Štev. 213.
V Ljubljani, o ponedeljek, dne 16. septembra 1901
Velja po pošti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 15'—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10-—
za ietrt leta „	„ 5"—
za en mesec „	„ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—!-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Avstrija in Ogrsko.
Zadnje poročilo o stanju nagodbe.
Budimpešta, 16. septembra. Z Dunaja poročajo »B. Hirlapu« sledeče: Vse, kar Ogrska razume pod nagodbo, torej vse določbe. tičoče se gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko, je dovršeno, izvzemši nekaj manjših živinozdravniških vprašanj, o katerih se bo vršilo zdaj posvetovanje v poljedelskem ministrstvu. Carinsko-trgovinska pogodba med Avstrijo in Ogrsko je do zadnje pičice dovršena. Naj se z nagodbo zgodi karkoli hoče. načela, ki so služila za ta veliki in važni sporazum za temelj, se nikoli ne bodo mogla zavreči. To je — nadaljuje »B. H.« — ena stran bilance. Na drugi strani se pa v zelo kritičnih vprašanjih ni doseglo sporaz-umljenje, to ie v tistih problemih, ki so dr-žavnopravnega značaja. (Priznanje popolne neodvisnosti Ogrske pri sklepanju pogodb z inozemstvom itd.) Nerešeno je tudi vprašanja o zvišanju ogrske kvote in o bančni skupnosti. V soboto je avstrijska vlada upala, da se tudi v tem doseže sporazumljenje, v nedeljo pa so se merodajni krogi prepričali, da sploh to pot ne bo še mogoče nagodbe spraviti pod streho, ampak da bodo skoro gotovo potrebne zopetne konference koncem septembra v Budimpešti.
Dunaj, 16. sept. Ogrski ministri Košut, Appony, Zichy, Daranyi se pripeljejo danes sem ter bodo takoj imeli posvetovanje s strokovnimi referenti. Ker se pripeljejo na Dunaj tudi člani ogrskega tarifnega odseka, je jasno, da se bodo posvetovanja vršila o železniškem vprašanju. Ogrski ministrski predsednik We-ckerle se je danes pripeljal sem in je takoj nadaljeval pogajanja. Jutri bode skupno pogajanje obeh ministrstev pod Aerenthalovim predsedstvom. Ker je za bančno in kvotno vprašanje odmerjeno le še malo časa, se bodo pogajanja razširila skoro gotovo tudi še na sredo.
Soc.-dem. manifestacije za splošno volivno pravico.
Praga, 16. sept. V Pragi so socialni demokrati priredili 15. t. m. ljudski shod, ki se ga je udeležilo blizu 10.000 oseb. Manifestirali so za uvedbo splošne in enake volivne pravice za deželni zbor: govorila sta poslanca Folber in Seliger. Slednji je povdarjal solidarnost nemškega delavstva s češkim. Resolucija poživlja vlado in meščanske poslance naj volivni reformi ne stavljajo nobenih ovir na pot. Nato se je vršil obhod, v katerem ie bilo 10 rdečih zastav. Neredov ni bilo nobenih.
L v o v . 16. sept. Tu se je vršil pod milim nebom socialnodemokraški protestni shod. Hudec je v svojem govoru povdarjal, da je ta shod zadnji opomin gališkemu deželnemu zboru, naj uvede splošno volivno pravico. Delavstvo si jo bo drugače priborilo z drugimi skrajnimi sredstvi. Nanovo izvoljeni socialnodemokraški deželnozborski poslanec Szmi-gielski je obljubil, da se bo on v deželnem zboru z vsemi silami potegoval za reformo. Wityk je nato predlagal primerno resolucijo. Pri obhodu se niso vršili nobeni izgredi. Zvečer so se glede na volivno reformo posvetovali člani poljske ljudske stranke (posl. Sta-pinski) in socialnodemokraški državnozbor-ski poslanci. Prihodnjo nedeljo bodo zborovali o tej zadevi delegati vseh poljskih de-mokraških strank in priredili demonstracijo. 29. t. m. se poda k deželnemu maršalu socialnodemokraška deputacija.
Položaj o Naroku.
(Po najnovejših poročilih.)
C a s a b 1 a n c a , 16. sept. Maroški guverner v Casablanci Muley Lamin je obiskal francoskega generala Drude. Drude je obžaloval, da mora napraviti mir s kanoni. Guverner je generalu povedal, da je sultanu sporočil o uspešni intervenciji francoskih čet.
Pariz, 16. sept. General Drude brzo-javlja: 20—25 kilometrov pod Casablanco taborijo tri male kolone domačinov. Ker prosijo glavarji vseh rodov za premirje, je general premirje podaljšal. (Do včeraj opoludne.) Zdi se, da rodovi želijo miru. Večina rodov se umika in zbira okolu Sidi Mumena.
T a n g e r, 16. sept. Vojni minister maroški je zadovoljen, da se v Tangerju osnuje mednarodna policija.
Fes, 16. sept. Sultan Abd el Aziz ie odpotoval v Rabat.
London. 16. sept. Kakor se poroča »Reuterjevemu uradu«, se je povelje, naj odide iz Algecirasa španska brigada v Maroko, preklicalo.
+ + +
Položaj je sedaj zelo nejasen. Drude gre v notranjost, se poroča danes, Drude se z rodovi pogaja, se glasi jutri. Španska pošlje v Casablanco celo brigado, pravijo danes, Španska se francoske akcije ne udeleži, se glasi jutri. Zavzetje Tadderta je bilo, kakor poročajo razun francoskih, vsi drugi listi, neusmiljeno grdo klanje. Francoski listi so vsled teh zmag nad maroškimi jezdeci kar iz sebe. »Temps« zahteva, da mora general Drude prodreti v Kasbah Medinna, 18 km od Casa-blance in potem še 36 kilometrov dalje v Darber Rechid. General Drude namerava do nedelje opoludne jpočakati, da se mu javijo odposlanci rodov bavia in Duhalla in se mu j brezpogojno udajo. Ako se mu ne javijo, se
boj nadaljuje. Najprej hoče Drude uničiti dva arabska tabora, ki sc še nahajata v bližini njegovega. Neko poročilo iz Alžira pravi, da nameravajo Francozi prodirati v Maroko tudi iz alžirske in sicer iz Udže. To poročilo pa je »Agence Havas« takoj dementirala. Nemški listi zdaj povdarjajo, da je okolica casablan-ška očiščena upornih rodov, ki so se umaknili daleč do Sidi Mumena in da torej ni vzroka dalie prodirati.
Dokler ne nastane vsled ofenzivnega postopanja Francije, ki se očitno ne vjema z al-geziraško pogodbo, katera govori o uvedbi mednarodne policije in izrečno povdarja integriteto maroškega sultanata, kak mednarodni zapletljaj, ima nastop generala Drude v Casablanci največ pomena za Clemenceauejev kabinet. V četrtek je namreč zopet Herve javno nastopil proti militarizmu, toda radikalci, ki so preje s socialisti bili združeni v bloku, se zdaj presneto malo menijo za Herveja in Jauresa, ki je zadnji čas tudi šel med anti-inilitariste. Radikalistiški listi se kar kopljejo v casablanški slavi in se krvavo norčujejo iz antimilitaristov. Francozi so zopet v dobi »Gloire«. Največ dobička ima od tega seveda Clemenceau in njegov kabinet. Nevarnost preti za to »Gloire« zdaj le od strani Nemčije, ki strašno grdo gleda casablanške dogodke.
Balkan.
Carigrad, 15. septembra. Tukajšnji diplomatski krogi odločno zatrjujejo, da od Turčije same izdelan načrt za reformo pravosodja v Makedoniji ne bo imel nobenega uspeha, ker stoje velevlasti odločna na stališču, da treba izvesti avstrijsko-ruski justični reformni načrt.
Sofija, 15. septembra. Ob odkritju spomenika carja-osvoboditelja navzoči veliki knez Vladimir je sprejel deputacijo makedonskega dobrodelnega društva, ki podpira bolgarsko propagando v Makedoniji.
Peterburg, 15. septembra. »Peter-burgskaja Gaazeta« poroča, da bo mesto Jurija sledil kralju Petru na srbskem prestolu Jurjev brat Aleksander.
Solun, 15. septembra. Grška banda je blizu Soluna napadla bolgarske delavce in jih osem ubila.
Carigrad, 16. sept. Turška vlada je, kakor znano, sama sestavila obširen načrt pravosodne reforme v Makedoniji, da prehiti justično reformo, sestavljeno od Aerenthala in Izvolskega ter odobreno od vseh velevlasti. 14. t. m. jo je turška vlada izročila najstarejšemu članu tukajšnjega diplomatskega zbora, Sinovjevu. Sinovjev namerava v tej kočljivi zadevi sklicati konferenco diplomatov.
DELEGACIJE.
Dunaj, 14. sept. »N. W. lagblattfc poroča, da se bosta delegaciji sklicali decembra meseca, da rešita provizorij. Za definitivno sprejetje proračuna pa je določeno zasedanje šele sredi januarja.
1ZVOLSKI.
Dunaj, 15. sept. Ruksi minister za zunanje zadeve, Izvolski, pride na Dunaj 25. t. ni., od cesarja pa bo sprejet 28. t. m.
BJORNSON PROTI APPONYJU.
Apponyjev šolski zakon, ta najgroznejši atentat v celi Evropi na nedolžne otroške duše, je izval, kakor se vidi, v Evropi največjo nevoljo. Eden od največjih ljudi, slavni norveški pesnik Bjorstjerne Bjornson je poslal iz Alestada na monakovski kongres »društva za mir« to-le zelo važno in značilno pismo: »Smatram si v zelo veliko čast, da sem pozvan v tako odličen krog, posebno, ker me poziva vaše društvo. No, jaz se moram vzdržati, da ne pridem. To storim zato, da ne napadeni tako ostro, kakor to morem samo jaz, nekih članov mednarodne skupščine za mir, ki tam zagovarjajo mir, a doma zatirajo podjarmljcne narode. Ako se nečeš boriti z vsemi močmi proti morali vojske, tedaj je brez koristi in celo hinavščina, da se boriš proti vojski. In ako nečeš, da pričneš pri samem sebi, ampak iščeš kopico mučenikov, tedaj ni treba, da se na skupščini predstavljaš za apostola miru. Ako bi n. pr. grof Apponyi, sedanji ogrski naučni minister prišel direktno izza grdga zatiranja Slovakov kot izbrani predstavnik svojega naroda na kakšno internacionalno skupščino za mir, ki bi bil jaz na njej, tedaj bi jaz podvzel vse, da bi Apo-nA'ja vrgli iz dvorane!«
GLAGOLICA.
Rim, 14. sept. »Corrispondenza Romana« zagotavlja, da je vest, da je sv. stolica glede na glagolsko bogoslužje odnehala Hrvatom v prilog, neosnovana. Ker je »Corrispondenza« neoficielna, jc treba vest sprejeti z rezervo, ker pa je večkrat o naredbah kurije precej točno informirana, se povdarja, da bi na vsak način bilo treba, da se zadeva pojasni od oficielne strani, posebno zato, ker ta vest čisto nasprotuje verodostojnim izjavam hrvaških cerkvenih dostojanstvenikov.
NOVA ENCIKL1KA.
R i m . 14. sept. Nova enciklika proti »katoliškemu« modernizmu se objavi prihodnji teden.
DRUDE.
Pariz, 14. sept. General Drude namerava naskočiti še dva druga maroška tabora. Medtem se pogaja že z odposlanci rodov, ki so prišli prosit premirja. Španski listi poročajo, da je zadnji boi bil pravo klanje, ker so
LIKEK.
BasRervIHshl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Deseto poglavje.
(Izvleček iz mojega dnevnika.)
Doslej sem kar prepisal svoja poročila, ki sem jih pošiljal začetkom svojega bivanja v Baskerville Hallu Sherlocku Holmesu. Sedaj sem pa prišel do obrata in moja dosedanja metoda ni več uporabljiva; odslej moram zopet črpati iz svojega spomina, imam pa pri tem za podlago beležke, ki sem jih takrat vpisal v svoj dnevnik. Podal bom iz njega najprej nekaj odlomkov in nato pridem k dogodkom, ki so se mi neizbrisno vtisnili v spomin. Pričenjam z jutrom, ki je sledilo na noč najinega brezuspešnega lova na kaznjenca in čudne prikazni v močvirski samoti.
Dne 16. oktobra. Pust, meglen dan. Neprestano prši droben dež. Hiša je zavita v oblake, ki se zdajpazdaj nekoliko razmaknejo, da se vidijo puste valovite poteze močvirske Pokrajine. Ob straneh gričev se vidijo tanke, srebrnobele žile in granitne skale se zasve-tiio v daljavi, če pade nanje nekoliko luči. Melanholično razpoloženje zunaj in znotraj. Baronet je vsled razburjenja pretekle noči utrujen in prav slabe volje. Meni samemu je težko pri srcu in občutek imam. da preti ne-
varnost — vedno pričujoča nevarnost, ki je tem strašnejša, ker ne vem, kakšna je.
In nimam li morda vzrok, da se bojim? Ozrimo se na dolgo vrsto posameznih dogodkov! Iz vseh se da sklepati, da je v naši bližini na delu neka skrivnostna moč. Tu je najprej smrt prejšnjega gospodarja gradu, ki se tako natanko sklada z družinsko pripovedko. Potem imamo poročila močvirskih kmetov, ki so baje vsi videli na močvirju neko grozno kreaturo. Dvakrat sem slišal na lastna ušesa eni glas, ki je tako podoben daljnjemu pasjemu tuljenju. Neverjetno, da, nemogoče je, da bi bil oni glas kaj nadnaravnega. Pasje pošasti, ki bi puščala za sabo telesne sledove in napolnjevala ozračje s tuljenjem, te pač ni! Naj veruje na take vraže Stapleton in naj se mu pridruži dr. Mortimcr — ali če imam sploh kako posebno lastnost, tedaj je to trezen razum zdravega človeka in nič me ne pripravi do tega, da bi kaj takega veroval! S tem bi se ponižal ua nivo ubogih kmetov, ki niso zadovoljni z navadno pasjo pošastjo, ampak jo opisujejo kot peklenskega psa, ki mu žari iz ust in oči ogenj. O takih domišljijah bi Holmes še vedeti ničesar ne hotel, in jaz sem vendar njegov zastopnik. Ali dejstva so in ostanejo dejstva in jaz sem dvakrat slišal njegovo tuljenje na močvirju. Recimo, da se res klati okrog po močvirju velikanski pes — s tem bi se dalo vse pojasniti. Ali kje bi mogel biti tak pes krit, kje bi dobil zreti, od kod bi bil prišel in kako to, da ga še nikdo ni videl po dnevi? Priznati moram, da ima naravna razlaga skoro ravno toliko te/koč, I kakor ona druga. In ne oziraje se na psa — dejstvo ostane, da so se v Londonu vmeša-
vale človeške roke v Sir Henryjeve .Uva:i; videli smo moža v kočiji in dobili smo svarilno pismo, ki je strašilo Sir Henryja pred močvirjem. To pismo ie vsaj v resnici eksi-stiralo, a prišlo je prav tako lahko od prijatelja, kakor od sovražnika. Kje je bil v tem trenutku oni prijatelj ali sovražnik? Ali ;e ostal v Londonu, ali nam je sledil sem? Ali je mogel — ali je mogel biti on tujec, ki sem ga videl na močvirju?
Seveda sem ga videl le trenutek le kratek trenutek, a vendar so pri tem dogodku razne okolnosti, katerih sem tako gotov, da lahko prisežem nanje. Tujec ne spada med ljudi, s katerimi sem se tukaj seznanil in videl sem doslej vse ljudi cele okolice. Bil je veliko večje postave kakor Stapleton in veliko vitkejše kakor Frankland. Barryniore bi mogel morda biti, a tega sva pustila doma, in gotov sem, da bi nama nc mogel neopaženo slediti. Torej opazuje tukaj neki tujec vsak naš korak, kakor je tudi v Londonu vohunil za nami neki tujec. Ves čas se ga nismo otresli! Cc bi mogel položiti roko na tega moža, bilo bi morda konec vseh naših težav. Da dosežem to, moram napeti vse svoje moči!
Prva moja misel je bila, da seznanim z vsemi svojimi načrti Sir Henryja; druga, pametnejša misel me .ie privedla do sklepa, delati na svojo roko in kar najmanj govoriti o svojih mislih. Sir Henry jc molčeč in raztresen. Njegovi živci so čudovito oslabeli, odkar je slišal ono tuljenje na močvirju. Ničesar nočem reči, kar bi njegovo tesnobo morda še povečalo, ali začeti moram priprave, da doseženi svoj namen.
lega pripetilo. Barrymore je prosil Sir Hen-ryja za razgovor in nekaj časa sta bila v njegovi delavnici med štirimi očmi. Jaz sem sedel v biljardni sobi iu večkrat sem slišal, da sta povzdignila glasove; lahko sem si mislil, o čem sta govorila. Cez nekaj časa je odprl baronet vrata in me je prosil, naj vstopim.
»Barrymore misli, da ima vzrok, pritoževati se,« je rekel. »Pravi, da ni prav in lepo od naju, da sva lovila njegovega svaka, ko nama je on prostovoljno zaupal skrivnost.«
Grajski oskrbnik ie stal pred nama bled, vendar popolnoma miren.
»Morda sem govoril prehudo, gospod,« je rekel, »in če jc bilo tako, prosim vas prav lepo, oprostite mi. Bil sem iako presenečen, ko sem slišal priti danes zjutraj oba gospoda in sem zvedel, da sta lovila Seldena. Ubogi revež mora že tako mnogo prebiti in bilo je ravno treba, da ga .ie šel kdo preganjat z njegovega žalostnega bivališča!«
»Ce bi govorili vi sami od sebe, bi bilo vse kaj drugega,« je odgovoril baronet. »Govorili ste pa šele —ali pravzaprav vaša žena je govorila ko že niste mogli drugače.«
»Nisem pa mislil, da se bodete tako po-služili moje izpovedbe, Sir Henry res, še od daleč mi ni prišlo na misel kaj takega.«
»Mož je nevarnost za človeštvo. Povsod po močvirju so raztresena posamezna bivališča in on je lopov, ki mu ui nič prehudo. Le trenutek mu je treba pogledati v obraz in vsakdo ve to. No. vzemimo na primer Stapletonovo hišo; on sam bi ne mogel braniti stanovalce. Ne, vsa pokrajina je v nevarnosti, dokler ni Selden zopet pod ključem.
Maročani bili izpostavljeni najhujšemu ognju mitraJjez.
NEMČIJA OFICIELNO PROTI FRANCOSKI OKUPACIJI V MAROKU.
Rim, 14. sept. Dočitn so vse velevlasti odobrile, da smeta Francoska in Španska zasesti vsa maroška pristanišča, je Nemčija proti temu sestavila ugovor. To položaj zelo poostruje.
ZAPRTI FRANCOSKI ANTIMlLll ARIST1.
Pariz, 15. sept. Sedem antimilitaristov je obsojenih na 15 mesecev do 3 let radi tega, ker so pozivali vojake k uporu.
»STANDART«.
Bero lin, 15. sept. Izkazalo se je, da ruska mornarica nima dovolj sredstev (!), da reši carjevo jahto »Standart«, ki je obtičala na neki skali v finskih vodah, dasi rešilno akcijo vodi 16 ladij s potapljači. Došel je na kraj nezgode tudi mornariški minister, ki vodi preiskavo. Kriva sta nesreče baje samo kapitan in krmilar. Car se je s svojo rodbino preselil na jahto »Aleksandra«. Ker je pa ta ladja premajhna za carjevo potovanje, ki bo trajalo do konca septembra, bo iz Kodanja priplula »Poljarnaja Zvezda«, na katero se bo podal car z rodbino, da nadaljuje svoje pomorsko potovanje. »Standard« je ena izmed najluksu-rijoznih ladij na svetu, stala je 15 milijonov rubljev.)
Najnovejše.
Proti grški propagandi.
C a r i g r ad , 16. septembra. Turška vlada jc 14. t. m. iz Drame izgnala grškega škofa, metropolita s pomočjo policije, orožnikov in vojaštva, ker se je izgonu pro-tivil. Turški uradnik ga je spremil do Soluna, kjer ga je izpustil. Metropolit je brzojavil carigrajskemu ekumenskemu patriarhatu, da je došel v Solun in pričakuje nadaljnjih in-štrukcij. (Metropolit v Drami je bil najgoreč-nejši agitator za grško stvar v Makedoniji).
Izgredi v Mali Aziji.
Carigrad, 16 .sept. V Erzerumu je 2000 mohamedancev demonstriralo proti po-dražetiiu kruha in ubilo dva žitna trgovca, enega Turka in enega Armenca. Tudi v drugih krajih so se iz istega vzroka vršile demonstracije.
Turško-perzijski spor.
Carigrad. 16. sept. Tukaj izjavljajo, da je vest. da se bodo udeležili turško-perzij-ske konference, ki naj doseže glede na tur-ško-perzijski obmejni spor sporazumljenje, tudi angleški in ruski delegati, prezgodnja. Seveda bo najbrže angleško-ruska intervencija potrebna, ker bo turško-perzijska komisija ostala kakor vedno brez uspeha. Tukajšnji diplomatski krogi so prepričani, da hoče Turčija izrabiti sedanje notranje homatije v Perziji ter se polastiti rodovitnega in za vojaške operacije ugodnega perzijskega ozemlja do urmijskega jezera. Izvedelo se je, da je turška vlada odstavila poveljnika IV. armad-nega zbora v Mali Aziji. Zeki pašo in guvernerja (valija) v Vanu zato, ker sta proti za-sedenju perzijskega ozemlja protestirala.
Poljski deželni zbor.
L v o v , 16. sept. Danes se vrši prvo zasedanje poljskega deželnega zbora.
Dneune nouice.
-f Bodimo jasni! — Podpore in deželni odbor. V »Edinosti« se nekdo pritožuje, da sedanje slovensko gledališče v Ljubljani ne dobi od kranjskega deželnega odbora nobene podpore. Mislimo, da bi tudi gospodom pri »Edinosti« moralo biti jasno, da bi deželni odbor naletel na najskrajnejši odpor naše stranke, ako bi z deželnim denarjem podpiral »Narodovo« strankarstvo, bodisi pri deželnem
gledališču, bodisi pri »Glasbeni Matici«. Ce se hočejo »Narodovci« šopiriti s svojim stran-karstvom, naj bodo tako pošteni, da tudi vse sami plačajo. Pri slovenskem gledališču hočejo, da bi bila za podporo naša stranka, zapirajo pa cclo vrata našemu časnikarstvu in svobodni kritiki, ter so tako zagrizeni v »Narodovo« politiko, da letos nista bila angažirana najboljša člana opernega zbora: prvi tenor (g. Kovač) in drugi tenor (g. Vrečko), samo zato. ker sta člana nepolitičnega slovenskega pevskega društva »Ljubljana«, ki je predmet »Narodovega« sovraštva zato, ker noče plesati na komando liberalne frakcije. Ob takem položaju se naj nihče ne čudi, ako stranka ne dovoli v nobeno podporo in je jasno, da bi izvajala najskrajnejše konsekvence, ako bi se takemu »Narodovemu« strankarstvu dovolil le vinar iz deželne blagajne!
+ »Reci — večkrat!« To izborno taktično sredstvo, katerega se tržaška Sibila že od nekdaj poslužuje z veliko vztrajnostjo, očita zdaj »Edinost« nam. Torej, pa — recimo še enkrat! Res je, da so Istrani zaradi osebe Hribarjeve razbili edinost jugoslovanskih poslancev, kajti vedeli so dobro, da je poslancem Slovenske Ljudske Stranke nemogoče iti skupaj z načelnikom liberalne stranke. Istrani vendar proglašajo vedno, da niso ne liberalci ne »klerikalci«, med tem, ko so morali vendar dobro vedeti, da je liberalna stranka, kateri načeluje Hribar, sprejela kul-turnobojni program, kakor so ga razvijali — menda tudi v »Edinosti« umljivo — dični svobodomisleci v Pragi. Oni so vedeli, da se je Hribar zavezal socialnim demokratom, tistim, pred katerimi ima »Edinost« sicer tak gnus, pa so vendar šli rajši ž njim, kakor pa z združenimi poslanci Kranjske. Štajerske in Goriške, ki priznavajo pozitivno krščanski program. Nekaj je moralo vendar biti, kar jih je k temu koraku nagnilo? Ko so morali na eno ali drugo stran, je moral vendar odločevati neki nagib. Mi sodimo jako milo, ko pripisujemo to osebnim nagibom, ker nečemo še danes izreči, da jih je gnal na tako krivo pot izrecni liberalni program, zlasti zato ne, ker so Hribarja »privezali« na krščansko-demo-kratično plat. Kakorkoli torej stvar obračamo, ostanemo pri starem, in se le čudimo, zakaj se »Edinost« brani osebnih nagibov, ki so v tem slučaju še najmilejše očitanje. Silno se trudi »Edinost« dokazati, da »Narod« ni Hribarjevo glasilo .»Edinost« ne ve, da se je na liberalnem zaupnem shodu pod predsedstvom Hribarjevim izreklo: »Recimo stokrat, da »Narod« ni naše glasilo, vendar ves svet ve. da je »Narod« v resnici glasilo narodno-napredne stranke«. Tako je, in Hribarj e molče pritrdil. Ceinu »Edinost« to taji, kar ves svet ve? To je bilo že pred ustanovitvijo »Jugoslovanskega kluba«, iu »Narod« si je ostal enak prej in poslej. »Edinost« pa s svojim neresničnim in strankarskim pisanjem šc dalje razdira edinost jugoslovanskega zastopstva.
+Telovadni odsek v Škoffi Loki v ondot-nem »Katoliškem izobraževalnem društvu« so ustanovili včeraj popoludne. Za člansko telovadbo se je vpisalo takoj 18 tnladeničev, za vrsto starejših telovadcev pa 10. Vpelje se tudi telovadba naraščaja. Beležimo to vest s posebnim veseljem, ker smo prepričani, da bode odsek izvrstno uspeval. Dani so za to vsi predpogoji: navdušeni, čvrsti mladeniči, ki jim jc mar resno organizatorično delo in tudi lepa dvorana za telovadbo. Novemu odseku kličemo krepek: Na zdar!
Z imeni na dan, »Tovariši«! »Tovariš« jc prinesel »Slomškarjcm« v bodrilo sledečo vest:: »V letošnji sezoni se je plazil po Savinjskih planinah ekscelenca in spe, Lu-( egerjev oproda G. z Dunaja. Ob tej priliki j se je oglasil v Lučah ter se tam v neki črni | družbi tako-le izrazil o našem stanu: »Die i Lehrerschaft ist eine Bagage, aber \vir miis-sen mit ihr reehnen.« Ker ie to poročilo nekako skrivnostno in si ne upa imenovati nikogar, je gotovo zlagano. Kdo je ta ekse-lenca in spe G. z Dunaja? Kdo je bil v tisti črni družbi v Lučah? Fr. Jaklič.
pod! Na to vam dam svojo sveto besedo. Sploh ne bo nikogar več nadlegoval v tem kraju. Zagotavljam vas. Sir Heury, v nekaj dneh bo vse potrebno pripravljeno in moj svak bo na poti v Južno Ameriko. Pri svetih nebesih vas prosim, gospod, ne naznanite policiji, da ie šc na močvirju. Nehali so ga tam iskati in če bo miren, lahko tam počaka, da odide njegova ladja. Ce ga naznanite, pripravite brezpogojno tudi mene in mojo ženo v neprijetnosti. Prosim vas. gospod, ne naznanite ničesar policiji!«
»Kaj pravite vi, \Vatson?«
Skomizgnil sem z ramami in odgovoril:
»Ce bi bil iz dežele, imel bi mirni davko-plačevavec eno breme manj.«
»Ali če še koga napade, predno odpotuje?«
»Kaj tako blaznega pa gotovo ne bo storil, gospod. Oskrbela sva ga z vsem, česar le potrebuje. Ce bi storil kak zločin, bi se tako izdal, da je še na močvirju!«
»V tem imate prav!« je rekel Sir Henry. »No. Barrymore . . .«
»O Bog vas blagoslovi, gospod! Hvala vam iz vsega srca. Moja žena bi umrla, če bi zopet prijeli njenega brata!«
»Bojim se, VVatson, da ne delava po pravici. Ali po tem, kar sem slišal, mislim, da bi mi ne dalo srce. da bi mogel naznaniti moža, — in s tem basta! — Vse je dobro, Barry-more, lahko odidete.«
Mož jc jecljal še nekaj besedi v zahvalo in je šel. Naenkrat je pa obotavljajoč se obstal. prišel nazaj in rekel:
»Bili ste tako prijazni proti nama. gospod. da bi vam rad povrnil, kakor bi naj-
boljše mogel. Nekaj vem, Sir Henry, in bi bil moral morda že prej povedati, ali ko sem zvedel, je preteklo že mnogo časa od mrliškega ogleda Sir Charlesa. Nobenemu človeku še nisem črhnil besedice o tem. Tiče se smrti mojega ubogega prejšnjega gospoda!«
Baronet in jaz sva oba hkratu skočila s stolov in vskliknila:
»Ali veste, kako je umrl?«
»Nc, gospod, o tem pa ne vem ničesar.«
»Kaj pa veste?«
»Vem. zakaj je bil ono uro pri vratih. Bil je dogovorjen z neko žensko.«
»Z žensko? Kaj?«
»Da.«
»In kako se je imenovala?«
»Imena vam ne morem povedati, pač pa začetnice. Te so L. L..«
»Od kod veste to, Barrymore?«
»Glejte, gospod, vaš stric je dobil ono jutro pismo. Navadno je dobival mnogo pisem, kajti bil je odlična osebnost v tem kraju in njegova dobrosrčnost je bila obče znana. Zato sc jc obrnil vsak, ki je bil v zadregi, najrajši na Sir Charlesa. Ali ono jutro jc prišlo le jedno samo pismo; zato jc toliko bolj vzbudilo mojo pozornost. Pismo jc bilo oddano v Cootnbe Tracey in naslov je bil pisan od ženske roke.«
»Dalje?«
»No, gospod, nisem mislil več na to in bi sploh ne bil več na to mislil. Pred nekaj tedni je pa pospravljala moja žena Sir Charlesovo delavnico — po njegovi smrti sc ni v njej nikdo ničesar dotaknil. — in tu je našla na rešetki pri kaminu pepel sežganega pisma. Večji del ic razpadel v majhne deice. ali košček
+ Umrl je v Škofji Loki c. kr. avskultant g. Peter Levičnik, star 31 let.
+ Nemška nevarnost ua Gorenjskem.
Skoro neverjetne vesti sc širijo že nekaj časa ix) naši lepi Gorenjski, posebno okrog prepri-jaznega mesta Radovljice, vesti namreč, da se deluje na to, da se vsede v najbližji okolici niesta Radovljica nemški kapital s tem, da csnuje nekaj gospodarskih podjetij v velikem obsegu. Prvo tako podjetje je, da ustanove Bavarci v neposrednji bližini svojo lastno pivovarno, početkoma seveda v manjšem obsegu, ki se pozneje lahko izdatno poveča. Priprave so menda že v polnem tiru in kupčija radi potrebnega sveta je že menda skoro napol sklenjena. Sicer ne vemo, kdo je oni krat-kovidnež, ki hoče prodati za nekaj judeževih grošev svojo zemljo, kjer sc bode šopiril v najkrajši dobi oholi Ncmec v veliko škodo domačih podjetij in še v večjo škodo slovenskemu narodu. Nemški bavarski kapital hoče menda kupiti tudi znano, ravnokar prenovljeno žago g. Zupanca vulgo »Cajhna« na Lan-covem poleg Radovljice. Tu bi dobili Nemci v roke veliko vodno moč. Lega je jako pripravna za večje gospodarsko podjetje. Bavarci se menda tudi zanimajo za krasno posestvo g. Jana v Gorjah. Tu menijo napraviti nekake tovarne za cement in drugo blago. Slovenski kapital, ali spiš?
+ Dalmantinski deželni zbor. V seji od 14. t. m. se je spreiel zakonski predlog o zvišanju državnega prispevka za pred leti izvršeno uredbo reke Krke pri Kninu. Potem se prebere poročilo deželnega odbora o negativnem odgovoru vlade na zahtevo volivne reforme, stavljeno od dalmatinskega deželnega zbora leta 1905. Milič nato predlaga, naj se izvoli sedemčlanski odbor, ki naj izdela volivno reformo. Odbor se je takoj izvolil. Sprejel se je tudi predlog Biankinijev o osnovi novega okrajnega sodišča na Blati in rokodelski šoli na otoku Hvaru.
+ Torpedna postaja v Zadru. »Dalmata« poroča, da je avstrijska mornariška uprava sklenila ustanoviti v Zadru torpedno postajo in ladjedelnico.
t Radovedna policija. — »Giovine Trie-ste«. Dne 14. t. m. bi se imel vršiti »prijateljski razgovor« članov društva »Mladi Trst«. Pri prijateljskem sestanku se je pa pojavil policijski komisar dr. Mlekus. Med njim in predsednikom se je vršil nato sledeči zanimivi pogovor: Kaj hočete tukaj? — Prisostvovati sestanku. — Ste član? — Ne, ampak policijski komisar. — Toda danes ni nobenega sestanka, ampak navaden konverzacijski večer. — Mi ni nič mar. Naznanili ste ga, zato sem pa zraven. — Toda mi sc držimo postave in vam ne dovolimo, prisostvovati naši konverzaciji. — Toda policija to dovoli in zato ostanem. — Pa gremo mi. Ker vi kršite združevalni zakon, v znak protesta, zaključim konverzacijski večer. — Naredite, kar se vam ljubi. Jaz ostanem tu, dokler boste zbrani. — Nato ie »Mla^li Trst« — »Giovine Trieste« — odšel. Zdi se, da »mladi« Tržačani nimajo posebno lepih namenov, drugače bi ne bila policija tako radovedna.
+ Notar Hudovernik v Ljubljani. Pisali ste v svojem cenj. listu opetovano, kakšen nasprotnik duhovščine je ta liberalni notar, niste pa dosedaj še omenili, da tudi učiteljem ni posebno naklonjen, sicer jih ne bi bil tolikokrat preziral in jim dajal poniževalne titu-lature »šumaštri«. Znano je tudi, da je ta mož zelo oblasten in kar mu ne pristoja k obrazu, zaničuje. Velik prijatelj pa je dobrjh jedil in pijač, medtem ko naj bi bili njegovi uradniki zadovoljni z drobtinami, ki padajo raz njegovo bogato mizo.
+ Umrl je v Barkovljah ugledni slovenski zdravnik dr. Simon Pcrtot. Bil je blag mož, značajen, požrtvovalen rodoljub. Svetila mu večna luč!
— Liberalni agrarci na Goriškem zopet limajo stranko. Iz goriških listov posnemamo: Te dni se je vršil v Gorici zaupni shod dr. Frankove »kmečke stranke«. Predsedoval je župan Locatelii. Dr. Franko je povdarjal, da se stranka za vero prav nič ne
spodnjega dela ene strani sc je še držal skupaj in črke so se še dale brati, ker so se poznale sivo načrni podlagi. Moral je biti pripis k pismu; besede so sc glasile: »Prosim, prosim! Ker ste gentlernan, sežgite to pismo in bodite ob devetih pri vratih.« Podpisan je bil ta stavek s črkami L. L.«
»Ali ste košček shranili?«
»Ne, gospod, pod rokami mi je razpadel.«
»Ali je dobival Sir Charles že prej pisma z isto pisavo?«
»Hm, siccr nisem ogledoval njegovih pisem in se nisem posebno menil zanje. Tudi za to pismo bi se ne bil zmenil, da ni prišlo samo.«
»Ali nič ne slutite, kdo ic ona L. L.?«
»Ne, gospod, — prav tako malo, kakor vi sami! Ali jaz mislim, če dobimo to damo, bomo lahko kaj več zvedeli o smrti Sir Charlesa.«
»Nc razumem, Barrymore, kako ste prišli do tega, da ste tako važno stvar prikrivali.«
»Sir Hcnry, našla sva pismo ravno one dni, ko naju je spravil moj svak v tako zadrego. In potem, gospod — oba sva imela Sir Charlesa zelo rada — kar ni moglo biti drugače po vsem, kar je za naju storil. Ce bi stvar zopet obnovila, bi to našemu dobremu gospodu nc moglo prav nič koristiti — in če je šc neka dama tu vmes, je boljše, da je človek previden. Tudi najboljši človek . . .«
»Mislite, da bi lahko škodovalo njegovemu dobremu glasu?«
»No, seveda sem si mislil, da bi morda ne prišlo nič dobrega iz tega! Ali sedaj ste bili tako dobri z nama, in čutim, da bi ne bilo
briga. Nastopil je tudi dr. Tuma, ki pravi, da od 1. 1902, odkar je odložil vodstvo napredne stranke, se ni udeleževal aktivno političnih bojev. Zato mu je težko pristopiti. Storil pa bi to, ako bi odgovarjala stranka načelom, katera on zastopa. On je socijalcn demokrat, a ni pristaš socialno demokratične stranke. Protivi se zlorabi vere, bede in kapitala. Odpraviti je treba moč vladajočih klik, pa naj so že klerikalne ali napredne. Ce hoče stranka to doseči, se bo morala bojevati. Ne stranka miru in sprave, le stranka boja ima bodočnost. Taka stranka pa rabi svojo tiskarno, glasilo, denarnih zavodov. Vse to bi se dalo ustanoviti, a le z odločnostjo. Za enkrat odklanja sodelovanje. Ce pa pridejo kdaj do njegovega stališča, jim je na razix>-ltigo. Ta govor sprejel sc je molče na znanje, nakar se jc nadaljevala debata o strankinem glasilu. Udeležili so se debate Križman, Medvešček, Mermol.ia in dr. Franko, nakar se je sklenilo, ustanoviti lastno glasilo ter spraviti skupaj potrebni kapital potom deležev. Udeležilo se je shoda okoli 200 mož. Splošno se je opazilo, da so bili med njimi najbolj verni pristaši narodno-napredne stranke, dočim klerikalcev ni bilo. Ni-li to znamenje nezadovoljnosti v eni stranki?! Kakor kaže to poročilo, so v »agrarni stranki« združeni sami pravi možje, ki se drže svojih načel. Kakor znano, so gospodje dr. Turna, dr. Franko, Medvešček, Križman, Kocjančič etc. možje, ki še nikdar niso spremenili svojega po-Jitičnega prepričanja. Nedoscžna ideja! Dr. Tuma je soc. demokrat; a zaničuje soc.-dem. stranko. KPot nesocialno demokratični soc. dem. pozdravlja novo agrarno stranko ter bo pristopil, kadar postane agrarna stranka njegovih, t. j. socialno - demokratiških načel. Upamo, da se agrarci spreobrnejo, kakor želi sodrug dr. Tuma in potem bomo videli, kaka čuda bodo počeli na Slovenskem najnovejši sodrugi: sodrug Franko, sodrug Medvešček, sodrug Križman, sodrug Locatelii, sodrug Mermolja in pa član izvrševalnega odbora liberalne, navdušen pristaš agrarne in sodrug socialistične stranke Kocjančič.
—	Učiteljske vesti. Za provizoričnega učitelja v Št. Vidu je imenovan gosp. Rafael Ogrin. Za učiteljico v Mirni peči je imenovana gdčna. Angelika Jakulin. Za provizorično učiteljico v Sodražici je imenovana gdčna. Štefanija Tomšič. Za provizoričnega učitelja na sv. Vrhu je imenovan g. A. Gočar.
—	Za župana v Kanalu je izvoljen gosp. A. Križnič.
—	Dijaško kuhinjo je ustanovila »Trgov-sko-obrtna zadruga«' v Gorici v svoji hiši v ulici St. Giovanni.
—	Ponesrečeni delavec. Padel je 5 ni globoko v papirnici v Podgori 18-letni delavec Avgust Stopar. Prenesli so ga v bolnico.
—	Japonci niso pijanci. Ves Trst je občudoval treznost in zdržnost japonske mornarice. Krčme ne prestopijo, vsak mornar nosi vedno seboj posodo s čajem.
—	Umrl je v Ložah pri Vipavi dne 13. t. m. Radeckega veteran Frančišek Pangerc v 85. letu. N. v m. p.!
—	Podružnica slovenskega planinskega društva v Kamniku naznanja, da se bode kamniška koča na Sedlu zatvorila dne 18. septembra t. 1., kar naj hribolazci vzamejo v vednost.
—	Šolska vest. Gdč. I. markiza Obizzi. doslej učiteljica v »Šolskem domu«, je imenovana za začasno učiteljico na slovenski mestni šoli v Gorici.
—	Zaročil se je v Voloskem občinski blagajnik gospod Matko Trinajstič z gdčno. Sla-vico Košak.
—	Prememba posesti v Radovljici. Gosp. Egidij Hirschmann jc svojo dobro znano gostilno v Predtrgu pri Radovljici prodal gosp. Kleindinstu, ondotnemu domačinu.
—	Grmek in studenec pred župniščem v Sori. O tej zadevi je pisal naš list šele potem, ko sta jo že »Narod« in »Gorenjec« razbob-nala po svetu, in siccr z zlobnim namenom, sramotiti sorškega župnega upravitelja. Na naše zadnje pojasnilo tudi učitelj Grmek ni
prav od mene, če bi ne povedal vsega, kar vem.«
»Prav dobro, Barrymore! Lahko odidete.«
Ko je mož odšel ven, se je obrnil Sir Henry k meni in je rekel:
»No, VVatson, kaj menite o tej novi svetlobi, ki je posijala na smrt mojega strica?«
»Zdi se mi, da je postala tema le še temnejša, kakor je že bila!«
»To je tudi moje mnenje. Ali če bi le mogli izslediti to L. L., takoj bi se dala vsa stvar pojasniti! Kaj naj storiva po vašem mnenju ?«
»Takoj morava o vsem Holmesa obvestiti! To bo zanj oporišče, ki ga že tako dolgo išče.«
Takoj sem šel v svojo sobo, da sem poročal Holmesu o pogovoru tega jutra. Očividno je moral biti zadnji čas preobložen z delom, kajti z Bakerske ceste sem dobH le nekaj kratkih notic, v katerih o mojih poročilih sploh ni bilo govora; celo naloga, ki jo imam izvrševati v Baskcrville Hallu, je bila le površno omenjena. Brez dvoma potrebuje vse svoje duševne moči za podjetje proti oderuštvu.
Ali današnja novica mora vzbuditi njegovo pozornost in poživiti njegovo zanimanje Hotel bi, da bi bil tukaj . . .
Dne 17. oktobra. — Danes je lil ves dan dež, šumel jc v bršljanu stare hiše in kapljal iz žlebov ob strehi. Mislil sem na ubeglega kaznjenca, ki blodi okoli po mrzlem močvirju in nima kam pod streho. Ubogi revež! Katoir strašni so bili njegovi zločini, trpel ie in i vsaj deloma zadostil. In potem sem mi:
mogel molčati. In Grmek je v resnici odgovoril v »Narodu«, št. 211., in se pod svoj odgovor tudi podpisal. In kako Grmek opravičuje svoje ravnanje, uporabo tujega vodovoda tudi potem, ko se mu je naznanilo, da nima do istega nobene pravice in da naj prosi dovoljenja, ako že drugod ne more dobiti vode? On pravi, da jc studenec last cele župnije, ker sc plačuje z župnijskim denarjem, in zato ima seveda tudi učitelj Grmek kot župljan župnije Sora samoposebi pravico do župniškega vodovoda. Na ta klasičen dokaz Grmeku odgovarjamo, da po cerkvenih postavah, katere morajo tudi Grmeku, ki se na svoje župljan-stvo sklicuje, svete biti, nima noben posamezen župljan pravice do lastnine in vporabe župne nadarbine; pa če bi tudi drugi župljani, ki so za župnišče kaj žrtvovali, imeli take pravice, jih nima Grmek, ki ni za župno na-darbino nič žrtvoval, pač pa ljudi hujskal zoper naredbe vrhovne cerkvene oblasti. Glejte doslednost in moštvo liberalnega učitelja! Najprej gre pred hotel »Union« sodelovat k poulični demonstraciji najnižje vrste zop\:r svoje katoliškomisleče stanovske tovariše, nekaj dni potem pa hoče imeti »kot ud katoliške cerkve« prosto vporabo župniškega vodovoda. — Da ne bo Grmek zopet kričal po »Narodu«, da se mu kot sorškemu župljanu krati vporaba župniškega vodovoda, mu bomo vso zadevo razložili po jako stari učni metodi imenitnega rimskega modrijana Sene-ka, ki pravi: »Longum iter est per praecepta, breve et efficasce per exampla.« (Senec. epist. 6.) Gospod učitelj Grmek; sedaj se v Sori popravlja in razširja šolsko poslopje, kjer boste, ako vam bo sreča mila, tudi Vi nekaj časa stanovali. K stroškom bodo pa prispevali nc samo prebivalci župnije Sora, ampak tudi oni iz Preske, Sv. Katarine in deloma iz Smlednika in Reteč. Pravico ondi stanovati bo imel po dosedaj veljavnih postavah, učitelj, v tem slučaju Vi. Toda po Vaših načelih nimate samo Vi pravice do uporabe šolskega stanovanja in vrta. ampak vsak davkoplačevalec občine Medvode, ker vsi ti bodo morali šolo plačevati. Pravico do uporabe šolskega stanovanja in vrta bode imelo še veliko več ljudi kakor do župniškega vodovoda, ker župnišče zida samo župnija Sora, šolo pa stavi vsa občina Medvode, ki je še enkrat tako velika kot Sora. Toda, g. učitelj Grmek, nikar se ne ustrašite teh posledic eaših načel! Zakaj, če boste na ta način oškodovani na Vašem stanovanju, to nič ne dc; za to boste dobili nagrado drugod: Vi ste davkoplačevalec v kro-novinah, zastopanih v državnem zboru na Dunaju. Kot tak po svojih skromnih močeh prispevate tudi k zidanju in vzdrževanju državnih in deželnih poslopij. Ako bi torej kak občan iz Medvod hotel z Vatui deliti Vaše stanovanje, saj imate po Vaših načelih kot avstrijski davkoplačevalec pravico do kateregakoli stanovania v državnih poslopjih. Zakaj si ne bi prilastili ene sobe v učnem ministrstvu, do katere imate ravno toliko pravice, kakor do župnijskega vodnjaka? Gospod Grmek, izbirajte, državna poslopja so last cele države, ker se plačujejo z državnim denarjem! — Ko smo tako Grmekova načela pre-motrili in pokazali na njihove posledice, mislimo da tudi Grniekov protektor pri deželnem šolskem svetu, vitez Kaltenegger, ne bo mogel Grmeku dati prav, razun ako ima o cerkvenem premoženju in pravicah podobne nazore, kakor iih ima sorški župljan in ud katoliške cerkvc. učitelj Grmek v Sori.
— Iz Železnikov. Svobodomislec Lenart Lotrič sedi navadno, kadar je v Železnikih, v prostorih c. kr. pošte ter med uradnimi urami pregleduje poštno upraviteljico M. in ji navdihuje svoje liberalne nauke, za katere je veliko bolj vsprejemljiva, kakor za poštno službo. Pe še drugi trije študentje zelo radi vznemirjajo gospico. Ljudje se sicer čudijo takim razmeram, gospodične pa zavidajo vljudno gospico. ki ima toliko častilcev. Posledice tega so pa, da pri tem trpi zaupanje v poštno službo, ker sc zbirajo tam razni lahkomiselni ljudje. Ako je treba narediti komu par črk na položnico ali poštno nakaz-
nico, zato ni časa, če je pa treba cele ure čenčati, zato je dovolj časa. Potem se pa gre pred časom na sprehod s študenti. Železniki imajo pač smolo s pošto. Dolgo časa smo potrpeli, enkrat je pa mera polna. Pošta naj bo to, kar mora biti, c. kr. urad. Ce to ne izda, bomo šli po drugih potih do cilja. — Zeleznikarji.
LjuMlanske noulce.
lj Seja damskega veseUčnega odseka »Ljubljane« je bila v soboto v preddvorani »Uniona« tako izborno obiskana, loakor še nikdar prej. Požrtvovalne datne so z veseljem prihitele, da postavijo svojo delo v službo slovenske pesmi. Odobrila se je od glavnega odbora sklenjena razdelitev. Navdušenje, ki vlada med damami za prireditev »Ljubljane«, nam je porok, da bo »Ljubljana« dne 6. oktobra imela lep uspeh!
lj Odličen gost. V hotelu »Union« je loži-ral včeraj knez Windischgratz, ki inta posestva na Bledu.
lj Nesreča na Južni železnici. — Vlak povozil dva moža. Na železniškem prelazu, preko katerega se gre iz Gline v Novo vas, se je v soboto proti polnoči zgodila grozna nesreča. Strojevodja brzovlaka Lanesi in kurjač Janež sta opazila stati na prelazu pri zaprtih prečnicah tri osebe in sluteč, da se je pripetila kaka nesreča, sta vstavila vlak. Vendar pa nista v temi ničesar opazila in peljala naprej. Šele na kolodvorfi, ko sta zadevo naznanila, so opazili, da je stroj ves krvav. Takoj so odšli poklicani faktorji na lice mesta, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na mestu, kjer je bil prej obstal vlak, je bilo vse okrvavljeno, semintja so pa ležali odtrgani kosi človeškega trupla, polomljene kosti itd. Vse so, kolikor je bilo mogoče, pobrali in prenesli na pokopališče na Vič. V nedeljo zjutraj so pa našli v jarku obprogi nekega ponesrečenca, ki je imel na glavi smrtno rano. Tudi tega so prepeljali v mrtvašnico na Vič. Kakor se je dognalo, sta prišla ponesrečenca, samski Anton Mulavec, rodom iz Šempaša in betoner Franc Pleteršek, rodom iz celjske okolice, — le-tega je vlak raztrgal, — v družbi še neke tretje osebe iz neke gostilne na Viču, na prelaz vračajočega se domov v Novo vas. Ker je prihajal ravno tovorniški vlak, so počakali, da je odšel, potem pa nič hudega sluteč, prekoračili prelaz. V tem trenHtku je pa pripeljal mimo brzovlak, kateri je Plcterška raztrgal, Mulavca pa odbil. Tretji se je pravočasno rešil in se še ne ve, kdo da je.
lj Prvi ženski pazniki v tukajšnji c. kr. jetnišnici. Danes sta nastopili prvi dve pomožni paznici svojo nelahko službo v ženskem oddelku tukajšnje c. kr. jetnišnice. V sedanjem, začasnem svojstvu imata dnevnino 2 K 40 vin. — sta torej popolnoma jednaki začasnim moškim stanovskim tovarišem; čez leto dni zadovoljive službe pa bosta stalno nameščeni. S tem je storila ženska emancipacija zopet korak naprej.
lj Občinski svet ima redno sejo jutri v torek, dne 17. septembra 1907 ob 6. zvečer v mestni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1. o podelitvi Matija Debcljakove ustanove za dijake; 2. o imenovanju zastopnika mestne občine v nadzorovalni tehnični komite za osuševanje barja; o računskem sklepu in bilanci mestnega loterijskega posojila ter o računskem sklepu in bilanci amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1906; o prošnji avstrijskega društva inženirjev in arhitektov na Dunaju za subvencijo; o magistratovem dopisu glede dovolitve nagrad nekaterim mestnim uslužbencem za vspešno izvršeno revizijo psov v mestnem okrožju 1906; o prošnji začasnega magistratnega sluge Tom. Iglica za prispevek k stroškom za poprave njegovega kolesa; o prošnji magistratnega sluge Ant. Bizjaka za prispevek za nakup novega kolesa; o prošnji zadruge izvoščkov za ureditev tarifa; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v II. četrtletju 1907; o računih o porabi raznih šolskih dotacij; o prošnji šolskega vodstva na Karolinški zem-
lji za dovolitev potnih troškov k učiteljski konferenciji; o dovolitvi kredita za pokritje troškov in za vzdrževanje I. razreda dekliškega liceja v dobi od 1. oktobra do konca letošnjega leta; o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1906; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1906.
lj Poseben razred za duševno nerazvite, slaboumne, vendar pa za pouk sposobne učence se namerava otvoriti v Ljubljani po-četkom oktobra. Misel je hvalevredna, ker taki otroci le ovirajo reden pouk in napredek v posameznih šolah.
Ij Bivši »Katoliški dom« je kupil danes na dražbi stavbenik gosp. Filip Supančič za 105.700 kron.
lj Pismena maturitetna izkušnja jesenskega tečaja bo na I. državni gimnaziji 18. t. m., ustmena 19. t. m.
lj Izgubila je neka dama srebrno verižico. Dobi jo pri slikarskem mojstru g. Lipovšku, Kongresni trg št. 16.
Razne stvari.
Grofica Montignoso in razžaljeni umetnik. Odvetnik pevca Tosellia deinentira vest o nameravani poroki z groiico Montignoso ter bo proti prvemu širitelju te vesti sodnijsko postopal. Kakor se vidi, je mladi pevec silno razžaljen ob podtikanju, da bi se poročil z grofico Montignoso, ki je že precej v letih. Saški dvor se ob pomanjkanju vseh pozitivnih vesti drži rezervirano.
Koze na Dunaju. Ta bolezen na Dunaju še ni ponehala. V soboto so bili naznanjeni oblasti zopet štiri novi slučaji.
Ameriško bogastvo je proračunano na 115 bilijonov dolarjev. Od teh odpade 21 bilijonov na poljedelstvo, 13 na železnicc, 7 na javna dobrodelna podvzetja, električne železnice, električno razsvetljavo, vodovode, telefon, brzojav in kabel, 9850 milijonov je vloženih v industrijska in trgovska podjetja, 2016 milijonov v rudnike, 2 bilijona pa v zavarovalnice, skupaj torej 57 bilijonov dolarjev. Ostalih 58 bilijonov pa je naloženih v poljih, gozdih, posestvih v mestih in zasebnem premoženju.
Ogoljufan; graščak. V okolici Poznanja sta se pripeljala k nekemu graščaku dva mlada, elegantno oblečena gospoda ter se mu predstavila kot asesor in tajnik pruske naselbinske kimisije. Izjavila sta, da sta prišla po onih 9000 mark, ki jih je bil graščak dolžan komisiji za plemensko živino. Ker ni imel graščak toliko denarja pri rokah, je prosil gospoda, naj se zadovoljita s 6000 markami; urednika sta bila zadovoljna, denar skrbno preštela in ga spravila. Ganjen vsled velike uljudnosti, ju je graščak povabil še na kozarec vina ter ju dobro pogostil, nakar sta se asesor in njegov tajnik odpeljala Kmalu nato je graščak izvedel, da sta ga dva navihana pustolovca pošteno potegnila.
Koliko knjig je bilo natisnjenih odkar je iznajdena knjigotiskarska umetnost? Albert Cim piše v svoji nedavno izdani knjigi »Lc Livre«, da je francoski učenjak Gabrijel Pieg-not v prvem četrtu minolega stoletja prvikrat skušal izračuniti, koliko knjig je bilo izdanih izza iznajdbe knjigotiskarske umetnosti. Rezultat je bil nastopni: V prvem tiskarskem stoletju 1436—1536 je bilo natisnjenih 42.000 del; od 1536 do 1636—575.000; od 1636 do 17.36— 1,225.000; in od 1736 do 1822 pa 1,839.969 del. Po tem računu je bilo v vseh tiskarnah sveta v omenjeni dobi izdanih .3 milijarde 313 milijonov 764.000 zvezkov. — Od teh se jc pa po mnenju Peignota ohranila le trejina knjig, dočim sta se dve tretjini obrabili, oziroma poizgubili. Neki Američan je pred nekoliko leti izračunil, da se v vseh knjižnicah na svetu nahaja sedai 3 milijarde 200 milijonov zvezkov.
Ameriško časopisje. V ameriških Združenih državah je sedaj okoli 25.000 časopisov, od njih 2500 dnevnikov; okoli 170.000 ljudi sc preživi v Ameriki neposredno od žurnaltike, a povprečni milijon jih živi posredno od nje. Ti časopisi nesejo njihovim izdajateljem in
založnikom prav lepo svotico, ali zato morajo oni tudi mnogo delati: vsako leto namreč ne izide nič manj kot osem milijard posameznih številk. Osem milijard — to znači: da pride na vsakega prebivalca (vračunivši ženske in otroke) vsako leto 100 številk in da pride vsak abonement na tri prebivalce. Množino ameriških časopisov razpravlja Linotyp-stroj; veliki časopisi imajo 30, 50 in celo 70 takih strojev.
IRIDENTOVSKE PR1SMOJENOST1.
Tržaški mestni svet je baie japonski pomorski godbi 13. t. m. dovolil promenadni koncert le pod pogojem, da ne igra avstrijske cesarske himne. Dejansko Japonci himne tudi niso igrali, vsled česar so Tržačani godbi priredili ovacijo. Človek jc v dvomih, koga bi imel bolj za prismojenega, ali Japonce ali Lahe. Od japonske strani pa je cela stvar tudi nečuvena netaktnost, ki v precej slabo luč postavlja novopečeno japonsko »kulturo«.
Telefonska in brzojavna poročila.
PROTI MLADOCEHOM.
Praga, 16. septembra. Pod predsedstvom mladočeha dr.Herolda se je tu vršil volivni shod, na katerem se je predstavil mlado-češki kandidat Karbus za vinohradski okraj, na katerega je dr. Foft designiral. Na shod je prišel tudi radikalni protikandidat Choc, potem Klofač in še drugi. Mladočeh Mastalka je poročal o zadnjem državnozborskem zasedanju. Dejal je, da se bo razmerje Cehov do Beckovega kabineta izboljšalo, ker bo nova nagodba z Ogrsko gotovo boljša kot prejšnja. Pod Beckovim kabinetom bo gotovo napredovalo tudi vprašanje o notranjem češkem uradnem jeziku in o drugem češkem vseučilišču. Potem so jell govoriti dugi mladoče-ški politiki, ki pa niso svojih poročil mogli dokončati, ker je Klofač s svojimi pristaši delal velik nemir, tako da je dr. Herold moral shod zaključiti. Konečno so se mladočehi in radikalci še stepli. Klofač bo sklical drug shod.
SHOD AGRARCEV.
A us e g , 16. septembra. Shod agrarcev iz nemških alpskih dežel se je vršil tu. Predsednik poslanec Fuchs je povdarjal, da shod ni strankarski, ampak da so mu naloge le agrarne koristi planinskih dežel. Poslanec Steinwender je poročal o servltutah, Hagen-hofer o poselskem vprašanju.
MALI SPOPAD V TRSTU.
Trst, 16. sept. »Piccolo« poroča, da se ie včeraj ponoči pred kavarno »Balkan« spopadlo nekaj socialnih demokratov in Slovencev. Prišlo je nato 40 policajev, ki so raz-gnali nasprotnike in dva zaprli.
TRŽAŠKI SVEDROVCI.
Trst, 16. sept. Včeraj ponoči so tržaški svedrovci vlomili v blagajno železninarske tvrdke Cramer & Schvvarz v ulici Carducci, kjer so našli samo 68 K. V isti noči so vdrli v stanovanje nekega Kneza v ulici S. Eufemia 2 ter tam pokradli za 387 kron dragocenosti.
OSTRI STRELI NA VOJAŠKIH VAJAH. — EN BATALJON RAZOROŽEN.
K a r 1 o v a c, 16. sept. Med vojaškimi vajami XIII. armadnega zbora so pri nekem spopadu jele frčati od zemunskega domobranskega bataljona ostre kroglje proti pešpolku Cattinelli št. 96. Dve kroglji sta težko ranili dva vojaka, ubili enega desetnika in enega četovodjo, druge so pa letele mimo glav častnikov in polkovnika. Takoj se je vaja ustavila, častnikom zemunskega polka, ki je sestavljen iz Srbov, pa zapovedalo preiskati vojake. Castit ki niso pri njih ničesar našli. Nato je general zapovedal polkom, da so obkrožili zemunski bataljon in je slednjega dal preiskati od častnikov 96. polka. Ti so pri štisrih vojakih našli 17 ovojev patron. Vojake so vklenil\ in proti častnikom zemunskega bataljona uvedli
onega drugega — na moža, čegar obraz sem videl v kočiji, čegar postavo sem videl v mesečini na močvirju. Ali je bil tudi zunaj na dežju — nevidni ogleduh, mož teme?
Ko je nastal večer, sem oblekel deževni plašč in sem šel daleč ven na poljano, vso omehčano od dežja, in pustil sem dežju, da mi je lil v obraz, in vetru, da mi je bril okrog ušes. Bog bodi milostljiv onim, ki sedaj zaidejo v veliko močvirje, saj je že trdna zemlja skoro močvirje. Našel setn črno skalo, na kateri sem videl samotnega ponočnjaka; splezal sem na strmo pečino in sem gledal z višine čep turobno gričevje kroginkrog. Povsod sama pusta zemlja, dež in počasi se po nebu vozeči sivi oblaki. Daleč tam na levi sta se dvigala pol skrita v meglo oba vitka stolpa Baskerville Halla čez drevje; bila sta edina znaka človeškega življenja, kakor daleč se je videlo; edina bivališča daleč okoli so bile nerodne predzgodovinske kamenite koče na pobočjih holmov. Nikjer sledu o samotnem možu. ki sem ga videl tu preteklo noč.
Ko sem se vračal, me je dohitel dr. Mar-timer v svojem vozičku. Vračal se je po slabi Poljski poti s samotnega najeniniškega dvorca Foulmire. Izkazoval nam je veliko pozornost in skoro ni prešel dan, da se nc bi oglasil na Baskerville Malhi in vprašal, kako napreduje poizvedovanje. Prosil me je nujno, naj stopim na njegov voziček, ker me je hotel na vsak način pripeljati domov. Bil je slabe volje in raztresen; raztresen pa zato, ker mu je izginil psiček, ki se je zatekel ven na močvirje in se ni več vrnil. Poskušal sem ga po svojih najboljših močeh potolažiti, pa se sam nisem
mogel ubraniti misli na konja, ki se je pogrez-nil v Grimpersko močvirje, in ne verujem, da bi še kdaj videl svojega malega prijatelja.
»Oj, povejte, Mortimer,« sem vprašal, ko sva se pretresala po slabi poti, »pač ne bo kmalu človeka v tej okolici, kajne, da bi ga vi ne poznali?«
»Pač težko, res.«
»Ali mi morete potem povedati ime kake ženske, katere ime bi sc začenjalo z začetnicama L. L.?«
Pomislil je nekaj časa in potem odgovoril :
»Ne. Nekaj ciganov in nekaj ljudi delavskega stanu je pač tukaj, o katerih nc morem nič gotovega reči, ali med kmečkim ljudstvom ali med izobraženci ni nobene, ki bi imela take začetnice . . . Pač, stoj! Čakajte nekoliko!« je nadaljeval po premoru. »Lavra Lyons — ta ima začetnici L. L. — stanuje v Coombe Tracey.«
»Kaj pa je?«
»Hči gospoda Franklanda.«
»Kaj? Starega Franklanda? Bojevitega zavijača zakonov?«
»Da, njegova. Poročila se jc s slikarjem po imenu Lyons, ki je prišel sem na močvirje delat skice. Pozneje se je pa izkazalo, da je lump in jo je zapustil. Po vsem pa. kar sem slišal, ni bila vsa krivda na njegovi strani. Njen oče ni hotel storiti prav ničesar; poročila se .ie namreč proti njegovi volji in morda je imel še druge vzroke. Imela je torej precej težavno stališče proti staremu grešniku, pa tudi proti mlademu nič lažjega.«
»Od česa se živi?«
»Mislim, da ji jc volil kako malenkost stari Frankland; mnogo tako ne more biti. kajti njegove lastne razmere so precej trhle. Četudi je bila morda tudi sama nekoliko kriva svoje nesreče, nikakor nismo mogli gledati, kako je prišla brez upa pod štiri kolesa. Ljudje tod okoli so se pečali z njenim položajem in nekateri so ji pomagali, da si je omogočila lasten zaslužek. Stapleton ie storil nekaj, Sir Charles tudi; jaz sem tudi pridjal malenkost. Napravila si jc pisalni stroj in sedaj se živi od prepisovanja.«
Hotel je še vedeti, zakaj sem ga vprašal, vendar sc mi je posrečilo, da sem ga zadovoljil, ne da bi mu preveč povedal, kajti vsakomur nam res ni treba vsega zaupati. Jutri zjutraj se bom napravil na pot v Coombe Tracey in če se mi posreči govoriti s to Lav-ro Lyons, gospo nekoliko dvomljivega glasu, prišli bomo enemu izmed toliko skrivnostnih dogodkov precej bližje. O sebi lahko rečem, da sem bil danes zvit kakor kača. kajti ko jc postal dr. Mortimer le nekoliko preveč vsiljiv, sem ga vprašal, h kateremu tipu pravzaprav spada glava gospoda Franklanda. Poslcdica tega je bila, da ves čas vožnje, ki nama je še preostajala, nisem slišal drugega, kakor nauk o črepinjah. Res, nisem živel zastonj leta in leta skupaj s Sherlokom Holmcsom!
Od danes imam zabeležiti samo še eden pripetljaj. Pravkar sem se namreč razgovarjal z Barrymorcjem in pri tem sem dobil v roke karto, ki mi bo gotovo imenitno služila, če le pride pravi trenutek.
Mortimer ie ostal pri nas pri večerji in po obedu sta igrala z baronetom ecartč. Jaz
sem šel v knjižnico in sem naročil Barrymo-reju, naj mi prinese tja kavo. Ker je bila prilika ugodna, sem jo porabil, da sem ga nekaj stvari vprašal.
»No?« sem vprašal. »Ali je vaš vrli sorodnik odšel, ali biva še na močvirju?«
»Nc vem, gospod. Prosim pa Boga, da bi odšel, kajti spravil naju je v silno zadrego. Ničesar nisem več slišal o njem, odkar sem mu nesel hrano, in to je bilo pred tremi dnevi.«
»Ali ste ga videli takrat?«
»Ne; ali hrane ni bilo več tam, ko sem šel prihodnjič tja.«
»Torej je moral biti gotovo tam?«
»Tako mislim; siccr bi pa bilo tudi mogoče, da bi vzel jestvinc oni drugi.«
Ravno sem hotel nesti čašo k ustnicam, a sem sc ustavil na pol pota in sem debelo gledal Barryinoreja.
»Oni drugi? Vi veste torej, da jc še nekdo tam?«
»Da, gospod! Še nekdo je na močvirju.«
»Ali ste ga videli?«
»Nc.«
»Kako pa veste?«
»Sclden mi je pravil; en teden bo tega, morda tudi nekoliko več. Tudi ta se skriva, a ni ubegli kaznjenec po vsem, kar sem slišal o njem. Ni mi všeč, gospod doktor — odkrito vam moram reči, da mi stvar nikakor ni všeč.«
Naenkrat je zvenela čudna resnoba iz tona, v katerem jc govoril Barrymore.
(Dalje.)
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
u»tanowij«w Mm 1854.	v Ljubljani, Mfolfove ulice itev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu Io spoštovanim gostilničarjem svoje izbora*
U4A9 150— sa
c* 1»	f sodelli ln steklenica h.
preiskavo. Nato so se vojaške vaje XIII. zbora odpovedale.
ZOPET DVA VLAKA TRČILA.
Boston, 16. septembra. Pri Kanaanu (Nevvltamshire) je trčil z izletniki napolnjen ekspresni vlak v tovorni vlak. Dvajset mrtvecev, večinoma žensk, so že izvlekli izpod vlakovih razvalin. Štirideset ljudij je lahko ranjenih.

Velik uspeli! :::::: Nepričakovan učinek!
iooo in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-ov
Manol
milo brez sode 'M
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I'—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548.
ktfQ V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. K o r b a r j u , drožeriji.	568 25—22
Regina Levi&nik, okrajnega sodnika vdova, javlja v svojem in vseh sorodnikov imenu pretužno vest, da je njen nad vse ljubljeni sin, gospod
Peter levičnik
c. kr. avskultant
dne 14. septembra ob 6. uri popoldne v 31. letu svoje dobe po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sveto-taistvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 16. septembra, ob '/,6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnie mestno pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi.
Škofja Loka, 15. sept. 1907.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
SSaf oliž&a Tiskarna
priporoča nunorrataa
vi z i t n i o e
90 ftiaki mmi

i
I
Podpiaana ima v zalogi najrainovritnejie trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahino, raanobarvno plašče, kaanle, pluviale, dalnaatiko, volane, albe, koretolje, prte ito
»ploh v«e, kar ie rabi v cerkvi pri službi božji. — Previem* tadi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poBteno po najnllji eeni bandera in v«o drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih •zirati na domačo tvrdko ter ne uvaiajejo tajih tvrdk, dra-itev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanj&e naročilo Najodličnej&im ipoltovanjam se priporoča 2803 26—3)
Ana Hofbauer,
Imejitsljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posoda
▼ Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

iauc.anu.3
C. in kr. dvorni založnik in papeiev dvorni založnik	iooo 52—7
lekarnar Plccoli, ljubiJana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
Mftlinov «irnr» najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist izo v ali	delek, neprekosljive kakovosti; pomešan z vodo da prijetno in žej-
asečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1"50, zaboj s 25 steriliziranimi steklenicami, atere se ne pokvarijo, franko zavojnina a K 1'30 iz Ljubljane. Poštni zavoj, neto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5 —. Razpošilja se tudi v sodčkih po jO, 20, 40 in 100 kg. 1 kg stane 1 krono.
f;
7olovnatn tHnr» vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne Zitnt3/iua.m V111U otrokei iahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinlrtnrn in. *Alr»rior» ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKtUra za zeioaec 'telesa poSpešuFjoče sredstvo. I steklenica 20 vin.
Zahvala.
Povodom mojega imenovanja častnim kanonikom stolnega kapiteljna ljubljanskega mi je došlo od raznih strani od mojih prijateljev in znancev toliko čestitk, da mi ni mogoče zahvalit' se vsakemu posebej za to pozornost; zato izrekam vsem tem potom svojo dostojno in prisrčno zahvalo.
Matija Erjavec
2109 1—1 častni kanonik in dekan vipavski
Zahtevajte Jlooenca" v oseh go-stllnah! — Zahteuolte „Slouenca" na RolottoorlM
mm\ vajenec
k bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	1968 11
Fojten, priden, ročen
19.9 16
mesarski pomočnik
kateri se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-slčih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravnlitvo tega lista.
20 izVežbanih
dobrih zidarjev
se sprejme takoj v delo,
katero traja do zime, proti dogovorjeni dobri plači.
Oglasi naj se v Predovičevem selu, občina Moste pri Ljubljani.
2045
Fran Pregelj,
stavbenik.
pozor klobučarji!
Zaradi preselitve se takoj proda pod ugodnimi pogoji
klobučarska trgovina
z vso opravo in potrebščinami
na najboljšem prostoru v Rudolfovem. Promet velik in zanesljiv. Na razpolago je zraven prodajalne tudi stanovanje v isti hiši. — Natančneje pove Martinia Frančič v Rudolfovem. 2065 5-3
Dijaka
nižjih razredov srednje šole iz boljše hiše sprejme uradniška obitelj na hrano in stanovanje. Na razpolago klavir in inštruktor. Več pove uprav. „Slovenca". 2093 4—2
Hrano in stanovanje
išče gospodična pri poftteni rodbini ali samici. Ponudbe na «Slovenec» pod fiifro: «Hrana in stanovanjem.	2095 2—2
Vajenca
ISe uečja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe pod it. 100 na upravniitvo .Slovenca'
1989 10—5
Mjr 2050 2 - 2
I Dr. Avg. Levičnik ■
se je povrnil, 1
w ID
in erdinira zopet od 16. sept. naprej.
rej. m
J
Posušene gobe
kupi Tomaž Chaloupka, Svetec pri Bi-linu, Češko in želi ponudbe z vzorci. 2083 3-3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55—65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko dru&tvo v Vipavi.

asa
fe H'
\&asx
Za šolsko ml a det
največja izbera oblek za dečke, površnikov, jopičev, dežnih ovratnikov že od gld. 2-50 naprej.
Istotako tudi: Obleke za deklice, kostumi, jopiči, paletoti, plašči in dežni plašči že od gld. 2*50
višje. Nizke cene brez konkurence!	2092 3-2
O. Bernatovič. Ljubljana, Mestni trg 5.

Angleško siiladiHe oblek
J
Podružnica 1 v Spljetu. s
Delnička glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 ■
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, »rim m m z :::
vlogo na knjižioe in v
obrestuje
tekočem računu od dne vloge do /1|_0
dne vzdiga po ^ |2
Rentni davek plača banka sama
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe
vezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
z omenjeno za-
Podružnica s v Celovcu, a
1 Rezervni fond 1 1 1 1 K 200.000. ■ 1 1
I
I
Podružnice:
pra|k I »talilnicami: Oribto 35, Mila tiran, Mul. .lica IT, Badea, Br.o, Ueik* Lipa, Ceika Kimala«, Momtakl timbni, >9dll.c, Itori JIM. Plae., Vrl Ura la Uberee.
Menjalnico n« Dunaju:
I. V.llaall« 10, 11. Tibor.lrmt 4, III. Uatargam 77 (v.gal Rtnavt(a), III. L8-vcnEatat 37, IV Wladntr Ha.pltlratit 13, V ScbBnbrnnntrilrait« »8 a, VI 6ampa>dorferatr. 22, VII. Marlahllerilraitt 76, VIII. Ltrcbcnltldtrilraiit 133, IX. Alifritranc 13, X. raT.rllta.lr.au 5«, XVIII. Wlbrl.(tnlraitt 13, XIX. DAbllngtr Haopl.lr 51, XIX. Ha.pltlratta 1».
Menjalnifina delniška družba
45 150—119
„MERCUR"
Dunaj, I., Wollzetle 10.
Ako. kapital K 20.000.000. Kei.r saklad K 8 500.000
Nftjkolantnejai
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnlc, ar.ik, devis, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiraiye
iiirebanih lastavnic in obligacij, sreik in kuponov.
Od shoda svobodnih, mislecev*.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Dne 13. septembra so se odpeljali svo-bodomisleci na luisitsko božjo pot v Tabor priporočit ser husitskemu poglavarju in poži-gaveu Jami Žižki:. VBenešovu jih je pozdravil Nemec, ki je omenil, da se v tem mestu še danes vidijo razvaline samostana, ki so ga llusiti izropali iu požgali ter redovnike pomolili. Želi svobodomislecerii. da bi tudi oni po tem sijajnem zgledu čitnnajbolj prospevali in na enak način pokončali mračnjaštvo in na-zadnjaštvo, posebno pa klerikalizem, ki je njiju središče, tako, da od vsega klerikalizma ne ostane nič drugega, kakor razvaline, podobne razvalinam benešovskega samostana.
Po tej vspodbudni pridigi so se peljali svobodomiselni romarji dalje do Tabora. Tam so šli pred spomenik krvavega liusitskega poglavarja Žižke, ki je bil tak svobodoinisiec. da je vsakemu črepinjo razbil, kdor ni hotel biti iz kelilia obhajan, in tam je tudi Slovenec pleskar Hiiller z Nabrežine v par besedah, ki naj bi pomenile »govor«, izjavil, da se hočejo slovenski svobodomisjeci tudi ravnati po čed-nostnih zgledih sv. Žižke. Nato so šli jest. Po kosilu so pa pobožno obiskali Kozji Grade, k, kjer je baje Hus pridigal. Z veliko civilno pobožnostjo so častili Kozji Gradek. Potem so pa šli počastit husjtske relikvije v mestni muzej, stare kije, čelade, eape, škornje itd., ki so jih z velikim spoštovanjem ogledovali.
S leni romanjem se je končal shod svo-bodomislecev.
Demonstracije v Trstu.
O barbarskih demonstracijah socialnih demokratov v Trstu se nam še piše: V petek so priredili socialni demokrati protestni shod pod geslom: »Kruli in delo«. Shoda samega, na katerem sta govorila tržaška poslanca Cliiussi in Pagnini, se je udeležilo samo okoli 2D0 socialnih demokratov. Po shodu so priredili pomnoženi s pouličnimi elementi manifestacijo na Velikem trgu, kjer sta množico liujskala demokratična poslanca Cliiussi in Httoiii.. Posledica tega hujskanja se je pokazala. Sodrga je začela manifestirati po slav-noznauem socialističnem receptu. S krikom: »Pane e lavoro in petjem socialističnih pesmi so napadli mestno hišo in kavarno degli Speechi. Četa državne policije pod vodstvom policijskega poročnika je siccr za tre-notek izpraznila Veliki trg, a kmalu se je pokazalo, da njih moč ne zadostuje. Policija se je morala umakniti druhali, ki je tačas na-rasla na tisoče. Nato so socialisti nadaljevali po ulicah svoje kulturno delo. Napadali so po vrsti vse javne lokale in razbijali okna. Tako so tudi napadli borso in pri cerkvi sv. Antona Novega so pobili vsa okna v zadnjem traktu. Policija je pred demonstranti bežala. Slednjič so napadli kavarno italijanskih ire-dentov in Narodni dom. Vs trenotku so bile vse šipe v kavarni Narodnega doma razbite. Kameni v teži do dveh kilogramov so sc valjali po podu kavarne. Policije seveda ni bilo niti blizu. Vendar so se Slovenci iz Narodnega doma sami demonstrantom postavili v bran in v trenutku jc socialistična sodrga bežala pred slovenskimi pestmi. Ko je bil že popolnoma mir, je prihitela policija, da varuje Narodni dom, a ni imela drugega ( pravka, kot da jc odpeljala v zapor obsku-nii individium, katerega so Slovenci vjeli. Pozneje je patruliralo tudi vojaštvo po ulicah. V kuhinjo kavarne Narodnega doma je priletel kamen v velikosti otročje glave iu posnel kuharju čepico z glave. Čuditi sc moramo, da se ni pripetila kaka večja nesreča. Ne vemo, ali jc sredstvo, napadati kavarne in božje hrame, dobro k doseženju »dela in kruha«.
Tržaški župan vitez Sandrinelli se ie 14. t. m. podal k vodji namestništva grofu Schaff-gotsehu, da protestira proti postopanju policije, ki pri socialnodemokraški demonstraciji 1.1 t. m. ničesar ni storila, da bi varovala življenje in imetje meščanov pred drlialjo. — Treba topot priznati, da jc policija posegla prepozno vmes in brez posebne energije. Šele proti koncu je zaprla 30 barab, ki bodo tožene upora, javnega nasilstva in upornosti proti policijskim organom. Samo pri kavarni »Specchi« ie drhal napravila 2000 K škode. Pokradli so neznansko mnogo kavarniškega narnizja. V kavarne in restavracije so socialnodemokraški apaši metali kamenje, železo, vijake itd. Iz »Narodnega doma« so morali baje na sodrgo streljati s samokresi, da so jo pregnali. Oškodovani meščani nameravajo za odškodnino tožiti policijo, ki je za obhod vedela, pa ga ni zabranila. — Nam ie postopanje tržaške policije res neumljivo. Zdi se, da nekateri krogi zasledujejo politiko nahuj-skovanja ene stranke na drugo, da se medse boj požro. Jako težavna in brezuspešna procedura, vsaj v Trstu.
iz naših zdravilišč.
Toplice mi Dolenjskem. Sezona se na-giblje h koncu in število gostov se krči od dne do dne. Dasi je bilo doslej okoli 150 tujcev več kot lani, je vandar splošno število premajhno glede izredno zdravilne vode iu prijetne lege tega našega glavnega zdravišča v deželi. Vseh bolnikov, ki so uporabljali kopeli, je bilo nekaj čez tisoč. Natančno število bomo priobčili šele ob sklepu sezone. Po tiskanem zdraviškem redu, ki visi na steni knežje kopeli«, traja sezona do 15. oktobra. Ako pa ni topličarjev, se zatvori koncem sep-
tembra. Vreme je zdaj tako prijetno, da se brez skrbi pride kopat, kdor doslej ni utegnil ali kdor namerava drugič priti in še kakih sedem ali deset kopeli vzeti. Kogar pozimi lomi revmatizem, je dobro, da se temeljito zavaruje. Kdo ve, kako kruta zima nas čaka. Tudi maser Mežik je še tukaj. Cez zimo sc bo nastanil v Ljubljani in bo izvrševal masiranje. Ker je zelo spreten in obenem skromen v zahtevah, ga priporočamo tako čislanim zdravnikom kakor bednim pacijentom. Izmed tu bivajočih topličarjev omenjamo dva višja častnika, dalje prokurista hotela Sacher na Dunaju g. Schuster, dr. Mauringa, g. Zorca s sinom Vinkom iz Ljubljane, potem župana Margona s Pivke in Tršana iz Šmartna. Te dni sta prišla ogledat znamenite Toplice župana Stanonik iz Horjula in Val. Rihar iz Polhovega gradca. Za drugo polovico septembra pričakujemo šc mnogo zakasnjenih gostov. Ugodno je sedaj kopanje, ker niso prostori tako zasedeni, kakor ob višku sezone. Tudi cene so nižje in ne zgodi se, kakor je omenil šaljivec, da se v Toplicah tajajo tudi kronce v žepu. Topličarji lovci tudi lahko puške s seboj prinesejo in za kratek čas na lov gredo. Skratka: Kdor je letno dobo zamudil, naj se sedaj |K>triidi za nekaj dni v Toplice. Dobro-počutje pozimi ga bo obilno nagradilo.
Uelika rudniška nesreča.
Porbacli (Loterinško), 16. septembra. V rovu Merlenbach se je vsled eksplozije plinov 15 delavcev ponesrečilo. 12 je baje mrtvih, 3 hudo ranjeni. Dodatno sc poroča, da so umrli lc štirje rudarji, trije pa da so težko ranjeni. Mrtveci so grozno razmesarjeni.
Štajerske novice.
š Afera dr. Benkovič—dr. Janko Sernec
v pravi luči po zapisnikih. Dne 25. avgusta t. 1. se je vršil shod S. K. Z. v Št. Juriju na j. ž., na katerem je državni poslanec dr. Benkovič med drugim dokazoval zvezo »Narodne stranke« s socialdemokrati in »Štajercijanci« za časa volitev. Tega shoda se jc udeležil tudi g. dr. Sernec, zdravnik v Celju, ki je cel čas govornika motil z medklici in je gori v navedenem trenutku zaklical: »Saj se je tudi on (dr. Benkovič) trikrat dol (ali gor) peljal!« S tem je menil reči, da je tudi dr. I3enko-vič trikrat beračil za glasove socialdemokratov, oziroma štajercijancev. O tem se je namreč že med volitvami in pozneje pisalo v »Narodnem Listu« in »Domovini«, zlasti o zvezi s hrastniškimi Nemci, o pohodih dr. Benko-viča v Hrastnik, četudi on še do danes ni bil v Hrastniku. Na ta medklic je dr. Benkovič zaklical dr. Sernecu, da je nesramni Iažnjivcc dokler svoje trditve nc dokaže. Seveda dr. Benkovič teh besed na shodu ni hotel preklicati. G. dr. Sernec jc zahteval na to po svojih pričah zadoščenje za to žalitev. Dr. Benkovič pa je po svojih zastopnikih g. dr. Lud. Filipiču in prof. Fonu izjavil, da obžaluje žalitev v »Slov. Gospodarju« in »Nar. Listu«, ako dr. Sernec istotam izjavi, da s svojim medklicem g. dr. Benkoviču ni hotel očitati nepoštenosti v političnem delovanju, kakor je on (dr. Benkovič) medklic razumel. Toda zastopniki dra. Serneca so odklonili to poravnavo, češ, da g. dr. Sernec ničesar ne prekliče in da njegove besede ne vsebujejo nič razžaljivega; zahteval je tudi. da naj dr. Benkovič svojo žalitev pred farno cerkvijo da preklicati. Dr. Benkovič jc tako poravnavo odklonil. Nato je zastopnik g. dr. Janko Serneca, dr. Benjamin Ipavic s pismom od 3. t. m. pozval dr. Benkoviča, naj da brezpogojno zadoščenje, sicer naj novo imenovani zastopniki določijo kraj, čas in orožje. Dr. Benkovič je nato odgovoril, da je edini način poravnave žc ponudil in da seveda izključuje dvoboj. Dne 13. t. m. zvečer je bil dr. Benkovič v odlični družbi v hotelu »Grič« na Čatežu, ko nenadoma vstopi g. dr. Scrnec, držeč roko v desnem žepu. Dr. Benkovič ic takoj uvidel položaj, stopil v pozituro za stolom in vprašal dr. Serneca, kaj namerava, kaj ima v desnem žepu. Dr. Sernec pozove dr. Benkoviča, naj prekliče žalitev; v istem hipu dr. Benkovič dvigne stol, da bi se branil, dr. Sernec udari čez stol z nekim orožjem — menda bič - dr. Benkovič priskoči in skuša orožje izviti; pri tem dobi dr. Sernec par udarcev s pestjo v obraz, na kar se po kratki koutro-verzi odstrani. Vložena je zoper dr. Serneca kazenska ovadba radi prestopkov lahke telesne poškodbe in žaljenja časti pri okrajni sodniji v Kostanjevici. Dostavek: Občinstvo samo naj sodi. kdo se je prav obnašal; za-vratni napad dr. Serneca se sam dovolj obsoja. »Narodna stranka« na Štajerskem ima zaslugo, da se je v politični boj zaneslo pso-vanje in celo orožje. Dr. Janko Sernec jc namreč eden soustanoviteljev Narodne stranke, kateri je s svojo nerodnostjo, nervoznostjo že marsikaj pokvaril. l aki napadi so prav lep preludij za »skupno« iu složno delovanje na narodnem polju, katero imajo narodnjaki vedno na jeziku, v dejanju pa kažejo vse kaj druzega.
š Shod »Slov. kmečke zveze« v Slatini sc jc zadnjo nedeljo jako lepo izvršil ob obilni udeležbi. Shod je vodil podpredsednik S. K. Z. Fr. Mlakar iz Hošnicc iu v svojem govoru poljudno razložil naš kmečki program. Župnik Gotnilšek z Medvedovega sela jc navzočim razložil, kako potrebna je vsem kmetom narodnopolitična in gospodarska izobrazba, katero bi si naj pomnoževali posebno tekom prihodnje zime. Povdarjal je tudi, kako poguben ie za slov. kmečko ljudstvo liberalni program »Narodne stranke«, program svo-
bode in napredka. S. K. Z. s katoliško-narod-nini programom zagotavlja edina našemu ljudstvu resničen napredek v vsakem oziru. Nato so bile prečitane resolucije: I. Poslancem S. K. Z. se izreče zaupanje, zlasti našemu poslancu dr. Korošcu. 2. Dr. Ploju shod izreče nezaupnico, ker je obrnil hrbet S. K. Z., ki mu je pomogla do mandata, zato tirja, naj odloži svoj državnozborski mandat. 3. Z Ogrsko se naj sklene pravična nagodba. 1. Meje naj tudi v bodoče ostanejo zaprte uvozu tuje živine. 5. Slov. dežclnozborski poslanci se pozivajo, naj v bližnjem zasedanju najodločneje nastopijo za takojšnjo otvoritev slov. kmetijske šole. Ako se jim ne ugodi, naj začnejo z obstrukcijo ali pa naj zapuste dež. zbor. Na shodu je bilo navzočih nekaj pristašev Narodne stranke, med njimi propadli kandidat Vinko Žunnan iu študenta dr. Kidrič in Pažon. Dr. Kidrič hoče ugovarjati prvima dvema resolucijama iu prati uskoka dr. Ploja. Predsednik Mlakar da vseh 5 resolucij na glasovanje, ki so bile sprejete; nasprotnih je bilo le 5 bornih glasov. Dr. Kidrič trdi, da dr. Ploj ui bil kandidat S. K. Z., nakar mu Mlakar in Gomilšek dokažeta, kako sc je Ploj prijavil S. K. Z., je ostal na nje programu kandidat in poslanec. Narodni strankarji- globoko povesijo osramočeni svoje nosove. Soglasno je bil izvoljen župnijski odbor S. K. Z. Konečno je v navdušenih besedah vrli g. Mlakar zaključil zborovanje, ki je pristaše S. K. Z. znova navdušilo za orga-nizacijsk o delo, nasprotnike pa osmešilo iu osramotilo. Živeli vrli slatinski kmetje in mladeniči I
š Shod na Ponikvi, katerega je priredil državni poslanec dr. Korošec, so hoteli motiti nekateri liberalci iz Št. Ju rja pri Celju. Dr. Korošec jim je zaprl sapo s poštenim odgovorom. Ljudstvo se jc zgražalo nad njih postopanjem, posebno nad postopanjem učitelja Kozara. Poročilo g. drž. poslanca je bilo splošno odobravano. Ko so to videli liberalci so zginili ali pa utihnili. Shodu, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval vrl krnet Jakob Vrečko.
š Slovenska kmečka zveza je imela včeraj več shodov.
š Ker je premaknil mejnike, so prisodili v Mariboru 53-letnemu posestniku Jožefu Iglarju iz Boč dvomesečno ječo.
š Pasivna reslstenea. Mariborski železničarji so jako nevoljni na sodruge voditelje na Dunaju, ki so si pril istili vodstvo že pol leta nameravane pasivne resistencc. Železničarji opozarjajo, da so koj, ko se .ic pričelo gibanje za pasivno resistenco, socialtio-de-mokratični voditelji zvišali prispevke za strokovno glasilo, a zamudili so najugodnejši čas; namreč cesarske vaje. Železničarji so zato nevoljni na rdeče voditelje. Dne 22. t. ni. je napovedana skupna konferenca delegatov v Mariboru.
š Slovenci v Mariboru. »Marburger Zeitung« ne verjame, da stanuje v Mariboru 4.062 Slovencev, kakor smo mi svojčas navajali v našem listu, češ, da ui bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah niti nekaj tuca-tov slovensko-narodnih glasov. Nas to nič ne briga. Zadnje oficielno ljudsko štetje jc izkazalo, da biva v Mariboru 4.062 oseb, ki so izkazale slovenski občevalni jezik.
š Štajerski deželni zbor se otvori danes, dne 16. t. m. Ako reši v treh, oziroma štirih tednih svoj spored, nc bo več sklican spomladi. Deželni zbor se bo pečal predvsem z računskim zaključkom za leto 1907 in pa s proračunom za leto 1908. Ker deželni zbor 23. marca ni bil zaključen in se je zasedanje le odgodilo, prične deželni zbor takoj delati, ker mu nc bo treba voliti nanovo odsekov. Vladar še ni sankcioniral spomladi sklenjone postave o občinskem volivneni redu. vlada tudi ui odobrila postave o varstvu planin iu je predložila deželnemu odboru glede na to vprašanje nov zakonski načrt.
š Nedostatki na progi Zidan most—Zagreb. V Dobovi pri Brežicah so pokopali dne 12. t. m. župana Zajca, ki jc skočil iz vlaka na Dobovi, kjer ni obstal vlak, dasi bi bil moral obstati. Želeti bi bilo, da napravi Južna železnica red na progi Zidan most Zagreb. Od majnika letos je že trikrat bila tako pokvarjena lokomotiva na tej progi, da so morali potniki čakati na pomožno lokomotivo iz Brežic ali pa celo iz Zidanega mostu, da je vozil vlak dalje.
š Nagle smrti ie umrla v Mariboru 95-letna vdova Terezija Glančnik.
š Na gostilničarskem shodu v Mariboru jc predlagal gostilničar Roschanz, naj bi gostilničarji snovali lastne pivovarne, da morejo nastopiti proti kartelu pivovarnarjev.
š Provizorlčni učitelj ua celjski državni gimnaziji jc postal kandidat Engelbert Maclier.
š Mariborski žepni tatovi pridno delajo. Dne 14. t. ni. sta bili okradeni dve viničarki.
š Surov sin. Svojo mater je udaril z lopato dne 30. julija 32-letni viničar Franc Potočnik in jo lahko poškodoval, ker je mati z roko zadržala udarec. Surovemu sinu so prisodili v Mariboru trimesečno ječo.
š Inštrukcijskl tečaj za organiste se prične v ponedeljek, dne 23. septembra v prostorih »Katoliškega delavskega društva«. Kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani g. H. F. Troppu.
š Štiri prste odsekala jc žaga v Sv. Lovrencu Žagarju Andreju Grobciuik. Ponesrečenec ima skrbeti za ženo in za otroka.
š Nove zvonove v Hajdini blagoslovi dne 29. t. m. prevzv. knezoškof lavatinski dr. Mihael Napotnik.
š Ker Je nevarno poškodoval pismonošo Heršica iz Mihovcev, so prisodili 27-letneniu
posestnikovemu sinu Bratuši dvomesečno
ječo.
š »Zaklad« v Mariboru dne 22. septembra t„ I. »Slovanska čitalnica« in »Bralno društvo Maribor« priredita dne 22. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« igro »Zaklada, narodni igrokaz v štirih dejanjih, spisal Ksaverij Andrejev. Vstopnice sc prodajajo v nedeljo dne 22. t. m. od 2.-3. ure popoldne v čitalniških prostorih. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek ob 8. uri zvečer. Med dejanji svira sl. veteranska godba mariborska. -- Posebna vabila se ue razpošiljajo.
Socialne stvari.
Koledarček avstrijskega krščanskega delavstva (Taschenbuch fiir die christlichen Arbeiter Osterreichs fiir das Jahr 1908). Pravkar ie izšel že deveto leto koledarček za leto 1908 avstrijskega krščansko socialnega delavstva. Obsega poleg koledarja delavski program, statistiko delavske organizacije, seznani kršč. delavskih društev in dva članka. Prvi članek se peča z naukom, ki so ga dale zadnje državnozborske volitve in obsega sledeče: Prcdopogoji za ustanovitev strokovnih organizacij, kako se ustanovi strokovna organizacija, ustanovitev plačilnice oziroma krajevni karteli, ugovori strokovni organizaciji, strokovno časopisje, centralne organizacije, ustanavljajte delavska društva, deželne zveze in državna zveza, socialna dunajska delavska šola, zaupniki, časopisje, niladeniška organizacija. Drugi članek razpravlja o državnozborskih volitvah, o agitaciji in o podrobnem delu državnozborske agitacije in organizacije. Krščansko socialnih delavskih društev je v Avstriji 650 z 1202 organizacijskima skupinama. Delavskih glasil je nemških 1,3, 2 češki, 1 poljsko, 2 slovenski (»Naša Moč« in Primorski list«) in I italijansko. Koledarček priporočamo. Stane vezan I komad 72 vinarjev. Naroči sc v patoliški Bukvami v Ljubljani.
soc. Ohčni zbor »Strokovnega društva delavstva Kranjske industrijske družbe« s
sedežem na Savi je v nedeljo sklepal na Je-vorniku o izpremembi društvenih pravil. Otvoril in vodil je zborovanje novi društveni predsednik NVeber, ki naglasa v svojem govoru, da hoče v prospeh strokovnega združevanja zastaviti vse svoje moči. Zborovalci so na to soglasno odobrili predlagane izpremembe, ki so bistveno sledeče: Društvo raztegne svoj delokrog po vseh avstrijskih kronovinah, kjer obstoje podjetja »Kranjske industrijske družbe« in se zato izpremene pravila v tem zmislu, da sme društvo osnovali krajevne skupine. Nadalje se črtajo vsa določila društvenih pravil, ki govore o častnih članih, ki jih ua demokratični podlagi osnovana delavska društva prav nič ne potrebujejo. Po sklepanju o izpremembi pravil govori predsednik VVebcr o potrebi strokovne delavske organizacije. Vsak zavedni delavec mora biti član naše organizacije. Po predsednikovem govoru razpravlja Moškerc o draginji in o pripomočkih proti njej. Proti združenemu kapitalu je potrebno, da nastopi združena delavska moč. Nadalje govori *> ut lžnostih v strokovni organizaciji združenih delavcev, odbornikov in računskih prcgledo-valcev. Čebulj govori o nujni potrebi, da se delavci zavedajo in pristopajo k strokovni organizaciji. Nato zaključi predsednikov namestnik Krivec lepo uspelo zborovanje.
Zahvala.
Slavna bratska društva I
Podpisani odbor izreka tem potoni vsem slavnim društvom in sicer: Rokodelsko bralno društvo Tolmin, tržaškemu in prvaškemu »Sokolu«; pevskim društvom: »Lira« Kamnik, »Ilirija« Trst, »Košana« Košana, »Velesila« Skedenj, »Danica« Kontovelj, »Skala« Sv. Križ, »Nabrežina« Nabrežina, »Zarja« Kopriva, »Dom« Repentabor, »Zvon« Opčina, »Kolo« Trst, »Ljubljana« Ljubljana, »Naprej« Dornberg, »Richenbcrg« Richenberg, »Bije« Brje, »Adrija« Barkovlje«, »Draga« Ortek, »Ladija« Devin, »Slovan« Padrič, »Slava« Sv. M. Magdalena sp., »Višava« Konkonclj, »Zorislava« Sežana, »Divaški rodoljubi« Divača, »Lipa« Bazovica, »Št. Andrež« Št. An-drež, »Vipava« Miren, »Del. podporno društvo« Trst, »Tržaško podporno in bralno društvo« Trst, Delavska narodna organizacija Trst, Prostov. ognjegasno društvo Sežana, »Akad. terijalno društvo Balkan«, Trst, najsrčnejšo zalivalo, da so prihitela na našo narodno slavnost in s tem primogla, da je naš praznik tako veličastno uspel.
Obenem se zahvaljujemo vsem rodoljubom, koji so nas podpirali, zlasti gospodu Malalanu na Opčinah, za les; občini Nabrežina za zastave in sploh vsem, ki so prav z bratsko ljubeznijo stali ob naši strani.
Mili rojaki, hvala vam vsem, ki ste našemu milemu narodu omogočili ta slavnostni dan, koji ostane šc v sivi starosti vsem v najsvetejšem spominu.
S tem dnem smo ojačili naše narodne vrste, pok renčali ljubezen do naše svete, rodne zemlje, za katero so sc bojevali naši piadedje. Hvala vam, hvala mili bratje! Oju-načeni hodenio bili vse boje, nevstrašeni stopali dalje po oni poti. ki nas vodi: do omike in svobode!
Za pevsko društvo« Majdrili« na Proseku
* Drago Koinac
predsednik slav. odbora.
p ^ 111111111111111U11111J...............1111111U11M1..............1111111111111II11II11 ■ 111111111111111111111111111 ■■ 111111111111M11111111111111111111111111111......... '
Katoliška Bukvama
mfiL
S!
v Ljubljani
11 je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela f v komisijsko zalogo s
Wolf-Cigale, Deutsch slovenisches Worterbuch. Laibach 1860. | 2 zvezka. XIII —[— 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5'-, | vez v l/i usnje K 10 —. Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. = XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, | broš. K 16-—, v '/» usnjatih vezavah K 22'—. Verhovec, I. Professor, Die \vohll5bl. landesfurstl. Haupt- | stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver- | gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom | J. 1745. — 213 strani. K 2 50. lzborno kulturno-zgodovinsko | delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi- | sateljevi.	|
Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko- |
pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —'60. Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien | des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K —-60. |
—	Der schvviibische Chronist Burghardt Zink und eine interessante | Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. | K--60.
Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. | I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana | cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a | cena. K 250.	^
Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7.111 + 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
1. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga,
etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 —, vezano K 22-—.
Kriišnik, Jas,, Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. —
237 strani. K 160. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. K 1 60.
Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana, 1897. - 148 strani, karton. K 160.
—	Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. — 312 strani. K 2 50.
—	Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898.— 50 strani. K —"60.
—	Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Ljubljana, 1901. — 211 strani. K - 80.
Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. —
226 strani. K 2—. Verbajs, Anton župnik, Zgodovina kamnogoriške fare. — K -"80.
Zun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 104 strani. K 120. Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — K 150.
IMitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —-60. Radics, Maria Theresia und das Land Krain 1740-1780. — 1881. K 1-40.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnioa :
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2"—, eleg. vez K 3' -.
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek : Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'-, eleg. vez. K 4 20.
Ljudska knjižnica :
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest K — '60-
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'60.
3.	zvezek: Sienkie\vicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achleitner, Med plazovi. K —60.
5.	zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 160.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K — 20. 1. in 2. zvezek, vezan v platno, K 1-80. — 3. in 6. zvezek, vezan v platno, K 1M0.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3 80, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. . ^ K 2-—, eleg. vezan K 3 20.
Sftšelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. VIII+ 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz I širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki Je združen s knjigarno Antlkvarjatski katalog je na raz- i polago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in sc bode na j zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom >. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo*pred tem dnevom, si zabiljeiimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
VM =*iiiiitittt iiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiti(iiiit(iiii(iiiiii(iiiiiiiiiiiiiitiiitt; iiititiitiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiittiiifiiitirtttiiiitiifiitiiiiitiiiitiir
I 1

Katoliška bukvama v Ljubljani
l98fi 10-3
(poleg stolne cerkve)
si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi
ioiske knjige
za vse šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi.
Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Schulmann-ove in Freund-ove dobre prestave in izvrstne preparaoije za latinske in grške klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šoli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto«, šesto- in sedmošolcem.

******m
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potreščine
--------v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
bflV. SCHWHriTfJEH
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. {
)V(eintifcil{turnei g = trgeuina = l
sredi mesta, že davno ustanovljena, se radi bolezni takoj proda. Ponudbe na uprav, lista pod šifro ,,Zvezda".
V najem se odda
2064 5-3
za trgovino z mešanim blagom ter prostori z vsem stanovanjem
v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
IvonPodlesnikml.
pil Ljubljana - - - stari tr$ Stev. 10
Priporoča svojo
trsovino s Klobuki in čevlji
Spiiiil
> .V. yi> v—a .NV>*/i>
<a*\w, </\* <'\* </v .N/>> .V. W ,V> 7-.S
mm
>.V..v/>.W> -iT/.VVrMT/.
- rr/.
Veliko zaloga
CD
Solidno Maso
GD *
Zmerne cene

2053 10—4
KM irmr
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberi
v Ljubljani, Kongresni trg št 2
priporoča svojo
= popolno zalogo =
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajalo zastonj.