0 vprasanjili pri letošnjem konz. spraševanju. (Dalje.) 3. XTeverjetao je, bi človek mislii, da bi nedolžni otroci, ki spoštujejo ia ljubijo svojega učitelja in odgojitelja, ga ae vbogali ali se mu celo zoperstavljali, ali pri vseiu tem priaesejo nekteri otroci med drugimi napakami tudi to v šolo. Meada ni učitelja, ki že več časa uči, da bi se mu kaj takega ne bilo pripetilo. Kje ta napaka izvira, ne bomo tukaj govorili; pojdi sam po hišah, ia vidil boš, kako že aiati dojenčka uči, naj svojo sestrico udari, ker mu aoče jabelka dati; pesterna tolče kaaiea, na kterem se je otrok spodtaknil, ia brezumni oče pripoveduje otrokom, kako je on svojim učiteljeai nasprotoval ia se še zdaj veselja sraeja, ali pa preklinja učitelje in vse šolske aaprave. — Kaj čemo tedaj od otrok pričakovati? — Ložje bo učitelj nepokorščiao odvračal kot nepokorae otroke poboljšal. Vadi aaj jih tedaj a) od mladih nog pokorščine; naj jiai ae pripusti kaj storiti, kar bi pozaeje opustiti mogli; pa naj tudi otrokom ne spregleduje aiajhaih pregreškov, da bi tako iz aiajhaih pregreškov v velike zabredli. A) Odgojitelj naj ne zapoveduje ia prepoveduje preveč; posebao naj ae prepoveduje kaj takega, kar bi otroci še ae bili mislili, ker človek hrepeai' po tem, kar je prepovedaao. c) XTaj preterdo ne zapoveduje, tudi aaj ae prepoveduje reči, ki bi otroku preveč preniagovaaja prizadjale, ali pa bi jih bilo šc celd nemogoče storiti. Xapačao je, da se od otrok toliko ali pa še več tirja kot od odraščenih. c) Učitelj aaj aikoli ae zapoveduje in prepoveduje zavoljo samega sebe; ampak vse zapovedi ia prepo- vedi bodo naj šolske postave zavoljo reda ia da se dobro ime šole oliraai. d) Bodi tudi v tem otrokom sam v izgled, ia ne prepiraj se aikdar z aikoanir. Ako se ti pa veadar prikaže napaka nevbogljivosti, varuj se, da te nevolja ali celo jeza ne zgrabi. Mirao poiaisli, kaj je storiti. V časih bo učitelj hitro okoliščine tako spremeail, da bo nepokorščina saaia otroka kaznovala, post.: Ti nisi spisal svoje naloge, ae bom te mogel pohvaliti gosp. lajmoštru, ki bodo spise drugih učeacev pregledavali. Ali: XTe moreš iti igrat se, ker nisi še spisa končal. — Dobro je včasih nepokoraeža od drugih otrok odločiti, rekoč: Vsi učeaci aie vbogajo, saaio ti ne, nisi tedaj več moj učeaec tako dolgo, dokler se ne poboljšaš; tudi ne terpim, da bi med aiojimi učenci sedel. — Xe zaverzi ia ae sovraži nikdar takih otrok, ogiblji se jih Ie na videz, in kadar se vidi, da bi se radi z učiteljem sprijaznili, oberai zopet okoliščine tako , da dobiš vzrok ga spet aazaj posaditi. Lepi poduki so pri taki priložnosti aa pravem mestu. Ce pride aasprotvaaje od doaiačega poliujšaaje, zaabiti še celo od staršev, tedaj je sveta dolžnost vseh predstojnikov šolskih, da odgojitelju poaiagajo, in z vso močjo ia oblastjo pokažejo, da so varlii izreje otročje. Šiba je v takih okoliščiaah potrebaa, pri otroku, ako se ne da z lepim pripogaiti, pri starših pa resaoben poduk. XTikakor se ne sme dopustiti, da bi otroci ali tudi starši s takiaii napakaaii zaiagali; ker to bi imelo naj hujše nasledke ne samo za šolo, temuč tudi za deržavao življeaje. 4. — 5. Dragi prijatel! — Že večkrat si mi tožil, da ti ,,Sloveasko-nemška gramatika" ai po volji — da niraa zisteaia, ali da je vsa zmešaaa i. t. d. Dovoli mi, prosim , o tem svoje aiisli razodeti. — Kaj ae, otrok se zato uči nem. slovnice, da bi se aaučil nemškega jezika; saj jaz seai se je zato učil. Jezika se pa človek uči, če govori, kakor se tudi otrok hoditi uči s hojo, ne pa po mertvih vodilih. Kako si se pa ti aavadil slovenski govoriti? Si že pozabil ? — Cakaj ti bom povedal! Bil si še majlien, ia nisi še znal drugega govoriti kot ata ia aiaaia. Pokazali so ti aaj pred tvojega starjega bratca ia te prašali: ,,Kdo je ta?" — Ti pa aisi vedii. Oče so ti rekli: ,,Reci: Toae". Ti si rekel: Toae. Prišla je tvoja sestrica, te je poljubila ia prašala: ^Kdo sem pajaz?" — in zopet aisi mogel povedati. Sestrica te je aagovorila, rekoč: ,,Miaa" — in ti si rekel: Mina; pa ona ti ai dala predpokoja, da si njeno ime prav izgovoril. Tako so ti vse druge reči kazali ia te učili jih imeaovati. — Ravno je pes zalajal, ti si se smejal, in mati te prašajo: ,,Kaj dpla pes?" Ti si molčal; raati pa so ti govorili: ,,Pes laja, — reci še ti tako : Pes — Iaja". Ravao tako so tudi storili, kadar je krava mukala. To je šlo tako dolgo, da si se naučil govoriti. Tako sim se tudi jest in vsaki drugi učil govoriti. To je tedaj Baj naravaiši ia naj gotovši pot, da se jezika naučimo. Ko bi aas bili flaši starši učili slovaice,— bi še zdaj govoriti Be zaali. To so starši dobri vedili, čeravao niso bili didaktikarji. Glej, ravBo tako uči flaša ,,Sloveasko-aeniška gramatika" otroke nemškega jezika. Otroci so se v 1. razredu aavadili reči imeBovati, ia morda tudi kratke stavke izgovarjati. V 2. razr. se pa učijo izrekovati, kaj otroci sami in poteni, kaj druge reči delajo, — potem, kakšae so reči, kaj de so ali kaBi se prištevajo i. t. d. Uče se aadalje vse to v treh časih zgovarjati, vprašaflje zavijati, in tudi velevati, pa vse tako ob kratkeia, kakor taki otroci morejo aiisliti ia govoriti. — Ko si bil že bolj odrastel, jel si tudi že Bekoliko dalje misliti: cegav je pes, — kje je, kam gre,— poteiB: kdaj, kje, — kako, — zakaj se kaka reč godi i. t. d. Zato ^Slovensko-Bemška grainatika" še le v 3. razr. uči padeže ali sklone ia potem okoliščine časa, kraja , načina, vzroka i. t. d. Popred je dosti, da se učenci uče gramatike le toliko, kolikor ravno za posaBiezae stopaje ali vaje potrebujejo. Zato se pri začetku rabi saaio osebek ia povedek, poteai le pervi skloai različaih osebkov v ediBem, dvoJBem ia množBem številu. Ta gramatika je ravBO zato prav dobra , ker tako previdno aapreduje In vselej vse aaj pred po izgledih ia priaieraih vajah potrebae vodila posneaia, da se jih morejo potem učeaci tako rekoč igraje aaučiti. Po opombah ali vodilih (po sloveaski ia po aeraški) pa slede zopet primerae sloveBsko-aemške vaje, ktere vsako prejšao vodilo prav do pikice pojasBujejo. Po taki poti si otroci nabirajo obilao lepega govorivBega blaga za sloveaščiBo ia nemščiao. Posebno Iepo se pri takeai ravaaBJi lahko obdeluje sloveaščiBa, če naaireč učitelj skerbno gleda nato, da otroci vsako besedo posebej ia celi stavek prav izgovarjajo ia pišejo, ia pe se zraven slovnične sklanjave? oblike i. t, d. skerbao obde- lujejo. Pozneje (v 4. razredu) se učenci uce skladati posaaiezne stavke na mBogo aačiaov; saj tudi aii vsi smo oiogli več stavkov vkup zvariti, dokler posamezaih aismo znali dobro izgovarjati. Kako prosto, očitao je to! Pa ae samo pri učeaju jezika, ampak kamorkoli se ozreš, ljubi moj, lahko vidiš, da pri poduku postopajo po aeki aaravai neprisiljeai poti, bodi si rokodelec ali kdo drugi; aikjer ae vidiš, da bi mojster svojelau učencu vse orodje , kar ga iaia, na kup vergel in mu v glavo vbijal, zakaj je to ali uao, da bi se učeaec hitreje aaučil; ia vendar saio mi po osnovi prejšajih wSprachlehr" mogli tako delati. Glej, čevljar ve, kaj je prav, ia kaj je aravni poduk, dasiravno se ni učil ,,didaktike"; zakaj bi li učitelj tega ne razuniel ia ne vedil. Ljabi prijatel, ali boš zdaj še goderajal zoper ,,Sloveasko - aeniško graaiatiko" ia terdil svoje ,,Satzlehre" ia aiertve aeraznailjive neiaške vodila prejšnih ,,Spraclilelir"? cd«u« p""> )