Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini TRST, petek 31. maja 1957 Leto XIII - Št. 129 (3664) UREDNIŠTVO: Ul* MONTECCHI K. 8, II. nad. — TELEFON IMU IN M-S3I — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelllco 1-IL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viitne v širini l stolpca: trgovski 80, finandno-upravni 120, oemrtrvioe 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Nova nesoglasja med ZDA In Anglijo Anglija bo trgovino s Kitajsko Najbrž tudi liberalci in republikanci proti vladi Prvič po osvoboditvi bo vladala KD z izključilo podporo monarhofašistov Po poteku ultimata libanonskih opozicijskih strank Več mrtvih in ranj med demonstracijami proti vladi Anglija se ne ozira na priporočila OlI Zavzema ge za nadaljevanje vojne v Alžiru ter za hitro odobritev pogodb o skupnem tržišču in Evralomu - Skušal bo doseči sodelovanje socialistov v vladi Zolijeva vlada: Prečastiti, mislim, da vam bo ta prav. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 20,8, najnižja 11,8, zračni tlak 1019,4 pada, vlaga 55 odst , nebo 8 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temp. morja 14,9. Vreme danes: Spremenljivo vreme s krajevnimi padavinami. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 31. maja Angela, Maja Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 6.13 ip zatone ob 21.36. Jutri, SOBOTA, 1. junija Fortunai, Radovan Zborovanji Krščanske demokracije in PSDI Bartoli prikril resnične vzroke sestave enobarvnega obe. odbora Prof. Dulci ju na zborovanju PSDI obsodil Kartolija, bi je bil izvoljen /. odločilnimi glasovi misinov - Hoja simi stališče Kil do proste cone eden Izmed glavnih razlogov občinske krize Včeraj se je v dveh mestnih kinematografskih dvoranah vnela ostra politična polemika med demokristjani in socialdemokrati, ki so do pred kratkim skupno sedeli v občinskem očboru. V kinu «Grattacielo» so se zbrali ves »štab« Krščanske demokracije in več sto Bar-tolijevih oboževalcev. Med občinstvom pa j« bilo tudi mnogo takšnih, ki ga ne marajo in so zlasti med njegovim govorom glasno dajali duška svojemu nezadovoljstvu. Na zborovanju Krščanske demokracije sta govorila tajnik pokrajinskega odbora Belci in inž. Bartoli. Prvi je skušal dokazati pravilno ravnanje svoje stranke glede sestave enobarvnega odbora, češ da je bila to edina rešitev, ki jo je Krščanska tehnokracija lahko izbrala v sedanjem političnem položaju. Nato je demokristjanski tajnik po svoje prikazal potek dogodkov v občinskem svetu od lanskih volitev do nedavne rešitve občinske krize. KOGA SO SE BALI? Na včerajšnjim demokrist-janskem zborovanju, o katerem poročamo na drugem mestu, je prišlo tudi do neljubega incidenta, v katerega se je neupravičeno vmešala policija. Zgodilo se je tole. Nekateri mladinci PSI so v veži kina sGrattacielos, kjer so demokristjani delili občinstvu svoje glasilo »La Proran, razdeljevuli list »La Zona Franca«. Neki demokristjan jim je hotel to preprečiti. Ker ga niso poslušali, je šel poklicat na pomoč policijo, ki je mladincem prepovedala razdeljevanje omenjenega listu in _ jih odstranila. Nuto so socialistični mladinci poklicali člana vodstua federacije PSI odv. Trpina in mu povedali, kaj se jim je zgodilo. Ta je šel v dvorano, kjer je govoril demokristjan Belci in povabil iz dvorane tajnika federacije PSI dr. Teinerja. Ko so mladinci razlagali dr. Teinerju, da jim je policija prepovedala razdeljevati list, se je med razgovorom dr. Teiner začel smejati. Takoj je pristopil k njemu policijski inšpektor Mangano in ga vprašal, zakaj st smeje. Dr. Teiner mu je odgovoril, da je svoboden meščan, ki plačuje davke in da ima zato pravico, da se lahko smeje. Razburjeni inšpektor ga je prijel za rumena in ga pahnil iz veže na cesto. Ker je dr. Teiner protestiral proti takšnemu ravnanju, so mu vzeli osebno izkaznico in ga skupno z ostalimi odpeljali na kvesturo. Tam je dr. Teiner ponovno protestiral proti temu neupravičenemu ravnanju policijskega inšpektorja in zahteval, da se vnese v zapisnik celoten dogodek. Obenem pa je tudi izjavil, da bo zadevo sporočil najvišjim oblastvenim organom. Po sestavljenem zapisniku so vse izpustili. Med Bartolijevem govoru pa je malo manjkalo, da bi ne tudi prof. Dulcija doletela enaka usoda. Ko je Bartoli dejal, da sedaj v neki bližnji dvorani govori prof. Dulci, je ta, ki pa 'je bil v dvorani in ga je poslušal, dvignil roko in glasno dejal: «Saj sem tukaj«. Takoj po teh besedah ga je neki poli-cfst surovo zgrabil za roko in mu dejal, naj bo ti Bo. Kot torej vidimo, je bilo demokristjansko zborovanje dobro zastraženo. Le koga in česa so se bali' Prometne nesreče Včerajšnje lepo vreme »o izkoristili številni Tržačani za izlete v bližnjo in daljno okolico. Vse ceste so bile polne avtomobilov, motorjev, skuterjev in koles, tako da ni navsezadnje prav nič čudnega, če smo morali zabeležiti po dolgem času spet celo vrsto prometnih nesreč, ki so se končale vej ali manj dobro za prizadete. Med prvimi so nudili zdravniško pomoč 50 let staremu Josipu Pobegi od Sv. M.M. Sp. 1315, ki se je popoldne s svojim motorjem zaletel na Trgu Dalmazia v avto, ki je pred njim nenadoma zavozil na levo. Na srečo se Pobega ni huje poškodoval, kajti sam je odšel na rešilno postajo na Trgu V. Veneto, kjer pa so mu zdravniki samo izprali rano na desni nogi in ga nato odpustili domov. Ob 17.05 so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 22-let-nega Adriana Mascarella \z Nabrež ne št. 16«, kateremu so zdravniki ugotovili verjeten zlom leve ključnice ter nekaj ran na obrazu, zaradi česar so ga odposlali na or-topedskl oddelek. Mascarello, ki bo okreval v dobrem mesecu, je ob prihodu v bolnišnico povedal, da je na trbiški avtocesti, in sicer v bližini Razklanega hriba, trčil v neki avto. Obtožil je predvsem socialdemokrate, da so jim hoteli vsiliti sodelovanje z malo levico, kar naj bi povzročilo ostavko občinskega odbora. Ni pa povedal, da je kriza nastala samo zarači tega, ker župan Bartoli in njegovi kolegi niso spoštovali občinskega programa, ki so ga sprejeli ob lanski izvolitvi župana in odbora. Dejal pa je, da so oni zavrnili kakršno koli povezavo z malimi levičarskimi skupinami. Na obtožbo, da so se povezali z desnico, je dejal, da to ni res, ampak da so jih desničarske stranke podprle samo zato, ker je levica kandidirala za župana dr. Pincherla. Ob zaključku pa .ie poudaril, da se Krščanska demokracija. kot vse ostale stranke, pripravlja na nove volitve z namenom, da se obnovi sodelovanje med demokratičnimi strankami. Za njim j* govoril inž. Bartoli o programu novega občinskega odbora. Potem ko je dejal, da so hotele opozicijske stranke s kampanjo proti njemu «razbiti enotnost Krščanske demokracije«, kar je še večkrat ponovil tudi v občinskem svetu, je povabil opozicijo, naj na javnih trgih dokaže, da je Krščanska demokracija proti sodelovanju z demokratično sredino. Zanj se je KD odločila za enobarvni odbor samo zato, da je preprečila imenovanje prefea-turnega komisarja, ki bi u-pravljal občino najmanj eno leto, čeprav zakon določa, da se morajo volitve vršiti najkasneje šest mesecev po imenovanju komisarja. Glede občinske uprave pa je dejal, da se mora občinski svet ukvarjati samo z upravnimi vprašanji, da je bilo zgrešeno, da so bile ustanovljene občinske komisije, ki so povzročile 'razdor med strankami in onemogočile delo prejšnjemu odboru. Zato bi bilo treba sestaviti takšen občinski program, ki bo izključno upravnega značaja. Kot torej vidimo, bi Krščanska demokracija hotela popolnoma spolitizirati značaj in delo občinskega sveta, čeprav je v njem zastopanih 12 političnih strank in gibanj. Za demokristjane so postale občinske komisije, ki so obravnavale vprašanje proste cone, deželne avtonomije pomorstva in ukrepe, ki naj bi jih vlada sprejela za razvoj tržaškega gospodarstva v o- kviru »Vanonijevega načrta«, največja «ovira za delovanje občinske uprave«. To nam ponovno dokazuje, da bi hotela Krščanska demokracija vsa ta življeniska vprašanja za naše mesto postaviti ob stran, medtem ko se genovski župan osebno poteguje pri milanskem, turinskem in drugih županih večjih mest v severni Italiji, naj podprejo Genovp v njenih zahtevah o razdelitvi pomorskih prog in ladij na škodo Trsta in ostalih jadranskih pristanišč. Sicer pa so Bartoli in njegovi kolegi do lanskih volitev vodili prav to politiko, saj se še vedno vsi spominjamo, kako je «naš« župan slavnostno predajal rove tržaške lač-je genovskemu županu, od katerega je dobival v zameno trobojnice. Bo demoKristjanskem zborovanju pa je bilo v kinu »Arcobaleno« zborovanje socialdemokratov, na katerem je govoril bivši podžupan prof. Dulci. Zborovanje je odprl tajnik tržaške federacije PSDI prof. Lonza, ki je poudaril, da je bilo to zborovanje sklicano zato, da se javnosti pojasni, kako Krščanska demokracija ni spoštoval* obveznosti in programa, ki ga je sprejela lani avgusta in kako je prišla mestna upiava v roke klerofaši-stotr. Prof. Dulci pa Je dejal, da se je kriza občinske uprave začela tečaj, ko so oni zahtevali, da morajo biti v upravnih svetih občinskih ustanov zastopane skupine leve in desne opozicije. Krizo pa je Zaostrila še zahteva po prosti coni, o kateri se demokristjani niso hoteli jasno izjaviti, fašisti pa so bili odločno proti. Sedaj pa Krščanska demokracija predlaga prosto cono gorišice vrste, medtem ko večina prebivalstva zahteva takšno prosto cono, ki naj omogoči investicijo kapitalov v našem mestu, kapitalov, ki jih tisti desničarski krogi, s katerimi se je Krščanska demokracija povezala, izvažajo v druga italijanska mesta, namesto, da bi jih izkoristili v Trstu. Nato je govoril o pobudi PSDI zg sestavo občinskega odbora s poč poro male levice, kar pa so demokristjani zavrnili, ne da bi proučili občinski program, ki so ga oni sestavili. Glede Bartolija pa je dejal, da bi gotovo u-žival spoštovanje vsega me- •iMiiiiiiiiiMiimmiiitiimimimiimiiiitiiHiiiiimiiHiiiiiniiiiiiiitiimiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiimoiii Zarodi lepega vremena in praznika Včeraj spet vrsta večjih in manjših prometnih nezgod Ncfhuje se je poškodovala mladenka, ki je ob trčenju dveh motorjev padla in zadobila hude notranje poškodbe Ob 18.40 »o na prvem kir. oddelku sprijeli 19-letno Au-relio Dussini iz begunskega taborišča na Opčinah, kateri so zdravniki ugotovili več notranjih puikocb, tako da se o njenem zdravstvenem stanju, ki je resno, niso izrazili. Šofer avta Rdečega križa, s katerim so ponesrecen-ko pripeljali v bolnišhied, j« povedal, da je Dussinijeva sedela ha skuterju, ki ga je vozil njen prijatelj, ko *e j® ta nčnadoma zaletel v neko drugo motorno kolo, s katerim je holel motorist zaviti na levo. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnico vrglo s sedeža in je obležala na cestnem tlaku. Nesreča se je zgodila na oesti med Trebčami in Bazovico. Niti pol ure kasneje je prišlo do prometne nesreče tudi na Cesti del Friuli, in sicer poč svetilnikom. 19-letni Klavdij Sošič lz Ul. Commerciale 5, 2(>-letni Silvano Frisom iz Ul. Scorcola 39. 17-letna Clau-dia De Rossi iz begunskega taborišča na Proseku in 17-letna Lidija Trobec s Proseka so bili z avtomobilom namenjeni na Prosek, ko je Friso-ni, ki je bil za volanom avtomobila, nenadoma ostro zavil na desno, da bi se izognil drugemu avtomobilu, ki je prihajal z nasprotne strani, toda zavoj je bil premočan, kajti avto se je zaletel v drog električne svetilke ln tam o9tal. Vsi potniki so bili bolj ali manj ranjeni, tako da so Jih morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico. Tu so vse — razen Trobčeve, ki so ji le izprali rano na glavi — sprejeli na prvi kir. oddelek, in sicer s prognozo okrevanja v 10 do 15 čneh, ker so bili ranjeni po glavi in drugih delih telesa. Ob pol osmih zvečer so na ortopedski oddelek sprejeli 47 let starega Ernesta Gombača a Lonjerske ceste 2 b’i, ki je imel ranjeno koleno z verjetnimi kostnimi poškodbami. Gombač je prišel v bolnišnico sam in tu je povedal, da se je vozil s svojim kolesom proti Trstu, ko je zadel v obcestni rob in se prevrnil. Potem je prišel na vrsto 4B-letni Giovanni Termini iz Ul. Pozzo del Mare 1. katerega so morali zaradi manjših poškodb po glavi in nogah sprejgti s prognozo okrevanja v 15 dneh na prvem kir. oddelku. Termini, ki so ga v bolnišnico pripejjali z avtom RK, je povedal, da je na Trgu stare mitnice, in sicer pred kinom Alabafda padel s svojo vespo. «*--- Opozorilo avtomobilistom V prvih dneh maja so začeli na uradu za avtomobilski promet pri prefekturi razdeljevati nove vsedržavne evidenčne tablice, ki bodo nadomestile tržaške. Da se prepreči v omenjenem uradu v zadnjih mesecih prevelik naval, se pozivajo vsi prizadeti, ki so že prejeli obvestilo, naj se takoj zglasijo v sobi št. 6 na prefekturi, da prevzamejo novo tablico. S seboj na) prineselo tudi obvestilo, prometno knjižico («licenza di circolazione«) in staro evidenčno tablico. sta, če bi se sam umaknil in pustil svoje mesto kakemu drugemu demokristjanu. Nadalje je dokazal, kako je Bartoli lani julija zavrnil fašistične glasove, sedaj pa jih je sprejel, ker je bil izvoljen z odločilnimi glasovi misinov. Poleg tega je prof. Dulci polemiziral tudi s komunisti, ki mu očitajo, da je on kriv, ča je prišlo do enobarvnega odbora, zato ker je podal o-stavko, potem ko je bil izvoljen za župana z glasovi levice. Ponovno je poudaril, da je PSDI z njegovo ostavko skušala preprečiti enobarvni odbor in prepričati Krščansko demokracijo, da bi sodelovala z malo levico. Pred kongresom fržaške FIOM Enotnost vsega za zaščito delavskih interesov Kovinarji si bodo vedno prizadevali, da bodo složno nastopali proti delodajalcem Pokrajinska zveza kovinarjev ^TOM je pred svojim kongresom, ki bo v Trstu 7„ 8. m 9. junija naslovila na kovinarje naslednji proglas: ((Kovinarji! Kongres tržaških kovinarjev, ki so vključeni v FIOM-CGiL, je posebno važen zaradi časa, v katerem se vrši, in vprašanj, o katerih bomo razpravljali, zlasti glede utrditve enotnega sindikata, utrditve enotnosti med vsemi delavci te stroke, borbe za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, zaščite demokratičnih in sindikalnih rvoboščin ter tržaške industrije, ki naj bi zagotovila socialni napredek delavstva. Kongresa se bodo udeležili poleg demokratično izvoljenih delegatov tudi delegacije FIOM iz Genove, Milana, Benetk. Vidma. Gorice in Tržiča. Pri- sostvoval bo član vsedržavne zveze, ki bo v nedeljo 9. junija na javnem zborovanju v mestni kino dvorani bzaključil kongres. Da bo imel kongres čimbolj demokratičen in javen značaj, bomo povabili voditelje drugih sindikalnih organizacij m lisk Vt-eh 3truj, ki bodo lahko prisostvovali vsemu poteku kongresa. Kovinarji! Izvršni odbor vas vabi, da razpravljate o točkah kongresa, da bodo vaši delegati prispevali k uspehu kongresa s krititkami, nasveti, predlogi za utrditev naše organizacije, da bo vedno bolj sposobna voditi to kategorijo v borbi za mir, delo. demokracijo m blaga-tanje, vaše in vaših družin. Kovinarji, pripravite se na svoj kongres!« Tržaški delavci kovinarske ■iimrmimiiiiumitiimiiiriliiiiiiiiiiiiiiiniiimraiiiiiiiiiitimiiiiimiiHiituimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiHiniii! Za razvoj turizma na našem področju Novi včeraj turistični slavnostno o 1> j e k t i otvorjeni Dopoldne so svečano otvorili nov mladinski hotel pri Miramarskem gradu in stopnišče od obale k morju, popoldne pa razgledne stolpe Včeraj so v prisotnosti najvišjih oblasti tar podkutni- sarja za turizem svečano o-tvorili nekatere objekte, ki bodo slugili turizmu na našem področju. Dopoldne ob 10 je bila otvoritev novega mladinskega hotela »Terge-ste«, ki je urejen v nekdanji vili Kozmann blizu Miramar-skega gradu. Ta zgradba je. služila v ta namen že nekaj mesecev, včeraj pa je bila svečana otvoritev, kateri so prisostvovali poslanec Larus-sa, generalni vladni komisar dr. Palamara, predstavniki tržaške ustanove za turizem, občine itd. Novi hotel je primerno opremljen in bo lahko sprejel nad sto gostov, mladih potnikov, ki najdejo tu najbolj primerno in ceneno prenočišče. Qd tod je skupina oblasti odšla proti Križu, kjer so izročili svojemu namenu novo stopnišče, ki pelje od obalne ceste k morju. Po zakuski v gostilni Ten-ee ob obalni cesti so predstavniki oblasti odšli v Ses-ljan, kjer je bila otvoritev novega turističnega naselja, za katero je poskrbel devinski grof. V pritlični zgradbi so lepo urejene sobe, ki jih bodo inozemski turisti zelo veseli, saj je v tem turističnem kraju zelo občuteno pomanjkanje hotelov in prenočišč. V naselju, ki ima na razpolago ato postelj, je tudi ecamping« in nova restavracija. Popoldne pa so svečano izročili javnosti nov razgledni stolp na Sv. Primožu pri Križu, razgledni stolp na Kalu med Padričami in Konkone-lom ter razgledni stolp nad Kroglami. Z vseh teh krajev je krasen razgled na Trst, Tržaški zaliv, tja do Istre in Furlanije ter Julijskih Alp. Ker je bilo včeraj po zadnjih vetrovnih dnevih kolikor toliko ugodno vreme in je bil praznik, je na deželo odšlo na izlet precejšnje število meščanov, —s«--------- Pri padcu z lestve si je zlomila koleno Z nekim zasebnim avtomobilom so včeraj zjutraj pripeljali v bolnišnico 22 let staro postrežnico Elso Tortolo iz Kraške ul. 18 na Opčinah, katero »o zaradi verjetnega zloma desnega kolena sprejeli na ortopedski oddelek. Ob prihodu v bolnišnico je Tor-tola povedala, da je že predvčerajšnjim popoldne pudla s 3 m visoke lestve v svojem stanovanju. Pes ga je ugriznil Včeraj popoldne so na prvi kir. oddelek splošne bolnice sprejeli s prognozo okrevanja Poslanec Larussa, dr. Palamara in drugi predstavniki o-blasti v sesljanskem turističnem naselju stroke se zavedajo važnosti kongresa svoje zveze m se na to tudi temeljito pripravljajo. Na raznih sestankih razpravljajo s svojimi sindikalnimi zastopniki o splošnih Vprašanjih, podrobneje pa o vprašanjih, ki se jih najbolj tičejo, o delavnih pogojih, o stanju tržaške iavdustrije. o mezdnih vprašanjih, o zaščiti proti ne zgodam, o znižanju delovnega urnika itd. Zelo pri srcu pa je vsem vprršanje sindikalne e-notnosti ln enotnega nastopa delavcev in njihovih zastopnikov pred delodajalci. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da prihaja do težnje po enotnem nastopu vedno bolj do izraza in se uveljavlja, kar je glavni pogoj za uspesno borbo. To je prišlo zlasti do izraza ob zadnji stavki železarjev, ki snadaio tudi v kovinarsko stroko. Stavka je biia namreč enotna, udeležba pa skoraj stoodstotna. saj sta jo proglasili skoraj Obe sindikalni organizaciji. ki sta tudi predložili indu-strijcem skoraj enake zahteve. Enoten nastop delavcev in njihovih sindikalnih organizacij je prav v sedanjih razmerah nujno potreben. Zveza in-dustrijcev se je namreč dogovorila z s.grarci in veletrgovci, da bi skupno obdržali monopo' nad Wem gospodarstvom v državi. Zato skuša vplivati na vlado, da bi jo Vpregla v voz velekapitala, do upravičenih zahtev delavstva pa ima vedno bolj gluha ušesa. Da bi pa in-dustriici laže.dosegli svoj cilj, skušajo s pomočjo svojega tiska in agentov razdvojiti delavske vrste in doseči ločena pogajanja. Spričo tega je popolnoma jasno čfa rta potrebni odločna borba in enoten nastop delavstva. Kongres tržaške zveze kovinarjev FIOM bo bre7dvomrio tudi glede tega velikega pomena. s« Še en angleški mornar v tržaško bolnišnico V bolnišnico so sprejeli že drugega mornarja z angleške petrolejske ladje «British Admiral«, ki je zasidrana ob pomolu pri Acjuili. Se ponoči ga je v bližini ladjedelnice Felszegy v Miljah povozil neki kamion in ker šofer ni videl — ali ni hotel videti — nesreče, je vozil naprej, ne da joi ponesrečencu nudil pomoč. Mornarja, 30-letnega Petra Douglasa, so našli na cesti domačini, ki so o nesreči telefonsko obvestili rešilno postajo. Kulturne prireditve iitiiimiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiimfimiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiliiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiMiimimimimmimimmimiiii Izpred kazenskega sodišča Potem ko je prijavil požar je sam končal na zatožni klopi Starinarja, ki je nagovarjal h kraji, je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora in globo • Se dve obsodbi zaradi tatvine Požar, ki je 21. marca lani nastal na stojnici s starimi knjigami, je spravil na zatožno klop poleg lastnika stojnice, 27 let starega Guida Breganta iz Ul. Capitolina 2, še tri druge osebe, in sicer 19-letnega Giorgia Zocca iz Ul. Eremo 251, 21-letnega Severina Gregorija iz Ul. Bo-nomea 6 ter 20-letnega Silvana Candotta iz Sesljana št. 34. Bregant je svojo stojnico s starimi knjigami spravil o-menjenega dne zvečer v skladišče, da bi prihodnje jutro zopet prišel ponjo in se z njo postavil v Ul. del Rosario, kjer knjige prodaja. Toda kmalu po njegovem ochodu je začel iz skladišča prihajati dim, in lastnik hiše, ki ga je o tem obvestil neki njegov znanec, je takoj odprl vrata ter zagledal knjige v _______ __________ plamenu. Da se požar ne bi v" 10 dneh 6 let starega Fran- razširil na druge predmete, ca Martinellija iz Ul, Univer- je stojnico takoj izvlekel iz sitk 13, ki ga Je ugriznil pes skladišča na cesto, nato pa v roko. pogasil ogenj. Nekaj zatem f V sredo so v dvorani «F«mce» v Ul, sv. Frančiška svečano otvorili tretje zasedanje posvečeno ladijski tehniki. To zasedanje ima letos Še poseben pomen, saj so ga sklicali v zvezi s proslavo stoletnice ustanovitve največjih tržaških ladjedelnic in v zvezi s stoletnico smrti iznajditelja ladijskega vijaka Reslja Včeraj sta na zasedanju preči-tala referata prof. Telfer z univerze v Trondheimn in prof. Jaeger iz Del/ta, nakar so si prisotni strokovnjaki ogledali gradnjo novega suhega doka Tržaškega arzenala je prišel v skladišče tudi Bregant, ki je ugotovil( da mu je zgorelo več knjig, poleg tega pa je tudi opazil, da mu je zmanjkal daljnogled ter nekaj starih kovancev. deni Candottovemu delodajalcu. Poleg tega so v skladišču našli še razne pornografske fotografije, nekaj črnega smodnika in vžigalne vrvice. Seveda so vse, prijavili so- SNG DANES 31. t. m. ob 20,30; v Prosvetnem domu na Opčinah »Živi plamen«. JUTRI 1. junija ob 20,30: v prosvetnem domu »Albert Sirit« v Križu tfZivl plamen«. V NEDELJO 2. junija ob 17. uri: na Kontovelu »Zivl plamenu. TEATRO NUOVO DANES 21. maja ob 21. uri: prva produkcjja šole za recitacijo «Silvio d'Amico». JUTRI 1. junija nastopi gledališka skupina Micheiuz-zi s Paggiarovo igro: »Mnogo src in ena kočan. VERDI Dana: se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, ki bo v sredo ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Efrema Kurtza. Na sporedu bodo Bachove. Mozartove in Beethovnove skladbe. ( ŠOLSKE PKIHHHITIH ) Mavhinje: Osnovna sola priredi v nedeljo ob 17. uri v dvorani g. Terčona pravljično igro »Sirota Jerica«. Sesljan: Osnovna šola priredi zaključno akademijo v nedeljo ob 17. uri. Na sporedu so šaleigra, pesmi, recitacije. Salež: Osnovna šola priredi v nedeljo ob 16. uri telovadni nastop z recitacijami in petjem. Na sporedu je tudi ((Zamorec« in šaljivi prizori. Zgonik: Osnovna šola priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču 9. junija ob 19. uri. Na sporedu: »Kekec« - pravljična igra v treh dejanjih. Nabrežina: Osnovna šola prenese prireditev, naznanjeno za 30. maj, na dan 9. junija. Spored: ((Sneguljčica«. Pri- četek ob 19. url v kino dvorani. SOLSKA AKADEMIJA NA STADIONU »1. MAJ« Učenci svetoivanske, bar-kovljanske, katinarske in ro-janske šole vabijo na šolsko akademijo s pestrim sporedom, ki bo jutri 1. junija ob 18. uri na stadionu »Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Vstopnice se dobe na omenjenih šolah in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. RAZSTAVE DEŠKIH IN ZENSKIH ROCMH DEL Nabrežina: 2. junija, Stivan: 2. junija. Mavhinje: 2. junija. Slivno: 2. junija, Gabrovec: 9. junija, Razstave bodo v šolskih prostorih ter bodo odprte od jutra do večera, C LJUDSKA PROSVETA Seja izvršnega odbora Slovenske gospodarsko - kulturne zveze v Trstu bo danes v pelek 31. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ulici Homa 10-II. NOČNA SLU2BA LEKARN V MAJU Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Uateno, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-berta 6. C RADIO Naslednje jutro je Bregant i dišču, kjer se je moral Zoc prijavil požar policiji ter na- co j^govapjati zakadi tatvine vedel, da mu je povzročil o-koli sto tisoč lir škode. Na osnovi Bregantovih izjav je policija zasumila, da je po vsej verjetnosti imel pri požaru svoje prste Giorgio Zoc-co, od katerega je starinar večkrat kupil kakšne rabljene predmete. Seveda so ga priprli in Zocco je povedal, da sta ga najela dva neznanca za čuvaja, ki bi moral paziti na okolico, medtem ko bi onadva kradla v skladišču. Dejal je, ca je sprejel ponudbo, toda po desetih minutah se je naveličal čakanja in je sam stopil v skladišče, kjer je videl, da knjige gorijo. O neznancih seveda ne duha ne sluha, toda ko so mu na policiji pokazali slike, je na eni spoznal enega od njiju. Tega, ki se imenuje Mario De Vita, so seveda priprli, toda Že naslednji dan so ga morali izpustiti, ker je lahko dokazal, da o »tvari ne ve ničesar. Zoccu seveda ni preostalo drugaga, kot priznati, da je bil on tisti, ki Je s stojnice v skladišču ukradel daljnogled in kovance ter zažgal knjige. Povedal je, da je stopil v skladišče takoj potem, ko j* Bregant odpeljal prvi voziček in šel po drugega. Skril se je v skladišču m ko je Bregant odšel, je prižgal svečo ter začel brskati po šari. Naenkrat pa se je sveča zvrnila in pacla na stojnico s knjigami, ki je bila v nekaj trenutkih v ognju. Najprej ga je skušal pogasiti, toda ko se je spomnil, da ga je Bregant večkrat ogoljufal in celo navajal k temu da je kradel doma razne stvari in jih nosil njemu naprodaj, je vtaknil v žep daljnogled in nekaj kovancev, vzel steklenico z bencinom in z njim polil knjige. Zoccove izjave so bile hude in tako je policija začela preiskovati tudi Bregantovo delovanje. Tako so ugotovili, da ni registriral nekaj predmetov, ki mu jih je procal Zocco, prav tako tudi ne 22 krogličnih ležajev, ki sta mu jih prodala Gregori in Can-dotto. Ti ležaji so bili ukra- in povzročitve požara ter klevetanja; Bregant zaradi tatvine, ker si je prisvojil razne predmete, ki jih je Zocco odnesel iz svojega stanovanja,, poleg tega pa še posesti in prodaje pornografskih fotografij ter neregistriranja kupljenih predmetov; Gregori in Candotto pa sta bila obtožena tatvine 22 krogličnih ležajev. Sodišče je Zoccu odpustilo kazen zaradi tatvine in klevetanja ter odredilo, da se o tem ne razpravlja, medtem ko je bila obtožba povzročitve požara spremenjena v obtožbo povzročitve poškodb, ki pa je tudi odpacla zaradi pomanjkanja prijave. Pač pa je bil obsojen Bregant, in sicer na pet mesecev zapora in 11 tisoč lir globe zaradi nakupa ukradenega blaga ter na 6000 lir denarne kazni za druge prekrške. Obsojena sta bila tudi Candotto in Gregori, ki sta za tatvino dobila vsak Po en mesec zapora, poleg tega pa bosta morala plačati še 3000 lir globe. iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiMiiiimiiiiiiiiHiii Izpred prizivnega sodišča Uspešen priziv PETEK, 31. maja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 O vitammah; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.40 V svetu kulture; 12.55 Dalmatinske pesnu; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna Čajanka; 18.00 Kavel: Koncert za klavir in orkester v G-duru; 18.21 Prokofjev: Suita iz opere »Zaljubljene tri oranže«; 18.30 Z začarane pol let; 18.40 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.00. Filmski motivi; 19.15 Rad . .a univerza; 19.30 Znane melodije; 20.00 Spon; 20.05 Valčki iz operet; 20.30 Dve slovanski simiomji; 20.40 Orkester Andr e Kostelanetz; 21.00 Umetnost In prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Južno-ameriški odmevi; 22.00 Velika arheološka odkritja; 22.15 Bach; Koncert v E-duru za violino in orkester; 22.40 Operetne melodije; 23.00 Zabavni ritmi; 23.30 polnočna glasba. i n s i i. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Kolesarska dirka po Italiji; 17.45 Rimski-Korsakov; »Sehera-zada«; 18.30 Mednarodna univerza: Splošna vprašanja biologije; 18.45 Igra orkester Trovajoli; 21.00 Pomladanska simfonična se. zona iz Avditorija v Turinu, K O P E H Poročila v slovenščini: 13.30, 15.00, Poročila v itahjanšCni: 6.30 12.30. 16 30, 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba 7.30, Sodišče v Tolmezzu je 12. maja 1956 sodilo Lorenzu Chiaru iz Belluna, ki je bil obtožen, da je s svojim pol-tovornikom povzročil smrt 35-letnega Cirilla Concina iz. Enemonze. Slo je za prometno nesrečo na državni cesti št. 52, ki se je zgodila 5. maja 1955 popoldne med Ene-monzo in Socchievo. Chiaro je vozil bolj po sredi ceste in ko se je približal nekemu ovinku, ni dal predpisanih zvočnih signalov. Na ovinku pa se je srečal s Concino, ki je privozil s svojim motorjem z nasprotne strani, tako da je oplazil motorista, ki je zaradi tega izgubil oblast nad vozilom in treščil v obcestni zid, kjer je obležal s prebito lobanjo. Takoj so mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnišnico, toda zdravniki so u-videli, da je vsaka pomoč zaman. Zato so ga odpeljnli domov, kjer je po nekaj u-rah izdihnil in zapustil šest nepreskrbljenih otrok. Ker je bilo sodišče v Tolmezzu mnenja, ča ni dokazov, ki bi zadostovali za obsodbo Chiara, ki je bil obtožen nenamernega umora so ga oprostili, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov. Toda ta obsodba hi Sla Chiaru v račun, ki je bil prepričan v svojo nedolžnost in je zaradi tega vložil priziv na prizivno sodišče. Po dveh letih je sedaj dosegel popolno zadoščenje, kajti tržaško prizivno soc išče ga je oprostilo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. za dobro jutro, vmes ob 7.45 K- Aurora. 16.00: «Zelezno krtlo»> B. Hope, K. Hepburn. Ideale. 16.00: «Začaranje», Tyr0-ne Povver, Kirn Novak. Iinpero. 16.00: ((Popolnoma z'l Cadillac«, J. Holllday in ”• Douglas. Italia. 18.00: «Beseda tatu«, Abbe Lane, Gabriele Ferzetti. S. Marco. 16.00: «Zakh*d Afrike«, Humpbrey Bogart, Jennifer J0* nes, Gina Lollobrigida. Kino gledališče ob morju '6.0O-«Scaramouche», S. Granger. Moderno. 16.00; «Alta1r», AntO-netla Lualdi, F. lnterlenghi in J. Ser nas. Technicolor. Savona. 15.00: »Kadar mesto sp>*» Hhonda Fleming, D. Andrevvs. Vlale. 16.00: ((Berlin-Tokio«, Ura Kristina Soederbaum. Vltt. Veneto. 16.00: »Greh de' vištva«, Giovanna Ralli, A. C1' farielfo. Belvedere. 16.30: »Sin druge*««- Pustolovski technicolor. u* Montgoroery. Marconi. 16.00: «PaSionaria», rta Felix. Pedro Armendariz* Massimo. 16.;<0: «Robin Hoodov meC», Don Taylor in Eiiccn Moore. EastmancoJor. Novo cine. 16.00: «Veliki Čaru*0«' M. Lanza in Ann Blyth, Technicolor. Odeon. 16.00: «Bosa grofic«*' Ava Gardner. Hadio. 16.00: ((Pravica do roj- stva«. Pretresljiv film, J. M stral In Pupe Suarez. PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC: Časopisna agenč. ALBANESE, U,. Por-porella 4 RONKE - Sev.: Časopisna agencija GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALF.SE BENETKE: S.A.F. st. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna pobtaja RIM: S.A.F. železniška postaja RIM: Časopisna agencija FUCILE, Ulica Margut-la 110 MESSINA: La Diffuslo-ne della Stampa HOSOLINI (Siracusa) : Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto 1 C i t a t e l fi, obuentte sorodnike in znanceI ZAHVALA Užaloščeni svojci pok. Rafaela Rešeta se iskreno zahvaljujejo vs*,r’' ki so nu kateri koli način čustvovali z njimi v njihoyl veliki boli. Trst, 31. maja 1957. 31. maja 1917 ------------- — .rf* Položaj ZDA in ZSSR v sporu Vzhod - Zahod Vsak neposreden stik med tema velikanoma bi bil dobrodošel, če bi služilpomirjevanju, ne pa delitvi ekskluzivnih vplivnih področij Povojna leta so velik del •veta kar krepko razdelila na dva bloka, tako da se v poročilih in komentarjih po večini govori le o sporih in odnosih Med blokoma in ne o odnosih Mer državami. V tisku se redko obravnavajo celo odnosi Med velikima silama. In vendar tema o sovjetsko-ameri-•kih odnosih ni prenehala biti posebna tema, pa čeprav je prepletena s splošnimi odnosi Med Vzhodom in Zahodom in čeprav zapadni zavezniki ZDA neradi omenjajo možnosti dvostranskih razgovorov med svetovnima velikanoma. To se nerado omenja zato, ker je v •amem zapadnem taboru med zavezniki ZDA ostra borba za prvo mesto in ker ti zavezniki snujejo politiko na predpostavki, da bo zagotovljen u-•Peh le tistemu, kateremu bo Washington posvetil večjo pozornost. Biti danes velika sila —■ seveda v drugorazrednem rangu — pomeni predvsem, zagotoviti si posebno podporo ZDA. To je tudi ozadje - sedanje diplomatske borbe med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. S stališča teh dveh evropskih dežel krije zbliževanje Med Washingtonom in Moskvo določene nevarnosti za njun Položaj kot ameriških zaveznikov. Ameriško-sovjetski sporazum o razorožitvi bi n. pr. po mnenju dela politične javnosti teh dežel prizadel vojaško silo številnih tudi večjih ameriških zaveznikov. Kajti kakršen koli naj bi ta sporazum bil, bi SZ in ZDA prav gotovo ohranile največje oborožene sile, pa čeprav bi te bile zmanjšane. Ostala Evropa pa bi bila zelo verjetno demilitarizirana. Res je, da bi nadzorstvo nad oboroženimi silami spravilo pod kontrolo tudi vojske obeh največjih držav, toda nadzorstvo še ne pomeni demilitarizacijo, ki bi v tem Primeru zajela srednjo in za-Padno Evropo. Ob tem se vendarle postavlja vprašanje, ali je možen Poseben sovjetsko-amerišlfi sporazum, ki bi — sicer v okviru širšega sporazuma — Mogel predstavljati izhodišče za temeljitejše razgovore med Vzhodom in Zahodom? Neposrednih dokazov za to ni. Najvišji sovjetski in ameriški Predstavniki se niso nikoli ločeno sestajali. Maršal Zukov in predsednik ZDA Eisenho-tver sta si sicer dopisovala, toda nihče ne ve za vsebino njunih pisem, pa čeprav je morda zelo zanimiva. Toda znano je, da se je to dopiso- jatelja iz vojnih časov nista sestala, pa čeprav se je to pričakovalo. Številni politični dogodki po ženevski konferenci pa so prepad med Vzhodom in Zahodom poglobili in le v enem trenutku je prišlo do zbližanja gledišč med ZDA in ZSSR. Bilo je to ob napadu na Suez. oziroma Egipt, ko sta obe najvišji sili napad obsodili. Toda ZDA so skušale vtis, ki ga je njihovo stališče napravilo na evropske zaveznike, popraviti in so pristopile k vojaškemu odboru bagdadskega pakta. Res je, da ZDA še dolgo ne bodo uživale popolnega britanskega zaupanja, kajti z Eisenhowerjevo doktrino , so začele voditi posebno čisto ameriško politiko toda ta politika je tudi for-malho uperjena proti sovjetskim vplivom. Ce pa ni nikakih, niti sporadičnih, neposrednih dokazov za stranske razgovore med o-bema velesilama, je vendarle vrsta posrednih indici j, ki nakazujejo, da je takih stikov več. Ze V Ženevi je bilo jasno, čhi s# mora jgvnost v svojih upilv opreti predvsem na morebitno sporazumevanje, do katerega di prišlo med Wa-shihgtonom in Moskvo, Po sueški križi je to še očitnejše, ker sta London in Pariz zaradi neuspeha na Bližnjem vzhodu nevtralizirana in ker se je v Evropi pojavila še e-na sila, ki jo je treba vzeti v poštev in katere politika še ni povsem jasna. Gre za Zahodno Nemčijo. Zato so razgovori o razorožitvi v Londonu dejansko le dvostranski razgovori. Britanski predstavnik je sicer dal nov predlog o prijavljanju atomskih poizkusov, vendar se ta predlog ni vzel preveč resno in po poizkusih na Božičnih otokih se je britanski položaj kljub navideznemu protislovju bolj poslabšal kot okrepil. Glavni osebnosti v Londonu sta zato Stassen in Zorin in zadnji Zo-rinovi predlogi so bili tako pozitivni, da je celo Stassen javno opozoril na možnost vsaj delnega vsklajevanja med ameriškim in sovjetskim stališčem, pa čeprav Eisenhower pomirja zapadne zaveznike, da je smešno govoriti o kakih tajnih sporazumih. Zaradi vsega tega bi bilo zelo pristransko in površno računati, da so bile Bulgani-nove ponudbe Eisenhowerju od 17. novembra lani o načinu sporazumevanja med obema vojaškima blokoma in o umiku vojaških sil iz Evrope ter izjave Hruščeva «New-York Vanje prenehalo in da se pri- Timesu« le propagandni ma POMENEK 0 JEZIKU Konferenca predavanje seslanek Ni PRAVILNO: Dr. Boris Paradoks bo na konferenci govoril jutri zvečer o brezposelnosti. Sinočnja konferenca o negi dojenčka je bila lepo obiskana. Vsi, ki so bilt na včerajšnji konferenci prof. Peregrina Marele, ki je govoril o vplivu jedrnih eksplozij na vremenske spremembe, so bili zadovoljni. PRAVILNO JE: Dr. 'J. P. bo na sestanku jutri zvečer govoril o ... (alt samo: bo predaval Jutri zvečer o ...). Sinočnje predavanje o ... Vsi, ki so bili na včerajšnjem predavanju prof. P. M. ... Obnašati se ponašati sc * * * Ni PRAVILNO: Kako pa se ponašaš na cesti? Tako ponašanje je res obsojan a vredno! Prav slabo se ponaša. PRAVILNO JE: Kako pa se obnašaš na cesti? Tako obnašanje (vedenje) Je res obsojanja vredno! Prav slabo se obnaša »vede). Ne smemo zamenjavati ponašati z obnašati. Ponašati ima drug pomen. Ponaša se nekdo s svojim uspehom, lepo obleko, nakitom, epim spričevalom. Namesto obnašati rečemo lahko tudi vesti se. KOT PETELIN NA GNOJU pravimo o nekom, ki se repenči. ki se postavlja ter se obnaša tako, kot petelin na gnoju, never, kot jih je n. pr. ocenil švicarski liat #Neue Zuericher Zeitung«, kajti ves potek dogodkov priča, da zaradi razmer ali bolje odnosov sil teh dveh velikanov, določeni elementi dvostranskih razgovorov že obstajajo. V času, ko vsemu »vetu groze nevarnosti, ki jih nosi s sabo jedrno orožje, je treba sprejeti vsak sporazum, ki bi ustavil ali vsaj zavrl oboroževalno tekmo. Zato bi bilo odveč vsako poenostavljeno nasprotovanje takim stikom med največjima silama, saj če se smeta pogajati Amerika in Velika Britanija, čemu bi se ne pogajale tudi ZDA in ZSSR. Pri tem obstaja le en pogoj, in sicer, ti stiki naj služijo pomirjevanju, ne pa delitvi sveta na izključno a-meriško in sovjetsko področje. Lilli Palmer in Ivan Desny v novem nemškem filmu «Kot vihar«, ki ga Je režiral Falk Harnak in ki bo gotovo naletel na lep sprejem pri občinstvu OB GOSTOVANJU TRŽAŠKEGA SNG V KOPRSKEM GLEDALIŠČU O Salacroujevi ki ni čisto fa (Ob gostovanju SNG iz Trsta v koprskem gledališču) Presenetljivo zanimiv kriini ogenj preprostih podatkov: v soboto in nedeljo, IS. in 19. maja, je gostovalo v Trstu Gledališče Slovenskega Primorja iz Kopra, v ponedeljek je pred tesno nabitim avditorijem koprskega gledališča i-grala Goldonijeva znamenita beneška skupina Cesca Baseg-gia, tik za njo pa smo v treh predstavah razkošno popivali z novim znancem, jpodobno zajedljivim gospodom Arman-dom Salacroujem, ki so ga pripeljali slovenski gledališki ljudje iz Trsta. Njegova zgodba je bila »Zgodba za smehs in v gledališkem listu piše, da je to farsa. Ce je ali ni, bomo videli kasneje. Bolj pomembno in še bolj imenitno je dejstvo, da smo to zgod bo sploh videli, kajti vse je kazalo, da bo šla mimo koprskega gledališča. Pa ni šla in si zato ne bomo izmišljali posebnih zgodb za »meh. Dovolj je iiimiiiiiiiiitmiimimtiiimiiimitilifilifiiiiiriiiiiiminiiHifHiiiiiiiiiiiiiiMMiinttiHiiiiMitiiiiitilifniiiiitiiiiitiiinfiiiiiiitimiiititinHiiiiiiMiiiitmiiimiitimtitimntitiiiittnimiimfiniitiimtiiii ZANIMIV PRIMER IZ ŽIVALSKEGA SVETA V menjavanju varovalne barve kamaleon prekaša Zveza med kameleonovim vidom in med spreminjanjem barve »Menja barvo kot kameleon,« pravimo o človeku, ki se prilagodi vsaki, še tako nepričakovani in nenavadni spremembi političnega položaja. ki menja svoje politično »prepričanje«, svojo politično Ijarvo ter je vedno tak, kot je najbolj ugodno. To je sicer kaj koristna lastnost, toda pri človeku je ne cenimo, ker kaže, da je to zelo omahljiv in neznačajen človek, ki mu ni zaupati, na katerega se ni moč zanesti. So pa taki človeški kameleoni všeč raznim političnim veljakom, ker so vedno najbolj glasni raznašalci njih zaslug in sposobnosti, ker so pripravljeni storiti marsikaj za to, da bi si le podaljšali prijetno življenje. Rabijo jih, a jih ne cenijo. Kameleon pa ima lastnost, da menja barvo svoje kože po barvi okolja, v katerem je, prirojeno. To mu je dano zato, da se lahko brani pred svojimi sovražniki in da ga njegove žrtve, ki nanje preži, ne opazijo prezgodaj. To je njegova varovalna barva. Tako kot imajo varovalno barvo podobno okolici druge živali v naravi, v kateri živijo. Divji zajec je na planini drugačne barve kot v dolini, jerebica se težko loči od grmovja in trave, kjer se skriva. Pa metulji, ptice pevke, da ne omenjamo raznih žuželk, ki se prilepljene na kamenje ali lubje kaj težko opazijo. Toda kameleon prekaša vse. Ta kuščar, ki živi v Afriki in Zahodni Aziji, deloma tudi v Španiji, spremeni barvo svoje kože kar nenadoma in večkrat, oziroma kadar in kakor je to potrebno. To je njegova prednost pred ostalimi. Kako je to mogoče? In kateri organ v njegovem telesu povzroča tako hipne spremembe barve? Seveda ne smemo misliti, da more kameleon menjati barvo svoje kože tako, da bi postala na zeleni veji zelene barve, takoj zatem pa bi ob rdečem cvetu dobil živo rdečo barvo, in potem zopet tako pisan, da bi dobil rdeče pege na zeleni koži in podobno. Vendar pa je menjavanje barve kar presenetljivo. Svoj čas so mislili, da povzroča tako naglo menjavanje barve pri kameleonu živčni sistem, pozneje pa so bili prepričani, da je to menjavanje od hormonov, oziroma notranjega izločanja. Vendar pa je zadnje čase le prevladalo prvotno mnenje, da je to živčnega izvora. Kako to nastane? Z natančnim opazovanjem so znan-stveniki dognali, da je kameleonova koža posuta po hrbtu s škrgicami, ki so različno obarvane, vendar v medsebojni skladnosti: rumeno, svetlo oranžno, sivo; zeleno oranžno, modro; svetlo zeleno, svetlo rjavo, svetlo modro; črno. Torej štiri skupine barv, ki se ujemajo. Enako je tudi ob bokih. Posamezne celice kože so v normalnem stanju svetle, zlasti če ni o-svetljen, je popolnoma blede barve. Bolj ko je svetlo ,bolj kot je izpostavljen soncu, bolj postaja temnejše barve, in na močni sončni svetlobi bi„fgp; ral postati kameleon črn, domnevajo učenjaki. Toda . .. Kameleon ima oči posebne vrste. So gibljive m lahko premika vsako oko posebej. Z enim gleda navzgor, z drugim na desno. S poskusi so dognali, da kameleon prav z očmi »re- gulira« barvni ton svoje kože. Pri slepih kameleonih so namreč opazili, da se je njih barva sicer spremenila, če so jih prenesli iz temnega prostora na svetlo, toda ne v skladu z barvo okolja, v katerem so bili, medtem ko pa so zdravi kameleoni barvo menjali v skladu z barvo o-kolja. Prvi hip, ko so jih postavili na svetlo ,so sicer bili temnejši, toda takoj nato je postala barva bolj svetla. Kameleonovi mladiči imajo kmalu potem ko pridejo na svet, vse lastnosti odraslih živali. Zato da si morejo takoj sami poiskati hrano. Tudi o-ni menjavajo barvo svoje kože in tudi njih jezik je kaj gibčen in dolg. Svoj plen si kameleon namreč lovi z jezikom, ki je 4 cm dolg. Ure in ure, tudi po ves dan preži na grmovju. Drži se z nogami in repom ter o-prezuje s svojimi tako gibljivimi očmi za žuželkami. Jezik lahko hitro sproži in je ni žuželke, ki bi se mogla rešiti, če jo zadene ta lepljiv kameleonov jezik. Tudi do dvajset centimetrov daleč lahko sproži jezik, in je živalic« na tem betičastem jeziku nalepljena. Vidimo torej, da je kaj modro urejeno: skoro popolna kamuflaža in pripravno orožje omogoča kameleonu življenjski obstoj. bila ena: tista, ki so nam ja pokazali tržaški gledališčniki. Armand Salacrou je gledališki človek, kar pomeni predvsem to, da zna pisati za gledališče. Tisto, kaj piše za gledališče, je v našem primeru podrejeno onemu kako piše za gledališče. Kajti snovi in poant in fabul in avsebim je veliko, na vsakem koraku zadeneš obnje, če si tolikanj dosleden in neumrljiv, da znaš živo življenje zgrabiti za vrat in ga spehati skozi tesna vrata, ki vodijo na oder. Francoski novorealist (oh, kako dolgočasna in spogledljiva deter-minacija) Armand Salacrou je kot umetnik (ne kot dramatik) zelo preprosta duša: vsaka njegova odrska podoba je kos življenja, toda tak in tisti kos, ki je povprečnemu o-pazovalcu na pogled neum-Ijiv, kos življenja brez zavesti tragične krivde. In v resnici je Salacrou skeptik, kakor ga radi označujejo njegovi dobri in slabi sodobniki. Zelo me spominja na »odkritje« našega stoletja, na Samuela Becketta, moralista, ki bi na vsak način — kakor pravi v svoji igri »Godot« — spremenil ato v bistvu tako ubogo in dolgočasno človeško življenje». Seveda Salacrou ni tak mesijanski temperament, vsaj v »Zgodbi za smehs ne; zdi se, kot da mu gre bolj na ambicijo, da bi pred spreminjajočim se avditorijem poenostavljal sicer tako komplicirane moralno-etične simptome. Da, simptom je menda kar prava beseda, ki označuje e-tično vrednost Salacroujevega dela. Družbeno simptomatična farsa s precej improvizirano diagnozo o nazivu bolezni. Navsezadnje pa diagnosticiranje niti ni tolikanj važno, ker gre namišljenemu zdravniku očitno bolj za posledice kakor za vzroke bolezni. Salacrou ni pre-ventivist in tudi ne razpihuje lastnega moralnega nauka 12 smešne zgodbe: skeptik je in s pametnim, razgibanim dialogom zna svojo trpkost prelivati v kar se da zveneč teater .Ni se pa — galska kri, kaj hočemo — odrekel številnim, duhovitim, moderno meščanskim aforizmom in domislicam, ki — za nasprotje od mnogih komedijskih tekstov — trdno sedijo sredi teksta in ga smotrno dopolnjujejo. Lahko bi rekel: konverzacija na višji stopnji. In za naše gledališke pojme tudi precej nenavaden zorni kot, s katerega osvetljuje problem. In še ne- kaj, kar je vredno posebnega poudarka pri Salacrouju: 0- stro, naravnost silovito poan-tiranje karakterjev. Neusmiljen je do bazedotvskih tipov Barbjerjevega kova, ki mu (kakor da bi bil krvavo osebno prizadet) z nekim žlahtnim cinizmom nabija rogove, menda zato, da bi mu dve sekundi pred koncem cele štorije odkril svojo resnico. Prav tako imperativen je do romantično intoniranega Ahila, ki ga — učinkovito zmedenega in ne-razumevnega — požene v samomor. In Ada, Barbjerjeva zakonita (!) soproga in Ahilova zakonita (!) ljubica: nikoli ni docela jasno, ali je to žensko bitje tako tragično neumno in nedodelano ali pa rafinirano. In tako naprej. Sala-croujeve miselne poante se skladno dopolnjujejo, niso pa nikoli do kraja izgovorjene. Zato je ta mojster in oblikovalec nekega družbenega simptoma pravzaprav tudi skeptik in relativist, kakor so o njem pisali. Nič ni dokončnega in vsi človeško in družbeno etični problemi se razpenjajo v širokem loku od e-nega do drugega. Delo je kot gost postavila na tržaški oder Balbina Ba-ranovič-Battelino. Ze določena inklinacija v neki repertoar (ljubljansko Eksperimentalno gledališče) lahko do neke mere odkriva ‘režiserjevo »stilsko opredelitev», dasiravno ne gre Debenjak in Mihelič na tokijski bienali Japonci prirejajo v Tokiu svoj prvi grafični bienale z mednarodno udeležbo, ki bo v prostorih tamkajšnjega Narodnega muzeja moderne umetnosti od 15. junija do 14. julija. Vodstvo bienala je osebno povabilo tudi slovenska umetnika Rika Debenjaka m Franceta Miheliča, naj pošljeta nekaj svojih grafik na to mednarodno razstavo. Oba slovenska slikarja sta za to razstavo odbrala \4ak po pet grafik. Razstava, prirejena v okviru bienala V Tokiu, po pozneje prenesena še v Osako, drugo kulturno središče Japonske. Vabilo terna dvema ume^iikoma pomeni prav gotovo priznanje ne samo njima dvema, pač pa tudi slovenskemu modernemu slikarstvu sploh, saj se bosta prvič predstavila japonski javnosti v družbi najvidnejših svetovnih likovnih umetnikov. llltlllllllflllllllllltUlMIIIIIIItlllllllIHtlllltitllllllllllltllllllllfllllllllllllllllllllllIttlllllllltlltlllllllllllllllltllllltlllllltlIttIfllllllltlllfllllllllllltinillllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllillllllllltMllllllllllllllllllNItlllllllllllllllltIMIIIIII SPREHOD PO PARIŠKEM SEJMIŠČU PRED OTVORITVIJO Od starega svetega pisma do ameriške atomske ure Razstava je bogata, francoske finance pa govore o slednji V Parizu se otvarja 46. ve-1 še mesto in ga kakor koli Prejeli smo GRLICA. Revija za mladinsko zborovsko glasbo. Izdaja in zalaga Društvo glasbenih pedagogov Slovenije v Ljubljani. Letnik III, št. 2, April mi. lesejem, ki se razteza na površini 450.000 kv. metrov. Sejmišče je ob južnih mejah mesta na kraju, ki mu pravijo «vrata Versaillesa«. Velesejem je prav gotovo velika stvar in vzbuja zanimanje vsega sveta, saj sodeluje na razstavi kar 13.000 tujih razstavljavcev iz petdesetih dežel z vseh celin. Na samem sejmišču bo ves čas razstave živelo podnevi in ponoči okoli 50.000 ljudi, kamor seveda niso všteti obiskovalci velesejma. Teh 50.000 ljudi sestavljajo edinole razstavljavci in trgovci in njihova edina in glavna skrb je, prodati čim draže in kupiti čim ceneje. Francoska industrija, ki je v zadnjih letih dosegla velike uspehe, gleda na sejem z upom in hkrati s precejšnjo zaskrbljenostjo, saj se sejem otvarja komaj nekaj dni po znanih pesimističnih izjavah bivšega francoskega finančnega ministra Ramadie-ra, ki je toliko govoril o »devizni krizi« in o 80 milijardah frankov, ki jih vlada nujno potrebuje. Ramndier sicer ni več minister, niti ne vemo, kdo ga bo v tem položaju nadomestil, toda znano je, da je francosko gospodarstvo zaradi »devizne krize« prisiljeno omejiti svoje »poslovanje« v nacionalnih mejah. Geslo je sledeče: uvoz čim bolj zmanjšati, izvoz pa čim bolj povečati. Ramadier je pred dnevi v skupščini rekel, da sicer vč, da podjetjem ni lahko najti tuja tržišča, da pa je to za francosko gospodarstvo nujno. Zato francoski industrialci upajo, da jim bo velesejem to omogočil. Saj se računa, da bo na velesejem prišlo na desettisoče tujih poslovnih ljudi. Zato se francoska podjetja trudijo, da bi svoje blago v konkurenci z dru-1 gimi postavili na čim vidnej- prodali, toda ne toliko na račun nižjih cen, kolikor na račun kakovosti. Tem upom pa se zoperstavlja strah, ki temelji v nestalnosti franka. Francozi se namreč upravičeno boje posledic ukrepov in »napotil« francoske vjade, naj se uvoz zmanjša. Sicer pa pustimo strogo komercialno plat in stopimo malo na sejmišče. Med pripravami so industrialci marsikaj prikrivali, kajti iznena-denje ima v trgovini precejšnjo vlogo. Danes pa se že govori o največjih zanimivostih tega velesejma. Francoska industrija bo razstavila svoje prve «atomske» dosežke. Nov izum, ki bo prav gotovo pritegnil številne interesente, je izum, ki bo verjetno spTavil tudi neonsko razsvetljavo med muzejske predmete. Gre za posebno ne preveliko stekleno ploščo, ki bo po posebnem postopku lahko osvetljevala stanovanja v različnih barvah. Posebna pozornost je bila posvečena gospodinjam. Na razstavi je izredno mnogo kuhinjskih predmetov in naprav, ki se bodo zaradi svoje praktičnosti kar ponujale. Toda pri tem je glavno vprašanje francoskih družinskih proračunov, ki jih je težko vskladiti s cenami. V Franciji ali bolje v Parizu in drugih francoskih mestih gospodinje kaj malo perejo doma, pač pa dajejo perilo na pranje v javne pralnice, ki pa so zelo drage. Zato si bo marsikatera gospodinja skušala kupiti pralni aparat, pa čeprav so cene sorazmerno visoke. Sicer pa so lansko leto v Franciji razprodali kar 350 tisoč pralnikov, do leta 1961 pa jih bodo baje že 600 tisoč. Toda ta številka je ven- darle močno relativna, kot so vse take napovedi. Ti računi jemljejo v poštev le »normalne razmere«. Toda novi davki, ki so že napovedani, bodo to število verjetno precej zmanjšali. Sicer pa smo v Franciji precej navajeni na protislovja; industrija se trudi nagovoriti kupca za to ali ono blago in v ta namen se trošijo milijoni frankov. Francoska vlada pa je v zadnjem času očitala svojim državljanom, da so preveč zahtevni, da so preveč razsipni in podobno. Saj je Ramadier odkrito rekel, da morajo Francozi postati skromnejši. Hkrati pa se bivši finančni minister ni niti zmenil za težke milijarde, ki gredo za »že zdavnaj zgubljeno« vojno v Severni Afriki in za druge vojne, ki jih je Franclja i-mela po zadnji svetovni vojni, saj je to menda edina država na svetu, ki je ves čas po svetovni vojni stalno v vojni. Naštevati vse lepe, prijetne in koristne predmete na velesejmu bi bilo preveč. Omenili bomo le, da bo poleg a-tomske ure, ki jo razstavljajo Američani, razstavljeno tudi sveto pismo iz leta 1640. To sveto pismo je bilo tiskano v ZDA in bo razstavljeno v paviljonu Starih predmetov, kjer bodo strastni i-skalci starin lahko kupili marsikatero redkost muzejske vrednosti. To zares staro sveto pismo in atomska ura pa sta le skrajnosti velikanskega števila najrazličnejših i>redmetov, med katerimi so tudi taki, ki zaslužijo vso pozornoft in ki bi zadovoljili prav vsakogar. Seveda je tu tudi precej »a-tomskih« predmetov, med katerimi n. pr. otroška igračka — usmerjevalni izstrelek. Torej mnogo priložnosti za tiste, ki imajo denar, Francozi ga trenutno nimajo preveč. Včeraj so ob prisotnosti zastopnikov krajevnih in osrednjih oblasti svečano izročili svojemu namenu nekaj turističnih objektov v naši okolici. Na sliki razgledišče na Sv. Primožu pri Križu in kratka stopničasta pot iz Križa k morju za kategoriziranje. Baronovi-čeva je oblikovalec izrazitih konverzacijskih tekstov, če le mogoče, francoskih. Leli ji »mprit in do neke mere — kako bi dejal — intelektualna radoživost, »Zgodbo za smeh» ni problemsko in ne strukturalno poenostavljala, dasi bi človek na videz lahko tako sodil. Jasno je, da je posvetila največ pozornosti oblikovanju — lahko bi rekli — tipičnih salaeroujskih karakterjev. Zdi se, kakor da njena režijska zasnova skorajda ne pozna in niti ne upošteva klasičnih o-drskih vrednot: situacije niso več — rekel bi — sekvence z rahlo nakazanimi omejitvami, marveč ena sama živopisana improvizacija, tekoč trak, na katerem njene figure, dasi vselej v istem prostornem ambientu, nenehno dejstvu-jejo. Prijetna za povprečnega gledališkega človeka je tudi do skrajnih meja izčrpana možnost sinkronizacije osebe z izvajalcem, kar je kajpada e-na od poglavitnih kvalitet modernega konverzacijskega gledališča. Nekak racionalizem s tenko patino ironičnega romantizma. Igra je v tem smislu tudi n celoti uspela in mirno lahko zabeležim, da sodi med najboljše izvedbe te sezone. Jožko Lukež je igral Gerar-da Barbierija v stilu svoje že malce historične gledališke rutine: včasih si mislim, da za dobrega gledališkega igralca ni prav, da preveč pozna svoj poklic. No, Lukežev Gerard je bil v celoti urejen, nikoli ni igralsko distoniral, a je bil — ne vem, kako bi se dalo to povedati — še vedno preveč igralec, preveč tolmač neke vloge kakor pa vloga sama, To hočem poudariti: prevelika, prezajetna, preveč široka kreativnost je včasih lahko neresnična. V p osebni meri velja to za moderno konver-zacijsko dramaturgijo in za o-sebe v tej smeri. Ta občutek je bil pri treh predstavah Sa-lacrouja vselej isti. Zato sem to tudi zapisal. Barbjerjevo ženo Ado in A-hilovo ljubico je igrala Zlata Rodoškova. Morda za spoznanje preveč atraktivno, a v splošnem urejeno in temperamentno. Miha Baloh je bil o osebi Gerardovega prijatelja Jeani skoraj že preveč kreatiino racionalen. Kakor da bi se prav ob Salacrouju prelival v naslednjo fazo svojega gledališkega dela: s presenetljivo vnemo se otresa klasičnih gledaliških manir in — po pri-rodni zakonitosti — pade najprej v nasprotno skrajnost in se šele potem docela uravnovesi. Jean je bil resda brezhiben, a zopet ne tako, da bi mu na prvi pogled verjeli. Mlad človek, lep človek, Iju-bavnik in še Francoz povrhu (da ne omenim duhovitega in zaokroženega teksta v posameznih replikah) — pa vse-skozi meditativno resnoben in uglajen kakor angleški lord. To niso očitki, pač pa domneve, naperjene bolj na račun režiserja kakor igralca. Njegovo živo nasprotje je bil Jules Donaldo, ki ga je po čudnem naključju kot gost napravil član zagrebškega dramskega gledališča Josip Marotti. Zdi se mi potrebno, da povem, da je bil ta Donaldo e-dini živ, krvavo živ človek na odru: kakor da bi ga bil nekdo v naglici pograbil sredi ulice in ga iz tonalne lestvi-ce mestnega vrveža ali kabinetnih pogovorov postavil pred občinstvo. Dobrodušen in duhovit zajedljivec, ki z naravnost pobožno vnemo razpihuje mučne situacije in situacijske konflikte, pri vsem tem pa v besedi in gesti čudovito preprost in naturen. Štefanija Drolčeva je tudi tokrat izpričala svojo te kar nenavadno lestvico, bogato in razsežno v kreativnosti gledaliških likov. Njena Helena, Donaldova žena in Jeanov# ljubica j* bila — resda za spoznanje tragično apostro/iran« — silovita t> neposrednosti svojega globoko osebnega čustvovanja. Nemara pa domneva o tragičnosti niti ni tako neumestna, kajti njen položaj in njen osebni zaključek v farsi je tragičen. In še nekaj; tokrat sem spoznal, da se Drolčeva kreativno še razvija, in to zelo temeljito. Manj posrečeno je zaigrala Tea Starčeva mlado ločenko Nikole. Brez pravega kozmopolitskega šarma in določene pikantnosti. Zato je bil tem bolj prijeten zaradi resnobnega veličanja in že kar dovtip-nega ljubavniškega zanosa mladi Ahil, ki ga je igral Silvij Kobal. Imam sicer občutek, da mu dikcija dela težave in vselej se zdi, kakor da bi hotel s neko narejeno preudarnostjo zajeziti dinamiko svojega stavka. To pa t leti, z igralskimi leti mine. Moderno sceno Z dimenzionalno razdeljeno odrsko ploskvijo je zasnoval ing. are h. Niko Matul. MILAN LINDIČ Goriško-beneški dnevnik Utrjevanje prijateljstva med loicdi Furlanski partizani obiskali Jugoslavijo 20-člansko delegacijo, v kateri je tudi predstavnik <0ioppo>, vodi Mario Lizzero-Andrea Včeraj je odšla v Jugoslavijo na štiridnevni obisk 20-članiHca delegacija furlanskih partizanov, ki jih vodi član vsedržavnega vodstva ANPI Mario Lizzero - Andrea. Delegacija bo gost Zveze borcev Hrvaške »n Slovenije. Obiskala bo Zagreb, Reko in Ljubljano. V delegaciji je tudi pokrajinski tajnik Zveze partizanov «Osoppo» geometer Gianni Dalla Pozza. Obisk spada v širok okvir obiskov, ki so jih partizani sosednjih držav sklenili izvesti z namenom, da se še bolj utrdi prijateljstvo tukajšnjih narodov in pa protifašistična enotnost, ki se je tako močno pokazala med osvobodilno borbo. Ukrepi pokrajinskega odbora Priprave za sobotno sejo pokrajinskega sveta Na zadnji seji pokrajinskega odbora, kateri je predsedoval odv. Culot so sprejeli vrsto ukrepov, predvsem v korist pokrajinskih ustanov. Podjetje Agolzer iz Pontebbe bo izvršilo več popravil v pokrajinskem poslopju, bivšem hotelu v Luinicah; stroški bodo znašali 130.000 lir. Doslej pa je podjetje v omenjenem poslopju izvršilo popravila v vrednosti 900.000 lir. Odborniki so sprejeli tudi sklep, po katerem bodo v zavodu «Duca D’Aosta» v Gradiški izvedli nekatera zunanja popravila, ki bodo pokrajino stala 67.000 lir. Pokrajinski odbor je podalj-ial tudi najemno pogodbo z grofico Coronini za najam prostorov nabornega urada. Pokrajina bo nabavila tudi vse potrebno za izvedbo profilak-tične službe proti tuberkulozi goveje živine, za kar bo morala potrošili 76.000 lir. Člani pokrajinskega odbora so nato razpravljali še o nekaterih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu sobotne seje- TOLMINCI VAS VABIJO Veliko slavje na Planini V nedeljo 2. junija organizirajo Tolminci celodnevni izlet na Planino v Pologu. Ob tej priliki bodo skupinski izleti k zgodovinskemu soome-niku iz prve svetovne vojne v Javorci, v razne partizanske postojanke, k izviru Tol-minkei k lovski koči na Vrtiču, pod severno steno Kuntar-ja in tako dalje. Ob 15. uri priredi mladina iz Čadrga r.a prostem narodno igro »Rokovnjači*, sodelujeta godba iz Tolmina in tolminski pevski zbor. Izpred hotela Krn v Tolminu bodo od 7. ure dalje vsako uro prevažali udeležence izleta. Po igri bo prosta zabava. Na razpolago bodo jarč. ki na ražnju, planinski sir in drugo. Vabljeni ljubitelji planin in zabave v prirodi! Inženirska zbornica in ustanova IACP Goriška inženirska zbornica je med najbolj aktivnimi strokovnimi organizacijami na Goriškem. Od časa do časa izraža svoje nezadovoljstvo zaradi enega ali drugega ukrepa, s katerim je bila prizadeta. Lani so povzročili dolgo diskusijo z goriškim županom zaradi načrta šole v Stražicah, te dni pa so se pritožili zaradi dekreta ministrstva za javna dela, ki je imenoval za novega predsednika ustanove za ljudske hiše (IACP) industrijskega izvedenca Miche-la Martino in za podpredsednika prof. Lanfranca Zuccal-lija. Inženirji ugotavljajo, da pripravlja IACP načrte za gradnjo stanovanj, katerih vrednost bo znašala 3,6 milijarde lir, od tega 2 milijardi za Ina-casa, 1,6 milijarde pa z državno pomočjo za samo državo. Ker so bili v vseh prejšnjih u-pravnih svetih IACP vsaj dva ali trije inženirji, ki so nujno potrebni na tem mestu, zahtevajo od ministrstva, da svoj dekret prekliče in imenuje tudi inženirje v ta svet. Obenem pozivajo prefekta, naj v interesu kategorije inženirjev, predvsem pa v interesu same ustanove za ljudske hiše njihovo zahtevo podpre in jo sporoči pristojnemu ministrstvu. Danes seja obe. sveta Danes popoldne ob 18. uri se bo sestal goriški občinski svet, ki bo obravnaval vprašanja ureditve nekaterih poti in kanalizacije. Kakor kaže bodo danes izčrpali vse točke dnevnega reda, tako da se bodo svetovalci v prvih desetih dneh prihodnjega tedna lahko posvetili proučevanju proste cone, kateri namerava goriški občinski svet posvetiti veliko pažnjo, ker je eno izmed najvažnejših gospodarskih vprašanj «»---------------- Le kratkotrajno izboljšanje vremena Včeraj zjutraj je nastopilo lepo, toplo vreme in upali smo, dg.,.bo tako, ostalo., saj se bližamo juniju, pa lahko ugotovimo, da prave toplote še nismo občutili. Dolgo se nismo veselili, kajti že zgodaj popoldne so se začeli nad mestom zbirati oblaki, ki so popolnoma zakrili do tedaj popolnoma čisto nebo. o------- Poslopje RK bo v Ul. Codelli Pred dnevi se je sestal izvršilni odbor Rdečega križa. Ob tej priliki je novi predsednik odv. Stecchina poročal o pogajanjih za gradnjo poslopja Rdečega križa. Na željo pokrajinskega odbora je Banca dTtalia odstopila del zemljišča v Ul. Codelli, na katerem bo ustanova zgradila trinadstropno poslopje. Pooblastili so tajnika Vidimarija, naj obišče ambulatorij za prvo pomoč v Trstu, da bo videl kako deluje. V pritličju bo šolski ambulatorij s prna-mi. Spodaj bo še garaža in skladišče. V prvem nadstropju bodo uradi in dvorana, v kateri bodo prirejali tečaje za hitro pomoč. V zgornjem nadstropju pa bosta dve stanovanji. Prisotni so pooblastili odv. Stecchino, naj odpotuje v Rim na sestanek s predsednikovo ženo Carlo Gronchi, predsed nico italijanskega Rdečega križa, ki ji bo poročal o načrtih za gradnjo gorižkega sedeža. Teden Rdečega križa bo v oktobru namesto te dnj kot v ostalih krajih države. V Tržiču zahtevajo tri nove delovne centre Na zadnji seji občinskega upravnega odbora v Tržiču so sprejeli resolucijo, ki jo bo županstvo naslovilo na ministrstvo za delo in v kateri zahteva odbor čimprejšnjo u-stanovitev treh delovnih centrov, ki bi zgradili tri nove občinske ceste. Prva cesta naj bi bila dolga 353 m in široka 9 m in naj bi vezala Ul. Valentinih in Ul. Boito. Za njeno izgradnjo bodo potrebovali približno 8 milijonov lir, ki naj bi jih prispevalo ministrstvo za delo. Drugi dve cesti, odnosno del cest, pa bi morala finansirati sama občina. «»------- Štiridnevni izlet ZSPD po Sloveniji in Hrvaški Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici priredi v avgustu 4-dnevni izlet po Sloveniji in Hrvaški Najprej bi se izletniki ustavili na Reki, nato pa bi se odpeljali do Senja. Krenili bi čez Velebit v Liko in k prekrasnim Plitvičkim jezerom. Ob reki Korani preko Slunja v Karlovac in čez Kropo v Slovenijo, v Belo krajino. O-gledali bi si nato še Kočevje in Ribnico in se ustavili v Ljubljani. Cena izleta je nribližno 10 tisoč lir; tu je všteta vožnja, skupni potni list, hrana m stanovanje. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, telefon 24-95. Po dveh dneh našel mrtvo sestro V mestu je hudo odjeknila žalostna vest o nenadni smrti 58-letne Angele Cusich, trgovke s sadjem in zelenjavo v Gorici. Pokojna se je v nedeljo zvečer poslovila od brata in ostalih sorodnikov, ker je nameravala naslednji dan potovati v Milan. Zato je nihče ni obiskal v ponedeljek na njenem domu. Sele v sredo ob 14. uri se je brat, misleč, da se'je sestra že vrnila, odpravil na njen dom v Ul. Cor-sica 7. Ubogo žensko je našel mrtvo v stranišču stanovanja in zdravnik, katerega so sosedi takoj poklicali je ugotovil, da je morala smrt nastopiti zaradi srčne kapi najbrž že pred 48 urami, v času torej, ko so bili sorodniki prepričani, da je Cusicheva v Milanu. «»-------- Lambretist v bolnico s telesnimi poškodbami Včeraj ob 10. uri se je na križišču Drevoreda D’Annun-zio in Raštela pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, in sicer policijski tovorni avtomobil in «lambreta», ki jo je vozil pek 26-letni Edoardo Vidic iz UL sv. Antona 22. Zdi se, da je nesrečo zakrivil Vidic, ki se je pripeljal po Drevoredu D’Annunzio z grada Pri padcu si je hudo poškodoval glavo in roke. V bolnišnico ga je odpeljal policijski avtomobil. Službujoči zdravnik mu je ugotovil globljo rano na glavi, poškodbe na o-brazu, rokah in nogah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! — KINO — CORSO. 17.00: «Sami v neskončnosti«, W. Holden, v ci-remascopu in technicolorju. VERDI. 17.00: »Dolarji prihajajo*, A. Sordi. VITTORIA. 17.13: »Čudovito je biti mlad*. CENTRALE. 17.00: »Zagoneten sabljač*, F. Marri, v super-scopu, v barvah. MODERNO. 17.00: »Tarzan in zelena boginja*, J. Weiss-muehller. Športni dnevnik Pred 120.000 gledalci na stadionu v Madridu Finale pokala evro Real Madrid ■ Fiorentina 2:0 (0:0) v Gola sta dosegla Di Stefano in Gento - Spanci so imeli absolutno teritorialno premoč - Fiorentina slaba tudi v obrambi MADRID, 30. — Real Madrid je danes z zmago nad Fio-rentino z rezultatom 2:0 (0:0) osvojil prvo mesto v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Tekmi na stadionu Santiago Benabeu je prisostvovalo okrog 120.000 gledalcev. Holandskemu sodniku Hornu sta se enajstorici predstavili v naslednjih postavah: FIORENTINA: Sarti; Matnini, Cervato; Scaramuccl, Or-zan, Segalo; Julinho, Gratton, Virgili, Montuori Blzzari. REAI, MADRID: Alonso; Torres, Lesmes; Munoz, Marqui-tos, Zarraga; Kopa, Mateos, Di stefano, Rial, Gento. Takoj po sodnikovem žvižgu ■ je imela Fiorentina že v 2’ lepo priložnost za gol ko je Gratton prodrl v kazenski prostor in ko je njegov strel odvrnil branilec v kot. Toda Real M. je takoj prešel v protinapad, potisnil Fiorentino v obrambo in prevzel iniciativo v svoje roke. V 9’ je Gento ostro , streljal mimo vrat, v 11’ pa je Julinho v protinapadu zaposlil španskega vratarja. V naslednjih minutah je prišla teritorialna premoč Špancev še bolj do izraza. V 15’ je Di Stefano poslal v vrata krasen strel, toda Sartiuga je v lepi paradi odvrnil v kot. V 19’ je zopet Julinho predrl špansko obrambo, na robu kazenskega prostora pa ga je zrušil Lesmes. Kazenslki strel je ostal br*z uspeha. Real, Madrid je po tem vložku še bolj pritisnil na vrata Fiorentine. V 22’ je Rial streljal mimo, v 24’ je Gento poslal predldžek Kope čez prečko, v 28’ je nenadniJJi Stefanov strel za las zgrešil cilj. V protinapadu je zoper Fiorentina izsilila dva zaporedna kota, nato pa je moral v 31’ zopet intervenirati Sarti. Takoj nato je Orzan rešil v kot, v 32’ je zagrešil Sarti ma-dornalno napako, ki pa jo je takoj nato popravil z drznim skokom pod nogi Kopi, ki je ušel Scaramucciju. V 34’ in 35’ je moral Sarti zopet poikazati vse svoje znanje, da je preprečil najprej Kopi in nato Rialu reaiiziranje. Fiorentina si je za nekaj minut opomogla in v 39’ je izvedel prodor Bizzari, v 40’ pa je Lesmes prekinil akcijo Mon-tuori-Virgili s tem, da je poslal žogo v kot. Toda že v naslednjih minutah se je obleganje Sartijeve-ga svetišča neusmiljeno nadaljevalo. V 43’ je naglo prodrl Gento, a Sarti je s padcem pod noge rešil nevarnost. Minuto kasneje je Sarti ponovno lepo interveniral na strel Riala. Do konca polčasa, v katerem je Real Madrid absolutno prevladoval, se rezultat ni spremenil. Tudi drugi polčas se je začel s teritorialno premočjo Špancev in že v 1' je moral Sarti posredovati na Di Stefanov strel z glavo. Irti igralec je le minuto kasneje ostro streljal tiik mimo droga. V 6’ se zopet nudila Fiorentini ena izmed redkih priložno.rti: Segato je poslal žogo Virgiliju, kateri jo je kljub prekršku nad njim, poslal Montuoriju, ta pa jo je zgrešil. V 8’ je Montuori streljal iz daljave toda previsoko. Še isto minuto so Španci v protinapadu streljali preko prečke. Tempo je poslej nekoliko popustil, toda Real Madrid je še vedno držal igro v svojih rokah. V 10’ je Alonso prestregel Montuorijev strel, takoj nato pa je Gento z glavo poslal žogo mimo vrat. V 12’ je v protinapadu Virgili z lepim strelom iz obrata zgrešil cilj. V 14’ je moral Orzan zopet razčistiti nevarnost in se rešiti v kot. V 17’ je Di Stefano z glavo preusmeril strel, ki ga je izvedel Kopa. Žoga je bi z večjo preciznostjo v napadu lahko tudi spremenila potek igre. VOJAŠKI NOGOMET Italija - Francija 0:0 ATENE, 30. — V okviru mednarodnega vojaškega turnirja je Italija igrala s Francijo neodločeno 0:0. Za kvalifikacijo v finale, ki bo v Argentini, zadostuje Italiji neodločen rezultat v zadnji bila zelo slaba in nekorektna. V drugi tekmi je Grčija premagala Belgijo s 3:1 (0:1). «»—— TORINO, 30. — V prijateljski nogometni tekmi je Juven-tus premagal Monaco s 3:0 (0:0). Gole so dosegli v drugem polčasu: v 3’ in v 15’ Hamrin, v 17’ Stacchini, ki je v drugem polčasu zamenjal Stivanella. Sodnik je zaradi medsebojnih nekorektnosti izključil Boni. pertrja in Thomo. NIZZA, 30. — Nizza - Milan 1:1. Evropsko prvenstvo diletantov v Pragi Sitri zmagal, Pucci poražen v četrtfinalu peresne kat. tekmi proti Belgiji. Igra je 12. etapa kolesarske dirke po Italiji Baidini prvi na kronometer Bobet ponovno roza majica Velike, toda le provizorične, spremembe v splošnem vrstnem redu zdrsela mimo vrat in nihče se je ni dotaknil. V 19’ je bil Virgili zrušen na robu kazenskega prostora. Strel je izvedel Cervato, toda visoko. Sledila je dolga premoč Špancev, ki se je tudi zaključila s prvim golom. Matteos ie prestregel predložek v kazenskem prostoru. Nanj je startal Segato, ki je pri tem izvedel prekršek. Sodnik je po posvetovanju s stranskim sodnikom dosodil 11-metrovko, katero je Di Stefano realiziral s preciznim strelom. Špamce je uspeh znova podžgal. V 25’ je Sarti v paradi prestregel nevaren Matteosov strel. Takoj nato je Magnimi povzročil korner, v 29’ pa je Virgili v protinapadu iz ugodne pozicije streljal mimo. V 30’ ie Real Madrid povečal vodstvo. Kopa je poslal v Hietež Genta, ki je prodrl v kazenski prostor in mimo Sar-tija. ki mu je stekel naproti, poslal žogo v mrežo. Fiorentina poslej ni imela več kaj braniti. Vrgla se je v napad in v 31’ je Alonso prestregel oster Julinhov strel. Že minuto kasneje je moral španski vratar ponovno posredovati. Bizzari je zaposlil Virgilija, katerega strel je Alonso odvrnil v kot. V 38’ je povzročil kot Di Stefano, ki je pritekel na pomoč obrambi. V 40’ je prodrl Kopa in zaposlil Genta, kateremu je uspelo pobegniti Segatu. Pritekel je Sarti in rešil. V 41’ je zopet Alonso odvrnil nenadni Virgilijev strel v kot, v 43' pa je z lahkoto ubranil Julinhov strel. V zadnji minuti igre je Matteos zadel drog. Zmaga Real Madrida je zaslužena, čeprav se je Fiorentina upirala dovolj zagrizeno in ■iimitiiiiititiiiiiiiilililHtiiiimiiiiiiiiiiilliiiiiiiimmitiiiiiliiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiitimiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimtiifiiiitiiiilillltlimiim Dvoboj za evropsko prvenstvo srednjelahke kat. Marconi - dvoboj brez PRAGA, 30. — V nadaljevanju evropskega boksarskega prvenstva diletantov so bili da nes doseženi naslednji rezultati: Peresna kat. (četrtfinale). Velinov (Bol.) premagal Ka-sperja (Sv.) po točkah. Safra-nov (SZ) premagal Gibsona (Škot.) po točkah. Boczarski (Polj.) premagal Schoeterja (Vzh. Nemčija) po ‘očkah. Sitri (It.) premagal Mehlinga (Zah. Nem.) po prekinitvi v drugi rundi. Srednjelahka kat. (četrtfinale): Sobolov (SZ) premagal Be-lesa (CSR) p. t., Walasek (Polj.) premagal Cunmimghams (V. B.) p. t„ Caroli (Vzh. N.) premagal Oostruma (IIol.) po prekinitvi, Benvenuti (It.) premagal Tkalčiča (Jug.) p. t. Lahka kat. (četrtfinale): Kidd (Škot.) premagal McTag- garta (V. B.) po prek., Pazdior (Polj.) premagal Vitiča (Jug.) p. t., Henner (Zah. Nem.) premagal Kisfalvija (Madž.) P- \-> Makki (lin.) premagal Lempu ca (Vrti. Nem.) p. t. Welter lahki (četrtflnale)S Milevski (Polj.) premagal Puo-cia (It.) po točkah. Jengilarjan (SZ) premagal Saludena (Fr.) po tokah. Vanus (CSR) premagal Stoneja (V. B.) po točkah. Lukič (Jug.) premagal Koeni-ga (Avstrija) p. t. Srednjetežka kat. (četrtfinale): Tankov (Bol.) premagal Janssena (Zah. Nemčija) P° točkah. Laszlo (Madž.) premagal Laaska (Fin.) po točtkan-Cipro (CSR) premagal Wenne-manna (Bel.) p. t., Negrea (Rom.) premagal Vojcziesciow-skega (Polj.) p. t. Težka kat. (četrtfinale): Ma-riutan (Rom.) premagal Cottie-ra (Sv.) s k. o„ Davidovi« (Jug.) premagal Walloscheka (Zah. Nem.) p. t., Nemec (CSR) premagal Manka (Polj.) p. L, Abramov (SZ) premagal Nie-tzsohkeja (Vzh. Nem.) p. t. FORTE DEI MARMI, 30. — Kot je oilo pričakovati, je današnja etapa na kronometer na krožni progi pri Forte dei Mar-mi, povzročila v splošni klasifikaciji znatne spremembe, razen tega pa je prinesla lepo a-firmacijo svetovnemu rekorderju Italijanu Baldiniju, ki je dosegel najboljši čas v etapi in seveda tudi največjo povprečno hitrost. S svojim današnjim uspehom se je v splošni klasifikaciji od 11. mesta pomaknil na drugo in le za las je manjkalo, da ni osvojil roza majice, ki bi mu po današnjem podvigu tudi pristajala. Tako pa je moral za bori 2 sekundi prepustiti lovoriko Louisonu Bobetu. ki se je danes plasiral kot peti in za 40” prehitel Defilippisa ki je moral po štirih dnevih sleči majico prvega v splošni klasifikaciji in jo vrniti Bobetu. ki jo že prej nosil skozi šest etap. Kljub današnjemu uspehu hi- aJ J! 5 inlž Km. progr /it »«.. r*i a« ra« tt Z neodločenim izidom je Marconi ohranil prvenstvo RIM, 30. — Emilio Marconi je ohrani! evropsko prvenstvo srednjelanke kategorije po ne odločeni borbi z izzivalcem Angležem Petrom Watermanom. Dvoboj ni bil na posebni višini. Marconi si je v prvih rundah nabral znatno prednost v točkah, vendar ni niti enkrat resno zadel svojega nasprotnika, ki je v četrti rundi začel krvaveti nad očesom, v 5. rundi pa še iz nosa. Še’e v sedmi rundi se je Waterman začel popravljati, vendar pa je Marconi dobro nadzoroval vse njegove poteze in namene. 8. runda je končno le pripadla Angležu, ki je z močnim udarcem v čei.iust spravd Marconija v težek položaj 'z katerega ga je rešil gong. V 9. rundi se je Marconi popravil, toda že v naslednji je moral zopet prepustiti prednost Watermanu, ki je bil zopet učinkovit z desnim udarcem v čeljust. V 11. rundi je bila borba izenačena in tudi Marconi je začel krvaveti nad očesom. Oba boksarja sta bila že znatno utrujena. V 13. rundi je Marconi z močnim udarcem v čeljust prisilil Watermana, da se je z roko dotaknil tal, vendar sodnik niti ni začel šteti. V 14. rundi se je borba razvnela. Waterman je spoznal, da je njegov nasprotnik močno izčrpan. V borbi na bližino ie ponovno zmanjšal Marconijevo prednost, v zadnji, 3 5. rundi pa jo je — vsaj po sodnikovem mnenju — izravnal. Fsparra- guera je dvignil desnici obeh nasprotnikov in proglasil dvoboj za neodločen. Izidi ostalih dvobojev v o-kviru ii.rte prireditve: Peresna kat.: Cossia (Neapelj) je premagal Giordanella (Rim) po zdravniški interven ciji v 3. rundi. Srednja kat.: Paulon (Rim)-Scisciani (Civitavecchia) neodločeno. Welter kat.: Pinto (Brindisi) - Al Brown (V.B.) neodločeno. Peresna kat.: Caprari (prvak Italije) je premagal Garcio (prvak Španije) po točkah v 10 rundah. Lahka kat.: Italijansko pr- venstvo: De Lucis (Bari) je premagal izzivalca Calcaterr)| 1’Agata, 26. Galdeano' 27." Fini, trostnih dirkačev, pa je trenutni splošni vrstni red seveda, le provizoričen, ker praktično skoraj ni mogoče, da bi mogii biti razni Baldiniji, Mauleti, Nenciniji, in drugi razen Bo beta, Impanisa, Pobleta in se kakšnega v gorskih etapah koj Luksemburžanu Gaulu, ki je celo danes na progi, ki je vse prej kot njegova specialiteta, pokazal, da sodi v najvišji kolesa liski razred in da lahko povsem upravičeno aspirira na končno zmago. Vprašanje zmagovalca današnje etape je bilo dolgo v negotovosti. Francoz Le Ber, ki je startal prvi, je dosegel namreč tako dober čas, da ga dolgo nihče ni mogel izboljšati. Koi prvemu je to uspelo sele Italijanu Mauietu za skromnih 8 se kund in nato še Baldiniju, ki je startal med zadnjimi v skupini najboljših, za 47 sekund. Defilippis, kateremu je bilo že vnaprej japno, da bo imel danes težek dan, je pogumno branil svojo dragoceno trofejo — roza majico. Dosegel je deveti najboljši čas in z zaostankom komaj 27” za Bobetom v splošni klasifikaciji nikakor ni izgubil vseh možnosti za končni uspeh. Splošni vrstni red po 12. c-tapi: 1. BOBET Louison 56.24’49" 2. Baidini z zaostankom 2’’, 3. Nencini 15”, 4. Defilippis 27” 5. Gaul 55”, 6. Impanis 1’19" 7. Fornara 1’2I”, I. Poblet 1’43” 9. Fabbri 2’24”, 10. Rolland 4’08”, 11. Geminiani 4’42”, 12. Fallarini 5’29”, 13. Boni 5’36” 14. Wagtmans CD4", 15. Fantini 6’30 ”, 16. Van Est 6’34”, 17. Maule 7’50 ”, 1». Moser 7’56”, 19. Voorting 9’46’\ 20. Gaggero 10’ 21. Carlesi, 22. Nolten, 23. A strua, 24. Barale Germ., 25. Bobet Jean, 26. Bartolozzi, 27. Janssens, 28. Benedetti, 29. Van Steenbergen, 30. Bartalini. Vrstni red v 12. etapi na kronometer v Forte dei Marmi (56 km): 1. BALDINI 7.1946" s povprečno nitrostjo 44,223 km na uro, 2. Maule 1.19’S4”, 3. Le Ber 1.20’33”, 4. Nencini 1.21.01”, S. Bobet Louison 1.21’36”, 6. Im panis 1.21’47", 7. Gaul l.22’02 ’ 8. Fornara 1.22T5”, 9. Defilippis I.22T6”, 10. Van Est 1.22’32” II. Moser, 12. Poblet in Fabbri, 14. Voorting, 15. Rolland, 16. Colletto, 17. Carlesi, 18. Gi-smondi, 19. Geminiani, 20. Fallarini, 21. Cestari, 22. Barbotin, 23. Boni, 24. VVagtmans, 25. Dal- TENIS Flam izločil Rosea PARIZ, 30. — Zenske posamezno (polfinale): Bloomer (V. B.) - Puzejova (CSR) 6:4. 2:6, 6:4. Knode (ZDA) - Haydon (V. B.) 6:4. 10:8. Moški posamezno (polfinale): Flam (ZDA) - Rose (Avstralija) 4:6, 6:4, 4:6, 6:2, 7:5. Davidson (Šved.) Cooper (Avst.) 6:4, 2:6, 2:6, 6:2, 6:3. Včeraj je italijanska dvojica Pietrangeli - Sirola premagala dvojico Ayala-Stewart (Cile-ZDA) z rezultatom 6:3, 3:6, 9:7, 5:7, 6:4. AVTOMOBILI/F M Hanks zmagovalec v Indianapolisu INDIANAPOLIS, 30. — Sam Hanks je zmagal na avtomobilski dirki «500 mili* v Indianapolisu s povprečro hitrostjo 217 km na uro, kar je boljše od rekorda Billa Vukovftha i* leta 1954. Vrstni red: 1. Sam Hanks, 2. Jim Kathmann z zaostankom 20", 3. Jimmy Bryam. 4. Paul Russo, 5. Andy Linden. HOKEJ NA KOTALKAH BARCELONA, 30. — Prvi rezultati 23. evropskega prvenstva v hokeju1 na kotalkah: Nemčija - Švica 4:3, Španija • Anglija 4:2. Italija - Portugalska 4:1. KOŠARKA LA SPEZIA, 30. — Italijanska mladinska košarkarska reprezentanca je premagala odgovarjajočo reprezentanco Španije s 46:41 (23:13). ŠPORTNE STAVE STOLPEC TOTOSPORT 1, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 1, 1, x, 1; 1,} Skupna vsota nagrafi znas* 66.169.776 lir. STOLPEC TOTIP 1, X, 2, 1, x, 1, 2, 1, 1, 2; X, * Kvote: 12 točk: 152.260 lir H točk 14.854 lir 10 točk 2.490 lir. Oatovorni urednik STANISLAV HENKO Tljka Tiskarsk- zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes H. t. m. ob 18 ur< mm: «IPekleln iz San Vretlin ii;i» onoooooooooooooooooooo cx»ooooooo€»ooo4»ooooocoox>ooocoooooo€>ooooooooooooooooc»oooooooooooooooooo joogdul^uuoooouoguoooO 87. GEORGES SIMENON | Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodb« | »DTagl Marchand, ne maram tvegati. Moja in Colomba-nijeva fotografija je bila že prevečkrat v časnikih. Ta človek je bolj spreten, kakor kaže iz vašega pripovedovanja in kakor morem sklepati sam, pa bi brž zavohal nevarnost, če vidi v bližini le enega mojih inšpektorjev.* »Zdaj vidim, da gre za zelo resne zadeve... Izvolita prepelice!* »Lahko nam izgine mrtev.* »Celo!...* »Koliko jih je že!» »Ne pripovedujta mi zdaj! Bom raje bral jutri ali pojutrišnjem v časnikih. Res bi bil v zadregi, če bi me nocoj povabil na kozarec. Raje Jejmo! Kaj pravita o tem chateau-neufskem vinu? Samo še petdeset steklenic ga je in sem ga ukazal pridržati zame. Zdaj jih je le še devetinštirideset. Bomo še eno?* »Prav rada, saj naju čaka nocoj še hudo delo.* Četrt ure pozneje sta se Maigret in Colombani poslovila od gostitelja, ki Ju je obilno nahranil in napojil. »Da bo le držal jezik!* je zabrundal Colombani. »Bo, bo.» „ . ,, »čakaj, Maigret, kaj pa tvoja teta? Kako ji gre?» »Sijajno! Ce naj bom olkrit, poznam zdaj vso Albertovo zgodbo.* .... »Sem si mislil. Samo ženske prinašajo natančne podatke! Zlasti stare tetke s podeželja! Ali... bi lahko tudi jaz kaj izvedel?* Imela sta še nekaj časa odveč in Maigretu se ni zdelo slabo navezati še prisrčnejše stike s tovarišem. Kdo ve, kaj prinese noč? Napotila sta se po pločniku in kramljala. »Ti si imel prav. Prav lahko bi jih bili polovili v Vin-cennesu. Upajmo, da nas tale Antoine Avarescu ne bo brz zapazil, ko mu bomo za petami.* »Napravili bomo, kar bomo mogli.* Dospela sta do policijskega ravnateljstva. Ura je kazala pol desetih. Ko ju je zagledal neki inšpektor, je brž pritekel. »Carlu Bailescu je mrtev, gospod komisar. Pred mojimi očmi. Bil sem skrit v temnem kotu v Ulici Sčvres, kakšnih sto metrov od bolnišnice, že nekaj minut prej sem slisal šum na desni strani, kakor da bi kdo v temi okleval, ali naj stopi naprej ali ne. Že trenutek nato se zaslišijo nagli koraki in v istem hipu strel. Bilo je čisto blizu in že sem mislil, da je kdo streljal name. Izvlekel sem samokres. Skoraj pod noge se mi Je zavalil ubiti človek in z istega mesta je pobegnila neka senca. Ustrelil sem * »Si ga zadel?* »Meril sem v noge in drugi strel je pogodil. Tudi bežeča senca je padla.* »Kdo Je?» »Fant, tisti, ki so mu pravili Peter. Takoj smo ga odnesli kar nasproti v bolnišnico.* »Torej je Peter streljal na Carluja?* «Da.» »Sta bila skupaj?* »Ne, vsaj mislim, da ne. Po mojem je Peter zasledoval Carluja in ko Je bil dovolj blizu, ga je.» »Ali je kaj izpovedal?* • »Kdo? Fant? Nič. še ust ne odpre. Oči se mu svetijo v vročici. Videti je bil srečen in ponosen, da je prišel v to bolnišnico. Po hodnikih se je zaskrbljeno oziral okoli sebe.* »Seveda, zaradi Marije, ki je tam notri. Kako Je z nje- «Prvi kupček so drobnarije, ki smo jih našli v Carlujevih žepih, drugi so fantove stvari.* »Ali je Moers v uradu?* »Dejal je, da bo prebil noč kar v laboratoriju.* »Recite mu, naj pride k meni! Naj gre kdo v oddelek za prstne odtise in naj mi prinese kartotečni list nekega Antoina Avarescuja. Bil je dvakrat obsojen in je sedel osemnajst mesecev.* Potem je naročil nekaterim agentom, naj gredo v Ulico Provence in naj se poskrijejo nasproti gledališča Folies-Bergeres. Zabičal jim je, naj se nikomur ne izdajo. »Preden odidete, vam pokažem fotografijo Antoina Avarescuja. Prijeti ga smete samo, če bi mislil na vlak ali na letališče. Tega pa ne bo mislil.* V listnici Carluja Bailescuja je bilo štirideset bankovcev po tisoč, osebna izkaznica na njegovo ime in še ena, ki se je glasila na špansko ime Mendoza. Gotovo ni kadil, ker ni imel pri sebi ne cigaret ne pipe in ne vžigalic. V nekem žepu je bila električna svetilka, dva robca, od katerih je bil eden umazan, vstopnica za kino od tistega dne; v drugem žepu je bil avtomatični samokres. »Glej,* je opozoril Maigret Colombanija, »in nam se zdi, da smo pomislili na vse.* Pokazal mu je vstopnico za kino. »To je dobra misel, gotovo boljša kakor da bi ostajal na cesti. V temnih kino dvoranah na bulvarjih, ki so odprte vso noč, lahko prebiješ marsikatero mirno uro, zraven pa lahko še malo zaspiš.* V Petrovih žepih je bilo samo osemintrideset frankov drobiža. V listnici sta bili dve fotografiji: na eni je bila Marija, ko je imela lase počesane še navzgor, na drugi sta bila dva kmečka človeka, moški in ženska, ko sedita na pragu kmečke hiše vzhodnoevropskega sloga, kolikor se je dalo razbrati iz načina zidave. Razen tega so bile v žepu tudi cigarete, vžigalice in majhen notes, na prvih straneh ves govo rano?* »Krogla mu je šla v desno koleno. Prav zdajle ga operirajo, popisan z drobno pisavo. Osebne listine ni bilo nobene, da mu jo izvlečejo.* ' »človek bi dejal, da so verzi.* »Kaj ste našli v žepih?* »Saj tudi so verzi.* Na Maigretovi mizi sta bila dva kupčka drobnarij. Moers je kar skakal od veselja, ko je videl vse tiste proj mete, ki se bodo kmalu znašli v njegovem laboratoriju. Tedaj je neki inšpektor prinesel Avarescujev kartotečni list in ga položil Maigretu na mizo. Fotografija na listu je imela značilno togost policijskih fotografij in ni bila prftV nič podobna Marchandovemu opisu, ker je bil videti Avarescd na tej sliki še mlajši, čeprav je bil koščenega obraza ih neobrit. »Je telefoniral Janvier?* »Da. Pravi, da je vse v redu in da ga lahko kličete na številko 62-41 v Pasoy.» «Kar pokliči ga, prosim.* Medtem je ogledoval Avarescujeve podatke. Pisano je bilo. da se Je rodil pred petintridesetimi leti v Bukarešti, da je dovršil visokošolske študije v Neaplju in da je nekaj časa živel v Berlinu. Poročen je bil z neko Hildo Braun, toda V Francijo je prišel sam pred sedmimi leti. Imel je redni potni list. Kot poklic je navedel filmski režiser. Nastanil se je v nekem hotelu na Bulvaru Raspail. »Janvier se je oglasil, gospod šef.* »Si ti, Janvier? Si večerjal? Dobro, potem pa poslušaj! Zdajle ti bom poslal dva moža z avtom.* »Saj sva že dva!* »Nič ne de. Poslušaj dalje! Ko bosta tam, ju pusti kar zunaj. Ne smeta se pokazati! Ko pride kakšen človek peš ali s taksijem in bo šel v hišo, ne sme pod nobenim pogojem opaziti, da sta ta dva moža tam. Ti in tvoj tovariš bosta počakala, da luč na stopnišču ugasne, potem bosta stopila v hišo. Kakšne vrste je ta hiša?* »Nova, moderna in zelo Imenitna palača. Pročelje je i® belega marmorja, vrata iz kovanega železa in ima zelo velika stekla.* »Dobro. Pojdita proti stopnišču in se delajta, da nekog® Iščeta, ime si izmislita. Potem pojdita gor!* »Kako bova pa našla pravo stanovanje?* «Saj res! Tam v bližini bo že kakšna mlekarna. Zbudi mle; karja, in če drugače ne moreš izvedeti, kar potrebuješ, 51 izmisli kakšno pretvezo, najbolje kakšno ljubavno dogodivščino v zvezi z igralko.* »Sijajno!* (Nadaljevanje sledil