SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja Za celo leto predpiafian 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)J[vsprejema'upravništvo in ekspedieija"|v ,,Katol. Tiskarni", Yoduikove ullee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Bemenlških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 96. V Ljubljani, v soboto 27. aprila 1895. Letnik XXIII. Meščani! Nesreča, ki je vsled potresa zadela naše stolno mesto in mnogo krajev naše domovine, je neizmerna. Vendar obupati ne smemo, lotiti se moramo nemudoma dela, da popravimo škode in da dvignemo iz razvalin novo Ljubljano. Za to delo treba je edinosti vseh, utihne naj vsak prepir, preneha naj vsaka razlika. Z edinostjo si bodemo pridobili zaupanje unanjega sveta, ta edinost nam zamore odpreti mnogoštevilne vire podpor. Zjedinili smo se mi podpisani ter usta-ntvili pomočiti odbor za Ljubljano in okolico, i j i ki bode, naslanjajoč se na požrtvovalno delovanje c. kr. vlade, deželnega in mestnega zastopa, sodeloval pri dobivanju podpor. Zanašamo se na Vaše zaupanje in stopamo na delo ! V Ljubljani meseca aprila 1895. Dr. Josef Račič, načelnik. Leo grof Auersperg, Otomar Bamberg, Franc Doberlet, dr. Sebastjan Elbert, Janez Flis, dr. Vinko Gregorič, Ivan Hribar, dr. Valentin Krisper, Josef Krisper, Matija Kune, Peter Lassnik, Leopold baron Liechtenberg, Josef Luckmann, Emerich Mayer, Janez Mathian, Ivan Murnik, Ivan Perdan, Vaso Petričič, Karol Polak, dr. Ad. Schaffer, dr. Anton pl. Schoeppl, Ferdinand Souvan. Nasledki potresa. Minister Bacquehem v Ljubljani. Z današnjim jutrajnim kurirnim vlakom pripeljal se je minister za notranja dela eks. Bacquebem, ogledat opustošena poslopja stolnega mesta Ljubljane in — rane, katere ji je potres prizadejal! Na kolodvoru pričakoval ga je dež. predsednik baron Hein, župan Grasselli in več druge gospode. Minister ogledal si je vse mesto večinoma peš ; si dal posamezna javna uradna poslopja, cerkve itd. kolikor moč zunaj in znotraj natanko pokazati in pojasnila glede škode in stanja, kateremu bode za prihodnje odpomoči. Ker je bilo v spremstvu obilo tukajšnjih državnih inženirjev in vešČakov, bo eksc. Bacquehem izvestno dobil pristno sliko grozne nesreče po elementarni katastrofi, ki je zadela Kranjske dežele glavno mesto in njega prebivalstvo. Minister Bacquehem prišel je danes v jutro v Ljubljano, prepričat se osebno o škodi, ki jo je mestu prouzročila katastrofa. Z velikim zanimanjem in pazljivostjo dal se je voditi po mestu po dežel, predsedniku baroiu Heinu in razkazati si zunaj in znotraj poškodovana poslopja. Največ peš prehodil je mesto krog in okrog in ogledal si do zdaj-le ko to pišemo — 11. ure: Poslopja ob Resljevi cesti, Vodnikovi ulici, na cesar Josipovem, Valvazorjevem in Mestnem trgu, Špitalski ulici, frančiškansko cerkev, javna poslopja (deželno sodišče, deželne vlade poslopje, vojaška poslopja, deželni dvorec), podal se v Trnovsko predmestje, ogledal si ondu cerkvena stolpa, barake in javno kuhinjo, od tam po Emonski cesti šel na Nemški trg, ogledoval v Gospodski ulici poslopja in Knežji dvorec, v katerem je potres zlasti silovito razgrajal, — tu ogledal si posamezne več ali manj prizadete prostore, ter od tod se podal v deželni dvorec, kjer si je dal vse razkazati. Po tem ogledu šel je v »Zvezdo" pogledat ondu postavljene barake, kjer se je pomudil nekoliko pri onih gasilnega osobja, zatem pa šel v kazinsko poslopje, je pregledal in se na to podal k poštnemu poslopju in zatem k stavbišču, kjer bodo novi uradi nastaujeni. Od tod pa je šel v deželni muzej „Ru-dolfinum", pred čegar uhodom ga je pozdravil deželnega glavarja namestnik dr. Papež. Po tem ogledu podal se je k deželnemu gledališču in od tod k vojačk.".mu o'AVbovališči tor ondu nastanjeni bolnici. Dunajčani za Ljubljano. Listi objavljajo oklic dunajskega društva gospej na dunajske gospe, ki je pozivlje, da darujejo Ljubljančanom perilo, obleke, hišno orodje, posteljnino in denarne podpore. — V mesečnem zboru dunajske družbe umetnikov, je prosil načelnik profesor Dei-ninger navzoče člane, da pomagajo Ljubljani. Zbor je vsprejel jednoglasno v imenu odseka stavljeni predlog Deiningerjev, po katerem sklene glavni zbor izdati album, ki bi obsegal rokopise, umetne risarije in znanostne spise pisateljev, umetnikov in odličnih oseb. Cisti donesek te izdaje porabil bi se v pomoč Ljubljančanom. Izvršitev tega podjetja naloži se vodstvenemu odseku. — Tvrdka Prebitsch in sin na Dunaju je darovala 500 gld. za Ljubljano. HrvatjezaLjubljančane. »Katol. List" je doslej nabral 88 gld. — Na Reki se je osnoval odbor, v katerem so najodličnejši meščani brez razlike strank. Guverner grof Bačani je daroval 100 gld., Ciotta, Bakarčic, Ružic, Osojnak in Bačič po 50 gld. itd. Nabirali bodo do 3. maja tudi po sosednem Sušaku. — Pevsko društvo »Danica" v Kraljeviči priredi jutri večerno zabavo na korist ponesrečenim Slovencem. — Zastop mesta Varaždina je dovolil 200 gld. podpore. Ljubljana po potresu. Izmej dosedaj pregledanih in v „Slovencu" že omenjenih hud* poškodovanih poslopij, zadeto je še mnogobrojno število istih, o katerih pa se da prava podoba dobiti seveda 6toprav po ogledanju potom komisij. Vse te hiše so nujne in temeljite poprave potrebne, oziroma se bodo deloma podreti, prezidati, ali z železnimi vezmi zavarovati morale. Teh poškodovanih in do sedaj pregledanih hiš nekatere so : Vladno poslopje na Turjaškem trgu, Auerspergova hiša poleg nemške cerkve, poslopje nemškega vi-težkega reda, Koslerjevo in Souvanovo poslopje v Selenburgovi ulici, novo kupljena hiša »Katoliške družbe" (III. in deloma II. nadstropje), Knežji dvorec kneza Adolfa Auersperga ; Lichtenbergova hiša (št. 5) na Turjaškem trgu, kjer se mora težko podstrešje odnesti in z lažjim nadomestiti. Troje hiš v Gospodske ulice desnem krilu, ki so kar do pritličja podreti. Podreti bode tudi drugo nadstropje vladnega poslopja v celem obsegu. Kazinsko poslopje zgubi drugo nadstropje in bo zidati z nova. Sedaj posluje 9 ozir. 8 komisij po mestu. Ogledovanje ne more se naglo vršiti, ker je posel odveč težaven in ovire nepre-računljive. V mnogih poslopjih se vse trese, šibi in poka in najmanjšega sunca je treba, in zgrudijo se ti zidovi, oboki in stene s podstrešjem vred na tla ! Poslopja treba je vestno in natanko pregledati, gospodarjem dajati svete in poduk v ostalem pa postopati varno in previdno, da se ogne komisija povsod — preteči ji nevarnosti! Cerkve ljubljanske so, kakor smo že omenili, jako hudo poškodovane. Kakor trdijo veščaki, je pri cerkvah najmanj 250.000 gld. škode. — O frančiškanski cerkvi je komisija včeraj izrekla naslednjo sodbo: Da bode mogoče pričeti s popravami okraskov, treba bode najprvo podpreti zvonika. Pozneje bode komisija natančneje pregledala zvonika, da se prepriča, ali ju bode mogoče trdno zvezati; skoraj gotovo bodo morali onega na za-padni strani podreti, ako ne obeh. Strešni podzid na sprednji strani in del oboka nad korom je do oken tako pretresen, da se je ločil od strešnega krova in nagnil na zunanjo stran. Sklepna zveza slemena na vrhu oboka je na jedni strani pretrgana, na drugi močno poškodovana. Sleme na fasadi se bode moralo na vsak način odstraniti. Zadnja stena in precej oboka v presbiteriji sta tudi tako poškodovana, da ju kodo podrli. Vsled teh in drugih poškodb mora biti cerkev popolnoma zaprta, dokler se temeljito ne popravi. Iz Škofje Loke: Dne 23. t. m. imel je mestni odbor svojo sejo. Občinski svet. g. Avg. S u š n i k poročal je, ker je že ogledoval z inženerjem nezgode po mestu, da je naše mesto veliko bolj poškodovano vsled potresa, kakor se je v začetku mislilo. Eno hišo bo treba večinoma podreti. Obokov je po hišah veliko tako razpokanih, da se bodo morali podreti, tudi glavne stene hiš so zelo poškodovane. Nunski samostan v primeri s tolikim zidovjem hvala Begu ni nevarno poškodovan, farna cerkev ima nad velikim altarjem dve razpoki, pač pa je cerkev na spodnjem trgu zelo poškodovana. Od znotraj ima več podpornj ter mora biti zaprta, več zi-dovja so morali podreti. Cenilo se je, da je škode v Loki okoli 50.000 gld. pa jo je skoraj gotovo še več. Obč. svet. g. N. Lenček svetoval je, da se naredi prošnja na c, kr. okr. glavarstvo vsled podpore. Obč. svet. g. Avg. Sušnik predlagal je, da se naš gosp. drž. poslanec Anton pl. G 1 o b o č n i k telegralično naprosi, naj ukrene vse potrebne korake za podpore. Oba nasveta sta se soglasno vsprejela. Dovoli se tudi mestjanom, da bodo smeli brezplačno jemati iz mestnega kamnoloma kamenje, kar se bo potrebovalo za zidanje vsled potresa, plačali bodo le to, kar stane delo. — Kakor sem slišal, so v Ljubljani delavci zelo dragi, to skušamo že mi nekoliko, vendar pa ne preveč. Ker se bo v Ljubljani potrebovalo veliko materijala, svetoval bi, da vezi močnejšega železa izdeluje tukaj gosp. Gašper Maher p 0 26 kr. 1 kilogram; za Ljubljančane ostavi jih tudi po tej ceni na tukajšnji kolodvor. Ako bi bile v Ljubljani dražje, kazalo bi jih tukaj kupovati. Kavno tako ima gospod And. Leskovec okoli 700 stotov 3 leta vgašenega apna na razpolaganje. — V nedeljo imeli smo službo božjo na velikem trgu. Kes žalostno je. Trese se tudi še vsaki dan nekoliko, govori se, da je bilo do danes 68 sunkov. Bog daj, da bi bili že rešeni neznanega strahu I Iz Kamnegorice 24. aprila. Grozovita poročila dohajajo iz raznih krajev lepe naše dežele. Pa vse najstrašnejše se je pa zneslo nad stolnim mestom, kakor se kaže, tako da v silnem strahu in nesreči smo bili mi menda najsrečnejši. Saj dobri Bog vd, da je Kamnagorica in Kropa vže gmotno porušena in le še životari; kaj bi tedaj bilo, ako bi se sredi reve še hiše porušile in tako popolno zaslužek vstavil. Z druzimi poročili se tudi mi vjemamo, ker uprav 14. t. m. ob 11. uri 13 m. sem začutil neko lahno zelo v nizkem tonu bobneče podzemeljsko tulenje, katero je postajalo vedno silnejše in hkrati je butnil vertikalni sunec, kateri je končal s trdim drobnim vrtincem. Vse to pa je trpelo več nego 2 minuti z bučanjem vred. Ako se v silnem strahu nisem zmotil, se je do 7. ure zjutraj streslo 20krat in nekaterikrat prav krepko in kar je najbolj čudno, da podzemeljsko vršenje še zdaj ne preneha, in še danes ponoči ob 11. uri do 6. ure zjutraj se je zemlja večkrat na lahko zazibala. Pri nas se ni nobena hiša podrla, seveda so na starih hišah razpoke malo bolj zazijale in se tudi kaka nova pokazala. Največ je trpela ena hiša in delavnica bratov Zupan, to pa le vsled tega, ker je bilo preveliko nakupičenega lesa na zidovje vdelano tramovje, in težka streha iz kamenitih plošč je vzrok, da se je zidovje tako silno potreslo in povzročilo razne poškodbe na zidovju in stropovih. Na skladišču postavljene cinaste piščali so vse križem padle, to je znak, da se je cela stavba morala zelo gugati. Najbolj čudno pa je to, da prav na robu hriba stoječa cerkev ni prav nič poškodovana razven prav kake male neznatne stare razpoke. Stolp pa se je posebno junaško branil, ker še prav nič počil ni. Župnišče ni trpelo, temveč pa stara kapelanija, na kateri so razpoke precej zarežale. Tega vsega pa ni omenjati vredno proti drugim krajem, in hvalimo Boga, da je čudovito ohranil cerkev, ker ne vem, kdaj bi jo v tem slabem času zaslužka zopet postavili, ko bi se bila podrla. — Ker se marsikak dopisnik oglaša o čudnih znamenjih tega osodnega večera, naj še jaz svoja opazovanja omenim, in se čudim, da o tem astronomi nič ne omenjajo; ali so pri kolaču sedeli, ali pa spali ta večer. Stal sem na vrtu in čudno da bi se motil, da je ležala na levem hribu proti severu neka čudna barvena svitloba (lune ni bilo), katera pa je utripala in se zdaj pa zdaj zgubljala. Ali je bil to kak odsev, tudi mogoče, ker ve-deževati nečem. Zvezde so v nedeljo in pondeljek veliko bolj bliščale kot po navadi, gledal sem eno drugo in potem tretjo dolgo časa in zapazil, da je popolno ugasnila in za dve, tri sekunde zopet še živeje zabliščala. Jaz ne vem, kaj je to in je li kaj bilo to s potresom v zvezi. Vsaj pač vsak sme svoje muhe uganjati drugim brez škode. Podnevi dopoldne pa sem opazoval solnce. Okadil in rujavo za-temnel sem stekleno ploščo in opazoval in gledal solnce, katero se je videlo kot temnorudeča kroglja na desni strani in proti vzhodu poleg solnca pa se je popolnoma dobro videla še ena kroglja bolj bela in malo manjša od solnca, seveda se je ta bolj slabo videla kot solnce. Ako pa se je pod to stekleno ploščo pritisnilo v gotovi daljavi še povečalno steklo, se je pa še bolje videlo. Okrog solnca je bilo opaziti neko sivkasto svitlobo; hitro se je sklopila v kroglji podobno gručo in zdrčala hitro proč, kot bi se nekaj odtrgalo, in to seje kar vrstoma ponavljalo vsaki dve sekundi. — Tu v Kamnigorici obhajamo pobožno sv. misijon, ljudstvo se ga prav pridno vdeležuje in goreče moli k Bogu za odvrnitev te strašne šibe potresa. I)a bi le vsak spoznal, da stari Bog še živi in da le pri njem je pomoC. O misijonu kaj več pozneje. Iz Bohinjske Bele: Pretekli teden sta pregledala dva izvedenca našo župno cerkev, kateri je potres napravil precej škode. Vse stare razpoke so se odprle in deloma tudi nove naredile. Cerkev bo treba s 4 vezmi prevezati in sicer za velikim altarjem, dvakrat čez ladijo in pa lopo. Skoda je prav znatna, tembolj, ker je bila cerkev pred tremi leti ob birmi prav lično popravljena in prebarvana. Vendar hvalimo Boga, da moremo vsaj v njej še opravljati službo božjo, ker ni toliko razdjana, da bi bila kaka nevarnost. Druge škode pri nas ni. Le župnišče je precej zrahljalo. Sola pa, za katero sem se bal, je ostala brez najmanjšega sledu. — Tresenje zemlje se je pri nas čutilo že velikonočno nedeljo zjutraj ob 8. uri, v žagradu opazil sem in tudi druge na to opozoril, da se je gugal klečalnik in dva na njem stoječa svečnika. Seveda nisem mislil prav nič na potres. Iz Rateč: Tudi pri nas smo zelo čutili potres, smer je bila od jugovzhoda do severozahoda. Seveda je bilo vse po konci in preplašeno. Dne 15. t. m. bila je že božja služba na Godešču, kamor smo šli v procesiji ob 6 uri od farne cerkve. Farna cerkev je precej poškodovana; na obokih zakristije so se stare razpoke povekšale, tako da smo morali obok podpreti in bo treba oba oboka podreti, v prezbiteriju cerkve so se pokazale nove razpoke in stare pa razširile, in morali smo ga podpreti. Ravno tako smo podprli radi varnosti obok pod korom, to smo pa storili po navodilu in naročilu inženirja, ladija je le malo razpokana in stranske kapele pa niso nič poškodovane. Zvonik, zidan 1. 1885. ni prav nič trpel in ni nič poškodovan, božja služba se opravlja na Godešču. Hud je bil potres 1. 1871. v Mokronogu, a dokaj hujši bil je pa letošnji. Pisatelj teh vrstic je že dvakrat in sicer v prvo v Mokronogu, v drugo pa v Retečah, na dan potresa vodil procesijo od farne cerkve do podružnice k božji službi dopoldanji. Dal mili Bog, da bi se v tretje kaj takega ne pripetilo ! Šent Vid nad Ljubljano 26. aprila. Grozen potres je pri nas napravil večjo škodo, kakor se je v pričetku mislilo. Pri prvih hudih in dolgotrajajočih sunkih se je le shrepalo, a nadaljni sunki, kateri niso tako hudi, provzročujejo, da stene vedno bolj narazen lezejo, več hiš in hlevov je v naši fari popolnoma uničenih. Tudi dobro zidane stavbe so trpele s slabejemi vred; vidi se celo, da zraven dobro zidane hiše, katera je pa vkljub temu zelo poškodovana, stoji zlabo zidana hišica skoraj nepoškodovana, iz tega sklepamo, da so bili sunki pod hišami različni. V Šent Vidu ob hribu stoječe hiše na skrličasti in iloviti plasti so manj trpele kakor hiše pod cesto stoječe na šuti. Vasi: Dravlje, Koseze, Podutik so najhuje prizadete; splošno, vasi bližje Ljubljane so več prizadete, kakor vasi v zgornji fari, t. j. proti Mednu. — Prežbiterij v farni cerkvi je močno poškodovan, treba ga bode podreti. Obok v veliki ladji ima le eno spoko, katera pa ni nevarna, ta obok stoji na 2 oziroma 3 metre močnih stenah, katere so tu in tam spoke pokazale, vendar upamo, da bodo še dobro obstale močne stene. Zvonik je dobro ohranjen, le v vrhu, kjer stoji leseno okrižje strešnega stola, je to okrižje nekoliko razrušeno. Ura v zvoniku se ni ustavila, tudi sinemo z vsemi štirimi zvonovi zvoniti, kar je v tem žalostnem ča^u veselo in tolažilno za nas. — Lična kapela na pokopališču, spominek r. č. g. BI. Potočnika, je huje prizadeta, kuplo in 3 stene bo treba podreti in na novo zidati, le zadnja stena je nepoškodovana. Spominki na pokopališču na zahodno-severni strani so večinoma na zemljo popadali, nasprotno so na južno-vzhodni strani nepoškodovani ostali. — Podružna cerkev sv. Roka v Dravljah je največ trpela, obok je sicer še ostal, toda razpokan je tako močno, da se je bati, da kmalo zagrmi na tla; tudi stene so zelo poškodovane in razpokane. — Cerkev sv. Antona na Glincah in sv. Jakoba v Sta-nezičah sta do sedaj skoraj nepoškodovane ostale. — Ko smo hodili v naši občini po hišah škodo cenit, bili so ljudje zelo prestrašeni, nekateri gospodarji so skoraj obupavali, meneč, da jim bode bolje iti za hlapce služit, kakor se lotiti novega zidanja, veliko jih je, ki imajo popolnoma uničena poslopja, in še ta zadolžena, toraj kje dobiti denarja za nova poslopja ? Ako tem revežem ne pride vlada z izdatnim brezobrestnim posojilom na pomoč, gotovo je, da so primorani ostalo upnikom prepustiti, močnejši iti služit, starejši in slabotneji pa beraško palico v roko vzeti. Cuje se, da se bode dobilo brezobrestno posojilo saj na 20 let, stem se hudo prizadeti tolažijo. Bog daj, da se to uresniči, ker le stem je mogoče rešiti mnogo kmetijskih domov. — Ljudje veliko časopise berejo, stem se največ tolažijo, posebno ko berejo, kako da ima ves svet z nami sočutje in kako pridno in požrtovalno se darovi nabirajo. Bog daj, da bi tudi ti darovi največ prizadetim hišnikom prišli v roke. Sedaj že precej umirjeni pridno hiše zazidujemo in z železom vežemo. Ako nas Bog obvaruje nadaljnih hudih sunkov, postalo bode kmalo živahneje gibanje; tudi se čez dan s zaostalim polj- skim delom veliko motimo, ter Boga prosimo, da nas reši šibe nadaljnega potresa. — V naši fari se je škoda cenila po občinski komisiji na 426.876 gl. Od tega spada na posamne vasi: Sent Vid 69.300 gld., Dravlje 89.820 gld., Vižmarje 49.950 gld., Gor. Šiška 48.690 gld, Koseze 26.436 gld., Medno 19.150 gld., Zapuže 17.170 gld., Dolnice 14.800 gld., Podgora 14.450 gld., Staneče 14.350 gld., Podutik 14.250 gld, Gunclje 10.600 gld., Poljane 10.550 gld., Brod 8750 gld., Kamnagorica 5800 gld.; Trata 5350 gld., Teržan 3310 gld., Dvor 1500 gld., Glince 2100 gld., Toskocelo 550 gld. Iz Gornjega grada. Tudi naši cerkvi se potres precej pozna, jednako je razdrapano župnišče. Bočko in Ravmirsko podružnico so zaprli. Tudi sedaj se še vsako noč nekoliko čuti potresanje. Iz Z a p 1 a n e. Že skozi tri leta nas obiskujejo nesreče. Leta 1893 nam je pogorela cerkev, drugo leto je strela vdarila v župnišče in letos napravil je zopet potres veliko škode. Porušil nam je skoraj popolnoma cerkev in tudi župnišče. Drugod v naši fari ni posebne škode razun pri eni hiši, ki bi se bila kmalo podrla. Iz K o m e n d e , 24. aprila. Poročal sem Vam že o sili potresa v tukajšnjem kraji, tudi sem pri-lično navedel vsa poškodovanja, a žali Bog, danes šele vidim, da sem mnogo izpustil, mnogo le preveč površno opisal. Se le sedaj pokazala se je strašna škoda. Naj se piše o tem in onem kraji — odkrito moram reči, da je ravno naš kamniški okraj, izvzemši stolno mesto in morda del okolice, najhuje prizadet. Samo v naši komendski fari se ceni pro-vzročena škoda na 68.000 gld. Lepa farna cerkev je razdejana. C. kr. izvedenec je določil glede naše farne cerkve sledeče: Zvonik razpokan nevarno, naj se tedaj podere 7 metrov od vrha in na novo zida. Cerkveni obok in presbiterski svod se morata odstraniti, ves presbiterij do tal podreti in na novo zidati ter obe zakristiji do tal podreti. Vsako zvonenje naj preneha, cerkev pa se mora zapreti. Moj Bog, srce se mi krči in pel bi žalostinke nalik svetopisemskem preroku, ako vse to pomislim. Hram božji je razdejan in nepristopeu zbeganemu ljudstvu, ki si je toliko potov v srčni boli in britkosti iskalo zavetja in utehe v njem! Ali ni to hudo? In če pogledamo po lepi fari komendski. Rodna, plodovita polja, lepi kraji, bele vasi — povsodi tuga, povsodi britkost. V vasi Mlaka se vrši znana lončarska obrt in ravno te uboge lončarje, boreče se z vsakdan novo konkurenco, obiskal je zelo hudo nesrečni potres. Že preje so težko izhajali — kako bodo sedaj ? Najrevnejšim med njimi podrla so se revna bivališča. Ubogi ljudje nimajo ne živeža, ne denarja, ne prostora, kjer bi mogli svoje borno rokodelstvo vršiti, da bi si prislužili nekaj krajcarjev. Res skalnato srce mora se usmiliti teh revežev! Nekaj streljajev od vasi Moste leži na nizki višini prijazna vasica Žeje; prebivalci te vasi so dobri in marljivi poljedelci. In tudi to vasico zadela je šiba potresa tako grozno! Časi niso več tisti, da bi imel vsak posestnik kaj gotove imovine, vsled vednega pešanja našega kmetijstva ima ta in oni občutljivi dolg in sedaj še ta nesreča — poslopja razdejana — mnoga ne več sposobna za prebivanje, popolnoma uničena. Kje se bodo našla sredstva, da si ubožci postavijo vsaj za silo prebivališča za se in za ubogo živino, ker ravno hlevov je mnogo razdejanih — vzrok so nesrečni oboki! V vasi Križ je krasni baron Apfaltrerjev grad zelo poškodovan, cerkev Križka, podružnica Komendske tare, pa razdejana, treba bode graditi novo. Vas Suhadolje je sem in tja močno poškodovana, podružnica sv. Klemena razdejana, treba bode graditi novo. Primeroma najmanj je še poškodovana podružnica v Mostah, dasi o vasi Moste ne moremo istega trditi. In ako se ozremo sedaj na severo-zapadno stran fare na vasi Klanec, Breg in Našovče, povsodi isto razdejanje. Toda kakor o fari komenski, velja isto o skupni fari vodiški, isto o fari men-giški. Kolika beda je v Vodicah, kjer so poleg posestnikov tudi tako grozno prizadeti oudotni revni bajtarji, kojim je večinoma polomilo in razdrobilo borno zidana bivališča. Farne cerkve Vodiške ne opisujem, ker Vam je iste nesrečna osoda že znana! In prijazni Mengiš, ta biser našega okraja, kako močno je prizadet, čujem, da se ceni škoda ondi nad 60 000 gld. Ako se ozremo nižje doli po okraji proti Domžalam in Trzinu, proti Dobu iu Ihanu, povsodi isto razdejanje, povsodi ista škoda. Na veselje moramo reči, da je ravno ona stran, ležeča prav o podnožju kamniških planin, najmanj prizadeta. Bolje je v krajih Stranje. Godič, Mekinje iu po Tuhinjski dolini. Rus grozno je to razdejanje, nepopisljiva škoda — zato se pa tudi nadejamo, da se tudi radodarna srca milostno ozro na našo tugo in britkost. Osobito slavna vlada naj sedaj odpre svojo darovito desnico, skaie naj se dobrotljivo proti vselej zvestim in lojalnim Sloveucem. Nismo nikomur nevoščljivi, a odkrito rečemo, da ravuo naš okraj sme se brezskrbno staviti takoj za prestolico našo glede na škodo, provzročeno po grozni šibi potresa. Ako pregledamo le površno razdejani naš okraj, ako le površno računimo, tedaj se nam pokaže svota škode z grozno številko 1,00 0 .000 g 1 d. Moj Bog, naš ubogi okraj in pa taka svota, kedaj bode ta rana zaceljena? Kako se bode zacelila? — S podporami, z brezobrestnimi posojili, z odpisom davka itd. V vseh teh slučajih pa nam morejo pomagati le naši postavodajalci, na katere tudi v tem oziru zanesljivo apelujemo! Sklepajoč ta dopis, kličem Vam vsem, ki se radujete boljših razmer nego mi, v spomin znani citat pesnikov : — Odpri srce, odpri rok6, — Sirotam olajšuj gorjč! — proseč ob jednem Vsemogočnega, naj nas obvaruje zauaprej grozne šibe potresa ! Politični pregled. V Ljubljani, 27. aprila. O položaju na Ogerskem piše povodom bivanja nuncija Agliardija v Budimpešti neki nemški list: Kabinet Banffyjev nima moči, da bi šel v boj proti nunciju, more se le braniti proti rastočemu navalu. Rizgovori papeževega nuncija z naučnim ministrom ne bodo ublažili nasprotja. Agliardi naravnost izjavlja, da sedanja parlamentarna večina ne izraža ljudskega mnenja in da bodo nove volitve ustvarile drug položaj Papežev zastopnik zanikuje, da imajo Mažari pravico biti zapovedujoči narod v deželi. Papež sploh ne prizna vodstva v cerkvenih stvareh jednemu narodu ; vsi narodi so mu jednako dragi, a slabejše treba braniti proti močnejšim. Ako vlada ne odneha, bode se cerkev opirala na nema-žarske narode. Za škofa nima isti poklica, ki hoče braniti mažarsko vlado pri neroažarskih narodih, ampak oni, ki se čuti jedinega v veri in narodnosti s svojimi verniki. Potovanje nuncijevo na Ogersko pomeni prevrat v zgodovini ogerski. Boj proti se-dauji vladi je dobil nove moči. Hosensko posojilo. Državni finančni minister Benjamin Kallay išče na posodo za Bosno. S posojilom pravi, da bo plačal, kar je posodila država zidanju novih železnic in da bo s tem tudi spopol-ml železniške proge v deželi. Govori se, da išče 12 milijonov goldinarjev. Začetkom je vse kazalo, da išče denarja pri Rjdšildu in njegovih sodrugih, toda skoro gotovo ga je oplašila velika in huda opozicija, ki jo je vzbudila ta vest. Po vseh poštenih listih so jeli pisali proti ti nameri, iskati pri Židih na pos do, in Kallay vč, da tudi bosensko prebivalstvo ne ljubi — Židov. Sedaj je blizu iznašel drugo pot, da pride do cilja. Obema zbornicama dunajski in budimpe-štanski predloži namreč načrt zakona, da sme vzeti imenovano svoto na posodo. Kje in kako, ne bo v v predlogu. Minister namreč namerava ustanoviti v Bosni d e ž e 1 n o b a n k o, ki bo izdajala proti zastavi zemljišča obligacije; ravno tako proti zastavi železnic. In na ta način bodo prve bančne obligacije — posojilo za železnice v znesku 12 milj. gld. — Deželno banko bo pa ustanovilo dunajsko bančno društvo. Iu tu smo prav tam, kjer smo bili. Solnce Rotšild z židovskimi planeti bo razsevalo svoje finančne žarke v obliki baufnih obligacij po bosenski deželi in zato se na deželne stroške — zlatilo. Stavka pariških omnibusov. Stara zgodba! Družba spravlja na leto milijone, ubogi vozniki in sprevodniki pa imajo ogromuo dela in poleg tega še primeroma slabo plačo. Od jutra do pozne noči vsak dan na nogah in poleg tega v vedni nevarnosti, da ga ne kaznujejo za kako neznatno stvar in mu ne naložb kake vožnje za kazen, — ni prijetno. Zato so pričeli stavko. Družba je hitro izprevidela, da z grda ničesar ne opravi in zato je ponudila nekako Vi milijona frankov na leto več, da se izpolnijo zahteve stavkujočih. Toda ta svota je mnogo premajhna, da bi se vsaj glavne tirjatve izpolnile in zato so Btavkujoči izjavili, da ne sprejmo družbine ponudbe. — Stavka je imela že tudi svoje žalostne posledice na cesti. Stavkujoči so razjarjeni napadli s kamenjem nekaj omnibusov, ki še vozijo. Policija jih je veš zaprla, med njimi tudi oba voditelja stavki Prousta in Devill-a. Mestni zbor ljubljanski je imel sinoči javno sejo, v kateri se je pečal z vredbo akcije, ki je od strani mestnega zastopa potrebna vsled žalostnih nasledkov potresa. Obširno in večkrat se je v tej akciji posvetoval permanentni odsek mestnega zbora, ki se je dogovoril o več predlogih, kateri so prišli v tej seji v razpravo. Poročal je o teh predlogih mestni odbornik Murnik. Prvi predlog ki je bil soglasno vsprejet se glasi: Sestavijo naj se po vseh mestnih župnijah odbori, obstoječi iz župnika, kapelana, okr. predstojnika in 5 župljanov, katere naprosi mestni magistrat. Ta odbor bo imel namen napraviti po mogočnosti natančen kataster podpore vrednih rodbin in posameznikov in ga predložiti osrednjemu odboru, kateri se sestavi iz župana, 4 članov, obč. sveta, 2 članov mestnega magistrata, odposlanca odseka za uboge, odposlanca kranjske hranilnice in iz načelnikov župnijskih odborov. Povabi se tudi deželna vlada, da bi v ta odbor poslala svojega zastopnika. Osrednji odbor naj bi dovoljeval podpore, katere naj bi razdeljeval mestni magistrat. Ta sklep se n,»ni zdi jako umesten, ker se ž njim nekako osredotoči vsa akcija v pomoč onim, ki so brez stanovanja, brez hrane in brez rednega zaslužka vsled potresa. S tem sklepom bo mogoče podpiranje tako vrediti, da bodo podporo dobivali v resnici potrebni in med temi bolj zdatno oni, ki so je tudi vredni. Drugi predlog se ozira na posestnike hiš, ki so mnogo trpeli vsled potresa pri svojih poslopjih. Ta predlog se v bistvu nekako glasi tako-le: Naprosi naj se deželna vlada, da hi sestavila neki osrednji odbor, ki bi razdeljeval državno in drugo podporo hišnim posestnikom, ki so pri svojih poslopjih prizadeti vsled potresa, kakor tudi korporacijam : cerkvam, šolam, župniščem itd. vsled potresa porušenim ali poškodovanim. In sicer naj bi delovanje tega odbora obsegalo vso deželo. V tem odboru naj bi po mnenju mestnega odbora imeli svoje zastopnike : c. kr. deželna vlada, knezoškofijski ordinarijat, deželni odbor, obč. svet ljubljanski, kranjska hranilnica in pomožni odbor, ki se je vstanovil za Ljubljano in okolico s sedežem v Ljubljani. Pri razpravi o tem predlogu je povdarjal vitez dr. Bleiweis zlasti potrebo nujne podpore za one posestnike, ki bodo morali podreti svoje hiše, odbornik Velkovrh za one, ki bodo morali hiše popravljati in nujno potrebujejo denarja, ali vsaj zagotovila, da bodo pozneje dobili podporo. Dr. Tavčar po-vdarja, naj bi v tem odboru vsi razni zastopniki delali složno, da se akcija v pomoč nekako osredotoči in s tem okrepi. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet, in le želeti je, da ga visoka vlada prav kmalu izvrši, ker s tem bo pomagano vladi, ki bo potom tega odbora najprimernejše delila podporo, katero bo dovolil državni zbor kot dar in brezobrestno posojilo poškodovanim hišnim posestnikom in korporacijam. Odbornik Hribar je stavil predlog, naj se v soboto pokloni ministru notranjih stvarij odposlanstvo mestnega zbora ter ga opozori na to, da poškodovanci nujno potrebujejo državne podpore, ter da bi se jim v ta namen že sedaj a conto nakazala zdatna svota. Po predlogu viteza Zittererja, naj bi odposlanstvo tudi opozorilo ministra, da bi se topničarji, ki se sedaj iz Ljubljane prestavijo v Gorico, vrnili zopet v Ljubljano, ko se vojašnica popravi, ker bi bilo sicer mesto zdatno oškodovano. — Predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Tavčar predlaga, naj se naprosi državna zbornica, da dovoli 251etno prostost davkov onim hišnim posestnikom, ki bodo do 1. 1899. v Ljubljani hiše na novo zidali ali prezidavali, dalje, da se državni zbornici, vzlasti onim, ki so akcijo pričeli, potem vsem govornikom poslancem izrazi zahvala mestnega zbora ljubljanskega ja prijazno naklonjenost. s katero se je državni zbor spominjal nesrečne Ljubljane. Nadalje je sklenil mestui zbor po predlogu dr. Tavčarjevem, da mestni zbor dovoli draginsko doklado svojemu osobju in sicer od plače po 30, 20 in 10%, kakor so prizadeti vsled škode. V istem smislu se sk'ene resolucija na deželni šolski svet glede doklade učiteljem. Po predlogu župana Grasselli-ja sklene mestni zbor, da se bolnica za silo oskrbi z dobro pitno vodo ter se v ta namen napelje vodovod in sicer se zato skozi Kravjo dolino podaljša do Vod-mata in od tam v bolnico za silo. — Potem se je vršila tajna seja. Tedenski koledar. Nedelja 28. apr.: 2. povelikonočna evang.: Jezus dobri pastir, Jan. 10. Ponedeljek: 29. apr.: Pdter m. T o rek 30. apr.: Katarina Sijen d. Sreda 1. maja: Filip iu Jakob apost. Četrtek 2. maja: Atanazij šk. Petek 3. maja: Najdenje sv. Križa. Sobota 4. maja : Florijan m. — Lunin spremi n : Prvi krajec 2. maja ob 4. u. 42. m. zjutraj. — Solnce izide 1. maja ob 4. u. 52. m., zaide ob 7. u. 3. m. — Dan zraste v mesecu maju za 1 uro 13 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. aprila. (Z združenimi močmi 1) Na prvem mestu današnjega lista objavljamo prvi oklic meščanskega odbora za Ljubljano in okolico, ki se je vstanovil iz zastopnikov vseh treh političnih strank v deželi in se bo še po potrebi pomnožil. — Mi osnovo tega odbora pozdravljamo z veseljem, ker nam je priča, da so se prebivalci že vzdramili iz prvega strahu ter da že tudi sami mislijo na pomoč in na delo. Veseli nas pa tudi to, da so se v tem odboru našli zastopniki razum političnih mnenj v složno delo za blagor našega mesta in dežele. Častni predsednik odboru je baron H e i n, častna podpredsednika deželni glavar Oton Detela in ljubljanski župan G ra s seli i. —Mi želimo odboru obilno blagoslova božjega pri hvalevrednem delu in obilno dobrotnikov pri nabiranju darov v pomoč po potresu poškodovanemu stolnemu mestu iu deželi! (Odposlanstvo mestnega zastopa ljubljanskega) se je danes pod vodstvom županovim poklonilo ministru notranjih stvarij ter mu priporočilo mesto v blagohotno podporo c. kr. vlade. Minister Bacquehem je odposlanstvo prijazno vsprejel ter se izrazil, da ni pričakoval tolikega razdjanja, kakor ga je našel; zagotavljal je odposlanstvo, da bo vlada vsestransko podpirala mesto pri akciji v pomoč prebivalstvu ter se skliceval na laskave besede, s katerimi je ministerski predsednik zagotavljal naklonjenost vlade nesrečni deželi Kranjski in njenemu glavnemu mestu. (Isterske volitve.) V Pomianu je bila volitev volilnih mož minoli torek, volilo je 127 volilcev; nasprotniki se niso upali na volišče. Po volitvah so v znak veselja zažgali kres. V Dekanih je bilo izvoljenih 12 naših jednoglasno. V Kanfanaru in Sanvinčentu pa so naši propadli, kar ni čudno, kajti ljudstvo je zadolženo pri lahonskih magnatih, ki so delali še z Judeževimi groši. Samo v Kanfanaru so nekda izdali nad 15.000 gld. (Tržaški Slovani) so za Ljubljančane po izkazu v »Edinosti" doslej nabrali 1819 kron. Snuje se širši odbor odličnih rodoljubov, ki bodo nabirali milodare. (Pogreb) ponesrečenega pijonirja Hrvata Bajsa se je včeraj ob 3. uri vršil jako slovesno. Sprevod je vodil tukajšni vojaški kurat dr. L. Senjak z azi-stencijo gg. bogoslovcev. Pogreba so se vdeležili podmaršal Hegediis, brigadir Sterzi, mestni žup»n Grasselli, ki je v ime mesta položil na rakev venec z napisom : Žrtvi dolžnosti mestna občina ljubljanska. Tudi druzega občinstva je bilo prav mnogo. Naj počiva v miru v bratski zemlji! (Darovi.) Uredništvu »Slovenca" so poslali: Neimenovani iz Gor. Grada 7 gld. za poškodovane po potresu. — C. g. vpok. župnik A. Cibašek v Ljubljani za pogorelce v Toplicah 5 gld. — C. g. Fr. Onušič, duh. pomočnik v Idriji, 10 gld. za ponesrečene po potresu. — Bog bodi plačnik blagim dobrotnikom! (Iz Voleske) se poroča, da se je novoizvoljeni občinski zastop za Volosko in Opatijo konstituiral in da je županom izvoljen znani rodoljub dr. Stang er. (Umrl) je včeraj po noči v Logatcu g. nad-učitelj Vojteh R i b n i k a r v 38. letu, zapustivši vdovo s štirimi mladoletnimi otroki. Bil je načelnik »Zaveze slov. učiteljskih društev" in zastopnik uči-teljstva v okr. šolskem svetu, znamenje, da je zbog svoje marljivosti, delavnosti in nadarjenosti vžival neomejeno zaupanje svojih tovarišev. Pomilujoč osirotelo rodbino, kateri je odvzet skrben oče, želimo pokojniku večnega pokoja! (Iz Gradca.) 26. aprila. Pri tukajšnjem trgovcu s papirjem A. Burgerju (Sporgasse) videli smo danes slike (fotografije) z naslovom: »Ljubljana po potresu". Srce zaboli vsacega Slovenca, ki zagleda te slike. Videti je osem slik. Frančiškanska cerkev od spredaj in od leve strani, vidi se, da manjka na jednem zvonik« angeljna. Z isto sliko vidimo tudi hišo it? na sv. Petra cesti, katera je skoro popolnoma razdjaua. Nadalje vidimo Križevniški trg od vseh stranij; ulična stran in dvorišče knežjega dvorca in nekdanjo meščansko bolnico (hiša baukirja Ma-jerja), katera je od vseh stranij podprta. — Tu še nismo nikdar videli slik slovenskega stolnega mesta, a tudi ne drugih slovanskih mest, pač pa nemških od vseh stranij. Graški nemški nacijonalci ne morejo videti Ljubljane. Ravno tako dopisnik graškega „Tag-blatt-a", kateri se v takih katastrofah še nekoliko ponorčuje s slovenskim jezikom. Pisal je namreč, da ko se je v Ljubljano pripeljal, bila mu je pot po Dunajski cesti do nemške kazine. A že pri civilni bolnici pri sv. Trojici čul je ženske moliti. Da se v Ljubljani „recht Laibacherisch" govori, da je čul na križevniškem ali nemškem trgu, kako ženske ragljajo; namesto slovensko »časopis" pravijo „Zei tunge" itd. Popisuje, da v predmestjih ni druzega videti kot revščino. Pretekli teden prinesel je tudi neki zasmehljiv dopis o klerikalstvu ob času potresa. Odpusti jim Bog, saj ne vedo kaj delajo. — Več prihodnjič. (Goriški gg. duhovniki.) C. g. Urbančiča Andreja, vikarja na Pečinah, našli so pred kratkem mrtvega od kapi zadetega. V smrtni nevarnosti je tudi č. g. Ferdinand T o m a ž i č , vikar v Kozani v Brdih. Nevarno je obolel zopet č. g. Štefan Mozetič, vikarij v Stojanskem pri Komnu. V sredo so ga našli v omedlevici. Metal je iz sebe. Razlil se mu je žolč. (Gallenerguss). — Kaj bo iz tega? — Operarii autem pauci! (S Krasa). Pri nas smo potres slišali in občutili, a škode ni. Le tu in tam je padlo nekaj ometa raz zid. V stanovanji I. kaplana v Komnu ste poznati dve razpoki. Cerkev v Komnu je bila dovolj trdna, da prenese potres. In za misijon? Bila je nevarnost, da se podere!! — Blizu Komna v P. ima nek F—č bika, danega od kmetiške družbe. Bika pa baje opravlja in postreza šolski deček! Ali ni to škandalozno pohujšanje? Ali ne bi si. kmet. družba bolje storila, da odvzame žival nemarnemu gospodarju? — Nek mož je nedavno v K. tako nesrečno zazijal, ko se mu je zdehalo, da so se mu premaknile čeljustne kosti in ni mogel ust zapreti. Še le zdravnik mu je kosti zopet poravnal. Društva. (Slov. posojilnica na Djekšah) na Koroškem je imela lani v svojem šestem upravnem letu 71.978 82 gld. den. prometa. Ob koncu leta je stanje hran. vlog 68988 62 gld., posojil 68686*57 gld. rezervnega zaklada 1831*68 gld. Čistega dobička je bilo 616-69 gld. (Slov. posojilnica v Sinči vasi) na Koroškem je imela lani 418 udov, ki imaio v deležih 3613 gld. Den. prometa je bilo 77835-24 gld. Posojil se je dalo 19243-21 gld., vrnilo 5549 26 gld., ostalo koncem leta 77136 05 gld. Hran. vlog se je vložilo 29220-22 gld., vzdignilo 17946 75 gld.. ostalo 72677-39 gld. Rez. fond je narasel na 1640 17 gld. Stroškov je bilo 381-38 gid., čistega dob. 591-94 gld. (Občni zbor.) Prihodnjo nedeljo, 28. aprila, ima podružnica sv. Cirila in Metoda za Slov. Gradec in okolico pri Sancelnu v Starem trgu ob 3. popoldne svoj letni občni zbor, pri katerem bo govoril čast. g. Jožef Rozman, kapelan iz Dravograda. K obilni udeležbi vabi odbor. (Cesarjevič Rudolfovosadjerejsko društvo) za Spodnji Štajer ima v četrtek dne 9. maja ob 9. uri dopoldne v državnem „Stefanijskem vrtu" v Št. Juriju ob juž. železnici glavno zborovanje. Vspored : 1. Požlahtnjevanje ameriških trt; razkazuje g. Fr. Matiašič. 2. Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Bralno društvo na Cvenu) priredi dnt3 5. maja veselico s tamburanjem in petjem ter gledališko igro: »Brati ne zna". Ob enem bo se isti dan tamkaj vršil okrajni gasilski zbor. (Tamburaški zbor) v Št Pavlu pri Boljski priredi v kratkem Koncert v prid onih ubogih, ki so v Ljubljani vsled potresa najbolj trpeli. (Cecilijino društvo) v Mariboru priredi koncert v ponedeljek, dne 6. maja, na kar že zdaj prijatelje umetnega petja opozarjamo. Vabilo na koncert, katerega priredijo Št. Pa-velski tamburaši v nedeljo dne 28. aprila t. 1. na vrtu gosp. J. Sadnika na Savinjskem mostu v prid hudo prizadetemu ljubljanskemu prebivalstvu. — Začetek ob polu 4. uri popoldne. — V slučaji neugodnega vremena se preloži koncert za teden dnij. — Vstopnina prostovoljna. — Ker je pomoč uujno po trebna, prosi odbor, da se slavno občinstvo kar najštevilnejše odzove vabilu in s svojimi prispevki olajša veliko bedo. Odbor. Telegrami. Dunaj, 27. aprila. V budgetnem odseku razpravljal se je včeraj nujni predlog po- slanca Pfeifer-ja o državni podpori, katera naj se določi za pogorelce v Toplicah. Poročevalec Kathrein je predlagal z ozirom na to, da se v deželi Kranjski, hudo prizadeti vsled potresa, ne bo moglo veliko storiti za pogorelce, da naj se pozivije vlada, razmere preiskovati in njim primerno podporo podeliti. Posl. Klun je toplo priporočal ta predlog in zraven tega prosil, naj se ne pozabi tudi na pogorelce v Stari cerkvi. Dunaj, 26. aprila. Pri seji poljskega kluba nabral je načelnik Zaleski nad 800 gld. za Ljubljano. Dunaj, 26. aprila. V mestnem svetu stavil se je danes predlog, da bi se v spomin 501etnega vladanja cesarjevega skrbelo za zboljšanje nižjih slojev s tem, da se sezida kolikor možno veliko ljudskih stanovanj. V to svrho naj se obrne župan tudi do posameznih društev in bogatih zasebnikov, da se to delo v večji meri prične. Spljet, 27. aprila. Cesarica Elizabeta dospela je danes ob 111/2 uri dopoldne sem v spremstvu nadvojvodinje Marije Valerije in Marije Terezije in nadvojvode Franca Salvatorja in Karola Štefana in si je ogledala mesto v spremstvu okrajnega glavarja in župana. Trst, 27. aprila. Uradni list objavlja razglas namestništva, v katerem vabi, naj se osnujejo odbori za nabiranje darov za ponesrečene prebivalce Kranjske dežele. Prvi izkaz darov znaša 1577 gld. Berolin, 26. aprila. 51.000 proizvodov socijalističnega lista „Vorwarts", govoreč o prvem maju. bilo je zaplenjenih. Madrid, 27. aprila. Vojvoda orleanski padel je pri lovu s konja ter si zlomil nogo. Buenos-Ayres, 26. aprila. V Para-guaju vlada velika revščina. Ondotni italijanski naselniki zapuščajo svoja ozemlja in se vračajo v Argentinijo. Umrli »o: 26. aprila. Josipina Rupar, gozdnarjeva hči, 5 dni stara. Tržaška cesta 22, prirojena življenska slabost. V vojaški bolnišnici. 24. aprila. Kmerih Reiss, e. in kr. nadpijonir, 25 let star, pljučni edem. V bolnišnici: 24. aprila. Jakob Jeraj, prosjak, 52 let star, pretres možgan. Tržne cene v Ljubljani dne 27. aprila. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol..... Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ . gl. kr. g'- kr. 7 20 Špeh povojen, kgr. . — 64 6 — Surovo maslo, „ . — 84 6 35 Jajce, jedno . . . — 2 e 30 Mleko, liter . . . — 10 6 65 Goveje meso, kgr. — 64 7 50 Telečje „ „ . — 64 8 — Svinjsko „ „ . — 68 3 20 Koštrunovo „ „ . — 42 12 _ Piščanec .... — 65 10 _ — 20 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 — 94 Slama, 100 „. . 1 96 _ 68 Drva trda, 4 kub. m. 8 — i 56 „ mehka, 4 „ „ 6 Vremenske sporočilo. ■4 rs a Cas Stanje Ve ter Vreme Mokrine na 24 ur v i: tnm opazovanja srvkoinorft t mm toplomera po Celzija 26 7. u. zjut. ž. 0. pop. 9. «. zveč. 730-5 72« 6 729 8 120 16 2 14 0 si. svzh. si. zapad dež oblačno 4-3 dež Srednja temperatura 14-1". za 3-6° nad normalom. PATENTE. Muster-und Markenschutz e rw i rk t A.v.STERR.ING. W I EN.VI. Mariahilferstrasse 9. Fran Stare, J ~ ~ sobni slikar, K v Ljubljani, Breg št. 20 j? ^ priporoča se v izvrševanje p fc vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko £ fj spadajočih del 230 26-3 j* 7. zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^ raznega pohištva in gospodarskega orodja 244 3-8 bode dnč 29. aprila 34P na Poljanski oesti St. 34. Dobro belo primorsko vino posebno za delavoe priporočljivo, 1 liter po 24 kr., pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča poleg boljših vrst 258 5—4 Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52, vhod poleg kavarne „pri Sionu". Tovarna cerkvene oprave. S k S h a o cž 5 O M rt h , 4) 10 Premovunu 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc lirilckner. Na dogovorjena naroČila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—7 Cerkveni paramenti. V najem se odda, oziroma proda se dobro zidana, z opeko krita 269 2—1 la. i ksi z vrtom. — Več izve se ravno tam pri Antonu Končan-u, Knapovše št. II. Pošta Medvode. K V Kamniku, Kranjsko (postaja drž. železnice) neippovo zdravišče. Vestno, individ. zdravljenje pod vodstvom dr. Waokenreiter-ja, kateri si je v \Vorishofenu prisvojil Kneippovo zdravljenje ter si pridobil na kliniki za hidroterapijo pri prof. Winternitzu, za kožne bolezni pri prof. Koposi in na kliniki za zdravljenje živčnih in psihijatričnih boleznij prof. Kraft-Ebinga mnogo vednosti in izkušenosti. Zdravišče je odprto od 15. maja do 30. sept. Prospekti dobivajo se pri vodstvu zdravišča. 14 3-1 i«^Posestvo na prodaj* v češnjevku pri Kranju, obstoječe iz hiše št. 26 v Cešnjevku, 9 njiv, 4 travnikov iu 7 gozdov. Prodii se skupno ali na drobuo. Natančna pojasnila daje pooblaščenec Rudolf Kokalj v Kranju. 267 3—1 Razglas. V stari bolnici se od sedaj naprej vsprejemajo le ooibolni. kožo-bolni in noseče ženske. 270 3-1 Vsi drugi bolniki se vsprejemajo le v bolnici za silo za sv. Krištofom. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, dne 27. aprila 1895. Otvorjcnjc tesarske obrti. JP. n. Usojam si prečast. duhovščini in slav. občinstvu uljuduo naznaniti, da sem pričel tu v Ljubljani tesarski obrt . ter se ob jednem priporočam v naročila vštevajoča se v tesarsko stroko, katera bodem, opirajoč se na mnogoletno praktično izkušenost, najboljše in najcenejše izvrševal. Načrti in proračuni za trajne in provizorične lesene stavbe so na razpolago. Velespoštovanjem Jo s. Lechner, tesarski mojster in sodn. zapriseženi vesčak. Naročila naj se oddajajo: Tržaška cesta št. 8 pritlično, »li pa na prostoru delal-nice nasproti Tonies-ovi tovarni na Dunajski ceestl. 266 8- 1 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtni kov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-venoa" blagovolijo uvaževati. *r\ ■ ■ ■ ^ i • V priporoča veliko svc | Fr. Petne je«. S v Ljub^ani, Š D i t a I S k e ulice ^ Izborno' trPežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. '•a S ^ • Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. ^ priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega bg-a za moške in ženske obleke vzlasti domačega in hrnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceRr, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste g* in. rn(«-. K Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč. duhov-(ičino in sl. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. \ IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja !n posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom a v najnatančnejše izdelovanje monštranc, f ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč- S nikov, lestencev, knžev itd. iz najboljše C kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni. / k/VWW»VWVV\A X Fr. Breskvar pr. Sverljuga % X knjigovez v Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ X se priporoča prečast. duhovščini in slav. X ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ X dela; vse po najnižji ceni. ^ ♦e ae se as as as a#s as as is as as s* C IGNAC ČAMERNIK, kamnoseku U v Ljubljani, Poljske ulice 4!) M J1* priporoča preč. duhovščini zalogo razno- " ^ vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- ^ Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in « stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. " t GABRIJEL OZELJ | tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ j>tf se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- jf( ffi činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko W -j, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, X ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih a. IjC itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M žjS najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-^ ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za >K delo na deželi. ^ Josip Rebek preje Ah čin 1 ključavničar , v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ' vrstna stavbinska ključarska dela 1 izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizko. P5H5H5H5H5HSrH45-H5HSH5E5HS m Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izde-1 lovanje vsakovrstne ^ at*" duhovniške obleke "aai. nj in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje lil civilne obleke po poljubnem kroju zago-[Jj tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno !{] postrežbo in kar možno nizko ceno. jjj 2SaEa5ESH5H5OESH5ESH5H5H5-0 ^v^t^VL ':-'Lriri ■ i...... > ... v. V|V.\v..v.v. Zajamčeno pristne čebelno-voščene i sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini in sl. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom in voskom j ■S v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. |j Dobiva se tudi med v satovji, pitanec §J ll in medenina prav po nizki ceni. Zaloga |i st in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, p ^ medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- g i?! nuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek Ve as: : a*s as sc: u as as Največja in najcenejša tvoniiea stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče o > s p S- «5 O D3 BRATA EBERL, žrkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c.kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in sl. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcein priporočata oljnate harve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Anton Belec-a j) delalnica kleparskih, kljuiarskih in kovino-Specijalist tiskarskih dol Specljalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- 9 lovanje železnih vzidat.ih štedilnih ognjišč. "" Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. Tiskovine za hranilnice in posojilnice z neomejenim poroštvom priporoča in razpošilja Katoliška. Tiskarja v Ljubljani. W Ceniki so na razpolago. Friderik Paiier pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri 5Š&T Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-mjcijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. * FR. TOMEC je pozlatar v Ljubljani, Stieliške ulice št. 14 f, S se priporoča preč. duhovščini in sl. ob-•S činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del fc J in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, fj. 3 križevih potov, podob svetnikov itd. za-S gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. ^ HENRIK ZADNIKAK Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra ccsta št. 17. ■ priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo i cerkvene posode, svečnikov, lestencev, > svetilnic, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. V.sprejcma tudi naročila na nove predmete ter pro-| navija stare, obrabljeno. Delu pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceoi. največji izberi priporoča L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I ' kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene 1 sedlarske lil jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naroČila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. i€3-E3-£3£3-E3-DB£3-0£3-E3-E3-E3i K************************** « Franjo Toman t $ podobar in pozlatar, Sv. Petra cesta 4, Ljubljana S 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- 9 * vanje cerkvenih in sobnih del po nizki m, ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- i logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), P S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 4 Karol Hinterleehner t J čevljarski moj8ter v Ljubljani t T Francovo nabrežje št. 23 J J priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. | FsaKvo B©EL,daj? | | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in sl ob- Ž J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ tskarsko obrt spadajoča dela. osobito pri « novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * § incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J II Drag. Matkovič|J brivec in vljasuljar j j 3 v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 11 vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt |[ jj spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| Jj vsestranski pozorna. |1 ISOOOOOO^OOOOOOB 0 Lorene Blaznik 0 0 v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q 0 priporoča sl. občinstvu in prečastiti du- a Q liovščini svojo izborno V ^ — zaloga galanterijskega blaga — X U po najnižji ceni od 6 kr. in vižje. V 0 Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. 0 HOOOOOO*>OOOOOOB IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - ua Dunajski cesti štev. 7 —— se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovoljnost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša & je kemično čisti zdravilstvenl faMjsM lili % t iz planinskih zelišč t=JM=T= JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča pre''. duho*š«ini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo vsega po najnižji ceni. JkeMmmm^ Flci©®!! ! „pri angelu" \\<~ | v Ljubljani, Dunajska eesta * Ksalojin I aajbolj^ib. iaadileft»eatov. } J. Klanerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo Ta specljallteta prve vrste glede dobrote in vplivanja nn prebavne o r k a n e se dobiva pri izdelovatelju in v /f vseh boljših špeeerijah in v kavarnah. Aleksander Giitzl podobar in pozlatar v Ljubljani Glediške ulice št. 8 8- opozarja preč. duhovščino in sl. občinstvo j na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno incen6. Obrisi na razpolago. Najboljša, izredno okusna je ^ župnika Kseipp-a siaisa kava > v rudečih štirioglatih zavitkih s sliko žup- ■■tih m*ii 6-. 4"•/, kilograma za gld 2 10. v rudeo li nkroglatih zavitkih. 24=8 Vsaka i ocebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki boliši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—20 Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta ie 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje prunani in priporočani prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ni je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici Her-babnyievega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr.. do pošt,i 20 kr v,m m /aviianje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—9 Svnrilo' Svarimo pred po-H» K* i P C_|. n Želodčne kapljice koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijin celjske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodolz jedili in pijačami itd. Steklenloa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. I Priporoča jih 479 33 zraven rotovža v Ljubljani Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. 9 I I I I Naravni istrijanski, črni teran. ||f Hiša* gospodarska poslopja in 28 oralov zemlje proda se iz proste l-oke zaradi starosti in bolehnosti gospodarjeve. Gozdi so zaraščeni, njive in vse drugo v dobrem stanu. 257 5—2 Več poi-zve se pri Antonu Malenšek-u, posestniku v Spodnjih Pirničah hiš. št. 20. Najboljše sredstvo proti stenioam, ura bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-Ijem, zajedalkam domačih žlvalij. jj^J učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so : 1. zapečatena steklenloa, 2. Ime ,Zaoherl'. Pristni „Zaeherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- J. Klauer. Iv. Ev. \Vutseherja suinno društvo. Josip Kordin, na«l.V. Schiffer, Ivan Fabian, Anton Krisper, Jakob Spoljarič, Karol J. Holzer, Peter Lassnik, Ivan Luckmann-a Ivan Jebačin, Mih. Lavriča nasl. nasl. A. Stacul, Anton Jeuminek, Alojzij Lenček, M. E. Supan, Jeglič & Leskovic, Ivan Perdan, Frane Terdina, C. Karinger, Karol Planinšek, Ub. pl.Trnkoi:zyja J. Kastner, Jernej Reitz, lekarna, Mihael Kastner. A. Scharabon, H L. Wencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju. Kršreiu, Hribu, Idriji, Kranju Ko-stanjeiici, Litiji, Mokronogu, Kopiivuiku , Mirni , na Vrhniki, v R.ulovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Iiledu in Cirkinici. 168 15- Priporočen od pollkllnlške dlrekolje. Uporablja se proti duiljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček1 Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-42 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih 59423-21 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavosti, prehlajenju in zasllzenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni Vilj. Mayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. i PMEJJCJČ ■jf Creme Venus" Prostfedek k zušlechteni pleli. Tekutypudr„[ugenie" červenč teku te ličidlo„Eugenie" Pudr„Eugenie" vbile,pužove akremove barve. Barva na vlasy Kavkazka essenze na km'ry. iHf imMiš K r/-e> -o r m* fiiAlll« V- 'J- jU -Vi Vi Vi -j'1 VI Vi Vi V. Vi. V- Vi *j± 'Ji 'S* I »J 11061329 r cRazlične rastline, Korenine^ luBje in semena /tupuje A kg 166 13 i i flflllVfiVnTlfl zara(^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UuiiJLU V dlidi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ficooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenio velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5 26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-21 8 Zavarovalna in štedilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- und Ersparnis - Bank in Stuttgart.) Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom. Ves prebitek pripada zavarovancem. Prebitek leta 1893: mark 3887417. Zavarovani kapital..............mark 410,000.000 — Bančni fondi . . . •............ „ 115,000.000 - Ekstra rezerve ............... „ 18,000.000- Najnižje premije. Visoke dividende. Po planu A. II. 40 % od dosmrtne in posebe še 20 % od alternativne dopol. premije. Po planu B. 3% rastoča dividenda od cele premije. asar Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bonifikacije, iisuika daje tudi posojila po 4, 4'/«» 4*/4%. Vsa pojasnila o zavarovalnih in posojilnih zadevah daje radovoljno R. I iolii-iiiaiiii, višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 10. Zastopniki na Kranjskem: J. Lininger, trgovee v Ljubljani; Iv. Gruden, umirovlieni e. kr. davkar na Vrhniki; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer, učitelj v Škof j i Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. lurca, blaeajnik v P o s t o j i n i; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann, gostilničar v Novem Mestu ; Fr. Pleničar, c. kr. kancelist v Trebnje m; Iv. lerše, not., uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik, not. uradnik v Metliki; Ferd. Stovic, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovee v Kočevju. Zastopniki na Štajerskem: J. Cardinal, mestni uradnik v Celju; J. Gspaltl, urar v P t u j u ; J. Belle, pot učitelj v M a r i b o r u , I. Simonitsch, trgovee v Radgoni; Jos. A. Černy, trgovec v Gradcu. Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju: Evgen Scharff, kDjigntržec, via arsenale. Zastopnik v Celovcu : Ed. Bartel, agent, Sudbahnstrasse 7. Ij Gspal v K a (bo 9 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO § Domača narodna tvrdka! § O _ Največjo svojo in izborno zalogonajrazno- vrstnejših zlatih, srebrnih, nikelnastih švicarskih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, uhanov, murčkov, prstanov, okraskov, žlic in vilic iz pristnega srebra in kineškega srebra zanesljivih ur budilnic priporočam preč. duhovščini in slavnemu občinstvu pod jamstvom po najnižji ceni ler vabim uljudno v obilno odjemanje. Velespoštovanjem urar v Ljubljani, Glavni Trg I (nasproti rotovžu.) 222 8 Vzgledna zaloga najraznovrstnejših bici-klov, triciklov in drugih pristrojev za voza-renje slovito tvrdki; Puch v Gradcu. Lepi ilustrovani novi ceniki so franko na razpolago. M IOOOOOOOOOOOOO C Bil ■■ t železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pooinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po jnko nizkih cenah Stupica & Mal trgovina z železnlno ln špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I. 262 8-1 častiti duhov- V v scmi usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let posjujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat prernovana. istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-- rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina <2Cof6auer vdova dež. tajnika, Ljubljani, Gledališke ulice. l!stanovljeiio| l. 1870 Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v O. iii kr. dvorni zvonar 60 12-3 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično ubranih in melodično at-r zvonov. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz flumija in ko-nopne cevi, kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefansp latr >'r. 11. Partcrre. Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priDoroia: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov u mramora, granita. sijenita; krliev s evetioami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mrainorjev. Strojarske plošče od gld.20-— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vezah itd, in lepe žmlrgeloement-ploiče od gld. 2-— □»» naprej. 173 34—6 XJT Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavba in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. c?« C 5 s 6 S "S V-z .S. ^ O. ^ s ■ M ^■H o. J Mi s 8gs CJ-fe « •fh n a, . • i? * S ^ O a, o OLAVNO S KLAD I ŠTE G\|SSH w ------ . iie lužae najboljše dijetične in osvežujoče pijače, preskušane pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obistnih in meharnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno jgjT podpiralno sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopellških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 6 17 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v iibl Sauerbrunn. Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj priporočati je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba J. Bendika v Št. Valentinu patentovane nepremočne masti za usnje in likalne tinkture za usnje, maže za konje in kopita. Vporabljajo vse te predmete pri 485 20—18 181 5-5 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu Weberu, v Celju pri Tammu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martineu UHtanovljono lota 1870. Izdelava perila za gospode, gospš in otroke na debelo in drobno. Cona in blago brez konkurence. Srajoe za gospode, boli cliiffon, gladke na prs brez ovratnika, brez manšet 27 vrst jedna od gld. 110 do 2 70 šest „ „ 6-25 „ 15 — Srajoe za deSke, Ti velikostih, sicer kakor gornjo jedna od gld. 1-— do 1-40 »ost „ „ 5-75 „ 7 75 Svltloe za gospode, 6 vrst jedne SO kr. do gld. 1-40 šest gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3-30 do 4-60. 13 predlog (Vorliomden) od gld. 3-25 do S-— Za kroj brez garajo in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 5 Za pokrivai\je kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 3—4 (Dachpappe) zavoj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. m nasade za dimnike c£ Vidic 4 &omp. še dobro ohranjen, proda družina, ki se je morala vsled potresa izseliti. — Več se zve pri cerkovniku v stolnem iup-nišču v Ljubljani. 261 3—3 CarintMa-Lithon-vrelcifc 234 10—3 pri Železni Kaplji | dajejo izvrstno pi jačo in odlično zdravilo proti vsem vrstam ka-tara, kakor tudi proti boleznim ua ledvicah in mehurji. Dobiva se ta izvrstna pijača pri lastniku v Železni Kaplji, dalje pri gg : Henriku pl. Mattoni na Dunaju, Alojziju Czernicli, agentu v Ljubljani in pri gg. trgovcih M. Kastner iu P. Lassuik v Ljubljani, Fr. Dolenc v Kranji iu Skofji Loki, A. Pinter v Kamniku, A. Pauser ml. v Ru-dolfovem, P. Petsche v Kočevji in J. Pavser v Ribnici. XX I XX X I X X XX XXXXXXXX Sarg- ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) iliTi mnogo mftlijonkrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe eiščeee in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. 620 40—21 -'J- -'»)--■;- ->.'- Trgovina z železnino ANDR. v Ljubljani, Glavni trg št. 10 priporoča po zelo znižanih eenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 8—S ,'aJ A 'tik' L. j D u n a j ^ k a borz a. Dn6 26. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 50 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 75 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 25 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ 30 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1019 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld......396 „ 80 „ London vista...........122 „ 15 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 65—„ 20 mark............11 „ 93 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 68'/i» Italijanski bankovci........46 „ — „ C. kr. cekini......................5 „ 73 „ Dne 26. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 164 — 198 — n 99 65 149 50 132 75 109 — 111 25 99 25 99 90 223 50 171 75 133 25 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3625 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 676 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 Papirnih rubljev 100........131 50 50 60 75 75 50 90 ? W Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C C Nollzeile it. 10 Dunaj, RsriahilferstrassB 74 B. t* aBOT Pojasnila"SS v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipaknlasijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.