Štev. 152. Piosam&sfia ftewilka 1 Ella. V Ljybliani, v torek 31. julija 1923. Poštnina pavlašSrana. Leto I; Izhaja vsak dan zjutraj, IzvzemšS pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20‘~~ Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Nemška finančna katastrofa. Qd našega stalnega pariškega dopisnika. SP. Pariz, 28. julija. V Parizu zasledujemo nenavadno Poostritev položaja v Nemčiji z največjim zanimanjem in pozornostjo tako v finančnem kakor tudi na socijalnem Področju. Vaš dopisnik je študiral te dni razmere v Poruhrju in si je ustvaril pri tem nastopno sliko: V vseli mestih vlada silno pomanjkanje najpotrebnejšega živeža. To pomanjkanje je Povzročila državna banka s svojo devizno politiko, ki naravnost onemogoča Uvoz ranega sočivja in krompirja. K temu prihaja strašno pomanjkanje plačilnih sredstev, dasiravno izdeluje 70 velikih tovaren s tisočerimi nastavljene! dan za dnevom nove bankovce — sedaj že dnevno za 2000 milijard. Odrešitev Pričakujejo od »najnovejše serije«, katera bo izkazovala bankovec po 500.000 mark kot najmanjšo, 10 milijonski bankovec pa za enkrat kot najvišjo plačilno vrednoto. Ruske razmere? Ne! — Nemške razmere — in te so hujše kot ruske. Nekateri obrati v Poruhrju, ki so stali pred pobuno svojega delavstva, ker niso mogli izplačevati dnevnih mezd, so začeli kratkomalo svojevoljno tiskati bankovce ter jih izdajati. — In nikdo ne ve, da-li je državna banica to »emisijo« odobrila. Nikdo se več ne zanima za istinitost bankovcev. V praksi ne šteje nikdo več bankovcev: romajo pač iz tiskarne v banko, od banke k delodajalcu, nadalje k nastavijencu, potem k mesarju ali krojaču in nikdo ne pogleda, če morda ne manjka kak bankovec v svežnju milijonov. — Groteskne cene se odigravajo pri transportu svot. Ker še obstojajo danes bankovci po 5000, 10.000 in 20.000 mark — ki so še za enkrat najštevilnejši — ne zadostujejo za transport samo Človeške moči. Pred bankami se gnetejo vozila vseh vrst, največ samokolnic in mnogo tovornih avtomobilov. Usnjate mape niso izginile samo pri nastavljencih ban*:. Celo trgovec^ mesar ali slaščičar, pekar, tišči zvečer svojo samokolnico, ki vsebuje dnevni izkupiček. Tatvine in ropi, uprizorjeni radi prisvojitve gotovin, so popolnoma (Izginili. — Gospodje lopovi razumejo »znamenje časa« in si lastijo razne Vrednote na povsem novi način... Zelo ugledni francoski finančnik, ki Se je v spremstvu ministra Le Tro-cquera ravnokar vrnil v Parizt, mi je Podal še naknadno sledečo sliko situacije, kakor jo vidijo francoski krogi: »Nemška marka je prenehala eksistirati. Njena vrednost je danes še samo fiktivna. V mednarodnih borzijan-skih krogih s'e z devizo Berlin sploh Več ne računa in ni daleč dan, ko bodo ; ua večjih. tržiščih ustavili celo njeno notacijo. £e zasledujemo vzroke tega fantastičnega padca, se nam razkrije sledeče: ! »V najširših krogih Nemčije so očitali j bivšemu kancelar ju dr Wirthu, češ, da ■ je on s svojo »politiko izpolnjevanja« za- razvrednotenje nemške marke, jNjemu in njegovemu sotrudniku Rathe-nau-u so tudi očitali, da sta s svojim 10-iizpolnjevanjem prevzetih obveznosti upropastila državo in nemško mar-1*0 pogreznila v najgloblje brezno. Dr. HVvirth je padel kot žrtev neizmernega i natolcevanja in zlobne kampanje. Ko je [V novembru lanskega leta prepustil za-lUpniku težke industrije g. Cunu, svoj /Portfelj, je notiral dolar 7600. Dva mese-jpa potem je vlada še izplačevala Franciji in Belgiji reparacije, sredi januarja [Pa je ustavila vse dobave in izplačila, [Golar Je poskočil na 20.000, 50.000, 100 tisoč, 400.000 in danes notira že preko 600.000. Gole številke govore jasneje, kot vse drugo.« [ Nemška vlada je mislila, da mora .Voditi svojo poruhrsko vojno proti Franciji- Organizirala je pasivni odpor ter [bojkotirala ves promet z okupacijskimi stiami. Danes je čas, da se vprašamo: Komu je ta odpor koristil? Nemškemu narodu gotovo ne. Danes je narod bolj nbog ter izsesan kot kdaj poprej. Mezde niso niti oddaljeno mogle slediti raz- ■ vrednotenju valute, tako da so se morale velike mase odpovedati najpotrebnejšemu ter čestokrat prodati zadnji vrednostni predmet, samo da se ohra m golo življenje. — Na drugi strani smo videli ogorčenje vzbujajoč igrokaz: . [zavna banka je dajala veleindustri-Jalcem in bankirjem kredite v vsaki vi- daljše termine, ki so se «nell odplačevati y papirnatih markah. Konferenca v Sinaji. Popelen sporazum v vseh vprašanjih. Odnošajl do Madžarske. — Mala antanta proti nemško-avstrijsko-madžarsko-itali- lanski zvezi. (Od našega posebnega poročevalca.) Sinaja, 30. julija. Po informacijah, ki jih je dobil Vaš poročevalec v merodajnih krogih, se je dosegla na konferenci v Sinaji popolna enotnost gledišč v vseh vp-ašanjih. Kar se tiče vprašanja vojne odškodnine, je obvestil dr. Beneš ostala ministra Male antante o uspehu svojih potovanj, London, Pariz in Bruselj. Zunanji ministri Male antante se strinjajo v tem, da je treba rešiti reparacijsho vprašanje tako, da se zaščiti enotnost zaveznikov. Nemčijo je treba s skupno akcijo vseh zaveznikov prisiliti, da popravi vso nesrečo, ki jo je povzročila zavezniškim državam v svetovni vojni. Mala antanta bo podpirala skupno akcijo zaveznikov v tem pogledu. Glede Bolgarske so se ministri zedinili, da se nadaljujejo normalni diplomatski odnošajl z Bolgarsko, toda s pogojem, da izvede Bolgarska mirovno pogodbo in da «duši z vsemi razpoložljivimi sredstvi četaško akcijo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunije, sicer bo Mala antanta storila skupne korake, da se zavarujejo meje Romunije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. O tem važnem vprašanju so ja dosegel popolea sporazum. Na včerajšnji popoldanski konferenci so zunanji ministri Male antante proučili program prihodnjega zasedanja Društva narodov. Sklenili so, da bodi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš kandidat Male antante za zastopnika v svetu Društva narodov. Končno so razpravljali o nekaterih gospodarskih vprašanjih glede srednje Evrope, posebno o vojni odškodnini in o povračilih v zmlslu mirovnih pogodb. Razmotrivali so o prometu med državami Male antante in o valutnem vprašanju Romunije in kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Jutri bo konferenca Imela sklepno sejo v prisotnosti ministrskega predsednika Bratiana. Vprašanje vstopa Gr- čije in Poljske v Malo antanto se je odložilo do prihodnjo seje, ki je sklicana v jeseni v Beograd. Kar se tiče albanskega orestola, se je o tem razpravljalo te dni v Bukarešti in se je dosegel popo-len sporazum v zmislu, da se podpira kandidatura '•omunskega princa Karola za albanski prestoL Sinaja, 30. julija. (Radio.) Na prvi seji konferenca v soboto popoldne je bil najvažnejši vredmet posvetovanja razveljavljenje splošne zastavne pravice na madžarsko državno imovino, kar je potrebno za olajšanje najetja nosojla v svrho sanacije madžarskih državnih financ. Delegati so se strinjali v tem, da. se Madžarski olajša pot za odpravo sedanjih težkoč pod pogojem, da Madžarska tako pridobljenega denarja ne porabi, niti v svrhe kakršnekoli iredentistične propagande. Madžarska še ni popolnoma izvršila razorožitve in madžarska vlada se je izkazala za nezmožno. Bile so določene praktične varnosti, da se delovanje iredentistične zveze prepreči, katera prepovedne silo proti sosednim državam in goji misel na revanžo. Sinaja, 30. julija. (Z) Poročevalec »Matinov« doznava, da se je na konferenci Male antante sklenilo upreti se z vsemi silami zvezi med Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Italijo* Beograd, 30. jluija. (Z) »Tribuna« poroča iz Bukarešte: Danes dopoldne se je nadaljevala konferenca zunanjih ministrov Male antante. Romunski zunanji vuinister Du ca je izjavil poročevalcu »Universula«, da se je dosegel na konlerenei v vseh vprašanjih popolen sporazum in da je Mala Antanta sedaj trdnejša kakor kedaj poprej. Zlasti se je mnogo razpravljalo o Madžarski in o njenih odnošajih do Male antante. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič odpotuje s svojo delegacijo nocoj v Beograd. Sinaja, 30, julija. (Z) O prvi seji konference zunanjih ministrov Male an- tante je bil izdan naslednji uradni komunike: Na konferenci ministrov za zunanje posle držav Male antante so se izmenjale misli o splošnem položaju. Ugotovilo se je, da vlada med državami-za-veznicami popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki so bila doslej vzeta v pretres. S tem se je zopet pokazala enotnost Male antan+e kot činiteljice javnega reda in miru v Srednji Evropi. Jutri se konferenca nadaljuje. Na dnevnem redu je podrobna razprava o vprašanjih, ki posebno zanimajo Malo antanto, nakar bo določila svoje stališče. Sinaja, 30. julija. (B) Snoči je priredil romunski zunanji minister g. Duca večerjo. Danes zjutraj je bila otvorjena konferenca ob 9.30. Opoldne je bil obed v palači Pelisor, ki sta ga priredila kralj in kraljica. Popoldne je bila konferenca, ki je trajala od 4. do 7. ure. O tej konferenci je bi izdan poseben komunike. Položaj v Nemčiji. Bukarešta, 30. juh' ja. (Z) Včeraj sta bili v Sinaji dve konferenci o ma.džarskem vprašanju. Češkoslovaško zunanji minister dr. B e n e š je zastopal pomirljivo politiko napram Madžarski, dočim se je zavzemal dr. Ninčič za energično politiko. Končno so zunanji ministri sklenili deloma osvoboditi Madžarsko od hipoteke. Nadalje je bil storjen sklep, da se zavzame pomirljivo stališče do narodnih manjšin. — Kar se tiče Bolgarske se je sklenilo, da se ne podvzame nikaka skupna akcija glede reparacij, dokler ostane sedanja vlada na krmila* Beograd, 30. julija. (Z) Iz Varšave poročajo uradno, da je dr. Pile, bivši poljski poslanik v Beogradu in Pragi, odpotoval v Sinajo v posebni misiji. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo dr. Pile nastojal na tem, da opusti Mala antanta lokalno Politiko in se poprime splošne evropske politike^ Id naj bi se ozirala na izvedbo versaillske mirovne pogodbe. Dr. Pile je dospel v Sinajo, kjer se je sestal z zunaftjimi ministri Male antante. Nadaljevanje sej paritetne komisije v Rimu. ^Beograd, 30. julija. (B) Jutri se začno v Rimu oficijelne seje paritetne komisije. V merodajnih krogih smatrajo, da je stopilo delovanje paritetne komisije v odločilno fazo, tako da se bo na bodočih sejah razpravljalo o sistemizaciji Reke in o ureditvi reške luke. Naša delegacija vztraja na svojem stališču, da se ima popolnoma izvesti ra-pallska pogodba. Kar se tiče konzorcija, smatra naša delegacija, da se more to vprašanje rešiti le med Reko in našo državo. V Beogradu sodijo, da bo težko prišlo do sporazuma, ako ostane italijanska delegacija pri svojih dosedanjih zahtevah. Ako prekine paritetna komi-sija svoje delo, se bodo pogajanja nadaljevala direktno med Beogradom in Rimom, in n! izključeno, da bo naša vlada potem registrirala rapallsko pogodbo pri Društvu narodov. V vsakem slučaju je odvisno delovanje paritetne komisije od zadržanja italijanske delegacije. Prometna konferenca na Bledu. Beograd, 30. julija. (Z) Z Bleda mročajo: Danes se je tukaj začela kon-'erenca naših, italijanskih, češkoslovaških in avstrijskih delegatov za ureditev rrometa preko Avstrije. Konferenci predseduje načelnik našega prometnega ministrstva Jefta Popovič. Razprave bodo trajale tri dni. SPREMEMBE V KONZULARNI SLUŽBI. Beograd, 30. julija. (Z) Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje konzul v Trstu Aleksander Markovič za upravnika poslov v Tirani in za konzula v Trstu konzul Svetozar Ristič. Preiskave na Hrvatskem. Že po nekaterih tednih je vrednost teh papirnatih mark tako padla, da je dobila državna banka še samo tretjino, odnosno četrtino svote nazaj, ki jo je bila izposodila. Škoda, ki jo je država na ta način utrpela, gre v neštevilne milijarde, ki so zdrknile v žepe industrijskih kapitanov. Na drugi strani so ti magnati pristopili k državni banki z drzno željo, naj jim prepusti po smešno nizkem tečaju polnovredne devize in vrednote v zlatu, kar se je tudi zgodilo. Tako se je zgodilo, da je država v teh šestih mesecih poruhrske zasedbe dala v gotovinskih vrednotah svojim bogatim industrijalcem več, kakor v celem letu 1922, (Erfiillungsjahr«) vsem zaveznikom. Ako bi bila Nemčija v začetku januarja ponudila te vrednote nam, bi bila zasedba Poruhrja izostala. Vi vprašate, kje je pomoč in izhod? Samo in edino v pristopu Nemčije k društvu narodov. Potem bo morala dati garancije, ki jih danes kot neobhodno potrebne s polnim pravom zahteva. Te garancije niso samo političnega, marveč tudi gospodarskega in finančnega zna- čaja. Mi vemo, da se bodo gotovi krogi v Nemčiji temu pristopu strastno upirali. Tisti, ki se okoriščajo v sedanjem stanju, se bodo naravno borili proti vsaki kontroli in bodo skušali z nacijo-nalističnimi frazami to onemogočiti. V interesu nemškega naroda je, da zmaga razum, dasiravno še razvoj v notranjosti tega pričakovanja ne utemeljuje. Prvi ukrep, ki je potreben za sanacijo financ, je brezobzirna davčna politika in ustanovitev državnega gospodarstva, ki glede dohodkov ne bo baziralo na papirnatih markah, temveč na zlatih vrednotah. Ta temeljita reforma, brez katere ni mogoča nobena sanacija, je danes zahteva vseh levičarskih strank v Nemčiji, ali zdi se, da v tem pogledu demokratična republika ni nič manj brez moči, kakor v zadevi zloglasnega kapitana Ehrhardta. V Nemčiji pač vladajo »okultne« sile, ki ohromijo iz ozadja vsako energično akcijo nove države. Bodočnost Nemčije je odvisna od tega, če bo znala v sedanjem položaju izolirati te temne demone tvojega propadanja. Seja ministrskega sveta. Beograd, 30. julija. (B) Danes je bila seja ministrskega sveta, o kateri pa so bili ministri po seji zelo rezervirani in niso hoteli dati novinarjem ni-kakih informacij o notranjem položaju. Doznalo se je sploh, da se je razpravljalo na seji ministrskega sveta o razmestitvi velikih županov, na katero je notranji minister pristal. V vprašanju vojne odškodnine ni bilo nikakega sklepa, ker je manjkal minister pravde. Potem je vlada sklenila, da se blago, ki se je nahajalo v tretji coni in na Sušaku, ko je prišla tjakaj naša vojska, ne za-carini. Sprejeta ostavka pravosodnega ministra. Beograd, 30. julija. (B) Minister pravde dr. Laza Markovič ostane pri svojem sklepu in izstopi iz vlade. Njegova ostavka je bila sprejeta. Dr. Markovič je dobil poziv univerze v Ženevi, naj bi tamkaj imel vrsto predavanj o naši ustavi. Dr. Markovič je sprejel ponudbo in odpotuje v septembru v Švico. Do svojega odpotova-nja bo dr. Markovič direktor »Samouprave« namesto g. Riste Odaviča, ki je imenovan za načelnika umetnostnega oddelka v prosvetnem ministrstvu. REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 30. julija. (B) Danes dopoldne sta imela ministrski predsednik Pašič in predsed. narodne skupščin Jovanovič daljšo konferenco v ministrskem predsedništvu. Razpravljala sta o rekonstrukciji vlade. Zaenkra se je reševalo le vprašanje zasedbe ministrstva za socijalno politiko. Razen že znanih kandidatov prihajajo v poštev tudi dr. Peleš, dr. Desnica, Maksimovič, Komnenovič in dr. Ivkovič. Kasneje je sprejel g. Pašič ministre dr. Jankoviča, Miletiča, Trifkoviča in dr. Periča. Kot kandidat za mesto trgovinskega ministra se imenuje dr. Kojič. Danes bo najbrže odposlan na Bled v podpis kralja ukaz o imenovanju novih mini-«trov^ Francosko-belgijski odgovor na angleški reparacij-ski načrt. Pariz, 30. julija. (Agence Ilavas.J Veleposlanik Francije in Belgije bosta danes popoldne v angleškem zunanjem uradu izročila francoski in belgijski odgovor na zadnje poročilo lorda Curzo-na. Belgijska vlada se je izjavila pripravljeno, da v načrtu svojega odgovora napravi vse izpremembe, ki jih je predlagal francoski ministrski predsednik Poincare, kakor je bil tudi Poincare svojčas sprejel iz Bruslja ppßrej gred-, lagane izpremembe. Položaj v Nemčiji. Berlin, 30. julija. (K) Kakor poročajo listi iz Neuruttina, je prišlo tam v soboto zvečer do krvavih spopadov med komunističnimi demonstranti in varnostno stražo. V zvezi z demonstra-cijo proti draginji je množica pet trgovin z živili izropala. V večernih urah je odšla tri- do štiritisoč broječa množica pred jetnišnico, da bi dosegla tam osvoboditev političnih ujetnikov. Ker je bila neuruttinska policija proti množici preslaba. so bila zaprošena policijska oja-čenja iz Potsdama. Proti 11. ponoči je skušala množica napasti jetnišnico. Varnostna straža, ki je prišla v precejšnjo stisko, je začela, ko svarilni streli niso nič pomagali, v resnici streljati na napadajočo množico in sta bili pri tem dve osebi ubiti, sedem pa težko ranjenih. Tudi en policijski uradnik je bil težko ranjen. Včerajšnji dan ni bilo nobenega incidenta. Berlin, 30. julija. (K) Prihodnja seja državnega zbora se vrši v sredo. 8. avgusta ob 2. uri popoldne. (W). Preiskave na Hrvatskem. Zagreb, 30. julija. (Z) Zaradi spopada od sobote na nedeljo ponoči so člani Hanao povabili v stanovanje svetnika Reisnerja zaradi tega, ker je njegov sin prešel iz Hanao v Orjuno, a so se mu Hanaovci hoteli osvetiti. Z ozirom na te dogodke je policija izvedla preiskavo pri nekaterih osebah, o katerih je mislila, da nosijo orožje brez dovoljenja in je ob tej priliki v resnici našla orožje pri poedincih. Policija bo izvedla nadaljne postopanje. Zagreb, 30. julija. (Z) Zadnje dni so se izvršile hišne preiskave pri mnogih članih Hanao v zvezi z vohunsko afero Androličeve. Med aretiranci zaradi te afere se nahaja tudi Ivan Hamilton iz Broda. Tam so našli razne spise, večinoma instrukcije, ki jih je organizacija Hanao dobivala od Velikega Sveta v Zagrebu. S tem v zvezi je bila izvedena hišna preiskava pri vodstvu Hanaovcev v Zagrebu in v redakciji »Hrvatskega Borca«. Na podlagi zaplenjenih spisov je ugotovljeno, da Hanao deluje kljub temu, dasi njegova pravila še niso potrjena. Policija je našla popis vseh Hanaovcev v Slavoniji in Hrvatski. Pri tajniku Dragutinu Perkoviču se je našlo pismo nekega vojaka iz Južne Srbije, v katerem javlja, da pošlje v Zagreb zaupnega človeka, ki mu bo poročal o razmerah v Južni Srbiji ter prosi, da napiše o tem članek. Da bi obstojala kaka zveza s špijonsko afero, se ni moglo ugotoviti. Zagreb, 30. julija. (Z) V redakcijo »Hrvatskega Borca« je vdrla skupina mladih ljudi, ki je razmetala vse spise in pohištvo ter je obenem tudi odnesla ročno blagajno. Slugo so za ta čas zvezali. Sluga Gjuro Milkovič izjavlja, da je ta vlom insceniral Velislav. Angjelinovič, znani Orjunaš. ——- POSLOVANJE IGRALNICE NA BLEDU USTAVLJENO. Beograd, 30. jul. (Z) Finančni In notranji minister sta naročila obla-stvom na Bledu, da ustavijo poslovanje tamošnje igralnice. — VREMENSKO POROČILO. Dunaj. 30- Julija. (Uradno.) Včeraj se je temperatura v Avstriji splošno zvišala nad 25 stopinj, na Nižjeavstrijskem skoro na 28 stopinj. Popoldne so se pojavile številne nevihte. Danes zjutraj je bilo v nižavi Alp jasno, na gorah močneje oblačno. Med dnevom so se oblaki polagoma razprŠilL Preko cele Evrope pihlja enoten zapadni veter. Napoved: Zjutraj jasno, po dnevu precej oblačno, mestoma nagnjenje k nevihtam. Današnje prireditve. Kino Matica: »Gnezdo podgan«. Kino Tivoli: Knock out ali igrača Pie* salke.« ***>' Kino Ideal: »Grofica Sara.« Nočna lekarniška služba v LJublianl: Tekoči teden: lekarna Tmkozy sa Mestnem trgu la Ramor. pri glavnem kolodvor», Bol 'dr. Pavel V. Breznik: - ^"r- Na koncu šolskega leta. Na koncu šolskega leta le zahvalna služba božja, nato se podajo dijaki v 'razrede.) kjer jim razrednik razdeli izpričevala in jim, če se mu zdi vredno, spregovori par besed, predvsem v bodrilo najslabšim in najboljšim... To je pa tudi vse. Včasih je bilo drugače. V letnih izvestjih srednjih šol je bil imenik vseh učencev, a ne po abecednem redu, temveč po njih uspehih. Prvo mesto je imel najboljši, zadnji na;slabši. Ves svet je mogel čitati, katero mesto zavzema dijak v svojm razredu. In prvi je vedno dobil častno darilo, ki se mu je na slovesen način izročilo od ravnatelja pri slavnosti ob sklepu vpričo vsga dijaškega in učiteljskega zbora, navadno krasna, v usnje vezana knjiga s primernim posvetilom. Danes vsega tega ni; tendenca, vse izenačiti, je šla — odkritosrčno rečem, žal — že tako daleč, da se pri zrelostnem izpitu (ki ima tudi že žal ime, višji tečajni izpit, ki nič ne pove) ne označi več odlike! Bebec, ki se je po milosti svojih profesorjev zrinil tako daleč, dobi isto usposobljenost za življenje kot nadarjen, inteligenten fant, ki bo morda enkrat prvak v državi. In to se mi ne zdi prav, zato sem napisal te vrstice, kjer se — menda prvič — ogrevam za stare navade. Francozi, katerim gotovo nihče ne more očitati nazadnjaštva, nikakor niso uvedli »egalitčff (enakosti) v šole, ravno nasprotno, kjer le morejo, bodrijo pridne dijake. V sprejemni sobi ravnateljstva — ali pa v veži — je navadno vzidana marmornata plošča, kjer stoji 'vklesano ime vsakoletnega najboljšega dijaka celega zavoda. Lahko si mislite, kako je dotični ponosen na to čast in kako je desetletja pozneje zavod ponosen na ime dotičnika, ki morda zavzema eno vodilnih mest v državi Kolika spodbuda za bodoče rodove dijakov, ki jim kažejo ta imena! To pa še ni vse! Spomniti se hočem nekega vročega popoldneva, ki sem ga pred leti meseca julija doživel v Parizu. Sedel sem na eni tribuni velikega amfiteatra (slavnostne dvorane) na Sorbonni. Dvorana je bila nabito polna. Bila je namreč slavnost razdelitve daril najboljšim dijakom pariških srednjih šol. V polkrogu so tu sedele njih dijaške delegacije: na- eni strani lycec Janson-de-Sailly in Condorcet, nadalje lycee Louis-le-Grand in College Chaptal, na drugi tribuni delegacije iz dežele itd. Soparno je v ogromni dvorani, ki dobiva luč skozi kupolo. Mladina se polglasno pogovarja. Začudeno sem opazil, da so skoraj vsi oblečeni svetlosivo. Na drugih tribunah sede stariši srečnih učencev. Od časa do časa se klonijo in iščejo z očmi up rodbine, onega, ki je čast svoje šole in je dobil prvo nagrado. Tu zadoni marše jeza. Vrata se od-pro. Spremljani od livriranih služabnikov vstopijo razne osebnosti politiki, pisatelji, umetniki, vojaki, zajedno z njimi prosvetni minister. Njegov nagovor na dijaštvo je bil eleganten in nagel. Nato je čital imena nagrajenih. Najprej pariški liceji nato liceji po deželi. Pri vsakem imenu ploska mladina navdušeno. Ko je vse končano, zaigra godba le Chant du depart in iskrena slovesnost, katero si bodo mladi udeleženci gotovo zapomnili celo življenje, je končana. Zunaj se zberejo na stopnjicah vseučiliščne kapele in se dajo slikati z ministrom.,. Če bi znali mt naše dijake bodriti na tak ali enak način, bi gotovo marsikdo izmed njih študiral vse bolj pridno in bi se kmalu pokazali vse drugačni uspehi! K članku „Mala lel-stvo zopet ogroženo“. (Iz učiteljskih krogov.) Odlok višjega šolskega sveta, da ne smejo okrajni šolski sveti nastavljati novih učnih moči v Šolskem letu 1923-1924 je prav v živo zadel idealov poln učiteljski naraščaj. Po tolikih letih truda pa ob koncu študij tako nenadno razočaranje. Z enim samim udarcem je državna oblast ubila mlademu življenju vse veselje in si s tem nakopala nekaj več nezadovoljnežev. In ubogim staršem, ki so toliko ob tej draginji žrtvovali in komaj čakali, da spravijo otroka do kruha, jim ga ob zaključku študij državd vrže s tako nepremišljeno naredbo nazaj v oskrbo češ, ga ne rabimo. Kaj naj začne 300 absolventov učiteljišč? Če ovirajo njih nastavitev finančne ovire, je treba skrbeti na drug način, da pridejo čimpreje do toliko zaželenega kruha. V Sloveniji je zadnji čas nastavljenega veliko pomožnega učiteljstva z izobrazbo dvomljive vrednosti. Skrajni čas je, da se z nastavljanjem takega materijala enkrat preneha. Žal ugotoviti pa moramo, da pri teh nastavitvah v nekaterih okrajih igra glavno vlogo politično naziranje np pa sposobnost nastavljenca. Tako učiteljstvo ni na mestu, pa naj bodo še tako blesteča nadzorniška poročila in šoli več škodijo nego koristijo. Vse učiteljstvo, ki nima predpisane izobrazbe, naj se odpusti in njih mesta naj zasedejo absol-ventje učiteljišč in krivica bo poprav- ; Ijena. Učiteljstvo danes upravičeno zahteva in stremi po višji izobrazbi, zato sme tudi zahtevati, da se ta plevel — pomožno učiteljstvo — iztrebi iz njegove srede, ki mu ne dela na zunaj po- ( sebne časti in ugleda. To zahtevko staviti na kompetentne šolske oblasti so pa v prvi vrsti poklicana učiteljska društva, ki imajo nalogo ščititi stanovske koristi in braniti ugled šole in uči- 1 teljstva. —L Klerikalci in slovenska kultura, L Dan na dan slišimo trobentanje iz klerikalnih rogov, kako velike so razlike med »kulturo« Slovencev in pa med ono naših najjužnejših bratov — od njih imenovano »balkansko kulturo«. Slovenci smo kulturni, Srbi so nekulturni, tako izzveni navadno njihov finale. Žal, da je med nami mnogo takih ljudi, ki bi jih ne mogli imenovati ravno klerikalce in imajo, čo že ne isto, pa vsaj slično mnenje. Drag: čitatelj, morda tudi ti dvomiš o tem, da bi bilo mogoče stvarno zastopati drugačno mnenje? Prvi znak svoje kulture boš pokazal, če boš brez predsodkov hi potrpežljivo prečital naslednje odstavke, potem si lahko kritično ustvariš tak zaključek, kakor ti je ljubo; Res je, da imamo Slovenci več modernih tehničnih sredstev, relativno več šol, manj analfabetov in vsled tega tudi relativno več takozvane »inteligence«, nego naši južnejši bratje. Podrobnosti tu naštevati je odveč. Inteligenten in izobražen svet govori tu o višji ali nižji stopnji civilizacije. Da, ali ni to kultura?! Kdor vidi edino v številu telefonov, avtomobilov, šol, cerkva, to varen, kilometrov železnic, načinu oblačenja, številu dnevnikov in naših knjig, procentov analfabetov itd. bistvo kulture — in teh ni baš malo — temu še dolgo ni mogoče pomagati. Vem, vem, dragi čitatelj, da si zelo radoveden, kaj pa naj pravzaprav pomeni tista — žal le kot fraza rabljena — beseda kultura. Francosko časopisje o lausannskem miru Francosko časopisje je posvetilo sklepu lausannskega miru nekaj zelo duhovitih kritik, preko katerih ne bo mogel iti noben sodobni politični zgodovinar. »Lausannska pogodba,« piše list »Oeuvre«, »ni eden izmed diplomatskih instrumentov, ki ga pozdravljajo narodi z oduševljenjem in veselimi upi. V mukah porojen, se nam dozdeva ori-jentski mir kot nebogljeno, nežno in pohabljeno dete. Toda mir je tu, in že to dejstvo zasluži, da ga pozdravljamo.« »Temp s« se tolaži s pičlim lau-sannskim rezulatom na ta način, da pokazuje na angleške izgube. Ce primerjamo program, ki ga je lord Curzon na medzavezniški konferenci marca 1922 razvil in ga vzporedimo s takratno Poincarejevo tezo, moramo vsekakor priznati, da je francoski državnik uganil današnjo realnost. Pa tudi Francozi niso pričakovali tako temeljitega zatajevanja dosedanjih upravnih principov s strani Turčije. Gospod Poincare je v oktobru 1922 definiral orijentsko politiko Francije kot »vzdrževanje stoletnih francoskih tradicij (beri privilegijev) v Turčiji.« Podreditev francoskih kulturnih institucij pod turško zakonodajo in upravo, odpoved glede gospodarskih koncesij, in predvsem pa zahteva nove Turčije po finančni avtonomiji tvorijo občuten udarec za francoske interese. Tudi važna vprašanja po garancijah in odplačilnih modalitetah za posestnike turških državnih papirjev je ostalo v mirovni pogodbi odprto vprašanje. Anglija, čije prihranjeni kapital ni bil v toliki meri angažiran in ki se je •! morala odpovedati političnemu prevladovanju v gotovih pokrajinah, ne trpi tolike škode. Po principu »odprtih duri« se začenja nova gospodarska rivaliteta med evropskimi jn ameriškimi interesnimi skupinami za eksploatacijo Turčije, in Francija prihaja pri tem v ozadje. Njena varuška vloga, ki ji je privedla trgovsko aktivno klijentelo krščanskih narodov, je postala brezpredmetna. Nikdo ne ve, ali bo lausannski mir ustvaril trajne razmere. Tudi če turška uprava prelomi z metodami preteklosti in če novi režim ostane pri svoji obljubi, ostane bodoči položaj ojačene Rusije še vedno odločilen faktor. Gustave Hervo piše v svojem listu >V i c t o i r e«, ki je ruskim emigrantom ■zelo blizu, sledeče: »Deset milijonov Turkov bo danes allMutri z naravno nujnostjo izročenih vplivu Rusije. Carigrad dobi rusko garnizijo, če je to Angležem prav ali ne. Nova orijentska vojna bo neizogibna, kajti velika Rusija ne more prepustiti britanskemu tekmecu ključa do svoje hiše. Naša generacija tga razvoja no bo več doživela, kajti boljševiška Rusija še dolgo ne bo v stanju, uresničiti imperialistične sanje Petra Velikega. Vpliv Francije na bližnjem vzhodu se bo bolj in bolj koncentriral na Sirijo, skušala bo s Turčijo živeti v dobrem sosednem razmerju, ker Je to politični predpogoj za konsolidacijo njene muslimanske kolonijalne države v severni Afriki. Turčija, ki je g svojim vstopom v evropsko vojno prevzela nase veliko odgovornost in prenehala leta 1918 biti premagana, je dobila diplomatsko zmago in je v Lau-sanni prodrla s pogoji ki jih Turčija od leta 1914 ne bi upala, zahtevati. Zapadne sile so po svoji lastni krivdi in slabosti ustvarile nevaren precedenčni slučaj za revizijo drugih mirovnih pogodb iz leta 1919. Na mesto da so Turčijo potisnili v Azijo, kakor je deklaracija zaveznikov o vojnem cilju (1916) svečauo napovedala vsemu svetu, na-' mesto da so Grkom omogočili združenje njenih maloazijskih kolonij z ma- terjo fielenijo, EaT je bile le od nekdaj sen g. Venizela, so pa dali roko za konsolidacijo nove Turčije, ki je prvič dosegla enakopravnost z evropskimi državami. Z idealno mislijo armenske države, s katero so se bavili vsi humani duhovi zadnjih 30 let, ni bilo nič. Krivdo, da se je Evropa na ta način sama zatajila, nosijo velesile v enaki meri. Pomanjkujoča solidarnost je ob priliki sevreske pogodbe naložila Grški preveliko breme, k temu pa se je priselil še francoski separatni mir s kema-listi, ki je povzročil umik francoskih Čet iz Cilicije. Organizacija NRS. — Trbovlje. V nedeljo dne 5. avgusta t. 1. se vrši v dvorani gospe Ane Forte na Vodah ob 4. uri popoldne izredni občni zbor kraj. organizacije NRS Trbovlje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora, 2. sprejem članov, 3. določitev članarine, 4. volite vnovega odbora, 5. slučajnosti. Opozarja se vse tukajšne člane, da je obvezna dolžnost istih, da se tega občnega zbora zagotovo udeleže. — Trbovlje. V sredo dne 1. avgusta se vrši ob 4. uri popoldne diskusija z dnevnim redom: Stališče rudarjev radikalov v delavski borbi. Poroča delegat iz Ljubljane. — Opozorilo. Vse krajevne organizacije kakor tudi zaupništva so dolžna, tedensko vsaj enkrat poročati o položaju, da je na ta način glavno tajništvo informirano o stanju. — Glavno tajništvo. Iz pnsitiip Sslpja. — Šentjakobski gledališki oder iz Ljub-ijane v Rogaški Slatini. Bodrili smo že razne člane ljubljanske drame, naj bi priš!i_ čez poletje kdaj k nam — brez skrbi vsaj po enkrat na teden — s kako prav lahko a tudi prav zabavno in fino igro; ali prehiteli so jih »diletanti« ter si tako priborili prvenstvo. Prav ker nas je (iz stališča, da se sme predstavljati slovenstvo o »velikemu svetu« le z najboljšim, kar ima) nekoliko skrbelo s te strani, smo tem bolj veseli, da smo mogli dati besedo diletanti v ušesca. Zakaj Šentjakobčani so se uveljavili kot pravi igralci: s popolno rutino, hitrim tem- pom, kakor ga zahteva ta vrsta iger, in z večinoma vzornim izgovarjanjem. Samo glede mask bi si želeli še malo več »izpre-membe« — ta očitek pa že celo ne zadene tudi v tem pogledu izbornega g. Karusa — kajti človeka le moti, če zagleda na odru igralca ali igralko skoro prav takega, kakor ga pozna s ceste in malo ali celo preveč rdečila tudi še ni vse. Vrednost igranja posameznih članov je določila že takorekoč — režija sama: čim važnejša in daljša je bila vloga v Carržjevt »Maškeradi«, ki so nam jo vprizorili, tem primernejšo moč je dobila, a vse skupaj je tvorilo zopet popolno enotnost. Ne vemo, kdo naj bi bil boljši lekarnar Poulard, njegova žena, doktor Blanckow in njegova — še lepša polovica od gg. Karusa, Kamove, Pcdreberška in gdč. označene samo s tremi zvezdicami, ki je bila še posebno dražestna v drugem obenem najživejšem dejanju. Občinstvo, tudi srbovhrvaško, se je izborno zabavalo m vsi obžalujemo, da nismo videli tudi še za drugi dan določenega »Avtomobilista«. Šentjakobčani so se namreč ti predstavi plemenito odpovedali, da ne škodujejo za ta večer v spodnji veliki dvorani določeni prireditvi na korist srbski siročadi. Toda obljuba dolg dela in trdno pričakujemo, da pride »Avtomobilist« na vrsto še to sezono. fD@pšsi. — Slovenska Bistrica. Pri tukajšnjem gostilničarju Franju Rozboršeku je bilo, kakor smo že večkrat poročali, izvršenih v zadnjem času več tatvin. Dolgo se ni prišlo tatu na sled. V petek zvečer so pa zaslišali gostje v jedilni shrambi sumljiv ropot. Ko se je nato shramba natančneje preiskala, se je našlo v njej prejšnjo deklo, neko Angelo Žnidaršič skrito in pripravleno za izvršitev tatvine. — Pretekli teden se je posrečilo tukajšnjemu orožništvu izslediti že dolgo iskanega nevarnega divjega lovca Franca Vidmarja v Tinju. Pri hišni preiskavi se je našlo 3 puške, okoli 200 patron in obilo kož od divjačine. Najemniki lovov si bodo sedaj lahko oddahnili. — Oni hlapec, ki je hotel posestniku in gostilničarju Rudolfu Fiucherju Zažgati poslopje in je bil nato od Fluchen a sr tremi streli zadet, |e r mariborski bolnici podlegel svojim ranam. Pliberšek je b0 splošno znan kot nasilen in hudoben človek. S$©rt in turistika. Hitrostna motociklistična dirka »Mctokiuba Slovenija«. V nedeljo se je vršila ob 9. uri na 10 km dolgi progi Kranj-Medvode prva javna dirka mladega, toda zelo agilnega kluba Slo-venija, ki je izpadla nadvse dobro Predvsem je delovala organizacija in vodstvo dirke brezhibno, tako da se je program razvil toč-' no in hitro. Vodstvo dirke je imel predsed-1 nik kluba banč. ravn. g. Fabiani Starter g. Gorjanc, a komisija na cilju je sestojala iz gg.: Patemost, dr. Paulin, Kham, Ceh in Baraga. Sanitetno vodstvo je imel g. dr. Demšar. Številno in dobro občinstvo, osobito iz Ljubljane med njimi znani ljubitelji tega sporta kakor dr. Mühleisen, Goreč, Sterle, dr. Novak in dr. se je zbralo na najlepši in najinteresantnejši razgledni točki nad nevarnimi ovinki »Pri Jeprci«, t. j. kak dober km pred ciljem, ki je bil v Medvodah pri gostilni Bohinc, ter zasledovalo z napetostjo in zanimanjem potek te velezanimive prireditve. Posebno pozornost so vzbujali motorji izvrstne angleške kvalitete BS A s 3 HP (Jugoauio) z vozačem g. Camernikom, ki so se izkazali skoraj enakovredni tekmeci težkim Indianom (Camernik et Šabec). Tekme se je udeležilo 14 tekmovalcev s 13 motorji šestih kategorij. Dosegli so se nastopni rezultati: 1. kat. Motorji do 100 kubičnih časi 1. Trampuš (Motorete) 12.45, 2. Batjel Fr, (Moto) 14.19. II Kat. do 125 kubičnih cm: 1. Kenda F. (DKW) 12.56,'2. Breznik (DKW) 15.25. V. kat. do 350 kubičnih cm: 1. Slepče-vič (BSA) 8.46, 2. Kopač (BSA) 9.20. VI. kat. do 500 kubičnih cm: 1. Camernik K. (BSA) 7.18 s povprečno hitrostjo km 82.5. VII. kat. do 750 kubičnih cm: 1. Pirnat (Wanderer), 8.12, 2. Lužar C. (Motosacoche) 9.46, 3. Stuzzi (Moser) 12.50, Skafer P. s priklopnim vozom 13.04, IX. kat. do in čez 1000 kubičnih cm: Barešič (Indian) 5.50 s povp. hitr. 103 km, Hribar (Indiar.) 6.34, hitr. 92 km, Novak A. (Charles Davidsohn) 7.16 in hitr. 83 km. — Priključno na to dirko se je vršila na isti progi interna klubska dirka kolesarske Ilirije, katere so se udeležili 4 tekmovalci. Prvi je došel na cilj g. Šiškovič v času 17.41, dve sekundi za njim Bajdelj, a kot tretji Škrajner z defektom v času 18.46. Golt es je imel popoten defekt. Darilo vodiču te dirke pa pripade Škrajnarju, ki je vodil skupino nepretrgano 6 km. — Po dirki so se dirkači in občinstvo zbrali pri Bohincu, kjer je po zaključenem delu komisije pozdravil preds. kluba g. Fabiani zastopnike tiska, tekmovalce in občinstvo, nakar je g. Ceh razglasil rezultate in zmagovalce. S to dirko je mladi motoklub Slovenije, ki šteje že okrog 70 članov, dosegel velik moralen uspeh ter z ozirom na ne ravno prvovrstno progo dosegel izborne čase in upravičeno upamo, da se bo vsled svoje dobre organizacije kvalitete dirkačev povzpel v naši državi na vodilna mesta ter se tudi v tujini usepšno udejstvoval NEDELJSKA REVANŽNA TEKMA. ILIRIJA : VARDAR, BEOGRAD 5:1 (4:1). Ilirija: Miklavc-Dolinar, Beltram-Der-žaj, Zupančič L., Tavčar-Zupančič J., Učak, Oman, Vidmajer, Pevalek. Vardar: Ardašević-Marjanović, Stalcič« Petrovič L, Jocič. (i uirgjcvič-Zcra no v i& AtanackoviC, Bandić, Joksic, Petrovič. Nedeljska revanžna tekma nam je nudila čisto drugo sliko kot sobotna. Medtem ko je Ilirija igrala svoj povprečen dober nogomet ter bila daleko bolja kot pni dan. Nič več ni bilo one odločnosti, elana in pokrivanja nasprotnika, ki smo ga dan preje videli. Igrali so mlačno, brez ambicije in poraz, ki so ga doživeli je bil topot upravičen, akoravno ne morda v taki meri Osobito mlačna je bila napadalna vrsta, ki se pred golom nikakor ni mogla uveljaviti. Obramba tudi ni delovala s svojo poznano sigurnostjo. Ob takem nasprotniku se je Ilirija uveljavila, predvsem pa njena napadalna vrsta z Omanom v centerju in Vidmajerjem v spojki, ki je s svojim elanom peljal celo napadalno vrsto naprej ter dosegel s tem v drugi polovici en gol, na katerega ni bilo več za računati. Po lepi igri prve polovice se nam je nudila v drugi polovici proti koncu tekme ista slika, kot prvi dan. Že itak ostra igra se je zadnjih 15 min. izvrgla v popolno nefairneso. Ostri fouli ođ ene kot druge strani so zaključevali to tek. mo. Sodnik g. Kramaršič je sicer izključil enega branilca gostov in pa Vidmajerja ali preprečiti tega početja pa ni mogel Sploh je bil šibek in je veliko izpregledal. Občin, stva ca 400. »Podpiranje« poljedelstva v Rusiji. Cena kruhu je narastla v juniju za 50 odstotkov. Boljševiki tolažijo prebivalstvo s tem, da je to povišanje koristno za kmetijstvo. Toda kmet pri prodaji svojega žita nima od tega povišanja nobene koristi, tem. več le trgovski posredovalci, katere boljševik! sedaj podpirajo, da bodo dobili preko njih žito za izvoz. ljubljanska opera v sezoni 1922-23. IV- . . V operi igra važno vlogo zbor; saj Je 7 nekaterih opernih delih zborovskih •rriij kar na debelo. »Gorenjski slavček«, »Carmen«, »Zrinjski«!, so opere, ki zahtevajo dober zbor. Ljubljanska opera ga ima; menda najboljšega med vsemi jugoslovanskimi operami. Njegov glasovni materijal je izdaten: tenori so močni in Lahko obvladajo višino, basi v nižini premalo zasedeni, sopran in alt sta zadovoljiva. Med njima je par režečih glasov, ki zelo kvarijo celoto. Naš zbor bi bil že po zadnjih sezonah lahko stalen in bi moral znati precejšen repertoir. Marljiv je, podvzeten, pri prvih predstavah vsake opera zelo; Pri poznejših nekoliko manj pazljiv. Med njegove slabe lastnosti spada distonira-nje z orkestrom, pomanjkanje pravega Čuta za ritem in dosledno prehitevanje. Dalje paz-i premalo na razločno izgovarjavo teksta; neakteri pevci ga sploh ne znajo In le usta odpirajo. Glasovno slabe, nezanesljive zboriste in zboristke bi bilo treba iz zbora izločiti dobre in 45£ta«süi1ya J>a boljše honorirati, da bi se svojemu težkemu in napornemu poklicu z večjo vnemo lahko posvečali. Pevci opernega zbora so zadnja leta glasovno precej opešali in so utrujeni kar smatramo za posledico prevelikega forsiranja pri vajah. Šele pri glavnih vajah za premijero bi zbor smel peti z vso silo, pri studiranju pa markirati V igri jo zbor preteklo sezono nekoliko napredoval, vendar še premalo. Režiserji bi mu morali posvečati večjo pozornost. Nekateri člani se silno slabo maskirajo ali sploh nič, drugi pa premalo pazijo na kostumiranje. Prav bi bilo; da se članom in članicam semintam dodele male uloge, da začno nastopati samostojno. Korepetiral je zbor g. kapelnik Neffat, katerega tn kot domačina raje večkrat videli pri dirigentskem pultu. Pri tej priliki si dovoljujemo še eno opazko. Pri nas smarajo gotovi ljudje, da je za solista, ki seveda še dolgo ni umetnik — sramotno peti v zboru. Ravno narobe! Naši najboljši pevci Betetto, Rijavec, Križaj so izšli iz zbora in so baš tam dobili podlago za nadaljne študije. Operni orkester je lansko leto dokazal, da je zmožen rešiti tudi težke naloge in baš v teh težkih je bil mojstrski Naj omenim la »Jenufo«, »Nižavo« in »Luizo«, Sayeda je iserania orkestra odvisno od sugestivne moči dirigenta. V tem oziru je bil Talich mojster, pa kmalu za njim bi lahko imenovali mladega Malačiča. Pri nekaterih predstavah je bil orkester izvrsten, pri drugih zopet površen. Sam vsega ni kriv: za delo armade odgovarja vojskovodja: — Operno režijo so si delili gg. Rukavina; Sevastjanov; Debevec in Šest. Kato umen režiser oder pozivi smo opazovali pri »Gorenjskem slavčku«, katerega je vzorno režiral g. Šest. Skladnost dejanja na odru z glasbo je v svojih režijah dosegel tudi g. Rukavina, ki bi se režiji z uspehom lahko posvetil. G. Sevastjanov je nekatere opere prav uspešno režiral, v režiji Dvorakove opere »Vrag in Katra« ter in menda Smetanove »Tajnosti« se je pohvalno poizkusil g. Debevec. Z baletom je bil križ. Tak kakor je bil, ni zadostoval v nobenem oziru. — Boljše, če bi ga ne bila Ravnateljstvo samo je to uvidelo in je v »Zrinjskem« zaradi njega izpustilo celo sceno. :; v. Vso sezono smo bili zelo zadovoljni z inscenacijo posameznih oper. Razumljivo je; da spričo premajhne državne podpore in nezadostnih dohodkov mora uprava koliior mogoča štedite da vzdrži ravnotežje financ. Kako priprosta, pa vseeno slikovita je bila inscenacija »Gorenjskega slavčka«! Gledališče j'e lahko veselo, da ima v g. Skružnija mojstra, ki ume ustvarjati priproste, a okusne in stilu primerne dekoracije. Zelo lepo je bilo inscenirano II. dejanje Dvorakove opere «Vrag in Katra« (pekel), Volčje brezdno v »Carostrelcu« itd. Za dostojne kostume sta pohvalno skrbela garderobijerka in garderobijer g. Waldsteinova in g. Dobry. Premalo pažnje so posvečali svetlobnim učinkom na odru, čeprav^ imajo nalašč za to angažiranega strokovnjaka. Oder in preproge je treba vedno čistiti, da se pri večjih nastopih in plesih ne vzdigajo oblaki prahu proti sufi-tom, itd. Biljeterji so lansko leto vzorno vzdrževali red. Med dejanjem zamudnikov niso puščali v avditorij, kar je bilo edino pravilno. Inspicijent je včasih prepozno zvonil in prehitro ugasnil luči, da ljudje niso mogli pravočasno zasesti svojih prostorov. Pri operali kot je n. pr. »Onjegin«, _ je treba pavze kolikor mogoče skrajšati. Tu mora pokazati tehnični personal spretnost in urnost. Operna sezona 1922-23 je vobče pokapala proti prejšnjim izrazito lep na- predek. Čutili smo, da ima pri izbiri repertoirja in sploh pri vsem vmes roko g. upravnik ravnatelj Matej Hubad. Administrativno vodstvo gledališča pa je vodil z znano spretnostjo g. ravnatelj Karel Mahkota. V enem letu čudežev delati sicer ni mogoče, vendar p« po dosedanjih izkušnjah lahko računa, mo na še boljšo prihodnjo operno sezono kot je bila lanska. Afer s kritiko ne moremo zaznamovati. Razven neznatnih prask — do klofut hvalabogu ni več prišlo — je vladal vse leto mir, kar je pri veliki občutljivosti posemeznih pevcev in pevk kar čudno. Ali pa so morda uvideli, da poročevalci niso škodoželjni črnogledi, ki iščejo dlake v jajcu in jim je kritiziranje v posebno naslado, marveč, da raje hvaljo kot grajajo, pa eno ali drugo z najboljšim namenom v korist, procvit in za napredek našega kulturnega zavoda. — Končno izražamo še željo, naj bi uprava v bodoče trajno navezala stike s poročevalci. Povabila naj bi jih vsaj k glavnim skušnjam premijer in jim tako pomagala pri njihovem težkem; odgovornem dolu. —o— ri«r¥®sti. ----Gostoljubnemu ljubljanskemu ob* člnstvu, — JugöslöVensko Novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana, potrebuje za novinarski kongres, ki se vrši v Ljubljani v dneh od 3. do 6. avgusta t. 1. še mnogo sob oziroma postelj. Doslej jih je priglašenih zelo malo, tako da pripravljalni odbor ne ve, kam spraviti svoje tovariše iz Srbije, Bosne, Vojvodine in Dalmacije, posebno pa delegate iz Češkoslovaške, pod streho. Obračamo se ponovno do ljubljanskega občinstva-, ki se je vedno izkazalo gostoljubno, naj nam odstopi vsako posteljo, ki jo more količkaj pogrešati, za par večerov, seveda proti plačilu. Prijave sprejema urednik Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave, ali pa uredništvo »Jutranjih Novosti« v Ljubljani, Wolfova ulica 1-1. — Pripravljalni odbor. Ljubljana 6 k po ki. Amalija Len. Sent Vid nad l i dič od pošte M -Vlma Kovačič o; mesto in Meta — Kraljica Marija ostane na Bledu do 10. septembra. Naš beograjski dopisnik doznava, da je določen povratek Nj. Vel. kraljice Marije z Bleda v Beograd za 10. septembra. Po mnenju zdravnikov-špecijalistov, ki so v službi,na dvoru,,se pričakuje, da bo kraljica porodila dne 15. septembra, —- Minister za pošto in brzojav Velja Vukičević, ki je pretcklMeden odpotoval v Rogaško Slatino, je bil včeraj na Bledu, kjer ga je sprejel Nj. Vel. kralj v avdijenci. — Osebne vesti s pošte. Postavljena je za poštarja VI. ki. Ana Kurent pri pošti Ljubljana I. — Podeljena je odpravniška služba pri pošti Koprivnik pri Kočevju poštni pomočnici Pijl Valant in pri pošt Bučka poštni pomočnici Antoniji Komljanci. Premeščeni so: kontrolor I. ki. Franc Nateh od shranje-valnega urada v Celju k pošti Celje, upravnik IV. ki. Jakob Šegula od pošte Ljubljana 6 k pošti Ljubljana 1, upravnik V. ki. Iva Smerdu od pošte Sent Vid nad Ljubljano k pošti Ljubljana 1, poštar IV. ki. Valentin Zablačan od pošte Maribor 1 k pošti Man-bor 2, poštar V. : Milan Detela od pošte . L jubljana 2, poštarji VI. d pošte Turjak k pošti Lano, Drago Milpšič-Lin-ar 1 k pošti Maribor 2, ošte Konjice k pošti Novo arnik od shranjevalnega urada v Celju k poštni direkciji v Ljubljano, poslužnik IV. ki. Ivan Zupan od pošte Tržič k pošti Ljubljana 2 in poslužnik VI. ki. Avgust Štern od pošte Ljubljana 6 k pošti Brežice. — Odpovedala sta se poštni službi 'privrern. poštar I. ki. Iva Eržen pri poštni direkciji v Ljubljani in poslužnik VI. ki. Fran Peterman pri pošti Gorje pri Bledu. — Od-vezana je službene pogodbe odpravnica Tinka Karlovšek pri pošti Bučka. — Slavnostno ustoličenje novega mariborskega škofa dr. Andreja Karlina. V nedeljo 29. jul. se je v krasno okinčani stolni cerkvi vršilo slovesno ustoličenje novega lavantinskega škofa dr. Andreja Karlina. Cerkvena slavnost je trajala od 9. ure predpoldne do ene popoldne. Slovesnosti se je udeležilo razen cerkvenih predstavnikov veliko število zastopnikov raznih civilnih in vojaških oblastev, raznih katoliških organizacij z zastavami in ogromno število občinstva. Kot zastopnik ministrstva za notranje stvari je bil od pokrajinske uprave delegiran vodja oddelka za notranje zadeve g. dvorni svetnik Janko Kremenšek. Po predpisanih cerkvenih obredih je škof dr. Karlin stopil na prižnico ter v svojem nagovoru obrazložil razmerje vladike do vernikov. H koncu svojega govora je omenil tudi v nemškem jeziku, da bo kot katoliškemu škofu njegova višjepastirska skrb veljala ravnotako tudi nemškemu prebivalstvu. Med slovesno pontifikalno službo božjo je pel pevski zbor Wagnerjevo mašo s spremljevanjetn orkestra. Ob eni popoldne je bil v škofovi palači slavnosten obed, katerega se je udeležilo 'reliko število povabljenih gostov. Med obedom je več govornikov nazdravilo novemu vladiki, ki se je za zdravice zahvalil s pxi-tneraimi besedami. — Angleški škof v Beogradu. V Beograd je prišel angleški škof Vod Duglas. Duglas je bil na kosilu pri patrijarhu, katerega se je udeležilo tudi troje članov vlade In nekaj narodnih poslancev. Duglas je bil za svoje zasluge za naš narod odlikovan z Eedom sv. Save III. razr. — Iz državne službe. Sprejeta je ostavka, ki Jo ie dal na mesto blagajnika v Žablju Anton Intihar, računski oficijal finančne delegacije v Ljubljani. — Šolanje v inozemskih srednjih šolah. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da mora vsakdo, ki hoče svoje otroke šolati v kaki Inozemski srednji šoli prositi za tozadevno dovoljenje prosvetnega ministrstva. V nasprotnem slučaju se spričevala ne bodo pri. znala. — Redukcija pri socijalnem oddelku y Jssrebu. Pri oddelku za socijalno politiko v Magrebu bo reducirano nepotrebno uradni-»tvo m sicer: 2 banska svetnika, 2 svetnika tega odseka, 3 tajniki, 3 pisarji, 3 računski uradniki, 5 računskih revidentov, 3 računski oncijali, 5 računskih asistentov, 7 pisarniških Pomočnikov, 3 pomožni sluge in 1 odpravnik. Na ta način prihrani država 112.140 dinarjev -Sjamo na temeljni plači brez draginjskih do-