Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Po pošti se list ne pošilja.
Za napredek mesta Maribor*
Naš urednik je dne 8. januarja imel razgovor z novim županom (gerentom) dr. Pfeiferjem. Pogovor se je tikal mariborskih zadev. Dr. Pfeifer je izvajal:
Prosim Vas, opozorite naše ljudi, naj imajo potrpljenje glede na uradovanje. Nemogoče je na mah upeljati na magistratu popolnoma slovensko uradovanje. Manjka dovolj zmožnih uradnikov; slovenskih tiskovin in drugih pisarniških pripomočkov (pečatov itd.) ni mogoče takoj dobiti. Upam pa, da se bo to kmalu zgodilo. Raditega prosim: Potrpljenje t Imam velik načrt preustrojiti mestno upravo tako, da bo vse poslovanje enotno in centralizirano. Vsi mestni uradi in zavodi, n. pr. Klavnica, kopališče, pogrebni zavod itd., so delali in se upravljali sicer dobro, toda po svoje. Skušal bom vse urediti tako, da bo poslovanje bolj prak-ktično in bo zahtevalo manj uradništva.
Ljudstvu bom šel v vsakem oziru na roko. Skrbel bom v prvi vrsti, da bo prehrana mestnega prebivalstva zadovoljiva. V nekaterih dneh bo Maribor zadostno preskrbljen s Špehom. Te dni pride iz Hrvatske 1 vagon svežega Speha. Cena bo 20r-22 kron. Tudi glede preskrbe z mesom bom vse ukrenil, da bomo dobili dovolj cenenega mesa (govedine in svinjetine). Iz Hrvatske in Sla-vonije bomo dobili, kakor upamo, dovolj živil vseh vrst za naše prebivalstvo.
Ustanoviti nameravam po nasvetu uradnega vodje okr. glav. g. dr. Lajnšiča večje mestno tržišče na Novem Glavnem trgu. V tem tržišču se bodo prodajala razna živila: meso, špeh, jajca, sadje, fižol, moka i. dr. Maksimalnih cen ne bomo na-stavljali, pač pa bomo, skušali regulirati cene blagu s tem, da ga bomo spravili v veliki množini na trg. Zgradili bomo moderno in praktično urejeno barako. Tudi barako društva »Heimstadt« na Novem Glavnem trgu sem rekviriral na korist mesta in se bo preuredila v prodajalnico živil.
Za kurjavo bo kmalu preskrbljeno. Dobimo prpcej premoga. Upam dobiti v najbližnjih dneh tudi dovolj premoga za plinarno. Storjeni so vsi potrebni koraki v tem oziru. Mestno kopališče že ima lofiko premoga, da se bo odprlo prihodnjo soboto. Qpqzaijam, tja ima osobje v kopališču od mepe naročilo, da mora s Slovenci govoriti slovenski. Občinstvo se naj pritoži naravnost pri meni, če bi osobje »po svoje« postopalo napram slovenskim strankam. Napisi bo$o odslej dvojezični, v čakalnici bodo na razpolago tudi slovenski listi.
Tudi v pogrebnem zavodu morajo biti Slovenci tako postreženi, kakor želijo. Uradništvo in drugo osobje mora biti vešče slovenskega jezika.
Ogledal sem si te dni nekatera mestna podjetja, kjer sem kolikor mogoče natanko pregledal poslovanje, in bom potrebno ukrenil, da bo šlo vse v redu.
Prosim Vas posebno, opozorite občinstvo, naj se ne kuduje, če še vidi v nekaterih magistratnih oddelkih tiste uradnike, ki so pri ljudstvu — bodisi slovenskem ali nemškem — obsovraženi. Te osebe bodo sicer odpuščene iz mestne službe, a ker so plačane že za cel mesec, morajo tako dolgo c-pravljati pomožno službo, da se bodo naši ljudje upeljali v vse podrobnosti poslovanja. Te obsovra-žene osebe nimajo sedaj prav nobene vodilne u-loge. Mirni nemški uradniki in uslužbenci, ki hočejo ostati v naši službi, pa imajo naročilo, da se morajo v najkrajšem času priučiti slovenskega jezika. Za Sedaj pa prosim slovensko občinstvo potrpljenja« .
rt Žgit • rt - *
G.	dr. Pfeifer je simpatična oseba, prijazen, postrežljiv in hkrati odločen, S svojim nastopom in s praktičnimi preuredbami, si je takoj pridobil simpatije prebivalstva — tudi nemškega. Njegovi veliki načrti moderniziranja mestae uprave in preskrbe z živili bodo gotovo našli povsod prijazen odmev.
Slovenskemu županu želimo obilo uspeha in sreče !
Borovlje padle.
Dne 8. januarja proti pol 8. uri zjutraj so številne nemške čete, oborožene s topovi, napadle naše postojanke pred Borovljami. Naše maloštevilne čete so prve ljute napade odbile. Proti pol 3. uri popoldne so nemške tolpe, ki so bile v veliki premoči, ponovile svoj napad na Borovlje. Po srditem boju, ki je stal Nemce mnogo žrtev, se jim je posrečilo zavzeti naše predne postojanke ter tudi zasesti Borovlje. Naše čete so se umaknile do Pod-gore. V tem neenakem boju je bil težko ranjen major generalnega štaba in poveljnik naših ondotnih čet, Lavrič, in je prišel v vjet-ništvo, njegov pribočnik je pa padel. Poročila iz Podroščice pravijo, da postaja naš položaj tamkaj vedno ugodnejši. V boje že uspešno posegajo vojaki naše prostovoljne legije.
Nezanesljiv poveljnik.
Iz Jesenic poročajo ljubljanskim listom, da je neuspehov v Rožni dolini na Koroškem kriv pred vsem tamošnji poveljnik nadporočnik Pri-moschitz, bivši učitelj na šentjakobski šoli. Mož se ni brigal za straže, odklanjal je' prostovoljce ter je pošiljal netočna poročila svojemu po-veljništvu. Vprašamo: Zakaj se nataka važna mesta postavi nezanesljive ljudi?
Velikovec trdno v naši posesti.
Po poročilih iz Velikovca je odstranjena vsaka nevarnost za Velikovec, ki se nahaja trdno v naši posesti.
Razne novice.
Mariborski Orel ima jutri, petek, ob 4. uri popoldne v gimnazijski telovadnici občni zbor. Pridite!
Boljšim časom nasproti! Ne samo, d a že prihajajo v obilnem številu Špeharji ob sredah in sobotah na mariborski trg, ampak že tudi draga znamenja kažejo, da gremo v naši mladi Jugoslaviji boljšim časom nasproti. Na mariborskem trgu so n, pr. danes zjutraj prodajali koruzno moko po 2 K 1 kg, torej po že razmeroma nizki ceni. Našteli smo 16 vreč koruzne moke, 6 vreč koruze in 4 vreče fižola, torej o. kakem občutnem pomanjkanju ni več govora, dočim v Nemški Avstriji marsikaterih živil ni dobiti za drag denar.
Neresnične govorice. Danes zjutraj se je v Mariboru raznesla vest, da se pri Radgoni vršijo boji med našimi in med Nemci. Vprašali smo telefonano v Radgoni, če je na teh vesteh kaj resnice. Dobili smo poročilo, da so vse vesti o bojih pri Radgoni popolnoma iz trte izvite. Širijo jih Nemci z namenom, da razburjajo naše ljudstvo. Naznanite take pobaline vojaški oblasti!
Predavanja o jugoslovanski zgodovini. Prihodnjo nedeljo, dne 12. januarja bo predaval g. profesor dr. Ma^s Kovačič o jugoslovanski narodni pesmi. Začetek ob 10. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma.
Republika najbolj roji po glavi našim nem-čerjem. Z Jugoslavijo bi se ščasoma že sprijaznili, a z monarhistično Srbijo se ne morejo. So pač grozno brihtni! Pred krvolokom Viljenom bi se gotovo valjali v prahu. Svetujemo vsem tistim, ki niso zadovoljni z monarhijo, naj si pomagajo sami. Treba jim je le pobrati šila in kopita ter iti preko meje. Nemška Avstrija bode gotovo republika. Kar tja naj gredo, pa se jim bode olajšalo srce in — mošnjiček.
Wilson pri papežu. V soboto, 4. prosinca, popoldne je Wilson obiskal papeža. Razgovarjal se je s papežem četrt ure. Potem je Wilson obiskal kardinala državnega tajnika Gasparija, ki mu je poklonil v dar dva izvoda novega zakonika cerkvenega prava v lepi vezavi.
Wilson in Italijani. Italijanska grabežljiva pohlepnost po jugoslovanski zemlji ni našla, kakor je samoposebi umevno, Wilsonovega pritrdila. Wilson bi ne bil tisti plemeniti, pravično čuteči mož, kakor ga proslavlja ves omikani svet, če bi padel na nižino ilalijanskega stališča. Wilson med svojim bivanjem v Rimu ni niti z besedico potrdil postopanje Italijanov proti Slovencem. Med njim in Italijani se je v tej zadevi pojavil spor. Kakor poročajo švicarski listi, bo prišla Italija z Wilsonom in vsemi modernimi državami v oster spor, ako bo vstrajala na londonski pogodbi.
Boj v Beroliuu. V Berolinu divja boj med zmernimi socijalisti in med radikalci (Spartakovci) ki jim je ruski boljševizem za vzor. Vsaka stranka ima za se svoje vojaštvo, ki se na ulicah vojskujejo za njo. Mesto je razdeljeno na 17 okrajev za ropanje in plenjenje. Boji divjajo naprej znaj-večjo ljutostjo. Ententa grozi, da se bo vojno stanje z Nemčijo obnovili, če zmaga v Nemčiji boljševizem pod vodstvom Liebknechta.
* Žigosanje ali „štempljanje" bankovcev. Da se u-gotovi število bankovcev bivše avstro-ogrske države, ki krožijo v prometu, ter da se ustvari prvi ne-obhodno potrebni predpogoj za ureditev naše valute, je ministrstvo v Belgradu odredilo žigosanje ali štempljanje vseh v prometu se nahajajočih bankovcev avstro ogrske banke. Rok za pričetek žigosanja ali štempljanja še ni določen. Pripomni se, da z neštempljanim bankovcem ne bo nihče mogel plačati davkov, dolgov ali drugih pristojbin.
Iz madžarskega vjetništva. Naš urednik je dobil danes naslednje poročilo: Sobotišče, 5. prosinca. Predragi! Sem pri zavzetja M. Sobote z gg. stot. Rakušem, nadp. Ostercem, poročnikom Dolčekom, praporšč. Prpar-jem in Rajner-jem, častn. nam. Polakom in drugimi bil vjet, ter se sedaj nahajam tu v Szombathelyju. Upam, da ne bo dolgo trajalo. Prosim Te, sporoči to mojima sestrima in prijateljem. Po par hudih, mučnih dneh nam gre razmiroma dobro. Bodi mi najiskreneje pozdravljen! Božidar Sever.
Od kod imate platno? Pišejo nam: Javno vprašanje trgovcu Kokoschineku! Zadnja leta ni bilo pri Vas dobiti ne metra platna. Sedaj ga na enkrat imate dovolj, Prodajate ga cele po 36 K meter. Od kod ste ga dobili? Ali ni to predrago blago, ki se je prodajalo poprej po 60 v meter?
Prebivalstvu mesta Maribor. Vsi oni, katerim se je za časa vojne rekviriralo od bivših oblastnij kakšno blago, ki se pa ni plačalo, ali tisti, ki so bili prisiljeni k vojnim dajatvam, za katere niso dobili plačila, se poživljajo, da javijo to mestnemn magistratu ustmeno ali pismeno tekom osem dni. Naznaniti je ime in bivališče dotičnega, pri katerem se je rekviriralo, dan in predmet rekvizicije, ali je bilo potrdilo o rekviziciji izdano ali ne in kako je bila pri rekviziciji ugotovljena vrednost. Maribor, dne 9. prosinca 1919. Dr. Pfeifer.
Maribor. Krompir se oddaja pri trgovcih: Murko za okoliš 12, Zentner za okoliš 14, Opelka 9, 20 in 21, Primuš 7 in 15, Frühauf 16. Cena je 70 v za kg in ne 90 v. Krompirja se lahko dobi v poljub ai množini.