11. štev.
V Ljubljani, v četrtek 27. januarija 1881.
Letnik IX.
Inseratl se sprejemajo in velj» risi opna vrsta :
i Kr., če se tiska lkrat.
i» 11 M » ^ » || „ || 3
Pri večkratnem tiskanji se oe i» primerno zmanjka.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefraiihovan» pisma se ne sprejemajo.
N roonino prejema opravniStvo (adrr nmtraeija) in eksredicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list zuliTOitfl narod.
Po pošti prejeman velja :
Za ceio ieto . 10 iri. — kr. sa poiieta	ó — ,,
za četrt let» . . '1 ,, 50 „
V administraciji velia:
Za ceio ieto . . 8 jfi. 40 za poi leta	* ..
za četrt letu	i
V Ljubljani na aom pošiijan veliá 80 kr. več na ier,o.
Vredništvo je Rečno ulica št. 6.
Izhaja do trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.
Taaffe in cesarski namestniki po deželah.
Akoravno se imenujejo namestniki „cesar ski", vendar so po ustavi [podvrženi vladi, to je, ministerstvu, v prvi vrsti ministru notranjih zadev, kar je pri nas zdaj Taafle. Pa z namestniki ima Taaffe svoj poseben križ. Za Galicijo ne more nobenega pripravnega najti. Poljaki so že tako na konji, da mora za Galicijo Poljak namestnik biti ; pravičnost bi zahteval», da bi se na drugo polovico prebivalstva v deželi tudi nekoliko ozira vzelo, in če mora že Poljak biti, naj bi se izbral vsaj tak, da bi Rusinom ne bil sovražen. Po nekterih drugih deželah imajo zopet take namestnike, ki niso na svojem prostoru, ali da ue zastopajo prave politike, ali da nasprotujejo sedauji vladi, ali pa da niso v soglasji z večino prebivalstva dotične dežele. Mtd one, ki ne zastopajo prave politike, moramo šteti dva, namreč namestnika v Trstu in onega v Šle-ziji. Tržaški, ali prav za prav primorski namestnik de Pretiš je v prvi vrsti ustavoverec, tedaj nasprotnik sedanje vlade ; vrhu tega pa še podpira malo zanesljivi laški živelj, zvestemu slovanskemu pa je menj prijazen. To pa je politika Avstriji pogubna. Še le te dni smo brali, kako da se Italijani v kraljevini še vedno spominjajo Trsta in ga hočejo s celim Pri-morjem vred pod se zgrabiti. Znano pa je tudi zadosti, da take želje uahajajo odmev tudi med mnogimi primorskimi Lahi. Avstrija mo-
rala bi tedaj v Primorji imeti takega namestnika, da bi zvesto slovansko prebivalstvo krepčal, laški in lahonski živelj pa odrival. Tak pa de Pretiš ni, zato ni na svojem mestu, in bi se moral odstraniti. Sumer, namestnik v Šleziji, je zopet skoz in skoz nemški liberalec, in kot tak ne samo da mora biti sedanji sistemi neprijazen, ampak on tudi škodljivo politiko podpira, ker podpira germaniza-cijo v Šleziji. Znano pa je, da Prusi že davno škilijo na nemške dežele v Avstriji, posebno pa so prusomani v Šleziji doma. Kedar se bo zidai znani most do Adrije, pride Šlezija prva na vrsto, in tam Prusi ne bodo našli dosti upora, ker je vsled gennanizacije že vse v tem duhu obdelano. Prava avstrijska politika morala bi v Šleziji Slovane podpirati. Tega Sumer ne stori, zato pa ni na svojem mestu.
Štajarski namestnik Ktibeck je kot ustavoverec nasprotnik sedanje vlade, ravno tako doleajeavstrijski namestnik Possinger. Weber na Češkem in Widmann na Tirolskem sta tudi ustavoverca ali nemško-liberalca, ter stojita v nasprotji z večino prebivalstva teh dveh dažel.
Kako se pa zamore državna mašinit dobro vrteli, če se pa velika kolesa, namreč cesarski namestniki , nečejo premikati ali pa se celó nasprotno vrté proti voiji in proti namenom vlade? če Taaffe prav kaj dobrega sklene in zaukaže, saj mu taki njegovi podložni organi vse prekrižajo. Če Taaffe hoče, da bo mašina gladko tekla, da se bo njegova volja povsod radovoljno spolnovala, moral se bo za to od-
ločiti, da velika kolesa v mašini, cesarske namestnike po deželah, nekoliko popravi ali pa zameni. Čudno, da tega do sedaj še ni storil! Ustavoverne vlade so si znale v takih slučajih bolj hitro pomagati. Tabffijevo omahovanje med strankami in njegova prizanesljivost proti podložnim organom zna mu še njegov sedež spodkopati I
Arbanaška in Arbanasi.
Po češki „Osvčti."
(Dalje.)
Drugi primer se navaja o velikej naselbini zraven Skadra, ki je sprejela islam , da se osveti župniku, s kterim se ni mogla pogoditi, kdaj da jim bere sv. mašo. Župnik je poklical ljudi, da pridejo poprej v cerkev, ali ti so se odločili kasneje iti, pa ko je enkrat župnik bral sv. mašo v njihovej odsotnosti odšli so v Skader, ter ae kmalu vrnili kot mo-hamedanci.
Razuu teh verskih odnošajev v. Arbana-škej so zanimive odloke katoliškega provinci-jalnega koncila , ki se je v cerkvi sv. Janeza Krstuika v Lešu obdrževal 1. 1703. Katolikom se zapoveduje, da se ne dado nazivati muha-medance, nego da javno izpovedajo svojo vero, dalje da ne časte svetnikov po starem kole» daru na grški način; duhovnom se zabranjuje krstiti deco mohatnedansko zato, da izgube razne bolezni, in drugo deliti muhamedancem sv. obhajilo, odvezati jih od grehov, ko niso odnešene stvari povrnjene, potvrditi zakone bez privoljenja neveste itd. Kar se krsta tiče, obnovoljen je bil samo dekret od dne 6. aep-tembra 1625 sv. občne kongregacije. A po pri-povedanju mnogih popotnikov, kakor Hilfer-
dinga, (Novi Pazar in Kosovo), Hahna in dr. kakor tudi prisotnih prič se še dandanes dogodja, kar je zabranil koncil l. 1703. Tudi dandanes prihajajo muhamedanci z bolestno deco, kterej ni pomoglo niti vračarenje, niti muhamedanski hodža, v krščanske cerkve, da jo dajo tukaj pokrstiti, poškropiti s posvečeno vodo, podeliti jim sv. birmo itd. Na potovanju dohajajo Arbanasi v crkve, da se dado blagosloviti. Stari Arbanasi sprejemajo sv. obhajilo kot ,,lek proti zoboboli", a krstu pripisujejo moč, da občuva truplo od smrada. Ako neodreši duhoven od greha Arbanasa, ki je bil ukral vola , odreče se ta človek svoje vere. Kar se ženitbe tiče, ni še nobena arbanaška nevesta rekla duhovnu na vprašanje pri venčanju „da", nego je potrdila samo kima-njem. Oteti nevesto, kupovati devojke trr deliti prstane in zaročevati se že v zibki, vse to je v Arbanaškej v polnem cvetu.
Tajnih katolikov v obče kristjanov ni ravno mnogo, ali jih je vendar več, nega se vidi. V mestih, do kterih sega turška moč, je nevarno izpovedati javno svojo krščansko vero, ker se to kazui kot odpadništvo in izdajstvo. Znana je na pr. osoda Bolgarov v Gilanu , ktere so odvlekli v železju v Azijo, ker so javno priznali krščanstvo. Diplomacija se je sicer zavzela za nje, ali se je malokteri vrnil v svojo
Irska.
(Konec.)
Parlament sošel se je 1. 1833; med poslanci bil je tudi v dolnji zbornici navzoč O' Connell a tremi sinovi in dvema sorodnikoma. Prestolni govor naglašal je potrebo strogih določb o Irski, ki je preprežeua s tajnimi društvi. O'Connell predložil je nasvet zbornici, po kterem naj dobi Irska svoboden parlament, kterega je izgubila po proglašenji unije leta 1799- Predlog ta bil pa je zavržen. A kmalu pozneje padlo je ministerstvo Torv, ki je bilo Ircem posebno sovražno. Pod naslednim raini-sterstvom poravnala se je velika krivica glede cerkve anglikanske. Ta namreč imela je silno dohodkov na Irskem, a jako malo vernikov. Dohodke so odstranili in osem bhkupij anglikanskih spojili so z drugimi.
S tem se je zboljšalo nekoliko stanje inteligenci irski, a ljudstvo ni bilo n;č na boljšem. Beda in revščina bila mu je delež , s kterim ga je obilno obdarovala csoda. Vsta-novila je sicer vlada 80 tako zvaoih „hiš Iju-
domnvino; na potu so jih tako mučili, da jih je večina umrla. Ali v neprehodnih gorskih krajih se jim ni treba toliko bati. Včasi se izdajejo za muhiimedance zato, da ne morajo plačati harača (glavarine). Največ tajnih kristjanov je v okol'ci Prizrena in na Kosovem, a večidel so Bolgari in Srbi, ki se krivo zovejo Arbanasi. Kot po tajni krščani, posebno pravoslavne ve-roizpovesti, znani so prebivalci pokrajine Špata, na pogorju Tomora, aeveroiztočno od arbana-škega Belgrada. Ratoboren je to narod, ki Turkom pa tudi drugim brani prihod v svoje vasi, v kterih so mu cerkve , kamor dohaja pop iz arbanaškega Belgrada , da jim služi službo božjo. Vzeli so si turška imena ter jih uradi drže za mohamedance, da jim ni treba plačati davka od giave ter nostiti jarem in trpljenje krščanskega prebivalstva.
Še bolj pa, nego li vera , zasega v arba-naško življenje osveta. Arbanasu so pojedine rodovine samostalne celine, kterej tako posamezni pripadajo, kakor pojedini udje telesa Pot"m je. taka celina dolžna odgovarjati za dela in čine vsacega pojedinca, kakor tudi pojedinec za čine cele rodovine, kterej pripada. Zato pa tudi ni osveta delo pojedinca, ki reši sebe in rodovino svojo v begu, ako je krivec, ako li je pa on razžaljen , pa preslab, da ae osveti, mora se vsa rodovina zanj zauzeti.
bavi" za Biromake irske, v kterih je lahko bivalo 80.000 ljudi, a kaj je pomoglo vse to, ker trije milijoni ljudi vendar niso imeli še vsakdanjega kruha! Kolika nevarnost pretila je Irski! Bati se je bilo po pravici, da kar naenkrat vzdigne se ljudstvo revno in nobena sila ne bi mogla vkrotiti razdraženega ljudstva obupanega. O' Connell, tedaj sodnik v Dublinu, videl je to nevarnost.
Skliceval je shode, kamor se je zbralo na tisoče ljudi; pri vseh priložnostih omenjal je, naj se drže potov zakonitih ; ker le tem na činom mogoče je doseči stalnega zboljšanja. Bil pa je O' Connell v hudem položaji, kajti mnogo je bilo med ljudstvom rogoviležev, ki so hoteli doseči z uporom zahtevanja svoja. 8. oktobra 1. 1843 sklical je O'Connell shod v Clonfort; pričakovali so nad milijon ljudi. Vlada bila je prestrašena s tem; raznesla se je celo po Londonu govorica, da mislijo O' Connella kronati in da bodo sklenili tu posebno agrarno postavo. Prepovedali so radi tega shod ; vendar prišlo je mnogo ljudi in O'Connell imel je opraviti mnogo, da so se mirno razšli. Lahko bi bil vničil on z ljudmi svojimi posadke v Clonfortu in Dublinu, in s tem na mah osvobodil Irsko, a on je ni hotel osvoboditi po potu nepostavnem. Kljub temu prišel je v zamero pri vladi angleški. 14. oktobra zaprla je vlada O' Connella in sina mu Ivana z nekterimi prijatelji.
Kakor Btrela iz jasnega, zadela je novica ta Irce ; bati se je bilo vsega. O' Connell opominjal je Irce k miru. Po 24dnevnem sklepanji bil je obsojen O'Connell na eno leto ječe; moral je plačati dve tisoč liber ter obljubiti, da šest let ne bode pečal se s politiko. Razdraženost med Irci bila je po tem dogodku še veča. Nerad bil je O' Connell v ječi; ne toliko zaradi Bebe, pač pa zato, ker se je bal, da bi ne zvezali 6e prijatelji njegovi s tajn mi družbami, hoteč se na ta način maščevati nad vlado, ki jim je po krivici zaprla voditelja. O' Connell, vedoč, da je obsojen po nedolžnem , sklical se ja na zbornico lordov. In ne brez vspeha; kajti 6 septembra bil je oproščen, z nepopisano
Razžalenje pojediuca je razžalenje vse rodo-vine in krivnja pojedinca je krivnja vse rodo-vine.
Krvna osveta je razšrjena po vsej Arba-naškej na severju in na jugu in med vsemi Arbanasi bez razlike vere. Vassa efendi govori v svojem že spomenjenem delcu (Berlin 1879) o krvnej osveti na obrambo Arbanasov to-le: „Kdor koga ubije, tega preganjajo potomci ubitega; ako ga ne morejo dobiti v pest, zadene smrt njegovega očeta, njegovega sina, brata ali ujaka. Pobegne li ubijalec s svojo rodbino pred krvno osveto, ubije se ktenkoli član dotične rodovine. Ako se ptuja žena otme, kazni se dotični s smrtjo; otimač ali kteri njegov rodjak mora biti ubit od razžaljenga moža ali pa od njegovih rodjakov. Zaročnica, ki poda roko drugemu, opolnomočuje s tim svojega ženina, da ubije njenega očeta, brata strica, ujaka. Prešestvo se kazni s smrtjo; soprog ima pravico ubiti prešestnika." Veroiz-povesti so samo nekoliko uplivale na krvno osveto ; ako ubije mohamedunec Arbauas kristjana, dolžan je kristjan razžaljene rodovini ubiti ali ubijalca samega ali pa kterega iz rodovine ubijalčeve; ako ubije muhauiedanec muhamedauca , mora se smrti žrtvovati zopet muhamedani c, in ako ubije kristjan kristjana, potem mora pasti kristjan. (Dalje pnh)
radostjo sprejemalo je ljudstvo prostega voditelja svojega.
L. 1845 predložil je Robert Peel nasvet, naj se vitanove na Irskem tri visoke šole ne konfeBijonelne, za vzgojo deželanov , ne glede na njih vero. O' Connell je v imenu duhoven-stva irskega oporekal slovesno temu predlogu, a zastonj — bil je sprejet.
Lakota, ki je vladala I. 1846 po IrBkero, pospeševala je ugodno agitacijo O'C moellovo, da bi se dosegla po potu postavnem neodvisnost Irske. A vsa prizadevanja uničila je — smrt O'Connellova 1. 1847.
Nasproti prej omenjenim kolpgijem kraljevim postavili so načelniki cerkveni po prizadevanji propagande rimske s pomočjo darov od domačih in tujih vseučilišče katoliško leta 1851.
Agrarna beda pa še vedno tlači Irce. Posestvo imajo v rokah nekteri veiikoposestnik'. Ni čuda tedaj, da se je od I. 1851 do 1867 preselilo v Ameriko 1,832 000 Ircev. Našli so tu, česar niso mogli dobiti doma: prostost. Cesto pa se spominjajo v Ameriki živeči Irci rojakov svojih doma ter jih podpirajo na vse strani. Posebno zelo podpirajo tajne družbe, kterirn je nalog „zeleni otok" rešiti jarma angleškega; med temi so posebno znani feniani, kterih se je pri letošnjem zasedanji parlamenta čulo govoriti. Namen jim je: na Irskem ustanoviti neodvisno republiko. Mnogo si prizadeva vlada, da bi zatrla ta upor , a brez vspeha. Nemiri pa , kteri so bili provzročem po fenianih, imeli so dobre nasledke. Vsled teh nemirov jeli so se resno baviti Angleži z vprašanjem irskim. Dve najhujši rani Ircem Bte: cerkev anglikanska in presilna moč posestnikov — tujcev proti najemnikom — domač nom.
Za cerkev katoliško pridobil si je zaslug Gladstone, ki je govoril 1. 1868 za zrušenje cerkve anglikanske na Irskem. Predlog njegov b i je tudi v zbornici poslancev sprejet v marcu 1. 1869. Po tem zakonu nehala je biti cerkev anglikanska državna cerkev na Irskem ; nehalo pa je tudi neopravičeno plačevanje desetine duhovenstvu anglikanskemu.
L. 1870 bil je izdan tako zvan ,,Land-bill", kteri zakon naj varuje najemnike proti oderuštvu lastnikov. Pač se ni izpolnila nada Gladstonu, ki je mislil b tem umiriti nesrečno Irsko ; živ dokaz temu je sedanje gibanje na „otoku zelenem." Anarhiji je Irska blizo, kakor pišejo časniki, ljudstvo je razbegano in razdivjano ; feniani prikazujejo se povsodi in lordi niso več svesti življenja. Koliko pa je verjeti časnikarstvu sedanjemu, nam priča sledeči dopis iz Irskega listu francoskemu: Ko bi uredniki iistov angleških hoteli govoriti resnico, bi bilo kmalu rešeno vprašanje irsko; ali oni ne podajejo resničnih novic iz dežele, rekoč, da je na Irskem anarhija ter da vsaki dan umrje kak lord posilne smrti. Res pa je, da so v preteklem letu bili štirje umori v zvezi z gibanjem agrarnim, nasproti pa je bilo na tisoče revnih mož in žena izguanih iz sta-novališč, ker niso mogli plačati najemnine. Res je, da so lordi irski tajili, da je lakota, ker sicer bi se bila njih krivičnost pokazala ... Irska trpi, ker je katoliška, ne zahteva nič drugega, nego da naj se jej vlada po zakonih, a ne po samovoljnosti deželnih lordov, ki bo podkupili dopisovalce do listov aogleških in francoskih.
Bog daj, da bi Gladstone, ki pridobiva prostost balkanski raji, dal tudi težko pričakovano svobodo nesrečni raji irski, ki, — osamljena in zapuščena — obdana in prepre-
žena od Bovražnika, kljubuje že nad 800 let nakanam njegovimi	O—v.
Politični pregled.
V Ljubljani 26. januarija.
AvstrijBke deiele
Ministerski predsednik grof Taaffe je odgovoril na H'iheiiwartovo interpelacijo zaradi hcile kitiečlicjsn ttiami. KarjeTaafle povedal, razveselilo bo vse kmečke kroge, ker bodo v deli, da imamo zdaj res poštenega ministra na čelu v ade, kteri ima voljo, kmetom pomagati. Kakor se kaže, bode se za kmete vendar nekoliko na bolje obrnilo. Taaffe sprevidi in je tudi rekel, da se je do zdaj preveč Bkrbelo za gibljivi kapital, kar je^ bilo le trgovcem na korist. Sedajna vlada ve , odkodi izvira kmečka beda, ona vč, kje kmeta čevelj žuli, in to je ravno veselo znamenje. Taaffe je obljubil, da hoče kmetom pomagati, kar se bo dalo. Pri kupovanji ali podedovanji se bodo koieki znižali; vlada bo skušala pomagati pri zboljšanji zemlj šč; postava zoper oderuhe bo tudi nekoliko koristila; ravno tako poboljški za posojilnice, ki so že sklenjeni; tudi se bodo naredile kmetijske šole, in znižala-se bo vož-nina na železnicah. Taaffe pripozna, daje razkosavanje zemljišč škodljivo, tedaj je upati, da bo vlada tudi v tej zadevi predložila kako pametuo in koristno postavo. Slednjič izreka Taaffe želje , da bi prebivalstvo samo ne držalo križem rok, ter vlado podpiralo pri koristnih naporih za kmetijstvo, in s pomočjo deželnih zborov upa, da se bo Že dalo kaj storiti za kmeta. —
Tako lepo in pošteno še noben minister ni govoril za kmete, in res črna nehvaležnost je, da mu nemški kmetje še sitnosti delajo, naščuvani od tistih liberalcev, ki za kmeta nikoli niso imeli srca, ter zanj tudi nikoli nič storili niso.	/
Minister Diiiiajcvski je na Greu-terjevo vprašanje odgovoril, da so bile pristojbine pri nakupu grajščin o času „chabrusa" vsakako plačane. Bomo videli, kaj poreče na to „Politik", ki je raznesla vest, da niso bile plačaue.
V „Politiki" se je oglasil nek čcskf jud, ki svoje judovske rojake opominja, naj ne vlečejo z Nemci, ampak s Cehi, ki imajo večino v deželi, in tudi zato , ker so Slovani nasproti judom vedno tolerantni bili , kar se o Nemcih ne more reči, ki so že v prejšuth časih jude preganjali in so jih zdaj vnovič pričeli. Tudi judovski časnik ,,der Oesterrei-cher1' opominja med Slovani živeče jude, naj drž<5 b svojimi sosedi, ne pa z Nemci.
To so znamenja, so judje že začeli po vetru plajšč obračati, in da se mislijo sčasom približati tisti stranki, ki ima moč v rokah, namreč naši narodni stranki. Nekoliko jih k temu nagiba tudi sedanja protijudovska agitacija v protestantovski Nemčiji. Že se nahajajo judje. kt priznavajo , da je katoliška cerkev proti judom bolj tolerantna, nego luteranska; drugi pa zopet še le zdaj spoznavajo , da so Slovani prav za prav bolj toleranten (prizanesljiv) narod, nego so Nemci, in obžalujejo, da so do zdaj s svojim kapitalom le Nemce podpirali. — čeravno so judje malo zanesljiv, in nam zavoljo njih sovraštva do Kristusa malo simpatičen zaveznik, vendar se ne da tajiti, da imajo veliko kapitalno moč v rokah, ,u da bo uemško-hberalna stranka mnogo zgubila na svoji veljavi, ako jo judje zapustijo. Poljski in hrvaški judje so že prestopili k narodni stranki, isto se Bme pričakovati od judov
v čeških deželah naseljenih. Dunajski in med Nemci naseljeni judje pa bodo se ve da pri Nemcih ostali, doklerjim bo le količkaj kazalo. Vsakako je to znamenje, da Be ustavoverna ladija utaplja, ker jo že zapuščajo podgane.
Vnanje države.
V	Rusiji se muože glasovi, ki povdar-jajo potrebo ustavnega življenja, zlasti voljenega državnega zbora, da bo nadzoroval uradnike iu sploh celo upravo. Nedavno je spet profesor Iiovajski priobčil daljši spis o tej zadevi.
V	IfVacetloniji gospodarijo Turki po svoji stari navadi. Kristjanom kar vse jemljo ter kristjaoskim ženam silo delajo, to vse brez vsake kazni; če se kristjan pritoži, ne najde nikjer pravice. Nedavno so enega kristjana zato zaprli, ker je naredil na svojo hišo bol-garsk napis. Drugi so zopet zaprti, ker so našli pri njih narodne časnike, „Marico" in „Narodni g'as" Včasih turški roparji oplenijo cele vasi, pa se jim nič ne zgodi, ker se turškim Bodnikom ne zdi greh, kristjana oropati ali umoriti. To je stanje v Macedoniji. Za vse trpljenje Bolgarov pa so odgovorni tisti judovski in nemški kričeči in diplomati , ki niso pustili , da bi bili Rusi Carigrad zasedli in turški državi v Evropi konec storili. Prej ali pozneje se bo to vendar zgodilo.
Izvirni dopisi.
■ z Ljubljane 23. pros. Ena Bitnost več je zopet prestana, namreč ljudsko in živinsko številjenje. — Nekteri se pa na ljudsko fitenje še zmirom jeze, čeravno je že m nulo, jeze se zato, ker je bojda veliko lažojivega zapisano bilo, ker so se mnogi za Nemce vpisali, ki še nemški ne zoajo. čemu se nad tem jeziti? Ali je to v prvič, da se je kaj lažojivega zapi-alo? Aii ne veš dragi moj, pregovora: „kdor veliko govori, tudi mnogo laže"? Ta pregovor smel bi se pa dandanes tako obrniti, da kdor veliko piše, se mora tudi včasih kaj zlagati; pri ljudskem štenji pa se je vendar dosti pisalu. Slišal si, dragi bralec, da se jih je v Š ški 200 za Nemce vpisalo, v Novemmestu pa 500; ti se nad tem ljutiš, jaz pa nič. Ce bi se prav pol Kranjcev zb Nemce vpisalo, ali zaimrejo srednje šole zavolj tega še bolj nemške biti, kakor so že? Ali zatno-rejo pri uradnijah slovenščino še bolj prezirati kakor jo že zdaj? Kdor nič nima, se ogma nič ne vstraši, nam Slovencem se pa nima kaj vzeti v oziru jezikovne ravnopravnosti, pa tudi v drugih ozirih ne dosti, — pa brez zamere!
Preapust je zdaj, in zdaj bi se morali vsi za norce zapisati, ne pa za Slovence ali Nemce. Toda norenje stane denar, in odkar je denar vedno bolj redek postal med ljudm', začeli so tudi Ljubljančani bolj trezni postajati, vse je resno in mirno, in komaj boš razločil predpust od postnega časa. Krčinarji napravljajo plese in vabijo ljudi s pismi in listki, če pa prideš na tak „bal", se boš kesal, ako nisi dobre zimske obleke seboj vzel, ker se gotovo pre-hladiš, taka je praznota in mrzlota po dvo ram; godci bi še godli, ko bi j m kdo za polič vina dal, ker pa tega ni, drže se jako čmeri-kavo; še bolj pa kičmar, ki še klobas ne more oddati, ko mu je vendar včasih pečenka pre-kmalo pošla I
Tako se spreminjajo časi žalibože vedno na Blabeje! Tudi stari korenjaki izumirajo, da enacih ni za njimi. Tako nas je te dni zapustil zopet eden stare garde, dr. Pestotnik , ki je stal vedno kakor skala na naši strani. Nem-
škutarski deželni odbor bo zdaj že skrbel, da posadi kakega „frfasungsdrajerja" na njegovo mesto. Dober mož. je bil Pestotnik in marsikoga je brezplačno ozdravil; bodi mu žemljica lahka! Težavna je borba za našo idejo, za našo svobodo in emaocipacijo, tolika te-žavneja, ker imamo premalo tako značajnih mož, kakor je bil dr. Pestotnik.
Prihodnje meBce nas bo zopet politika razburila. Drugi mescc imamo menda volitve v kupčijsko zbornico, snšca ali pa aprila zopet volitve v mestni odbor. Kar se prvih tiče, smo preverjeni zmage v obrtniškem oddelku; ne vemo pa, kako bodo naredili naši „trgovci". Le premnogo jih je med njimi, ki so zapisali „umgangssprache deutsch", čeravno z našim kmetom radi tudi slovenski „občujejo", kedar kaže kaj dobička; ker kmetu največ prodajo, je tudi njih občevalni jezik večinom slovenski, le kedar so se slovenskih grošev enkrat toliko nalezli, da jim nese, hoditi na plese v kazino ali pa v nemško gledišče , potem postane v teh krajih njih občevalni jezik „lai-bacherdeutsch" ali bolje „kuheltajč". PuBtimo jim to veselje! Za volitve se pa le pripravimo in povejmo takim nemškujočim trgovcem , da ui lepo, ako volijo zoper narod in deželo, od ktere žive. — Zastran mestnih volitev se nadejamo , da bo letos vendar enkrat zmagali, ter vzeli z naskokom staro nemškutarsko trdnjavo, ljubljanski „rotovžBog pomozi!
Iz pod Ciorjaucev 22. januarija. Dolgo je bilo treba opominjati in bezati, preden se je zastarani šentmihel - stopiški župan gosp. Saitz zdramil in dal razglasiti volitev novega občinskega odbora. Volitev napovedana je bila ua 20. prosinca v Kandiji pri Novemmestu; volilcev se je bilo letos nenadno veliko sošlo, pa tudi ni čuda, saj je ta občina ena največih po deželi ter obsega 4 župnije: St. Mihel, Stopiče, Vavtava-j in Podgrad, skupaj blizo 8000 ljudi. O poli desetih dojde g. okr. glavar s svojim tajnikom, bere paragrafe
0	volitvi in na to se vrše volitve 14 davkar-skih občin, za vsako eu odbornik in en namestnik, kar je trajalo čez poldan. Okoli dveh prične voliti 3 razred, zapisnik volilcev je seveda zelo obširen in tajnik okr. glavarstva je bral vse zaporedoma, kdor je bil navzoč je volil 6 odbornikov in 1 namestnika. Ta zapisnik je zelo star in pomankljiv, ker vpisani so taki, ki plačujejo le 2 gld davka brez priklad, pa tudi taki , ki plačujejo do 30 gld., vpisani so taki, kterim je bilo posestvo prodano, b takimi, kteri so že svojim sinovom izročili, nekteri pa so vpisani tudi po dvakrat.
Na to voli drugi razred 6 odbornikov in
1	namestnika in za tem 1. razred ravno toliko, tedaj bo 32 odbornikov iu 17 namestnikov, Res je večina narodna, toda preveč je vendar nasprotnikov v odboru, najžalostneje pa je, da bo izmed toliko odbornikov težko izbrati župana, kteri bi bil veren, naroden, značajm m spreten za ta važni posel. Kandidatje so menda trije, toda nobeden teh nima večine za-se iu tudi ne vseh zahtevanih lastnosti, večino bi dobil en pošten narodnjak, toda je še premlad iu bi ue hotel sprejeti. Iz Ljubljane se nam je priporočal nekdo, ki je bil odbornik poprej in je tudi zdaj, ki pa ni nič bolj naroden kot ujegov nasprotnik.
Kakor vse kaže, bo velika borba o volitvi novega župana, ker nobeden izmed kandidatov še ni očitno svoje želje izrekel, se bo to brž ko ne še le pri volitvi pokazalo, ako bo vsaki kandidat volil sebe, kakor se je to godilo pri zadnji volitvi. Sploh se je pri volitvi pokazalo, da ta velika občina je le po sili in zvijači sku-
paj skrpana bilaj, ker volilci drug druzega na poznajo in vsaki kraj je hotel le svoje moža in nobenega druzega voliti. In dasiravno je ? 3. razredu morda volilo 50 mož, je vendar odbornik z največ glasovi imel jih le 16; to kaže dosti očitno, da bi bilo uajboljše, da bi se večini volilcev spolnila želja in se ta občina vsaj v tri razdelila. Ker je volitev le predolgo trajala in ob 6 zvečer še 2. razred ni končal in so volilci po 2. uri daleč v velikem snegu iu hudem mrazu imeli do doma, jih je veliko odšlo, predno je volil 1. razred in predno je bila volitev končana. Radovedni smo tedaj, kdo bo šentmihel-stopiški-podgrajski-vavtovški župan, ali bo izmed „inteligence" ali izmed „kmetov" kteri? Morda Vam tudi volitev župana popišem. *)
'Mi Dunaja, 25. januarija. V državnem zboruje danes grof Taaffe odgovoril na II o h e n-\v a rtov o interpelacijo o gospodarskih in kmetijskih zadevah. Rekel je, da je vlada temeljito preiskovala vzroke slabega stanja gospodarstva in kmetijstva, ter našla, da glavni vzroki te žalostne prikazni so: odprava postave, ki je vravnala dediščino zemljiš; odprava postave o razkosovanji zemljiš in oderuške postave; krah 1. 1873 in razne nesreče, povodnji, slabe letine itd., ki so prizadejale kmetijstvu veliko škode. Vlada ima trdno voljo imetijstvu na pomoč priti in je v tem oziru osnovala že več postavnih predlogov. Gosposka zbornica ima v razpravi načrt o združevanji zemljišč; postava o polajšanji davka za pomožna društva je že sklenjena, ravno tako postava o kužnih živinskih boleznih. Zbornica poslancev ravno zdaj obravnava oderuško postavo. Skoraj se ji bode v razpravo izročila postava o znižanji pristojbin pri prepisih, kakor tudi postava, vsled ktere se bodo majhne zapuščine hitro in brezplačno reševale. Viada bo deloma sama, deloma pa tudi po deželnih zborih skušala zboljšati stanje zemljiš z vsta-novo strokovnjaških šol. Tudi pretresa, kako bi se dali dolgovi zadolženih kmetij, od kterih je treba plačevati velike obresti, po postavni poti premeniti v ceneje obresti; v ta namen pa prosi podpore državnega zbora, deželnih zborov, kakor tudi kmetijskega prebivalstva, ktero bode Bkušala vlada obvarovati tudi pred nevarnostmi, ki mu jih napravljajo načela, ktera so se začela zadnji čas razširjevati med kmečkim ljudstvom. Ta odgovor bil je s pohvalo sprejet.
Minister Dunajevski je potem odgovoril na vprašanje, ki ga je bil Greuter vladi v svojem zadnjem govoru stavil, da so Be plačale pristojbine in prepisi od tistih grajščin, ki so jih bili po kabrudu nakupili. —
Zatem se je nadaljevala splošna obravnava o oderuški postavi. Prvi je govoril Poljak Madejski za to postavo, drugi pa Rusin Ko-valski. Tretji se je oglasil baron D ep re ti s. Pravijo, da je prav zato prišel iz Trsta k obravnavam, da bi bil odgovoril na gori omenjeno vprašanje Greuterjevo. Ker pa je to storil že minister Dunajevski, Depretis ni imel pravega vzroka govoriti, ter je samo naznanil, da je hotel to povedati, kar je že pojasnil minister, potem pa se vsedel. Govoril je na to Greuter in krepko zavračal tiste govornike, ki bo njegove besede napačno obračali. Zlasti je šibal liberalna poslanca Saxa in pastorja Haa-seta, kteremu je rekel, da prvi je oderuške jude izgnal in mize menjivcev prevrnil ravno naš gospod Jezus Kristus sam, čigar ljubezen je Haase v izgled priporočal. Za njim je go-
*) Prosimo!	Vredn.
•voril poročevalec Lienbacher, ki je po smrti Rydzovskega prevzel poročevalstvo, iu naposled je še Sax skušal dejansko popraviti nektere izreke Greuterjeve, pa se mu je slabo obneslo. Zbornica je potem enoglasno sklenila pričeti posebno obravnavo oderuške postave. Konec seje bil je ob ''„4. uri. Prihodnja seja v petek ob 11. uri.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. januarja.
(M arij na bratovščina) ima svoj letni občni zbor v nedeljo 30. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani na „rotovžu", povabljeni so vsi udje.
(.Novi koleki ali štemplji) so prišli z novim letom v rabo, stari veljajo le še do konca tega meseca, zameniti se pa neporabljeni morejo do 30. aprila pri prodajalcih.
(Pri deželnem predsedniku g. Winklerji) je bil včeraj obed, h kteremu so bili povabljeni gosp. knezoškof, mnogo kanonikov in drugih gospodov.
(Semenj sv. Pavla) je bil le glede živine nekoliko živahen, tuji kupci so pokupili posebno prešičev in konj. Za drugo blago je bd pa slab, vzlasti za staro kramo. Se povsod pozmi, da kmet denarja nima.
(Nesreča.) V ljubljanskem mestnem gozdu se je na starejšega sina gosp. Tonniesa zvrnil hrast in ga zelo hudo poškodoval.
(Zidanje klavnice) je ljubljanski mestui odbor v svoji seji v soboto odJal družbi domačih rokodelcev proti temu, da ,,stavbeno društvo" prevzame vodstvo in splošno odgo vornost za delo 10°/„ pod proračuoaoo ceno. Če bi pa „stavbeno društvo" ne maralo tega prevzeti, dobi vse gosp. Tonnies, ki je bil ponudbo podal za 15% pod ceno. Tako je toraj ta reč dognana in menda v zadovoljnost domačih rokodelcev.
(Nove okrajno-zdravniske in živino-zdrav-7tiške službe za Kranjsko.) Nj. Veličanstvo pre-svitli cesar je z najvišim sklepem 2.decembta 1880. leta privolil, da se še dva c. kr. okrajna zdravnika in trije c. kr. okr. živinozdravniki za Kranjsko ustanovijo, ter da vlada za to potrebno dotacijo postavi v državi proračun za leto 1881. — Dosedaj so okrajni zdravniki oziroma zdravstveni ustanovljeni pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, razen Logatca in Kamnika, — okrajni živinozdravniki so ustanovljeni v Postoini, Kočevji in Novomestu; vlada pa jih namerava nastaviti menda še v Ornomlji, v Krškem in v Kranji. — Tako do bimo okrajne zdravnike zopet nazaj , kakor smo jih nekdaj imeli, dobimo pa tudi novih okrajnih živinozdravnikov.	„Nov."
Razne reči.
-—Kardinal nadškof Kučkerbil je v nedeljo pred kosilom o '/<¡2. uri od mrtuda zadet in ob štiri b, ko je zopet prišel k zavednosti, previden s sv. zakramenti. Včeraj mu je bilo nekoliko bolje, danes ponoči pa je zopet prišel ob zavest in ni upanja, da bi zopet ozdravil. Vsak trenutek pričakujejo njegove smrti.
—	Umrl je 20. jauuarja č. g. Frančišk Feichtinger, župnik pri sv. Pavlu pri Privoldu v Savinjski dolini.
—	Umrl je pretečeno nedeljo 23. jan. v Celji, previden s sv. zakramenti g. Matevž Kožel, notarjatni koncipijent. Ranjki rodom Kranjec je bil vrl narodnjak ic prebrisan ju rist. Naj v miru počiva!
—	Zmrznil je v pondeljek 24. jan. v neki parni zunaj celjskega mesta človek,
ki se je najbrž zvečer poprej žganja prena-pil ter ponoči v hudem mrazu zmrznil.
—	U m r 1 je v Gorici 22. t. m. nanag-loma za mrtudom cesarski namestn ški svetovalec v pokoji, Janez Krom ar. brat dvornega svetovalca, rojen v Dolenjivasi pri R bnici. Star je bil 76 let.
—	Nesreča, čez Blejsko jezero, ki je zdaj zamrznilo, so šli 22. t. m. po ledu tn> dečki v šolo. Ko so na sredi, se led, ki je b i še pretenak, vdere pod ujimi, dva se še rešita, tretji pa vtone pod ledom.
—	O sv. Metodu. Tako zvana „panon ska legenda'1, o kteri so mnogi trdili, da je podvržena, se sedaj potrjuje, da je izvirna pa istinita. Pokazal je to Euwald v „Neues Ar-chiv itd" in vnovič J. Mari nov iz rokopisa, ki se hrani v britiškem muzeju, ,.Revue" 1880 pa tudi posebej v knjižici, natisnjeni v Parizu Po pismih papeževskih, doslej ne/.nauh, se vidi, kako silovito so počenjali nemški škofje s slovanskim Metodom, in kako živo in iskreno so se zanj potegovali papeži rimski. Že priporočeni „Sbornik Velehradsky' ima sir. 287 — 291 tri liste papeža Janeza VIII. o tej zadevi v latinski in češki besed'.
V založbi moji so ravnokar na svitlo prišle nove bukve:
Vijolice,
ki so jih nabrali vi>kočastiti gospod Janez Volčič bratom in sestram vednega češčenj» svetega «ložcfa, z dovoljenji m prečastitega ljubljanskega knezoškofijstva. Te prav čedno natisnjene bukve obsegajo na 572 straneh ol premišljevanj, sedem nedelj, eno devetdnevnico, eno tridnevnico tn eu teden — v čast in slavo svetemu Jožefu, potem navadne krščanske po-božnosti : jutranje, večerne molitve. 3 svete maše, spovedue, obhajilne molitve, molitev za odpustke, litanije v čast svetemu J^ž-fu, lav-retanske litanije vseh svetnikov , nekti-re mo Htve v čast sve'emu Jožefu, sveti križev pot mašne pesmi, pesem v čast svetemu Jož»fu in Marijne pesmi.	(l)
Po pravici se imenujejo te bukve „Vijolice"; kakor so namreč vijol ce ponižne, pa tolikanj ljubljene, lepo dišeče spomladanska cvetlice, tako naj bi bili ponižni, bogoljubn vsi, ki jih bodo prebirali in se mogočni mu varhu sv. Joži fu prporočevali, du on, ki je tako blizo pri Jezusu in Mar ji, nam je. vem pomočnik, posebno še zadnjo uro našega življenja.
Veljajo pa te bukve nevezane 70 soldov, usnjate 1 gld. 30 sold., pozlačene 1 gi. 70 sold.
¡Tlaliin (■erltrr,
bukvovez.
Urban AubH
v St. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem se priporoča čč. gg. župnikom in cerkv. pred stojnikom za izdelovanje raznih «tiB-iiskils sir iz vlitega in kovanega železa ali pa v mesingu od 100 do 1000 gld. po najnovejš znajdbi.	(l)
Dolenjsko vino,
pravo, nepokvarjeno, najboljše sorte, priporoča se cerkvenim predstojnikom in tudi gostilničarjem, ki hočejo imeti naravno, zdravo pijačo. Pogleda in pokusi Be lahko pri gospodu NeuAvirthu v Martinčičevi hiši na dunajski cesti v Ljubljani, kjer se tudi vse drugo natančneje izve. Vedro po 11 gl.	(3)
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj je tri lota, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angležko deželo soznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim, ter odprl početkom le
majhno dolavnieo in pisarno. Pošiljal sem moj izdelek v malih zabojih na, ogled in poskušnjo po Angležkem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprojot, in že v prvem letu se je naročilo pri meni 200.000 flašic. Mnogi so se naročili še lo potem, ko so dobroto mojega izdelka žo sami poskusili. Drug ga jo priporočal drugemu, in tako jo moja obrtnija dobro napredovala.
Iz začetka, prej da sem ljudi s svojim izdolkoin soznanil, imel som več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sein so pa na to, da se mi bo to poznojo splačalo, kadar bodo ljudje moj izdelek žo poznali in ceniti vedeli. V tem se nisem motil. Dobil som toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu se jo naročilo pri meni žo (500.000 flaš. Zahvalnih pisem sem dobival toliko, na stotino iu tisuče, da jih žo nisem vedel kani do\ati. Enoglasna bila jo hvala mojega „shiiker-ekstrakta". Tako se namreč iinonujo moj izdelek, in je izvrstno zdravilo za bolezni na jotrah in v želodcu. Najproj se jo razširilo to zdravilo po Angležkem. Po dolgih študijah in preiskavah sem so namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandanašnji iz želodca in iz jetor. Iznašel sem zoper to bolezni zdravilo „schiiker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da jo mnogim pomagalo, sklenil som, prinesti ga tudi v Evropo Pa nisem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil sein tam veliko kupčijo in imel sem več leo zadosti za življenje. Moja kup-eija so je v tretjem letu šo bolj razširila; sumo na Angležkem sem prodal 900.000 flaš, v treh lotili skupaj tednj 1,700.000 flaš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slalia stvar bi so no bila tako prodajala Na Angležkem so brž spoznali. kako dobro zdravilo je „sliiiker-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrih, in da je res mnogim pomagal . so vidi že iz tega, ker so ga je tuli ko pokii|>ilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da sem svojo kupčijo žo razširil na druge dežele.
Želodec so kmalo pokvari, ta bolezen prido kakor tat v uoči, zdravilo za to pa je „shiiker-ekstrakt."
Co je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križu ; človek jo zaspan in slabo voljo, usta imajo čuden duh, na zobeh je polno slin neprijetnega vzdnha. Človeku so ne ljubi jesti, in na želodcu loži nekaj, kakor kamen. Oči sovdrto; roke in nogo so mrzle in mokro, kar prido od mrzlega pota. Bolnik je vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič ni bolje; čez nekaj časa postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno, kedar človek vstane; čovapostanejo trde, koža pa suha in gorka. Kri je težka in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostikrat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidijo, kakor skoz meglo, človek postano klavern in slab. Kinalo se prikaže tudi kašelj, početkom suh, poznojo pa z zelenkastim izmotkom. To prikazni ne pridejo vso naenkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati.
Lastil A. J. White vFraBMrotona M.
ZnioKC liim.jo: na Duiuiji: stara c. k. vojna lekarna, J. na Štefanovem trgu; Fr. Pleban, lekar; V. Tvrdy, lekar „pri zlatem jelenu", Kohlmarkt I.; C. Egger, lokar ,,pri rudeSem raku", I., hoher Markt; B. Bibus, lekar ,.pri labiidn", I.. Schottenring; Ph. Neusteiii, lekar „pri sv. Leopoldu", I. Plankengasse 7.; J. Weis, lekar „pri zamorcu", I. Tuchlauben 27; dr. Ehrmann, lekar „pri sv. Brigiti", 11. Brigittaplatz; M. Subel, lekar ,,pri medvedu" II. Taborstrasse; dr. Aloks. Bosenberg. III. Badet/,kyplatz; lekarna um Heimweg, III. Ant. Mayer-ja; dr. J. Lamatsch, lekar „pri sv. Trojici", IV. Wiedener Hauptstrasse 16.; AI. Zavaros, lokar „pri križu" Vil. Mariahilforstrasse 72; Jul. Hcr-babny, lekar „pri usmiljenju". Vil Kaiserstrasse 90; Ludvik Lip, lokar „pri zlatom slonu" VII. Stiftgasse; C. Firbas, lekar „pri sv. Ani" IX. Währingorstrasse.
l*o raznih deželah: v Zagrebu: Al. L. Pink, lekar, in S Mitlbaeh. lekar „pri Salvatoru"; v Osler-lici: A. Prikril; o Badenu: 0. Selnvarz; v Belcu: (Galicija) Jos. Gross, lekar; v Brnu: F Eder; v Bo-zenu: IL Sprotter; v Brilxu: Fevd. Fleek, drogist; v Brodu: (Galicija) E Kiska; v Pesti: Jos. pl. Töriik, lekar, Königsgasso 12; v D. Földvarii: Jos. PI. Pap: v Gmundenu: A Raymann; v Iglarí: V. Inderka; o Inomostu: Fr. Winkler; v Kančugi: (Galicija) Ii. Hoger; v Karl oven: Z. Findeis, lekar; v Celovcu: P. Birnbacher; v Krakovem: Jos. Trauezynski; vKremsu: S. E. Kleewein; v Kutnihori: Pr. Slavnik; v Ljubljani : •tul. pl Trnkocy; v Levovu: Peter Mikolaš, in K. Kri-žanovski; v TAncu: A. Hofstiitterja dodiči, in A. Huppert; v Merami,: A. Pan; v Milovlii: (Galicija,) M. Quirin!; v Miskolczu: dr. M. Herz; » Niiri: Ivornet Tombor; v Novemsadu: 0. H, Grosssinger, lokar; « Novemticinu: Jul. Nonsser; r Oeilenburgu: A. Bockert; r Pancovi: AV. H. Graff; v Phnu: E. Kaiser; v Pragi: Jos. Fürst lia Porišfi; r Prerod: Ig. Psota, lekar „pri zlatom orlu" v Pressburgu: Fr. Henrlci, lekar „pri sv. Trojici", in Rud. pl. Sólz, lekar „pri sv. Martinu; v Presnicuh: A. Griessl; r Reiehcftbcrg: Jos. pl. Ehrlich; v Saarn,: V. Kraus, drogist; n San-(jerbergu: Jos Ziegler; i) Solno gradu: dr. pl. Sedlitzky c. k. dvorni lokar; v Šcmnicu: Fr. Sztankn.v; v Stern-hergn: (Morava) A. i'orlih v Segcdinu: Kari pl. Bar-csa.v: v Opavi: A. Plahlcy; v Temešvarii: C. Al. Ja-liner, lekar llunyadlgasse; in Štefan Tarczay, lokar „pri Mariji pomagaj"; v Ogersk. Hradisu: Jos. Stand:
I v Vinkovcih: L. pl. Alemann; v Varaždinu: G. Hoch-singer; lekar; v Welsu: K. Richter; v Dunajskem Novcmmcstu: Fr. Kolčarš, lekar.	(2)
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lla(tei'la[l.
J. BlilznikoYl nasledniki v Ljubljani.