se je spreme-no, da si ni mnogo domišljal, a ie obilo;ni! že pri drugi pesmi v mehkega sania-govoril. Vsi stavki njegovega govora so ča o ljubezni in lunini svetlobi... Kmalu Žepna ura, zlaeti boljše vrste, je stroj-ček, ki je dokaj komplicirano sestavljen. Dobre vrste ura je sestavljena iz 211 različnih delov, med katerimi so eni tako majhni, da jih s prostimi očmi komaj vidiš. Le nekaj malega naj se pokvari v tem drobnem mehanizmu, pa se bo ura ustavila ali pa ne ob več kazala zanesljivo pravega časa. Če zdaj pomislimo, koliko nesrečam in «potresom» so žepne ure izpostavljene vsaJt dan, se nam bo zdelo čudno, da morajo «živeti» več nego en dan. Preden je ena ura narejena, je treba 3733 različnih del in nekateri njeni deli so tako natančno izdelani, da ne sme znašati .pomota pri dolžini ali debelosti niti za eno tisočinko enega centimetra. Posebna natančnost je potrebna zlasti pri izdelanju nihalnega kolesca, h kateremu je pritrjeno tisto drobno spiralno zavito pero, ki mu pravimo «Ias». Stroji, ki jih rabijo v tovarni za ure, so vsak zase tehniški Čudež, pa navzlic čudoviti natačnosti le ne morejo izdelati svojih produktov z absolutno natančnostjo, zato je potrebno, da izdelane dele merijo z mikrometri ali jih tehtajo z najfinejšimi tehtnicami, potem šele jih sortirajo. Različne ure različno hitro tiktakajo, pri povprečni uri najboljše vrste zaniha nihalno kolesce vsako uro osemnajst tisočkrat in to znese-v enem letu 157 milijon-krat. Če bi raztegnili enoletno pot nihal-uega kolesca v ravno črto, bi na svoje začudenje spoznali, da je prepotovalo lepo daljavo 70S0 kilometrov. Jasno nam je sedaj, da je za uro nujno potrebno, da vsako leto dobi kapljico finega olja na svoje tečaje. To delo pa, namazanje ure, bo najboljše, če ga bo izvršil izkušen urar. Pri vsakem natančnem mehanizmu je preobilica olja ravno tako ali pa še bolj škodljiva kot nezadostna količina. Ura je nežen, občutljiv strojček in zato moramo ravnati z njo kakor z nežnim, živim bitjem. Ne smemo je stresati, ne tolči z njo ob dlan ali ob kaj drugega, zlasti pa pazimo, da nam ne pade na tla — to je zanjo kakor katastrofa. S stresnjem se ure zelo kvarijo. V tern bi vedele mnogo povedati strojepiske, ki imajo uro na zapestnici. Ko pišejo na pisalni stroj, je neprestano stresajo in posledica je, da ura kaj kmalu odpove svojo službo. Vlaga je tudi sovražnica ure, ker povzroča rjavenje ali oksidiranje delikatnih železnih ali jeklenih delov, kar ne more biti uri v korist v nikakem slučaju. Urar-ski mojstri pravijo, da tudi prepih škoduje uri, in so mnenja, da je ne smemo imeti obešeno, pri odprtem oknu. Navzlic temu, da so pri dobrih urah pokrovci tako natančno izdelani, da se skoro neprodušno zaprejo, se vendar tudi v teh nabere prah, ki kvari mehanizem. pokrovcev nikoli brez potrebe otpirati. V tem pogledu velja pravilo, da je ura po vsakem odpretju pokrovcev manj vredna. Kadar se pri uri zdrobi kak kamen, jo moramo takoj nesti h kakemu dobremu urarju, da vloži drugega. To je samo ob sebi umevno, če se ura radi zdrobljenega kamna ustavi. Če pa gre navzlic temu še, je istotako nujno, da jo nesemo popravit. Radi gibanja se kamen še naprej drobi in njegovi najdrobnejši delci se razširijo po kolesju in njih tečajih in ji hz brušenjem razjedajo. V žepu, v katerem imamo uro, ne smemo nositi nobene druge stvari, zlasti ne noža, ključev ali drugih trdih predmetov. Najboljše je, da je podvlaka takega žepa iz žameta Na zadnjem površju strojčka najdemo na vsaki uri regulator, s katerim ravnamo uro, če gre prehitro ali prepočasi. Le bodimo previdni pri uravnavanju. Ura je strojček, ki nas sili k redu, in zato zahteva tega tudi zase. Navijajmo jo redoma vsakih 24 ur in vedno ob istem času, ki pa naj ne bo zvečer. Izkušnje so pokazale, da se glavno pero najpogosteje utrga tedaj, ko je ura navijana zvečer. Vzrok je enostaven. Tekom dneva je ura na toplem v žepu. Radi toplote, ki raztega kovine, so tedaj vsi njeni tleli nekoliko večji. Će jo zvečer še toplo navijemo in jo obesimo na zid, se začne shlajevati in vsi njeni deli se krčijo, najoblj seveda pero, .ki je dolgo. Radi krčenja postane pero, ki je z navitjem do kraja napeto, napeto šo še bolj, pa se utrga. Navijino tedaj uro le zjutraj ali opoldne, pa še tedaj ne do kraja. Ura mora biti očiščena in namazana vsaj enkrat na leto, kar velja predvsem za prvovrstne ure. Za tiste, ki so zelo poceni, se to pač ne izplača. Kadar pa dajemo v popravo prvovrstno uro, le glejmo, da jo damo v roke samo izkušenemu in popolnoma zanesljivemu urarju. Ni se le enkrat zgodilo, da je brezvesten urar pobral iz dobre ure kolesje in ga nadomestil s slabšim. Vedno in povsod se pa varujmo urarjev-mazačev, ki se niso nikjer učili tega posla. 'J aki vam lahko uro tako pokvarijo, da je ne bo mogel popraviti niti dober urar. r. M. — Čudna zavarovanja. Znano je, da sklepajo angleške in amerikanske zavarovalnice najbolj čudne pogodbe. Da zavarujejo filmski igralci svojo lepoto, virtuozi na gosli svoje prste, trgovci svoje zaloge zoper revolucijo in potrese v deželah, kjer se iahko pričakuje vsak trenutek političci ali vulkanski izbruh, to ni nič novega. Ravnatelj ene največjih londonskih zavarovalnic poroča iz lastne prakse sledeče: Vsak dan se sklepajo zavarovanja za slučaj, da dobe zakonski dvojčka. Visokost prispevkov zavisi po tem, če so se v njihovi družini večkrat pojavili dvojčki. Pozabljivi ljudje se lahko zavarujejo zoper zle posledice svoje ]>ozabljivosti. Plavači se zavarujejo zoper krče v mečih, igralci in igralke zoper izgubo oziroma poškodbo svojih udov. Neka igralka se je zavarovala za slučaj, če bi dobila rdeč nos. Mnogi se celo zavarujejo zoper slabo vreme ob času počitnic a!i potovanja. tfsakdanls kruh Trst, 7. novembi'a. Lanskega leta so Amerikanci navijali žitne cene, a letos jih navijajo angleški premogovni delavci. Malo čudno, toda resnično dejstvo, kajti že šest mesecev trajajoča stavka angleških rudarjev je ustvarila velikansko pomanjkanje prekomorskih prevoznih sredstev. Za med^ narodno brodarstvo so nastopili zlati Časi, ki ne bodo prenehali z istim dnem, ko se angleški delavci povrnejo v rudokope. Prevozni stroški ameriškega žita v Evropo so zopet poskočili. V enem mesecu so se zvišali za nad 1C0 odstotkov. Kadi tega dejstva ostaja tendenca cen na obdonavskih izvoznih tržiščih (Jugoslavija, Madžarska in Romunska) slei-koprej čvrsta. Prvi omenjeni državi sto razprodali skoro vso pšenico z visoko specifično težino. Danes prihaja iz obdonavskih dežel večinoma le 74 kg težko blago, katerega cena se giblje v relaciji Postojna neocarinjeno okoli Din. 350—355 (L 148—150). Sodi se, da bodo cene naraščale. Jugoslovenska umetno sušena koruza je še vedno zelo čvrsta. Zadnje cene v relaciji Postojna so bile Din. 220—225 (L 93—95). Dober slavonski oves stane franko Postojna tranzit Din. 205 (L 86.65). Bosanskemu blagu je cena nekoliko nižja. Za drobne otrobe zahtevajo Din. 160—165 (L 67.60 do 67.75). Jugo-slovenskih debelih otrobov skoro ni mogoče dobiti in na tržaškem trgu vlada v tem blagu prav velika suša. Jugoslovenska krmilna moka radi svoje visoke cene Din. 205 (L 86) Postojna tranzit .ne konvenira, ker stane madžarsko-italijansko ocarinjeno blasro v isti relaciji ,iz druge roke (L 90 do 92^. Dobrih vrst fižola kakor bohinjca mandolona in štajerskega koksa skoro ni več mogoče dobiti. Hrvatski koks stane približno Din. 440 do 460 (L 186 do 194) Postojna tranzit. Letošnjega galici jskega blaga še ni na tržaškem trgu. Prijateljem dobrega fižola se obetajo skrajno slabi časi. Fr. Cot&. TM posojilnica in hranilni« registrevana zadruga z omejenim poroštvo o uradnjt v svoj! lastni hlSI ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« n i knjižice, vloge na tekočI račun h o®? za čekovni pro»et, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po riogsvoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ni razpolaga varnostni celiC3 (safs) Oračne ure za sirank* 9J 37* D 13 m od iG do n Ob nedeljah je urad z<*prt. Sfev. tele?. 25-37. 98i Predao prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno CTEDMIM v trstu, 9 I CKnlN Via Mazalni it. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 1140 izzveneli kot vprašanje. je pozabil, da je v kavarni. Glas se je Da se to čim bolj omeji, ne smemo zadnjih KROHE! KRONE! trilisrtf. iliiii ?8-kmsti zlite lm\i zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Po vb — urara a Troti Via Nauinl 4« 1119 KsjsMIl s!q'j. dsngrnl zeml —— MBMHBMBHBMt. Odhodi vlakom Pomeu kratic: o = osebni vlak, b = br-rovlak. Šicvilka (i), (1—2) pomeni, da ima vlak samo prvi ali samo prvi m drugi razred. TRST — TRŽIČ 5.30 (b), 5.40 (o), <>.10 (b), u.2o (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 10.05 lb), 12.45 (o), 13.^>0 (b), 14.55 (o), 15.35 (b), 17 (b). 17.30 (b, liivio), 18 (1-2), 1S.15 (o), 19.30 (1-2), VJ.ob loj, 23.45 (o). TRŽIČ — TRST 4.32 (o), 6.57 (o), 7.13 (o), 8.16 (b), 9.23 (h), 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.30 (b), 13.30 (M, 13.50 (Bivio, Grijan, Miramar), 16.06 (o), 17.05 (o), 17.48 (b), 18.02 (o), 19.20 (b), 22.32 (o), 22.04 (o), 23.12 (b). TRST — BENETKE 5.30 (b), 6.10 (b), 8.05 10.05 (b), 13.30(1»), 14.55 (o), 17 (b), 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2;, 23.45 (o). TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 1S.25 (o, Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 (oj, 16.25 I o, do Buj). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.40 (o), 6.25 To), 7.10 (b), 8.20 (o), 12.45 'o), 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica -Videm. VIBEM — GORICA — TRST a) iz V i d m a : giej spodaj pod Videni -Gorica. 0.40 (o), 6.34 (1-2), 9.10 (b), 10.55 fl-2), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (1), 18.35 (o), 20.15 vb). BENETKE — TRST b) iz Gorice: 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 -(o), 18.10 (b), 20.20 (o). ' TR3T — GORICA — POĐ3RĐO а.) i z Trsta: б.10 (b), 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 1S.35 (o, i.lo Gorice). b) iz Gorice: glej spodaj pod Go-riea - PotibrUo. POĐ2RDO — GORICA — TRST a) I z P o d b r d a : 5.05 (o, do Gorice), S.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.40 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno postajo) 10.09 (b), 13.30 (o), 19.21 (o), 20.o;«(b) GORICA - AJDOVŠČINA 7.45 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbe t ta, oj, 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo iz Kanfanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TRST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v itovinj), 11.50 (b), 10.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Isa-brežine, zveza z vlakcm, ki odhaja iz \*a-brezine ob 10.13 (b), samo iz Št. Pftra 11.52 (o), 11.30 (b), 14.45 (c), 16.30 (o), 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 fb, 1), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.20 (o), 15 ^b), 16.40 (o, do Št. Petra), (iz St. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.53 (o, do Št. Petra), (iz Št. Petra) 21.30 (o) REKA — ŠT. PETER 5.40 (o), 9.05 (o), 12.30 (o), 15.15 (o), 19.20 (o). ŠT. PETER — REKA 5.30 (o), 8.05 (o), 9.10 (o), 11.50 (o). 17.15 (o) 21.50 (o). GORICA — VIDEM 7.34 (o), 6.06 (o), 8.29 (b), 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b), 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18 (b), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO — GORICA 5.05 (o), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o) 19.40 (b).