SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de mayo - 28. maja 2009 SPOROČILNOST PAPEŽEVEGA POTOVAN A SLOVENIJA-HRVAŠKA Dialog se bo nadaljeval ANDREJ FINK- Za vse tiste, ki smo sledili papeževemu romanju po Sveti deželi, je to potovanje pomenilo resničen prepih. Z različnih vidikov je bila to svojevrstna prevetritev, saj se je dotaknila številnih težav, ki zaposlujejo in tarejo današnji svet, regije in države, ki očitno ne najdejo izhoda iz njih. Papež je s svojo potjo pokazal na bistvo in smer, v kateri je mogoče iskati rešitev. Da je šel na to pot, je papeža nagnila skrb za mir na svetu, za sožitje med narodi in za združitev v duhu vseh verujočih v enega in istega Boga. V svetu so sile, ki si na vso moč prizadevajo, da bi razdvajale. Menda je Goethe, sicer pisatelj in pesnik, definiral zlo rekoč, da je duh, ki razdvaja. Tudi filozofi govore v istem smislu. Od tod (d^ia, deliti) diabolu^s. Največja nesreča je ločevanje tam in v tistem, v čemer bi si morali biti edini. Ob papeževem romanju se spomnimo besed, ki jih je napisal Dostojevski: ,,V zgodovini ne triumfirajo milijonske ljudske množice, niti materialne sile, ki se kažejo močne in nepremagljive, niti denar, niti meči, niti sila, temveč v začetku komaj spoznavna misel na videz nepomembnega človeka." In še starozaveznega besedila, ki ga je te dni izpostavil rabin, ki pravi, da Boga ne najdemo v gromu, tresku in viharju, temveč v lahnem vetriču. Papežev obisk se je dotaknil tudi bistvenih, čeprav nevidnih dejavnikov. S svojo potjo po Bližnjem vzhodu je urbi et orbi (mestu ter tistim krajem in svetu) nenehno govoril o strpnosti. Sile zla so mu noč in dan stale za petami ter čakale in želele, da bi se, kot trobijo, ,,spet zmotil, kot že tolikokrat". Vendar so ga pri sogovornikih islamske in judovske vere vljudno sprejeli, pokazali razumevanje in pripravljenost za sodelovanje pri vsem, kar je resnično skupnega. To pa zato, ker je vsem preveč očitno, da je svet v krizi pozitivizma, v katerega je že davno zabredel, in ne ve, kako iz njega. Na prepihu je bila, končno, ob tem romanju tudi slovenska stvarnost. Ostra obsodba holokavsta in njegovega zanikanja oz. omalovaževanja na poseben način odmeva tudi pri nas. Po obsodbi, ki jo je pred tedni Evropski parlament izrekel nad totalitarizmi, je še bolj jasno, da je brutalno in množično ugonabljanje ljudi kazni vreden zločin, pa naj ga je zagrešil rjavi, črni ali rdeči fašizem. Zlo, ki je razdvojilo narod, pa je treba razkrinkavati, da se pospeši vnovična združitev. V Vatikanu Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar se je mudil na krajšem delovnem obisku v Vatikan. Srečal se je s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami Dominiquejem Mamberti-jem, pogovarjala pa sta se o krepitvi dvostranskih odnosov in o aktualnih mednarodnih temah. Žbogar in Mamberti sta po napovedih zunanjega ministrstva izmenjala stališča o nadaljnji širitvi Evropske unije, uveljavitvi Lizbonske pogodbe, Zahodnem Balkanu, svetovni gospodarski in finančni krizi ter razmerah na Bližnjem vzhodu v luči nedavnega obiska papeža Bene- dikta XVI. v regiji. Slovenija odnose s Svetim sedežem ocenjuje kot dobre. Kot so dodali na MZZ, obstaja sorodnost pogledov in ocen o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj. Razvoj dobrih odnosov pa je bil tudi pravno potrjen z izmenjavo listin o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih 28. maja 2004. Dokument ureja razmerja med Slovenijo in Svetim sedežem ter položaj katoliške cerkve v Sloveniji in odpira možnosti za uspešno sodelovanje v prihodnosti. Slovenija je v Bruslju Evropski komisiji predala odgovor na kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje in odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU. V Evropski komisiji so ob potrditvi prejema predloga ponovili, kar je komisar Rehn povedal že prej: da bodo sedaj slovenski odgovor preučili. Novo srečanje komisarja s slovenskim in hrvaškim ministrom pa je bil predviden za to sredo, 27. maja. „Odgovor Slovenije na moj predlog za reševanje vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU je v skladu z njenim pristopom glede pomoči Evropske komisije pri reševanju tega vprašanja, ki je pozitiven in konstruktiven; a v njem so nekatera dopolnila, ki jih bom sedaj podrobneje preučil", je v Bruslju dejal komisar za širitev Olli Rehn. Hrvaško zunanje ministrstvo je od češkega predsedstva EU dobilo diplomatsko noto, v skladu s katero naj bi evropski komisar za širitev Olli Rehn izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška brezpogojno nadaljevala pogajanja glede rešitve vprašanja meje s Slovenijo, piše hrvaški časnik Jutranji list. Rehn naj bi tako izrazil prepričanje, da Slovenija v nasprotnem primeru ne bo umaknila blokade hrvaških pristopnih pogajanja z EU. Jutranji list ugotavlja, da je Rehn popustil Sloveniji in da bo poskušal nadaljevati pogovore z obema državama. ,,Glede na to, da EU nima nikakršnega mehanizma, da bi pre- prečila takšno vedenje Slovenije in deblokirala hrvaška pristopna pogajanja, se zdi, da se je Olli Rehn znova znašel v pat položaju, iz katerega ni videti izhoda. Z drugimi besedami lahko Slovenija še naprej brez kakršnih koli ovir in sankcij blokira Hrvaško," piše Jutranji list. Hrvaški minister za zunanje zadeve in evropske integracije Jandrokovic je tudi izrecno povedal, da Hrvaška ne bo sprejela nobenih sprememb in amandmajev na Rehnov predlog. Dejal je, da je predlog „kompromisen in zadnji" po načelu ,,vzemi ali pusti", zahteve po spremembah pa pomenijo „zavračanje" predloga. Premier Borut Pahor se je odzval na izjave hrvaškega kolega Iva Sana-derja, ki je dejal, da Hrvaška ne bo sprejela nobenih slovenskih predlogov sprememb in dopolnil zadnjega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna glede spora o meji. Pahor je izjavil, da to vzbuja malo možnosti, ponovil pa, da je Slovenija dolžna zaščiti svoje interese. Uradni govorec Ministrstva za zunanje zadev (MZZ) Milan Balažic je izrazil pričakovanje, da bo nov predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, potem ko mu je Ljubljana poslala dopolnila, ,,bolj uravnotežen" in ,,bo bolj odražal tudi interese slovenske strani". Dopolnila, ki jih je evropskemu komisarju za širitev poslala Slovenija, so podlaga za pogovore o končnem besedilu dogovora o rešitvi slovensko-hrvaškega spora, je poudaril Balažic. ,,Dialog se bo nadaljeval do končne uskladitve besedila sporazuma," je dodal. Ob tem je glede izjav s hrvaške strani, da je bil Rehnov predlog predstavljen po načelu ,,vzemi ali pusti", izpostavil, da ,,EU ne deluje z ultimati". Izjave, da Hrvaška ne bo sprejela nobenih dopolnil k Rehnovemu predlogu, še preden jih je sploh videla, zmanjšuje možnosti, da se spor zgladi, je dejal Balažic. Slovenija je po besedah Balažica tudi večkrat poudarila, da pridržki, ki jih je izpostavila v pogajanjih Hrvaške z EU, ,,niso instrument ali orožje v bilateralnem sporu, temveč sredstvo za zaščito slovenskih vitalnih interesov". ,,V čakalnico" se je Hrvaška po besedah Balažica postavila sama. „Hrvaška naj umakne prejudice glede meje iz pristopnih dokumentov in Slovenija bo umaknila blokado. Ne gre za blokado Slovenije, temveč za samoblokado Hrvaške, ki jo bo morala tudi sama odpraviti." Bližje ko bo odprava te samoblokade, bližje bo tudi članstvo Hrvaške v EU, je še dejal uradni govorec MZZ. Balažic je še ponovil, da je Slovenija od razpada bivše države imela teritorialni izhod na odprto morje, ki ji ga nihče ne more odvzeti. Meja med Slovenijo in Hrvaško na morju ni bila nikoli določena, zato Slovenija tudi vztraja pri načelu pravičnost. Slovenija, kot je še poudaril Balažic, tudi ni vstopila v eU z nerazrešenim mejnim vprašanjem. Kot je pojasnil, je bil sporazum Drnovšek-Račan tisti, ki je Sloveniji omogočil vstop v EU. Hrvaška pa je od parafiranega sporazuma naknadno odstopila. Komisija naj ostane Predsednica komisije Državnega zbora (DZ) za peticije Eva Irgl je v izjavi za javnost zapisala, da se ji zdi nepredstavljivo, da se v javnosti pojavljajo teze, da naj bi vlada ukinila komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Opozorila je tudi na pritiske, ki naj bi se izvajali nad njenimi člani. Kot opozarja predsednica komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Irglova, se „nedopustni posegi v delo članov komisije za reševanje prikritih grobišč dogajajo tudi tako, da se jim prepoveduje govoriti in kakorkoli seznanjati javnost o tej tematiki, pa čeprav komisija svoje delo opravlja korektno in odgovorno, predvsem pa v interesu javnosti, ki želi izvedeti realno in ne več samo ideološko interpretirano resnico o povojnih pobojih". Nad tem je Irglova, kot navaja, toliko bolj zaskrbljena zato, ,,če vemo, da je celotna Evropa obsodila zločine, ki so jih povzročili totalitarni sistemi in za razliko od slovenske vladajoče politike, ne malikuje zločincev, ki so zločine udejanjali". Po njenem mnenju se z „morebitnim ukinjanjem komisije, s prepovedjo govorjenja njihovim članom in z grobimi osebnimi napadi v medijih", ki jih nad njo vrši predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik, ,,kaže tudi nedopusten poseg v delo neodvisnih komisij. Tako vladne kot državnozborske. In to samo zato, ker se pogumno ukvarjata z več desetletji namensko skrivano in zamolčano resnico," je zapisala. Ob tem je predsednica komisije DZ še spomnila, da je komisija, ki jo vodi, na seji v začetku maja sprejela sklep, s katerim podpira delo vseh institucij, ki delujejo na področju evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč. Prav tako je sprejela sklep, s katerim vladi predlaga, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja potrebna sredstva za nemoteno in učinkovito delo Študijskega centra za narodno spravo in ostalih pristojnih institucij ter podprla dosledno skrb za urejanje vojnih grobišč. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob robu zasedanja v DZ za STA dejal, da vlada komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč ne namerava ukiniti. SPOROČILO VELEPOSLANIŠTVA Novi biometrični potni listi Sporočamo vam, da se bo (v skladu z Uredbo Sveta ES št. 2252/2004 z dne 13.12.2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajajo države članice EU) od 28. 6. 2009 dalje pričelo z izdajo novih biometričnih potnih listov Republike Slovenije. Glede na to, da bo za nove potne liste zahtevan dodaten element - PRSTNI ODTIS, od dne 28. 6. 2009 dalje ne bo več mogoče izdelati potnega lista brez zajema prstnih odtisov. Od tega datuma dalje bo prošnjo za novi potni list možno vložiti izrecno na sedežu veleposlaništva v Buenos Airesu. Poslovanje jo pošti in preko častnih konzulov ne bo več možno. Veleposlaništvo svetuje strankam, ki bodo zaprošale za nove potne liste po 28. 6. 2009, naj se predhodno dogovorijo za termin (datum in uro) obiska konzularne pisarne Veleposlaništva v Buenos Airesu. Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu bo vloge za izdajo potnih listov po dosedanjem načinu (to je brez prstnih odtisov), sprejemalo do ponedeljka 15. 6. 2009. Stari potni listi (brez prstnih odtisov) bodo veljavni naprej, dokler ne poteče datum njihove veljavnosti. BERI^ PRAZNIK V SAN MARTINU.................3 MLADINA JE PELA IZ SRCA.................3 NAŠA SREDNJA ŠOLA..........................3 VABILO 16. Tabor Slovencev po svetu IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Izseljensko društvo Slovenija v svetu tudi letos vabi na Tabor Slovencev po svetu, v soboto, 4. julija 2009 v Šmarjeških Toplicah. Dolga leta so naši tabori potekali v Zavod sv. Stanislava, tokrat pa se bomo preselili v Šmarješke Toplice, kjer bo naša gostiteljica županja mag. Bernardka Krnc je rojena v Hamburgu. Tabor bomo pričeli ob 9. uri s sv. mašo v župni cerkvi v Šmarjeti. Pri njej bodo peli maturantje iz Argentine in somaševali mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf z izseljenskimi duhovniki. Iz Šmarjete se bomo preselili v Šmarješke Toplice, kjer bo ob 11. uri, po krajši akademiji in pozdravih (ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ak. prof. dr. Boštjana Žekša, županje in predsednika SVS), okrogla miza na temo, ,,Kako se povezujemo in kako bi se želeli povezovati z našimi rojaki po svetu". Diskutanti bodo iz svojih zornih kotov pokazali na dosedanje izkušnje pri iskanju stikov in povezovanj ter o željah ali možnostih za v bodoče. K okrogli mizi smo povabili g. Sergija Pahorja, predsednika Društva slovenskih izobražencev v Trstu, g. Stanija Revinška, organizatorja in predsednika Slovenskega kulturnega društva Slomšek iz Maasmechelna v Belgiji, dr. Viktorja Lebra, organizatorja in večkratnega predsednika Slovenskega doma v San Martinu v Argentini ter predstavnika slovenske katoliške misije v Evropi. Po kosilu ob 15. uri bomo imeli kulturni program, na katerem bodo sodelovale skupine iz Slovenije in izseljenstva, plesna skupina Triglav iz Winnipega - Kanada, Folklorna skupina Pristava iz Argentine, maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka iz Argentine — RAST 38 in domači Mešani pevski zbor Plastoform. V zdravem naravnem okolju si bomo tudi ogledali cvetoče lokvanje, se kopali v bazenih, prisostvovali nogometni in odbojkarski tekmi med domačimi in izseljenskimi moštvi, se peljali s turističnim vlakcem in še marsikaj. Preskrbljen bo brezplačen avtobusni prevoz iz Ljubljane, skupno kosilo in kopanje. Možna je tudi nastanitev v hotelu v Šmarjeških Toplicah pod zelo ugodnimi pogoji. Rezervacije prejemamo vsak delavnik od 8. do 15. ure na tel.: 00386 -1-512 8920 ali na e-naslov drustvo.svs@guest.arnes.si Vabljeni ste vsi Slovenci iz matične domovine, zamejstva, zdomstva in izseljenstva, da z nami preživite pester dan z možnostjo bogate izmenjave izkušenj, sklepanja novih poznanstev in vsestranskih sodelovanj! Medsebojno druženje bodo popestrili bogat kulturni program, kopanje, ogledi in dobra glasba. Slovenija v svetu - izseljensko društvo ©tula 23, 1210 Ljubljana Šentvid — SLOVENIJA Tel: +386-(0)1-512 89 20 - Faks: +386-(0)1-512 89 25 http://www.drustvo-svs.si SDS-ARGENTINA Letna konferenca odbora V nedeljo, 26. aprila 2009 je potekala v Slomškovem domu po maši letna Konferenca odbora SDS Argentina. Po ugotovitvi sklepčnosti je bil izbran za zapisnikarja podpredsednik odbora Andrej Grilc. Predsednica Andrejka Doli-nar Hrovat je pozdravila vse člane, prijatelje, simpatizerje in poslušalce. Zaradi zanimanja slovenskih rojakov o aktualnih temah v Sloveniji, je odbor organiziral predvajanje posnetka iz Slovenske televizije o prvi tiskovni konferenci o Hudi Jami. Bilo je nekaj sprememb v dnevnem redu: branje poročil predsednice in blagajnika, ter volitve v Argentini, se je prestavilo na zadnjo točko. Predsednica je poročala o bližajočem se 9. Kongresu stranke SDS v Ljubljani, o resolucijah, ki bodo predstavljene na omenjenem Kongresu, o regionalizaciji v Sloveniji ter o situaciji treh pomladnih strank, ki so v mednarodnih povezavah polnopravne članice Evropske ljudske stranke. Predstavila je tudi kandidate Slovenske demokratske stranke za poslance v Evropski parlament. Za tem je predsednica sporočila navzočim, da bodo odborniki na razpolago za pomoč in razjasnitev dvomov, ki bi jih rojaki po slovenskih domovih imeli glede volitev in glasovanju po pošti v Argentini. Končno je prišlo na vrsto je branje poročil predsednice, podpredsednika in blagajnika Damijana Ahlina. Razprav ni bilo. Prebran je bila tudi poseben pozdrav konferenci, ki ga spodaj objavljamo. Pred zaključkom je bilo še žrebanje politične knjige in nekaj številk revij Demokracije. Določil se je še datum za naslednjo sejo odbora, ki bo v soboto 23. maja. Konferenca se je zaključila ob 12,30. uri. Andrej Grilc - zapisnikar POZDRAV KONFERENCI „Najprej res lep pozdrav vsem zbranim na konferenci odbora SDS Argentina. Za nami je leto, ki je po eni strani prineslo SDS več glasov, kot smo jih prejeli kadarkoli poprej, po drugi strani pa je tranzicijski levici uspelo mobilizirati in koncentrirati svoje volivce do te mere, da so na volitvah po uradnem štetju presegli izid naše stranke za slab odstotek. Ob tem je bila očitna volilna prevara, saj se na več kot 50 voliščih v Ljubljani, kjer je tranzicij- ska levica dosegla najvišje izide, volivci niso podpisovali v imenike, čeprav bi se po zakonu morali. Volilna prevara je še bolj očitna, če vemo, da so na tranzicijski levici dosegli svoj izid na osnovi predvolilnih obljub o 1000 evrih najnižje pokojnine, po volitvah pa so skrčili na 300 evrov dodatka, ko pa smo ga v SDS predlagali, so glasovali še proti temu ^ Na izzive finančne krize v vladajoči tranzicijski levici odgovarjajo z napuhom, saj zavračajo vse bistvene predloge, ki jih je v parlamentarni zakonodajni postopek vložila SDS, sami pa ne predlagajo ničesar, zato se razgaljajo kot nestrokovna in za Slovenijo škodljiva oblast. Skrajno nestrokovno vodenje Pahorjeve vlade oziroma koalicije SD, lds, Zares in Desus je Slovenijo pripeljalo iz obdobja hitre rasti, ki je v času Janševe vlade znašala med 5 ib 7% ter bila vsaj tri odstotke nad evropskim povprečjem v obdobje katastrofalnega minus 6% gospodarskega nazadovanja, ob skoraj polovico povečani brezposelnosti in dvajsetkrat večjemu javnemu zadolževanju. Za povrhu so znova začeli tako imenovanim „izbrisanim" izdajati odločbe, za katere smo v SDS ves čas opozarjali, da pomenijo podlago za odškodnine, medtem ko so nas tranzicijski levičarji zmerjali in zatrjevali, da „odločbe nimajo nobene zveze z odškodninami". Sedaj pa je sodišče presodilo, da so te odločbe t.i. „izbrisanim" zadostna podlaga za izročilo odškodnin in smo torej v SDS govorili strokovni in po resnici, v SD, zares, Desus in LDS pa nestrokovno in grobo zavajali slovensko javnost. Najbolj žalostna je primerjava skrajno omejenih odškodnin za povojne zločine in odškodnine t.i. „izbrisanim": za po drugi svetovni vojni s strani komunističnih totalitarnih oblasti zločinsko ubitega otroka je odškodnina 800 ev-rov, za padlega v vojni za Slovenijo 3200 evrov, za Todoroviža, ki je kot dolgoletni predsednik društva t.i. „izbrisanih" sam izjavil, da ni hotel urediti svojega stališča, ker smo Slovenci „necivilizirani", pa je bila odškodnina v višini 55.000 evrov. To največ pove o sramotni zmešnjavi vrednot, v katero je porinila Slovenijo dolgoletna oblast tranzicijske levice, ki se je po volilni prevari na zadnjih volitvah ža ponovno obnovila. Vse našteto postavlja pred SDS nove izzive in nove naloge. vsebinsko bomo nanje odgovorili na prihajajočem kongresu SDS, ki bo 9. maja v Ljubljani in bo sprejel vrsto programskih resolucij; sprejemali pa bomo tudi dopolnjeni besedili programa in Statuta SDS. Formalno bomo preverili svojo podporo pri volivcih na volitvah v parlament Evropske Unije, ki bodo že v začetku junija. Ob polnem angažiranju naših članic in članov v SDS pričakujemo odličen izid in volilno zmago. Že prihodnje leto nas potem čakajo lokalne volitve, ki bodo predstavljale osnovo za volilno zmago na naslednjih volitvah v Državni zbor. Do tedaj pa nas čaka še mnogo trdega dela, a z veliko dobre volje bomo zagotovo dosegli vse naštete cilje. Iskrena hvala za vse dobro, kar ste storili v minulem obdobju. želimo vam tako uspešno delo tudi v prihodnje in pošiljam lep pozdrav iz Slovenije v daljno Argentino. Mag. Branko Grims predsednik Sveta SDS Razstavi ob predsedovanju Na sedežu Sveta Evrope v Stras-bourgu je bila kot prvi izmed 54 dogodkov med predsedovanjem Slovenije tej panevropski organizaciji posebna razstava. Mozaično fotografsko razstavo o slovenskih narodnih parkih in varovanih območjih, poimenovano Voda, naše upanje in nadgrajeno z razstavo skulptur avtorice Tanje Pak, so kot prvega izmed 54 dogodkov, načrtovanih za šestmesečno predsedovanje Slovenije Svetu Evrope, na sedežu te organizacije odprli ob prvem zasedanju odbora namestnikov ministrov pod vodstvom slovenske veleposlanice Marjetice Bole. S prvo razstavo, ki je nastala kot skupni slovensko-francoski projekt, je vladni urad za komuniciranje predstavil Slovenijo kot zakladnico narave z izjemno raznoliko pokrajino ter pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo. V Sloveniji je 47 parkov, razstava pa bo predstavila tudi osem zavarovanih območij, ki so najbolj značilna za različne slovenske pokrajine, ter slovenske vode, ki so zaščitni znak države. Krajine so ključni element krajinske dediščine. Predstavljajo in krepijo narodno in evropsko identiteto, kot piše v evropski konvenciji o krajini iz leta 2000. Težko bi govorili o politiki v stvarnem in resnem pomenu besede. To, kar doživljamo vsak dan in se nenehno stopnjuje, je le ,,krvava bitka", v kateri je vse dovoljeno, saj je izid volilna zmaga ali pa poraz. Enim ne, drugim da. Večkrat smo že omenili, da skoraj ni stranke, ki bi popolnoma pošteno nastopala, kar zadeva kandidatov in njihovih pogojev. „Preseljevanja" iz enega volilnega okrožja v drugega so stara praksa vseh strank. Enako tudi dejstvo, da se nek kandidat poteguje istočasno za dve mesti. ,,Pričevalne kandidature", ki jih je sedaj iznašla vlada, so le krona vsega tega lažnega nastopanja. Tudi ni bilo pričakovati, da bi sodna oblast temu napravila konec. Po eni strani zakonodaja ni v besedi dosledna; po drugi pa je ta ukoreninjena praksa močnejša kot zakonska določila. Zato je skoraj razumljivo, da je sodnik Blanco potrdil vse vladne kandidate. Ni pa tako razumljivo, da je zavrnil pet opozicijskih kandidatur alternativnega peronizma v provinci Buenos Aires, ki niso nič bolj ali nič manj „grešne" kot vladne. Zato je De Narvaez obtožil vlado in sodišče „preganjanja" njegovih kandidatov, kar seveda ni daleč od resnice. Eni in drugi prizivi na poti sodne zbornice in nato vrhovnega sodišča. Ta pot pa je dolga, predolga. Končno bo o vsem tem moral odločiti narod s svojim glasom. Bo prav odločil? S škarjami na volišče? Tudi to je vpeljana navada. V državi, kjer so volilni listi zaradi dolžine prave rjuhe (od tod vzdevek ,,lista saba-na") je razumljivo, da pride do rezanja: eni stranki glas za poslanca, drugi za občinskega svetnika. Ko je Kirchner zahteval, da se guverner in župani postavijo na čelo vladnih list, je hotel s tem preprečiti, da bi mu vojaki uhajali k sovražniku. De Narvaez je sedaj udaril v najbolj občutljivo točko: župane je povabil, naj ljudje v njihovih okrajih sicer volijo vladne kandidate za občinske svetnike, a za državne poslance naj volijo njegovo listo. Že sama ideja te možnosti ježi lase vladnim strategom. Najhujše je bilo, da je opozicijski vodja zatrdil, da so mu župani sami namignili to strategijo. Marsikateri krajevni veljak je namreč ideološko in strateško bliže opoziciji kot vladi, pa se tega javno ne upa povedati, ker so pred nami še dve dolgi leti sedanje vlade, ko bo treba mnogo denarja za normalen razvoj družbe. Prevara ali ne. Tudi poneverba volilnih rezultatov je stara bolezen. Najbolj vpeljana praksa je bila zadnje čase, da so „volivci" kradli listine drugih strank. Tako se je državljan v ,,temni sobici" znašel pred dejstvom, da ni glasovnice njegove stranke. Malokdo je toliko priseben, da stopi pred komisijo in zahteva, da pregledajo listine. Poleg tega še ne sme povedati imena stranke, ker je prepovedano in bi bil lahko kaznovan. Če kakšna stranka nima zadostnega števila nadzornikov (fiscales) in razpoložljivih volilnih listov, je lahko grobo prizadeta. Zato so predlagali „enotno listo", kot po poznamo pri slovenskih volitvah. A vsi predlogi sprememb so utonili v morju sektorskih interesov. Za te volitve je opozicija sklenila, da si bodo medsebojno pomagali. A sedaj opozarjajo pred drugim načinom prevare: zamenjava prave liste z lažno, kjer je na primer en priimek zamenjan. Kdo bo opazil spremembo v morju imen in priimkov? A ob štetju bodo zastopniki stranke, ki prevaro načrtuje, to ,,opazili" in glas razveljavili. Kako to preprečiti? Tako, da si preskrbimo pravilno listino že prej, (v vsakem komiteju vam jo bodo radi dali) in jo imamo v žepu, ko gremo na volitve ter jo tako z gotovostjo položimo v ovojnico. Pravična in krivična jeza. Nekaterim kandidatom se je dogodilo, da so bili namenjeni na predvolilni shod, pa niso mogli do določenega kraja. To je izkusil bivši predsednik, ko so mu kmetje blokirali dostop v kraju Chacabuco. To je doživel Rossi v Entre Rios, kjer so mu protestniki celo razbili stekla avtomobila. A tudi opozicijska voditeljica Margarita Stolbizer se ni mogla sprehajati po okraju Tigre, ker so jo napadli člani njene lastne stranke, iz skupine, ki je v razdelitvi kandidatni mest ostala ob strani. Politika je pač taka, da je zamera domačega hujša kot delo nasprotnika. In ker je zmeraj več ljudi, ki se čutijo upravičeni za kakšno kandidaturo, kot pa razpoložljivih mest, so zamere na dnevnem redu. Nevarne številke. Medtem pa se vlada in družba ne zedinita glede presoje gospodarskega stanja. Ne govorimo tukaj ponovno o inflaciji, temveč že o proizvodnji in brezposelnosti. Kljub sporočilom (in protestom) sindikatov zaradi odpustov in omejitve ali prenehanja delovanja raznih podjetij, vlada trdi, da brezposelnost ne raste. Enako trdi, da še naprej raste proizvodnja, čeprav posamezna področja industrije kažejo na grob upad. Izredno je padel tudi uvoz industrijskih materialov, kar samo po sebi kaže na zastoj. Ob tem je škoda dvojna: da je položaj vedno slabši in da se tega ne zavedamo, ali pa ne priznamo. SLOVENCI V ARGENTINI SDO-SFZ: 40. PEVSKO GLASBENI VEČER SLOVENSKI DOM SAN MARTIN ,Tu sem doma Petje - jezik srca ^ je bilo geslo na praznovanju 49. obletnice Slovenskega doma San Mart^n, v nedeljo 17. maja. Ob 8.45 je msgr. dr. Jure Rode pričel z darovanjem sv. maše v zavodu Presvetega Srca Jezusovega. Kakor je ob velikih praznikih navada, so člani Pevskega zbora (prof. Lučka Marinček Kastelic) občuteno spremljali celotno bogoslužje v precej polni cerkvi. Takoj po verskem shodu smo prečkali cesto in stopili v dom, kjer nas je čakal dober zajtrk in seveda jutranji klepet v toplem „baru". Kar hitro smo svoje opravili, saj nismo hoteli zamuditi začetka kulturnega programa v spodnji dvorani. Formalni del srečanja je vodil izkušeni napovedovalec cont. Jože Rupnik: naznanil je prihod argentinske in slovenske zastave ter smo zapeli obe himni, nakar so bili pozdravljeni gostje, obiski in vsi navzoči. Prvi, ki je izrekel svoje misli, je bil predsednik Slovenskega doma, inž. Tone Kastelic; nadaljevala je predsednica Zedinjene Slovenije ga. Alenka Jenko Godec, končno pa veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod. Po odhodu zastavonoš je bilo slišati glasbo, ob kateri so pred publiko prikorakale razne nastopajoče skupine. Za uvod je dr. Viktor Leber, ki si je predstavo tudi zamislil, prebral oz. pojasnil, da smo in se počutimo doma prav v našem dragem Slovenskem domu. Na velikem zaslonu smo lahko med nastopom gledali bodisi dobro izbrane slike ali prisrčne video posnetke (Regina Truden Leber), vmes pa vse ostale točke: inž. Tone Podržaj je ganljivo recitiral pesem Vrba (F. Prešeren), učenci vrtca, I. in II. razreda šole dr. Gregorija Rožmana (pevovodkinja: Marjeta Gerkman Žagar, voditeljica: Nina Pristovnik D^az) so nežno zapeli Mi se imamo radi (ljudska) in Kaj nam pa morejo (ljudska), skupina od III. do VIII. razreda so lepo izvajali O, moj preljubi, dragi dom (ljudska) in Preljubo veselje, oj, kje si doma (A. M. Slomšek), mladci in mladenke (voditeljica: Monika Zupanc Filipič) so dobro pripravili Pesem veselja (Beethoven) celo s spremljavo dveh flavt (Žagarjeva). Potem je prišla na vrsto avdiovizualna projekcija A se še spon?š kej? (A. Mežek / recitira Andrej Nahtigal), novonastala Folklorna skupina iz San Martina, sestavljena iz mladih zakoncev ter nekaj fantov in deklet (Ani Senovršnik), je sproščeno zaplesala ob ritmih Na jasi (ansambel Petra Finka), skladni Dekliški pevski zbor San Mart^n (prof. Lučka Marinček Kastelic) nas je nemalo presenetil z V dolinci prijetni (narodna - prir. L. Geržinič) in Žabe (J. Stritar - priredil za ženski zbor: V. Vodopivec), številčnejši Pevski zbor San Mart^n (prof. Lučka Marinček Kastelic) se je resda izkazal z novimi Tam, kjer teče bistra Zila (koroška narodna - prir. Luka Kramolc), Kukavica (prleška narodna), Z malimi koraki (M. Hartman — H. Artaž) ter Zvezde na nebu gore (V. S. Avsenik - prir. Rudi Vidi), učenci od V. do VIII. razreda so pravilno nastopili s poezijo Tu smo doma (Magda Zupanc Petkovšek). Za zaključek letošnjega slavja je zazvenela nam znana Tu sem doma (A. Mežek) dopolnjena z avdiovizualnim posnetkom. Za sceno, luči in zvok so vestno poskrbeli Janez Filipič in sodelavci. Dopoldne je minilo v prijetnem vzdušju, ki se je nadaljevalo tudi med bogatim kosilom; zaupali so ga delavnim zastopnicam Zveze slovenskih mater in žena (predsednica odseka: Polona Marolt Makek), s katerimi so urno sodelovali pripadniki SDO — SFZ (predsednik: Damijan Jerman, predsednica: Lucijana Dimnik) pri postrežbi hrane. Pred posladkom je prevzel besedo veleposlanik RS prof. Vivod in na kratko opisal svoje javno delo; pozorno smo ga poslušali, ko je omenil posebne primere potomcev slovenskega naroda v Braziliji, Entre R^os, Urugvaju in Peruju. Spodbudil nas je, naj bomo ponosni na svoje korenine in naj bomo pripravljeni pomagati pri navezovanju tesnih stikov med Slovenci po svetu. Hvala vam, gospod veleposlanik, za zanimivo razpravo! Še naprej smo sedeli pri mizah, se pogovarjali in uživali nedeljski popoldan. In že moramo razmišljati o naslednjem letu, ko bomo slovesno obhajali visoki jubilej. Marta Že nekaj let mladina iz vseh okrajev pripravi prav poseben večer, kjer se petje in glasba prepletata na odru. V soboto, 16. maja letošnjega leta je Pevsko glasbeni večer obhajal okroglo obletnico, to je 40 let. Praznovanje je bilo v dobri kvaliteti umetnikov in v lepem številu obiskovalcev, ki so se udeležili tega dogodka. Oder je bil pripravljen z inštrumenti, mikrofoni in raznimi zvočnimi pripomočki. Scena (hvala lepa Andrea Quadri Brula) je bila preprosta in živahna. Dva pentagrama sta se ob vsakem novem nastopu premaknila sem ter tja, skupaj s krogom, na katerem je bil notni ključ s številko obletnice. Preden se je večer uradno pričel na odru, je publika videla na ekranu razna vprašanja (trivias) ob PGV. Pol ure po napovedani uri so ugasnile luči ... Začel se je kratek video posnetek na katerem so se vrstili ,,stari" tiskani programi in je bilo tudi nekaj slik prejšnjih nastopov. Napovedovalca Saši Ayerbe Rant in Kristjan Kopač, sta otvorila večer. Večkrat sta uporabljala besedilo prejšnjih poročil, da sta opisala naslednje točke. Prvo presenečenje je bilo, ko je iz Grosuplja pozdravil basbariton Marko Fink. Spomnil se je, kako so pripravili prvi večer, saj je on bil del takratnega odbora. Klasična glasba je bila dominantna in velika skrb je bila preskrbeti si za prave inštrumente. Na oder je stopila Florencia Hrovat, ki je močno in čuteče zapela svoje; bila je bolj sproščena. Naj pohvalim krasno izgovorjavo pri slovenski pesmi. Sledil je solo na kitari Tonija Podržaja. Brez dvoma se poznajo vaje in močna vez, ki jo ima z inštrumentom. Strune so bile kot očarane. Na oder je stopila prva skupina, čeprav je na programu pisalo samo eno ime. Marko Urbančič je najprej sam zapel slovensko pesem in potem, ob spremljavi, še dve lastni skladbi z aktualnim besedilom. Sledilo je drugo presenečenje. Iz Ljubljane je pianist prof. Ivan Vomber-gar podal svoje izkušnje in spomine ter predstavil naslednjo točko. Pogled se je umaknil na stranski oder. Marjanka Grohar in Tatjana Rožanec sta štiriročno zaigrali na klavirju. Kaj vse lahko naredi (usklajeno) dvajset prstov! Pri koroških je malo manjkalo, da bi jih še na glas zapeli. Ponovno h glavnemu odru. Karina in Zofija Novak sta prvič nastopili in zazibano zapeli tri pesmi. Kanček treme sta imeli, a sta jo dobro obvladali; zadnja pesem je bila najboljša. Zadnja točka v prvem delu je bil zbor Milina, ki ga vodi Marjana Jelenc Petrocco. Pozna se jim, da imajo že vrsto nastopov za sabo. Sproščeno in živahno so zapele. Odmor. Čas za prigrizek. Ko smo se posedli, so predstavili projekt sloarg.com. PGV se nadaljuje. Prof. Andrejka Se-lan Vombergar je v imenu MPZSJ voščila mladini ob jubileju. Klavir in violina sta pripravljeni. Saši Podržaj in Yanina Bacigalupo sta usklajeno in sigurno podali tri skladbe. Ta duet inštrumentov v tako spretnih rokah je res nekaj posebnega. Na oder je stopila Klara Marinič in zapela ob spremljavi Pavla, Marjana in Karla Mehleta. Slovensko pesem je zapela v narečju. Zanimivo! Njen stil je bolj povezan s publiko; rada vidi, da ta sodeluje z ritmičnim ploskanjem. Nova skupina se je prvič predstavila na PGV. Tomaž Kle- č i in Le- so in m e n č i č Ton" Oblak Andrej narčič (kitari glasova) podarili navzočim dobro obdelane skladbe. Lepo je bilo slišati Prešernovo Vrbo! Še mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko je iz Slovenije čestitala mladini ob 40-letnici in obujala lepe spomine. Nato je Magdalena Jerman izvrstno zapela in zaigrala tri pesmi. Njen čudovit glas je bil čist in je z lahkoto prenesla čustva ob petju vsem navzočim. Bližamo se koncu večera. Predzadnja točka je bila Exaujdi, Sabrina Lara in Pablo Kontsovitis. Že znani skupini sta se pridružila še dva sodelavca in s tem zaokrožila kvaliteto glasbe. Prijeten užitek! Zlata točka je bila za nazadnje (zlata pač, zato ker imajo svojo zgoščenko, da ne bo zamere!). EQE je zaprl večer z dobrimi skladbami, mojstrsko zaigranimi. Še za na konec smo vsi zapeli Mladinsko himno in tako se je ob 1.30 uri ,,zaprl zastor" 40. pevsko glasbenega večera. Omenimo še, da je pri lučeh bil Aleks Šuc (dobro vzdušje v vsaki pesmi), z zvoki sta bila Pavel Malovrh in Pavel Erjavec (v meri večera in morda še kaj več). Program je grafično oblikoval Mart^n Rozina. Vse to pa je bilo mogoče z delom mladine in s podporo Urada za Slovence po svetu. MP Srednješolski tečaj v letu 2008 Poročilo prof. Nede Vesel Dolenc, ravnateljice Srednješolskega tečaja, na 62. občnem zboru ZS v nedeljo 25. aprila. Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesu, ki nosi ime ravnatelja Marka Bajuka, je novembra meseca, ob zaključni prireditvi, sklenil 48. leto življenja in mislim, da upravičeno rečem, plodnega delovanja. Sedež ima v S ovenski hiši msgr. Antona Oreharja, združuje pa dijake velikega Buenos Airesa. V šolskem letu 2008 je obiskovalo tečaj 144 dijakov. V letošnjem letu pa se je v tečaj vpisalo 158 dijakov. Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc in podravnateljica prof. Metka Mizerit. Profesorski zbor so sestavljali: cont. Nuška Belič Draksler, dr. Andrej Fink, lic. Rok Fink, prof. Nace Frančič, dr. Marko Kremžar, Miloš Mavrič, prof Metka Mizerit, Tone Mizerit, Pavle Novak CM, prof. Mirjam Oblak, Vera Breznikar Podržaj, prof. Kristina Jereb Qualizza, Lojze Rezelj ter prof. Veronika Kremžar Rožanec. Tajniško delo je opravljala Alenka Jenko Godec. Profesorskemu zboru stoji ob ^strani odbor staršev, ki mu je predsedovala Marta Jenko Škulj. Tečaj je deloval skozi vse leto in sicer enaindvajset sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delavnem načrtu in šolskem koledarju. Nobena ura ni odpadla; odsotne profesorje so nadomeščali kolegi ter prof, Nevenka Godec Zupanc, Anica Mehle in g. Franci Cukjati. Profesorji so poučevali naslednje predmete: slovenščino, ki vsebuje slovnico in slovstvo, verouk, svetovne nazore, družbeno vzgojo, slovensko zgodovino, zemljepis Slovenije, etnografijo, živo besedo in petje. Skozi leto so se vrstile sledeče prireditve: V soboto, 23. februarja se je profesorski zbor zbral na študijskem dopoldnevu v Slomškovem domu. Obravnavali smo koledar, urnik in projekte za leto 2008. Sledilo je delo po odsekih - pregled in priprava programov učnega načrta. Duhovno misel pa je podal msgr. dr. Jure Rode. V soboto 1. marca so bili v Slovenski hiši sprejemni izpiti. 36 novi dijakov se je pridružilo tečaju. V soboto 8. marca je nekaj dijakov opravilo popravne in dopolnilne izpite. Sledilo je vpisovanje, začetna maša, ki jo je daroval prof. Pavle Novak CM. Petje so pripravili dijaki petega letnika. Po maši je imela ravnateljica uvodni nagovor. V soboto 15. marca pa je bil prvi dan pouka. Takoj na začetku so se profesorji in dijaki zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k skupni meditaciji, kot priprava na Veliko noč. Uvodne besede je razvil Pavle Novak CM. Bila je priložnost za zakrament sprave. 12. aprila je RAST XXXVI pripravila družabni večer v našem domu v San Justo. 19. aprila je višjim letnikom predaval lic. Franci Markež na temo: Zakaj smo tukaj? Stvarno je podal zgodovino Slovencev, da smo lahko dobili pravilen odgovor na vprašanje. 10. maja, kot pripravo na slovensko romanje v Lujan, le bil dan duhovnosti. tema: Romanja: Marijina svetišča - kraj molitve, prošenj in zahvale. (nad. na 4. strani) PISMA UREDNIŠTVU Ob članku Milene Ahčin Spoštovani gospod urednik! Z možem sva prebrala spomine o gospodu Kremžarju, ki jih je napisala gospa Milena Ahčin. Zelo naju je prizadelo. Najprej Vam moram povedati, kako smo spoznali gospoda Stankota Troha. Na Veliko noč 1948. leta nas je peljala gospa Olga Drofenik v mesto k sveti maši v cerkev Santa Rosa. Po maši nas je predstavil nečak Vlado Troha svojemu stricu in hčerki Pavlinki. Ona dva sta naju povabila, da naj greva z njimi na kosilo v Hurlingham. Jaz sem bila noseča v 7. mesecu, in sem prosila gospoda in gospo Pavlino, če bi nam lahko dobili kakšno sobo. Obljubili so mi, da bodo poiskali. Nekaj časa so iskali, a niso dobili. Gospa Paulina me je klicala po telefonu, da naj bi prišli k njim živet. Jaz sem delala pri nekemu ambasadorju in gospa Drofenik tudi. Meseca maja sem prišla živet v Hurlingham z možem. Nikoli nismo spali na tleh. Ko smo čakali drugega otroka, je gospod Troha na koncu svojega vrta sezidal dve sobi in kuhinjo. Vzel je tudi Stankota Jerebiča, ki je prišel živet konec leta 1949. Nad hišo je gospod Troha napravil leseno sobico, da je tam stanoval. Enako je vzel k sebi tudi Škodnikovo družino. Družino Kremžar smo spoznali leta 1949; bili so sosedje pri Zidarjevih. Leta 1950 sva z možem kupila zemljo na cesti ,,Los naranjos" v Hurlinghamu in enako tudi Škodnikovi in Kremžarjevi. Leta 1951 sva prišla živeti že v svojo sobo in kuhinjo. Pozneje je tudi Kremžarjeva družina prišla v svojo hišo. Moram priznati, da je malo tako dobrih ljudi na svetu, kot so Troha in družina Kremžar. Veliko dobrega in lepega so nas naučili. Več let smo bili sosedje: od 1949 pa do 1963. Z gospo Slavico sva hodili v Liniers ob sobotah nakupovat stvari, ker so bile bolj poceni. Zadnjikrat, ko sva se peljali nazaj, mi je rekla: veste gospa Boh, jaz sem imela v Ljubljani veliko vilo in tudi zelo fin porcelan in vse ugodnosti. Ali Bog mi je vse vzel, dal mi je pa takega dobrega sina, da vse tisto nadomesti. Zmenili sva se, da bova šli skupaj zjutraj k sveti maši. V nedeljo 8. julija 1956 me je poklicala ob 6.30 uri: gospa Boh, vstanite, ker boste zamudili. Vstala sem in videla, da je bilo pri sosedovih še vse temno. Šla sem sama. Pri maši sem bila vsa raztresena. Ko sem prišla domov sem rekla možu, da se mi čudno zdi. Okrog 10. ure se odprejo vrata. Marko zakriči na ves glas: pridite g. Boh. Šla sem in videla vso sobo v dimu in on je bil bled kot smrt in z obema rokama si je držal glavo. Ko sem videla gospo po tleh, ki je težko dihala sem tekla domov klicat moža. Vzel je kolo in šel iskat zdravnika. Ko je prišla ambulanta, so jo peljali v bolnico Haedo in po poti je umrla. Ko je prišel Marko domov, je prišel prišla policija za raziskavo, a takoj zatem je prišel tudi komisar iz Haeda in prosil, naj mu pokaže prepis zemljišča. Ko je videl, da je vse na njegovo ime, je rekel naj ostane doma. Vprašal me je, če bi šla za pričo. Odgovorila sem, da seveda. Ko so me klicali na policijo sem vse tisto povedala kar mi je ga Slavica rekla pred smrtjo dan poprej. Tisti dan, ko so jih peljali k večnemu počitku, je šel naš Lojze na pokopališče z g. Markom in drugi dan tudi ker so napravili avtopsijo. Gospod Marko Kremžar nikoli ni rekel grde besede in tudi nikoli ni bil zaprt. Paula Pegan Boh Spoštovani gospod urednik! Ko sem bra a članek gospe Milene Ahčin, so se mi zbujali spomini na tiste dni prihoda prvih Slovencev po drugi svetovni vojni. Presenetila me je Milenina trditev o dogodkih, ki so se godili nekaj let pred njenim prihodom v Buenos Aires. Ni resnična Milenina trditev, da je Kremžarjeve povabil na svoj dom moj oče Stanko; to je storil g. Martin Zidar, njihov prijatelj. Zidarjevi so bili naši prvi slovenski sosedje. Neko nedeljo sva šla z očetom k slovenski maši v ,,Santa Rosa de Lima" na ulici Belgrano in tam spoznala gospo Pavlo Boh in njenega moža Lojzeta. Njiju je povabil naš oče k nam na stanovanje. Imeli smo skromno hišo, dve sobi, vežo in kuhinjo. V eni sobi so živeli Bohovi, v drugi naša družina, dokler ni oče dozidal dveh sobic za ,,goste". Nikoli ni nihče spal na tleh. Bila sem prisotna pri pogrebu Kremžarjeve mame in tete, prav tako kot Marko. ^ Marko ni boter vsem Jerebičevim otrokom, Dušan Šuštaršič in jaz sva botra Ančici. V vseh letih našega skupnega življenja v Hurlinghamu nisem nikoli slišala, da bi kdo imenoval gospo Pavlo Kremžar s nazivom, ki ga uporablja Milena. Mislim, da mora biti človek dobro poučen o dogodkih o katerih piše, posebno če jemlje s tem dobro ime bližnjemu. Linka Troha Vlaho San Martin Srednješolski tečaj v letu 2008 (nad. s 3. strani) 17. maja je bil sestanek staršev za prvi letnik. Profesorji so predstavili učne programe, možnost je bila za spoznanje in razgovor. 31. maja so posamezni letniki obiskali likovno razstavo Adreje Quadri Brula in imeli razgovor z ustvarjalko. V mesecu juniju smo se spomnili naših padlih mučencev-junakov, ter dneva slovenske državnosti ob 17. obletnici samostojne Slovenije. 21. junija je prof. dr. Andrej Fink pripravil za 4. in 5. letnik uro politične vzgoje. Poslušno so sledili strokovni predstavitvi teme. Še isti večer so petošolci pripravili poslovilni večer s sveto mašo in kulturnim programom ob njihovem abiturientskem potovanju v Slovenijo. Še pred zimskimi počitnicami, 26. julija smo imeli sestanek staršev na razredni ravni ter razdelitev spričeval. V mesecu septembru, on spomladanskem dnevu, smo se spomnili študentovskega dne; on Slomškovem pa dneva vzgojiteljev. 20. septembra so dijaki tretjega letnika obiskali bolnike in onemogle v Cottolengo Don Orione. 15. novembra pa je bila zaključna prireditev. Naprej so se dijaki zbrali po razredih, kjer so jim razredniki razdelili spričevala. Za tem pa je bila v cerkvi Marije Pomagaj zaključna maša, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Po maši je sledila prireditev v dvorani škofa Rožmana z nagovorom ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc ter pozdravom veleposlanika RS, prof. Avguština Vivoda. Sledili so nastopi dijakov. Z recitacijo so se predstavili dijaki prvega letnika pod vodstvom prof. Nevenke Godec Zupanc; dijaki drugega letnika so se v besedi, glasbi in plesu predstavili etnografsko razstavo (slovenske pokrajine v sliki, nošah in obrti), ki je potekala v veži pred dvorano in to pod vodstvom prometne profesorice Mirjam Oblak. Almanah pod naslovom ,,Oj, mlada leta" je predstavila profesorica in razredničarka prof. Metka Mizerit. Za konec so abiturienti iz programa RASTi po Sloveniji deklamirali Zeleno cesto in zaplesali Rezijanko. Večer je bil sklenjen himno „Slovenija v svetu". Kot že omenjeno so se petošolci udeležili abitu-rientskega potovanja, ki ga je organiziralo društvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi poletne šole slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Udejstvovanje je štipendiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Abituriente so spremljali: prof. Karel Groznik, Pavle Novak CM in prof. Lučka Smersu Santana. Ravnateljica je zastopala tečaj na vseh uradnih prireditvah in sprejemih ter na Medorganizacijskem svetu. Počaščeni smo bili in vedno z veseljem sprejeli lepo število gostov ter jim korektno predstavili tečaj. Tudi njihov obisk v učilnicah je bil prijeten. Takoj prvi dan smo pozdravili gospo Metko Lumbar in Tjašo Škedelj iz Ministrstva za notranje zadeve, ter go. Suzano Martinez iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. 7. junija nas je obiskal g. Zorko Pelikan, sekretar RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Veseli smo bili, da smo se mu osebno zahvalili za razumevanje in podporo. 16. avgusta smo pozdravili ob spremstvu delegacije gospo Mojco Kucler Dolinar, ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. 4. oktobra pa nas je razveselil z obiskom pomožni ljubljanski škof dr. Anton Jamn^k. Zadnji dan pouka, 25. oktobra, pa mag. Klemen Žumer, podpredsednik Nove Slovenije za Slovence po svetu, ekonomist in svetovalec v evropskem parlamentu. K poročilu dodam, da se je delo za tečaj nadaljevalo tudi v počitniški dobi. Kandidati so se pripravljali na sprejemne izpite, dijaki pisali počitniške naloge in prispevke za almanah, na tečaju v Slovenski hiši pa se je pridno delalo in obnovilo drugo nadstropje: pleskanje zbornice, učilnic, stranišč in hodnika. Delo je bilo opravljeno s podporo projekta, ki ga je sofinanciral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in s podporo staršev RASTi. Ob koncu še iskrena zahvala ,,Oznanilu" in tedniku Svobodna Slovenija za redno objavo koledarja in poročil o dejavnostih tečaja. G. JOŽE RAZMIŠLJA ff Veliko smo naredili, veliko še lahko!" To kar je povedal župnik občine Semič, velja tudi za nas. Pogled v preteklost je izziv tudi za bodočnost. Veliko smo naredili. V tem je naš ponos Slovencev v tujini. Znašli smo se in vedeli smo, kaj nam bo pomagalo, da ob-stanemo in da obdržimo glavo nad vodo, kot je dejal škof dr. Gregorji Rožman. V vsem tem smo verjetno na prvem mestu od drugih izseljenskih skupin. Imeli smo dobre voditelje in smo jih ubogali in jim sledili. Niso samo govorili, ampak tudi delali in nam dajali zglede. Ne pozabimo jih in jim bodimo hvaležni. Narod jim je bil velika dobrina in to so želeli tudi nam. Organizirali so nas v vsakem pogledu in nam dajali smernice za naš narodni, kulturni in verski obstoj. Gledali so v prihodnost, ki bo verjetno še dolgo trajala in niso sanjali na skorajšnjo vrnitev. In imeli so prav. Čas jim je to priznal. Pomagali so nam Domovi, ki so v nekem smislu nadomeščali naše domove, naša shajanja in v njih naše delovanje. To je bilo zelo pestro in velikodušno na vseh različnih poljih življenja. Posebej smo se trudili za kulturo, ki jo današnji svet tako potrebuje. Veliko število naših mladih je že končalo ali pa se še izpopolnjujejo v različnih panogah univerzitetnih študijev. Nismo zanemarjali kulture in njene dediščine, ker smo vedeli, da je narod brez zdrave in slovenske inteligence, zelo reven. Brez mladih in njihovega izobraževanja ter vzgoje, ni napredka. Vse to in še mnogo drugih stvari nam pravi, da lahko še veliko napravimo. Imamo sposobnosti, veliko dobre volje in visoke ideale. Nadaljujmo s tem, kar so nam zapustili naši predniki. Podprimo našo mladino, ki nam veliko obeta. Starejši smo že v pokoju in počasi odhajamo. Oni nam bodo sledili. S tem, da smo ponesli Slovenijo v svet, smo ji nekoliko povrnili ozemlje — slovensko -, ki so ga naši neprijatelji prodali in so ga tujci zasedli. Ne pozabimo na našo slovensko identiteto in na naše kulturno bogastvo, ki nam ga, poleg jezika, daje vse ostalo okolje. Tako bomo lahko zdravo ponosni, da smo Slovenija v svetu. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Za ljubitelje njokov Kdor prejme slovenski tednik pred petkom, bo lahko po argentinski navadi užival cmoke ali njoke na 29. Prilagamo kar tri recepte raznih omak. Poskusite jih in potem sporočite, če so dobro izpadle doma. Dober tek! NJOKI S SLANINO IN PARMEZANOM Sestavine: 800 g krompirjevih njokov, 150 g dimljene slanine, 2 stroka česna, 100 g naribanega parmezana, 1,5 dl smetane za kuhanje, 3 sveža jajca, šopek peteršilja, sol, poper, muškatov orešek. Njoke skuhamo v osolje-nem kropu. Medtem razžvrk-ljamo parmezan, jajca in smetano, začinimo s soljo, poprom in muškatovim oreškom. Slanino narežemo na kockice in popražimo v oplasteni kozici. Česen nasekljamo in potrese-mo s slanino. Njoke odcedimo in jih takoj še zelo vroče stresemo k slanini. Prelijemo jih z jajčno mešanico. Dobro zmešamo in potresemo z nasekljanim peteršiljem. NJOKI S PRŠUTOM IN ŠAMPINJONI Sestavine: njoki, 100 g pršuta, 250 g svežih šampin-jonov, 1 sladka smetana, 1 žlica moke, olivno olje, sol, poper, peteršilj, parmezan. Na olivnem olju prepraži-mo na trakove narezan pršut. Ko je hrustljav, ga poberemo iz posode. Na istem olju prepraži-mo še šampinjone, narezane na lističe. Potresemo z moko in zalije-mo s smetano. Solimo in popramo po okusu. Kuhamo približno 15 minut. Med tem časom skuhamo njoke. Ko so njoki kuhani, omaki dodamo pršut, nato pa vmešamo še od-cejene njoke. Na koncu vse skupaj potresemo s parmezanom. NJOKI S POROM IN SIROM IZ PEČICE Sestavine: 600 g krompirjevih njokov, 100 g parmezana, 3 žlice drobtin, maslo, 600 g pora, 2 stroka česna, olivno olje, bazilika, 3 žlice kisle smetane, sol, poper. Por očistimo, operemo, narežemo na kolesca in kratko popražimo na malo olja in česnu. Začinimo z baziliko, soljo in poprom ter vmešamo kislo smetano. Njoke skuhamo v osoljenem kropu in jih odcedimo. Stresemo jih v namaščeno nepregor-no posodo. Prelijemo jih s po-rovo omako, zmešamo in potre-semo z naribanim parmezanom in drobtinami, na koncu pa še koščki masla. Postavimo v pečico, ogreto na 200° C, in zape-čemo v približno 15 minutah. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI MEDNARODNA PRISOTNOST Slovenija je bila v okviru Ekonomsko socialnega sveta Združenih narodov (Ecosoc) izvoljena v izvršilni odbor Razvojnega programa in Sklada za prebivalstvo ZN (UNDP/UNFPA). KNJIGA ZA OKROGLI ROJSTNI DAN Pri Založbi Karantanija so ob 60. rojstnem dnevu, ki ga v tem mesecu praznuje pisatelj Ivan Sivec, izdali njegovo knjigo Mojih prvih 60 s podnaslovom 60 sladko-grenkih stvari in ljudi. Bogatejši so še za Sivčeve Male Butale ter slikanico Peter Nos in športni dan avtorja Primoža Suhodolčana. Zadnji dve knjigi je z ilustracijami opremil Uroš Hrovat. KRALJ V KRALJEVI DISCIPLINI Klemen Leben je zmagal v kategoriji harmonikarjev koncertantov 46. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev Klingenthal 2009. V "kraljevi disciplini" je prepričal v številčni in močni konkurenci. Leben je kot solist nastopil še na slavnostnem koncertu nagrajencev in ob spremljavi simfoničnega orkestra odigral Trojanov koncert za harmoniko in orkester. KONKURENČNA LESTVICA Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2009, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedž-menta (IMD), ohranila 32. mesto, potem ko je lani padla za osem mest. Na prvem mestu ostajajo ZDA, na drugem in tretjem pa jim sledita Hongkong in Singapur, ki sta v primerjavi z lani zamenjala mesti. NAGRADA KRESNIK: OD 110 NA PET Žirija Delove nagrade Kresnik je v končni izbor za najboljši roman leta uvrstila dela Spremeni me Andreja Blatnika, Drevo brez imena Draga Jančarja, Iqball hotel Borisa Kolarja, Na terasi babilonskega stolpa Sebastjana Preglja in Čefurji raus Gorana Vojnoviža. Dobitnik kresni-ka bo razglašen 23. junija, na kresni večer, na ljubljanskem Rožniku. O PATENTNIH PRIJAVAH Slovenski prijavitelji so lani pri Evropskem patentnem uradu (EPO) vložili 129 evropskih patentnih prijav, kar je za 12,2 odstotka več kot leta 2007 in predstavlja 63,7 prijave na milijon prebivalcev. S tem se je Slovenija po številu patentov na milijon prebivalcev uvrstila na 20. mesto med 34 evropskimi državami. IZBOLJŠANJE, A NE ZA VSE Socialno-ekonomski položaj prebivalcev v Sloveniji se je v zadnjih letih izboljšal, vendar to ne velja za vse skupine prebivalstva. Poslabšuje se položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v publikaciji Socialni razgledi. PO SVETU VRH EU - RUSIJA Na vrhunskem srečanju Evropska unija in Rusije, ki je potekal na ruskem Daljnem vzhodu, sta bila v ospredju trgovina in energija. Evropska unija in Rusija sta največji medsebojni trgovinski partnerici, kljub temu pa vedno prisotne politične napetosti močno zaznamujejo odnose med njima. Moskva je pred kratkim sedemindvajseterico obtožila, da riše nove meje delitve na stari celini, s tem ko ponuja tesnejše vezi šestim nekdanjim sovjetskim republikam, povezava pa ostaja močno zaskrbljen zaradi ruskega nadzora nad zalogami zemeljskega plina. Zaradi omenjenih razlogov na tokratnem srečanju ne gre pričakovati preboja, realna možnost pa ostaja dogovor o nadaljevanju pogajanj o novem partnerstvu, ki so se začela pred skoraj letom dni. V ŠOLO Z OROŽJEM? Francoski minister za šolstvo je v luči naraščajočega nasilja v okolici šol predlagal, da bi učitelji pregledovali učence, za katere sumijo, da nosijo orožje, na šolah pa bi namestili tudi detektorje kovin. Ideja je sprožila kritiko. Številni, predvsem učitelji, menijo, da bi predlagani ukrepi zgolj poslabšali ozračje v nemirnih soseskah francoskih mest. KOSOVO Ameriški podpredsednik Joseph Biden obisk na Balkanu je zaključil z obiskom Kosova. V Prištini je znova izrazil zavezo ZDA enotnemu, neodvisnemu in večetnič-nemu Kosovu. Ob tej priložnosti je Bidena kosovski predsednik Fatmir Sejdiu odlikoval z visokim državnim odlikovanjem. Ob predsedniku se je visoki ameriški gost sestal še s premierom Hasimom Thacijem in zunanjim ministrom Skenderjem Hysenijem. Predviden je bil tudi njegov govor v parlamentu, obiskal pa je tudi ameriške vojake v oporišču sil Kfor Bondsteel blizu Uroševca. POVELIČANI (... ) V času, ko je izgledalo, da se je vse zaklelo proti narodu. Nadenj so prihrumeli trije okupatorji kot predstavniki sosednih narodov, ki v vsej zgodovini napram Slovencem niso pokazali niti ene same prijateljske poteze, ampak vedno samo pohlep po bogastvu naših tal. Mera gorja pa še ni bila polna. Pojavil se je nov še krvoločnejši sovražnik: lastni brat-komunist, ki je v službi mednarodne zločinske ideologije za njeno zmago na slovenskih tleh moril nedolžne ljudi, ropal, požigal in sejal po slovenski zemlji strah in trepet. Bilo je kazno, da je smrt razpela svojo mračno perut nad vso slovensko zemljo. Kajti nikdar doslej v zgodovini slovenska zemlja še ni pila toliko slovenske krvi in še nikdar ni odprla toliko slovenskih grobov. (...) Priznanja tedaj za to slovenski protikomunistični borci niso dobili, pač pa obsodbo in prezir. Bili so „izdajalci" in ,,kolaboracionisti", ki so od okupatorja prejemali orožje itd. Leta 1945 so jih zahodni zavezniki celo sami vrnili komunistom, čeprav so vedeli, da jih bodo pobili. Od tedanjih strašnih dogodkov je preteklo 14 let. Za spoznanje napak in zmot pa zahodni zavezniki niso rabili niti toliko časa. (...) SLOVENCI V ARGENTINI SAN FERNANDO V družini g. Marjana Terčiča in njegove žene Jožice sta dvojčka oba sinčka prinesla staršem in njunim trem otrokom novo veselje in srečo. Terčičeva družina je doma iz goriških Brd in je narodno zelo zavedna. Zato tudi tri svoje otroke redno pošilja v slovenski tečaj. K novemu prirastku v družini iskreno čestitamo. Letošnjega romanja v Lujan se rojaki iz Carupe in Pacheco zaradi narasle vode niso mogli udeležiti, z drugih delov našega področja je pa bilo na romanju 60 rojakov, za prevoz so najeli dva omnibusa. LANUS Prihod lazarista g. Mejača Nedavno se je družini slovenskih gg. lazaristov v Baragovem misijonišču pridružil še č. g. Jože Mejač CM. Tako ima sedaj naše misijonišče štiri duhovnike in enega brata. Svobodna Slovenija, 28. maja 1959 - številka 22 RESUMEN DE ESTA EDICION OBAMA IN GUANTANAMO Ameriški predsednik Barack Obama je pretekli četrtek odgovarjal kritikom svoje protiteroristične politike. V javnem nastopu, za katerega se je odločil po napadih tako z leve kot desne, se je Obama osredotočil na zapiranje zapora v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, ki ga je označil za „zgrešeni eksperiment" in „zmešnjavo", s katero je treba počistiti. NASA PROTI MESECU Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da bo junija proti Mesecu poslala misijo, ki bo iskala vodo in kraje, primerne za pristajanje. Plovilo bo sestavljeno iz dveh delov - prvi bo Mesečevo površino pregledal iz orbite, drugi pa bo v iskanju vode zaoral v njegovo površino. Misija se bo osredotočila na manj znana Mesečeva pola, kjer upajo, da bodo odkrili vodik in led, ki ju na ekvatorialnih območjih niso našli. ESTONIJA Estonski premier Andrus Ansip je sporočil, da je prekinil sodelovanje z eno od strank vladne koalicije. Zato bo predsednika države zaprosil, da razreši tri socialdemokratske ministre, med njimi ministra za finance. Socialdemokrati, ki so najmanjši partner v estonski vladni koaliciji, se ne strinjajo z novo delovno zakonodajo in varčevalnimi ukrepi, ki jih predlaga premier. Po njihovi oceni bi spremembe delovne zakonodaje omejile pravice delavcev. Drugi partnerji v vladni koaliciji pa trdijo, da so spremembe nujne za zmanjšanje stroškov. CONTINUA EL DIALOGO Eslovenia presento sus agregados al texto del acuerdo lim^trofe con Croacia ante el comisario europeo para la incorporacion de nuevos miembros, Olli Rehn. Desde Zagreb contestaron en forma negativa, argumentando que el texto de Rehn era para aceptarlo o rechazarlo, no para hacerle agregados. Criticaron la actitud eslovena, argumentando que es una extorsion. Las posiciones de ambos pa^ses son muy distintas y habra necesidad de mucho dialogo y tolerancia, para que se llegue a buen puerto. Mientras tanto, Eslovenia mantiene su bloque a la entrada de Croacia a la Union Europea, hasta tanto el vecino pa^s no retire su documentacion, en la cual dan por definitivos los l^mites que aun estan en discusion. (Pag. 1) NUEVOS PASAPORTES ESLOVENOS La Embajada de la Republica de Eslovenia comunica que (de acuerdo a la Disposicion del Consejo de la Comunidad Europea Nro. 2252/2004 del 13.12.2004 sobre los estandares de los caracteres de seguridad y datos biometricos en los pasaportes y documentos para los viajeros que emiten los estados miembros de la UE) desde el 28 de junio de 2009 se comenzara con la emision de los nuevos pasaportes biometricos de la Republica de Eslovenia. Teniendo en cuenta que para el tramite del nuevo pasaporte se requerira un elemento adicional, LA TOMA DE LAS HUELLAS DACTILARES, desde el 28.06.2009 no se podra emitir ningun pasaporte sin las huellas dactilares. Por este motivo el tramite del pasaporte se podra realizar unicamente en la sede de la Embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires. No sera posible realizar el tramite por correo o a traves de los Consules Honorarios. La Embajada aconseja a los ciudadanos que necesiten solicitar el pasaporte despues del 28.06.2009 que se comuniquen previamente con la Oficina Consular, al telefono 00 54 (0)11 4894 0631 o traves del correo electronico vba@gov.si, para acordar un turno de atencion (fecha y hora). La Embajada comunica ademas que recibira solicitudes para la emision de pasaportes de acuerdo al metodo utilizado hasta el presente solo hasta el 15 de junio del corriente. A partir de esta fecha hasta fines del mes de junio no se realizaran tramites de pasaportes en esta Embajada. Los pasaportes emitidos hasta el 28.06.2009 seguiran en vigencia hasta su vencimiento. (Pag. 1) ESTAMOS EN CASA El centro esloveno de San Mart^n celebro su 49° aniversario el domingo 17 de mayo. Temprano por la manana el msgr. dr. Jure Rode ofrecio la misa, en la que el coro del Centro canto, fiel a su costumbre. Tan solo fue necesario cruzar la calle y ya en el Centro el desayuno esperaba. Luego comenzo el programa cultural con el izamiento de las banderas y los saludos del presidente del Centro ing. Toni Kastelic, la presidente de Esovenia Unida Alenka Godec in el embajador esloveno en la Argentina, prof. Agust^n Vivod. El lema del d^a fue "tu smo doma..." (aqu^ estamos en casa). Entre los numeros preparados por los alumnos del curso, el grupo de adolescentes, los coros y el recientemente formado grupo de folclore, se proyecta-ban imagenes o videos en una pantalla gigante. Ya en horas del mediod^a todos disfrutaron de un almuerzo. (Pag. 3) CANTO JOVEN Tuvo lugar la 40° edicion del Festival de la Cancion Juvenil. 12 solistas y conjuntos presentaron, con reconoci-do exito, sus interpretaciones. La velada fue seguida por numeroso y publico, que ovaciono con entusiasmo a los interpretes. (Pag. 3). CONSULADO EN PARAGUAY El Gobierno de la Republica de Eslovenia decidio abrir un consulado honorario en la Republica de Paraguay. Ante la imposibilidad de nuevas misiones diplomaticas en America Latina, el gobierno esloveno recurre a los consu-les honorarios, para estrechar los v^nculos, especialmente los comerciales, con los pa^ses de la region. El nuevo consul en Paraguay sera el Sr. Lu^s Alberto Boh Serafini, de ascendencia eslovena, quien es un prestigioso arquitecto, urbanista, artista y profesor universitario. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marta Jenko Škulj, Dani Žagar, Neda Vesel Dolenc, Marko Vombergar, Paula Pegan Boh in Linka Troha Vlaho. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O