VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klageniurt
IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNiK XH.	CELOVEC, PETEK, 27. JUNtJ 1986	ŠTEV. 26 (2282)
Mit s čtovekom, i nnmvo
Borovije:
UtMOR ho uslvttti! 62 detovnih mes!
Keatškonaciohatci spe! ščuvajo proti mešanim podjetjem
-Z naselitvijo jugoslovanskega podjetja z avstrijskimi subvencijami obstoja nevarnost, da se ustvari politično oporišče, kakor smo to na primeru tovarne Obir že bolestno doživeli" - tako komentira tednik FP „Karntner Nachrichten" dejstvo, da se trudi tovarna Unior iz Žreč ustanoviti podružnico v Borovljah. S tem bi ustvarilo podjetje Unior že v sami začetni fazi 62 delovnih mest, kar bi pomenilo prav za Borovlje, kjer je podržavljena industrija uničila večino delovnih mest (zdaj hoče razpustiti tudi obrat za izdelovanje filmskih kamer), veliko olajšanje trenutnega brezupnega'stanja. Toda FP s svojim šefom Haiderjem na čelu, pa tudi Heimatdienst in abwehrkampferji so začeli spet isto gonjo kakor svojčas proti novim lastnikom tovarne celuloze na Rebrci. Da s tem zaletavanjem proti „komunističnim" podjetjem rušijo socialni položaj prebivalstva cele regije, jim je vseeno - samo, da imajo sami posesti v velikosti cele Medvedje doline, in samo da lahko uganjajo protislovensko propagando.
Da čisto kratko spomnimo na položaj v Borovljah: prejšnja Kestag je bila razpuščena, ustanovili sta se dve novi podjetji: Austria Draht in VAWD. Toda v splošnem trendu uničevanja oziroma krčenja podržavljene industrije so odgovorni socialni partnerji ukinili tudi Austria Draht, delavci so ostali brez delovnega mesta. Majhen del delavcev so poslali na preobrazbo in jim
obljubljali, da bodo našli zaposlitev v preostalem, manjšem delu boroveljske tovarne. Toda tudi tega zdaj hočejo zapreti, in tudi ti delavci ostajajo brez delovnega mesta. Sicer so se najavili pri podjetju Haaf, toda do danes še ni odločeno, ali bodo dobili vsi zaposlitev ali ne. Torej naj ostanejo delavci brezposelni v tej regiji?
Danes imajo novo upanje,
tože Smo!e novi pfedsednik SIDE
SZDL Slovenije je pred nedavnim dobila novo vodstvo. Ker se je posameznim članom dosedanjega vodstva iztekel mandat, so izvolili novo predsedstvo Republiške konference SZDL.
Novi predsednik slovenske SZDL je postal Jože Smole (na naši sliki), ki je zamenjal dosedanjega predsednika Franca Šetinca, kateri je bil na kongresu , ki je te dni zasedal v Beogradu, izvoljen za člana predsedstva CK ZKJ. Nova podpredsednika SZDL Slovenije sta postala: za področje kulture Ciril Zlobec in za področje družbenoekonomskih odnosov Jože Šlander, med novimi člani predsed-
stva pa je tudi Mitja Ribičič.
Jožetu
Smoletu in njegovim sodelavcem čestitamo ob izvolitvi ter jim želimo uspešno delo v novih funkcijah. Prepričani smo, da bovnjihovem delokrogu našla ustrezno mesto in potrebno razumevanje tudi problematika Slovencev v zamejstvu.
nove izglede, saj se tovarna Unior ,iz Žreč poteguje za naselitev v Borovljah, in kaže, da bo začela obratovati najkasneje do konca , tega leta: to bo 62 delovnih mest, od teh 42 v neposredni proizvodnji. Da Unior nima le kratkoročnega načrta, temveč da hoče v Borovljah res ostati, dokazuje več faktorjev:
Unior, podjetje, ki ima štiri tovarne in zaposluje vsega 2500 ljudi, bo investiral v Borovljah že kar v prvem koraku okroglih 80 milijonov šilingov, in računa, da bo imel v Borovljah začetka 80 milijonov prometa letno. Nikakor pa se noče s tem zadovoljiti, temveč hoče boroveljsko podjetje izgraditi že v par letih na nad 100 delovnih mest. Kaj bo Unior v Borovljah proizvajal? Produkcijski načrt boroveljske tovarne sloni na dopolnilni proizvodnji orodja, konkretno na izvijačih. Za to produkcijo pa bo Unior odjema) celotne surovine od podržavljene avstrijske VOEST, se pravi, da bo tudi s tem krepil avstrijsko gospodarstvo. Vrhu tega ne smemo prezreti, da bo rešitev za nad 60 delovnih mest tudi za boroveljsko občino samo velikega pomena, saj bo preko posameznih davčnih dajatev krepilo to novo podjetje tudi finančne zmogljivosti občine.
To so očitno spoznali tudi zastopniki deželnega delovnega urada, boroveljske občine in Družbe za pospeševanje koroškega gospodarstva, ki so po ogledu žreške tovarne izjavili, da so dobili zelo dober vtis od Uniorja. Zdaj moremo le upati, da bodo pristojne avstrijske oblasti omogočile čimprejšen začetek obratovanja Uniorja v Borovljah - v prid danes brezposelnim, v prid pa tudi gospodarskemu sodelovanju in menjavi med sosednjima državama.
Pod geslom „Mir s človekom, z naravo'je v petek prejšnji teden potekala v Mladinskem domu SŠD v Celovcu prireditev, ki sojo gojenci letos spet pripravili pred zaključkom šolskega leta. V pestrem sporedu (o katerem obširneje poročamo na 3. strani - op. urcd.) so pokazali in povedali, kako prizadeto se mladina vključuje v razmišljanje o perečih vprašanjih današnjega sveta, kot so predvsem mir in vojna, človekovo okolje ter odnosi med ljudmi.
Gre tudi :n verodostojnost
pri premagovanju nacistične pretekiosti
Mednarodni ng/ed /tvsfri/e, ki je med nedavnim voii/nim Aojem /mdo trpe/, ho po vsej t'e/jetnost/ tudi se naprej izpostav/jen resnim preizkušnjam. Razni odmevi v sveta in diskusije znotraj Tvstrije kažejo, da tako enostavno ne ho uspe/o popraviti škode, ki je nasta/a predvsem zaradi tega, ker so do/očeni krogi mis/i/i, da svojo vo/i/no agitacijo /ahko nekaznovano gradijo na nepremagani nacistični prefek/osti. Pa so se zaračuna/i, kajti doma in v svetu so izzva/i odpor, ki ho še do/go odmeva/.
Resno opozori/o v tej smeri je nedavna tiskovna konferenca dunajske židovske skupnosti. Eden njenih govornikov je namreč opozori/, da je pri % A vsfrijcev opaziti antisemitske, torej protižidovske predsodke, pri 7J % Tvstrtjcev pa gre ce/o za hude antisemite. Drugi predstavnik Židov pa je iz tega zak//'uči/, da ne zadostuje, če IVa/d/ieim zdaj roma v Mauthausen in se tam pok/oni - „to ni dovo/j, tukaj je že potrebna g/oh/ja notranja pok/onitev".
5 tem je predstavnik Židov nedvomno zade/ v črno; Obračunava-
nje z nacistično pretek/ostjo ne sme hiti /e površno, seči mora v g/cbino. Začeti pa se mora s tem, da se A vstrija ne ho še da/je spreneveda/a kot žrtev nacizma, temveč mora pog/edati resnici v obraz, do je hi/o ve/iko A v-strijcev ze/o aktivno in na vodi/nih pc/oža/7/t ude/eženih pri nacističnih z/očinih.
-Seveda ho premagovanje pretek/osti ze/o do/g proces, z/asti če se bodo tega /oteva/i tako, kot je na primer pokaza/ torkov „k/ub 2", kjer so na zgodovinska dejstva opozarja/i /e tuji gost/e, medtem ko so se domačini de/a/i nža//ene, ker jim drugi drži/o og/eda/o pred /ice. /n hipoteka pretek/osti gotovo ne ho posta/a manjša, dok/er ho „izpc/njevnnje do/žnosti v //if/erjevi vojski ve//a/o prav tako za patriotično avstrijsko dejanje kot pa h/atenje protifašističnih borcev in žrtev fašističnega nasi/ja.
Cukaj ho res treba g/oh/je notranje pok/onitve pred zgodovino in njeno resnico, kajti sicer T vstrija s svojim premagovanjem nacistične pretek/osti za mednarodno javnost ne ho verodostojna.
PREBERiTE
na
strani
2	Pedagogi brez pedagoških argumentov
3	Globasnica: Zaključni koncert Glasbene šole
4	25-letnica
SPD „Herman Velik" vSelah-Kotu
5	Srečanje pevskih zborov v Mostah
6	Nikaragva hoče živeti v miru
8 Prvenstva v biljardu in namiznem tenisu
Danes v Pavličevi ulici:
PRAZNEK
E)VO.EKZEČNOSTE
(več med vabili na 4. strani)
Kdo danes jočuje, jutri ne ho idruievu!!
Že od nekdaj je hita naloga osnovne šole, da zaščiti otroka pred hudimi vplivi družbene resničnosti. Prej ga je ščitila pred otroškim delom, mu dajala osnovno znanje in omogočala stike med pripadniki raznih družbenih slojev. Tudi danes naj hi imela šola podobne naloge. Kdor je danes za ločevanje šolarjev podira to zaščitno zamisel, ki hi jo morala uresničevati šola. To je bila ena izmed osnovnih pedagoških misli profesorja za izobraževalne vede, dr. Peter Cstettnerja, ki se je prejšnji četrtek v javni diskusiji na celovški univerzi spoprijel s šolskimi modeli KUt)ja.
Delovna skupnost za narodnostno vprašanje na celovški univerzi je namreč povabila na javno diskusijo enega izmed pedagogov KHD-ja, da bilo v javnosti zavzel stališče do njihovega modela. Koroška domovinska zveza pa je poslala svojega najvišjega pedagoga, pač politika in upravnega jurista dr. Josefa Feldnerja.
Dr. Gstettner. je uvodoma dejal, da je temeljito premišljeval o smislu takšne razprave, z zastopnikom KHD-ja, ki je že leta t975 odločno zahteval ločevanje narodnosti v šolah! Kljub temu se je odločil, da hi v spoprijemu teh dveh modelovjmodelacelovškeuniverzein KHD-ja) med drugim pokazat tudi na številna ozadja, ki se skrivajo za lepimi besedami predstavnikov teh organizacij.
Na začetku je Peter Gstettner še enkrat poudaril, da sodobna pedagogika pozdravlja učenje enega naroda od drugega.pravtako pa hi morati imeti vsi.ki se zanimajo za šolo pristop do vseh važnih informacij o šolstvu. Se holjjc izpostavil.da ..pravica staršev" ne hi stnela ovirati šolskih reform in obratno. V zvezi z ..modelom" KHD-ja in tudi v zvezi s šolskim modelom koroške pedagoške komisije pa je dejal, da uvajajo ločevanja, skupnost ome-
jujejo na ravan upanja (npr. upaj«, da bo zmanjšanje števila učencev v razredu avtomatično izboljšalo kvaliteto pouka; vendar upanje samo ne privede do nobenih pozitivnih sprememb!). Zato je Gstettner v svojem izčrpnem stališču še enkrat poudaril, da mora šola tudi danes združevati v kraju, kjer deluje, vse tam prebivajoče sloje, neglede na socialni položaj in neglede na narodnostno pripadnost. Zato je danes tudi toliko razprav o celoviti šoli (Gesamtsehule). Opozoril je namreč na to, da kdor danes ločuje, ta jutri ne bo združeval (še manj pa je mogoče odpraviti slabih posledic ločevaja le s skupnim
K je s« bili pedagoški argumenti Feldner ja .' S prezirom si na univerzi ni znal pridobiti ugleda.
petjem in telovadbo). Ali drugače: kdor zagovarja ločevanje po narodnosti in pravi da pravice manjšine nimajo kaj opraviti z večino, temu tudi ni treba vzeti na znanje manjšine, še manj pa se brigati za njo. Zato je svaril, da bi se ..večina izmuznila iz dolžnosti, ki jih je prevzela za manjšino. Kajti edina humana zapoved večine je. da močnejši skrbi za šibkejšega.
Dr. Josef Feldner pa je mislil, da bo navzoče prepričal s svojimi formalnimi zagotovitvami, da sta on in njegova organizacija menda za popolno enakopravnost vseh državljanov, da nobenemu noče odrekati pravic, da celo pozdravlja učenje slovenskega jezika... Je mislil, daje dan nedolžnih otrok? Ali pa je bil že tako navajen govoriti pred publiko, ki mu ne ugovarja, da seje drznil povedati, da celo državna pogodba predvideva ločevanje orok. Kot da člen 7 ni bil ravno uzakonjen, da bi popravil škodo, ki jo je utrpela manjšina in jo zaščitil?
Vsekakor se Feldner niti z besedico ni dotaknil pedagoških premišljevanj prof. Petra Gstettnerja. Tembolj se je zato pritoževal nad Gstettnerjem. ki se je upal ugotoviti, da najde vrsto .podobnosti med besedami koroških nemških naeionaleev v šolskem vprašanju in nacistično vzgojno ideologijo, pravtako pa tudi z načeli, kijih prakticirajo v Južni Afriki.
Vsekakor je Feldnerju bila burna debata, kije trajala nad 4 ure. vse predolga, še bolj pa so ga spravljali iz tira številni ugovori pripadnikov obeh narodnosti. Predvsem pa je dolžina razprave opozorila na potrebo bo temeljitejši javni razpravi o tem usodnem vprašanju za manjšino. Šolske oblasti in stranke je ne smejo zadušiti v komisijah za zaprtimi vratmi. Stari duh koroške manjšinske politike potrebuje svež zrak javnih razprav in šolskih poizkusov.
Gradiščanski Hrvati in sosvet:
Bojijo se, <la jih bo razdvajal namesto (la bi jih združeval
Malo pred svojim odstopom je prejšnji kancier Sinowatz porini) vprašanje sosveta za gradiščanske Hrvate za korak naprej - po dotgih pripravah je končo sporoči!, kako si zamištja sestavo tega foruma.
Toda verjetno bi bito botje, če bi bi! še ma!o počaka!, kajti Hrvatom s tem ni napravi! nobene us)uge, temveč jih je !e še bo!j zbega!, tako da se zdaj upravičeno bojijo, da jih bo sosvet razdvajat, namesto da bi jih združeva!.
V načrtovanem sosvetu naj bi bite zastopane nastednje skupine: SPO s 6 zastopniki, OVP s 4 zastopniki, cerkev bi imela 2 zastopnika, Hrvatsko kulturno društvo in tako imenovani prezi-dij sociahstično usmerjenih komunatnih politikov (bolj znan kot Robakova skupina asimilan-tov) bi imela vsak po 5 zastopnikov, po enega zastopnika pa še obe društvi gradiščanskih Hrvatov na Dunaju HAK in HGKD. S takšno, razdelitvijo števila zastopnikov in s tem tudi vpliva v sosvetu nobena skupina ni povsem zadovoljna, zlasti pa takim načrtom nasprotujeta razumljivo tisti dve skupini, ki se čutita pov-
Pri svojem kongresu pa je ljudska stranka začela propagirati tudi svoje nove politične smernice", katere glavno jedro so „izpo-vedi o gospodarski politiki". Kaj vsebujejo? V bistvu so zahteve take, kakršne poznamo že od drugih konservativnih politikov po Evropi, recimo Thatcherjeve in Chiraca. „Več privatnega, manj kolektivnega", je naprimer ena izmed parol, ki se vleče skozi „smernice" OVP. Konkretno navaja OVP avstrijsko letalsko podjejte AUA, velike banke in več delov podržavljene industrije. Ta danes še državna podjetja naj bi prešla v privatne roke, prav tako kakor bi hotela OVP tudi na področju zaščite narave ..mobilizirati sile tržnega gospodarstva".
Kaj pa bo z delavci in nastav-
NAČRT!
sem prezrti in odrinjeni od bodočega odločanja o vprašanjih gradiščanskih Hrvatov - to je po eni strani društvo za pravice gradiščanskih Hrvatov in po drugi strani delovna skupina OVP-jevsko usmerjenih hrvaških komunalnih politikov, torej ravno tisti dve grupaciji, ki se sicer ne moreta ponašati s številčno močjo, vendar sta se že večkrat s praktičnimi akcijami odločno postavili za uveljavljanje dvojezičnosti v javnem življenju.
Nesoglasja, medsebojna sumničenja in ljubosumnost med skupinami, ki naj bi bile zastopane v sosvetu, je treba iskati med dru-
Zvezni kongres OVP:
ljenci? Tudi na to ve Mock odgovor: ..Morajo postati bolj mobilni, kajti nihanje na novo delovno mesto je boljše kot staro delovno mesto, katerega ni več mogoče rešiti".
Kaj bi uresničitev teh „smer-nic" ljudske stranke pomenila za južno Koroško? Kako negativno vpliva razpustitev raznih obratov podržavljene industrije, je mogoče zaznati tudi v tem predelu Avstrije. V Borovljah so ukinili del Kestaga, mnogo delavcev iz cele regije nima delovnega mesta. Vsaj v svoji domači občini ne, tako da so prisiljeni postati ..mobilni". Teh ..mobilnih" delovnih sil pa je bilo na Koroškem že leta 1977 celih 32,8 odstotkov vseh zaposlenih. In od teh se jih je že tedaj vozila polo-
gim tudi v dejstvu, da je od zastopanosti in s tem vplivnosti ene in druge skupine pač odvisno tudi to, kakšen delež bi eni in drugi pripadel od denarja, ki ga obljublja vlada za potrebe narodne skupnosti, ki bi ubogljivo sledila njenemu pozivu in bi se vključila v sosvet. Doslej so temu klicu sledili le gradiščanski Madžari, ki so sicer s tem prvič v svoji zgodovini dosegli uradno priznanje kot narodna manjšina, vendar so njihove dosedanje izkušnje s sosvetom očitno tako porazne, da druge manjšine izrecno svarijo pred takim korakom. Trenutno so pred odločitvijo gradiščanski Hrvati - toda še preden je dete rojeno, že kaže znake stare avstrijske narodnostne politike po preizkušenem geslu „divide et impera - deli in vladaj". Za koroške Slovence torej vse prej kot vzpodbudna znamenja, da bi za vsako ceno silili v sosvet.
vica dnevno na delovno mesto v kraje, ki so oddaljeni več kot 20 kilometrov od stanovanja. Torej so dnevno prevozili nad 40 kilometrov. Število nihačev pa je v zadnjem času samo še naraslo, saj je število industrijskih delovnih mest na južnem Koroškem v celoti še nazadovalo. In tudi od uresničitve zahteve VP po privatizaciji podržavljenih podjetij ni pričakovati naraščanja števila delovnih mest. Dosti prej le naraščanje vpliva, ki ga dobiva mednarodni in tu predvsem zahodo-nemški velekapital. Da pa tem kapitalistom ne gre niti za socialno dobrobit delavcev, niti za dviganje splošnega življenjskega standarda, temveč le za poceni delovne sile in s tem za maksimalni dobiček, pa dobro poznamo iz neštetih primerov. Pa tudi Avstrija kot taka od teh komaj kaj pridobi, saj celo uradne statistike potrjujejo, da zahodno-nemški velekapital pretežni del svojih dobičkov transferira v inozemstvo, ter da ne nudi varnih delovnih mest.
Nazaduje nemščina?
Zanimive ngotovirve m ikr/n nn/'-r/emo v ^o6omi <r/Hna).ski ,,Die Bre.s'-se". Bi.sec g/u.sc na prvi .strani raz-wi.;//'n)f o Nazadovanja pomena nemškega yezika /a/ .sveta. P e/anka beremo, da .se ..nemščina arnika; vedno do/j redko se ači/o new.se/ne kot dragega jezika,' /n nekateri znanstveniki -iz Heideiderga, Berna nit Danaja - se v svoji/t knjign/t vedno do/j pos/aza-jejo ang/eščine".
Zato je pred kratkim rnzprnvi/oi o tem preidemo tadi nemški ..Bandes-tng" in prisei do zak//ačka, da do treda s potrpi/enjem in denarjem zda-diti več zanimanja za nemški jezik. „Die Presse" agotav//n, da do tadi Avstrtjo pri tem moraia prispevati svoj „kompiementarni deiez".
Pri vsem tem ne misitjo na propagando, temveč na potrpeži/ivo zdaja-nje zaapanja do nemškega jezika, ki do moraio odstraniti tadi marsikateri resendment (zagrenjenost) do tega jezika. Ta vidi ..Die Presse" več težav, kot prt nemški gramatiki.
Vemo, da se Nemci temei/ito iotijo svoji/t prodiemov in že/imo jim, da dodo svoje odnose do sosedov izdo//-šo/i v korist svojega in sosednjega jezika. G/ede Avstrije, ki v vsed zndnjid sioiet/id pozna ie rnzšitjevnnje ap/iva nemščine na račan sosednjid jezikov, pa tnkid pospeševn/nid akrepov - ki so načeino potredni za vse jezike — ne moremo pozdraviti drez pridržkov.
Nemški jezik se v Avstriji razširja s tem, da poriva v ozadje npr. siovenski jezik in dkrati jemije pomen tistim, ki ta jezik ačijo in ga govortjo. Zato do Avstriji prav gotovo prinaša/ ag/ed še/e tedaj, če do najmanj v enaki meri pospeševa/ in razvija/ tadi nenemške materinščine.	-v. tv.
Vesti
Dr. Peter Jakowi!sch, novi avstrijski zunanji minister bo od 1. do 3. julija 1986 na uradnem obisku v Jugoslaviji. Jankowitsch se je odzval vabilu zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Raifa Dizdareviča.
Poko! v Limi. V glavnem mestu Peruja, kjer trenutno zaseda Socialistična internacionala, je vojska ubila blizu 400 ujetih članov podtalne gverilske organizacije ..Sendero Lumino-so" (Bleščeča steza). Državni predsednik Peruja, Garcia, to akcijo zagovarja, SI pa je tudi še ni obsodila.
Svetovna konferenca ZN o sankcijah proti Južni Afriki, ki je zasedala v Parizu, je pozvala vlade vseh držav, da poleg popolne ukinitve trgovanja z Južno Afriko, prekinejo tudi vsakršne športne in kulturne stike z rasistično vlado v Pretoriji.
NASA ustavita razvoj Centaur-raket, ker varnostni problemi niso rešeni. S temi raketami so hoteli transportirati satelite v vesolje. Za razvoj teh raket so imeli predvidenih 16 milijard šilingov. Kam jih bodo zdaj vtaknili? Po izkušnjah lahko izključujemo, da bodo ta denar uporabili za socialne namene.
Protest proti reprivatizaciji so
izvedli nastavljenci državnega radia in televizije v Franciji. Na televiziji so pokazali le predpisani minimalni program: poročila in en film. Sindikati so napovedali, da bodo stavkali tudi od 25. do 29. junija, če se diskusija o reprivatizaciji TV ne bo nehala.
Resotucija pedagogov:
,,Mode! upošteva ločitvene zahteve!"
16. junija 1986 je organizi-raio Strokovno združenje pedagoških deiavcev v Ceiovcu posvet pedagogov, na katerem so razpravijati o aktualnih probiemih dvojezičnega šoistva na Koroškem. Tako so zavzeii staiišče tudi do predtoženega modela koroške „pedagoške komisije za vprašanja manjšinskega šoistva". V resotuciji, ki jo je podpisaio skoraj 40 pedagogov, pravijo siedeče:
„Ze)o zaskrbijeni smo ugotoviti, da predtoženi mode! v bistvu upošteva potitične zahteve po točitvi. Ukrepov, ki pa uresničujejo točitev, pa na noben način ni več mogoče razvetjaviti; tudi z aktivnostmi ne več, ki bi bite še tako pre-
tehtane in bi pospeševate integracijo.
Ta sktep se nam zdi pravi-ten, saj je predtoženi mode! premato konkreten in jasen, dopušča pa tudi raztične interpretacije.
Prepričani smo, da mora izhajati perspektiven modet šote kot izobrazbene ustanove na dvojezičnem ozemtju iz sptošnih intencij, da ohrani oba dežetna jezika in obe kut-turi ter da izbotjša medsebojno razumevanje med obema narodnima skupinama.
Kakor ustreza tradicijam razvoja avstrijskega šotstva zahtevamo, da se vsebinske in organizacijske spremembe ne odredijo brez prejšnjih šotskih poskusov.
ZA DVOJEZIČNO ŠOLSTVO NA KOROŠKEM
,Več privatnega, manj koiektivnega!'
Avstrijska tjudska stranka je s svojim zveznim partijskim kongresom v tnnsbrucku konec prejšnjega tedna v bistvu začeta votitni boj za državnozborske votitve, ki bodo vigredi prihodnjega teta. OVP si po uspehu ..njenega kandidata" pri predsedniških votitvah pričakuje, da bo po nastednjih votitvah prevzeta vtado. Čisto v tem smistu je tudi njen predsednik Mock napovedat pri partijskem kongresu: „V nastednjem tetu se vidimo na Batthausptatzu. Mi vtadamo botjše."
Kot neke vrste grožnja koroškim Slovencem in vsem, ki se zavzemajo za enakopravnost obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem, so se mi pred dobrima dvema mesecema zdele besede, ki jih je o bodoči smeri razprave o šolskem vprašanju na narodnostno mešanem ozemlju zapisal deželni glavar L. Wagner: „To za našo deželo tako važno zadevo moremo rešiti samo skupno: to skupnost smo na prepričljiv način pokazali že leta 1976 pri izdelavi zakona o narodnih skupinah." (Volkszeitung 12. 4. 1986) Ta izjava kaže, da uradna Koroška meni, da v življenjskih vprašanjih manjšine soglasje prizadete narodne skupnosti ni potrebno. Tudi delo takoimenovane koroške pedagoške komisije je treba videti v tem koroškem političnem ozadju.
Koroška pedagoška komis.ja )e
delovna skupina trostrankarskega sporazuma. Deželnozborskc stranke ji naložile nalogo, da izdela model z Hočen pouk pod isto šolsko streho.
čL.m te Lmusije so načelo lo	e jja
sprejeli. S tem se niso ravnali tolk po pedagoških ali strokovnih nacehh. Lpveč predvsem po načelnih pred_ Lavah korokših dežetnozhorskh strank. Zato tudi komisija ne ^stuž imena pedagoška. Člani komisije so
ladijske politike.
Šolski model, ki ga je komisija
predložila, skuša uresničiti zahtevo po ločenem pouku. Gre torej za model, ki so ga izdelali zagovorniki
sedem učencev. Kjer v eni izmed skupin ni sedem otrok, predlaga komisija asistenčnega učitelja, ki naj omogoči po jeziku strogo ločen pouk v vseh glavnih predmetih.
Na podlagi prijav k dvojezičnemu pouku v šolskem letu 1985/86 bi na prvih treh šolskih stopnjah dobili sledečo organizacijo dvojezičnega pouka:
Na štirih šolah, kjer so vsi učenci prijavljeni k dvojezičnemu pouku, hi ostalo vse pri starem. Na devetnajstih
sto razredih pouk z asistenčnim učiteljem.
Za realizacijo takega modela bi torej bilo potrebnih okoli 140 osnovnošolskih učiteljev s kvalifikacijo za dvojezičen pouk. Večina teh bi v razredu dobila mesto asistenčnega učitelja. Komisija namreč predvideva, da bi se status učiteljev znotraj razreda ravnal po deležu prijav k dvojezičnemu pouku: učitelj s kvalifikacijo za dvojezičen pouk bi dobil mesto razrednega učitelja le tam, kjer je večina otrok prijavljena k dvojezičnemu
Načrti za dvojezično šolstvo na Koroškem
Načrt „pedagoške" komisije ni sprejemijiv!
uradne asimilacijske politike in predstavniki sil odkritega nemškega nacionalizma na Koroškem.
Ločene razrede predlaga komisija v primerih, kjer je v skupini otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, in v skupini neprijavljenih najmanj po
osnovnih šolah bi nastalo trideset samostojnih razredov z dvojezičnim poukom (na treh osnovnih šolah - na Bistrici v Rožu, v Borovljah in Dobrli vasi - bi bil pouk na vseh šolskih stopnjah v ločenih razredih).
Na petdesejtih šolah bi se odvijal v
pouku, povsod drugod pa bi postal asistenčni učitelj.
Tako je komisija takorekoč predlagala, da se črta znanje slovenščine iz pogojev za razrednega učitelja v razredih z dvojezičnim poukom.
Šolski model pedagoške komisije
torej odkrito meri na razvrednotenje slovenščine. Na šolskem področju bi slovenščina po letih 1958, 1959 in 1976 doživela ponovno znižanje komunikacijske vrednosti. To bi imelo konkretne negativne posledice za otroke, učitelje in celotno narodnostno skupnost.
V večini osnovnih šol narodnostno mešanega ozemlja bi bila slovenščina dobesedno potisnjena v kot ali stranski prostor.
Ogrožen bi bil celoten sistem dvojezičnega šolstva. Socialnopsihološkemu pritisku bi bili v še večji meri kot sedaj izpostavljeni vsi: učenci, starši in učitelji. Na Koroškem bi nastala šola permanentne narodnostne konfrontacije.
To je samo nekaj dejstev, ki me vodijo do prepričanja, da šolski model takoimenovane koroške pedagoške komisije za koroške Slovence ne more hiti sprejemljiv.
Teodor Domej
Sktepna prireditev v Miadinskem domu SŠD
Uvodne besede ravnatelja Jožeta Btajsa so bite kratke, ko je prejšnji petek pozdravit števitno občinstvo -večinoma starše gojencev - ki je napotnito dvorano Mtadinskega doma SŠD v Cetovcu, kjer je potekata tetošnja sktepna prireditev te naše mtadinske vzgojne ustanove. Btajs je besedo raje prepustit mtadini, ki je za tetošnjo prireditev zbrata gesto: „Mir s čtovekom, z naravo".
Če večkrat stišimo, da današnja mtadina nima ideatov in živtjenjskih
ciljev, potem so nam gojenci MD SŠD dokazati obratno: ta mtadina nam ima marsikaj povedati, namreč z vso resnostjo opozarjati na napake, ki jih je in še deta starejša generacija, katere početje ne ustvarja upanja v tepšo bodočnost čtoveštva. Ta mtadina hoče imeti čisto okolje, je proti vojni, ki povzroča gorje, smrt in razdejanje. Ta mtadina je za enakopravnost narodov, za mir s čtovekom, z naravo.
Mtadi gojenci in gojenke so nam
Ljudje na plaži in,noseči moški'
Ljudi na sončnih morskih ptažah upodobljene s sitotiski in podobe iz itahjanske „co-media del arte", berače in ..noseče moške" vtite v bronaste skutpture razstavlja italijanski umetnik Enzo Butera do konca julija ,v večrnih urah' v kulturni taberni pri Joklnu.
Umetnik se je rodi) v Kalabriji, kjer je že v otroštvu očetu asistirat pri slikanju fresk v vilah in cerkvah, oblikoval figure za jaslice in se udejstvoval na vaških odrih. V vseh teh umetniških zvrsteh se je izobraževal, obiskal gledališko akademijo v Rimu. organiziral krajevno ljudsko gledališče in se naučil tehnike sitotiska v Švici. Umetnik, ki živi blizu Firenc je v zadnjih letih razstavljal v Zurichu, Firencah in Ženevi.
O nastanku ..nosečega moškega" in o starodavnih ter današnjih mitih v zvezi z rojstvom človeka je na otvoritvi razstave spregovoril švicarski psihoanalitik Emilio Mode-na. Povod za omenjeno skulpturo pa so bili občutki, ki jih je doživel Enzo Butera. ko je spremljal rast in rojstvo svojih dveh hčera.
Prva dvojezična giasbena revija na Koroškem -
anketa za mnenje in sodelovanje
Na področju glasbe v našem okolju Cilj te načrtovane glasbene revije nimamo kritike, nimamo razprav, torej je, da: nimamo literature.	). PODPIRA delo glasbenikov
Zato imam namen, skupno z dru- 2. OBJAVLJA skladbe gimi glasbeniki, izdajati GLABENO 3. ZDRUŽUJE glasbeno kulturo, REVIJO, ki bi izhajala redno štirikrat staro in mlado, slovensko in nent-na leto.	ško
Revija bi prinašala izvirno moderno 4. IZOBRAŽUJE glasbeno zaintere-in resno glasbo (pa tudi dobro zabavno sirane glasbo), kritiko glasbe, znanstvene in 5. AKTIVIRA glasbene ljudi zgodovinske razprave, pripomočke za 6. ODPRE možnosti za pogovore, glasbeni pouk, razprave o vzgojnih	razgovore, diskusije
problemih, predstavitve raznih sku- 7. ZDRUŽUJE teorijo in prakso pin, raznih skladb (npr. partiture, Revija ne polaga važnosti na narod-note), novo glasbo, aktivnost in življe- nost in jezik, temveč na kvaliteto nje določenih glasbenikov, predstavi- glasbe.
tev novih ali starih instrumentov, ter- Prosim Vas, da izpolnite naslednji mine, nastope, koncerte, oglase... vprašalnik, in ga pošljete na sledeči Brez izjeme vsak. tudi nemško naslov: "GLASBENA REVIJA" govoreči, bi imel priložnost, da objav-	Sielach / Sele 52
Ija ..glasbene" prispevke vsakršne	9133 Miklauzhof/Miklavčevo
Austria
----odreži
ustrezno prekrižaj! DA NE
1.	Ali se Vam zdi taka revija potrebna '	O	O
2.	Ste pripravljeni jo abonirati?	O	O
3.	Ste pripravljeni sodelovati s prispevki?	O	O
4.	Vaši predlogi in ideje: .....................................
5.	Vaš naslov: ..............................
svojo zaskrbljenost povedali na kulturen in kreativen način; s filmi, ki so jih posneli sami, so opozorili na onesnaženo okolje, z recitali, plesom, igro in pesmijo so nam povedali, da ne marajo vojne, ker je grda, da hočejo živeti v lepem in zdravem okolju. Pokazali so nam, kako si zamišljajo zgradbo drevesa miru, kaj misli sodni zbor živali o človeku, kaj mladina sploh misli o miru, kaj bi morali storiti, da bi svet postal lepši in bolj pravičen. Že izpoved kot taka je bila tehtna in je spodbujala k razmišljanju, k temu pa je treba dodati, da je prireditev bila na ravni akademije, torej kvalitetna po izvedbi posameznih točk. vse je potekalo brez zastojev, v zadovoljstvo občinstva.
Tu ne moremo naštevati imen vseh, ki so nastopali na sklepni prireditvi, saj jih je bilo mnogo in bi lahko koga pogrešili, to pa ne bi bil naš namen, saj so nam vsi ugajali. Tu samo lahko zabeležimo, da bomo radi prišli, ko nas bojo spet vabili v Mladinski dom. Seveda pa tu ne moremo mimo vzgojiteljev, ki skozi vse leto vzgajajo našo mladino, da je uspešna v šoli, s klepno prireditvijo pa so dokazali, da naš mladi rod usmerjajo tako, da lahko upamo na kremenit rod naše narodne skupnosti, zato jim gre naša zahvala.
Gojenci Mladinskega doma SŠD so izdali tudi svoj list ..Prepih ", o katerem bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
Letni koncert giasbene šoie:
Miadi umetniki navdušili
Prejšnji petek je priredila glasbena šola na Koroškem ob zaključku šolskega leta zaključni koncert, pri katerem so sodelovali učenci in učenke posameznih podružnic glasbene šole na Koroškem. In naj bo kar na začektu zabeleženo: kvaliteta, ki so jo dokazali mladi umetniki, je navdušila; hkrati pa je bil visoki nivo nastopajočih dokaz za izvrstno delo, ki ga opravljajo učitelji na teh naših slovenskih glasbenih šolah.
Brez vsakršnega pretiravanja lahko ugotovimo, da se morejo slovenske glasbene šole vsak čas „pomeriti" z uradnimi, javnimi glasbenimi šolami, pa čeprav imajo naše slovenske glasbene šole težave s financiranjem, čeprav jih uradna (kulturna) politika noče poznati, noče podpirati.
Pred številnimi poslušalci, ki so prišli poslušat ta letni koncert učencev glasbene šole v glavno šolo v Globasnici, so harmonike, kitare, klavirji, flavte, klarinete in saksofoni močno zadoneli, pa čeprav je nastopilo le nekaj čez 50 učencev in učenk glasbenih šol. Vsega skupaj jih namreč približno 300 polaga v teh dneh izpite na različnih stopnjah glasbene šole. Poleg tega končuje tudi 8 obiskovalcev zborovodske šole dvoletno šolanje; in že kar ta petek bo v Celovcu nastop absolventov te zborovodske šole, po katerem se hočejo razgovarjati s pevovodji društvenih zborov. Diskutirali bodo o nadaljevanju tega tečaja jeseni, za katerega bo treba pridobiti nove kandidate - tu lahko pomagajo tudi društva, ki naj bi privabila šolarje iz vrst glasbene šole, ki že obvladajo kak instrument.
Pri letnem koncertu glasbene šole je nastopil tudi ansambel blokflavt in kitar iz Bilčovsa in Šentjanža.
Vedno več mladine tekmuje za braine značke
Počasi, a vendar dosledno, napreduje tudi pri nas na Koroškem tekmovanje za bralne značke. Mladina z veseljem sega po knjigah, kijih mentorji določijo za tekmovanje Ijudsko-šolske in dijaške mladine. Kot znano, je pobudo za to dejavnost dala Slovenska prosvetna zveza, zdaj pa ima organizacijo za izvedbo vsakoletnega tekmovanja njena Študijska knjižnica oziroma sodelavka Vida Polanšek.
Letos so se poleg mladine Mladinskega doma ŠŠD za bralne značke potegovali še otroci na Obirskem in v Šentprimožu in sicer v okviru tamoš-njih krajevnih prosvetnih društev. Na Obirskem je bila mentorica Vida Polanšek, v Šentprimožu Astrid Hobel in Miriam Kežar, v Celovcu pa vzgojiteljice Meda Kavčič, Berta Murn in Olga Štrugl. Njim gre zasluga, da so navdušile mladino, da je segla po knjigi in poleg rednega učenja spoznavala še svet pravljic, povesti in druge zvrsti slovenskega leposlovja.
Podelitev bralnih značk je za mlade bralke in bralce poseben praznik. Organizatorji skupno z Zvezo za podeljevanje bralnih značk v Sloveniji skrbijo za srečanje mladih tekmovalcev s slovenskimi besednimi in likovnimi umetniki, ki hodijo na podelitvene prireditve, večinoma so to avtorji, katerih knjige so otroci brali. Tokrat so na Koroško prišli pisatelj Miha Mate, pesnik Boris A. Novak, ilustrator Marjan Manček organizator Jože Zupan, pridružil se jim je še naš pesnik Andrej Kokot. Taka srečanja so vedno prisrčna in otrokom ostanejo v prijetnem spominu. Pomembnost te dejavnosti pa sta s svojo prisotnostjo na podelitvi potrdila tudi predsednik SPD ..Valentin Polanšek" na Obirskem dr. Gustav Brumnik in predsednik SPD „Dani-ca" Stanko Wakounig, ki sta dragim gostom izrekla tudi prisrčen pozdrav.
Na Obirskem, kjer so bralne značke podelili že četrtič, je le-te (Prežihovo in cicibanovo) prejelo 21
*
Tekmovalci so z vesel jem sprejemali značke in knjižna darila iz rok gostov iz Slovenije
Mladi bralci so z velikim zanimanjem opazovali spretno roko slikarja Marjana Mančka
bralk in bralcev, v Šentprimožu (kjer so to akcijo izvedli prvič) 16, v Celovcu oz. Mladinskem domu pa je 34 gojenk in gojencev že 8. prejelo bralne značke in knjižna darila, ki so jih podelili gostujoči umetniki. Slednji so se mladim bralcem predstavili z branjem iz svojih del, podpisovali svoje oz. podeljene knjige, ilustrator Marjan Manček je pokazal svoje risarske veščine, kar je seveda izzvalo mnogo zanimanja, Jože Zupan pa je spregovoril o pomenu spoznavanja slovenskega leposlovja in izrazil upanje, da se bo v to akcijo vključila tudi Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu.
Mladi bralci na Obirskem, v Šentprimožu in v Celovcu so pokazali zanimanje za slovensko knjigo, mentorice pa so dokazale, da je mladino možno pridobiti, da de) svojega prostega časa posveti tudi knjigi. Vsem iskreno čestitamo!
Srebrni jubitej SPD,,Herman Veiik" na Kotu




V nedetjo so Setani s Kota v Bajdi-šah pri Lenčiji stovesno obhajati kar dva jubiteja - 25-tetnico obstoja Sto-venskega prosvetnega društva ,,Her-
Siavnostni govornik predsednik Siovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, je juhiiantom na jubitejni prireditvi iskreno čestita), ter med dru-

Recita) o Hermanu Vetiku
Mtadinska skupina s Kota
man Vetik" in 10-tetnico smrti Hermana Vetika.
Setani s Kota so imeti izredno srečo, da je v njihovo novo šoto po vojni prišet za učitetja Herman Vetik, ki si je takoj osvojit srca ne samo šotarjev, marveč tudi srca vseh Setanov, kar je bit povod, da so učitetja s Kota izvotiti za župana ptaninske občine Sete pod mogočno Košuto. Na njegovo pobudo so na Kotu pred 25 teti ustanoviti Stovensko prosvetno društvo ..Košuto". Na ustanovnem občnem zboru teta !961 je bit za predsednika izvotjen Franci Kropivnik, za tajnika pa Jurij Mak; teto navrh pa je bit izvotjen za predsednika Jurij Mak, ki društvu predseduje še danes.
gim nagtasit: „...da na Kotu ni mogto hiti mnogo vetikih manifestativnih prireditev ati kakih kutturnih festiva-tov, kajti kraj je osamtjen in tjudi je mato. Toda kar jih je, detajo vztrajno in požrtvovatno: Jurij Mak, ki že od ustanovitve predseduje društvu, Kro-pivnikovi, Matejevi in seveda Vetiko-vi, ztasti Marta Vetik, vdova po Hermanu Vetiku, ki s totiko tjubeznijo in vnemo navdušuje domačine za branje stovenskih knjig in obisk stoven-skih prireditev. Njim in vsem ostatim vetja naše občudovanje in iskrena zahvata."
Stovensko prosvetno društvo „ Košuta" je v petnajstem tetu obstoja prevzeto ime svojega ustanovitetja in
pobudnika Hermana Vetika. Bit je žatosten povod. Avgusta 1976. teta je Kot, Sete in vso Koroško, predvsem pa njegovo družino pretresta žatostna vest, daje Herman umrt. Ob njegovi 10-tetnici smrti je zato primerno in se spodobi, da se poktonimo tudi njegovemu spominu. Tomaž Ogris je v zvezi s tem dogodkom med drugim orisat vetičino njegove osebnosti in dejat, da se te ta ni odražata totiko v tem, daje imet pomembne funkcije v potitiki, gospodarstvu, šotstvu, kut-turi in športu. Narod je Hermanu nekaj pomenit; povezovat se je predvsem s preprostim tjudstvom, kjer je imet svoje korenine. „Ta višji" kot pravimo, za njega nikakor niso biti botj pomembni, kakor preprosti drvar, cestni ati tovarniški detavec, kmet, mtad kotega ati učenec. Oporoka, ki jo je zapustit Herman Vetik, ne dopušča, da bi meriti narodno zavest po včasih dokaj dvomtjivih meritih, po pripadnosti k eni ati drugi skupnosti, po udetežbi na tej ati drugi prireditvi, ati pa četo po votitnem zadržanju. Tisti, ki je dober čtovek, tudi ne more biti štab Stovenec. Z žetjo, naj živi spomin na Hermana Vetika. dobrega in vetikega čtoveka, je Tomaž Ogris zaktjučit svoj stavnos-tni govor. Poteg domačih ustvarjat-cev - mtadinske pevske skupine s Kota, sester Vetik in recitatorjev (Recita) o Hermanu Vetiku, ki gaje napisat pokojni Vatentin Potanšek) so jubitejno prireditev obtikovati tudi MePZ KPD ..Ptanina" iz Set, MoPZ Borovtje in Obirski ženski oktet.
Zbrano množico v nabito potni dvorani, med katero so biti tudi razni predstavniki kutturnopotitičnega in javnega živtjenja, nadatje močno zastopstvo Ktuba koroških Stovencev iz Maribora, pod vodstvom predsednika, in ptaninci iz Tržiča, je z vidnim vesetjem in zadovotjstvom pozdravit dotgotetni prizadevni predsednik društva Jurij Mak. Predsednik Jurij Mak in z njim društvo, so biti tahko zadovotjni s svojo jubitejno prireditvijo, saj je hit potek te te tako privta-čen, da bo vsakemu udetežencu ostat v prijetnem in nepozabnem spominu.
Skupnost južnokoroških kmetov in Stovenska kmečka zveza vabita na
ZBOROVANJE
DELEGATOV
v nedetjo 29. 6. 1986 s pričetkom ob 10.45 uri v kiub-ski sobi Kutturnega doma na Radišah.
KOORDtNACtJSKt ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktringer Ring 26 (Vinko Kušej) Tarviser Strahe 16 (Mitka Kokot) tet.: (0 42 22) 51 25 28	tet: (0 42 22) 51 43 00
Spoštovani starši!
Vtjudno Vam sporočamo, da ho LETOVANJE OTROK NA MORJU V SAVUDRIJI tetos v eni izmeni in sicer:
od 24. jutija do 7. avgusta 1986 Koordinacijski odbor nudi:
prostore za bivanje, 5 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojitetja, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v hotnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400 šitingov, prevozni stroški 400 šit. Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nastovih.
Zadnji rok prijave je 11. jutij.
Ker je števito prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave.
MePZ SPD ,,Bilka"
na 17. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični
20 pevk in pevcev MePZ Sto-venskega prosvetnega društva ..Bitka" v Bitčovsu se je zadnjo soboto popotdne odpetjato z avtobusom v Šentvid pri Stični, kjer je bit napovedan koncert zamejskih stovenskih pevskih zborov. Nastopati so pevski zbori iz Avstrije, Itatije, Madžarske, Švedske in Rijeke. Po pozdravnih nagovorih, kjer je bita poudarjena pomembnost takšnih srečanj za utrditev samozavesti pripadnikov stovenskega naroda in po pozdravnih pesmih dveh domačih zborov, se je zvrstit spored gostov iz zamejstva. Zanimivost pri takšnih nastopih je vsekakor pestrost v interpretaciji raznih pesmi, kjer vsak zbor prikaže značitnost svojega domačega kraja. Kot vsi zbori smo tudi Bitčovščani nastopiti s štirimi pesmimi, vodi) pa nas je Jožko Boštjančič.
Po koncertu se je dvorana hitro spremenita v gostotjubno jeditni-co. Postregh so nam s pijačo in prigrizkom. Pevci ne bi biti pevci, če ne bi ob tem razviti ..privatni koncert", kjer smo večinoma vsi nastopajoči gostje peti razne znane stovcnske pesmi. Razum-tjivo, da ob takšnem prijetnem vzdušju čas kar beži in treba sc je bito spraviti k počitku. Mimogrede zapojemo z Madžari še eno o prteškem gostuvanju in že smo Bitčovščani v avtomobitu in na poti do prenočišča.
Nastednjega dne je bita na sporedu tradicionatna povorka pev-
cev iz vse Slovenije po cesti skozi Šentvid, in skupno petje vseh zbranih pevskih zborov. „Nepo-zabno doživetje bo ostal za nas opazovalce enourni mimohod 270 pevskih zborov in treh godb na pihata ter zaktjučni skupni nastop združenih moških, ženmskih in mešanih pevskih zborov ter kot višek skupna pesem Lipa zeteneta je vseh 8000 zbranih pevk in pevcev.
Zadovotjni in opogumtjeni smo se vrniti domov v veri. da bodo Slovenci živeti tako dotgo, dokter bodo peti svoje lepe domače slovenske pesmi. Ta miset je prišta do izraza tudi na tem veličastnem koncertu.
Ta tepi in prijetni iztet nam je omogočita Stovenska prosvetna zveza, kateri gre tudi posebna zahvata. Zahvaljujemo pa se tudi organizatorjem pevskega tabora za vso izkazano gostotjubnost in spominska darita. Če nas boste še kdaj vabiti, se bomo radevotje odzvati.
Obiščite
VVerner Bergovo gaterijo
v Piiberku
Prireditve
SELE
SKLSKO ŽECNANJE (v šotoru)
v nedetjo 6. 7. 1986 ob 14. uri Sodelujejo: Folklorna skupina ..Zarja" iz Žetezne Kapte, ansambel ..Energija", MePZ iz Se), dekliški pevski zbor iz Sel Igra mednarodno znani ansambel ..Lojzeta Slaka"
Nadaljevanje žegnanja v ponedeljek 7. 7. 1986 ob 20.00 urt.
Ž1TAR A VAS - ŠENTLIPŠ
KOLESARSKI !ZLE 1
v nedeljo 6. 7. 1986
Zbirališče ob 10.00 uri pri ljudski šoli v Žitarivasi
ob 10.30 uri pri farni cerkvi v Šentlipšu Proga: Globasnica (ogled muzeja) -Večna vas - Breška vas (pri jezeru piknik) - Bistrica - Šmihel - Šentlipš.
Ob slabem vremenu bo izlet teden pozneje Prireditelja: Farna mladina Šentlipš in SPD ..Trta" vŽitari vasi.
ŽELEZNA KAPLA
ZBOROVANJE
JUŽNOKOROŠKtH KMETOV
v petek 27. 6. 1986 ob 20.00 uri v hotelu OBIR
Referenta: Anton Krusič (predsednik SKZ) in Štefan Domej (tajnik ŠKZ) Prireditelj: Slovenska kmečka zveza.
Slovenski športni klub OBIR v Železni Kapli vabi na
ŠPORTNO NOČ
#	v soboto 28. 6. 1986 oh 20.00 uri v gostilni Bruner v Lobniku nad Železno Kaplo. Igra ansambel .Čudežna polja'.
#	v petek 27. 6. 1986 disen ob 20.00 uri, prav tako pri Brunerju.
BOROVLJE
5 LE I MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA SPI) „BOROVLJE"
v nedeljo 29. 6. 1986 ob 14.30 uri pri Cin-gelcu na Trati
Sodelujejo: MePZ SPD ..Bilka" iz Bilčov-sa. tamburaši SPD Šentjanž in MoPZ Borovlje
Prireditelj: SPD ..Borovlje".
DOBRLA VAS
KONCERT
v nedeljo 29. 6. 1986 ob 14.30 uri v Kulturnem domu
Sodelujejo: Suški oktet. MePZ ..Srce" iz Dobrle vasi. MePZ Logatec iz Slovenije. MoPZ iz Vitanja v Sloveniji.
BtLČOVS
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
v soboto 28. 6. 1986 ob 17.00 uri v ljudski šoli.
VOGRČE
POLETNA NOČ
v soboto 5. 7. 1986 ob 20.00 uri v gostilni pri Florijanu v Vogrčah Igra ansambel ..Ivana Ruparja" Prireditelj: Mešani pevski zbor ..Podjuna Pliberk".
DOBRLA VAS
KONCERT svetovno znanega ansambta LOJZETA SLAKA
v nedeljo 6. 7. 1986 ob 14.30 uri na dvorišču samostanavDobrli vasi Ob slabem vremenu bo prireditev v avli glavne šole v Dohrli vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce" Dobrla vas.
KOMELJ
SREČANJE PR) ŠUBARJU
v nedeljo 6.7 . 1986
Ob 8.00 uri odhod iz Doba na Komelj -peš
ob 11.30 uri maša pri Štibarju. Po maši zabavni program za otroke in odrasle Igrajo: ansambel „DO IT" in domači vižarji. Zajed in pijačo je poskrbljeno Prireditelji: Katoliška otroška mladina Pliberk-Žvabek-Suha-Vogrče in Krščanska kulturna zveza.
Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika
CELOVEC
„PRAZNtK DVOJEZ!ČNOST!"
za javno dvojezično ljudsko šolo v petek 27. 6. 1986 od 16. do 19. ure v Pavličevi ulici
ob 19.30 pri JOKLNU - DRAŽBA SLIK (Kapleniga, Omana. Januša. Benetika. Goldensteina. Vouka. Kuscherja, WeiBo-ve. Druškoviča. Boschitza in drugih znanih slikarjev)
ob 20.30 pri JOKLNU - ISTRA NOVA.
KOROŠKEGA BUKOVNIKA ANDREJA ŠUSTERJA DRABOSNJAKA
v nedeljo 6. 7. 1986 ob 14.30 uri v Zgornji vasi (pri cerkvici) pri Kostanjah.
Kulturni spored bodo oblikovali: MePZ ..Mojcej" iz Šentilja, godba na pihala, nastop domačih igralcev SPD ..Drabos-njak"
Nagovor ob odkritju spomenika: ravnatelj dr. Reginald Vospernik Prireditelj: SPD ..Drabosnjak" na Kostanjah.
CELOVEC
)7. WOCHE t)ER BEGEGNUNG / TEDEN SREČANJA
še do nedelje 29. junija 1986 Posebno vabimo na sledeče prireditve:
V soboto 28. 6. 1986 v Mestni hiši / Stadt-haus:
W oh 17.00 uri LETEČA ŽABA - lutkovna predstava KPD Šmihel * ob 21.00 uri ..MESTASTAZE - LAI-BACH". plesna prireditev brez besed. W oh 23.00 uri JAZZ skupina ..KUNDA-L1N1".
tZLET NA EtSENHU f (244) m)
vnedeljo6.7. 1986
Odhod s privatnimi avtomobili ob 6.uri zjutraj iz Bilčovsa (Miklavž)
Vožnja: Feldkrichen/Trg - Širnitz - Hoch-rindl - WeiBes Kreuz (1810 m)
Hoja: WeiBes Kreuz - Kalteneben (2100 m) - Lattersteig (2200 m) - Spielriegel (2100 m) - Eisenhut (2441 m)
Vodi: Herbert Guttenbrunner.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Škofiče vabi na
KONCERT
v petek 27. 6. 1986 ob 20.30 uri v gostilno Perdacher v Holbičah Nastopata: Domači pevski zbor ..Edinost" in mešani pevski zbor ..Metalka", pod vodstvom Mitje Gobca.
Slovensko prosvetno društvo ..Dohrač" na Brnci vabi na
DRUŠTVEN! P!KN!K v nedeljo 29. 6 1986 ob 11. uri v Žulžalčah pri Franciju in Karliju Trunku Piknik ho ob vsakem vremenu!
VELIKOVEC
KOLESARSK! !Z! El
v nedeljo 29. 6. 1986
Zbirališče: gostilna Rabi v Srednjih Truš-njah ob 9.00 uri
Proga: Trušnje - Mostič - Visoka Ojstrica -Šentjurij
Prireditelj: PD ..Lipa" v Velikovcu.
ROŽEK
GALERMA ROŽEK je odprta v petek, soboto in nedeljo med 15.00 in 18.00 uro.
Loče nad Baškim jezerom
Konec preteklega tedna je v kulturnem domu v Ločah praznovala 100 tet svojega obstoja današnja Raiffeisenbank Finkenstein (Bekštanj) - Faaker See (Baško Jezero), poprej Raika Latschach (Loče).
Mednarodna turistična foikiorna prireditev
Ohcet v Ljubljani
Petek, 27. junij 1986 Kranj - Preddvor - Jezersko
#	10.30 sprejem poročnih parov v stari kranjski mestni hiši
W 12.00 pozdrav s petjem in plesom za poročne pare v vasi Preddvor, vasovanje W 16.00 sprejem nevest in ženinov v alpski vasi Jezersko
#	17.00 prevoz nevestine bale od kmetije Šenk do Planšarskega jezera na Jezer-
skem
#	18.00 veselica ob Planšarskem jezeru
Liljana	+ 18.00 Nastopi godb na pihala in
folklornih skupin, ljudskih godcev in glasbenih skupin (trgi ob Ljubljanici)
#	19.00 ..Ljubljana pleše" Predstavitev domačih in tujih folklornih skupin, ki se udeležijo ohceti v Ljubljani - folklorni maraton -23.00 (Pogačarjev trg)
Sobota, 28. junij 1986 Ljubljana
#	10.00 „V soboto dopoldne" -nastopi folklornih skupin
#	15.00 svatovska povorka po ljubljanskih ulicah
#	16.00 slovesna poroka na magistratu
W 17.00 odhod svatovskega sprevoda z mladoporočenci
#	18.00 svatovanje
Pliberk
V kratki kroniki letnega poročila 1985 je 14. 2.1886 ustanovljeni zavod naveden kot „Finkensteiner Vor-schuBkasse in Latschach"-reg. Gen. m. b. H. Ni pa zaslediti kake omembe, da je uradni naziv bil pravzaprav ..Bekštanjska posojilnica v Ločah" -registrirana zadruga z omejeno zavezo. Tako in nič drugače piše na knjižici, ki leži pred mano. Naslov ima „Za-družni delež", štev. 34 in izstavljena na gosp. Gailer Janeza - Ilča na Kopanji. Ta „je podpisal pristopni list in je vsled tega v zadrugo sprejet". V Ločah, dne 30. maja 1886. Sledi ovalni žig z uradnim naslovom in za ravnateljstvo sta podpisana: Janez Gailer ter Jakob Knafič. Bila je torej slovenska ustanova, katere zamisel je v Loče prinesel takratni župnik Jakob Knaflič, poprej kaplan v Šentjakobu. Zamisel je povzel po tamkajšnjemu zadružniku Janežiču, ki je, kot znano ustanovil prvi tak zavod na Koroškem. Sam se je bil zgledoval po vzorih na Češkem, kjer je bil kot vojaški oficir. Ta Bekštanjska posojilnica s poslovalnico pri Pložu (danes Pirker-jeva gostilna) v Ločah je uradovala v glavnem ob nedeljah po maši in koncem ustanovnega leta štela 136 članov z vplačano vsoto deležev 2.210 goldinarjev. Hranilnih vlog je bilo nad 50,
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Kamnik in Krajevna skupnost Moste organizirata vsako leto srečanje pevskih zborov - tokrat že petič. Na tem srečanju po navadi nastopa nek oddaljen zbor, nek bližnji ter seveda domači zbor.
Domači zbor je nastal pred etimi leti, ko je Moščan Tone penko navduševal ljudi za petje. Temu neumornemu kulturnemu delavcu gre tudi zasluga, da smo letos na tem srečanju nastopali tudi Kotmirčani-mešani pevski zbor, mladinski zbor, igralska skupina SPD „Gorjanci" ter duo Katja in Andrejček.
V Mostah sta nas sprejela folklorna skupina domačega društva in predsednik društva tov. Pibernik, ki nam je predstavil dejavnost njihovega društva. Življenje, delo in razvoj tega kraja pa nam je
v znesku 15.191 goldinarjev; posojil pa 126 s skupno vsoto 17.613 goldinarjev. Za ilustracijo naj služi še vknjižba od 17. julija 1905, ki označuje štev. blagajniške knjige s 865. Torej je posojilnica razmeroma dobro delovala in nekateri, zaslužni možje tega časa so bili poleg župnika Knafliča še Arneitz iz Podgorja, Franc Aichholzer iz Dobja ter Ločana Lesjak pd. Lbiček in Gailer p.d. Plož. 1909 ustanovljeni, nemški Spar- und Darlehensverein von Latschach und Umgebung, se ni tako uspešno uveljavljal ter po preselitvi v Bače (ki so takrat spadale pod faro Marija na Zilji) domala zamrl. V letu 1938 naj bi (po omenjeni kroniki) sledila združitev obeh denarnih ustanov v Raiffeisenkasse Latschach, ki naj bi se leta 1942 vključila v Raiffeisenver-band Karnten. Dejansko pa se je slovenska posojilnica, kije sicermedtem že poslovala v nemščini, preselila v farovž v Ločah in prehodno mirovala. Po vojni je začela spet poslovati na Žihrovem v Ločah, kot Darlehens-kasse Latschach; eden izmed vodilnih mož pa je bil ugledni kmet in zavedni narodnjak Janez Ulbing p.d. Jurč v Ločah. Šele okrog leta 1950 je vsled večinskih deležev prešla iz slovenskih rok v okvir Raiffeisenverbanda. Naš
opisal predsednik krajevne skupnosti Moste.
V nabito polni dvorani moščan-ske šole se je najprej predstavil moški zbor KUD „Janko Kersnik" iz Lukovice, ki je pod vodstvom dirigenta Capudra zapel sedem pesmi. Nato pa je zbrano publiko navdušil naš mladinski zbor, ki ga vodi Jožko Pack. Andrejček Pack in Katja Ogris, ki sta s koroškima narodnima pesmima požela buren aplavz, je na kitari spremljala Magda Gren-tner. Otroška igralska skupina SPD „Gorjanci" se je zbranemu občinstvu predstavila z igro „Ras-ti, rasi". Mlade igralce je naučila učiteljica Rezika Iskra. Pevci mešanega zbora SPD „Gorjanci" pa smo poslušalcem pokazali, kako se pri nas doma prepeva. Čeprav brez dirigenta - naš dolgoletni pevovodja Stanko Wru-
človek tukajšnjega območja pač ni bil gospodarsko tako močan, da bi mogel nuditi uspešno protiutež kapitalnim zmožnostim sodeželanov. Z ozirom na to praznovanje, ki vključuje polovico slovenskega lastništva bi bilo vendarle umestno posvetiti pionirskemu delu naših rojakov, prednikov častnejše mesto ter se ne omejiti zgolj na formulacijo - da se je prvotno poslovanje vršilo v slovenščini, ker vodilni možje niso obvladali nemščine. Take, izmikajoče ugotovitve niso ravno v čast današnjim dedičem, zadnja pa povrhu še dokaj dvomljiva. (Tudi tako je mogoče pretvarjati zgodovinska dejstva.) Proslavljanje naj bi pomenilo tudi gradnjo mostu med obema narodoma, je bilo slišati - lepe besede a za dialog sta potrebna dva enako vredna partnerja. Slavju so dali kulturni okvir še MGV Mittagskogel, mešani zbor Dorfgemeinschaft iz Loč in moški pevski zbor SPD „Jepa-Baško jezero". Predsednik dr. Hans Simonitsch je pozdravil številne goste, pridružil se mu je tudi bekštanjski župan inž. Helmut Hatze, medtem ko je v imenu Raiffeisenverbanda za Koroško spregovoril predsednik ekon. sv. Herbert Bacher. Dolgoletnim sodelavcem, med njimi Šimiju TrieBnigu in Dra-gotu Ulbnigu je podelil tudi vidna priznanja. Slavnostna prireditev je končala s pogostitvijo vseh navzočih.
F. Č.
lich nam je zbolel - smo kljub temu peli, kot se za naš zbor spodobi. Dirigenta je zastopal kar naš pevec Jožko Pack, ter nas sigurno vodil skozi nastop. Po nastopu so nam povedali, da je šlo kot po „žnurci". Dejansko nam je bi ta nastop v veliko moralno pomoč. Vsi sproščeni in veseli smo prisluhnili glasovom MePZ KUD Moste, ki je pod vodstvom Franca Spruka zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Pokazal je, kaj vse se v petih letih z resnim delom lahko vse doseže.
Zaključno so bile vse udeležene skupine obdarjene z raznimi lepimi darili in spominsko plaketo srečanja zborov Moste 86.
V imenu našega društva se je gostiteljem zahvalila za povabilo in izredno gostoljubnost odbornica Rezika Iskra.
Otožno so pliberški zvonovi naznanjali žalostno vest, da se je za vedno od nas poslovil eden starejših Pliber-čanov, Janez Hutter, pleskarski mojster v pokoju, star 86 let.
Težko nas je pretresla vest, da za vedno odhaja od nas mož značaja in zaveden član naše narodne skupnosti. Pokojni je izhajal iz znane zavedne Hutterjeve družine iz Globasnice. Že v mladih letih je kot pro-svetaš-igralec stopil na oder in širil našo slovensko besedo in kulturo. Kljub svojemu poklicu, katerega sije pozneje izbral, ni zanemarjal svoje dolžnosti do skupnosti. Zaradi svojega poštenega značaja, dobrega tovarištva in sposobnosti v svoji stroki, je bil splošno spoštovan in priljubljen. S pridnostjo in vztrajnostjo mu je s svojo ženo Hildo uspelo ustvariti lep dom, v katerem se je srečno in zdravo razvijala številna družina. Pokojni mojster Hutter se nikoli ni zapiral vase in v svoje barve; nasprotno, bil je izredno družaben, razgledan in duhovit, tako da so se mnogi čudili, od kod vse jemlje te modrosti in pa življenjske izkušnje. Imel pa je še enega „konjička" - silno je ljubil naravo in mir. Rad je zahajal v gozdove in tam opazoval divjad in zato se tudi ne čudimo, da je postal strasten lovec. Ta strast pa ni bila v
tem, da bi ubijal, marveč da seje spočil v naravi in užival ob občudovanju divjadi na paši.
Mnogo ljudi se je na nončavaškem pokopališču poslovilo od vsesplošno spoštovanega Hutterja, med njimi tudi lovci trobentači, ki so od odprtem grobu naznanjali zadnji pogon, ko je legel kolega k zadnjemu večnemu počitku. Žalujoči ženi in sorodnikom velja naše iskreno sožalje.
ikej
„Vuzenica 86"
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Osnovna šola v Vuzenici spet prirejata tradicionalno likovno kolonijo mladih v Vuzenici.
Kolonija bo potekala v času od ponedeljka 18. do vključno petka 22. avgusta 1986. Specialni program kolonije bo tehnika slikanja akvarelov, splošni program pa bo obsegal slikanja s tempero, oljem, slikanjema keramiko, tekstil, steklo modeliranje iz gline in drugo.
Starost udeleženca mora biti med 10. in 14. letom. Ker je število omejeno, bodo prišle v poštev prijave vrstnega reda, zato s prijavo pohitite. Prijave pošljite do srede, 9. julija 1986 na Slovensko prosvetno zvezo, Celovec, TarviserstraBe 16. Tam dobite tudi vse podrobne informacije o likovni koloniji „Vuzenica 86".
Srečanje pevskih zborov v Mostah
Vprašanje koroških Slovencev v jugosiovansko-avstrijskih
odnosih od plebiscita do anšiusa
V	sklop bilaterale tako ali drugače sodijo tudi delovni stiki tedanjih kulturnikov in znanstvenikov (predvsem slavistov) ter obiski slovenskih študentskih skupin na Koroškem. Od konca dvajsetih let in v tridesetih letih niso bila redka gostovanja koroških slovenskih pevcev in amaterskih igralcev po Sloveniji. Pevci so snemali na ljubljanskem radiu (čeprav je celo obstajala letalska zveza med Ljubljano in Celovcem, so se verjetno vseeno pripeljali kar po običajni potezi skozi železniški predor). Prav na tovrstne stike in oblike sodelovanja se nanaša največ spominskih zapisov v slovenskem časopisju in publicistiki z obeh strani jugoslovansko-avstrijske državne meje. Spomnimo dalje še na nekaj razmeroma znanih podrobnosti!
V	zboru ljubljanske opere je prepeval Simon (Šimej) Martinjak;odseptembra 1939jeskoraj šest let delal pokoro v nacističnem kacetu. V krogu dunajskih študentov sta bila npr. tudi Luka Sienčnik iz Dobrle vasi in Fran Zwitter iz Novega mesta; ponovno sta se srečala leta 1944 na partizanskem Znanstvenem inštitutu v kočevskih gozdovih. Na Koroško so med obema vojnama vodile tudi številne planinske in turistične poti; vsaj Fran Zwitter in Bogo Grafenauer sta se kot poznavalca koroškega
vprašanja formirala'tudi na svojih študentskih popotovanjih. Med koroškimi Slovenci so taborili skavti in skavtinje iz Slovenije.
Zanimivo bi bilo vedeti kaj več tudi o tedanjih gospodarskih povezovanjih preko Karavank in o reflektiranju teh stikov na ohranjevanje koroških Slovencev. Takole iz rokava dva primera možnih raziskav: prenehanje lastništva K1D - Kranjske industrijske družbe nad obratom v Bistrici v Rožu ter neposredne vezi ob prometu skozi karavanški želežniški predor. O tihotapstvu čez mejo in o uporabi tihotapskih kanalov vsaj za ilegalne politične stike komunistov je že marsikaj zapisanega. Dr. Petek v Spominih piše tudi o jugoslovanskem posojilu Zvezi korokših zadrug.
Kopija pisma dr. Zdravka Wigeleja iz Beograda 17.4. 1926 kaže, da se je jugoslovanska vlada z noto zavzela za povrnitev škode in za zaustavitev eksekucije proti koroškemu Slovencu Segerju (arhiv INV).
Nekaj zaključkov
V zaključni presoji lahko torej zatrdimo, da je vprašanje koroških Slovencev v celoti jugosiovansko-avstrijskih odnosov predstavljalo pomemben delež. V odnosih jugoslovanske
vlade do Avstrije (in do Nemčije) so koroški Slovenci predstavljali seveda predvsem element v širši srednjeevropski geopolitični strategiji in taktiki; prepričanje o manjšini - „mo-stu sodelovanja" v tedanjih kategorijah mišljenja še ni prodrlo. Prav tako tudi ne spoznanje, da je zadovoljna manjšina najboljši garant za prenehanje razprav o premikanju mej. „Realna politika" je občasno vodila v velike diskrepance med splošno ravnjo bilateralnih odnosov in ravnjo manjšinske zaščite v obeh državah. Za jugoslovansko vlado je bil v manjšinskem kompleksu seveda najvažnejši položaj Nemcev v Vojvodini, zato je treba presojati njene ukrepe v zvezi s koroškimi Slovenci tudi iz tega stališča; za tedanje slovenske oblasti je bil pri načelu recipročnosti seveda pomembnejši status koroških in drugih Nemcev v sami Sloveniji.
Uradna stališča Avstrije in Jugoslavije so se oblikovala in razvijala kot rezultat strankarske konstelacije, v Jugoslaviji še nacionalne sestave vlad. Če v sedanji razpravi o odnosu do koroških Slovencev med plebiscitom in anšlu-som ne izključujemo niti obojestranske obveščevalne dejavnosti in generalštabnih načrtov, pa je na drugi strani treba potrditi legitimnost podpore manjšini v njenem boju zoper asimila-
6 cijske pristiske. V obravnavanem obdobju pa Avstrija kot „beatus possidens" prav gotovo ni bila ne rahločutna in ne velikodušna. Kako je bilo s tem v poznejših obdobjih in danes, kakšne so podobnosti in razlike med časom po prvi svetovni vojni in časom po drugi, naj ostane tokrat brez zapisanega odgovora, saj bi (sicer potrebna) analiza zahtevala preveč prostora in časa, prevelikih poenostavljanj pa tak odgovor prav gotovo ne dopušča.
Izbor uporabljenega arhivskega gradiva in iiterature
Biber Dušan: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji. Ljubljana 1966.
Documents on the Carinthian Question. Beograd 1948.
Einspieler Valentin: Verhandlungen iiber die der s!owenischen Minderheit angebote-ne Kulturautonomie 1925-1930. Klagenfurt 1980.
Filipič France: Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919-1939. Ljubljana 1981.
Giitermann Christoph: Das Minderheiten-schutzverfahren des Volkerbundes. Berlin 1979.
Haas Hanns: Die rechtliche Lage der slowe-nischen Volksgruppe Karntens nach Saint Germain. - Das gemeinšame Karnten -Skupna Koroška, 9. Klagenfurt 1980, str. 116-134.
(se na&?(/Mjf)
Poslanec Nikaragve !van Mejia-Soiis:
. .da bi državo v miru obnovili!"
Posianec Nikaragve v Avstriji, Ivan Mejia-Soiis, je prejšnji teden v ceiovškem Uni-clubu predavai o poiožaju v Nikaragvi. Pri tem je izpostavi), da „je največji probiem Nikaragve dejstvo, da to dežeio skušajo izoiirati"; to tako poiitično, gospodarsko, kakor tudi v medijih masovnega obveščanja." Mejia-Soiis je dodai, da ti mediji skušajo ožigosati Nikaragvo kot „teroristično dežeio" samo zato, ker je odredita izredno stanje. Dodai pa je: „To izredno stanje smo odredili samo zaradi naraščanja ameriške agresije. Drži, da prebi-vaici nekaterih pravic nimajo, toda vojnega prava nimamo - tako kakor v drugih državah, pri katerih pa se spet isti mediji nikakor ne razburjajo."
Posianik Mejia-Soiis je poudari) tudi to, da se Nikaragva kot edina dežeia poteguje za podpis skupne iistine dežetCONTADORE in da prediaga za osnovo te pogodbe, da vsi vojaški svetovaici zapustijo kontinent. da v državah CONTADORE ni vojaških manevrov, da vse države znižajo svoje vojaške enote ter da ne dajejo na razpoiago teritorija, s katerega bi razne skupine napadaie sosednje države. „Mi v Nikaragvi upamo na podpis te iistine, ves miroijuben svet upa na podpis iistine CONTADORE. Upamo pa zato, da nam ne
bo treba več viagati toiiko moči in energije v obrambo naše domovine, temveč da se bomo končno iahko posvetili obnovi države."
Mejia-Soiis je nagovorit tudi pro-bieme Nikaragve. Tako je povedat, da je od ZDA napovedani gospodarski bojkot ime) seveda tudi hude posiedice za gospodarstvo Nikaragve; in to čeprav niti zavezniki ZDA niso tako odiočno podprii zahtevo ZDA. Nikaragva si je našia nove odjemaiee za svoje produkte, ki pa so seveda zgubiti na ceni. To manjša dotok deviz, s tem pa tudi otežkoča
vračanje posojii. Posianec pa je poudaril . da v Nikaragvi prebivaici o vseh detajiih teh probiemov vedo, da so požrtvovaini, in da niso pripravijeni kioniti. Zanimiva je bita tudi njegova ugotovitev, da ne gre ie za ohranitev revoiucije, temveč za prihodnost ceie Latinske Amerike, „saj bi destabiii-zacija Nikaragve tudi ostaie države vrgia 20 tet nazaj."
Kar zadeva manjšino Miskito-indi-jancev je Mejia-Soiis povedai, da so očitno prehitro hoteli doseči njihovo integracijo. „Preseiiii smo jih v kraje, kjer je biia sicer vzpostavijena infrastruktura, toda že samo podnebje jim ni ustrezaio. Mnogo se jih je naseiiio spet ob atiantski obali, drugi so ostaii. Pripravijamo pa zdaj status avtonomije za Miskite, tako da bodo sami urejevaii in upravijaii svoje zadeve. Z njimi dobro sodeiujemo in tudi tisti Miskiti, ki so se biii sprva pridružiti kontrasom, že napovedujejo, da se bodo od teh iočiii, ko bo sprejet statut avtonomije."
Na koncu pa se je Mejia-Soiis zahvaiii še vsem brigadistom iz vsega sveta, ki za različno doigo časa pomagajo v raznih krajih Nikaragve pri obnovi države. Tudi s Koroškega jih je že nekaj bito v Nikaragvi, ietos poieti pa se bodo spet štirje udeiežiii kake delovne brigade.
Bied bo še privlačnejši
Bled, največji turistični center na Gorenjskem in eden največjih v Sio-veniji spioh. ki je zeio priviačen tudi za tuje turiste, bo v ietošnji turistični sezoni bogatejši v svoji ponudbi. Odprti bodo namreč novi hoteiski in restavracijski prostori, trgovina za kampiste in drugo, s čimer bo biejski turizem precej poveča) svoje zmogiji-vosti in izboijšai kakovost storitev.
Prav sedaj gredo h koncu deia pri graditvi prizidka hoteia Krim, ki bo prve goste sprejet prihodnji mesec. Stari dei hoteia, v katerem je biio 60 posteij kategorije C (sobe brez kopai-nic), so podrii in na istem mestu zgraditi nov dei hoteia. V njem bo i)2 iežišč visoke B kategorije, restavracija, kavarna in prenovijena recepcija. Za ietošnjo sezono bo nova tudi depandansa Bogatin ob hoteiu Jeio-vica, ki so jo odprti že pozimi. Tudi tam so stari objekt s 24 posteijami D kategorije, ki zaradi nizkega standarda za turizem že ni bii več primeren, podrti in zgraditi novega, v njem je gostom na razpoiago 3(fdvdpdste)j-nih sob s kopaittico in baikonom.
Pred kratkim so odprii prizidek k bistroju hoteia Topiice, ki je tik ob jezeru. Namenjen je predvsem iziet-nikom in drugim biejskim gostom, ki
ne žeiijo kositi aii večerjati v svojem hoteiu. V iepo urejenem iokaiu je prostora za več kot 300 gostov, tako da bo novi bistro primeren tudi za postrežbo udeležencev kongresov, posvetovanj in podobnih prireditev, ki se jih na Biedu veiiko zvrsti vsako ieto. V okviru bistroja bodo odprii tudi trgovino s pijačami in spominki, ki bo odprta tudi ob nedeijah in praznikih, kar bo izpopoiniio tovrstno ponudbo na Biedu.
Za tiste, ki bodo na Bledu prenočevati v svojih počitniških prikoiicah aii šotorih, pa se obetajo novosti v kampu Zaka. Tam gradijo novo veiiko restavracijo in trgovino, ki bosta nadomestiti stara in premajhna ter neprimerna objekta. V novi restavraciji bodo na uro iahko postregiii 150 kupcem (prej ie 50). Stara tokata sta biia zgrajena že tedaj, ko je biio v kampu prostora te za 500 turistov, medtem ko jih zdaj iahko sprejmejo do 1750. Kot predvidevajo, bo novi restavracijsko-trgovinski objekt odprt sredi juiija.
L. S.
Zbirka za ,,otroško hišo" v Nikaragvi
Srednjeameriška država Nikaragva ima danes podobne težave kot evropske države po ietu i945. Vojna jih je izčrpata, primanjkujejo deioma osnovna živila, ijudstvo pa si žeii gospodarskega in kuiturnega razvoja.
Še največ razumevanja za potrebe te države, ki gre neodvisno pot, imajo države v razvoju. To se presenetijivo zrcaii tudi v števiikah neposredne finančne pomoči za razvoj Nikaragve. Čeprav imajo države tretjega sveta v primerjavi z razvitim svetom seveda najmanjše gmotne zmogljivosti, prispevajo skoraj potovico razvojne pomoči, še pred državami comecona, Evrope, da o ZDA spioh ne govorimo.
Razveseljivo je dejstvo, da so tudi evropske države odgovorite na zio-čine „kontrasov" (ki so pobiii evropske zdravnike in ugrabiti evropske prostovoijne brigadiste) z ojačeno podporo (Španija je naprimerposiaia namesto enega zdravnika 20 novih zdravnikov!).
Avstrijske soiidarnostne skupine
pa so se odiočiie, da ietos zberejo
300.000,- šiiingov za ustanovitev ..otroške hiše", v kateri bi našii zavetje predšolski otroci kmetijske zadruge v San Jeronimo biizu mesteca Condega. V tem kraju, v hribovitem severnem predeiu Nikaragve, deiuje namreč kmetijska zadruga (kooperativa), ki ji bi takšna ..otroška hiša" oiajšaia življenje. Kmečko prebivaistvo tam živi predvsem od pridobivanja kave, živinoreje in koruze. Vendar se ne more povsem posvetiti težavnemu pridelovanju kave, ker jih ogrožajo vedno spet nasprotniki sedanje državne ureditve. Tako so maja-1984, decembra 1985 in januarja i986 to zadrugo napadii kontrasi, kar siii kmete v to, da se jih en dei staino posveča obrambnim naiogam.
Prav posebno pa bo otroška hiša oiajšaia ženam vzgojno deio in jim omogočita, da se boij vkijučijo v so-odoiočanje pri družbenih zadevah.
Podprite zbirko za otroško hišo v San Jeronimu s prenakaziiom na Kiirntner Sparkasse (BLZ 20706) kto-štev. i00i/049 004.
Slovenska študijska knjižnica
priporoča naslednje knjige s področja
reklam
GRABNAR B.: Noč temna, ki tare duha: (občiia in občevanje). -Lj.: Borec. -257 str., [4] str., prih Informiranje na miaidnskih deiovnih akcijah. - 63 str KRiŽAJ F.: Razumijive informacije.-[i. natis].-Lj.: Dciavska enotnost. - 74 str. - Knjižnica Sindikati; Št. 22 LORBEK F.: Osnove komuniciranja v marketingu. - Lj.: Gospodarski vestnik. -423 str. - (Gospodarska založba)
Obveščanje in odiočanje: revija za vprašanje informacijsko-komunika-cijske in dokumentacijske dejavnosti v delegatskem sistemu SPLiCHAL S.: Mlini na eter: [propaganda, rekiama in seiekcija sporoči) v množičnem komuniciranju]. - Lj.: Partizanska knjiga. - 155 str., iiustr.
SPLiCHAL S : Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo. -
Maribor: Obzorja. - 254 str. - (Socioioška in poiitoioška knjižnica; 14)'
VRLSNiK D : Obveščanje in komunikacijska tehnika. - Lj.: Univer zum. 91 str. - (Družbeno izobraževanje)
ŽERD1N F.: Informacijsko inženirstvo.-Lj.: Fakuiteta zaeiektroteh-niko.
SŠK ima svoje prostore v Mladinskem domu, Mikschallee 4. Knjižnica dobiva od leta 1974-75 ves obvezni izvod SR Slovenije. Poleg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimale.
Knjižnica pestuje:	v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure
v sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure
VESELiMO SE VAŠEGA OBiSKA
Slovenski vestnik praznuje 40-!etnico
Danes tečejo ure drugače
Nadatjuje se nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov
Poino je čeri, na katere iahko nasede vsak, ki išče paraieie med zgodovino in sedanjostjo. Pogosto je primerjanje tvegano početje, ki kaj iahko zdrkne na raven banainosti in demagogije, nevarnost, ki grozi ob vseh jubitejih.
Siovenska zgodovina 16. stoie-tja in sedanji trenutek v živtjenju koroških Siovencev sta zapieteni zgradbi, ki ne preneseta nasitnega primerjanja. Ob obietnici, kakršna je Trubarjeva, pa se kijub vsem zgodovinskim in družbenim raziikam te nekako sam po sebi ponuja pogied na zeio raziičen odnos do vprašanj siovenskega jezika in kuiture na Koroškem.
V času siovenske protestantske reformacije je biia siovenščina za koroške dežeine stanove - tedanji vodiini stoj - neke vrste simboi dežeine poiitične in kuiturne identitete. Čeprav je biia že tedaj jezik manjšine deželnega prebi-vaistva in tudi večinoma ne več jezik vodiinih predstavnikov fev-daine družbe na Koroškem, je siovenščina imeia družben ugied. Dcžeini stanovi so se razumeti kot dediči zgodnjesrednjeveške sio-
venske Karantanije. V času, kose je rojeva) siovenski knjižni jezik, so prevzeti det materiatnih in
Podprite Trubarjevo spominsko zbirko
Prispevke prenakažite na konto štev. 32573, ki jo je v ta namen pri Zvezi bank odprla Slovenska prosvetna zveza.
w w
organizacijskih bremen za stoven-sko knjigo. Tudi družbeno ozadje
-	s podporo protestantske akcije so si hoteti okrepiti obtast napram centratni obtasti in podtožnikom
-	teh zastug ne izniči.
Danes, štiri stotetja pozneje, tečejo ure na Koroškem drugače. Najvišje predstavnike koroškega pohtičnega žvitjenja združuje tiho sogtasje, da bi dežeti najbotj kori-stito ponemčenje še zadnjih ostankov stovenskega prehivat-stva. izrivanje stovenske komponente izjavnega živtjenjajepravv zadnjih tetih doživeto nekaj viškov. Zadnji med njimi je poskus uničiti dvojezično in skupno osnovno šoto na narodnostno mešanem ozemlju in s tem spodkopati temeije za obstoj sto-venstva in sodetovanja med obema narodoma na Koroškem.
Vsem oviram navktjub doigo tradicijo sodetovanja danes nada-tjuje demokratično osveščen det koroškega prebivatstva, kar daje upanje v prihodnost.
Teodor Domej Stovenski znanstveni inštitut, Cetovcc
„Če se bomo vsi skupaj malo potrudili, bomo gotovo dosegli še lepše uspehe." Tako je dejal tovariš Lipej Kolenik, ko sta mu na slavnostni prireditvi ob 40-let-nici Slovenskega vestnika tajnik ZSO Marjan Sturm in urednik našega lista Andrej Kokot izročila nagrado kot ..zmagovalcu" prvega dela nagradnega tekmovanja za pridobivanje novih naročnikov. In tovariš Lipej tega ni govoril kar tjavdan: 23 novih naročnikov, ki jih je doslej zbral,
je najboljše potrdilo njegovih besed.
Torej izkoristimo drugi del tekmovanja, ki traja do konca meseca novembra, in širimo Slovenski vestnik med sorodniki, sosedi, prijatelji. Tudi tokrat smo pripravili lepe nagrade, ki jih bomo razdelili ob koncu akcije -še pravočasno pred božično-novoletnimi prazniki.
Ena izmed nagrad je oprema spatnice iz tovarne IPH v Žitari vasi, kakor jo vidite na naši sliki. Nadaljnje nagrade so: mikro-kompjuter Com-modore 64, vrhunske smuči z vezmi in palicami iz tovarne Elan na Brnci, stenske omare iz tovarne )PH ter pogostitve v hotelu Korotan v Sekiri in v hoteiu Obir v Železni Kapli.
D/*. Er/A E/i//?č
Problemi zgodnjeotroške večjezičnosti
2.2. Individuatni jezikovni razvoj
V	vsakem otroškem govoru se iz težnje po hipergeneraiizaciji stovnič-nih pravit pojavtjajo razne anatogične tvorbe, zato bi bito popotnoma zgrešeno, če bi jih pripisovati izktjučno vptivu dvojezičnosti. Žat se v večini dvojezičnih potožajev, predvsem tistih, ki so povezani s kakršno koti obtiko jezikovnih konftiktov, pri ocenjevanju otroškega govora meri z dvojno mero. Če nek enojezičen otrok govori jezik, ki odstopa od govora odrastih, se to zdi vsem ..srčkano" in ponosne ..tete" ugotav-ijajo „Oh, kako tuštkano govori". Čim pa nekdo opazi kaj podobnega v govoru dvo- ati večjezičnega otroka, take obtike kaj rad razgtasi kot negativne postedice dvojezičnosti, ki da načenjajo jezikovno strukturo otrokovega govora.
V	našem primeru so bite anatogične tvorbe najbotj pogoste v gtagot-ski spregatvi, pri čemer je otrok zdaj tvorit sedanjiške obtike, predvsem vetetnik, z nedotočniško osnovo, nedoločnik in detežnik na-t pa s seda-njiško osnovo (Primer: braj, nam. beri, po anat. bra-ti).
Samostatnike nesrednjega spota je dostedno razporedit v dve skupini: a) v brezkončniške, ki so biti dostedno moškega spota, in b) v samostatnike s končnico -a, ki so biti dostedno ženskega spota (Primer: 1;10;23: „Vetki
kost. To je tudi vetki moj kost. Daj še kosta").
Na osnovi hipergeneratizacije slovničnih pravit je opredetit tudi tastno ime Luka kot samostatnik ženskega spota. To pojasnjuje tudi najbotj očitno značitnost otrokovega jezika, da namreč o sebi govori z gtagotskimi oblikami oz. povedkovimi dotočiti ženskega spota (Primer: 1 ;11: „0 ne, jaz nisem jokata. Jaz sem pridna"). Podobno kot v tem primeru, v katerem gre samo za hipergeneratizacijo slovnične kategorije spota, je bito opaziti tudi hipergeneratizacijo pravita ujemanja, ki jo je detoma razširit tudi na zveze samostatnik(zaimek)-samostatnik: n.pr. t;ll: „Jaz (= Luka) sem moška. Eten (= 3-tetna dektica) je ženski."; vendar: „Uschi je ženska". Ponekod, kot pri uporabi slovničnega spota pri imenu Luka, je bita navedena težnja po hipergenera-tizaciji tako močna, da je bit dostej uvetjavtjeni princip posredne korekture popotnoma brezuspešen.
Da navedene anatogične tvorbe ne pomenijo pomanjkanja slovničnega občutka, ampak so te izraz zelo rigidnega sistema, ki si ga je otrok ustvarit, dokazuje dejstvo, da si je, kot smo že ugotoviti, žeto zgodaj usvojit kategorijo časa, pravilno uporabljat roditni-ški predmet v zanikanih stavkih, svo-jitne zaimke ipd.
Zeto zanimiva sta bita tudi dva pojava, ki ju ni mogoče pojasniti niti s
stovenskim niti z nemškim jezikovnim vzorcem.
L Uporaba enega samega, torej generalnega vprašatnega zaimka „kaj/was" v pomenu ,kaj', ,kdo', ,kje', ,kam' (N. pr. L10-12: „Kaj je to?" nam. Kdo je to?. „Kaj greš?" nam. Kam greš? ipd.)
2. Semantični spot pri poimenovanjih gob. Vse gobe so bite načetno ženskega spota (tisička, gotobica, vendar tudi: šampinjona, gobana, turka ipd.).
2.3. Intimni jezik kot pokazatetj jezikovne sposobnosti v posameznih jezikih
Otrokov intimni jezik (jezik samogovora) je bit do konca oktobra skoraj izktjučno slovenski. Le občasno je bito stišati tudi hrvaščino. Novembra meseca je začet vidneje uporabljati še nemščino. Jezikovni izbor je bit odvisen od tega, s kakšnim imaginarnim sobesednikom se je pogovarjat. Usvojeni modet jezikovnega izbora je prenesel tudi na igrače ter ostate predmete in bitja svojega okolja. Z mačkami, kravami (z živimi in z igračami) se je pogovarjat stovensko, s konjem hrvaško, te s sosedovim psom nemško.
Ugotovljena pogostnost posameznih jezikov v samogovoru odgovarja tudi našim ugotovitvam o razvitosti njegovih kodov: Zdateč najbotj razvit
9 je stovenski kod, stedi mu hrvaški, s precejšnjim razmakom pa nemški.
Zato prav gotovo ne bo odveč, če skušamo vsaj približno ugotoviti, kateri dejavniki so vptivati na hitrejši ati počasnejši jezikovni razvoj vseh treh kodov:
2.4. Pozitivni in negativni dejavnik pri razvijanju jezikovne sposobnosti
L Pozitivno je na razvoj vseh treh kodov vptivat čas komunikacije.
S tem dejavnikom je mogoče v gtavnem pojasniti zaostajanje nemške jezikovne kompetence, saj je bit čas komuniciranja v nemščini najkrajši. Vendar s tem dejavnikom ne moremo pojasniti zaostajanja hrvaške jezikovne sposobnosti za stovensko, ker je otrok najmanj totiko kot v stovenščini komunicirat tudi v hrvaščini. Zato je treba raztiko v stopnji razvitosti stovenskega, hrvaškega in nemškega koda verjetno pojasniti še z drugimi dejavniki.
2. Hitrost jezikovnega razvoja je bita odvisna od etaboriranosti koda, ki so ga kontaktne osebe uporabljate v komunikaciji z otrokom.
Hrvaška kontaktna oseba je v komunikaciji z otrokom dokaj rada uporabtjata tako imenovani otroški jezik, medtem ko sta se starša temu v gtavnem izogibata. (Nekotiko priostreno bi na osnovi naših izkušenj tahko rekti, da tako imenovani „otro-ški govor" botj odgovarja emocionalnim potrebam staršev in babic kot dejanskim komunikacijskim potrebam otrok).
Zato se nam zdi potrebno, da se v raziskavah o dvojezični vzgoji poteg
O To A 0770 TZM/O po 7770Č-77P777 p0.Sp/03VP00/E ,sVov/2/'Č-777/7 p/v/tE. V.sv/Ar 0/7*77/7 po
.S't'OpOT7 /LOT*/ /žUSPč/d, 77p7*..' „/77*0;" 7777771&S/0 „/7P7*7". Čp /;<?// e/7o;'<?z7ce77 0/7*0// go p o 7*7' 777Evo; ;'<?z/'A, .sv 7o Z7/7' p.se/77 ,,,S*7*ČA: 77/70" 777 S777US770.	P/*/
7/vo;^Z2Č77č'777 0/7*0/777 p/7 7/7Av
7POT*/7e 77P77p7*77P7ČP770 OZ7777-ČTT/PJO /707 77čgT777P/7P pOi/d-////V //p77;'dZ7Č770.S/7'/
principa zadostno razumljivega jezikovnega inputa, ki ga zastopajo v sodobni znanstveni literaturi, upošteva tudi dejavnik zadostnega inputa, se pravi, zadostne nivojske raztike med otrokovim kodom in kodom njegovih sobesednikov. Več kot očitno je namreč, da se mora otrokov jezikovni razvoj zaustaviti, če v besedilih, ki se realizirajo v njegovi prisotnosti, ne more več identificirati novih in kompteksnejših struktur. S tem dejavnikom bo torej mogoče pojasniti hitrejši razvoj slovenske in sorazmerno zaostajanje hrvaške kompetence.
Etaboriranost oz. neelaboriranost koda, ki ga je okolica uporabtjata v komunikaciji z otrokom, pojasnjuje tudi nesorazmerno močno zaostajanje nemške kompetence v primerjavi z obema slovanskima.
A V S T R ! J A 1
! A'H Petek, 27. 6.: 9.00 Poročila -9.05 Moje ime je Drops - 9.30 .Ruščina - 10.00 Šolska TV -
10.30	Razredna učiteljica - 12.10 Poročila in ozadja - 13.10 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari
-	21.15 Grede po Avstriji - 21.20 Jo!!y Joker-22.05 ORF Videonale 86 - 23.05 Pertect lives -Ingeborg Bachmann priznanje 1986 - 0.05 Poročila.
Sobota, 28.6.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina
-	9.35 Francoščina -10.05 Ruščina -10.35 Ob 12-ih opoldne - 12.00 Nočni studio - 13.20 Poročila - 14.35 Glasbena parada - 16.00 Nils Holgersson -16.25 Veter v rokah -16.55 Mini-ČVS -17.05 Črni bratje - 17.30 Ravioli -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem -18.25 Najboljše iz serije ..VVeana Gmuat " -
18.50	Župnik Josef Moosbrugger odgovarja -
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.55 Novo v znanosti - 20.15 Pri belem konjičku -
22.40	El profesor - Bilgerijev natop - 23.25 Ingeborg Bachmann priznanje 86 - 23.55 Poročila.
Nedelja, 29. 6.: 11.00 Ura tiska - 12.00 Orientacija - 15.00 Od jutri naprej smo bogati in pošteni - 16.20 Sveto pismo - pripovedovano za otroke - 16.25 Tao Tao - 16.50 Živali pred kamero -17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori župnik Richard Schvvarzenauer -19.30 Čas v sliki
-	19.50 Nogometno svetovno prvenstvo -
22.00	Ingeborg Bachmann priznanje 1986 -
23.00	Priče časa - 23.45 Poročila.
Ponedeljek, 30.6.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom & Jerry - 9.30 Kulinarična Avstrija -10.00 Šolska TV - 10.30 Glasbena parada - 12.00 Iz parlamenta -13.00 Poročila -14.45 VValtoni -15.30 Počitniški koledar - 16.05 Lucky Luke - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Calimero - 17.30 Heidi - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -
19.00	Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport - 21.08 Kuharski mojstri -21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Tovor iz Nankinga - 22.50 S pisalne mize - 23.05 Poročila.
Torek, 1.7.: 9.00 Poročila-9.05 Tom &Jerry-
9.30	Angleščina - 10.00 Šolska TV - 10.30
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraHe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko Wieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Moja sestrična Rachel - 12.05 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 14.45 VValtoni - 15.30 Počitniški koledar - 16.05 Robi Robi Robin Hood - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za lahko noč
-	18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.05 Poglej in ugani - 21.15 Dallas
-	22.00 Filmski forum - 22.45 Mlada deklica -0.15 Poročila.
Sreda, 2.7.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom & Jerry -
9.30	Francoščina -10.00 Šolska TV -10.30 Od jutri naprej smo bogati in pošteni -11.50 Secret Squirre! -12.10 Inozemski report -13.00 Poročila -14.45 VValtoni -15.30 Počitniški koledar -16.05 Vedno težave s Pop-om -16.30 Lutkovni nastop - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka -
17.30	Kamen Marka Pola - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -
19.00	Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 Čas v sliki - 20.15 V neki drugi deželi - 22.40 Gospa Gerti - 23.50 Poročila.
Četrtek, 3.7.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom & Jerry
-	9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska TV -
10.30	Jaz, Natatie - 12.15 Klub seniorjev -
13.00	Poročila - 14.45 VValtoni -15.30 Počitniški koledar -16.05 Risanka -16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Sindba-dove pustolovščine - 17.30 Skrivnostna globina - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Cesta sonca -
21.50	Galerija - 22.20 Oči Lure Mars - 0.00 Poročila.
A V S T R ! J A 2
! I ^ Petek, 27. 6.: 16.25 Poidark -17.15 Srečanje med živaljo in človekom - 18.00 Tedenski pregled - 18.30 Naša mala farma - 19.15 Woody VVoodpecker -19.30 Čas v sliki - 20.15 Dežela in gore - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.15 Kenguru -23.35 Mannix - 0.20 Poročila.
Sobota, 28. 6.: 15J30 Dva x sedem - 15.25 V senci palač - 15.30 Računalniški tečaj - 16.00 iz parlamenta - 17.00 Čkumenska vešpra -18.10 Kdo me hoče? - 18.25 Šport - 19.00 Trailer-19.15 Poglej in ugani -19.30 Čas v sliki - 19.50 Nogometno svetovno prvenstvo -
21.50	Trmasta zabava - 22.40 švicarska afera -0.15 Poročila.
Nedelja, 29. 6.: 6.00 - 9.00 Nogometno svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Karl Munchinger - 10.30 -12.20 Greed - 14.00 Športni popoldan - 16.55 Mladina poje -17.40 Check Point -18.25 Poglej in ugani -18.30 Brez nagobčnika - 19.25 Novo v kinu - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Moja sestrična Rachel -21.50 Sto mojstrovin -22.00 Dinastija - Den-verski klan - 22.45 Sedem dni športa - 23.05 Solid Gold-23.50 Poročita.
Ponedeljek, 30. 6.: 17.30 Mi ljudje - 18.00 Cesta LindenstraRe - 18.30 Department S -
19.30	čas v sliki - 20.15 Klinika v Schwarz-waldu - 21.00 Novo v kinu - 21.08 Kuharski mojstri -21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal - 21 .45 Šiling - 22.05 Vrni se, mala Sheba -
23.40	The munsters - 0.05 Poročila.
Torek, 1. 7.: 17.00 Šolska TV- 17.30 Orientacija - 18.00 Policijska inšpekcija 1 - 18.30 Department S-19.30Časv stiki- 20.15 Kviz -21.07 Poglej in ugani-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal -21.45 Cafe Central in poročila.
Sreda, 2. 7.: 15.00 Tenis, VVimbledon - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stoletja operete -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Žena z bakljo - 22.30 VVeekend -0.10 Poročila.
Četrtek, 3.7.: 15.00 Tenis, VVimbledon -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal-21.50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Eli
Petek, 27. 6.: TV mozaik-9.00
Tednik - 15.25 TV mozaik -
16.25 Poročila -16.30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ - 17.30 Beli delfin, francoska risana nadaljevanka -17.45 Flipper, ameriška nanizanka - 18.15 Reševanje iz vode, poučna oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Dnevnik in vreme -19.15 Poročilo s kongresa ZKJ -
19.45	Premor - 20.00 Amazonka: Potovanje k tisočerim rekam, angleška dokumentarna serija - 20.50 Bergerac. angleška nanizanka -
21.40	Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik -
22.30	Poročilo s kongresa ZKJ - 22.45 Rimska pomlad gospe Stone, ameriški film.
Sobota, 28. 6.: 8.20 Poročila - 8.25 Beograd: 13. kongres ZKJ, prenos 3. in 4. plenarnega zasedanja - v odmoru Glasbena oddaja -15.00 Poročila - 15.05 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -15.50 Na črko, na črko, nanizanka TV Beograd - 16.20 Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo - 17.20 Pripovedka, avstralski mladinski film -18.30 Knjiga -18.45 Risanka - 19.00 Dnevnik in vreme - 19.15
Poročilo s 13. kongresa ZKJ -19.50 Puebla: SP v nogometu - tekma za 3/4 mesto, prenos -
21.50	Zrcalo tedna - 22.15 Dnevnik - 22.30 Poročilo s 13. kongresa ZKJ - 2.45 Varuhi denarja, avstralski film ali Zabavna oddaja.
Nedelja, 29. 6.: 9.10 Poročila - 9.15 Živ žav: Risanke in Lučka, češko-nemška nadaljevanka
-	10.10 Flipper, ameriška nanizanka - 10.35 Kitajec v Scotland Yardu, angleška nadaljevanka - 11.25 Piknik v Rogaški Slatini - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 16.10 Poročila - 16.15 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana -17.10 42. ulica, ameriški film — 18.45 Risanka - 19.00 Danes - ko še ne boli - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu - tekma za 1. mesto, prenos - 21.45 Posladkana vodica, nadaljevanka TV Novi Sad - 22.30 Poročila -22.35 Premor-22.45 Športni pregled.
Ponedeljek, 30. 6.: 18.20 Poročila - 18.25 Soline -18.40 Na črko, na črko - nanizanka TV Beograd - 19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik -
19.45	Vreme - 19.50 Koroška poje - 20.20 N. Cato: Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka
-	21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - TV in RA jutri
-	22.00 Finale 14. mednarodnega natečaja mladih plesalcev Lausanne 86.
Torek, 1.7.: 18.10 Poročila —18.15 Živi planet, angleška dokumentarna serija - 19.10 Risanka
-	19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno in zrna -
19.30	Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Koroška poje - 20.20 O težavah s kalmanovim truplom in o nemprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo, TV drama - 21.20 Risanka - 21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - TV in RA jutri - 22.00 Mednarodna obzorja.
Sreda, 2. 7.: 18.20 Poročila -18.25 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič - 18.40 Narodni parki: Mljet, izobraževalna oddaja TV Zagreb -19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj
-	19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45
Vreme - 19.50 Želeli ste, poglejte - 20.15 Mati zemlja - brat drevo, dokumentarna oddaja avstrijske TV - 21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme -TV in RA jutri - 22.00 Svečenik ljubezni, angleški film.
Četrtek, 3. 7.: 18.20 Poročila - 18.25 Vijavaja ringaraja, poučnozabavna nanizanka - 19.10 Risanka -19.24 TV in RA nocoj -19.26 Zrno in zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Pogovor z Bogom Gorjanom - predsednikom ZB Slovenije - 20.10 Mozaik kratkega filma -
20.30	Goya, španska nadaljevanka - 21.30 Dnevnik - 21.55 Vreme - TV in RA jutri - 22.00 Kako so o partizanskem boju pripovedovali drugi, dokumentarna oddaja TV Beograd -
22.45	Glasba ob gardskem jezeru, zabavnoglasbena oddaja italijanske TV.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRtJSKEGA RADtA vsakdan od 18.10-19.00
Petek, 27.6.: Poletni festivali: Koroško poletje -Ljubljanski festival
Sobota, 28. 6.: Duhovni nagovor (kpl. Pepe Marketz)
Voščila (M. Hartmann)
Nedetja, 29.6.: Za dobro voljo (Želeli ste, poslušajte!
Ponedetjek, 30. 6.: Glasbena šola na Koroškem
Torek, 1.7.: Družinski magazin Sreda, 2. 7.: Čez Karavanke Četrtek, 3.7.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 4.7.: Iz kulturnega življenja
O
(C
N
C
(D
C/)
-t—<
O
>o
(D
>
(D
O
(C
E
*—
O
Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a):
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
Drucksache
Tiskovina
P. n.
VESTNIK
Postfach/poštni predal 408
9021 Ktagenfurt/Ceiovec
Namiznoteniško prvenstvo:
SŠK Obir in Škocijan vodita
V nedeljooso odigrala slovenska namiznoteniška moštva prvo kolo svojega prvenstva. V skupini A
Z leve na desno:
Marko Smrtnik, Franc Jožef Smrtnik in Marjan Oraže.
novoustanovljeno moštvo NTK Celovec seveda proti dosti močnejšim moštvom ni imelo izgledov na zmago (NTK je zgubil obe tekmi z rezultatom 8:2), moštvi iz Sel in Obirskega pa sta končali tekmo z neodločenim rezultatom 5:5. Po prvem kolu vodi moštvo SŠK Obir zaradi nižjega števila zgubljenih nizov.
V skupini B je presenetilo moštvo iz Škocijana, ki je suvereno osvojilo prvo mesto. Največja prednost škoci-janskega moštva je izenačen kader, saj vsi trije igralci enako močno igrajo.
Omeniti je treba še to, da so le trije igralci ostali brez poraza. In sicer Oraže Mirko (Sele) ter Jernej Han-nes in Luschnik Heinz (oba Škocijan). Povratno kolo prvenstva bo 13. julija v Mladinskem domu. Pričetek: 13.ura.
Bitjardski Hub je izbra! najbotjše
V Mladinskem domu v Celovcu je Slovenski biljardski klub/Cartrans na klubskem prvenstvu prvič izbiral svoje najboljše. Prvak kluba je postal Silvo Krivograd pred Markom Krištofom in Gregorjem Novakom. Silvo Kumer je dosegel 4. mesto še pred Vinkom Kušejem in Gustijem Serajnikom, ki ta dan ni bil samo igralec temveč tudi organizator turnirja. Najboljša izmed deklet je postala Sonja Mak.
21 članov se je v torek zbralo v prostorih Mladinskega doma. To je veliko število, če pomislimo, da imajo drugje probleme z naraščajem, in da klub obstaja šele pol leta. Med dijaki, ki so tekmovali že popoldne, so se
kvalificirali trije za zaključna kola in dva izmed njih sta presenetljivo odnesla prvo in tretje mesto! Bilo je videti, da sta zelo talentirana igralca.
Kakšno zanimanje je vladalo tudi že med tistimi, ki niso več mogli poseči v odločitve za prva mesta, je pokazalo dejstvo, da so vsi igralci počakali pozno v noč, dokler je bil znan prvak: Silvo Krivograd.
Tudi poleti bodo igralci imeli možnost za vajo. prav posebno pa se že veselijo na jesenske igre. Organizator Gusti Serajnik je na klubskem prvenstvu pozdravil tudi navzočega poslovodjo koroške biljardske zveze Kurta Schausa.
Z leve na desno: Gregor Novak, Silvo Krivograd, Marko Krištof, Sonja Mak, Vinko Kušej in Silvo Kumer.
Wietersdorf in Frantschach
nogometna prvaka 1. razreda C in 1. razreda D
Nedavno seje na Koroškem izteklo nogometno prvenstvo tudi v nižjih razredih, se pravi v prvih in drugih. Poročilo se omejuje na dva prva razreda, kjer so na prvenstvu sodelovali nekateri slovenski nogometaši ali celo vsaj deloma slovenski kljubi.
Začnimo s prvim razredom C. Že kar od samega začetka se je razvil dvoboj med Wietersdorfom in Vetri-njem (od tega kluba je SAK kupil Romana Raczynskega!). Še pred zimo je Wietersdorf bil tako uspešen, da je odločil prvenstvo takorekoč v soloakciji; kajti Vetrinj ni bil nikdar v stanju zmanjšati zaostanka točk. Na tretje mesto se je uvrstila Kotmara vas tik pred Bilčovsem.
Moštvo Bilčovsa je popolnoma zamudilo prvenstveni start, potem se je polagoma stopnjevalo, da bi vigredi povsem presenetilo. V ekipi sta igrala tudi dva bivša igralca Slovenskega atletskega kluba, namreč Sigi Hobel in Gusti Zahlatnik. Slednji je menil k pravkar končanemu tekmovanju: ..Na mmcm začetka sva o ttttcit' interne težave, zato mora/a at Ma aa/fto/jsa tu tttc/t' /brata ae. Ven-bar vato v teku prvea.stva precej aapre-t/ova/t, prebr.setn/e ttspe/ koatakt ateb at/a/vtatt ta starrjvnut tgra/ct. /zret/ao poztttvao /e poteka/a poat/a&ta.ska .sezoaa, ko vato au prtater prcataga/t prvaka ITtetcrvbor/ aa boatačeat tgrtvča v -7:2/ Gotovo vo k teattt ttvpe/ttt
v v o/e privpeva/e priprave v Kopru, ki vo trajnic tri titti. Četrto atevto je /ep ttvpe/t, tobn taiv/iato že aa pri/tot/aje /eto. Kajti otibor in ati aogoatetavt /točeato več - boj za vata vrb, za vvtop v pot/iigo/" Lestvico C-razreda sta zaokrožila Donau (kvalifikacija kot predzadnji!) in Kriva Vrba, ki se bo kot zadnjeuvrščena preselila v drugi, najnižji razred. (Za to ekipo je branil vratar Werner Naschenweng, ki je s SAK-om pred dvema letoma vstopil iz podlige v koroško ligo!)
Prvi D-razred je po jakosti najmočnejši. Nič manj kot štiri ekipe so se potegovale za naslov prvaka: Žrelec, Sinča vas, Frantschach (vsi že bili v podligi!) in Klopinjsko jezero. Tu pa so bila še druga dobra in vsega zmožna moštva kot Globasnica, Železna Kapla, Podkrnos in Žitara vas. Štehen iz Labotske doline jc zelo razočaral in upravičeno izpadel. Labotu niti ni zadostovala dobra in uspešna igra v finišu prvenstva. Rezultat:	predzadnje mesto na
lestvici in kvalifikacija proti Donah (1. razred C). Na vrhu lestvice je prevladovala izenačenost na eni strani in
ogorčena borbenost za vsako točko na drugi strani. Skoraj vsak teden je vodilo drugo moštvo.
Spomladi je najprej popustil Žrelec, nadaljevala se je neusmiljena borba v obliki troboja. Nato je opešalo Klopinjsko jezero in Sinča vas je zavzela prvo mesto. Do zadnjega kola, kajti tu sta se spopadla v nepo-
Šahovska natoga štev. 7 (ureja Silvo Kovač - Idrija)	
8	. asa Haa
7	S H HiHi
6	H H
5	B jHAA g
4	
3	H H H
2	S
1	H H
a b c d e f g h
Na diagramu je pozicija iz partije LAR-SEN-LJUBOJEVIČ (Milano 1975). Lju-bojevič (črni), ki je na potezi je izpeljat zanimivo zmagovito kombinacijo.
Naloga ni zahtevna. Če vam reševnaje vendarle ne bo od rok. boste rešitev prebrali v naslednji številki ..Slovenskega vestnika".
srednem dvoboju Frantschach in Sinča vas. Drugi proti prvemu na lestvici, torej dokončna odločitev! Prednost domačega terena je bila le odločilna in Frantschach se je po tesni 2:1-zmagi vrnil nazaj v podligo. Sinča vas je osvojila naslov viceprvaka, Klopinj se je uvrstil z igralcem-tre-nerjem Jožetom Ferro na tretje mesto in Žrelec na četrto. Šesto do osmo mesto pa so zasedli Globasnica, Žitara vas in Železna Kapla.
Igralec-trener Jože Ferra je ocenil prvenstvo takole: ..K/opiajvbo jezero je .svojevrsten, znntnnv b/nb. /ata naj-boijže pogoje, v.stt .srcti.stva ta /ci/tt/t teattt ae uspe. V otj/oči/at/; treautbib enostavno aaaa sreče. Že več /et se ta b/ttb bori za vstop v pori/tgo, tot/a vet/no se zgot/t nebi ..čttt/ež" (bot inni, bo je v zatiajea: bo/tt Racin prebiteia K/ctptaj), bt ouentogočt zastuv/jeu ct/j. V A.7opt/;jtt je igra/ tuc/i Zegionnr .SnZbtč, s buteraa sva preči /eti brcct/a žogo za .Sjovensbt atietsbi b/jab. Morcict bo vzpon s/ecZiZ pribocZnje /eto, venciar se ae vera, če boa: ostu/."
Kristjan Wolbl, igralec Globasnice pa je izjavil sledeče: ..Tacit v Zetosuji sezoni sa;o se izbuzuii ir: c/oseg/i uvrstitev v zgoraj: po/ovici /estvice. Z c/esctinn aeoci/očettiaa izit/t srno postaii renh-šurupion, to je taci: aebctj. Gcibrito poveat, c/a srno za vr/tansbo raesto ata/ce pres/nbi, zato ate vieče b -S/1 K-a, bi se bctje zunirnt: zatrte. Vsaj .s/tčtt/.scvtttaAo..."
Obiskaie so nas kolesarke iz Kamnika
Že drugič ho 12 kolesark iz Kamnika v petih dneh obiskalo Slovence na Koroškem in Furlaniji Julijski krajini. Športnice iz podjetja ..Svilanit" v Kranju so se v torek 24.6. odpeljale preko Dravograda v Celovec, kjer so se srečale z zastopniki Slovenske športne zveze. Od tam pa so se preko Vrbe, Trbiža in Bovca odpeljale v Čedad (tam jih je sprejelo kulturno društvo Ivan Trinko). Vrnile pa so se preko Gorice, Lonjerja, Lipice, Postojne in Ljubljane v domači Kamnik. Torej v petih dneh šeststo kilometrov. Kdaj bodo moški na ta način povezovali rojake?
Kratke športne vesti - Termini
# U). srečanje slovenskih športnikov v Radovljici bo v soboto in nedeljo 28./29. junija. Slovenski športniki iz štirih držav se bodo pomerili v namiznem tenisu, šahu in nogometu.
# Nogometni turnir in pies katoliške miadine v Globasnici v soboto. 5. julija 1986: ob 10.00 začetek nogometnega turnirja, ob 20.00 pies pri Štcklnu v Globasnici, za pies igra ansambel ..Vilija Petriča", ob 21.00 nastopa Andrej Šifrer.
Oddamo prostore v najem v Sinči vasi (skladišče) Interesenti naj se javijo na POSOJtLNtCt-BANK Dobrla vas, S 0 42 36 - 20 76
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 26. junija 1986.
Za 100 dinarjev dobite	3.25 šil. *
Za 100 dinarjev plačate	4.25 šil.
Za 100 iir dobite	'1.00 šil.
Za 100 lir plačate	1.06 šil.
Za 100 mark dobite ^	693.70 šil.
Za 100 mark plačate	710.00 šil.
„Cirkus BARLEY" na južnem Koroškem - Cirkus Barley, ki šteje med manjša družinska podjetja, nastopa te dni na južnem Koroškem z artisti, žonglerji, s klovni in divjimi živalmi.
V Žitari vasi je 28. in 29. junija, v Galiciji 30. 6., v Borovljah od 1. do 4. julija, na Bistrici5. in 6. julija, vPod-kloštru 7. in 8. julija, v Čajni 9. julija, in v Šmohorju 14. in 15. julija.
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov na-
ročam ..Slovenski vestnik" in prosim, da mi list pošiljate na naslednji	o]
naslov:	O
Ime in priimek	<
naslov	   -3
O
pošta	<
---------------------------	(D
=3
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico.	O
o<
g
7T
(D
U (kr^j in datum)
(podpis)
Letatske ponudbe „Po!etje 86"
Poslužite se ugodnih letov z letališča Ljubljana na letalih Adria Airways
LJUBLJANA - Beograd
-	Sarajevo
-	Skopje
-	Titograd
adria
airways
jjubtjana
in sezonskih letov za - Dubrovnik
-	Split
-	Tivat
-	Zadar -Pub
Prodaja kart in Informacije: CARTRANS Paulitschgasse 7, teh 0 4222/51 2680
Reiseburo SPRINGER kakor tudi vse turistične agencije v Sloveniji.