Posamezna številka 10 vinarjev. siev. 173. v Lliiiani, v poMiiek, i avgosia 1915. Leto XLIii. ts Velja po pošti: = Za pel« leto naprej . , K 28-- sa *■ meseo „ . . 2*20 sa Ktmčijo oeloletno . 29'- sa ostalo Inosemstvo . rt 35-- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-- za »n meseo „ . . ii 2'- V ipravl prejeman mesečno » 1*70 = Sobotna Izdaja: ■ a ■ aa celo leto...... V— sa Nemčijo oeloletno . 9-- a ostalo Inozemstvo. n 12'— Inserati: Enostolpna pstitvrsta (72 min): za enkrat . . . . po IU t za dvakrat......15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice Iti: enostolpna pelltvrsta po 2 j vin. 1 Poslano: ~==—š enostolpna petltvrsta po 10 vin. Izhaja vsak tlan, Izvzcmšl nedelje in praznike, Db 5. nri pop. Rodna letna priloga Vozni rod. oar Urednlitvo le v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188. V drugem letu vojske. Vsi so se zmotili, kar po vrsti. Rekli so: Saj svetovna vojska ne more trajati več kot par mesecev. Sedaj pa traja že celo leto in nikjer še ni videti konca. Najboljše je, če človek na vprašanje, koliko časa bo vojska trajala, odgovori po zgledu balkanskega diplomata: Kdor o vojski kaj prorokuje, prizna, da o njej nič ne razume. Še do zadnjih tednov so se motili, posebno pa še vodilni laški politiki. Rekli so: Septembra bo vojska končana. Vedeli so, da bo konca maja Italija posegla vmes, in cenili so njeno silo tako visoko, da so ji pripisovali odločitev v par mesecih. In kje je še! Tako ne vidimo pred seboj drugega, kot prav široko morje brez bregov, morebiti so bregovi blizu, morebiti pa še zelo oddaljeni. Pa kdo bi prorokoval, saj je pogled na zadnje leto tako zanimiv, tako poučen, pa tudi tako presenetljiv. Ni še dolgo, ko smo čitali obširen članek o moči in sili Osrednje Evrope. Dokazuje, da je bila sredina Evrope dosedaj kos vsem nevarnostim, najsi so se še tako kopičile. Menda se izvršuje sedaj zadnji del dokaza in pri vsem tem je tretja sila srednje Evrope, Italija, tudi še proti nam. Z dvema količinama zlasti so nas hoteli uničiti: s številom in z gladom. Mi smo imeli nasproti temu zlasti eno organizacijo. Če seštejemo prebivalstvo v državah naših nasprotnikov samo v Evropi, naštejemo nekaj nad tristo milijonov, pri nas in v Nemčiji pa nekako 120 milijonov, torej 2'5 : 1. Da številka ne odloči zmiraj, najbolj dokazuje zgodovina Friderika pruskega, kojega dežele so v sr: .llctni vojski štele pet milijonov p Icev, one nasprotnikov pa 90. Organizacija pride v poštev in od te izvirajoča hitrost. In tu je sredina Evrope daleč spredaj. Tudi manj poučeni bralci so se morali včasih čuditi, kako so se naenkrat pojavile velikanske množice Nemcev sedaj na Francoskem, sedaj na poljs1" ozemlju. Zakaj? Odgovori organ:' ;ja v tem slučaju železniško omrežje, od prvih po-četkov sem prikrojeno že na neobhodno vojsko, Ilindenburg tam srori ni zmagoval toliko s svojimi armadami kot z železnicami, ki so mu omogočale hitri prevoz čet od manjnevarnih točk do ogrožnili krajev. Avstrijci te ugodnosti nismo mogli tako izkoristiti, ne vsled slabše organizacije, temveč vsled narave, Karpati so velikanska ovira. O bitkah tam gori ne bomo govorili, saj je to vsak dan v časopisih. Na nekaj pa le opozorimo. Konrad pl. Ilotzendorf, naš pravi vojskovodja, je imel vedno to načelo: Proti Rusiji ne nastopiti z ofenzivo, samo braniti se moramo, ko imamo tako ugodno obrambno črto: Karnati in reko San. Zakaj smo pa začetkom vojske začeli z ofenzivo? Sedaj šele vidimo, da je bilo to prav. Od dne do dne bolj opažamo, kake važnosti ie druta del organizacije, industrija. Če bi pri nas in na Nemškem le-ta nc bi1 a tako razvita, kje bi pili že. Kaj bi bilo z .mu-nicijo, kaj z avtomobili itd. itd.? — NB. Neko bitke je dobil Hiivlenburg samo s pomočjo hitrega prevoza potom avtomobilov. — Najbolj industrijabii nemški kraji so pa na zahodu. Te je bilo treba pred vsem ščititi in zavarovati jih s širokim pasom osvojenega sovražnikovega ozemlja. In kar je še več vredno, ta del nasprotnikove dežele je tudi najbolj industrijalen, torej dve muhi z enim udarcem. Zato so šli Nemci z devet desetinami svoje armade tja, eno desetino so poslali proti Rusom. Nemčija je bila torej izpostavljena ruskemu vpadu, in da tega odvrnemo, smo začeli mi z ofenzivo. Če bi se mi samo branili, bi bila Rusija proti nam postala le mal opazovalni oddelek, z glavno močjo bi bila pa šla nad Nemčijo. Bridko včasih to zveni in odmeva tudi iz uradnega poročila o padcu Pr-zemysla, ko smo Nemcem na ljubo trdnjavo pustili. A mi Avstrijci moramo gledati le na celoto, na skupnost: če Nemčija odigra, pride vrsta na nas. Toliko glede naše ofenzive. Vendar pa pravi uradno poročilo o prvih operacijah, da je bila ruska premoč proti nam prevelika in so morali zato Nemci svojo fronto v Franciji oslabiti in se zadovoljiti z manjšim uspehom nego smo pričakovali po prvih poročilih. To je v splošnem slika vse dosedanje vojske na suhem: na severovzhodu valovanje semintja, enkrat so Rusi v Karpatih, enkrat mi pred Lublinom. Izpremembo je opaziti le vsled naše zadnje ofenzive potem ko smo začetkom maja prebili rusko fronto ob Dunajcu. Na zahodu jc pa položaj v splošnem neizpremenjen, Angleži, Belgijci in Francozi smatrajo življenje svojih vojakov za veliko bolj dragoceno nego življenje ruskega mužika. Morebiti zato včasih tudi kako strategično umika- nje na vzhodu, češ, pa še ti kaj napravi, zakaj samo jaz. Druga sila, ki naj bi nas uničila, naj bi bil glad. Nemčija je že čisto industrializirana monarhija čimdalje bolj, torej glad. A tudi to ni šlo. Mislimo, da se imamo za to v prvi vrsti zahvaliti gospodom prekupcem, ki so nam takoj začetkoma posode zelo visoko obesili. Z eno besedo, ni šlo. Prvi pomočelc, ki so se ga zlasti Angleži in Francozi poslužili v to svrho, je bila blokada. S tem preidemo na drugo vojno polje, na morje. Zopet velikansko razočaranje! Vsakdo jc pričakoval, da bodo planili zlasti Nemci in Angleži drug na drugega kot buldogi in no bodo jenjali prej, da ni eden popolnoma nroč. In že takoj prve dni je krožila grozna vest, da Francozi obstreljujejo Pulj. No, in? Parkrat so se prijeli tam gori pri Ilelsrolandu, previdno, ne z največjo močjo. A ker so ladje sila draee in je bilo na obeh straneh precej škode, so jih zopet zaprli in prepuščajo udejstvovanje v pomorskem boju najmodernejši enoti, podmorskemu čolnu. S tem se branijo tudi proti gladu. Po dosedanjih uspehih soditi, smo mi Avstrijci v teh bojih neprekosljivi. Dobro se držijo nemški čolni tudi na nekem drugem bojišču, ob Dardanelah. Tretje razočaranje. Starega Turka so namreč tudi spravili na noge, Carigrad je sila važna točka. Moltke je enkrat rekel: »Kdor v Carigradu vlada z močjo, ta je vladar sveta«; Peter Veliki ga je imenoval »ključ sveta«. Rusko žito gre v prvi vrsti mimo Carigrada, gre pa večinoma na Angleško. Rusija je povsod zaprta, tukaj bi malo pogledala v svet. Angleži bi to nazadnje tucli pustili, saj imajo nadaljni izhod sami v rokah: Egipt in Gibraltar. Torej nad Carigrad! Seveda gre pot v Carigrad čez Dunaj in Berlin, a zakaj ne bi šli naravnost tja in pokazali trdovratnim Balkancem gotovo dejstvo. Ko so začeli pokati topovi ob Dardanelah, so naznanjali triplecntentski časopisi, a tudi laški, da bo v enem mesecu vse gotovo. Precej mesecev je že preteklo, Mehmed se pa iz Carigrada kar nič noče umakniti. Kavkaz, Mezopotamija, Egipt itd. ne pridejo nič v poštev. Kolonije tudi ne. Njihova usoda, se pečati tam okoli Arrasa in Vogezov, zlasti pa okoli Varšave in Litovskega Bresta. Pitt je enkrat rekel: »Francoze v Ameriki bom nažgal na evropskih bojiščih.« Italija je prišla zraven; ne vemo še nič; a tako nekako se nam zdi, da bomo kmalu lahko zapisali: Četrto razočaranje. Vidimo, da se sedanja vojska vso drugače vrši nego prejšnje. Težko je primerjati, ničesar ne moremo reči. To leto smo v splošnem izredno dobro prestali, ona razočaranja so le na strani nasprotnikov. Da bi jih Bog nam prihranil! Tudi v nečem drugem nimamo primere: glede števila vojakov. Bitke na Maratonskem polju se jc udeležilo 5000 Grkov in 4000 Perzov, Karola Velikega svetovna država je imela največ 7000 vojakov, z istim številom so Normani osvojili Anglijo — danes se pa še ne zmenimo ne več, če čitamo o 7000 ujetnikih. Ves svet se jc čudil, ko so Angleži v bitki pri Crecy zbrali armado 14.000 mož, največjo v srednjem veku na evropskih bojiščih. Za Francoze je bil Sedan leta 1870 katastrofa, Nemci so jih zajeli 83.000. Kaj pa jc danes 83.000? Malenkost. Nov razglas in novi milijoni prihajajo. Izračunali smo, da jc vojakov samo v državah, ki se že borijo okoli 40 milijonov. To ie res svetovna vojska, ln če bomo sedaj zmagali, lahko rečemo, da smo premagali ve? svet. so priobčile zagrebške -Novine« izviren dopis s Podgore pri Gorici z dne 23. julija, ki sc glasi: Nam je tukaj ogenj topov posušil ;olze v očeh: poleg nas mrtvi bratje! čutimo bol, a solze v očesu ni. Gledamo vse mogoče vrste smrti. Nekatere so grozne; ne maram jih opisovati. Razburilo bi živčevje bralcev, a tudi če bi vam kaj o tem napisal, ne bi ostalo črno na belem, Bilo bi belo — pobeljeno! Tako je. Vrh žalost-nočrnega črna barva, končno pa vse belo! Metamorfoza! To je sila črne barve. Čeprav nam je ogenj posušil solze v očeh, — vendar so slučaji, da se nam nehote posilijo v oko! Izjema, ki potrjuje pravilo! Dogode se pretresljivi slučaji. Dovolj ie, da prideš med gospode častnike pa poslušaš, kako se izražajo o svojih dečkih. Ko prideš med vojake same, še več izveš; saj jih je 20 do 50 skupaj. Poprimejo sc s sovražnikom, včasih dvajsetkrat močnejšim. Nastane klanje. Če se kdo vrne, jc samo svedok. Zgodi se, da ne ostane nihče živ. Umirajo kakor Lecnidas! Nekod je dejal ujet italijanski častnik: Quelli Dal- Pismo iz MUm. V Solkanu, 27. julija 1915. Tudi naša občina trpi. Zvonik sicer še ni prav nič poškodovan, kakor je bilo v »Slovencu« pisano, trpele so pa mnoge hiše. Sovražnik kadar ima čas, strelja na državno postajo, a ker ne zna dobro meriti, padajo krogle v bližino in seveda tudi v bližne solkanske hiše. Tudi ljudi so laški šrapneli že več ubili. Do seda] je m.tvih pet oseb. Nekemu občinskemu starešinu je včeraj sovražna krogla zdrobila levo nogo, danes pa mu jo odrežejo. Sploh je te dni kakor sodnji dan. Lahi pa ne morejo dolgo streljati, ker jih naši topovi prehudo pozdravljajo. Zanimivo mi je bilo, ko sem bil kot tolmač pri dveh laških dezerterjih. Prvi je bil mladenič 19 let, šibak in grbast, rodom iz Padove, Na vprašanje, zakaj da je ušel, je rekel: Kdor je pet mesecev v laški armadi, kakor jaz, ima žc zadosti. Na naše začudenje je nadaljeval: Obleka in obutev naša ni nič vredna. Zjutraj dobimo malo kave in košček mesa, opoldne nič, ob šestih popoldne malo kropa in notri pet ričev. Ko smo ga vprašali, kaj mislijo Lahi o naši armadi, je povedal, da se vsem hlače tresejo kadar je treba iti k napadu. Driigi dezerler, rodom iz Benečije, jc bistveno uovedal, kol prvi, samo povedal je, da on ni hotel streljati na avstrijce, ker mu niso nič hudega, pač pa mnogo dobrega storili. Oba dezerterja dobila sta tu postrežbo, potem so ju odpeljali v Gorico in dalje. Ljudi se je že mnogo od tod izselilo, kar pa nas je še tu, imamo zaupanje v Boga in našo hrabro armado. » priobčujejo Zagrebške »Novine« naslednji izvirni dopis: Italijanska meja, 22. jul. Neki častnik mi pravi: »Prijatelj Jerko je ranjen. Pred pol ure je bil tu na obvezovališču. Razbilo mu jc spodnjo čeljust in jezik.« Srečam doktorja, ki ml pove isto. Rana je težka, toda ne smrtna. More ozdraviti.« Na prsi mi leže bol. Jutri ga moram obiskati. Ob jutranjem svitu. V bolnici sem. Korakam mimo ranjenih. Ob vsakem se ustavim za hip. Začudil sem se, kljub temu, kako je potrnežljiv in vesel neki četovodja. šest krogel mu je šlo skozi telo. Bil jc pri brzostrelni puški in nemilo jc šibal Italijane. Približali so se na 100 korakov. Njih vsa sila, on z nekaj možmi. Italijani so prišli v bok. Jcli so nanj streljati. Streljajo spredaj, streljajo od strani. Zadene ga mnogo krogel, toda on strelja dalje in nc tla iz rok strojne puške. Kakor dež se vsi-pajo krog njega krosle. Zc ie ranjen na roki in nogi, a šele potem, ko ga iznova zadenejo tri krogle — ena v vrat, druga v trebuh in tretja v bedro, je omagal. Pri strojni puški so poprijeli drugi, njega so pa odnesli na obvezo-vališče. In ta človek z dvanajstimi ranami — vse krogle so mu šle skozi in skozi — je vesel, kakor bi bil popolnoma zdrav. Vidim ga, kako se smeje. »Ubil sem najmanj petdeset teh italijanskih iztlajic, videl sem na lastne oči, kako so strmoglavili nizdol. Prava sreča, da nimam še trikrat toliko ran. Napadli so me od strani, izdajalci. Mrcvarijo nas s svojimi granatami in minami, toda maščevati hočemo pravično kri!« Tako on; vprašam ga: »Odkodi si?« »Iz Zclova pri Sinju.« »Kako se pišeš? »Domazet.« »Bog te živi!« Grem dalje. Vidim Medica. Na prsih velika srebrna kolajna. »Tudi ti, narednik, tukaj?« »Da, zadelo je tudi mene!« Bil je pri strojni puški in pripovedoval ,kako je bil ranjen: »Streljal sem celo jutro. Granate so mi pobrale pol tovarišev, bili so izpostavljeni. Tudi mene rani krogla v nogo, a jaz streljam dalje. Prileti granata, trešči in me zasuje z zemljo in kamenjem. Rebra so mi kakor zlomljena. Italijani na levi, na desni iu spredaj, poleg mene pa se bori vod. Držali smo sc do zadnje pa-trone. Italijani padajo pred nami kot snopi. Toda gorje! Zmanjkalo jc mu-nicije in treba po njo na vrh. Mnogi od nas je tedaj mrtev padel. Videl sem, da ni več rešitve: ali sc udaj, ali pa nazaj po municijo. A raje sem videl, da me ubijejo, nego da. bi jim živ prišel v ro ke.« Da, to je gigantska borba. Spoprb meš se z najmanj trikratno sovražno premočjo. Ne do voliš ji koraka nanrej nego jo biješ, dokler je še kdo živ. Tako se je zgodilo včeraj tudi mojemu prijatelju Jerku. Dospel sem do njega: »Kako je, moj dragi?« Toda ne more govoriti. Jezik jc ranjen. Poleg njega beležnica in svinčnik, pa mi napiše: »Včeraj krog tretje ure mi jc javilo moštvo, da se levo od mene bliža sovražnik. Šel sem glodat. Krijem se kolikor jo mogoče. Toda kdo naj bi sc oni trenutek obranil pred dežjem krogel! Zaklical sem fantom: Hrabro, vstrajno, niti koraka nazaj! Tedaj me naenkrat zadene krogla.« Izroči mi listek. Preči-tam. Spremlja me z očmi. Vidi se mu, da bi rad še nekaj povedal. Vrnil sem mu papir in on jc napisal: »Pozdravi ri.ii strica don Iva v Zadrn.« Podrobneje mi je pripovedoval drugi častnik pole? nicga. Tudi on je ranjen. Bil je desno od ni'1"-«. »Gigantska borba se je ta dan končala s porazom Italijanov. Ta poraz je bil grozen. Sanitejci nosijo mrtve. Nn- mati sono la brava gente! Tutti sono ri-masti nelle tvincee morti. Nessuno voleva rendersi. In venti di loro hanno ucciso prima piu che trecenio dci nostri. Piu che uno era vivo ci amazzava.« (»Ti Dalmatinci so vrl rod. Vsi so ostali v strelskih jarkih mrtvi. Nobeden se ni hotel udali. Po dvajset jih je preje ubilo nad tristo nabili. Dokler je bil le eden njih živ, nas je klal!«) To jim torej priznava sam sovražnik, ki so ga naši zvečer ujeli, ko so bili dobili cjačenja. To jim priznavajo tudi vsi naši častniki, od prvega do zadnjega. Sam zborni poveljnik se je nekega dne o njih zelo pohvalno izrazil, kar pa tudi zaslužijo. Gledal sem ta dva meseca tudi sam z lastnimi očmi njih junaštva tu pred Gorico na Podgori. Sovražnik je vrgel nanje, 7 mirno vestjo se sme reči 25 tisoč granat, šrapnelov in min. Poizkusil je do dvajsetkrat napad z nad trikratno premočjo. Vsi so se razbili ob njih prsih in glavah. Padlo je kakih 200 mrtvecev, tri četrtine od težkih granat. Če bi pa rekel, da je tu poginilo vsaj 1000 Italijanov, bi povedal premalo. Sovražnik je imel naravnost strašne izgube. Naš vojak se ne uda živ, se ne umakne. Vsaka patrona, ki jo ima, pomeni italijansko glavo. Ne strelja v zrak; vsak naboj mu je dragocen; dobro jih hrani in varčuje z njimi — za Italijane. Kadar jih nima več, pa prime za bajonet. Tu pred našimi jarki je videti še avstrijskih bodal, zadrtih v glave Italijanov. Ko je nek naših prebodel Italijana, je tudi njega zadela sovražna krogla. Dokler diha tolče in ubija sovražnike. Sto slučaev je, da jih je zadela italijanska krogla, pa dokler more držati puško v roki, stoji in bije, strelja, dokler mu ne izginejo moči ali ga ne zadene nova krogla. Navedel bi lahko takih slučajev, ki so jih potrdili častniki, cele litanije. Častniki sploh naše vojake nadvse hvalijo. »Vsak med njimi zasluži odlikovanje!« — tako pravijo. Ginljiv slučaj je danes tu pred vsemi častniki pripovedoval stotnik Roma, poveljnik strojno-puškinega oddelka. »Tudi jaz sem se sinoči razjokal, kar sicer ni moja navada. Tu pri strojni puški je vojak Grubič, doma iz Golubiča pri Kninu, kosil Italijane, ki so se bližali. Prileti težka granata, ki njega in strojno puško zasuje. Izvije se izpod zemlje; videl sem ga: ves krvav je bil! Zadri se mu je kos granate zadaj v glavo. Zgrabi za lopato in začne odkopavati svojo strojnico; pomagali so mu tudi tovariši. Vsak hip se ozre, kje da so Lahi. Opazi, 'kako prihajajo bližje. Koplje in koplje, kolikor je v njegovih močeh. Že jo je izkopal in postavil. Šiba jih po notah. Opazil sem, kako mu je začel obraz bledeti. Ni se zdržal več na nogah. Pal je. Tovariš ga zameni ter tepe Italijane naprej. Ko je pal, se malo dvigne. Nasloni glavo na roko, rad bi glavo vzravnal kvišku, a moč ga je zapustila. Slišali smo ga: »Tebi, moj Bog, mojo dušo!« in iztegne se. Skočili smo k njemu. Pokličem ga: Grubič! On pa je zaprl oči: bil je mrtev. Solza mi je kanila v oko.« Poziv! Na glavnem kolodvoru v Ljubljani ustanovljena pomožna in okrepčevalna postaja Rdečega križa si je stavila nalogo, ranjenim vojakom, ki se nahajajo na pre- ših je okrog 30, Italijanov na več nego 80. Neki sanitejec mi pravi: Ta trupla srno prinesli iz naših jarkov. Pred jarki je še stotine in stotine italijanskih mrličev, katerih ne moremo izvleči, ker so pod našimi jarki, pa če stopimo iz jarkov, Italijani takoj streljajo.« Tako in tako pripovedujejo drugi. Samo pred eno stotnijo je čez sto italijanskih mrličev, ravno tako pri drugih. Zjutraj sem našel v žepu nekega Italijana napisano: »Monte Podgora, zonna di guerra!« Da, Podpora! Obležala je doslej na njej kaka stotina Dalmatincev, toda Italijanov več nego tisoč! Prostor meri par kilometrov, a vsega je napojila italijanska kri. To jc »pot v Gorico«, zato mora tu pregriz-niti kost, ako hoče v Gorico, toda doslej si jc še vedno samo polomil zobe. Pa si jih bo tudi poslej, če Bog da!« Neki vojak mi pravi: »Ubil sem jih, Čikez Ante, dvanajst v eni uri!« Krasno je slišati naše fante, kako hvalijo svoje častnike. Pravijo: »Naš poročnik Glavič hiti kot srna skozi kritja in nas vse hrabri in bodri.« Drugi pravi: »Naš poročnik hiti kot vila vsak čas k strojni puški in šiba Italijane!« Žal, tudi njega nam je ranilo, a prebolel bo. Štiri dni žc traja neenaka borba. »Naj le,« pravijo naši dečki, »dokler je le eden izmed nas živ, bomo pobijali te verolomce! Težak je boj s trikrat močnejšim sovražnikom, toda ne bojimo se jih. Tucli Goliat jc bil močan, a mu ni nič pomagalo. Treščil je z nosom na tla in tako bo tudi z Italijani!« vozu v bolnice postreči z raznimi okrep-čili, da se jim napore dolge vožnje po možnosti olajša in se jim peda mal dokaz hvaležnosti za junaško hranitev domače zemlje. Da se plemeniti namen v potrebnem obsegu doseže, se obrača podpisano društvo na trgovstvo in prebivalstvo Kranjske z nujno prošnjo, podpirati ga po najboljših močeh v njegovem delu ljubezni z darili v naturalijah zlasti s kavo, čajem, sladkorjem, rumom in šokolado, Darila omenjene vrste naj se oddajajo pri pomožni in okrepčevalni postaji Rdečega križa, glavni kolodvor, tovorno skladišče II, ali pa pri deželni vladi, Erjavčeva cesta I. nad. Deželno in gospejno pomožno društvo RrlesV^a križa v Ljubljani. Poziv! Pri tukajšnjih bolnicah obstoja nujna potreba po kuhanem sadju na naše vrle, ranjene vojake. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa v Ljubljani se obrača torej na vedno izkazano požrtvovalnost patriotičnega prebivalstva s prošnjo, da se mu dopošije v ta plemeniti namen po možnosti mnogo (surovega ali že vkuha-nega) sadja. Tudi že poškodovano, ta'ko-zvano odpalo sadje se da dobro porabiti in se hvaležno sprejme. Takšna darila naj se oddajajo v skladišču cesarja Frančiška Jožefa asylu v Ljubljani. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa v Ljubljani. Papežev oilrovnl oklic. MIlan, 1. avgusta. (K. u.) »Corriere della Sera« poizve iz Vatikana, da so bile o mirovnem oklicu sv. očeta obveščene inozemske nuncijature apostolj-sko stolice kakor tudi v Rimu navzoči, pri Vatikanu poverjeni tuji poslaniki, da o njem uradno obveste svoje vlade. Lugano, 1. avgusta. (K. u.) Italijansko časopisje je splošno nasproti mirovnemu oklicu sv. očeta zclržno. Vsekakor se italijansko mnenje po opazkah vodilnih listov označi lahko takole: Katoliški in cerkveno politično zmerni listi slave načelno čin in namen sv. očeta. Framazonski listi grajajo, ker se sv. Oče upa Evropi očitati vojsko in ne le Avstriji in Nemčiji. Listi, prvi navedeni, žele oklicu sv. očeta načeloma uspeh, v drugi vrsti navedeni listi pa trde, da zavzema sv. oče stališče za Avstrijo in Nemčijo, katerih stvari zdaj clobro stoje in upajo na popoln neuspeh. Soglasno se pa opozarja na velike težave, ki nasprotujejo danes in do za sporazum štirih zmagovitega preobrata vojne slike vsakemu mirovnemu posredovanju. Glede na posebne italijanske koristi, ki jih nekateri listi znatno ločijo od takozvanih zaveznikov Italijanov, opozarjajo z dopa-dajenjem, kako da papeževe besede o življenju in o odrešenju narodov in o pravičnih stremljenjih očitno kažejo posebno simpatično na zahteve Italije, a le pristavljajo, da bi mir danes Italiji ne poplačal dovolj njenih dragih vojnih priprav in potrebno popolno pridobitev ozemelj, za katerimi stremi. Noni sini napadi na kraS AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. julija. Uradno se poroča: Napadi italijanske pehote na Goriškem so včeraj popolnoma izostali. Na naše postojanke ob robu planote izstreljuje sovražna artiljerija prej ko slej velike množine streliva, Več bojev se je bilo v koroškem obmejnem ozemlju. Trije italijanski bataljoni so po močni artiljerijski pripravi napadli naše čete na Malem Palu. Sovraž- niku se je posrečilo, da je vdrl v nek naš sprednji strelski jarek, a po trdem boju je bil z najtežjimi izgubami zopet popolnoma vržen nazaj. Istotako je bil sunek italijanskih čet pri sedlu Lodinut (severno od Paulara) iz najbližje razdalje z napadalnim ognjem in z ročnimi granatami odbit. Na obmejnem slemenu južno od Na-boijeta je nek naš potisnjeni oddelek izpraznil neko opazovalno posta jo pred premočnimi sovražnimi silami. Marienrnrfcr 0/mde Jn Sromg ^ o gjdsk map. JerooFzJfu/f-im M^ M™ % Irn/cz .,., %Hsch r r X \**n>lt»» P Ledi Tomaži o w ( f R,^ & J^ngercd J) J Mkmjs/r 0 j/vm/tsc/ri °S/oni/n S/uzA fin Lodhn Bivši irH/ce MŽ3sm/r0 KattOlviUt' Tsrno* A0«« . \ % Uub/ia * -----o Jsros/sub, Hamion°te\ om Prunfišrt l mL ttfnifecjc „ . ^ DuUa T & ^ tu p It o w P. & Srru ilzsolfP* * Stanislh TMc TampofA o frossk- M Ji» iT" Jioo. Hm rl fumSni^ Ji Kje stojimo do enem leiu vojske. Na Tirolskem je italijansko topničar-stvo brezuspešno obstreljevalo visoki planoti Folgaria— Lavarone, Krvavo je bil odbit napad slabejših sovražnih sil v ozemlju Monte Cristallo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se poroča: Manjši boji v tirolskem in v koroškem obmejnem ozemlju so bili ludi včeraj za nas uspešni, V okolici pri Castell de Te-sino sta bili presenetljivo napadeni dve sovražni stoiniji, ki sta imeli močne izgube. Napadi bersaljerov na naše postojanke nasproti Visokem Triebu (obmejni vrh vzhodno od Plockcna) so dospeli deloma do naših črt. Naskok naših rezerv je pa sovražnika, ki je imel osobito po ognju naših topov težke izgube, vrgel zopet nazaj. Na primorski bojni črti je od Krn« skega ozemlja do vstevši goriškega mostišča, izvzems« artilerijskega ognja in manjših napadalnih poizkusov splošno mirno. Sovražnik je pa tekom včerajšnjega dne in današnje noči ponovno močno napadal proti vzhodu se razprostirajoči del naših postojank. Ob robu kraške planote vzhodno od Polazza boi še ni zaključen, Eden iz Selc in trije iz Vermeljana podvzeti sovražni ponočni napadi so bil' odbiti s težkimi italijanskimi izgubami. Namestnik načelnika generalnega štaba! pl, Hofer, fml. Cesarjevo armadno in mornariško povelje. Mojim proti Italiji borečim se vojnim silam! Več tednov stojite Vi, Moji junaki, ki ste rojenih v vseh delih monarhije, v težkem boju proti po številu veliko močnejšemu sovražniku. Voditelji in moštva vseh stopinj, stari možje in mladeniški borilci tekmujejo v hrabrosti, ki sc ne straši smrti. Na gorskih bregovih, v težavni kraški zemlji in na morju doprinašatc dejanja, ki so vredna Vaših prednikov, kateri so se vojskovali z istim sovražnikom in so ga premagali. Njegovo blodnjo, da po svojih v boj vodenih množicah lahko vlomi v našo ljubljeno domovino, ste Vi uničili. Čakajo Vas še trde stvari. A če take izvrstne odlično vodene čete, prepojene pravega navdušenja, zapostavijo svoje najboljše, potem se zmaga tucli najtežja naloga, Vam na čast, domovini v blagor. S hvaležnostjo prepojenim srcem se spominjam Vaših sijajnih dejanj orožja; občudujoč gleda domovina na svoje junaške sinove na suhem in na morju, s polnim zaupanjem gleda na Vas, zvesto stražo na jugozahodu. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef 1. r. Nadvojvoda Ev«*en odlikovan. Dunaj, 31. julija 1915. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo najmilostnejše izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo poveljniku jugozahodne bojne črte Njegovi c. in kr. Visokosti prečasti-temu prevzvišenernu gospodu generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu istočasno z armadnim in mornariškim poveljem: Ljubi gospod nečak nadvojvoda Ev-gen! Izročam Vaši ljubeznivosti moje armadno in mornariško povelje z današnjim dnem in podeljujem Vam, slavnemu voditelju proti Italiji vojskujočih se junakov vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo. Kakor ste zaupanje, s katerim sem položil poveljstvo nad vsemi hrabrimi borilci v Vaše roke, popolnoma upravičili, tako se Vam je tudi posrečilo, da ste si zagotovili brezpogojno uda-nost Vaših podložnih. Tako smotreno vodstvo v zvezi 2 odličnimi četami jamči z Božjo pomočjo za končni uspeli. Dunaj, 29. julija 1915. Frane Jožef 1. r. Castitke nadvojvode Friderika. Dunaj, 31. julija (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča: Arma-dni višji poveljnik vojni maršal nad^ vojvoda Friderik je ob izdaji cesarskih lastnoročnih pisem brzojavil poveljniku jugozahodne bojne črte: »S ponosnim veseljem čuje cela ar* mada in mornarica milostne besedo našega Najvišjega vojnega gospoda zvesti straži na jugozahodu. Ginjenim srcem častitam vsem proti Italiji se vojskujočim silam k temu Najvišjemu priznanju njih občudovanja vrednih činov in se odkrito veselim, da so velike zasluge Vaše c. in kr. Visokosti kot zmagovitega vojskovodje hrabrih junakov poplačane z Najmilostnejšo podelitvijo vojaškega zaslužnega križa 1. razreda z vojno dekoracijo. Dne 30. julija 1915. Vojni maršal nadvojvoda Friderik.« Cesarjeva zahvala generalu pehote pl, Bo-roeviču, poveljniku soške armade, Odredbeni list za c. in kr, armado št, 113 s 1, avgusta 1915 obavlja sledeče lastnoročno pismo Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I.: Ljubi general pehote pl. Boroevič! Pod Vašim velikokrat izkazanim vodstvom se je 5. armada junaško vojskovala, priborila je najlepše uspehe. V najtoplejši hvaležnosti Vaših zaslug se spominjajoč, izražam Vam Moje pohvalno priznanje. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef I,, 1. r. Laško mornariško poročilo. Rim, 29. avgusta. (Kor. ur.) Sovražnik je včeraj poskuša! zopet zasesti otok Pe-lagruž s tem, da se z dvema lahkima kri-žaricama in šestimi torpedolovci od morja obstreljeval in izkrcal oddelek mornarjev. Napadalci so bili z izgubami vrženi nazaj in nekatere smo prisilili, da so plavajoč dosegli svoje ladje. Mi smo imeli dva ranjenca. — Thaon de Revel. Italijansko poročilo. Rim, 29. julija. Včerajšnje italijansko armadno poročilo se glasi: Na Koroškem je poizkusil sovražnik, izrabivši megleno vreme, akcijo proti našim postojankam na Sasso del Cachistore med Monte Chiade-nis in Monte Avanza. Bil je hitro odbit. Nasprotno so pa naši alpinski oddelki naskočili nekaj strelskih jarkov, ki leže nasproti Malem Palu, in osvojili večji del njih. — Na Krasu smo včerajšnji dan porabili za utrditev važnih postojank, ki smo jih bili prejšnji dan osvojili; vsekakor je bilo v središču nekaj nadaljnih važnih napredovanj, Z očiščenjem nekaj močno zasedenih sovražnih jarkov se je naša fronta zboljšala. Po kasnejši ugotovitvi se je število 26. julija ujetih sovražnik častnikov zvišalo na 102, Na ostalem delu fronte je položaj skoraj nespremenjen. Iz Rima poročajo nemški listi dne 30. julija: Uradno vojno poročilo od četrtka: V dolini Cordevole je naš napad vidno napredoval. Naše čete so zasedle pobočje, ki se dviga od prelaza Lana h kraju Pieve di Livinalongo. V dolini Padola je sovražnik z močnimi silami prodiral ob Rotabilu, a je bil odbit in je pustil nekaj ujetnikov v naših rokah. Na Koroškem je naša artiljerija nadaljevala svojo delavnost proti sovražnim zapornim fortom. Razstrelili smo na-daljni oklopni stolp forta Hensel. Na Krasu je razvil včeraj sovražnik močne bojne sile, ki jih je podpiral ljut artiljerijski ogenj. Poizkusil je prodirati z očividnim namenom, da bi nas vrgel iz postojank, ki smo jih osvojili zadnje dni. Energija in hrabrost naših čet je to prizadevanje docela obrezuspešila. Sovražnik se je moral po precej težkih izgubah umakniti nazaj. Glasom ujet-niških izjav so napad izvršile sveže čete, ki so bile ravnokar dospele na bojišče. Med temi četami je bil najmanj en polk deželnih strelcev, ki je bil skoro popolnoma uničen. Polagoma prodiramo dalje. Tekom bojev dne 27. in 28. julija smo ujeli vsega skup 1485 sovražnikov, med njimi 27 častnikov. — Cadorna. Poročilo 30. julija: Na odseku Tirolsko-Trentino se poroča o akciji manjših oddelkov z za nas ugodnim izidom pri Precasini na zahodnem bregu gardskega jezera severno od Marco v dolini Adiže. V Cadove je zvečer 27. t. m, sovražnik napadel s pehoto in strojnimi puškami naše oddelke pri dolini Boito, bil pa je z izgubami odbit. V dolini San Pelegrino je 28. t. m. poskušal sovražni oddelek nepričakovani napad na naše postojanke pri Ca-stabelli. Naše čete so pustile sovražnika, da se je na okoli 10 m približal našim jarkom, nato so nenadno otvorile ogenj, pognale sovražnika nazaj in ujele nekaj mož. Na kraški planoti se sovražnik po porazu 28. julija zadovoljuje s tem, da se upira našemu prodiranju, ne da bi s tem dosegel kaj drugega, kot da nas je zadržal. Med intenzivnim delovanjem sovražne artiljerije in strojnih pušk smo osvojili nadaljnje jarke. V noči na 29. t. m. so poskušale sovražne patrulje zažgati jfozd Capuc-cio, v -.terem smo se trdno zakopali. Vsled čuječnosti načih prednjih straž se je poskus izjalovil. Čeprav včeraj ni bilo posebnih bojev, je vendar padlo v naše roke nekaj novih ujetnihov, namreč 4 častniki in 120 mož in znašal na bojišču nabrani plen 638 pusk in drugi vojni materijal. Cadorna. XXX O odbitem generalnem naskoku na Dober-dobsko planoto. Znamenito je, da je bil sovražnik vse-/ej še isto noč vržen iz višinskih postojank, ki jih je bil čez dan osvojil. Dejansko je bil italijanski uspeh le navidezen 'kot posledica nove taktike branilcev. Ob teh naskokih se je nasprotnik, kakor že preje, redno poslužil zvijače, da je izkoristil popoldansko solnce. Ko je naše straže slepilo solnce, so jele prodirati sovražne roj-ne črte, poslužujoč se kot kritja kršja in grmovja na kraškem pobočju. Glavna napadalna točka Italijanov je bil severovzhodni rob Doberdobske planote, za čegar središče more veljati gora Sv. Mihaela, ki leži v kotu, ki ga tvori izliv Vipave v Sočo. Sv. Mihael na jugu, Podgora na severu sta takorekoč zaporna forta pred vhodom v goriško dolino. Generalni naskok z več pehotnimi divizijami se je pričel popoldne. Rob planote je bil vzet, toda naše, nemudoma v boj vržene rezerve so preprečile, da bi sovražnik izkoristil uspeh in tekom noči so bili bolj in bolj omagujoči napadalci vrženi nazaj preko pobočij. Ob jutranjem svitu je prišla sovražna artiljerija svojim zepet na pomoč; italijanska pehota je nato znova udrla proti celokupnemu zapad-nemu robu med višinama Kosič in Sv. Mihael. Popoldne so stali Italijani zopet na prvi vrsti gričev. Do večera so jih ogrski, češki in dalmatinski branilci zopet pregnali. Na enak način se je izjalovil popoldne započeti naskok na Podgoro. Na plavskih višinah, v sosednem soškem odseku, so odnesli Italijani krvave glave. Pač pa jim je prinesel tretji dan prvi važni uspeh z zavzetjem Sv. Mihaela. To je bilo zvečer. Ponoči so pa prihitele naše rezerve in ob jutranjem svitu, ko je sovražnik do smrti utrujen zaspal, so ga naše sveže čete napadle v osvojeni gorski postojanki in ga vrgle nazaj proti Zdrav-ščini. Italijani so se maščevali z ljutim ognjem svoje težke artiljerije, kateremu je sledila cela vrsta poizkušenih naskokov. Ogrska črna vojska je odgovorila s protinapadom in očistila sovražnikov tudi pobočja. Ko jim je tako odpovedalo popoldansko solnce, so se Italijani zopet ponoči priplazili do naših postojank, kjer so pa našli branilce bdeče in pripravljene na boj. Na Podgori in Sabotinu je prišel sovražnik prav do naših žičnih ovir in celo v nekatere jarke, toda potem so mu Dalmatinci uničili kar cele stotnije in ga porazili. Na Krnu so se bili Ogri z alpinci, ki so jim zaman poizkušali iztrgati luz-niški greben. Od 24. julija dalje je začela italijanska ofenziva očividno pojemati; le še enkrat so imeli Italijani neznaten delni uspeh s prodorom pri Selcah in z obkolitvijo majhnega krdela branilcev. Zadnji, s skrajnim besom in divjostjo izvedeni generalni naskok dne 27. julija je bil odbit z bajonetom in puškinim kopitom. Pot v Ljubljano. Genf, 1. avgusta. »Temps« pravi: Stvar Italijanov stoji tako sijajno, da mora Rim prav kmalu vsiliti Turčiji' spoštovanje. Zdi se, da Turčija pozablja, da Italija z lahkoto mobilizira štiri milijone vojakov. Nasproti temu pa izjavlja general Cherfils, da mora Cadorna postopati z največjo previdnostjo; pot v Ljubljano nudi italijanskim krilom smrt prinašajoče napade. Posebno Trentino je najtrši oreh. (Pot v Ljubljano bo po drugem porazu ob Soči ostala Italijanom še dolgo časa zaprta. Op. ur.) XXX Boj za naše alpske zatvornice. Obstreljevanje utrdbe Hensel. Kakor se zdi, so se Italijani najtrdo-vratnejše zagrizli v misel, da morajo šiloma vzeti zatvoro pri Naborjetu ter premagati fort Hensel. Dne 25. maja so sprožili prvi strel na to utrdbo. Italijanska artiljerija je bila takrat na sedlu Nevea ter je streljala, kar se je dalo, toda zaman. S tega sedla pa smo Italijane kmalu prepodili; naši topovi so jih bili našli, jih obstreljevali in jim kmalu vzeli veselje, ki so je imeli s to postojanko. Nekaj dni so tu Italijani dali mir. Od 12. junija pa utrdbo Hensel obstreljuje po določenem načrtu težko topništvo; v enem tednu smo našteli več sto strelov, ki so jih Italijani sprožili tjekaj iz svojih najtežjih topov. Do konca julija se je nabralo že nebroj krogel. Italijanom se je tedaj zazdelo, da bi bilo že prav in potrebno, če bi mogli poročati o kakšni zmagi, in vsled tega so »zmagoslavno« objavili, da je fort Hensel premagan. Čudno pa je, da so v fortu bili drugačnega mnenja, in Italijani so se morali zavzeti, ko so se po tem italijanskem zmagoslavju iz utrdbe začeli zopet oglašati topovi. Enakosti mnenj, sporazuma še zdaj ni. Vnovič je sporočil italijanski generalni štab, da je zdaj utrdba Hensel pa čisto gotovo uničena, — toda naši topovi še pokajo naprej. Posadka je pri tem izvršila prave čudeže, kar se tiče nadčloveške vztrajnosti in neverjetnega napenjanja moči in živcev, ter jih izvršuje še dalje; zato pa so tudi vsi do zadnjega že odlikovani. Poročevalec je videl utrdbo v dolini. Ležala je v solnčnem svitu. Majhna, ozko stisnjena zgradba je podobna buldogi, zvestemu hišnemu čuvaju, ki ob vratih čaka in se ne premakne, pa naj stori nepoklicani gost, ki hoče v hišo, karkoli. Ob rabeljskih vratih. Blizu Naborjeta je rabeljska za tvora, nedaleč proč pa Rabeljsko jezero. To jc temotno gorsko jezero, ki jc krog in krog venčajo nebotične skale, zamišljeni temni gozdovi pa zrcalijo v njem svoje drevje. Tu je slišati tuljenje italijanskih krogel, ki zlete čez jezero proli Predelskemu prelazu. Kakšna tudi zaide, pa se odbije na skalah, da zleti skalovje po poldrug kilometer naokrog. Od poka do zadetja je toliko časa, da moreš še začasa najti primeren zaklon. Sem in tje prileti kak izstrelek tudi v jezero, pa vzdigne visok vodomet, ne da bi seveda napravil kako škodo. Zadnji čas si Italijani na tem prostoru privoščijo obstreljevanje po dnevi in po noči. To pa njih akcijo tudi izčrpava. Ali hočejo še kaj več — kdo ve? XXX Tirolski cesarski strelci pred cesarjem. Dunaj, 1. avgusta. (K. ur.) Ko se je 18. julija peljal polk, ki nosi cesarjevo ime med tirolskimi polki cesarskih strelcev, skozi Dunaj na jugozahodno bojišče, je narekovala cesarju srčna- želja, da hrabri polk, ki je v brezštevilnih bitkah in v bojih izpričal, da so vredni vnuki svojih prednikov, vidi in da ga pozdravi. Polk je korakal pod poveljstvom svojega polkovnika pl. Soss v grad Schonbrunn med navdušenimi pozdravi prebivalstva. Medtem, ko je močno deževalo, je korakal cesar, ko mu je javil poveljnik, spremljan po prestolonasledniku, od moža do moža in je govoril z več vojaki, motril je z izurjenim očesom opremo in orožje, ki je še deloma kazalo sledi vročega boja. Zapovedal je nato, naj se zbero častniki okolu njega in jih je nagovoril s sledečimi besedami: Zahvaljujem se Vam na Vašem junaštvu, na Vaši zvestobi in na Vaši požrtvovalni hrabrosti in Vam izrazim Mojo popolno zadovoljnost in občudovanje. Moje naj-iskrenejše želje blagoslova naj Vas spremljajo na Vaši novi poti in zdaj Vas priporočim Bogu.« To nenavadno visoko priznanje ni veljalo samo častnikom in polku, temveč tudi vsem drugim tirolskim polkom naše cele slavne armade. Po defili-ranju pred cesarjem je zapustil polk Schonbrunn. Nadvojvodinja Cita z najmlajšim otrokom v naročju je bila priča krasnega slavlja. Italijanske izgube. St. Gallen. Iz zanesljive strani se poroča iz Milana, da so izgubili Italijani v prvih dveh mesecih vojske 180.000 mrtvih, ranjencev in pogrešancev. Basel, 1. avgusta. (Kor. ur.) »Baseler Nachrichten« poročajo: Neki nosilec bolnikov italijanske armade je pripovedoval o zanimivih podatkih druge bitke ob Soči. Pripovedoval je med drugim: Število ranjencev se s 50.000 ne računa previsoko. Med transportom je umrlo primeroma veliko težkih ranjencev. Število ujetih italijanskih vojakov, med njimi tudi višjih, je zelo veliko. Popoln seznam se objavi šele sredi avgusta. Izjavil je, da je čul od čast- nikov, da je streljala italijanska artiljerija z nad 600 velikimi in srednjimi topovi. Dunaj, 1. avgusta. »N. Pester Jour-nal« poroča: Od 100.000 mož, ki so jih Lahi izgubili v soški bilki, je večina padla, ker so Italijani vsled silovitih bojev svoje ranjence pustili ležati pred postojankami. Izgube višjih laških častnikov. Lugano, 1. avgusta. Zanesljiva s stika navaja, da je laška armada doi. -i izgubila: 2 generalna majorja, 8 polkovnik poveljnikov in 27 drugih štabnih častnikov. Izgovor laškega časopisja. Lugano, 1. avgusta. Da bi pojasnilo neugoden položaj Italijanov ob Soči, trdi italijansko časopisje, da sta na južno fronto došla dva sveža avstrijska armadna zbora. Laške čete. Vojni časnikarski stan, 30, julija: Avstrijske čete, ki so se nahajale čisto blizu laških strelskih jarkov pripovedujejo sledeče: Na Monte Avanza se nahajajoči sovražnik je razgrajal in pel celo noč od 28. na 29. julija, izstreljaval salve v zrak in neprenehoma upil: »Vsi Avstrijci so svinje«. Naši ljudi so dobili vtis, da so morali biti Italijani pijani. Škoda ob obstreljevanju Cavtata. Dunaj, 1. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Uradno se je cenila škoda ob obstreljevanju Cavtata po italijanskem brodovju 18. junija na 30 kron. Laško časopisje o rdeči knjigi. Dunaj, 1. avgusta. (K. u.) Italijansko časopisje izvaja, ko razpravlja o avstrijski rdeči knjigi in objavlja člen 4. trozvezne pogodbe, ki ga pa ob tej priliki gotovo namenoma le deloma objavlja, češ da je bila Italija nasproti svojim zaveznikom le dolžna, da ostane nevtralna. Če tudi z zadovoljstvom beležimo priznanje, o dejanju, da je Italija, ker ni držala svoje dolžnosti o nevtralnosti in da je zato prekršila nasproti svojim zaveznikom pogodbo, moramo poleg tega še pribiti, da je po na prejšnji strani objavljenem členu 3 trozvezne pogodbe z Italijo nastal radi napada več velesil na njene zaveznike casus foede-ris (slučaj vojske). Mesto 200.000 Lahov prišlo iz Amerike le 2000. Lugano, 1. avgusta. V Neapelj je došlo včeraj 2000 italijanskih državljanov iz Amerike. Vlada jc že pred delj časom napovedala, da se jo vkrcalo 200.000 vojaščini podvrženih Italijanov iz Amerike, da gredo nad spvražnika Prišlo jih je pa le 2000. Zavezniške čete prodiralo dalje. -Cholm zavzet. - maja, junija in julija ujetih 2032 ruskih častnikov in mož, zaplenjenih 468 topov in 1482 strojnih pušk. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. julija. Uradno se razglaša: Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je zasedla včeraj Ljublin. Njeno levo krilo je zasledujoč sovražnika prekoračilo Bystro. Nemške čete so prodirale ob Wiepržu in se približujejo z jugozahoda mestu Cholm. Sovražnik poizkuša na raznih točkah v pripravljenih postojankah izvajati odpor; povsod ga napadajo. Severozahodno od Ivangoroda so odbile ljute napade nemške sile, ki so prodrle na vzhodni breg Visle. Rusi so imeli velike izgube. V vzhodni Galiciji je ostal položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 1. avgusta. Uradno se razglaša: Med Vislo in Bugom se je včeraj iz-nova na številnih točkah vnel nov boj. Naši zavezniki so vrgli sovražnika jugozahodno od Dubienke, južno od Cholma in južno od Lenczne. Severno od Lublina so odbile naše čete močne protisunke in nadaljujejo napad. Pri Kurovu je neka nemška divizija, ki se nahaja pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, naskako-vala dve druga za drugo ležeči sovražni črti. Avstrijske čete so si priborile pot do Nove Aleksandrije. Medtem ko se je tu na vzhodnem bregu Visle in pri Lublinu sovražnik še upiral, je bolj proti vzhodu od tam nadaljeval v prostoru do Buga od danes zjutraj naprej svoje umikanje. Nemški polki, Id so ga zasledovali, so danes dopoldne korakali skozi Cholm. V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen. Severovzhodno od Ivangoroda so iztrgale včeraj nemške čete, ki so prodrle na vzhodni breg, Rusom neko važno opi-rališče. Pri vojnih zavezniških silah pod avstrijskim višjim poveljstvom je bilo ujetih julija 527 ruskih častnikov in 126.311 mož, zaplenjenih 60 topov in 202 strojni puški. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. julija. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Severozahodno od Loinže in ob železnici severno od Govorova (vzhodno od Rožana) napreduje naš napad. Včeraj je bilo ujetih 1890 Rusov, zaplenjene so bile tri strojne puške. Jugozahodno bojišče. Čete generalnega polkovnika pl, Woyrscha, ki so prešle na desni breg reke Visle, prodirajo med trdovratnimi boji proti vzhodu naprej. Vsi protinapadi najhitrejše dovedenih ruskih ojačenj so se izjalovili popolnoma, število ujetnikov je poskočilo na 7 častnikov (med njimi 1 pol-kovnipoveljnik) in na 1600 mož. Zasledujočim zveznim armadam ge« neralfeldmaršala pl. Mackensena bo sovražnik najbrže poskusil izvesti nov odpor na približni črti Nova Aleksandrija ob Visli — vrhovi severno od Lublina (ki je bil zaseden včeraj popoldne) — tik južno od Cholma. Sovražnik se povsod na napada. Med boji nemških čet pri Biskupice— Piaski dne 30. julija je bilo ujetih 4930 mož, zaplenjenih pet topov in osem strojnih pušk. Najvišje vojno vodstvo. Berlin, 1. avgusta. Vliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Severno od Njemena so se bili krajevni boji. Severovzhodno od Rožana smo nadalje napredovali. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Julija jc bilo med Vzhodnim morjem in Pilico ujetih 95.323 Rusov, zaplenjenih topov, med njimi dva težks, 4 metalci min in 230 strojnih pušk. Jugovzhodno bojišče. Naše severno od Ivangoroda čez Vislo prodirajoče čete so zopet odbile silne sovražne protinapade. Pri dodatnem sunku za njimi smo osvojili vrhove pri Pod-zenieze in smo jih nad 1000 ujeii. Med zgornjo Vislo in Bugom sc je sovražnik včeraj zepet ustavil. Nemške čete so ga vrgle tekom dne iz njegovih postojank pri Kurovu (vzhodno od Nove Aleksandrije), južno od Lenczne, jugozahodno in južno od Cnolina kakor tudi južnozahodno od Du-bienke. Sovražnik je nato ob obeh straneh Buga in na bojni črii med Bugom in južno od Lenczne nadaljeval umikanje. Cholm je v zasledovanju že prekoračen. Na jugovzhodnem bojišču je padlo v reke julija nemškim četam 323 častnikov, 75.719 mož, 10 topov, 126 strojnih pušk. Najvišje vojno vodstvo, XXX RUSKO URADNO POROČILO. Iz Petrograda poročajo nemški listi dne 30. julija: Generalni štab gene-ralisima naznanja: Med zapadno Dvino in Njemnom nobene bistvene izpre-membe. Na narevski fronti, kjer so v teku trdovratni boji, se splošni položaj ni izpremenil. Sovražnik je utrpel težke izgube, ko je njegova artiljerija poizkušala, da bi zavzela stališče na levem bregu Nareva ob izlivu Skve. V okolici Rožana je poizkušal sovražnik z znatnimi močmi prodirati med Na-revom in Orzičem, a njegov poizkus se je izjalovil. Ob Prutu mogočen artiljerijski ogenj. V. okolici Serozka in Pul-tuska na obeli bregovih Nareva so se menjavali napadalni in brambni boji. Na levem bregu 'Visle smo vrgli nazaj sovražne predčete pri Gori Kalvariji Grojcycli. Mecl Vislo in Wiepržom vlada mir. Med Wiepržom in Bugom je sovražnik dne 27. julija utrpel ogromne izgube pri vasi Majden-Ostrovski in severno od Grubiešova, kjer smo na fronti Teriatni-Anopol tekom celega dne odbijali silovite sovražne napade. 28. julija so sovražne čete podvzele le krajevne napade proti vasi Majden-Ostrovski, vzhodno od Mojslavic in pri vasi Fulakovice. Ob Bugu, od Sokala navzgor, smo odbili dva avstrijska napada. Pri Kamionki je šlo približno šest avstrijskih polkov drug za drugim čez Bug. Posrečilo se jim je polastiti se dela naših jarkov. 28. julija pa, ko so poizkusili prodirati naprej, jih je naš protinapad v neredu vrgel nazaj čez reko. Tekom tega dne smo pri Sokalu in Kamionki ujeli približno 1500 sovražnikov. V TREH MESECIH UJETIH SKORO TRI ČETRTINE MILIJONA RUSOV. Na podlagi uradnih poročil so ujele oziroma zaplenile armade, ki stoje pod višjim avstrijskim poveljstvom meseca maja: 863 častnikov, 268.869 mož, 251 topov, 576 strojnih pušk. Meseca junija: 521 častnikov, 194.000 mož, 93 topov, 364 strojnih pušk. Meseca julija: 527 častnikov, 126.311 mož, 60 topov 202 strojnih puški. Skupaj tedaj: 1911 častnikov, 589 tisoč 108 mož, 304 topove in 1142 strojnih pušk. Pod nemškim višjim poveljstvom stoječe čete so ujele ozir, zaplenile meseca maja: 31.643 mož, 16 topov, 58 strojnih pušk. Meseca junija: 121 častnikov, 25.574 mož, 7 topov 52 strojnih pušk. Meseca julija: 95.023 mož, 41 topov, 230 strojnih pušk. Skupaj: 121 častnikov, 152.240 mož, 64 topov, 340 strojnih pušk. Vsega skupaj ie bilo tedaj v zadnjih treh mesecih ujetih 2032 ruskih častnikov in 741,420 mož ter zaplenjenih 468 topov in 1482 strojnih pušk, RUSKI GENERAL PADEL. Curib. V bojih severno od Njeme-Tia je padel prejšnji odeški generalni iruverner general Dubarov. RUSKO OLEPŠAVANJE. Kolin, »Koln. Ztg.«' poroča iz Petrograda, da objavlja ruska brzojavna agen-tura pogled o minulem letu in naglasa, da se mora žrtvovati sedanje vojno ozemlje, da potegnemo sovražnika za seboj, če tudi se mora zapustili Varšava in črta ob Visli cd Ivangoroda do Novo Georgievska, češ da to umikanje zagotovi Rusiji končno prodiranje, ki se mu ne bo mogoče več ustaviti. KAKOR LETA 1812. »Novoe Vremja« piše, da se Rusi poslužujejo s sedanjih bojih iste metode, kakor 1. 1812., ko so se pred Napoleonom umikali in za seboj vse požgali in opu-stošili. ŠVICARSKA SODBA O RUSKEM UMIKANJU. Bem. 1. avgusta. (Kor. urad.) >Tu imamo celo v najsprednejših strelskih jarkih električno razsvetljavo. Neka velika električna centrala okoli 80 km daleč preskrbuje vse črte in postojanke na fronti in kraje za fronto z razsvetljavo.« Bazna poročila. VELIKA KRIŽARKA »HINDENBURG« IZPUŠČENA V MORJE. Berlin, 1, avgusta. (Kor. ur.) Danes so v Wilhelmshavnu izpustili v morje veliko križarko nadomestilo »Herte«, ki je dobila na ukaz nemškega cesarja ime »Hinden-burg«. Krst je izvedla gospa pl. Hinden-burg, BOLGARSKE ŽELJE. Sofija, 1. avgusta. Listi poročajo, da Je Bolgarija zahtevala od sporazuma srbsko Macedonijo z mesti Skoplje in Bitolj, IZMIŠLJENO SRBSKO POROČILO O VPADU ČEZ DRINO. Dunaj, 1. avgusta, (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Tiskovni urad v Nišu je razširil 26. julija poročilo, da je neki srbski oddelek prekoračil Drino pri Batarju južno od Janje in da je potem napadel neki avstrijski oddelek. To poročilo je popolnoma izmišljeno. Ne v označenem dnevu, ne prej in ne pozneje se niso pojavile v imenovani okolici kakšne srbske patrulje ali oddelki na našem bregu Drine, MINISTRSKA KRIZA NA JAPONSKEM. Tokio. (K. u.) Okumovo ministrstvo je odstopilo, ker je bil obdolžen notranji minister Oura volilnega podkupovanja. NOVA CESTA IZ NOVE SRBIJE DO SV. IVANA MEDUANSKEGA Solun, 27. julija. Več francoskih in angleških inženirjev je došlo v Srbijo. Pravijo, da namerava Srbija zidati novo cesto iz Nove Srbije do Sv. Ivana Meduan-skega. ANGLEŽI SO ZELO ZADOVOLJNI Z AMERIŠKIM ODGOVOROM NEMČIJI, Berlin, 26, julija, »Kreuzzeitung« poroča iz Londona: Angleško časopisje z navdušenjem pozdravlja ameriško noto. Kar najti ne morejo dovolj pohvalnih besed za »trdno in razumeno politiko« predsednika Wilsona. — »Daily News« pravijo: Nemčija je sedaj končno pritisnjena ob steno in ne more z nobeno diplomatično finto uiti alternativi, ali nevarnost podmorskih čolnov znižati na najmanjšo možnost ali pa se spraviti v nevarnost vojne z Ameriko. lj Zahvala. Njegova ekscelenca g. armadni poveljnik Svetozar pl. Boroe-vič je blagovolil name nasloviti sledeče pismo: »Z bojnega polja, dne 28. julija 1915. Prebivalstvo ljubljansko je na Vaš poziv darovalo 7000 vreč za naše ob Soči vojskujoče so četo. Za ta novi dokaz patrijotskega mišljenja ter dejanskega sodelovanja ljubljanskega prebivalstva pri obrambi domovine si dovoljujem v imenu svojih čet izreči najtoplejšo zahvalo in prosim, da o tej zahvali blagovolite obvestiti vse darovalce.« Izvršuje ta nalog izrekam tudi s svoje strani iskreno zahvalo vsem darovalcem s ponovno prošnjo do vscea prebivalstva našega mesta, naj tudi v bodoče vsak čas in pri vsaki priliki po vseh svojih močeh pomaga, da se našim junaškim četam čimpreje posreči zavratnega sovražnika vreči zmagoslavno nazaj daleč od mej naše domovine. Župan: dr. Ivan Tavčar. lj Artiljerijski boji in ljubljanska potresna opazovalnica. Tresenje, katero so povzročili topovi na goriškem bojišču, so prav jasno zaznamovali seismografični aparati na ljubljanski potresni opazovalnici. lj 70 letnico svojega rojstva praznuje danes v krogu svoje rodbine mestni stavbenik in arhitekt g. V i 1 j e m T r e o. Še mnogo let! . 'J Srebrno poroko, pctindvajsetlet-mco svojega službovanja kot odvetniški m notarski uradnik ter desetletnico kot vodja pisarne g. dr. M. Pirca v Ljubljani praznuje dne 3. avgusta t. 1. tukajšnji lastnik in ravnatelj oblastveno dovoljenega učnega zavoda, gospod Josip Christof. Jubilantu in njegovi soprogi, ki imata štiri sinove v vojni službi, kličemo: Na mnoga leta! I) Umrli: Vincenc Marcolongo, poročnik laškega pešpolka št. 14. — Luigi Zu-chini, pešec laškega pešpolka št. 27, — Živo Petrov, Štefan Delač, Josip Bodi, pešci. — Josip Drabek, štabni narednik. Josip Albreht, delavec, 30 let. — Jožeta Leskovec, žena pisarn, sluge, 30 let. _ Andrej Kowalinski, Martin Blaškovič, Avgust Zahradniczek, Feliks Bodura, Nikolaj fernustyak, Vencelj Hosta, Sandor Na.gy, Peter Iskra, Juri Mility, Aleksa Luličevič, pešci. — Štefan Grediček, vojaški voznik. — Nives Gruden, uradnikova hči, 8 mesecev. — Maks Schichl, četovodja domobranske havbične divizije št. 45. _ Matija Giillhofer, deželni brambovec triden-tinskega polka, — Pavel Oblak, črnovojnik 101. pešpolka. — Ivan Albertini, poddesetnik deželno - brambovskega polka št, 1, — Gvidon Peter, sin poštnega asistenta, 16 mesecev. — Andrej Kobal, strojnikov sin, 8 mescev. — Ivan Hofmann, honved domobranskega polka št. 1._Mihael David, pešec 60. pešpolka. — Mihael Kossler, poddesetnik 3/8 — 61 marškomp, — Mustafa Ametan, pešec 1. bos. herceg, pešpolka. — Marija Stopar, delavka v tobačni tovarni, 28 let. lj Nevaren tat. Nekemu delavcu na Zaloški cesti je neznan tat, ki je prilezel skozi okno, ukradel 120 K. lj G, Cerar-Danilo je izdal nekako brošuro. Občinstvo se opozarja, da ta brošura ne bo v prid ostalim slovenskim igralcem. Nabrani denar, pa bodisi potom in-seratov za to brošuro, ali z razprodajo te brošure, skratka na kakoršen koli način nabrani denar ne pride torej v prid ostalim slovenskim igralcem, kakor se to splošno misli. dijakinja-odličnjakinja, blagega in milega značaja. Gosp. Ivan Ivrajnik je rodom Goričan, odlikujoč se po kremeni-tem značaju in izredni inteligenci, kajti že leta 1883. je položil na koprskem učiteljišču pod strogim profesorjem Vjekoslavom Spinčičem, sedanjim državnim poslancem, izpit za meščanske šole iz jezikovno zgodovinske stroke z odliko. Potrtim staršem: naše iskreno sožalje! Pole vesli Tei5fl postne oticiante in oiiciantke so jc elos nekoliko pozneje končal kakor prejšnja leta. Une l(t junija se je končalo s poukom, nakar so se pričele izkušnje. Od 83 obiskovalcev in obiskovalk so prestali preizkušnjo gg.: Barbič Ivan. Eisen-zopt Jožef, Jančigaj Ivan, Junz Ludovik (z odliko) Kozak Ferdinand, Lckan Jožef, Rabič Pavel i5chrey Ivan, Šetinc Davorin, Venč Davorin (z odliko) in Vončina Andrej; nadalje gospodične Albina Rožica (z odliko), Abram Helena, Aman Marica, Baraga VckoMava, Burnik Olga, Berčan Marica Binder Charlota (z odliko), Chlodi Helena, Luderman Lucija, Čepan Bernardina, Cuznar Ma-Debelak Jožica (z odliko), Dckleva Helena (z odliko) Derganc Julcla, Eisselt Angela (z odliko), rerjan Kožica (z odliko), Ferjančič Marica, Franko Marica, Goderer Ema, Gostič Marica, Grobelnik 1 erezi]a, Huttmann Mimica, Jamnik Marica Jan Vera, Kastelic Frančiška, Kenda Marica Kenda Terezija (z odliko), Kernc Vekoslava, Keržan Dora Kleč Avgusta, Kobal Anica (z odliko), Kociančič Mira, Kokalj Kristina, Konšek Marica, Korče Antonija, Koželj Antonija, Kraje Hermina, Lesjak Terezija, Ločnik Magdalena, Meden Marija, Ma-gušar Antonija, Modrijan Eliza (z odliko), Moser Olga (z odliko), Pečirer Ivica, Petermann Marica, Petrič Ljudmila, Pevc Rogerta, Pfefferer Hi'de-garda, Podnav Stanislava, Primšar Gabrijela. Pupis Eliza (z odliko), Rihteršič Albina, Rus Jožica, Schiffrcr Cirila, Schiffrer Štefanija, Škerle Antonija, Štirn Frančiška, Triller Ema, Uršič Pavla, Vehovec Marica, Vidmar Amalija, Volkar Gizela] Wolf Anica (z odliko), Zagorec Melanija (z odliko)! Zelen Antonija, Zupančič Marija, Zwolf Anica (z odliko), Žejn Edvina (z odliko) in Žlindra Klotilda (z odliko. V zgoraj imenovanem kurzu so poučevali naslednji gg. uradniki z ljubljanske glavne pošte: nadkontrolor Ivan Junz kotrolorja Anton \Volf in Jožef Vrtovec ter oficiala Maks Velepič in Fr. Levart. Polovije v temi. ice s Primorske. Podgorski kurat, č. g. Ciril Metod Vuga, ki je bival nekaj časa kot begunec v Ljubljani, je odšel med svoje fa-rane v St. Polten. Tam je večina beguncev iz Podgorske občine, ki so gotovo z največjim veseljem sprejeli' v svojo sredo svojega dobrega dušnega pastirja. Kakor znano, je Podgora pod slovečo Kalvarijo grozovito razdejana, pa so še vedno dan na dan priletavale nad njo granate in šrapneli in je bila vedno velika nevarnost za življenje, in Italijani so silili in šc silijo v Podgoro s strani Ločnika in Grojne, vendar vse to ni oviralo č. g. kurata, da ne bi bil sni še enkrat pogledat v Podgoro in rešit cerkvenih reči, kar se še rešiti da. lo jo dosegel. Pomagal mu jc oče, mož, ki J« že precej v letih, in kar sta mogla s<\ sta rešila in prinesla v Gorico in drugam na varno. Smrtna kosa. Hud udarec je zadel g. Ivana K r a j n i k a, nadučitelja v lvozjein na Spodnjem Štajerskem. Umrla mu je dne 16. julija t. I. edina iicerKa iN a da, dijakinja na ljubljanskem liceju, v 18. letu svoje dobe. Gdč. JNacla je bila res ponos in nada svojih staršev, kajti bila jc jako nadarjena Neki Švicar, ki je 18. julija odpotoval iz Rima, poroča »Reichsposti«: Naravnost uničujoč vtis so napravili name transporti ranjencev s soške fronte. Na mnogoštevilnih manjših postajah smo morali čakati, ker so ravno spravljali ranjence iz voz. Kmečko prebivalstvo jc apatično gledalo, le tu in tam je bilo slišati psovko proti vladi.* Najhuje sem slišal pred Bologno, kjer je cela truma delavcev spremljala prenašanje ranjencev z vlaka s klici »Abbasso« proti vojni in kralju. Nikjer nisem videl ženske pomoči. Ranjence morajo sprejemati pod streho male gostilne, cerkve in samostani. O številu mrtvih in ranjenih v Italiji nihče ne ve nič gotovega, zato še raje pre-tirujejo. K temu prihaja sedaj še nova nevarnost, vsled katere elegantne strežniške dame še bolj beže pred transporti ranjencev. V Benetkah in Veroni so dognali celo vrsto kolernih slučajev in rimsko prebivalstvo se boji, da ne bi se ponovila epidemija I. 1911. Tako so ubogi ranjeni vojaki zapuščeni in predmet strahu pred okuže-njem. Končno so se odločili, da odpro za ranjence nekaj rimskih bolnišnic iz stare papeške dobe. Kaj so te bolnišnice tudi v mirnem času, priča to-le: Rim ima za svojih 600.000 prebivalcev samo dve javni bolnišnici: nova poliklinika in S. Spirito v Borgu s podružnico S. Giacomo. Pred dvemi leti je bil v teh bolnišnicah splošen štrajk zdravnikov in strežniškega osobja radi stalnega prenapolnjenja. Ko so prvi ranjenci dospeli v Rim, so bili na kolodvoru člani kraljeve družine, Kljub temu so morali ubogi vojaki še dvanajst ur ležati na kolodvoru brez vsake postrežbe in okrepčila, ker niso za njihovo preskrbo še ničesar uredili in pripravili. V nekatere na papirju določene palače so nenadoma prinesli ranjence, ne da bi bili o tem preje obvestili gospodarje, ki so zato vrata kar zaklenili. Tako so morali mnogo ranjencev nesti nazaj na kolodvor Termini. Od Bologne dalje gre pot skozi zastrte in temne kolodvore. Od Milana do Chiassa so okna na vseh vlakih zastrta z zavesami — radi vojaških utrdb; da je v vozovih vroče kakor v parni kopeli, si je lahko misliti. V vsakem vozu je kdo, ki govori o uspehih ob Soči, dočim so drugi jako pesimistični. Nad eno stvarjo pa nihče ne dvomi: nad neprekosljivostjo italijanskega vojaka. Vse zgodbice, ki jih v tem oziru priobčujejo listi, se smatrajo za resne in samo z njimi še tolažijo in slepe ljudstvo preko neuspehov ob Soči. Kajti celo »Corriere della Sera« primerja v številki z dne 19. julija avstrijsko-nemško ofenzivo na Ruskem s strašnimi kleščami, ki groze, da zmečkajo rusko armado. Dnevne novice. + Zahvala dežele Kranjske naši zmagoslavni armadi. Izvršujoč sklep deželnega odbora je deželni glavar dr. Šusteršič izrekel brzojavno vrhovnemu poveljniku južnozapadne fronte Nj. c. in kr. Visokosti generaloberstu nadvojvodu E v g e n u in junaški armadi najvdanejšo zahvalo in občudovanje naše ožje domovine za zmagovito obrambo kranjske dežele zoper vero-lomnega sovražnika. — Na to je došla deželnemu glavarju sledeča brzojavka: »Za patriotični pojav, naklonjen meni in podložnim mi četam, izrekam, radostno ganjen, najtoplejšo zahvalo. Nadvojvoda Ev-gen,« — Izvršujoč isti sklep, se je podal deželni glavar dr. Šusteršič k poveljniku ob Soči bojujoče se zmagoslavne armade, generalu infanterijc Svetozar p 1. B o r o e v i č u in mu ustmeno predložil izraz hvaležnosti in občudovanja naše ožje domovine. — Salezijanci iz Avstrije, katere jo vojska v Italiji prehitela, da se niso mogli vrniti v domovino, so internirani v Sardiniji, vendar jim je vlada dovolila, da smejo bivati v salezijanskem zavodu v Lanusei. — Junaške smrti je padel dne 26. rožnika t. 1. na severnem bojišču črnovojnik Florijan Rajh, brat gospodov odvetnikov dr. Jakoba in dr. Štefana Rajh, ki sta tudi oba pod orožjem. Prostovoljni prispevki za zgradbo posebnega U-čolna. Akcija avstrijskega mornariškega društva za nabavo posebnih potapljalnih čolnov vrlo uspeva v območju ljubljanske krajevne skupine. Razposlani oklici in po vseh vogalih nameščeni umetniški lepaki na potujejo dan za dnem večje število pripadnikov vseh slojev, da prijavljajo svoj pristop k društvu, ki mu je vrhovni smoter povečanje in ojačenje našega vojnega broclovja. Prijavljeno je pri krajevni skupini ljubljanski že večje število znatnih prispevkov. V čistem denarju so neposredno pri vodstvu ljubljanske skupine Avstrijskega mornariškega društva (Ljubljana,' glavna pošta, predstojnikov urad) za zgradbo posebnega U-čolna prispeli: C. in kr. etapna asistenčna stotnija štev. 9, vojna pošla 81, kot uspeh zbirke prostovoljnih daril znatni znesek 400 K; Hranilnica. in Posojilnica Sv. Jošt pri Horjulu 10 K, poštni nadupravitelj Josip Flore (Ljubljana) 10 K, poštni oficijal Franc Levart (Ljubljana) 20 K, župnik Josip Nagode (Sv. Jošt pri Horjulu) 10 kron, neimenovanec 2 K. Spričo priznane požrtvovalnosti naše javnosti se je nadejati, da bo za posebni U-čoln kmalu nabrana prav znatna vsota. — Prispevke sprejema in izkazuje tudi upravništvo našega lista. — Nova vrsta cigaret, 1. avgusta 1915 se prično prodajaii tako v tobačnih trafikah, kakor tudi v prodajalnah tobačnih specijalitet cigarete nove vrste, označene »D i vi a«. Cena teh cigaret s pozlačenim kartonskim ustnikom, ki se bodo prodajale v zavitkih po 100 in 10 komadov, znaša 5 vinarjev za komad, 50 vinarjev za 10 in 5 kron za 100 komadov, — Na severno bojišče odhaja vdrugič predsednik slov. kat. akad. društva »Dan:< v Pragi, poročnik Joško Čopič. Udeležil se je kot adjutant bojev v Karpatih, kjer je obolel na mrzlici in plučnem katarju. Sedaj je okreval in prevzel poveljstvo nad oddelkom strojnih pušk, — Pošiljanje vojakom na bojm polje. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 29. t. m. št. 23.986-P so je razpošiljevanje blagovnih vzorcev vojakom na bojnem polju pod pogoji, navedenimi v tuuradnem dopisu na ugledno uredništvo z dne 21. t. m. št. 20.650-3, raztegnilo na sledečo vojno- L°Šl"e ^rade: št> 17' 23' 26> 31' 58- 59, 60, 62 77, 90, 94, 96, 97, 105, 107, 108, 116 126, 130, 140, 143, 154, 155, 158, 160, 164, 180, 201, 208, 210, 211, 213, 214, 221, 222,' 223, 224, 327, 350, 504 in 506. — »Ilustrirani Glasnik« štov. 49. ima sledeče slike: Vkrcevanje francoskega vojnega materijala za. Dardane-le. — Naše čete ob ledeniku Presanel-la- — Proslava osvojenja Lvova na Dunaju. — Na laški fronti. — »Železni obroč«. — Poglod v avstrijski sanitetni vlak. — Vojak s petdesetimi ranami. — Vojni ujetniki. — Zemljevid Champa-gne. — Ruski lazaret. — Skupina Pal na Tirolskem. — Nesrečna smrt. Iz Loža poroča* jo: Pred dvema mesecema je odšel ponoči tukajšnji posestnik in čevljar Anton Mulo, oče petih nodorastlih otrok od doma. Iskali so ga večkrat, a brez uspeha. Narastla voda iz kanala mostnega vodnjaka pa je v noči 30. na 31 julij spravila njegovo truplo na svetlo! Nesrečnež, znan žganjepivec, je zaše? inferesonino delo dr. Pavla Mana »»Deželna u se danes v jko chiml-b" v deželnem gledišču, v vojnem fiiirm zmapili oenerai ekscelenca Boreevič. v kanal najbrž s samomorilnim namenom in to seveda v od alkohola uničenem duševnem razpoloženju. — !z ruskega ujetništva se oglašajo in pišejo. Čez dalj časa se je oglasil iz Rusije Peter Brajdič svojcem, ki bivajo v Mali vasi blizu Novega mesta. — Žustov iz Vrha št. 11 pri Rovtah poleg Logatca po-šilia pozdrave očetu, materi, prijateljem in znancem, — Karel Jeretina je premeščen — kakor poroča svoiim staršem v Ljubljano — v Taro. Tara je mesto v Sibiriji v tobolski guberniji, kjer se stekati reki Arkaka in Irtiš. V rečenem mestu so velike usnjarne in cvete živahna trgovina z Buharo in Kino. Karel Jeretina je že videl precejšen del Sibirije in bo vedel mnogo povedati svojim učencem, 'ko bo zopet poučeval na ljubljanski mestni šoli. — Iz ruskega ujetništva so se dalje oglasili: Ma-tiia Gregorin iz Brezja pri Dobrovi, Franc Milavec, doma iz Breg št. 5 pri Pliberku na Koroškem in Matija Kavčič iz Št. Vida na Dolenjskem. — Povožen je bil na železniškem tiru pri Žirovnici dne 24. julija neki poddesetnik do smrti. Pogrešane družine z GorišKeoo. Kdor bi kaj vedel o družini Malnič iz Ročinja 8t. 67, naj to sporoči Rozi Lovišček, Sv. Križ-Ce-sta, Goriško. — Kdor bi kaj vedel o Karolini Kor-šič iz Kozane pri Gorici, naj sporoči Josipu Kor-šiču, Spittal, a/d. Drau, Koroško. — Joso Kamu-ščič iz Kožbane v Brdih išče Justino in Jankota Rejc iz Grahovega na Tolminskem. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov: Joso Kamuščič, Gorica, Via Ponte Isonzo 7, Alojzišče. — Išče se družina Blaža Hvalica iz Ajbe št. 132: pojasnila Petru Hvalica, 27. pp., zasilna rezervna bolnica št. 2 1. oddelek, Ljubljana. — Išče se družina Josipa Berginc, Log Čezsoški št. 7 pri Bovcu; pojasnila Josipu Berginc, Zavetniki št. 23, strelski jarek, p. Vipava. — Kdor bi kaj vedel o družini Stres iz Kobarida štev. 18 na Primorskem, naj to sporoči na naslov: Franc Stres, K. u. k. Flug-feldverivaltung. Aspern. Dunaj XXI — Išče se družina Kranjc iz Ladrij št. 28 pri Kobaridu; pojasnila Andreju Kranjc, c. kr. kopališče, Toplice pri Novem mestu, Dolenjsko. — Golob Josip, doma iz Šmartnega v Brdih pri Gorici, sedaj pri trenu baterije št. 15;75, vojna pošta št. 76, išče svojega očeta Josipa Golob, ki je bil do predkratkem pri 97. pp., III. nad. stot. v Križevcih pri Radgoni. — Pogrešati se rodbini Eliza Marcola iz Podbele, občina Sedlo, in Marija Komar iz Kobarida. Spočilo naj se pošlje na Andreja Marcola; c. kr. črno-vojni stražni polbataijon, 2. stotnija, vojna pošta 610. — Kdo ve za rodbino Kranjec iz Mlinskega pri Kobaridu? Za prijazno pojasnilo prosi Josipina Smet v Sežani na Primorskem. — Andrej Leban, iz Podgore št. 80 pri Gorici, ki se sedaj nahaja v Pulju, Mil. Arb. Abt. št. 15, mornariška vojna pošta, išče svojo ženo Frančiško Leban. — Kdor kaj ve, kje se nahaja moja žena s petemi otroci Marija Fikfak iz Vodrjana št. 2, Brda pri Gorici, je vljudno naprošen, da to sporoči na naslov Anton Fikfak, k. k. Eisenbahnsicherungsabt. Nr. 76, Dutovlje-Skopo. Primorsko. — Ako kdo kaj ve o družini Franca Ivančiča iz Kobarida 153, Alberta Ivančiča učitelja na Kamnem pri Kobaridu, Ivana Šavlija iz Ušnika pri Volčah 52 in Feliksa Šavljja iz Tolmina 2, prosi podpisani sorodnik, v prvi vrsti do-tična si. županstva, in vsakega dobrotnika, naj mu blagohotno, proti posebni hvaležnosti izvoli naznaniti, kje se isti sedaj nahajajo. Naslov Franc Savli, c. k. sodni sluga begunec v Gotnivasi 5 p. Novomesto, Kranjsko. — Frančiška Marušič iz Opatjegasela št. 52 naznanja svojim starišem, da je ostala v Ljubljani. Naslov: Štefančič, Ljubljana, Katoliška tiskarna. — Ignacij Gregorčič, 27. dom. p. 3. stot., vojna pošta 307, išče svojo družino, doma iz Versna št. 17; pojasnila na uredništvo »Slovenca«. _ Išče se Marija Trebše, iz Srpenice št. 106; pojasnila Anici Trebše, Bela peč št. 93, p. Kranjska Gora. — Anton Murovec v Radovljici, Gorenjsko, išče Lucijo Urbančič z dvema hčerkama, doma iz Roba p. Robič pri Kobaridu, Primorsko. — Mihael Mavrič, Inf. R. Nr. 97, Radecky Kaserne, Paviljon I. B, Zimmer 202, Dunaj XVI., išče svojo družino. _ Išče se Kristina Ivančič z olroci, Selce št. 6, po domače pri Šturmu, županstvo Libušnje; pojasnila Francu Ivančič, črnovojnik, Borovnica. — Ivan Koren, enoletni prost., 97. I. R., 1. Komp, Breze (Friesach), Koroško, išče svoje stariše Ivana in Katarino Koren iz Drežnice št. 8 pri Kobaridu na Goriškem. — Išče se Janez Vogrič iz Št. Ferjana pri Gorici; pojasnila Josipu Vogrič k. u. k Int. Ir. Div Kmdo 92, vojna pošta 608. — Ivan Medvescek, četov 27. dom. p., 9. stot., vojna pošta 48, prosi, da mu blagohotno naznani, kdor kaj ve o usodi njegove družine iz Ložnic pri Plaveh št. 138 - Isce se družina Gregorčič Martin, Kosec št. 17, Drez-nica pri Kobaridu; kdor bi kaj vedel se ga lepo prosi naj naznani Angeli Gregorčič, Gorica, Via Morelli št 34 — Marija Pavlin kuharica pri gosp. kaplanu v Soklanu pri Gorici prosi če kdo ve k,e se nahaja družina Blaža Pavlin iz Drežnice št. 18 pri Kobaridu. — Išče se žena Andreja Ivane,c, Libušnje št. 3 pri Kobaridu. Mogoče bi vedel kaj o nji povedati preč. g. kurat Leban iz Libaln)«; po-jasnila Andreju Ivančič, 4. ard. topniški polk 2. marškomp.. mornariška vojna posta, Pulj. - Mih. Morelj in Franc Ipavec, 5. etapno armadno poveljstvo, osobna zbi-alna postaja, vojna postaja 81, Ljubljana, Spodnja Šiška, poizvedujeta, k,e se nahajati družini Morelj Frančiška in otroci, Anhovo št. 48 in Ipavec Marija in otroci, Gorenja vas št. 26. - Kogoj Mihael, k u. k. Landsturm Wachkomp. I., Hasnerplatz 12, Graz. išče svojo družino Amalijo Kogoj s petimi otroci iz Ročinja štev 73. — Kazer Franc, 38. I. R.. Franz Josef Spita!, Paviljon H, Triesterstrasse in Wien, išče svoja brata in pet sester. (Dalje.) Poslani naslovi. Katarina Golja, Idrija št. 6 pri Bači, p. Sveta Lucija. ANTIKVARIJAT KATOLIŠKE BUKVARNE V LJUBLJANI ima na razpolago: Deharbc, Erklarung des Katholischen Katechismus nebst einer Auswahl pas- sender Beispielc als Hilfsbuch zum ka- techetischen Unterrichte in der Sclutle und in der Kirche. Padcrborn 1888, 4 zvezki vezani v dve 'knjigi, (XII+904 + 650, 688 in XII+578) samo 5 K. Fuhlrott, Gelegenheits-Predigten, Regens-burg 1877, (240 strani). 1 K. Schneider, Das Wiedersehen im andern Leben. II. Auflage. Paderborn 1883, vezano (XIV+482 str.) 1 K 40 vin. Seidel, Matrikeniiihrung. III. Auflage. — Wien 1897, broširano (XVIII+664 str.) samo 2 K. Pesch, Christliche Lebensphilosophie. II. Auflage. Freiburg 1896, broš. (XII4-604 str.) 1 K 80 vin. Manresa oder die geistlichen Obungen des hI. Ignatius in neuer leichtfaSlicher Dar-stellung. II. Auflage. Regensburg 1853, vezano (VIII+568 str.) 80 vin. Bucceroni, Institution;s Theologiae mora-lis, Secundum doctrinam S. Thomae et S. Alphonsi. Romae 1893. 2 zvezka vezana (500+468 str.) samo 4 K. Hirschfelder, Handbuch zur Erklarung der Biblischen Geschichte des Alten und Neuen Testaments in den Volksschu-len. Mainz 1871, vezano (IV + 400 str.) samo 1 K 50 vin. Baumgarten-Schlecht, Die Katholische Kirche und ihre Diener in Wort und Bild. (Deutschland, Die Schvveiz, Luxen-burg, Osterreich-Ungarn.) Wien 1900, vezano (X+700) samo 8 K. Segneri, Opere del Padre Pavlo Segneri. Tomo I. Distribuzione etc. 1721. Vene- zia, (822 str.). Tomo II. II Quaresimale, Le Prediche dette nel Palazzo Apostolico Li Pau-egirici Sacri. 1721, Venezia (672 str.). Tomo III. II Cristiano istruito nella sua Legge. Diviso in tre parti. 1721. Venezia (296+216+388 str.). Tomo IV. L' ineredulo senza seusa etc, 1742. Venezia (752 str.). Vse štiri knjige broširane 16 K. ISAMATORIUM • EMONA I ZA- NOTRANJE • IN • KIRURGICNE • BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA. (J LtJUBLJANA • KOMENSKESA-ULICA-4 L I SEF-ZDR/wiK:PRiMAPiJ-DR- FR. DERGANC Nekaj sto hektolitrov domačega, pristnega belega in rudečega kakor tudi vina za bu eljke ima oddati po dnevni ceni trgovina z vinom Mihael Hafner, Sp. šiška. raznovrstnega starega in novega belega in rdečega oddaja po zmernih cenah Središnja zadruga hrvat. vinogradnikov Zagreb, Kukovičeva ulica 5. s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim tilagom. Ivan Bergant, Stara Loka, pošta škofja Loka. 1&10 Naročajte „Slovenca"! Tkalke 1 za tkalnico platna, tudi sukalke dobe trajno in dobro plačano delo v tovarni Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu Iščem pridno in pošteno 1492 dekle za vsa domača hišna dela, katera ima veselje do otrok. Plača 15 do 16 kron mesečno. Prednost imajo od 30 do 40 let stare. Vstop takoj. — Ponudbe: Trgovina Humer, Polšnik pri Litiji. Sprejmeta se takoj 2 kontorlstinj s prakso, zmožni slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo take, ki so vešče tudi hrvaščine. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod K. A. 1916/1466. Kupim v vsaki množini mikano in nemikano f 1« Ponudbe na: Ivan N.Adamič, 1453 po najvišji ceni. vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta Si. 31. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o bridki izgubi našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda IVfflfH mULLER posestnika, trgovca, čas'nega občana itd. katerega je Vsemogočni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, odpoklical danes, dne 31. julija 1915, ob 6. uri zvečer, v 72. letu starosti v boljšo bodočnost. Pogreb blagega nam nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 3. avgusta 1915, ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti na farno pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale dne 1. in 8. avgusta v farni cerkvi v Zagorju. Zagorje ob Savi, dne 31. julija 1915. Marija Mttller roj. Ivanetič, soproga. 1511 Ivan Mttller, trgovec, Viktor Mttller, kadet-aspirant, sinova. — Mici Mahkovc, Poldi Haberle, Pavla Badiura, Zinka Počivavšek, Delči Fistar, Bertica, Minči, hčere — Jos. Mahkovc, trgovec, Al. Haberle, trgovec, Janko Badiura, asistent južne železnice, Janko Počivavšek, trgovec, Rudoll Fistar, adjunkt južne železnice, zetje. — Beti Mttllerjeva, roj. Podlesnik, sueha. Vnuki in vnukinje. »j za častnike in moštvo dobe se v vsaki množin1' v zalogi tovarne zrnu & KO. LJUBLJANA Breg št. 20. Prvi in največji zavod za uniformiranje za bele, sivorjave in rjavozelene uniforme iz platna in sukna. Nad 500 kosov plaščev in pelerin vseh barv od K 15-— do najfinejše kakovosti. Ekstra čepice za častnike in moštvo od K 2-90 višje. 5000 izgotovljenih plaščev za moštvo iz svetlorjavega komisnega sukna. Tudi največja izbera konfekcije za gospode in dame po znanih, čudovito nizkih cenah. Ljubljansko skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Pozor! 1 steklenica za 1 krono, odgo-oarja vsebini desetih limon. Lekarna Trnkoczy zrauen rofouža u Lfnbliani. iz cerkvenega vinograda, 78 hekto 1911 in 1914 belega, sortiranega in 78 hekto 1911 in 1914 rdečega, proda cerkveno pred-stojništvo na Bizeljskem. 1509 Pozor! Nova trgovina koles in motorjev Šelenburgova ulica 26 Zaloga svetovno znanih „Humber"-koles, Puch-motorjevnovega sistema in posameznih delov po najnižjih cenah. Priporočam se za cenjena naročila 2 odličninl spoštovanjem Fran Florjančič Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.