PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
IZJAVE BRAZILSKEGA DELEGATA NA ŽENEVSKI^ KONFERENCI
Izkoristi naj se za nove sporazume ugodno ozračje po pogodbi v Moskvi
Brazilski delegat predlaga nenapadalne pogodbe, ki naj zajamejo vse države sveta - Italijanski delegat predlaga, naj o zadevi razpravljajo na skupščini OZN - De Gaulle vztraja pri negativnem stališču
Leto XIX. Št. 199 (5574)
TRST, petek 23. avgusta 1963
2ENEVA, 22. — Sopredsednika ženevske konference Stelle In Carapkin sta imela danes nov sestanek, na katerem sta govorila o postopku konference.
Na današnji seji so govorili o Vzporednih razorožitvenih ukrepih. Italijanski delegat Cavalletti je izjavil, da se stališče obeh strani do številnih točk ujema
glede ukrepov, ki bi jih lahko sprejetih za izboljšanje mednarodnega položaja. Dodal je, da bi bilo treba še posebej obravnavati te točke in iskati možnosti sporazuma.
Cavalletti je omenil, da je možnost sporazuma, kar se tiče ukrepov za preprečitev iznenadnih napadov. Glede nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom je Cavalletti izjavil, da države NATO zadevo sedaj proučujejo. Pripomnil je, da je naloga Združenih narodov in vseh držav, ki delajo za mir, odstraniti vsako možnost vojne nevarnosti na vseh celinah in ne samo v Evropi. Zato bi morali o tem razpravljati na pri-
DANES PRED VARNOSTNIM SVETOM SIRSKO-IZRAELSKI SPOR
Naser in Aref sta včeraj začela razgovore o morebitni obnovitvi pogajanj za arabsko federacijo
NEW YORK, 22, — Varnostni medtem ko so razbremenilne pri-
svet se bo sestal jutri ob 20 po srednjeevropskem času, da razpravlja o sirskem in izraelskem Protestu.
Medtem so sporočili, da je Sirija sprejela predlog opazovalcev OZN za istočasne inšpekcije na ®beh straneh sirsko-izraelske meje. Načelnik skupine opazovalcev OZN, norveški general Buli, je Prišel včeraj v Damask, kjer se je o zadevi razgovarjal s predsednikom sirske, vlade. Izraelska vlada je bila predlog sprejela s pokojem, da ga sprejme tudi Sirija.
KAIRO, 22. — Predsednik iraške republike Aref in predsednik ZAR Naser sta začela davi razgovore. Ir Kaira bo Aref odšel v Damask na posvetovanje s sirskimi voditelji. Zatrjuje se, da skuša Aref, ki ne pripada stranki Ras, posredovati za obnovitev pogajanj o arabski federaciji.
Razprava v Trentu proti karabinjerjem
TRENTO, 22. — Pred tukajšnjim sodiščem se je danes nada-ijevala razprava proti desetim ka-rabinjerjem, ki so obtoženi, da so pri zasliševanjih trpinčili osem Južnih Tirolcev, da bj izsilili njihovo priznanje o sodelovanju pri eroristični dejavnosti v bocenski Pokrajini v letu 1961. Včeraj so zaslišali vseh osem južnih Tirol, ‘;ev> ki so potrdili prejšnje izjave, aneg pa so bile na vrsti obreme-oilne in razbremenilne priče: prve *o potrdile izjave južnih Tirolcev,
če skušale ovreči trditve tožite-ljev.
Razprava se bo nadaljevala jutri.
Nove aretacije zaradi napada na poštni vlak
LONDON, 22. — Angleška policija je aretirala danes «blondinko», ki je kupila avtomobil «Austin Healey», ki so ga našli v ne. delio na londonskem letališču. Obtožena je, da je dobila 836 šter-lingov od zneska, ki so ga izropali v poštnem vlaku. 2enska je imela črne lase, ko je kupila avtomobil, a si jih je potem pobarvala. Imenuje se Mary Kazim Manson. Pred sodiščem je ženska izjavila, da se je sama javila policiji skupno s svojim advokatom. V posebni izjavi je obrazložila, kako je prišla do omenjenega zneska ter je poudarila, da nima nič onraviti z ropom. Advokat aretirane je zahteval zanjo začasno svobodo, toda sodnik je odložil vsako odločitev do sobote.
Denes so aretirali tudi 31-letne-ga Charlesa Wilsona, ki je obtožen udeležbe pri ropu.
WASHINGTON, 22. — Predsednik ameriškega filmskega združenja (Motion Picture Association) je danes umrl v Washingtonu v starosti 67 let. Bil je v kliniki že en mesec, ker ga je bila zadela kap, ko se je vrnil s potovanja po Evropi.
hodnjem zasedanju skupščine OZN.
Brazilski delegat Josue de Castro je Izjavil, da bi morali ozračje, ki je nastalo po podpisu moskovske pogodbe, v celoti izkoristiti za pripravo novih sporazumov. Dejal je, da bi bilo dobro, podrobno proučiti možnost večstransko nenapadalne pogodbe, ki ne bi bila omejena samo na države NATO in varšavskega pakta, temveč naj bi se raztegnila na vse države sveta. «Zasluga te ideje, je dodal Castro, bi bila v dejstvu, da predstavlja manjše težave in nudi praktične rezultate, ki bi bili enaki rezultatom pogodbe, ki bi se omejila na oba vojaška bloka, ker bi se prilagodila politični stvarnosti današnjega sveta».
Brazilska delegacija je mnenja, da bi taka pogodba omogočila naglo odpravo ideoloških in političnih težav, ki onemogočajo v sedanjem trenutku naglo tn logično rešitev tega vprašanja. Razen tega bi bila korist take pogodbe v tem, da bi omogočila v primeru kompromisa, ki bi veljal za vse, udeležbo dežel in področij, ki so z vojaškega stališča postranske važnosti, toda katerih važnost je bistvena s strateškega vidika, in ki se ne bi čutile vezane po pogodbi, ki bi zajemala skoraj izključno evropske države.
Po nedavni de Gaullovi tiskovni konferenci so v nekaterih krogih pričakovali, da bo de Gaulle obrazložil svoje predloge, ki jih je bil napovedal glede razorožitve. Kennedy ga je bil na svoji zadnji tiskovni konferenci pozval, naj to stori. Toda po včerajšnji seji francoske vlade je minister za informacije Peyrefitte izjavil, da je de Gaulle sklenil ostati na stališču, ki ga Je obrazložil na svoj tiskovni konferenci, ter zavrniti poziv Ken-nedyja, naj pojasni svoje predloge. Te predloge bo de Gaulle obrazložil ob primernem trenutku. Mnenja pa je, da ta trenutek še ni prišel, ker da se ša niso uresničili pogoji za francosko pobudo na tem sektorju. Zato ho Francija obrazložila svoje predloge, «ko bo verjetno, da bi mogli obroditi plodove, takoj ko bo zaključena ženevska, konferenca». Ce bo ženevska konferenca trajala do konca leta, ne bo de Gaulle sporočil svojih predlogov do tedaj.
Grška opozicija se ne bo udeležila prihodnjih volitev
ATENE, 22. — Voditelj opozicijske stranke zveze centra Papan-dreu je danes izjavil, da se njegova stranka ne bo udeležila prihodnjih splošnih volitev v Grčiji.
Te volitve je Papandreu označil za parodijo. Papandreu, ki je govoril v parlamentu, je izjavil tudi, da njegova stranka nima na» mena sodelovati pri debati o volilnem zakonu.
Takoj zatem je 77 poslancev njegove stranke zapustilo dvorano. Predsednik Vlade Pipinelis je izjavil, da je pripravljen diskutirati «morebitne razumne predloge», ki bi mu jih predložili. Včeraj so poslanci stranke EDA zavzeli enako stališče in so zapustili sejo par. lamenta.
Obisk Hruščova in Tita v Skopju Tito je poudaril doslednost ZKJ
Hruščov je znova poudaril izboljšanje odnosov med obema državama
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Prvi tajnik komunistične partije Sovjetske zveze in predsednik ministrskega sveta Nikita Hruščov je priredil sinoči v palači zveznega izvršnega sveta večerjo v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi.
Med večerjo, katere so se ude-
Lenina.» Izrazil je zatem zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo posebno na gospodarskem področju in je dejal, da Sovjetska zveza daje velik pomen tudi razvoju političnih odnosov. «Naša dolžnost in obveznost je, da bi se storilo vse, da bi se za vedno utrdilo bratsko prijateljstvo naših narodov.»
V odgovoru na zdravico je maršal Tito izrazil zadovoljstvo, da se sovjetski gostje dobro počutijo v Jugoslaviji, in je ugotovil, da je Jugoslovanom dobro znano, da je tovariš Hruščov v prvih vrstah borcev za mir na svetu. Tito je omenil, da so se v zvezi z obiskom Hruščova v Jugoslaviji na Zahodu pojavila ugibanja o tem, kdo bo popustil, to je, ali bo Jugoslavija stopila v tabor, oziroma ali bo Sovjetska zveza dala neke koncesije Jugoslaviji. Dejal je, da ne gre za nobene koncesije in da o tem sploh ne bo govora. V nadaljevanju svoje zdravice je Tito ugotovil, da se odnosi med Sovjet-sko zvezo in Jugoslavijo na državnem področju zadnje čase razvijajo v znamenju najboljšega med-
...............................
Južnovietnamski zunanji minister je odstopil ker ne odobrava zatira Ine politike vlade
Tudi vietnamski poslanik v Washingtonu je odstopil is istih razlogov - Nad tisoč budistov aretiranih - Vlada obtožuje budistične voditelje, da so pripravljali «zaroto proti varnosti države»
jugoslovanski državni in politični funkcionarji, je Hruščov nazdravil Titu, njegovi soprogi in ostalim prisotnim jugoslovanskim tovarišem ter se zahvalil za prisrčen sprejem v Beogradu.
Hruščov je poudaril tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je bilo utrjeno s skupno borbo za svobodo in neodvisnost, in je dejal, da sovjetski ljudje visoko cenijo junaški prispevek jugoslovanskih narodov v borbi proti fašizmu. Narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze so dali ogromne žrtve, da bi lahko živeli v miru in svobodi in zato se danes borijo za mir. Strem, ljenje po miru združuje vse narode, vse razumne ljudi dobre volje, ne glede na politično prepričanje in narodno pripadnost. Ko
je poudaril gospodarsko moč ln moč sovjetskih oboroženih sil, je Hruščov dejal, da se Sovjetska zveza bori za mir, ker samo mir lahko zagotovi pogoje za zgraditev socializma in komunizma. Dodal je, da bi — kolikor bi imperialisti začeli vojno — to bi bila zadnja vojna, kajti narodi ne želijo trpeti več ureditve, ki prinaša človeštvu bedo, vojne in uničenje. Enotnost naprednih sil je nujno potrebna ne le v borbi za mir, temveč tudi v borbi za socialno in narodno osvoboditev. «Prišli smo v Jugoslavijo, je poudaril hruščov, da bi z voditelji in narodi oratske Jugoslavije še bolj okrepili enotnost in sodelovanje naših dveh držav, združili napore sovjet, skih in jugoslovanskih narodov in vseh socialističnih držav v borbi za zmugo miru, za zgraditev socializma in komunizma na podlagi velikega nauka Marxa, Engelsa in
SAJGON, 22. — Južnovietnamski zunanji minister Vu Van Mau je odstopil iz protesta proti vladni politiki do budistov. Tudi južnovietnamski poslanik v Washingtonu je odstopil iz protesta. Izjavil je: «Ne morem še dalje zastopati vlade, ki ne upošteva mojih nasvetov in katere politike ne odobravam».
V uradnih krogih se je zve-----------------
delo, da so od uveljavitve obsed-
nega stanja aretirali nad tisoč ljudi. Južnokorejsko poslaništvo v Saj gonu Je poslalo v Seul poročilo, v katerem je rečeno, da so aretirali vsaj tisoč budističnih svečenikov in svečenic. Vojska je tudi danes aretirala mnogo budističnih voditeljev.
Južnovietnamska vlada pa je ob javila izjavo, v kateri pravi, da ne bo več dopuščala «zlorabljanja vere v politične namene in tudi ne uporabljanja pagod za teroristične namene in za dejanja proti državni varnosti». Izjava dodaja, da z vsemi, ki so prizadeti zaradi prvih ukrepov o obsednem stanju, «dobro ravnajo», in da «jim bodo vrnili svobodo, takoj ko bodo pre. nehali mešati duhovno oblast s posvetno oblastjo». Vlada pravi dalje, da bodo budistične svečenike in svečenice, «ki so dejansko pripravljali zaroto proti varnosti države, prijavili vojaškim sodiščem».
Kakor poroča južnovietnamska tiskovna agencija, vojska nadaljuje operacije «na sumljivih krajih» v Sajgonu in v drugih mestih na
DANES
Zanimanje za obisk Hruščova v ugoslaviji in za njegove razgovo-re * jugoslovanskimi voditelji je na svetu še vedno veliko. Tisk še vedno posveča obširne komentarje temu obisku ter izjavam Hru-?ic.0va •*>. maršala Tita. Zlasti po-arJa lisk izjave Hruščova v tovarni strojev v Rukovici, da je elovanje delavskih svetov zani-, vo, ln da bo poslal posebno decisaci jo partijskih, gospodarskih , slndikalnih voditeljev, da zadevo proučijo.
V Ženevi se nadaljuje delo raz-orozitvene konference. Brazilski delegat je včeraj poudaril, da bi orali izkoristiti ugodno ozračje,
* Je nastalo po sklenitvi moskov-ega sporazuma, za sklenitev novih sporazumov. Predlagal je naj j sklenili nenapadalne pogodbe, « ne bi bile omejene samo na rzave NATO in države varšavskega pakta, temveč naj bi se raztegnile na vse države sveta. Italijanski delegat je predlagal, naj o .“evi razpravljajo na prihodnji skupščini OZN.
Danes bo Varnostni svet OZN "Vredni seji razpravljal o nenadni napetosti, ki je nastala na slrsko-lzraelskl meji. Sejo sta za-t V , tako »irska kakor izraelska vlada. Vendar pa je upati, da ho napetost polagoma pojenjala, «er sta obe vladi sprejeli predlog pazovaicev OZN za istočasne in-a.'le na obeh straneh meje.
Se vedno je Izredno napeto v užnem Vietnamu, kjer vojska na-aaljuje aretacije budističnih vo-„	D° sedaj so jih aretirali
nad tisoč. Diemova vlada dolži budistične voditelje, da so kovali zaroto proti varnosti države. Tesa mnenja pa ni bil zunanji minister, ki je iz protesta odstopil. « podobnih razlogov je odstopil “idi južno vlctnamskiposlanuik v washingtonu. V ameriški prestol-h C,r?ie 8edsJ *e naravnost govori, na Diem ni nenadomestljiv, in s tem v zvezi omenjajo primer *>ingmana Riia na Južni Koreji.
RIM, 22. — V zvezi s polemiko o jedrskih centralah prinaša današnja številka tednika «Espresso» članek svojega odgovornega urednika pod naslovom «Saragatovl računi», v katerem naniza nekaj pripomb, ki se nam zde povsem utemeljene. Prva zadeva doslednost: «Nikakor ne bi bilo slabo (nasprotno, bilo bi — odkrito rečeno —dobro), če bi se tako pomemben plitik, kakršen je Saragat, brigal konkretno za velika vprašanja javne morale, ki je bila tako pogosto prizadeta v teh zadnjih letih v naši deželi. Zanimanje socialdemokratskega voditelja za te argu-
UMESTNE PRIPOMBE TEDNIKA «ESPRESSO»
Zakaj se Saragat do sedaj ni brigal za vse primere javnih škandalov?
Atomskih central ne gradi odbor za jedrsko energijo, ampak tri driižbe, ki so sedaj v sklopu ENEL
mente pa ni šlo do sedaj, na žalost, dlje od golih splošnih izjav. Ko je šlo za škandal Immobiliare (družbe za prekupčevanje z nepremičninami op. ur.), in sta bila Arrigo Benedetti in Manlio Cancogni obsojena (gre namreč za bivšega odgovornega urednika «Espressa» in avtorja inkriminiranega članka v zvezi s tem škandalom: op. ur.), smo se znašli v izredno majhni družbi in v njej ni bilo, na žalost, Saragata, dasi je bil takrat svetovalec v rimskem občinskem svetu in ni imel le možnosti, ampak celo uradno dolžnost zanimati se za tako presenetljivo zadevo. Enak molk ob priliki škandala v zvezi 'z letališčem Fiumicino in kasneje v zvezi s tajinstvenim upravljanjem s tisoč milijardami Federconsorzi Ce bi nas ob teh prilikah, kakor tudi ob vseh drugih, ki so se tako pogosto ponavljale v teh letih, pod pri mož s tolikšno avtoriteto, kot je Saragat, bi bili rezultati morda boljši. Na žalost pa se to ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na preveč ponižen način, da bi bilo opaziti konkretne učinke. Za lo ne krivimo Saragata: vsakdo se vodi z določenimi nagnjenji in ima določene vloge. Saragat je prefinjen politik, ne pa drzen moralist. Zanj precej nenavadna moralistična žilica se mu je zbudila sedaj v zvezi z odborom za jedrsko energijo». Clenkar dodaja, da bi bilo to vsekakor razveseljivo dejstvo, če .tri Saragatu ne bi šlo le za to — kakor sam izjavlja — da odgovori
s polemiko na polemiko («Espresso» je namreč priobčil pred Sa-ragatovo polemiko polemičen članek o ENEL, kjer je po mnenju Saragata vse v najlepšem redu).
Kar zadeva obtožbo Saragata, da bo odbor za jedrsko energijo iz. dal 200 milijard lir za zgraditev treh atomskih central, ki jih Saragat smatra za nepotrebne m neekonomske, «Espresso» pripominja, da te centrale grade tri družbe, pri katerih so zainteresirani v različni meri ENI, 1RI in nekatere zasebne skupine. «Te družbe (ki so sedaj prešle v sklop ENEL) nosijo riziko pobude, odgovornost u-pravljanja, morebiten dobiček ali morebitno izgubo. Nihče Jih ni mogel prisiliti, najmanj pa odbor za jedrsko energijo, da bi sprejele sklepe, ki bi jih smatrale za pogrešne. Glede tega Saragat strelja, če drugega ne, mimo cilja».
Kar pa zadeva proizvodne stroške za kWh atomskih central, ki znaša — po zatrjevanju Saragata — 9 lir, medtem ko stane kWh ne-atomskih central le 5 lir, kar naj bi pomenilo 4 lire izgube pri vsaki kWh, «Espresso» pripominja, da izgube ne dobimo če primerjamo proizvodne stroške dveh različnih industrijskih postopkov, ampak tako, da primerjamo stroške z dono, som. V našem primeru pa je vsesplošno znano, da je povprečna prodajna cena za kWh odločno višja od 9 lir in je spričo tega moč predvideti, da se bo poslov«, nje treh atomskih central zaključilo z dobičkom, ne pa z deficitom. Ostane seveda dejstvo, da je moč proizvajati kWh električne
energije z manj kot 9 lirami; toda ta energija ne zadošča vedno in povsod.
Kar zadeva končno trditve Saragata o izredno slabem načinu upravljanja odbora za jedrsko e-nergijo in o najboljšem načinu pri ENEL, list pripominja, da je to sicer morda res, vendar pa da Saragat ni nudil v svojih člankih nobenega dokaza za svoje trditve in ga zato poziva, naj predlaga u-strezn» sredstva, da bi raziskali vso zadevo.
Nečloveško ravnanje katoliških oblasti z budisti v Južnem Vietnamu je vzbudilo ogorčenje tudi v italijanskem javnem mnenju; s tem v zvezi je demokristjanski poslanec Brusasca vprašal danes zunanjega ministra, kakšne korake namerava napraviti italijanska via. da pri vietnamski vladj, da bi ji sporočila negativen odmev, ki ga imajo med italijanskim prebivalstvom «hudi primeri verske nestrpnosti, ukinitve svobode in kršitve temeljnih človečanskih pravic, ki ogrožajo mir in teptajo načela, pod pretvezo katerih se v tej deželi ravna tako».
podlagi določb o obsednem stanju. Agencija zanikuje novice, da so med včerajšnjo akcijo vojske proti pagodam bile človeške žrtve. Zatrjuje se, da so vojaki našli v pagodah orožje in strelivo in da so v pagodi v Danangu naleteli na odpor.
Številni politični in budistični predstavniki se še vedno skrivajo pri svoji)! prijateljih ali pri zanesljivih osebah. Nekateri bonci so se zatekli v ameriško poslaništvo.
Po poročilih iz Hue so v tem mestu aretirali okoli 600 ljudi med spopadi demonstrantov s policijo. Policija je na demonstrante streljala, ti pa so odgovorili s kamenjem in palicami. Pagoda pa je zgorela.
Sajgonski radio ves dan močno napada budistične voditelje in jih
obtožuje, da so «komunistični a-genti» ter «fevdalni in kolonialistični elementi». Dalje trdi radio, da so se «komunistični agenti preoblekli v bonce».
Davi je vojska objavila sporočilo, v katerem pravi, da je v deželi vse mirno in da vojska kontrolira glavne komunikacije. V prestolnici Je vse mirno, čeprav Je napeto. Po ulicah krožijo vojaške patrulje. Trgovine niso vse odprte. Ljudje se Dojijo, da bo začelo primanjkovati živil, In so si začeli ustvarjati zaloge.
Brat predsednika Diema Ngo Dinh Nhu, ki dejansko vodi južno-vietnamsko politiko, je kot glavni
voditelj mladinskega republikanskega gibanja objavil izjavo, v kateri trdi, da so sedanji politični položaj v deželi povzročili «številni bonci in svečenice budističnega gibanja». Zatem pravi, da Je vlada pokazala «skrajno dobro voljo», ln da so budisti «spremenili pagode, zlasti glavno pagodo v Sajgonu, v centrale prevratne dejavnosti, zatiranja pravih vernikov In vsakodnevnih obrekovalnlh napadov proti vla-
di». Izjava trdi, da so budisti «kovali zaroto, da bi sabotirali državno varnost, s tem da so kopičili orožje v pagodah ter ustanovili urade za novačenje
za
državnega udara». «Spl državni varnosti, nadaljuje Izjava,
organiziranje pletke proti v........ ,	.,»v.aljuje	izjava,
so prišle tako daleč, da je bil potreben odločen nastop predsednika in vlade, da preneha sabotaža.» Namen sedanje akcije je, «eliminirati tiste budistične elemente, ki so nameravali sabotirati državno varnost, tako da bo moč skupno s pravimi predstavniki budizma Iskati način, da se zagotovijo zakonite težnje budistov».
Novi ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge je danes prispel v Sajgon.
V Londonu je zunanje ministrstvo objavilo izjavo, v kateri pravi, da britanska vlada od blizu sledi položaju v Južnem Vietnamu ln je v tesnem stiku z ameriško vlado. Predstavnik Foreign Officea ni hotel izjaviti, ali se angleška vlada pridružuje Izjavi ameriške vlade, ki obsoja zatiralne ukrepe proti budistom.
sebojnega razumevanja in dobrega sodelovanja. V borbi za enotnost mednarodnega delavskega gibanja, za mir in miroljubno koeksistenco bodo. je poudaril Tito, jugoslovanski komunisti v prvih vrstah in n« bodo popustili tistim, ki iz egoističnih razlogov žele razbiti mednarodno delavsko gibanje. Jugoslovanski komunisti bodo ostali tudi v bodoče kot v preteklosti dosledni. Sedaj smo skupno prišli do sklepa, da so mnoge stvari, ki so nas v preteklosti ločile, bile samo malenkosti, ker so pred nami veliki skupni interesi in naloge. Ko pa se javljajo razlike, ki jih prinaša razvoj s seboj, tedaj je potrebno, da se voditelji socialističnih držav medsebojno posvetujejo, da ne bi zaradi malenkosti prišlo do hudih medsebojnih nesoglasij. Vsi ljudje, in posebno vodilni ljudje se morajo zavedati, do kakšnih nesreč lahko pripeljejo napake, posebno ko gre za važna mednarodna vpra. šanja, je poudaril Tito.
Izrazil je zatem zadovoljstvo zaradi podpisa sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov in ugotovil, da je potrebno doseči sporazum o splošni razorožitvi, uničiti vse jedrsko orožje in prenehati nadaljnjo proizvodnjo tega orožja. Na koncu svoje zdravice je Tito zaželel Hruščovu uspeha v njegovih nadaljnjih naporih za razorožitev, za uresničenje miroljubne koeksistence, za utrditev miru na svetu, in je pripomnil, da bo pri tem imel vso podporo socialistične Jugoslavije.
Hruščov s svojim spremstvom j* * skupno z maršalom Titom in z drugimi osebnostmi obiskal danes popoldne Skopje, kjer se je seznanil s posledicami katastrofalnega potresa, Glavno mesto Makedonije je danes prvič sprejelo visoke državnike brez zastav, transparen. tov in cvetja, a kljub temu je bil sprejem topel in prisrčen. Prebivalci Skopja so za trenutek prenehali delo za obnovo svojega mesta, pozabili na skrbi, se zbrali vzdolž ulic porušenega mesta in pozdravili oba predsednika. O posledicah tragedije je visokega gosta seznanil prvi tajnik CK KP Makedonije Crvenkovski, ki jt Hruščovu pokazal najbolj poškodovane stavbe in dele mesta. Po ogledu mesta so voditelji Makedonije seznanili Hruščova in predsednika Tita o najnovejšem položaju v Skopju, o ukrepih, ki so jih sprejeli in ki se pripravljajo za obnovo in za normalizacijo življenja. Ob tej priložnosti je Hruščov govoril o sovjetskih izkušnjah v postavljanju montažnih stanovanj in je svetoval jugoslovanskim strokovnjakom, naj se pri sovjetskih strokovnjakih zanimajo za načela ki se pri tem uporabljajo v Sovjetski zvezi. Po kosilu, ki so ga voditelji Makedonije priredili v čast sovjetskim gostom, sta se Hruščov in Tito s svojim spremstvom vrnila z letalom v Beograd
B. B.
Zemlja v Skopju se je končno umirila?
BEOGRAD, 24. — V zadnjih 24 urah, to je od 7. ure včeraj do 7. danes zjutraj niso aparati seizmološke postaje v Skopju zabeležili nobenega potresnega sunka. To je že drugič v zadnjem tednu, da so aparati, ki so doslej po katastrofalnem potresu zabeležili skupno 333 potresnih sunkov, mirovali. Po mnenju strokovnjakov je to dokaz, da se je epicenter katastrofalnega potresa končno umiril. Prebivalstvo Skopja, ki že mesec dni živi v strahu, je to sporočilo sprejelo kot veliko olajšavo. Zaenkrat je najnujnejši problem v Skopju, zagotoviti streho za okrog 40.000 prebivalcev, ki žive na prostem in ki zaskrbljeno gledajo nebo, na katerem so se danes začeli zbirati oblaki. Trenutno je bila vzpostavljena telefonska zveza glavnega mesta Makedonije z Beogradom, * glavnimi mesti ostalih republik in z večjimi mesti Makedonije. Do konca avgusta bodo montirali v provizorični skopski pošti tudi telefonsko centralo s 300 priključki, ki bo zadovoljila najosnovnejše
17 potnikov mrtvih pri prometni nesreči
NOVI DELHI, 22. - Blizu klimatskega kraja Dahousie se je avtobus s potniki prevrnil v prepad, pri čemer je zgubilo življenje 17 potnikov, trije pa so bili hudo ranjeni. Pogrešajo druge tri potnike.
NOVI DELHI, 22. - Resolucija
bila danes glasovalo samo 61 poslancev, proti njej pa 34B.
NOVI DELHI, 22. - Resoli o nezaupnici vladi, ki jo j« predložila opozicija je bila d zavrnjena. Za resolucijo je g
Italijanski minister za turizem Folciti bere otvoritveni govor na svetovni konferenci sa turizem v Rimu. Na sredi je rimski podžupan, na desni pa namestnik glavnega tajnika OZN Vladimir Velebit
•••«»•••■«•••••••••••••■••••••••■••••••■■•••••••s...mn..
V Rimu se nadaljuje delo mednarodne konference za turizem
RIM, 22. — Danes se je nadaljevalo delo svetovne konference OZN o turizmu in mednarodnih potovanjih. Prva komisija je sklenila ustanoviti dve delovni skupini: prva bo obravnavala vprašanja potnih listov, vizumov in drugih kontrol za turiste; druga pa bo obravnavala carinska in finančna vprašanja.
Predstavnik Konga — Leopold-ville je zahteval, naj se izključijo iz konference predstavniki Portugalske in Južne Afrike, ker bodo v nasprotnem primeru delegati afriških držav zapustili dvorano. Toda predsednik komisije OZN je omenil, da ima ta konferenca samo tehnični značaj; incident je bil s tem zaključen.
Med debato o definiciji izraza «turist» so govorili predstavniki Kanade, mednarodne trgovinske abornice, Avstralije, Južne Afrike,
Francije, Anglije. Nigerije, Grčijo, Španije, Belgije, Monaca, Avstrije, ZDA, Japonske, Mehike, Turčije in Italije. Po dolgi debati so sklenili predložiti v odobritev plenuma konference definicijo, ki jo je predlagal glavni tajnik mednarodne zveze uradnih organizmov za turizem, z dodatki, ki sta jih predlagala italijanski in sovjetski delegat.
Druga komisija je začela davi razpravo o ukrepih, ki naj bi jih vlade sprejele za organizacijo in razvoj turizma in o mednarodnem tehničnem sodelovanju na tem sektorju.
Popoldne se je delo obeh komisij nadaljevalo. V drugi fszi svojega dela je prva komisija razpravljala o pospešitvi uradnih formalnosti za potovanja, o izdajanju potnih listov in vizumov. Govorili so predstavniki Francije] Španije,
Poljske, ZDA, Formose, Kanade, Islandije, Italije, Švice, Avstrije, SZ, Velike Britanije, Jugoslavije, Japonske in Pakistana. Večina delegatov ge je izrekla za ohranitev potnega lista kot temeljne listine za identificiranje, ki naj velja za potovanja iz ene države v drugo. Vendar pa so ugotovili, da se v številnih primerih ta dokument lahko nadomesti z osebno izkaznico na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov.
Druga komisij« pa je nadaljeva. la razpravo o ukrepih, ki naj jih države sprejmejo za razvoj turi*-ma. Italijanski delegat je napove-dal predložitev posebne spomenice o tei zadevi. Nekateri delegati so predlagali ustanovitev mednarodne blagajne za podporo državam, ki nameravajo povečati turistično izmenjavo. Delo konference «e bo nadaljevale jutri.
potrebe mesta. Pred potresom je Skopje imelo 5000 telefonskih naročnikov.
Društva Rdečega križa in druge organizacije iz inozemstva so poslale doslej v Jugoslavijo po jugoslovanskem Rdečem križu skupno denarno pomoč v znesku 84 milijonov dinarjev. Od tega so organizacije Rdečega križa in druge organizacije iz inozemstva poslale 96.C00 dolarjev, medtem ko so jugoslovanski državljani, ki žive v inozemstvu, doslej zbrali 12.500 dolarjev.
Inozemske sindikalne organizacije nadaljujejo zbiranje pomoči za Skopje. Med sindikalnimi organizacijami, ki so v zadnjem času povabile svoje člane, naj dajo svoj prispevek, so generalna konfederacija krščanskih delavcev Francije, nacionalni sindikat uslužbencev Čila, zveza sindikatov Finske, sindikat delavcev Poljske In druge.
Skupina 58 inozemskih novinarjev, ki so danes spričo obiska Hruščova prispeli v Skopje, je položila kot pomoč Skopju 280.000 dinarjev.
B. B.
40 kandidatov za Nobelovo nagrado za mir
OSLO, 22. — Ravnatelj ustanov« za podeljevanje Nobelovih nagrad je Izjavil, da je bilo za Nobelove nagrado za mir za letoz predla genih 40 kandidatov. Nagrada, ki znaša 200.000 švedskih kron <8J milijonov lir), bo dodeljena 10 decembra.
2 —
23. avgusta 1963
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.7, najnižja 13.2, ob 19. uri 20.4, zračni tlak 1014,0 rahlo pada, veter 4 km vzhodnik-severovzhodnlk, vlada 58-odst„ nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. ‘
tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 23. avgusta Zdenka
Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 19.02. Dolžina dneva 13.49. Luna vzide ob 9.16 in zatone ob 21.13,
Jutri, SOBOTA, 24. avgusta
Jernej
POTROŠNIKI ŠE NISO ZADOVOLJNI S CENO KRUHA
V
Čudno in nepravilno izvajanje sklepa pokr. odbora za cene
Neizpremenjene so ostale samo cene kruha, izdelanega na stroj, medtem ko se je kruh narejen «na roko» dejansko podražiI
Iz poročila tiskovnega urada vladnega komisariata, ki smo ga včeraj objavili o sklepih pokrajinskega odbora za cene v zvezi s cenami kruha, je bilo razvidno, da se cene kruha do 180 lir kg po starem ceniku ne smejo spremeniti. Zato so ljudje pričakovali, da bodo včeraj plačali kruh, ki so ga do' nedavnega plačevali po 180 lir kg in ki je bil po povišanju cen po 200 lir kg, ponovno plačali po 180 lir. V resnici pa se to ni zgodilo. Vrste kruha, ki so se pred povišanjem cene prodajale po 180 lir in so s poviškom cene skočile na 200 lir kg, se sedaj še naprej prodajajo po 200 lir kg. Vsaj tako smo ugotovili v nekaterih pekarnah, kakor tudi osebno, ko smo šli včeraj zjutraj po kruh.
Pokrajinski odbor za cene je sklenil naslednje:
Ostanejo neizpremenjene cene kruha vrste «eden» v kosih od 350 gramov po 88 lir kg; vrste «0» v kosih od 120 gramov po 120 lir kg; prav tako ostanejo neizpremenjene «konvencionirane» cene kruha vrste «00» izdelane v kosih (banane) od 150 gramov po 140 lir kg; v kosih (banane) od 120 gramov po 160 lir, kakor tudi nekatere druge vrste izdelave iz moke «00». Poleg tega je določena cena 170 lir kg za «bige» od 120 gramov in «bige» iz dveh ali več kosov od 60 gramov izdelane iz moke «00». Poleg tega pa je določena cena 180 lir kg za razne druge izdelave iz moke «00», v kosih, ki niso težji od 120 gramov in «baresi».
Za boljše vrste kruha je dovoljeno povišanje 20 lir pri kg na cene po starem ceniku, ki ga je izdalo združenje pekov tržaške po-krajine.
O novih cenah kruha smo se pozanimali tudi pri nekaterih pe kih. Povsod so nam pokazali razstavljene cene, kjer smo lahko ugotovili, da so v prodaji vse vrste , kruha po cenah, ki so bile sklenjene na prefekturi. Manjkala pa je samo vrsta kruha po 170 lir kg, ki ga do sedaj peki sploh niso izdelovali. To pa je popolnoma upravičljivo saj se morajo pekarne bolj podrobno seznaniti z novimi predpisi zlasti, kar se tiče novih vrst. Toda ena stvar nam ni šla v račun; da se na primer vrsta kruha, ki se je do nedavnega prodajala po 180 lir kg, še nadalje prodaja po 200 lir kg, hkrati pa imajo v pekarnah tudi vrsto po 180 lir kg. Zato smo se o tej mali zakonetki pozanimali pri nekemu peku, ki nam je povedal nasledgj^;^
Vrste kruha od 88 lir do 160 lir kg so ostale neizpremenjene tako v kakovosti kot tudi v izdelavi, ker se te vrste vse izdelujejo na stroj. Vrste kruha po 170 lir še nimamo, ker je to nova vrsta in se moramo o tem pozanimati na našem združenju, kakšna naj bi bila pravzaprav ta vrsta. Vrsta kruha, ki se je pred povišanjem prodajala po 180 lir kg in ki je bila v vseh oblikah izdelana na roko, se sedaj prodaja po 200 lir
med povišanjem obdržale stare cene kruha.
! litični ceni, iz katere 'izdelujejo | hvalo Delavskim zadrugam, ki so tudi boljši kruh.	"	... -
O tem vprašanju je razpravljal na svoji zadnji seji tudi tržaški odbor Vsedržavne zveze potrošnikov. V sporočilu, ki so nam ga poslali, je rečeno, da je bilo iz proučitve položaja na tem sektorju dognano, da tržaške pekarne dobivajo moko po ugodnih cenah za izdelavo kruha po nadzorovanih cenah. Po teh vrstah kruha, ugotavlja odbor, je zelo malo povpraševanja, predvsem zaradi značilnosti izdelave, kakor tudi zaradi dejstva, da večina prodajaln ga sploh ne prodaja. Zato se omenjena moka uporablja za izdelavo kruha po nenadzorovanih cenah, ki so se sedaj povišale. Na ta način bi bila popolnoma odpravljena ugodnost nižje cene moke v korist potrošnikov.
Odbor je vzel na znanje sklepe pokrajinskega odbora za cene in poziva potrošnike, naj kupujejo tiste vrste kruha, ki imajo nadzorovano ceno. V primeru, da v prodajalnah nimajo na razpolago zahtevane vrste, potrošniki lahko zahtevajo boljšo vrsto, ki jim jo morajo peki nuditi po nadzorovani ceni, kot to določa zadevni pre-fekturni dekret. Nadalje zveza po-trbšnikov po2iva oblasti, naj strogo nadzorujejo, da bodo prodajalne spoštovale nova pravila o vrstah kruha; Hkrati. pa izreka po-
V stalnem porastu promet na Reki
V	prvih sedmih mesecih tega leta so v reškem pristanišču izkrcali in vkrcali 3.557.420 ton raznega blaga, skoraj milijon več, kot v istem razdobju lani. Promet je torej presegel vsa predvidevanja in sedanje ugodno stanje predstavlja predpogoj, da bo že v tem letu pristaniški promet dosegel pet milijonov ton.
V	porastu je tudi tranzitni promet blaga namenjenega v podonavske dežele. V prvih sedmih mesecih letos so registrirali milijon 261.580 ton tranzitnega blaga, medtem ko je bilo v istem razdobju prejšnjega leta za 600.000 ton manj. K porastu pristaniškega prometa na Reki so v veliki meri pripomogle stalne pomorske proge, ugodne gospodarske pogodbe za prevoz blaga z železnico ter prenovitev pristaniških naprav. Sklenjena je bila tudi zelo ugodna pogodba z Brazilijo, po kateri so usmerili ves prevoz brazilske železne rude v podonavske države na Reko.
V TRSTU PREDSTAVNIK OSMIH PETROLEJSKIH DRUŽB
Razgovori o izhodišču naftovoda med Jadranskim morjem in Nemčijo
Naftovod bo imel zmogljivost 40-50 milijonov ton na leto in bo zahteval promet 800 velikih petrolejskih ladij
V gospodarskih in industrijskih krogih v Trstu je prihod predstavnika osmih petrolejskih družb inž. Guicciardija vzbudil veliko zanimanje. Kot znano so pred dnevi predstavniki petrolejskih družb BP, Shell, Esso, Mobil, DEA, Gelmsberg, Scholven in Winter-shall predložili ministru za industrijo Togniju osnutek za gradnjo velikega naftovoda Jadran-Bavar-ska. Inž. Guicciardi se že od predvčerajšnjim nahaja v Trstu in je imel že daljše razgovore o novem in za Trst izredno važnem osnutku naftovoda, z generalnim komisarjem Mazzo ter z županom Franzilom. Včeraj popoldne je inž. Guicciardija sprejel predsednik tr. govinske zbornice Caidassi. Raz. govarjala sta se o možnosti določitve našega mesta za izhodiščno točko velikega naftovoda z zmogljivostjo od 40 do 50 milijonov ton surovega petroleja na leto. Inž. Guicciardi je s predsednikom Cai-dassijem nadaljeval že pričete razgovore z generalnim komisarjem Mazzo ter z županom Franzilom. Dopoldne je predstavnik petrolejskih družb imel tudi razgovor posebnim komisarjem goriške trgovinske zbornice dr. Palisijem. Spremljal ga je predsednik središča za ekonomski razvoj Trsta Padoa.
Dr. Palisi je inž. Guicciardiju podrobno orisal posebno ugodno
liiiiiimiiniiliiiiiiiimiNiiiiiHIIHiitHiimniimitHVUimiumfiiHiiilMHIHiiiiiiiiiilimiimilitiMinsmiiiiiiiiiiiimiiiintliiHiitliiilliiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii
MNOGO DELA ZA PROMETNO P0LICU0
V	zadnjih dneh se množe težke prometne nesreče
V	zadnjih dneh so se pripetile kar tri resne nesreče in vse po krivdi neprevidnih voznikov
Prometne nesreče na naših cestah se množijo iz dneva v dan. Poleg strahovite nezgode, do katere je prišlo predvčerajšnjim popoldne na obalni cesti v bližini naravnega predora in ki je terjala eno smrtno žrtev ter več hudo ranjenih, je predsinočnjim prišlo do nekega urugega avtomobilskega karambo-la, ki pa se je k sreči zaključil brez človeških žrtev. Bilo je okoli 20,45, ko se je 36-letnl Otello Oro z Opčin — Repentaborska cesta, peljal z avtom VR 86401 po državni cesti št. 202 v smeri proti Opčinam. Na nekem odseku, kjer se cesta zoži (približno 3,5 km od Opčin), se mu je pripeljal naproti neki brezvesten šofer, ki ni zatem-
eum-smx vsa »
kg, ker je izdelava pa /oko dršž-ja. Po 180 lir kg pa se 'sedaj pr»-■daja vrsta	boljše	kakovosti,	ki
pa se izdeluje na stroj in. ne več na roko. Gre skoraj ;ža Istf kruh, ki se je poprej prodajal po 160 lir kg, samo da se izdeluje v manjših kosih. Vrsta, ki se je poprej prodajala po 200 lir kg se sedaj prodaja po 220 lir kg, vrsta od 240 lir kg pa se sedaj prodaja po 260 lir	kg.
Odgovor,	ki smo	ga	dobili	od
našega prijatelja, katerega imena iz razumljivjh razlogov ne moremo objaviti, ni v skladu s sklepi pokrajinskega	odbora	za	cene,	kot
smo jih mi razumeli in jih zato tudi danes ponovno objavljamo.
V omenjenih sklepih je tudi rečeno, da je dovoljeno povišanje 20 lir pri kg samo za vrste boljšega kruha, in sicer, saj tako je razvidno iz uradnega poročila, za vse tiste vrste, ki so se do pred povišanjem cen prodajale po več kot 180 lir kg. V resnici pa se je povišala tudi cena kruha, kot smo to že omenili, za vrste, ki so se poprej prodajale po 180 lir kg. Zato današnja vrsta kruha po 180 lir ne ustreza vez izdelavi in kakovosti prejšnje vrste.
To pomeni, da je pokrajinskemu odboru za cene, če stvari stojijo tako kot smo jih včeraj zvedeli, uspelo preprečiti povišanje cene samo tako imenovanim «ljudskim» vrstam kruha, čeprav je znano, da pekarne dobijo moko po nižji po-
livi in plohami). Zelo verjetno pa je tudi, da se je De Rosa peljal s precejšnjo hitrostjo.
Policijske oblasti nadaljujejo tudi preiskavo v zvezi z nesrečo pri cestnem nadvozu v bližini Ferne-tičev, pri kateri je izgubil življenje 5t-letni Marcello Ušaj. Na podlagi podatkov, ki so jih dali policiji o-čividci nesreče, skušajo agenti izločiti iz dolgega seznama vozil, ki so se tedaj pomikala z večjo ali manjšo hitrostjo po cesti med Opčinami in blokom pri Fernetičih, vsa tista, ki gotovo niso zakrivila nesreče. Ta preiskava bo seveda dolgotrajna, ker je treba kontrolirati stanje vseh teh. vozil ter ugotoviti, če niso morda utrpela kake okvare na . karoseriji. Domnevajo nfttfi(PRS> 'čtk je avto brezvestnega desno.stran ceste ter trčil a. vso .šoferja; $£je prehiteval Usajevo "	"	-	"vozilo na. častnem nadvozu, utrpel
določene okvare, kar bi se sedaj
še lahko ugotovilo.
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobi-
silo oh obcestni zid.
Zaradi hudega udarca se je nesrečni avtomobilist poškodoval po raznih delih obraza. Kmalu potem so ga naložili na neki zasebni avtb ter ga nemudoma odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ora so sicer pustili domov, toda zdraviti se bo moral okoli teden dni.
Pri nezgodi je Orov avto utrpel hude okvare. Namesto nesreče so prispeli karabinjerji iz Ul. Hermet, ki so uvedli preiskavo.
Medtem policijski organi nadaljujejo preiskavo v zvezi z nesrečo na' obalni cesti. Zvedelo se je, da je 30-letni pokojni Civitico kolavdiral i ozila pri turinski avtomobilski družbi Fiat. Nesrečnež se je šele pred nekaj meseci oženil s Caterino Signore, ki se je precej hudo poškodovala pri prometni nesreči, ki je stala življenje njenega moža.
Civitica bodo jutri prepeljali v No-varo, kjer ga bodo poKopali. Tržaška podružnica Fiat se je takoj, ko je zvedela za nesrečo, pozanimala za pokojnikove svojce, ki so se ponesrečili z njim.
2e predvčerajšnjim zvečer so a-genti prometne policije telefonsko obvestili starše pokojnika o strahoviti nesreči. Francesco in Maria Civitico sta včeraj dopotovala v Trst Včeraj zjutraj pa je prišel v naše mesto pokojnikov stric, ki je sedaj na dopustu v Kami ji in ki se je takoj zanimal za prevoz posmrtnih ostankov nesrečnega nečaka v Novaro.
Glede te nesreče je skoraj gotovo, da jo je zakrivil 72-letni Pietro De Rosa iz Ronk. Zakaj pa je njegova «giulietta» zavila nenadoma na levo stran ceste in treščila v Civiticov fiat 600? Na to vprašanje policijski organi še niso točno odgovorili. Zelo je verjetno, da je treba to pripisati slabemu stanju cestišča (nad vsem našim ozemljem i do 10. septembra do je vladalo tedaj slabo vreme z na-1 mesto uradnika
jo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Gfppa 9/H (pri SPZ).	F
Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest
Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
Natečaj za mesto statističnega uradnika
Pokrajinski protituberkulozni di-spanzerij je razpisal javni natečaj za mesto uradnika na statističnem oddelku. Prošnje napisane na kol-kovanem papirju za 200 lir je treba predložiti na tajništvo natečaja a do 12. ure. Za je predvidena let-
na plača v višini 087.000 lir, ki se bo zviševala za 2,5% vsaki dve leti, poleg tega doklada po 16.000 lir na mesec, Izredna doklada 18.000 lir na mesec in doklada za profilakso 155 lir na dan, morebitna družinska doklada in 13. plača. Interesenti lahko prejmejo potrebne informacije na tajništvu natečaja Ulica Geppa št. 21/11, soba št. 12.
lego tržiškega pristanišča, ki naj bi ga izbrali za izhodiščno točko naftovoda.
Kot smo omenili je zanimanje za novi naftovod zelo veliko. Minister za industrijo Togni jè izrazil željo, da bi prišlo čimprej do gradnje, ki bi predstavljala velike ugodnosti za italijansko gospodarstvo; ni pa določil mesta, kjer naj bi bila izhodiščna točka naftovoda. Razgovore v tem smislu jih sedaj vodi inž. Guicciardi, predstavnik osmih svetovnih petrolejskih družb, ki so močno zainteresirane za gradnjo tega novega industrijskega objekta. Velik interes za gradnjo naftovoda ima tudi italijanska jeklarska industrija, kateri se nudijo ugodne perspektive za dobavo jeklenih cevi. Zainteresirana so tudi razna specializirana podjetja za gradnjo pristaniških naprav, pomolov in rezervoarjev, ki jih tak naftovod zahteva. Pri tem bodo imele možnost dela tudi ladjedelnice, ker je znano, da se petrolejske ladje za razna popravila zatečejo v najbližje ladjedelnice.
Ugodnosti, ki jih nudi gradnja naftovoda Jadran-Zahodna Nemčija, so torej velike za celotno gospodarstvo države. Predvsem pa predstavljajo lepo priliko za rešitev ekonomskega dolgotrajnega kritičnega stanja v gornjem Jadranu.
Računa se, da bo zmogljivost naftovoda zahtevala promet kar 800 modernih petrolejskih ladij po 50.000 ton nosilnosti
Tržačan - kuhar predsednika ZDA
Giulio Plessot ima 32 let, po rodu je Tržačan in se je pri očetu izučil za kuharja. Pred leti se je preselil v ZDA in sicer v Washington. Kaj kmalu je s svojo kulinarično umetnostjo zaslovel in ponudili so mu me-,'0 prvega kuharja v Beli hiši. Kar dve leti je pripravljal kosila, večerje ter pojedine za Kennedyja. Pied nekaj tedni pa je zapustil to zavidljivo službo in se zaposlil v nekem velikem, modernem hotelu, kjer ima
Na delu je nerodno padel
Mehanik Vilfredo Štolfa, star 40 let, doma iz. Drevoreda Elizejskih poljan 21, je včeraj popoldne okoli 14. ure delal na parniku «Europa», ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu. Štolfa, ki je uslužben pri podjetju «Fiat grandi motori», je opravljal neka popravila v strojnici, ko se mu je nenadoma spodrsnilo ter je nerodno padel na tla.
Pri tem se je pobil pod pazduho (na četrtem in šestem rebru) ter po notranji strani desnega stegna.
V bolnišnico so ga prepeljali ob 14.50 z rešilnim avtom RK. Zdravniki menijo, da bo ozdravel v 10 dneh.
liiliiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiitiiiiiifiiiiiiiiiiii,m,j|iiiiimil|||lii|l|l„|lll,ailllll)llllllllllllllllll|f
VČERAJ NA L0NJERSKI CESTI
Darovi za Skopje
Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, ,od 8. do 14. ure. -u
M
Denarne prispevke pa sprejemata:
Ul. sv.
Tržaška knjigarna Frančiška.
Primorski dnevnik Ul. Mon-tecchi 6.
Financarji so zaplenili 172 kg vtihotapljenih cigaret
Aretirali so dve osebi, ki ju obtožujejo tihotapstva, zaplenili pa dva avtomobila in vespo
sicer omejeno toda izbrano klien-telo.
Zakaj je zapustil kuhinjo Bele hiše? Predsednik Kennedy namreč pogostoma potuje in se zadržuje v raznih krajih svoje države po cele tedne. Dolge odsotnosti pa niso prijale’ Plessotu, ker je moral puščati ženo z dvema otrokoma doma. Zato je pustil tako službo, čeprav je v Beli hiši kuhal za mnoge državne, poglavarje, veleposlanike in druge visoke goste.
Prav dobro se spominja prihoda Jacqueline v kuhinjo. Okarala ga je, ker je pripravil tako dobro torto, da jo je predsednik snedel pre cejšnjo porcijo, zato je Jaequelino zaskrbelo, da mu ne bo škodovalo ter je Giuliu prepovedala pripravljati še take torte.
Popolnoma zadovoljen z novo službo v hotelu, upa sedaj Giulio Plessot, da bo v kratkem času obiskal starše in prijatelje v Trstu ter v Piranu, od koder je doma njegova žena.
Obsul jih je omet ki je padel s stropa
Precej so > se predvčerajšnjim zvečer okoli 20.30 prestrašili v družini, ki stanuje v drugem nadstropju poslopja št. 103 pri Zgornji Magdaleni, ko se je nenadoma vsul na njih omet s stropa. Pri tem je seveda močno zaropotalo ter navedlo prizadete na misel, da je morda potres. Takoj so seveda telefonirali na gasilsko postajo ter prosili za pomoč. Gasilci so ugotovili, da je omet padel s stropa, ker ga je zmočila voda, ki je prihajala s strehe. Vsega skupaj se je odtrgalo 10 kv. m orpeta. Gasilci so potem odluščili s stropa ves omet, ki je bil pokvarjen. Skoda znaša okoli 30.000 lir.
IZLIT V CERKNO
V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa je neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške brigade in div. Natisone.
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.i. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
Vpisovanje se vrši:
TRST:	na sedežu Zveze — Ul. Monteccbi 6-III. nad.
v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure
NABREŽINA: društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot)
SV. KRIZ:	društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja)
DOLINA:	pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112
BOLJUNEC: pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 BORŠT:	pri tov. Urhu — Boršt 41
PROSEK pri tov. Ivanu Spangerju — Prosek 300	. ,
LONJER:	pri tov. Oskarju Kjudru
Ključavnica se je zataknila
Neka ženska iz Ul. dell’Eremo Št. 175/15 je šla predvčerajšnjim zjutraj po opravku z doma, kjer je pustila svojo ISmesečno hčerko. Ker je menila, da se bo kmalu vrnila, je pustila na plinskem štedilniku s prižganim plamenom tudi lonec. Ko pa je prišla domov, se je v ključavnici nekaj zataknilo in ženska ni mogla odpreti vrat. Medtem je otrok začel jokati, kar je še povečalo materin strah. Ni ji preostalo drugega kot poklicati gasilce, ki so se z lestvo spustili lz tretjega v drugo nadstropje ter prišli v Stahovanje skozi Okiio. Ugasnili so plamen na štedilniku ter odprli vrata od znotraj.
Gasilci so imeli opravka tudi v poslopju št. 14 na korzu, kjer je neka oseba klicala na pomoč, ker se je znašla v dvigalu, ki se je ustavilo med dvema nadstropjema. Nekaj podobnega se je zgodilo nekoliko pozneje tudi v Ul. Vespucci 13 V obeh primerih so gasilci posegli vmes ter rešili prizadete iz nerodnega položaja.
Šolske vesti
Tržaški financarji so že teden dni zasledovali delovanje neke tihotapske skupine. Ko se jim je posrečilo, da so točno ugotovili, kje imajo tihotapci skladišče tujih cigaret, ki prihajajo v Trst večinoma po morju, so včeraj vdrli v neko zasebno stanovanje na Lonjerski cesti. Pravočasna akcija se jim je obilno poplačala, saj so našli tam 18 zavojev Inozemskih cigaret v skupni teži 172 kg. Dve osebi, za kateri menijo, da sta Imeli opravka s tihotapljanjem cigaret, so aretirali. Poleg tega so zaplenili tudi avto znamke Alfa Romeo 1900, Fiat 1300 ter motor «vespa 150».
To je že drugi primer, ko so finančni organi na tistem področju mesta odkrili precejšnjo količino vtihotapljenih cigaret. Naši čitatelji se prav gotovo še dobro spominjajo podobne akcije financarjev v neki vili, kjer so tudi zaplenili večjo količino cigaret. Ob priliki tiste akcije je prišlo do pravcate dirke
Zadnja pot Mirka Obada
V sredo je velika množica ljudi spremila na zadnji poti Mirka Obada, od katerega sta se pri odprtem grobu poslovila podpredsednik SKGZ Boris Race in tajnik prosvetnega društva Ivan Cankar Jurij Kuferzin.
po mestnih ulicah, ko so financarji zasledovali nekega tihotapca, ki pa jim je ušel.
Podrl jo je avto
Ul. Baiamonti je zelo nevarna za pešce. Ravna Je in brez ovinkov ter zato navaja avtomobiliste, da poženejo svoja vozila z veliko hitrostjo ter seveda ogrožajo varnost in življenje številnih meščanov, ki tu pa tam, mnogokrat tudi izven prehodov za pešce, prečkajo cesto. Tako smolo je imela včeraj tudi 69-letna Giovanna Saule vd. Bubola iz Ul. Umago 61. 2e priletnejša ženska je prečkala Ulico Baiamonti nekaj po 7. uri v bližini poslopja 44, kjer ni prehoda za pešce. Po nesreči je prav v tistem trenutku pridrvel mimo 39-letni Stello Grimal-da iz Naselja Sv. Sergeja 203 z avtom TS 22523, ki Je Bubolo podrl na tla. Zaradi hudega sunka in padca na tla se je ženska pobila po zatilniku ter po desni roki. Poleg tega si je zlomila tudi četrto in šesto desno reber ter dobila razne praske in podplutbe po obrazu, kolenih in desnem kolku. Na 2. oddelku splošne bolnišnice se bo morala zdraviti kakih 20 dni.
Avto v motor
Upokojenec Antonio Tolentino, star 57 let iz Ul. Navali 50, se je predvčerajšnjim okoli 20. ure zvečer peljal z avtom Fiat 600 14759 TS po Ul. D’Alviano v smeri predora S. Vito. V bližini poslopja št. 6 pa je trčil v motor TS 25481, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 20-let-ni delavec Bruno Basiago iz Ulice Baiamonti 27, ki se je skupaj z vozilom prekucnil, padel na tla ter se pobil po rokah. Na mesto nezgode so takoj pohiteli karabinjerji iz postaje v Kolonji, ki so odpeljali ponesrečenca s svojim avtom v splošno bolnišnico. Vendar pa je Basiago imel prècej sreče, saj bo ozdravel v 4 dneh. škoda na motorju pa je precej velika.
Prometna nezgoda
Včeraj popoldne ob 17,30 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 65-letno Anito Gerin por. Lenarduzzi iz Drevoreda R. Sanzio 25, ki si je pri padcu zlomila piščal na levi nogi ter desno ključnico. V bolnišnici se bo morala zdraviti 40 dni.
Zenska je dobila omenjene poškodbe pri prometni nezgodi, do katere je prišlo malo prej v Ulici Giulia v bližini poslopja št. 76/A. Gerinova je pravkar prečkala ulico z desne na levo stran, ko se je pripeljala mimo z avtom Fiat 600 TS 54979 30-letna Laura Švab por. Riccardi, ki je bila namenjena k Sv. Ivanu. Avto je podrl Gerinovo na tla ter ji povzročil omenjene poškodbe.
Iz avta so mu ukradli transistorski sprejemnik
Neznani tatovi so pred nekaj dnevi vlomili ponoči v avto Fiat 600, ki ga je lastnik. 43-letni Duilio Pignat iz Ul. Paganini 6, parkiral v bližini domače hiše. Pri tem so zlikovci zlomili kljuke na vratih avtomobjla iz katerega so potem odnesli transistorski sprejemnik. Skoda, ki jo je Pignat utrpel, znaša okoli 25.000 lir.
24-letnemu delavcu Renatu Ce-lentanu iz Ul. Concordia 5 pa so neznani uzmoviči ukradli vespo TS 23657, ki jo je parkiral v bližini doma. Celentano je prijavil tatvino policijskemu komisariatu Stare mitnice. Skoda, ki j0 je utrpel znaša 80.000 lir.
Podobna nezgoda se je pripetila tudi 30-letnemu Eugeniu Scucchiju iz Ul. Bramante 10. Pred nekaj dnevi so mu tatovi odpeljali lam-breto TS 15203 ter mu povzročili škode za Ì0.0QQ lir.
Lopatica na vijaku ga je usekala po prstu
Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 64-letni težak Antonio Rossi od Spodnje Magdalene 2213. Bilo je okoli 8. ure zjutraj, ko je Rossi čistil v podjetju Gaslini v besnem pristanišču neko cev v notranjosti katere se je vrtel vijak. Po nesreči je delavec položil dlan na eno izmed lopatic, ki ga je usekala po sredincu desne roke ter mu povzročila precej globoko rano. Zelo verjetno mu je presekalo tudi kako kito.
Filobus je prenaglo zavri
Triinštiridesetletna Lucia Luis por. Tomietto iz Ul. Molino a vapore 3 je včeraj popoldne okoli 16. ure hotela vstopiti v filobus št. 15 na postajališču na Trgu Sansovino. Po nesreči je šofer prehitro pognal vozilo naprej in ženska, ki se je bila šele povzpela na prvo stopnico, je padla na tla. Pri tem .je uda-dila z desno nogo ob rob stopnice ter se laže poškodovala. Na 2. kirurškem oddelku splošne bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, se bo morala zdraviti 15 dni.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom Trstu, ki ima poleg razredov znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — jesenskem roku 1962-63, dne 2. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. sep. tembra 1963 ob 8.30 s pismenim Izpitom Iz italijanščine.
Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se bodo začeli razredni po pravni izpiti dne 2. septembra 1963 po razporedu ki je razviden na zavodovi oglasni deski.
Usposobljenostni popravni izpiti se bodo začeli 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan on 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963,
Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.i. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni izpiti v ponedeljek dne 2. septembra po urniku in razporedu, objavljenima na šolski oglasni deski.
SPDT priredi 1. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce in Vršac s pogledom na zgornja Triglavska Jezera. Vol-sovanje v uradnih urah v Ul. Gep-Pa 9.
Pevski zbor iz Velikega Repna priredi dne 8. septembra 1963 Izlet v Crikvenico. Vpisovanje od 20. do 23 avgusta od 18. do 21. ure v Velikem Repnu štev. 54.
Prosvetno društvo A. Cole z Opčin obvešča izletnike, da bo odhod na Vršič v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred prosvetnega doma na Opčinah.
Včeraj»danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. avgusta se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
Umrli so: 55-letna Bruna Cerini por. Mosetti, 76-letnl Giacomo Petronio 54-letni Pasquale Lupo, 72-letna Rosalia Vouk por. Waldersteln, 64-letni Giovanni Micheli, 52-letna Lucia Tui-llach por. Tedeschi, 77-letnl Narciso Luisa, 68-letni Costanzo Palazzo, 86-letn! Lucio Bega, 59-letni Francesco Samitz, 66-1 etna Amalia Bobek, 83-letna Antonia Babich vd 65-letni Bario Gianotti.
lurissevlch,
Nazionali 16.00 «Sexy che scotta» technicolor.
Arcobaleno Začetek sezone 1963-64. Ob 16.00 «Mondo infame» eastman-color. Prepovedano mladini.
Excelsior 16.00 «Lulu l’amore primitivo». Nadia Tiller. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Wincester 73» technicolor.
Grattacieli 16.00 «Il colore della pelle». Antonella Lualdi. Prepovedano mladim.
Supercinema «Prigionieri dell’oceano».
Alabarda 16,30 «Metempsyco». Elizabeth Queen. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Sexy al neon bis» technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «La nave matta di mister Roberts».
Cristallo 16.30, 19.20, 22.00 «Va e uccidi». Frank Sinatra.
Capito! 16.30 «Tu sei il mio destino». Doris Day, Frank Sinatra. Technicolor.
Garibaldi 16.00 «Il culto del cobra». Richard Long.
Massimo 16.30 «I diavoli alati». John Wayne.
Impero 16.30 «Le avventure di caccia del prof. De Paperis».
Moderno 16.00 «Il delitto' della signora Allerson» technicolor.
Astoria 17.00 «I due della legione». Franchi Ingrassia.
Astra 17.00 «Sahara».
Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 17.00 «Il gorilla vi saluta cordialmente». Lino Ventura.
Abbazia 16.00 «La gang del Mambo
, Bar». Kay Ficher. Prepovedano mladini.
Marconi 16.30 «La terra senza legge». Randolph Scott.
Ideale 16.30 «Mille donne e un caporale».
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.00 «L’ombra del gatto», A. Morell,
Marconi 20.00—22.00 «La terra senza legge». Randolph Scott.
Skedenj 20,00 «Gli avventurieri». Er-rol Flynn.
Danes: v MIRAMAHU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kalsertraum von Mira-mare», ob 22,15 v Italijanščini «Maksimilijan in Kariota».
NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 16. do 31. AVGUSTA
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signori Trg Ospedale 8.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok, Mirka Obada daruje Pepi Volk 2.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Mirka Obada daruje družina Kukanja 5.000 lir za DM.
Rožarca Pepca s Ponteroša daruje za DM 1,000 lir.
V	počastitev spomina pok. Marije Repič darujejo za Dijaško Matico: Franc Cesar 500, Josip Faganel 500, Amelija Pertot 500, Silvan Mesesnel 500, Lojze Spanger 500 lir.
V	počastitev spomina pok. Mirka Obada darujejo za Dijaško Matico: Malka In Mirko Kosmina 2.000 lir. Silvana Malalan 1,000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Mile Skerlavaj darujeta Delka Ferluga in Justina Daneu 2,000 lir za Dijaško Matico,
Tomc na fmèù
Wk
predvaja danes, dne 23. t.m. z začetkom ob 18. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) film:
SEXY NEL MONDO
Igrajo: JOHN SULLIVAN, JULI E HAMILTON, CONDAR MARTIN, NEIL JACKSON in DIANA LORYS
RAZPRTIJE V OKVIRU EST I
Rim in Pariz
v sporu zaradi sadja
Podpora francoske vlade svojim malomarnim proizvajalcem - Po mnenju Rima ima ukrep francoske vlade značilnosti dumpinga
PARIZ, avgusta. — Eden tukajšnjih časnikov je objavil pismo nekega Italijana, ki pojasnjuje, zakaj ima njegova domovina na nemškem trgu sadja in sočivja več uspehov kakor Francozi. «Sem eden tistih, ki jim pravijo vaši sodržavljani peta kolona,» piše ta Italijan, lastnik trgovine v Nemčiji. Glavno razliko med italijanskim in francoskim proizvajalcem lahko povzamemo v e-nem stavku: «Prvi od svoje vlade ne pričakuje ničesar, drugi pa pričakuje vse!»
Nekako v istem času se je italijanska vlada v Skupnem trgu pritožila čez Francijo, češ da ustvarja pogoje za nelojalno konkurenco. Rim je zahteval intervencijo generalnega direktorja za agrokulturo v Skupnem trgu proti praksi, ki jo je začel uveljavljati Pariz v izvozu sadja in sočivja. Francoska vlada je namreč sklenila z administrativnimi ukrepi podpreti svojega malomarnega proizvajalca, ki ne ve, kako bi onkraj meje prodal svoje breskve, marelice, dinje, slive, korenje, paradižnik in krompir.
Problem francoskega izvoza sadja in sočivja na trge «šestih» ni nastal včeraj. Letos se je morda pojavil v ostrejši obliki kakor sicer. Letina je bila dobra, organizacije prodaje sploh ni bilo, na konserviranje pa niti misliti ni. Vse poletje si je minister za kmetijstvo Pisani na vso moč belil glavo s pridelovalci in jih skušal na letošnjem primeru neorganizirane prodaje «naučiti pameti», jim pokazati, da bodočnost ni v stihiji pridelave, marveč v disciplini in načrtu. Vendar pa vlada ni mogla držati rok križem. Storila je tisto, kar je izzvalo Italijane:	subvencionira-
la je izvoz.
Ali je ta svojevrstni način pomoči tisto, kar je spravilo pridelovalce kmetijskih pridelkov drugih dežel Skupnega trga v neenakopraven položaj? Okrog tega se plete spor, ki so ga sprožili Italijani. Ukrep francoske vlade ima po mnenju Rima značilnost dumpinga, torej nečesa, kar ne more veljati za lojalno, zlasti pa ne v odnosih med deželami, ki jih vežeta črka in duh veljavnega sporazuma. Komisija za kmetijstvo Skupnega trga je povabila francosko stran v Bruselj, da bi odgovarjala na obdolžitve. Komisija pa meni, da je že- sama oblika francoskega ukrepa nesprejemljiva: Pariz s svojim namenom, da bo benificiral prevoz pridelovalcev sadja in sočivja, sploh ni seznanil oblasti Skupnega trga, ki so zvedele za to iz tiska. Ce vemo, da so v vprašanju kmetijstva v Skupnem trgu velike razlike v nazorih in da so mnogi pod vplivom ZDA, ki se ne žele odreči trgu v Zahodni Evropi, ima lahko to formalno vprašanje tudi drugačen pomen: pokazati, kako zna Pariz ignorirati organizacijo, če je to v njegovem interesu.
V	francoskem odgovoru na ta očitek o neobveščevanju pa je mnogo logike: izredni položaj z letošnjim pridelkom sadja in sočivja je bil preveč eksploziven, 'n zato niso mogli misliti tudi na obliko.
Francozi imajo odgovor tudi n® glavni očitek, da so začeli dumping. Vlada, pravijo, ne podpira neodgovornih kmetovalcev, marveč spodbuja organiziranje. Mar ni to — se vprašuje Pariz prav sestavni del naporov Skupnega trga, da tudi na agrarnem sektorju organizira proizvodnjo?
In tako postane iz obtožene Francije primer dežele, ki dobro opravila delo v interesu vseh. Na območju organizacije kmetijske Proizvodnje daje zgled — kakor je napisal neki tukajšnji časnik
V	Parizu so prepričani, da se ko ta afera končala ugodno za Francijo in da se bo — potem ko bo delegacija v Bruslju pojasnila gledišča — vse zaključilo z izmenjavo pisem med komisijo za kmetijstvo Skupnega trga in premierom Pompidou-jem. Parizu je namreč mnogo do tega, da bi agrarni problem. Skupnega trga z vseh vidikov čim-Prej ugodno uredili. Predsednik de Gaulle je na zadnji tiskovni konferenci poudaril, da mora biti Problem agrokulture do 31. decembra letošnjega leta urejen. V nasprotnem primeru je «bolje, da Skupni trg izgine».
Toda spor je dvojen: predvsem vsi partnerji ne gledajo na problem tako kakor de Gaulle. Obstaja struja, ki je bolj naklonjena ideji, da ni smotrno zapi-fati se v meje Skupnega trga v Pogledu kmetijstva in da bi moral biti odnos do teh dežel, zlasti do ZDA, bolj liberalen, kar je Pogoj za razvoj trgovine.
Drugi problem so cene kmetijskih pridelkov. Zahodni Nemci, ki imajo najdražje kmetijske Pridelke, menijo, da bi bilo treba cene najvažnejših pridelkov, to pa je žito, določiti na ravni njihovega notranjega trga. Sprejeti takšno orientacijo bi pomenilo na vseh drugih trgih «šestih» naravnost spodbujati inflacijo, ki bi nastala s splošnim zvišanjem cen.
Ta trenja v glediščih so se pokazala tik pred de Gaullovo tiskovno konferenco in ni jasno od kod francoskemu predsedniku toliko optimizma pri določanju termina, kdaj bo urejena kmetijska
zmeda v Skupnem trgu. Mar so zahodni Nemci, predvsem Erhard, popustili v razgovorih s francoskim predsednikom? Jasen pa je politični imperativ takšne orientacije:
Prvič, glavna skrb francoskega gospodarstva je velika kmetijska proizvodnja, ki jo skuša Pariz doseči predvsem prek Skupnega trga. Zato je na primer tudi preprečil Britaniji, da bi z vključitvijo v to organizacijo s svojim blagom, poceni kupljenim v Commonwealthu, motila njegove namene.
Samo gospodarsko urejena Zahodna Evropa je lahko tudi politično dovolj močna, da se upre ZDA in ZSSR, Washington pa si neutrudljivo prizadeva vključiti Skupni trg v širši zahodni gospodarski sistem, v katerem bi imelo ameriško gospodarstvo glavno vlogo.
J. P.
Veliki jez Kruščica, ki bo zapiral umetno jezero s 120 milijoni kubičnih metrov vode, sodi med najtežje objekte, ki jih je treba izgraditi na 50 km dolgem gradbišču hidrocen trale Senj. Gradbišče se razteza od Perušiča v Liki do Grabova na obali Jadrana. Na sliki: temelji Kruščice.
OB 20. OBLETNICI SPLOSNE VSTAJE NA PRIMORSKEM
Češnje še niso dozorele ko je v Brdih
Cez dobrih Štirinajst dni, 8. septembra, bo v Cerknem za vso Primorsko izredno pomembna proslava 20. obletnice, ko so slovenski ljudje tostran stare meje med Italijo in Jugoslavijo sprejeli odločitev, da se domala vsi, kot eden, aktivno vključijo v o-sriobodilni protifašistični boj, ki je sicer že dotlej plamtel po vsej Primorski. V počastitev te proslave in pa, da bi našim ljudem, ki so, razen mlajše generaci je, v pretežni meri v tem boju tudi sami sodelovali, da bi, torej, tem ljudem ponovno priklicali v spomin dogodke, junaštva in nepozabne žrtve iz velikega obdobja naše prve resnične zgo. dovinske afirmacije, bomo v našem dnevniku do samega praznika objavili nekaj spominskega in dokumentarnega gradiva, ki ga bodo naši čita-telji gotovo z ngjvečjo obču-tenostjo prebirali.
Prve novice. Niso še češnje dobro dozorele, ko je tudi v Brda prišla novica:	jugoslovanski
narodi so se uprli, četniki napadajo okupatorja iz gozdov. Novice so bile še nejasne, a v Bri-
• ••
cih so že začela tleti iskriva u-panja.
V Brdih so bili ljudje po vsem začetnem ‘razočaranju zaradi nenadnega razpada Jugoslavije za silo potolaženi. Nekaj pripravljajo, nekaj se je začelo. Ni vrag, da se iz vsega tega ne bi kaj izcimilo. Se vedno pa niso vedeli, kako.
Nikakor ne tako, pravzaprav ne samo tako, kakor so to storila tisto avgustovsko nedeljo dekleta v Kozani. Po vasi so se sprehajala in pred šolo, pa jih je zamikalo, da bi pogledale vanjo. In stranska vrata so bila res odprta. V učilnici je bila škatla s kredo in tabla, pomita konec prejšnjega šolskega leta, ko so italijanski učitelji na njej pisali: «Maggior di Roma...» Jelki, Adi in še drugim še niso zbledele v spominu tiste bahave besede fašističnega napuha. Saj je bilo minilo komaj leto. ko so morale še same pisati na tablo besedo fašističnih nadutežev. Kaj, ko bi enkrat zapisale to, kar so čutile. Roka jim je kar sama segla po kredi in srce jim je krožilo in daljšalo črke: «W la Russia, Dol s fašizmom, Ven z Italijani». S stene jih je gledal duče. Dol tudi
(Iz knjige «Med briškimi griči je posijalo sonce»)
0 ENEM OD OSNOVNIH VPRAŠANJ ZNANSTVENEGA IN TEHNIČNEGA NAPREDKA
Natančno in pravočasno znanstveno obveščanje pogoj nadaljnjega napredka
Na svetu izhaja okrog 80.000 publikacij - Izumitelji porabijo tretjino svojega časa za delo dokumentacije - Vloga in pomen ustanove VINTI - Bodoča vloga elektronskih strojev
Catherine dviga prah
V skoraj vseh deželah sveta smo priča dejstvu, kako izredno se razvijata znanost in tehnika, kako močan je njun vpliv na gospodarstvo in pa na družbo v splošnem. Toda ta razvoj ni brez resnih protislovij, ki bi ga utegnila, ge ne bodo rešena, zavreti in celo povsem ustaviti.
Eno od teh nasprotij je v zvezi po eni strani z velikim povečanjem znanstvenega dela in, kot posledica tega, s tem povezanimi publikacijami, kar zelo otež-koča dokumentarno delo o stanju raziskovanj na določenem področju, po drugi'pa je to "protislovje v zvezi z zapleteno znanstveno dejavnostjo, njeno razčlenjenostjo na številne neodvisne panoge, nadalje z raziskovalnimi stroški in časovnimi termini. Vse to pa narekuje potrebo po natančnem in pravočasnem informiranju, kot nenadomestljivem činitelju, o tem, kaj se v tem pogledu dogaja, oziroma dela.
Po podatkih strokovnjakov «Vsezveznega inštituta znanstvenega in tehničnega obveščanja» (Vsesojuznij Institut Naučnoj i Tehničeskoj Informaciji — VINTI), ki v SZ v osredotočeni obliki opravlja vse naloge znanstveno - tehnične dokumentacije, je število periodičnih publikacij, ki trenutno izhajajo v vseh deželah sveta, že doseglo spoštovanja vredno število osemdesetih tisočev. Od teh je petinštirideset tisoč takšnih, ki letno objavijo nad tri milijone člankov, obravnavajoč samo
naravoslovne vede in tehniko. Dodati je še treba k temu razne publikacije industrijskih podjetij privatnega značaja, ki samo v ZDA presegajo število treh tisočev, kakor tudi inštitutov za višjo izobrazbo, ki na pr. v obeh Nemčijah dosegajo število sedmih tisočev. Vsako leto je tudi objavljenih nad 200 tisoč opisov različnih patentov.
Število patentov znaša danes na svetu nad 12 milijonov in od leta do leta narašča. V ZDA . jih letno objavijo nad 100 tisoč.
Zelo obsežno je tudi publiciranje knjig: do danes so na svetu natisnili nad trideset milijonov naslovov,
V	SZ pa so ugotovili, da izumitelji za rešitev neke tehnične ali znanstvene naloge porabijo nad tretjino svojega časa samo za nujno potrebno delo dokumentacije. Izračunali so nadalje, da porabijo 90 odst. svojega časa za, kar smo že povedali, izpopolnitev dokumentacije, kakor tudi za obdelavo podatkov, objavo rezultatov itd., vtem ko ga za ustvarjalno delo porabijo komaj 3—4 odst.
V	SZ se kemiki na pr. pritožujejo tudi nad stanjem, pri katerem je pogosto enostavneje in lažje neko snov določenih lastnosti odkriti, oziroma jo sestaviti, kot pa jo v obstoječih kemičnih publikacijah iztakniti. Na Zahodu, posebno v ZDA, kot poročajo, pa takšno stanje še bolj zapleta neka sicer zelo koristna in zaslužna raziskovalna ustanova, ki takšno pretirano
razmnoževanje znanstvenih publikacij omogoča, s čimer izumiteljem preprečuje, da bi sledili in mogli, v primerjavi z lastnimi raziskovalnimi področji, svoje dosežke preverjati.
Trenutno je v SZ osnovno sredstvo, ki znanstvenikom in tehnikom omogoča", da sledijo svetovni žnanstveno-tehnični. ‘literaturi, revija «Referativnije žurna-li», obsežna publikacija, ki v izvlečkih objavlja vse, kar je v sleherni deželi na nekem določenem področju , in v zvezi z nekim določenim vprašanjem bi-
■j	V, , . • /J * k J f. l_A * 1 j i\ » 4. i 5
lo publiciranega.
Po podatkih strokovnjakov u-stanove VINTI (Vsesojuznij Inštitut Naučnoj i Tehničeskoj Informaciji) je bilo leta 1960 v zgoraj omenjeni reviji objavljenih okrog 700 tisoč izvlečkov, in to iz približno 14 tisoč raznih znanstvenih revij, od katerih je 11 tisoč tujih, tri tisoč sovjetskih, vrhu tega pa še 90 tisoč opisov sovjetskih in tujih patentov, ki so prišli iz 90 dežel in bili objavljeni v 65 jezikih* Omeniti je treba tudi, da na področju znanstveno-tehničnega obveščanja delajo danes v SZ cele ekipe strokovnjakov. Toda jasno je postalo, da stvari ne bodo več mogle naprej v takšni obliki, in predvsem je to postalo jasno sovjetskim strokovnjakom, ki zagotavljajo, da bo vprašanje moč rešiti samo s pomočjo kibernetike in pa zapletenih elektronskih strojev. Po njihovem mnenju obstoječa sredstva in metode, kakor tudi predvi-
W//.
v/SST/S/.
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš juke-box; 12.30: Izbor Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Solisti z orkestri; 17,00: Igra Tipični furlanski ansambel; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov: Franz Joseph Haydn; Simfonija št. 101 v D-duru; 19.00: Pianistka Breda Rajh; 19.30: Jugoslovanski ritmični motivi; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Igra orkester Alberta Casamassima; 21,00:	Koncert operne
glasbe; 22.00: Uporni Beatnlki (2) «Stara in nova Amerika»; 22.20: Jazz koncert; 23.00:	Skladbe za
harfo.
Trst
12.00: Plošče; 12.20: Glasbeni vložek; 12.25: Tretja stran; 13.00: Nasprotja v glasbi; 13,15: Almanah; 13.30: Glasba po željah.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45:	Lahka glasba;
12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Akademski zbor «Vinko Vodopivec»; 14.00: Melodije za vas; 14.30: Odlomki iz Leharjevili operet; 15.15:	Zabavna glasba;
15.30: Veseli Dolinski trio; 15.55: derick Belius, Sonata za violončelo
T oWI/fi nlnchn • 1 K Ifl • Tnnnclotii in ir	. — —	, 1
PETEK, 23. AVGUSTA 1963
Almanah; 8.20: Glasba za dobro jutro; 8,30: Glasbeni sejem; 8.45: Strani iz albuma: 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 10,30: Grof Mon-tecrlsto; 11.30: Mozartov koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Glasbeni karnet; 16,00: Program za najmlajše; 16.30: Glasbeni diletanti v 18. stoletju; 18,00: Koncert lahke glasbe; 19.00: Plesna glasba; 19.30: Glasbeni vrtiljak; 19.53: Vsak dan ena pesem; 20.20: «Giacchetta bianca», radijska igra; 21.00: Simfonični koncert.
II.	program
7.35: Počitnice v Italiji; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Nicola Art-gliano; 9.00: Italijanski pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 10.35: Nove italijanske pesmi; 11,00: Glasba za dobro voljo; 11,40: Pevski program; 13.00:	Gospa	ob trinajstih
vam predstavlja; 14.00:	Pesmi;
14.45:	Za prijatelje plošč; 15 00:
Italijanske narodne pesmi m plesi; 15.15: Orkestralna glasba; 15.35: Miniaturni koncert; 16,00:	Rapso-
dija; 16.35: Pregled plošč; 16,50: Pesmi na obali morja; 17.45: «La commedia dei furfanti» — radijska drama; 18.45: Vaši najljubši pevci; 19.50: Plošče; 20,35: Sto mest.; 22.00: Srečanje s pesmijo.
III.	program
18.40: Panorama Idej; 19.00: Fre-
Lahka glasba; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Slavne uverture; 17.40: Dvajset minut z orkestrom Eddiea Barclaya; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester David Rose; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvartet Tonny Scott; 22.40: Večerni mali koncert; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30:, Vreme na Ital. morjih; 7.00:
in klavir; 19.15: Pregled severnoameriške literature; 19.30: Vsako-večerni koncert; 21.20: «Jaz, vohun» — radijska drama.
Slovenija
4.00: Dobro Jutro; 8,05: Iz slovenske solistične glasbe; 8.30: Veliki zabavni orkestri; 9.25: Petkov dopoldanski koncert:	Luigi Boc-
cherinl; 10.15: Popevke in vedre melodije; 10,35:	Naš podlistek;
10.55:	Vsak dan nova popevka;
11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15:	Kmetijski
nasveti; 12.25:	Domači napevi;
12.48: Belokranjske narodne; 13.15: Zab. glasba; 13.30: Orkester Radiotelevizije Ljubljana; 13.47: Ham-mond orgle; 14.05: Ansambli in orkestri; 14.35: Nathan Milstein: Pa-ganiniana; 14.45: Ludwig van Beethoven; 15.20: Zabavna glasba; 15.40: Skica na koncertu; 17.05: Dragulji Iz oper.; 18.10: Veliki plesni orkestri; 19.05:	Glasbene razglednice;
20.00: Petnajst minut z orkestrom Jožeta Privška; 20.15: Tedenski zu-nanje-politični pregled; 20.30: Grie-govi večeri; 21.00: Kitara ln ham-mond orgle; 22.15: Plesna glasba; 22,50: Literarni nokturno; 23.05: Iz Jugoslovanske simfonične literature.
Ital. televizija
17.30: Italijansko prvenstvo v plavanju; 18.45: Program za najmlajše; 20.15: Sport; 20,30: Dnevnik; 21,05: «La conversione del capitano Brassbound», komedija Bernarda Shawa; 23.20: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Vojna na Pacifiku: «Predaja Japonske»; 22.00: Izbrane operete: «Eva», Franza Le-harja, zatem nočni šport.
Jug. televizija
19.00: «Naši prijatelji avtomati» — sovjetski dokumentarni film; 19.20: Risani filmi za otroke; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.45: «Oj, koplno zelena!» — oddaja narodnih pesmi in plesov; 21,15: Brana Crnlčevič: «Čevlji iz krokodilove kože»; 22.00: «Barok in rokoko».
devanja glede perspektiv razvoja elektronske tehnike, že danes omogočajo postavitev praktičnega vprašanja o izdelavi e-lektronskih strojev, ki bodo v stanju opraviti vse operacije, zadevajoče organizacijo obveščanja, in to na ustrezni ravni sodobnega razvoja znanosti. V tej smeri že danes delajo številni znani matematiki, lingvisti, strokovnjaki za elektroniko in avtomatiko.
Seveda, problemov, ki jih bo treba rešiti- ni malo, a tudi enostavni niso. Potrebno bo sestaviti "élèktronsko napravo, ki bo čitala (spreminjala v ustrezne električne impulze) in prevajala v ustrezni jezik ves informativni material (knjige, revije itd.), ki bo avtomatično prihajal v elektronski stroj; ki ga bo nadalje vsklajevala in si ga «zapomnila» za daljšo dobo, ki bo končno omogočala tudi takojšnje obveščanje v obliki tiskanih tekstov, ob uporabi vseh razpoložljivih podatkov o nekem določenem področju.
Teoretična obdelava in praktična raziskovanja v zvezi s temi vprašanji se, posamezno vzeto, nahajajo na različnih stopnjah razvoja. Vtem, ko so sovjetski strokovnjaki že izdelali elektronski stroj z velikim «spominom», ki ga bo moč uporabiti ne samo za namene obveščanja, marveč tudi na drugih področjih, pa se vprašanje stroja za prevajanje nahaja v dokaj razviti fazi samo v pogledu teoretične obdelave.
V splošnem, sodeč tudi po nekem članku, ki ga je v zvezi s temi vprašanji objavila Pravda, so dosežki v zvezi s tem zadovoljivi le v teoretičnem pogledu, vtem ko na področju ekspe-rimentalnih^ raziskovanj aiso bili dosežem'*oftpijivej ši uspehi.
Brez pretiranega optimizma lahko sklepamo, da pa bosta znanost in tehnika, prej ali kasneje, vendarle znali poiskati primerne rešitve tudi za ta vprašanja.
G. F.
Slovenski impresionisti razstavljeni v Celju
Te dni so .v celjskem Likovnem salonu odprli razstavo olj slovenskih, impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Strne-na. Posamezne eksponate so za razstavo dali na razpolago zasebniki, mariborska umetnostna galerija in celjski mestni muzej. Razstava slovenskih impresionistov je prva v vrsti prireditev, ki se bodo v Celju zvrstile, da bi se moglo občinstvo setnaniti s posameznimi likovnimi slogovnimi obdobji.
Razstavi slikarjev impresionistov bosta sledili republiška razstava amaterskih slikarjev in kiparjev ter razstava keramike Hrvatov Stele Skopa in Kičinn. Pripravljajo pa tudi razstavo grafike Nikolaja Pirnata in grafika ter akvarelista Jana Oelt-jena.
Catherine Spaak in Horst Bucholz v nekem prizoru filma «Là noia». Dejstvo, da je mlada belgijska igralka, ki je pred kratkim prestopila v katoliško vero, da bi se mogla poročiti, sprejela vlogo Cecilije Iz istoimenskega romana Alberta Moravie, je zdaj med običajnimi «dobro-mislečimi» ljudmi spet dvignilo precej prahu.
Jedrska oborožitev in «kripton 85»
Radioaktivni plin, tako imenovani «kripton 85», bi utegnil odkriti eno najbolj ljubosumno varovanih vojaških skrivnosti sveta, in sicer obseg, oziroma količine jedrskega orožja, ki jo proizvajata SZ in ZDA. To trditev je iznesla skupina nemških znanstvenikov v nekem članku, objavljenem v zadnji številki «Journal of geophysical rese-nrch», glasilu «American geophysical union».
Ce so računi nemških znanstvenikov točni, bi ZDA in SZ skupno proizvedle okrog sedem ton vojaškega atomskega materiala letno. Znanstveniki heidelberške univerze opirajo svoje trditve na^ znano dejstvo, da se določena radioaktivna oblika sicer nenevarnega plina «kripton», ki se težko spaja z drugimi elementi, izgublja v atmosferi vsakokrat, ko pride do spojitve atomov u-rana in plutonija, bodisi da pri-
de do tega od eksploziji neke bombe v Sibiriji, ali pa v nekem rfcaktqpu nekje v Georgiji.
Ko pa lo znanstveniki pristopili k merjenju «kriptona 85», ki obstaja v atmosferi, so ugotovili, da je tega tu v veliko večji meri, kot bi ga moralo biti na osnovi ‘ jedrskih eksplozij tako ameriškega kot sovjetskega porekla, Na osnovi tega so iznesli teorijo, da prihaja do sprostitve «kriptona 85» ne samo ob jedrskih eksplozijah, marveč tudi med proizvodnjo jedrskega materiala za atomsko orožje.
Ce ta teorija drži, lahko vsaka od obeh velesil ugotovi, koliko jedrskega, materiata proizvajajo na nasprotni strani. Omenjena študija, objavljena v reviji ameriškega geofizikalnega društva, je zbudila velik interes tako v krogih Pentagona kot tudi v komisiji za atomskp, energijo.
z njimi In so snele sliko, jo razbile na podu in poteptale.
Osem. let so hodile v fašistično šoltf in v njej so jih naučili pisati italijansko, učili misliti fašistično. Src jim niso mogli spreminjati. In po osmih in nekaj letih so napisale v priučenem jeziku to, kar jim je pošteno briško srce kljubovalno narekovalo.
Potem so se zavedale, da so storile nekaj, česar njihovi dotedanji učitelji ne bi smeli zvedeti, in so se skrile za pokopališki zid. Tam so si prisegle In njihova prisega je bila taka, kakršne so se naučile v isti šoli, ko so jih učili o tem, kako morajo ljubiti svojo domovino. Njihovi učitelji so se zmotili samo v tem, katera je njihova domovina.
Tak narod so Brda.
rodila Gorišk*
Prvi resni pogovori. Tisti, ki so stikali glave okrog radijskih sprejemnikov in poslušali Moskvo in London, in tisti, ki so iz Goric« in Podgore prinašali v Brda vesti, kakršnih London tedaj še objavil ne bi, so se začeli čedalj« resneje pogovarjati.
Tonče Rejev iz Steverjana je delal v Gorici. Poznal je mnogo ljudi. Vedeli so, da je komunist. In tako je kmalu pò sestanku kraških, goriških delavcev in revolucionarjev na Kre-mancah zvedel za organizacijo.
Špacapanov stric je zidal v Gorici. Anton Moderc z Brestja je delal z njim. Tako je zvedel za gibanje in se mu pridružil.
Tisto prvo leto italijanske okupacije Ljubljane je obiskalo velesejem mnogo Primorcev. V Ljubljano se je odpravil tudi Reja in se oglasil pri znancih, da bi bolje zvedel za gibanje. Ko se je vrnil, je začel v Brdih zbirati ljudi. Natanko jim je razlagal* kako in kaj je bil opravil. Potem so začeli zbirati denar Tonče je že prvi mesec odnesel zbrane U-re v Gorico in jih oddal organizaciji OF. Brda so začela plačeva. ti svoj narodni davek.
Kmalu potem so se oglasili v Brdih prvi organizatorji. Najprej Oskar Kovačič, za njim je prišel Anton Velušček. Ena izmed prvih postaj je bila pri Tončetu v Steverjanu, nato sta se oglašala pri Gravnarju na Humu, pri Mariniču v Podsabotinu, na Oslavju, v Brestju, Figovci in drugod. Velušček je začel že zbirati po nekaj ljudi v skupine in se pogovarjal z njimi o osvobodilnem gibanju in o pripravah na upor.
Plemenita «vendima». Ob «ven. dimi» se je nekdo, ki se je predstavil na Kerševanija, zglasil pri Ivotu Sirku v Višnjeviku. Zanimal se je za letino in za pridelek. Prespal je pri njem. Tedaj, zve^ čer, ko so opravili delo v kleti, je prišel z besedo na dan.
V	fojansko zadrugo so hodili kobariški krčmarji. Kupovali so vino. Nekateri izmed njih ga niso nikoli kupili, a so jih bili še bolj veseli kot pravih krčmarjev.
Tudi iz Plav je hodil Zimic, kupoval po Brdih vino, prenašal iz Kanala literaturo in poročal o tem, kako so se prebudili v Kanalu in Anhovem, Anhovska mladina je bila v prvih vrstah, tista iz cementarne.
Iz «Jugoslavije» so začeli prihajati izseljenci. Taki, ki so na Gorenjskem že občutili okupatorjev škorenj, in taki, ki je bilo dobro zanje, da se umaknejo iz izpostavljene Ljubljane v «notranjost» Italije. Slavko Furlan in Alojz Zupančič sta pribežala iz Kranja. Kumarjeva žena in sin iz Ljubljane.
V	Brdih so komaj dobro potr-
gali. V kleteh je vrelo novo vino, v srcih je vrelo upanje. Anton Veiušček-Matevž, Oskar Kovačič in kasneje njegov brat Lev, Tolminci in Kanalci so to vretje pospeševali jn cepili mošt s plemenitimi glivicami.	<
Prva celica. Dušan in Zmago sta hodila po vaseh in se seznanjala z vrstniki. Reja iz Steverjana, Moderc iz Brestja, Marinič iz Podsabotina, Sirk iz Viš-njevika, Dernovšek iz Krasnega, Bevčič Franc, Gravnar in Simčič iz Huma in drugi so bili pripravljeni.
V	Brda so tisto jesen prihajali grenadirji, ki jih je italijanska komanda umaknila iz zasedenih Slovenskih krajev. Ta ali oni je Imel svojca v italijanskih zasedbenih silah tudi v Liki. In vsi so govorili o uporu. Mikulin z Bobrovega je tedaj služil pri karabinjerjih v Ljubljani. O božiču je prišel na dopust. Oglasil se je pri nekaterih družinah na Dobrovem, v Medani prišel v stik s Fojaftci. O vsem jim je pravil.
Razpoloženje ljudi, njihov tihi odpor je bilo treba izkoristiti. Treba jih je bilo organizirati. Tako so Matevž in brata Kovačiča imeli lahko delo na Humu, v Steverjanu, Podsabotinu in v okoliških vaseh. Višnjevik je skrivnosti Kerševani vezal na Kovača v Zatolminu. Fojance na Kobarid pa Strgar iz Sužida.
Proti koncu leta — Brici se danes ne spominjajo več natanko kdaj — je Matev£ prišel na sestanek h Gravnarju in zbral stare komuniste v celico, v Figovci je potem zbral še nekaj ljudi iz okoliških vasi in jih seznanil s frontovsko organizacijo. Dogovorili so se, da bodo pobirali denar, ki so mu tskrat pravili «podpora», orožje in začeli š(riti letake.
....................................................................lilimiliimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiiiiiitimitiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odložite, le je mogoče, neko poslovno srečanje. Srečne ure v družini BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite pie-vldni v pogledu obljub, če niste gotovi, da jih boste lahko izpolnili. Ne
reagirajte preostro nasproti on m, ki ne sprejemajo vaših pogledov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Varujte interese svojih družabnikov, kot da bi šlo za vaše lastne. Poka zite večje razumevanje in potrpežljivosti do drage osebe RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveliko samozadovoljstvo bi utegnilo ogrozili vaše poslovne Interese. Srečali se boste z Inteligentno osebo, ki se boste z njo dobro pogovorili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prehodne težave za one, ki so na Javnih po-
ložajih. Zagotovite sl zaupanje najmlajših.
DEVICA (od 23.8, do 22.9.) Ugoden potek poslovanja vam bo omogočil potreben finančni uspeh. Ne bojte se poseči v neko diskusijo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neko potovanje se bo izkazalo za koristnejše, kot Je to v začetku kazalo. Ne jezite se. če nekateri družinski člani ne dele z vami va$lh stališč.
ŠKORPIJON (od 24.10. dò 22.11.) Odločno se postavite po robu namenom. da bi yam pripisali napako.
ki Je vi niste storili. Ne sodite prestrogo svojih prijateljev.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Lahko računate na zvestobo nekega sodelavca. Spremenljivost razpoloženja in mnenj v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pravočasno boste spregledali nevarnost nasvetov, ki vam Jih Je bila dala sebična oseba. Otresite se svoje pozabljivosti In lahkomiselnosti VODNAR tod 21.1. do 19.2.) Odpovejte se začasno nekemu načrtu, ki •mu vaši predstojniki nasprotujejo. Potovanja so nasploh priporočljiva RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Bodite previdni v pogledu posojil, ne ustvarjajte denarnih vprašanj med seboj m prijatelji. Manjše razprtije v družini, M J* bodo takoj odpravljene.
— S —
23. avgusta 1963
Goriško-beneški dnevnik
DRAŽBA ZASTAVLJENIH PREDMETOV
Zastavljalnica je zatočišče revnejših slojev v potrebi
Večji del zastavljenih predmetov rešijo zastavEjavci še pred dražbo
Včeraj dopoldne ja bil» na go* riškem Montu v Ul. Carducci javna dražba mestne zastavljalnice, na kateri so prodajali dragocene in druge predmete, kateri so aa-pedii do 30. junija letos. Za drafr bo j» bilo precejšnje zanimanje saj je bilo nekaj časa kakih 150 ljudi, ki so se stiskali v pretesnem prostoru pred ograjo, ki je ločila blago v prodaji od občinstva.
Dražbe se je začela ob 10. uri a dragocenostmi. Med temi je bilo več prstanov, verižic in obeskov ter celo zlat angleški funt iter* ling. Največja prodaja je bila za 189 gramov raznih zlatih obeskov in verižic, ki so šli skupno za 333.000 lir (vzklicna cena 200.000).
Večje zanimanje kot za dragocenosti, je bilo za drugo blago, med katerim so bili tudi trije pisalni stroji, fotoaparat, več kosov obleke in blage, vsega 47 prodajnih garnitur. Zelo ugodno je nekdo kupil prenosni pisalni stroj Invicta, skupaj s fotoaparatom Agfa za 18.000 Hr. Tudi prenosni pisalni stroj Olivetti je šel za 25.000 lir. Pač pa ao nekatere drobhejie predmete prodali precej nad njihovo vrednostjo; tako n.pr. so dvignili ceno nekemu moškemu suknjiču od izklicnih 2600 kar na 8.100 lir.
Dražbo je vodil dr. Polesi od mestne posojilnice ter se je zaključila nekaj po 12. uri, ko se je tudi občinstvo že precej razšlo. Medtem je bilo poleg števil-nil meščanov in okoličanov tudi precej ljudi z jugoslovanske strani, ki so se zanimali predvsem za blago in druge praktične predmete.
Omenimo naj še, da ima gori-ška zastavljalnica vedno precej blaga na aalogi, čeprav ga potem marsikdo zopet odkupi preden mu zapade posojtlo, za katero je blago zastavil. Tako Je bilo preteklega februarja v skladišču 4.347 dragocenih partij v vrednosti (cenilni) 31-5 milijone lir ter 5.248 partij raznega Irugega blaga v cen;lni vrednosti nekaj nad 16 milijonov lir. V istem mesecu je bilo odkupljenih 569 dragocenih predmetov in 39 so 'jih prodali na jav. ni dražbi. Drugo bligo Je bilo v februarju odkupljeno v 638 pri» merb, v 86 primerih pa je šlo na dražbo. Ob koncu meseca je znašala vrednost zastavljenih In odkupljenih drrgoOTnoati ln navad. ne°a skupno nekfcj* fiad 41 milijonov Hr, kar je la precej za mesto kot je Gorica,
titimiimmiitiitiiMiiiiiMmtmiiimmitmmiiiMifiti
V K RDI. 17.00: «Afrika aexi». Dokumentarni Cinemascope v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
CORSO. 17.00: «Tra due donne», Raf Vallone, Emanuela Riva ln V. Girardot. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «li mare», M. Orsini in F. Prevost. Italijanski črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.30: «Notte senza fine», Teresa Wright In Robert Mtt-chum. Ameriški črnobeli film Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA I.KKARNA
Danes ves dan In ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI, Raštel, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici naj-Višjo temperaturo 22,4 stopinje ob 13. url, najnižjo 11,8 stopinje ob 6. url. Povprečne dnevne vlage je bilo 84 odstotkov. V sredo zvečer in I gam v sovodenjski
Tl podatki nam povedo, da se zlasti preprosti in revnejši ljudje še vedno zatečejo najraje v zastavljalnico, kadar imajo nujne in z časne potrebe po denarju ln da Jih je razmeroma malo takih, ki potem pustijo, da gre njihovo blago na dražbo. Seveda se pa tudi zgodi, da dajejo na dražbo blago trgovci, ki bi se radi iznebili kakega starega in preležanega kosa, ali pa ker imajo tudi oni nujno potrebo po gotovini in skušajo po tej poti vnovčiti svoje blago.
Od danes časovno omejeno parkiranje
Z današnjim dnem prične veljati nova odredba poveljstva mestnih stražnikov o časovni omejenosti parkiranja na 12 «redtžčlh ulicah, katerih seznam in dolžino smo navedli v našem listu pred nekaj dnevi. Na začetku vseh teh parkirišč so prometna znamenja, ki opozarjajo avtomobiliste, katerih se to tiče, da lahko vozilo ustavijo od 60 do 90 minut. Parkiranje bo regularno samo v primeru, da bo za vetrno šipo številčna ploskev, na kateri je označen prihod voalla in čas, ko mora parkirišč« zapustiti. Kartonske številčne ploskve Je mogoče dobiti na poveljstvu mestnih stražnikov v .Ul. Mazzini 7. veljavne pa so tudi tiste, ki jih rabijo v drugih italijanskih mestih, če so v skladu s predpisi o parkiranju v Gorici.
Z novim režimom bo v mestnem središču več razpoložljivega prostora, ki ga Je v zadnjem času na moč primanjkovalo. Trgovci in u* radnlkl, ki so zaposleni v mestnem središču, so namreč že navsezgodaj zasedli vse prostore. Po novem se jim bo izplačalo odpeljati avtomobil kam drugam. Prav gotovo bosta prišla bolj do veljave parkirna prostora na Trgu Cesare Battisti ln
Travnik, ki se Jih zaradi delne odročnosti avtomobilisti niso kaj prida posluževali.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi Je na svoji zadnji seji dne 21. t. m. odobril med drugim naslednje sklepe:
Gorica: Asfaltiranje ulic sv. Mihaela, Cordaioli In Cleoni ter ureditev Ul. Colonia in Puccini.
Tržič:	Prispevek čolnarskemu
društvu «Cosulich» ; olajšave nekaterim kategorijam pri družinskem davku: nadaljevanje gradnje vodovoda.
Krmin: Pravilnik za pobiranje smeti ln pristojbine za to službo.
Starancan:	Dopolnilne doklade
občinskim uslužbencem.
Darovi za Skopje
Darove v denarju in blagu sprejema oarednjl zbirni center na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, vsak delavnik od 8. do 14. ure.
Poletne počitnice trgovin
Zveza trgovcev goriške pokrajine nam je sporočila, da bodo zaradi poletnih počitnic zaprte na. slednje trgovine:
Jolanda Debenjak, cvetličarna v Ločniku. od 21, do 27. avgusta;
Nikolaj Velleda, trgovina v Drevoredu 20. septembra, od 20. do 30. avgusta; Mario Scarel jn Irena Kavčič, trgovina s predelanim mesom v Ul. Boccaccio, od 26. avgusta do 4. septembra.	_________________________
..........................................
IZGRADNJA KRAŠKEGA OMREŽJA
Napeljava vodovoda od Sonetov proti Jamljam
Ko bo pritekla voda v vas, bo mogoča vselitev V ljudsko hišo, ki je dograjena že nekaj let
PRVI DAN ITALIJANSKEGA PRVENSTVA V PLAVANJU
Nov italijanski rekord Orlanda na 800 m prosto
Novi prvaki: Bianchi, Rora, Rastrelli, Beneckova in Cutolova
MILAN, 22. Ze v prvem dnevu letošnjega italijanskega državnega prvenstva v plavanju, ki se je začelo danes v Milanu, so dodelili pet naslovov. Presenečenj ni bilo. vsaj pri moških, kjer so si značke prvakov osvojili favoriti. Lahko se reče. da so bile moči v vseh disciplinah zelo izenačene in da se je za zmago od-
Delavcl gradbenega podjetja, ki je prevzelo izgradnjo vodovodnega kraš^ega omrežja, že nekaj dni kopljejo jarek od Bonetov proti Jamljam, da bi vanj položili vodovodne cevi za jameljsko vaško omrežje. Ker je teren skalnat, se poslužujejo pnevmatičnega kladiva, s katerim si utirajo pot. Dala na tej relaciji so komaj na začetku: sedaj kopljejo jarek vzdolž državne ceste, nekaleč od Bonetov.
Povsem nsravno, Jameljci nestrpno pričakujejo, kdaj bo voda pritekla v njihovo vas. Med temi so tudi tiste družine, katerim so nakazali stanovanje v že pred le* tl zgrajeni ljudski hiš! poleg ka*
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V
Živahen obmejni na prehodu pri
Ob priliki poletnih' počitnic sol basu, Kostah, Mečanl ln drugih imen letos živahen turistični pr o- krajih Stenice občine. Pridelki met tudi na mejnem prehodu pri1 so v teh krajih »kore popolnoma
promet
Stupici
Stupici v Beneški Sloveniji. Po podatkih tamkajšnjih obmejnih organov je na tem bloku v čaau od 9. do 18. avgusta prežlo mejo v obeh smereh kar 22.050 potnikov. Od tega Je bilo 18.700 tujih državljanov ln sicer jih Je prišlo v Italijo 7450 ven pa Jih Je šlo 9250. Italijanskih državljanov je šlo v JugoelavlJo na tem prehodu 3050, vrnilo pa ae jih je 2300.
To Je doslej največji osebni promet na tem bloku v razdobju desetih dni.
Toča je hudo prizadela kraje ob Nadiži
Včeraj smo poročali, da Je toča, ki je spremljala neurje pretekli torek, povzročila precej škode v Pod-bonescu. Danes dodajamo, da je neurje opustošilo tudi polje okrog Ronaca, kjer se je toča ponekod nakopičila do 50 cm visoko ln so bili zlasti močno prizadejani breskovi nasadi, ki jih je v tem kraju precej.
Neurje ni prizaneslo tudi Sovod-njam. Strojci. Mašerjam, Jelini Du-in sredenjski
čez noč Je padlo 11,8 mm dežja. občini ter v špetru, Gorenjem Br-
uničeni.
Tudi v Kanalski dolini so imeli neurje z mrazom in zapadel Je sneg, ki se ga je na Višarjih nabralo kar 10 cm.
Zaradi okvara na cavi stanovanja polno vodo
Regina Simonetti je včeraj aju-traj ob 5.3o poklicala goriške gasilce, naj pridejo na njen dom, ker ji je voda poplavila stanovanje. O dogodku ao jo obvestili stanovalci, ki bivajo pod njenim ■tanovanjen v Ul. Locchi št. 9, ker jim je začela voda teči po zidu. Gasilcem ni preostalo drugega, kot da so v dveh urah tekoči element z vedri odstranili iz tanovanja, obenem pa zaprli pipo na avtomatičnem pralnem stroju. Le-ta je namreč z gumijasto cevjo priključen na vodovodno o-mrežje; cev pa je počila in iz nje je steklo toliko vode, da je preplavila celotno stanovanje.
Seveda je ikoda precejšnja, ker je bilo vse stanovanje parketlra-no. Pod se je precej dvignil, da ga bodo morali parketisti popraviti. Škode j« za kakšnih 200 tisoč lir.
rablnjerake vojašnice, v katero pa se niso "-selili, ker ni tekoče vode.
V hiši so napravljene vse vodovodne napeljave in tudi sanitarije, ki pa jih ni mogoče rabiti. Z napeljavo vode v vas, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo še to jesen, bo mogoča vselitev v novo ljudsko hišo.
Human odnos do umoboinih bolnikov
Pred časom smo poročal: o novostih, ki jih uvaja novi primarij goriške psihiatrične bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto prof. Bataglia. Med drugim ja dal odstraniti glavno ograjo ter odredil tiskanje lista, v katerega dopisujejo bolniki.
V zadnjem času so odstranili vse ograje, ki so omejevale svobodo kretanja v ženskem oddelku. O-hranili so samo eno za najbolj ne. mirne. Zdravstveno osebje sproti spremlja reakcije bolnikov na te novosti, ki so najbolj originalne in povsem nove v državi. Pred dnevi je na primer brez incidentov prisostvovalo kakšnih 100 bolnikov nogometni tekmi na igrišču Baiamonti med zdravstvenim osebjem, predvideni pa so tudi izleti k morju in v .iribe. Bolnikom priskrbijo tudi primerno zaposlitev. Nekateri lepijo kartonski škatle za tovarno v Gorici, kmetovalci obdelujejo zemljo. Pazniki skrbi-jo, da se ne izpostavljajo močnim sončnim žarkom in ne opravljajo napornih del. 2enske si same urejujejo pričeske.
Trčenje v Podgori
Včeraj opoldne sta se v Podgori na križišču med Ul. Brigata Pavia in Ul. Matteotti zaletela Fiat 500 in motocikel Morini. V avtu je sedel 53-letni Desiderio Turlini iz Ul. Brigata Pavia 90, ki se je peljal proti Stražicam, na motociklu pa šofer 20-letni Bruno Peric iz Ul. Pola 16 in 20-letni Klavdij Pavšič z Rojc št. 21. Poškodovala sta se samo motociklista. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ugotovili, da sta se udarila v levi gleženj, po rokah in zadobila še šok. Oba so pridržali na zdravljenju. Zapisnik o nesreči je sestavila patrulja prometne policije.
localo tik pred ciljem.
Posebno razburljiva je bila. borba na 100 m prosto, kjer so bili do 75 m skoraj vsi finalisti na isti črti. Tedaj pa je Bianchi pospešil in za ias zmagal pred F. Denner-leinom. Tržačan Spangaro je proti koncu popustil in se je moral zadovoljiti s 5. mestom.
Na 100 m za ženske je bila Daniela Beneck brez konkurence in je brez težav prišla do naslova. Huje pa je bilo za ostala mestu, kjer je Tržačanka Cecchijeva zasedla s časom drugoplasirane četrto mesto.
Na 100 m hrbtno je Rora pokazal, da je v izredni formi in si je že z začetnimi zamahi zagotovil prednost, ki mu je prinesla naslov. Slabše pa je bilo za Ra-strellija na 100 m metuljček, kjer se je moral neapeljski plavač potruditi do skrajnosti, da je prišel do naslova, katerega mu je hotel ogrožati Occhiello. Rastrelliju se je posrečilo v zadnjih metrih pustiti nevarnega tekmeca samo za malenkost za seboj, ta pa se je moral boriti pred ostrim napadom Fossattija.
Na 100 m hrbtno za ženske je bila prav tako ostra borba za zmago. Ta je potekala med Cutu-lovo in Crocejevo, ki sta se prej oddaljili od drugih. Naslov je pripadal Cutulovi, ki je v finalu o-streje potegnila.
Ob zaključku še edina dobra vest s prvega dne prvenstva: Giovanni Orlando je v zadnji kvalifikacijski skupini na 1500 m dosegel pri 80f) m s časom 9’38”5 nov italijanski državni rekord, ki je z 9’39’6 pripadal Rastrelliju.
Izidi finalnih tekem današnjega dne so naslednji;
110 M PROSTO (MOŠKI):
1.	BIANCHI BRUNO (CS Fiat) 56”8 (nov rekord prvenstev)
2.	Dennerlcin Federico (CMN) 56”9
3.	Borracci (RN Florentia) 57”2
4.	Frattinl (Canottieri Milano) 57”2
5.	Spangaro (AS Edera) 58”2 5. Soliani (RN Milano) 58”5
7.	Boscaini (SS Lazio) 59”2
8.	Orlando (Can. Napoli) J’05”2
100 M PROSTO (ZENSKE):
1 BENECK DANIELA (SS Lazio) 1’04”5
2.	Berti (NC Milano) 1’07”2
3.	Camino (CS Fiat)
4.	Cecchi (AS Edera)
5.	Pacifici Maria Cristina (SS Lazio) l’OH”
6.	Zunini (SS Lazio) 1*08"*
100 M HRBTNO (MOŠKI):
1.	RORA CHIAFFREDO (CS Fiat) l’03” (nov rekord prvenstev)
2.	Corsi (SS Lazio) 1W
3.	Pagnini (RN Napoli) l’07”8
4.	Balìva (AS Roma) l’08”2
5.	Chimiosso (RN Ferr. Ven.) l’08”3
6.	Barisi:) (Can. Naooli) l’08”7
100 M METULJČEK (MOŠKI):
1.	RASTRELLI ANTONELLO (RN
Napoli) l’02”4 (nov rekord prvenstev )
2.	Occhiello (Can. Posilllpo) l’03"4
3.	Fossatti (Can. Napoli) l’03”5
4.	Dennerlein F. (Can. Napoli) l’0T'7
5 Fagioli (Mediterranea) 1*06”
6.	Bolzoni (CS Fiat)
100 M HRBTNO (ZENSKE):
1.	CUTOLO RAFFAELLA (RN Napoli) 1*17”
2.	Croce (SS Lazio) 1*17”5
3.	Massenzi (AS Roma) l’19”3
4.	Divignan (Can. Olona) l’19”6
5.	Camino (CS Fiat) l’20”2
6.	Barone (Can. Napoli) l’20”6
Tako bodi skakali v nedeljo nad Portorožem. Slika padalce v ekipnem skoku
'	*	*	-	* vIMJfllClll SKUKU
................................................im....„„„„...
TEDEN DNI ATRAKCIJE NA PORTOROŠKEM NERO
Hud lOOO skokov padalcev posamezno in ekipno
Tekmovanje bo za jadranski pokal
V Portorožu in na sečoveljskem letališču potekajo zadnje priprave za padalske skoke, ki bodo z mednarodno udeležbo od 25. t. m. do prihodnje nedejje, 1, septembra. Več bomo Izvedeli na tiskovni konferenci, ki jo bo danes priredilo portoroško turistično društvo, za danes pa lahko objavimo nekaj podatkov o posameznih disciplinah.
Skupno bo med tekmovanjem izvedenih preko 1.000 skokov, nekaj sto pa tudi že v dneh pred tekmovanjem, v času treninga. Tekmovali bodo v petih disciplinah, in sicer 4 klasičnih in še atraktivni, oz. akrobatski. Ta disciplina bo predvajana tokrat prvič na mednarodnih tekmovanjih. Uvedli so Jo zato, da bi občinstvo prišlo bolj na svoj račun. Kakšne bodo akrobacije in druge atrakcije, drži vsaka ekipa v popolni tajnosti. To disciplino bo ocenjevalo občinstvo in bo torej tudi s tega vidika zelo zanimiva.
štiri klasične discipline pa so naslednje: Prva. skupinski skok 5 tekmovalcev z višine 600 m na cilj.
........■llimillmi................
BOKS
STOCKHOLM, 22. — švedski organizator boksarskih srečanj Edwin Ahlquist je danes sporočil, da je svetovni prvak ' te?ke kategorije Sonny Liston ponudil bivšemu prvaku Švedu Ingemarju Johanssonu več kot milijon kron (120 milijonov lir) za dvoboj za naslov.
Ahlquist je izjavil, da bo Johans-son gotovo zavrnil predlog, ker se je že odločil za prekinitev dejavnosti in se je zaradi tega odpovedal tudi naslovu evropskega prvaka.
■IIIIIIIIIIIMI M, r IIIII 1,1 n, 11, 11,1,1,1,1, i,, i ,,I,I, r,E,lr,j, ,1, M, 1,1 .mMimmiiMiiinimiliiMiiiMimmiimmiiii
PRIJATELJSKI NOGOMET
Evropsko prvenstvo v streljanju
Jugoslovan Stojanovič drugi za Nemcem Bortzem
OSLO, 22. — Predstavniki Zahodne Nemčije nadaljujejo z žet-,	«... —
vijo lovorik evropskega prvenstva | med Hajdukom in Romo se je v streljanju. Tokrat je v streljanju! končala neodločeno 1:1 (1:1). Izku-s standardno Duško v treh stavi h oiček le bil namenien nnftlrorinvnn.
Hajduk 1 Roma 1
SPLIT, 22. — Prijateljska tekma
»	-	-----a —	-	*.**v*1|u*,jm
s standardno puško v treh stavih zmagal Rudi Bortz, ki je bil samo za 3 točke boljši od Jugoslovana Miroslava Stojanoviča. Jugoslavija je imela odličnega predstavnika tudi v Grozdabiču, ki je zasedel 4. mesto. Najboljši Italijan Callisa. no se je z 811 točkami uvrstil na 19. mesto.
Lestvica:
1.	Rudi Bortz (Nem.) 849 točk
2.	Miroslav Stojanovič (Jug.) 846
3.	Jan Poignant (Švica) 845
4.	V. Grozdabič (Jug.) 842.
piček Je bil namenjen poškodovancem potresa v Skopju. Za Hajduk je dal gol v 9’ Bego tz enajstmetrovke, Schutz pa je v 16’ izenačil.
BOKS
LOS ANGELES, 22. — Svetovni prvak težke kategorije Sonny Liston je danes z letalom odpotoval v Stockholm, kjer bo Jutri s prvim dvoboiem začel ekshibicijske nastope v Evropi. Vsega skupaj bo Liston nastopil v raznih evropskih mestih 18-krat.
Cilj bo označen z mednarodnim znakom — velikim križem v peščenem krogu S premerom 50 m. Bliže ko tekmovalec doskoči središču križa, označenem z majhnim krogom, več točk dobi. Seveda je potrebna izredna sposobnost celotne skupine, da po skupnem odskoku pade na cilj vigrano, ne da bi si bili posamezniki v zraku ali pri pristajanju napoti. Za publiko bo ta disciplina izredno zanimiva. Vsaka ekipa mora napraviti dva skoka, nakar se rezultati obeh seštejejo, da se dobi končni rezultat.
Druga: skupinski skok 5 tekmovalcev z višine 1.000 m na cilj. Zaradi povečane višine je preciznost doskoka še težja. Padalci imajo pravico leteti 10 sekund (okrog 300 m) z zaprtim padalom
Tretja: figurativni skoki posameznikov z višine 1.500 m. Vsak tekmovalec lahko po odskoku leti 23 sekund (okrog 800 m) z zaprtim padalom. V tem času mora najpozneje v razdobju 15 sekund leteti najprej z razprostrtimi roka-, .............. -..... 4„.
mi obrnjen z gbvo točno v smeri I Cele priprave za bližnje svetovno puščice, ki bo vidna z zemlje, nato ! prvenstvo v jadranju za jadrnice napraviti s telesom obrat za 380 i Snipe in za razna druga ' medna* Stopinj v dešno',. mirovati snet v ! rodna teamovanja. Treningov se lastovici v smeri puščice, napravi- ! u■ ele/ira.io najbolHi Higoslovan* ti enak obrat, v levo, mirovati in j ski jadralci razreda Snipe, med nato napraviti še salto vznak, ter njimi državni prvak Grego z Re-snet mi reva« v tiger ’<».• >icn in I ke, Dadas iz Splita, Koprčana smeri puščice. S posebnimi dalj- j Cerkvenik in Cok ter Majerič !-nogledi kontrolira io z z-mJie n le- lente NnihnH«	.♦
tedna pa še skoki posameznikov. Dva dneva bosta rezervirana za počitek padalcev oz. za njihovo razvedrilo; med drugim nameravajo obiskati Postojnsko jamo. Pravzaprav je rezerva v dneh tudi zaradi morebitnega slabega vremena. Da bodo gledalci imeli dovolj priložnosti tudi za kopanje in da jim ne bo treba gledati skokov v veliki vročini, bodo skoki vsak dan šele od 16. ure dalje. Vsak dan bo okrog tri ure efektivnih skokov. Samo zadnji dan, v nedeljo, 1. septembra, ko bo skakanje v morje trajalo nekaj dalj časa, bodo skoki že dopoldne. To tekmovanje ne bo na letališču, kot ostala, temveč na cilj v morju med peščino in pomolom v Portorožu. Popoldne bo v Portorožu razglasitev rezultatov za posamezne skoke in za končni plasma, slovesna razglasitev zmagovalcev, razdelitev nagrad, plaket in diplom in pogostitev tekmovalcev. Občinstvo bo torej lahko krepko prišlo na svoj račun in tekmovanje bo gotovo edinstvena prireditev, ki je vredna ogleda.
NADA RLAGANJE
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
V Koprskem zalivu
nogledi kontrolirajo z zemljš nié-gove lege in kote odmika od nakazane smeri, istočasno pa merijo čas, da vedo uopštevati ori točkovanju. Pri temkovanju žensk odpade salto nazaj. Publika bo tem skokom lahko normalno sledila turu
brez daijnogledov, samo s prostim	M 'ji«
Izole. Najboljši jugoslovanski strokovnjaki poučujejo ìarlraflce v tehniki in taktiki vožnie, v izvajanju zahtevnih regatnih pravil itd. Jugoslovanski tekmovalci se bodo najprej udeležili svetovnega prvenstva v Franciji (7. septembra),
Očesom.
Četrta: skoki posameznikov z višine 600 m na cilj v morju. Padalec se mora med skokom odpeti in viseti potem samo na epom Jermenu kot na gugalnici, stremeti, da pade v morje čim bli e cilju, vendar ne sme rasti z nogami nani, In potem plavati do tega cilja, Bdor Ima najkrajši čas plavanja, doseže najbdljši rezultat.
PROGRAM BO TRAJAL TEDEN DNI
Zadnje ekipe hodo prispele v Portorož danes V soboto. 24. avgusta, bodo že poskusni skoki. V nedeljo, 25. avgusta bo na letališču
v Sečovljah s'ovešen začetek tekmovanja za pokal Jadranu. Sledila bo prva disciplina — akrobatski skoki, ki jih bo ocenjevalo občinstvo. V ponedeljek in torek se bosta zvrstili disciplini skupinskih skokov na cilj, v naslednjih dneh
pile na tradicionalni mednarodni regati za pokal Barbanera v Ses-l.janu. Jugoslovanska ek’pa se bo verjetno udeležba tudi Sredozemskih iger v Italiji, ki bodo konec septembra.
* * *
V okviru priprav za ta zahtevna mednarodna srsčanja je izolski jndralni klub Buria organiziral jadralno regato jadrnic Snipe, Spet je zmagal državni prvak Grego, na drugo mesto pa se je uvrstil Koprčan Cerkvenik.
* !> ■-!<
Izolski Delamaris nastopa letos tudi z mladinsko ekipo v okviru mladinskega nogometnega prvenstva Slovenije. Mladinci so v nedeljo igrali z ljubljansko Olimpijo in izgubil! z. 1:2. Tesen poraz je uspeh za domačine, ki so skoraj brez izkušenj z.a prvenstvena srečanja.
JOŽI V ERO AN i
Od MAREZIG do MADRIDA
46.
Kljub pogostim bombardiranjem Je potekalo delo v redu. 'Jepopolne brigade so se stalno izpopolnjevale ln bataljoni so se razraščali v brigade. Kmalu smo imeli šest interna-c uiinih brigad m vse so bile udarne. NI Je bilo fronte v t t da bi ne bile posegle te brigade v boj ln se ne bi b e izkazale. Sestavljene pa so bile kaj pestro.
XI brigada Thfilmann. Sestavljena je bila 1* Nemcev, Avstrijcev ln antifašistov skandinavskih deiel.
* XII. brigada Garibaldi V njej so bili Italijani, priključeni pa so ji bili tudi Slovenci in Hrvati, ki so bili italijanski državljani.
XIII	brigada Dobrovsky. V njej so bili skoro sami Poljaki.
XIV	brigada Dumont je bila sestavljena iz Francozov in
BMtrjcev.	V* '
XV. brigada Lincoln. V njej so bili večinoma Angleži in Američani, vendar je bil vključen k njej tudi bataljon Dimitrov V tem bataljonu pa so bili tudi Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Makedonci, Bolgari, Cehi, Romuni, Madiari, Grki in Albanci.
Iz tega bataljona se Je razvila tako Imenovana Mešana
brigada, ki so Jo sestavljali bataljoni Dimitrov, Džuro Dža-kovič, Masaryk in Pevisionario.
Mnogi internacionalni borci so se borili tudi v drugih španskih enotah. Vodili so bataljone in brigade ter opravljali razne sabotažne akcije kot gverilci ln minerji.
Internacionalne brigade so imele tudi pet artilerijskih baterij, ln sicer baterije Karel Liebknecht, Gotwald, Stjepan Radič, Kolarov in Rosa Luxemburg.
Dne 15. oktobra je bil eden najdaljših letalskih alarmov. Italijanski bombniki so letali nad Albaceto celih šest ur. Kljub temu. da so spustili na mesto mnogo bomb, niso napravili velike škode. Zaradi našega močnega protiletalskega ognja se niso upali spustiti niže in so bombe povečini zadele v prazno. Nekoliko pa so le poškodovali hotel «Central» in vojaško bolnišnico.
V hotelu «Central» smo imeli restavracijo, bife, kuhinjo ln spalnice za borce, ki so prihajali s fronte.
Isti večer smo pričakovali 55 novih tovarišev iz Valencije. Moral sem ponje. Toda komaj sem prišel na postajo, že so zatulile sirene. Kmalu so spet zabrneli v zraku bombniki ln prva bomba Je padla v bližini železniške postaje. Škode ni napravila. Vlak pa, ki bi moral priti ob devetih zvečer, Je obstal nekje sredi proge in Je prišel na postajo šele naslednjega dne ob petih zjutraj.
Dne 28. oktobra bi moralo priti z vlakom spet 220 tovarišev. Naročil sem zanje večerjo in odšel s Sfiligojem na postajo. O vlaku ne duha ne sluha. Se postajni načelnik ni vedel, kdaj pride ln zakaj ima tako zamudo. Prav nobenega obvestila ni dobil o tem. Mogoče so letala poškodovala kje progo. S tovarišem sva čakala na postaji vso noč. Vlak je prispel šele proti jutru.
Fante sem postavil v vrsto in smo odkorakali v vojašnico. Tam sem jih razmestil po dva ali tri po sobah, počakal sem, da so se umili, in jih odpeljal v hotel «Central» na zajtrk.
S temi novinci so prišli, tudi štirje možakarji v usnjenih suknjičih. Na kolodvoru pa se niso priključili naši skupini in so jo ubrali naravnost na bazo internacionalnih brigad.
Ves dan Jih ni bilo na spregled in sem že čisto pozabil nanje. Sele okrog desetih ponoči, ko sem že spal, me Je prišel budit dežurni, češ da želijo štirje tovariši govoriti z menoj.
Bili so oni štirje v usnjenih suknjičih. Radi bi legli.
Vprašal sem Jih, kje so bili doslej. Povedali so mi, da so bili na bazi in so mi pokazali listek polkovnika Vidala z naročilom, naj jim preskrbim v vojašnici sobo.
Imel sem pa še eno samo sobo,	ln sicer	najslabšo. Prišli
so	pač zadnji.	Ko sem jih peljal	v sobo,	niso bili videti
preveč navdušeni. Tisti, ki mi je pokazal listek, pa je vprašal:
«Kaj boljšega nimate?»
«Ne,» sem odvrnil, «razkošja pri nas ni. Sicer pa so vse druge sobe že zasedene.»
Spogledali so se in obmolknili.
Drugi dan sem imel opravek na bazi. Spet so bili štirje možakarji v usnjenih suknjičih pri polkovniku. Komandant baze me je poklical v sobo in mi jih predstavil. Tisti, ki mi je preteklo noč	izročil listek, je bil	general	Lukacs, madžarski pisatelj St.	Zalka, ki je napisal	tudi roman «Doberdob».
Ko mi je stisnil roko, se je malce nasmehnil in vprašal, katere narodnosti sem.
«Slovenec sem,» sem mu odgovoril. «Moj rojstni kraj pa je okupiran od Italijanov. Pod Mussolinijem sem že dovolj pretrpel po zaporih in konfinaciji, tako da imam kar dovolj vzroka, da se borim z orožjem v roki proti fašizmu.
«Takih priložnosti tu ne bo manjkalo,» mi je rekel smeje in me trepljal po rami.
Naslednjega dne je imel Lukacs pred brigado ognjevit govor. Tedaj sem izvedel nekoliko več o njem.
Lukacs je bil vse življenje borec za svobodo in neodvisnost narodov Sodeloval je že v oktobrski revoluciji v Rusiji leta 1917, z Belom Kunom pa tudi v madžarski revoluciji
1918. V Španiji se je boril dve leti in je naposled padel na aragonski fronti leta 1938.
NA FRONTI
Po govoru generala Lukacse smo vedeli, da pojdemo kmalu na fronto. In res: 4. novembra 1936 so bili pripravljeni za odbod trije bataljoni. Tedaj so prišli tudi Marty, Gallo in Nicoletti. Marty je imel navdušujoč govor, orisal nam je položaj okoli Madrida, govoril o hudem pritisku fašistov, ki hočejo po vsej sili prodreti v mesto in o junaškem odporu španskega ljudstva, ki ponavlja dan na dan svoje borbeno geslo: «No pasaran! Ne bodo prodrli!»
Od treh naših bataljonov je bil eden sam oborožen. Borci ostalih dveh smo vpraševali, kje dobimo puške. Odgovorili so nam: «V Madridu».
Dobili smo jih res v Madridu, toda samo tako, da smo jih iztrgali sovražniku iz rok.
Prav tiste dni, ko smo prišli v Madrid, so pisali fašistični listi, da je mesto padlo. Sam Franco pa se je bahal, da prodira s petimi kolonami v Madrid in da bo 7. novembra zjutraj pil kavo «a la Puerta del sol». Tisti dan je natakar kavarne «Puerta dei sol» pripravil posebno mizico, jo pogrnil z belim prtom, na njo pa postavil rdečo skodelico z listkom, namenjenim Francu, kjer je bilo napisano:
«Pohiti! Kava se ti bo shladila!»
Podobne šale so zbijali tudi po drugih kavarnah.
Franco se je zagnal s svojimi falangisti na Madrid ln morda je kateri izmed njih tedaj res stopil na madridska tla, toda živ se ni vrnil več med svojce. Najboljše republikanske brigade, Lister, Galon, Campesino, Modesto, Carlos in še druge so sovražnika dobesedno zmlele. Franco je računal seveda na peto kolono ln na kapitaliste v mestu, toda še žugniti se niso upali, ko jih je prebivalstvo že samo podušilo.	/Nadaljevanje sledit
ietna^UMO ' Ur,h	3500 Ur. celoletna MO» lir -TnSjhr teto!! M tal, ^eseCnTtóÒ ST- ^djs™Ui^»m£i^ ^dl^ietno^^dln^Setno' »eo’dim^četrtletno" 4M* din™?* Poštm' ttkočl^čunf Založništvo MMkegf«i, Trst* riS”- z'a^SFRJ^ADIT 'ozs^Mbi?**"
Stritarjeva ulica 3 1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 00014-603-86 -^OGLASI:	41rlni «nf*® stolpca: jtrgovskl 130,^flnančno-upravni 200, osmrtnice 150 lir - Mali ogUsi 40 Ur beseda.3- Vsi oglasi se’ nlro<fajoDpri upravi*"^
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln riška Založništvo tržaškega tiska, Trst