Štev. 158. Posamezna Številka stane 1 Dih. V MIlani, v torek dne II julija 1923. telo Ll. NaroCnlna BBS za dr2avo SHS: do preklica: i) po poitl meaetno Dla 11 *) dostavljena u dom mesečno ...... m tt za inozemstvo: toesečno .,,,,.. Din t3 s Sobotna Izdaja: b r Jugoslaviji ..... Din 20 r Inozemstva ..... „ M e= Cena tnaeratom: 5 Enostolpna petltaa vrsta mali oglasi po Dtn. 1*50 In Dlu. 2 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-šine po Din. 2 50, poslana Itd. po Din. 4 —. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan lzvzemi ponedeljka in dneva po praz< nlku ob 5. uri zjutraj. NT Uredništvo ]• t Kopitarjevi nJtoi itev. 6/HL Rokopisi m ne vračajo; netranfclrana pisma s* ae sprejemajo. Oredn. telet «▼. 50, oprava, itv. 388. P olitičen list za slovenski narod Oprava )e ▼ Kopitarjevi ul. 6. — načnn poštne bran. ljubljanska št. 650 za naročnino m št. 346 za oglase, zagreb 39.611, sarajev. 7563, praške in dnnaj. 24.797. Neobvezen proMol. Slovenski in hrvatski opozicionalni li-ffi so objavili v nedeljo besedilo pogodbe, ki je splošno znana pod oznako »Markov protokol«, tako nazvan po predsedniku kluba radikalnih poslancev Marku Gjuri-čicu. O tem protokolu ali zapisniku trdi se-fla] vladno časopisje, kateremu načeluje v Sloveniji seveda »Slovenski Narod«, da je ta zapsnik samo navadna brezobvezna ugotovitev gotovih dejstev, ki jih smatra opozicija za predpogoj bodočega sporazuma, ne vsebuje pa ni-kake obveznosti za radikalno stranko, da te predpogoje tudi izpolni. Tako po »juristovsko« je to mogoče Priznavamo tudi možnost j u r i d i č -no nepopolne stilizacije zagrebškega sporazuma. Toda juridično še tako nepopolna stilizacija ne opravičuje zanikanja moralne veljave zagrebškega sporazuma. Če torej obstoji pri zagrebškem protokolu kakšna napaka, je ta k večjemu j u r i d i č n o - fo r m a 1 n e g a značaja , ki daje nasprotniku pač možnost opravičevati prelomljeno besedo na podlagi formalnih napak, nikdar pa ne morejo formalne napake spraviti s sveta pregreške proti bistvu vsebine zagrebškega sporazuma. Je ta stvar tako, kakor je pri ne-številnih procesih privatno-pravnega značaja: Oče naredi testament s formalno po-greško. Ta formalna pogreška služi juri-Ulom-pikolovcem za podlago, da testament rovržejo na podlagi mrtvih črk postave, ker [ ne pomislijo, ali je njihova sodba v skladu z resnično voljo umirajočega očeta ... Na to stališče juristov-pikolovcev se Je postavila sedaj tudi belgrajska vlada oziroma njeni branilci, katerim načeluje seveda »Slovenski Narock. Kjer je vlada in kjer je moč, tam je »Narod«. Kako pa stoji stvar bistveno? Stanje med srbskimi strankami ozir> fta razlike med naziranjem danes vodilnih srbskih politikov o naši državi in med naziranjem opozicionalnih strank so znane in so bile znane že zdavnaj pred zagrebško konferenco, torej teh razlik ni bilo treba šele ugotavljati na posebni konferenci in pisati posebnega protokola o razlikah med obema stališčema. če se je pa posebna konferenca kljub temu v Zagrebu sešla, zakaj se je sešla? Da ugotovi že staro, vsem znano stanje? • Tako misli mogoče kakšen »Narodov« ju-rist-formalist, drugi ljudje pa mislijo drugače. Če bi bilo treba n g o t o v i t i le staro stanje, čemu potem ugotovitev, da se je sej udeležil ta in ta v imenu Narodne radikalne stranke? In eden izmed teh »ta in ta« je bil celo predsednik kluba radikal-skih poslancev Marko Gjuričič 1 Ali ne bi bil zadostoval za navadno »ugotovitev« že najnavadnejši policijski pisar, ki zna gotovo prav izborno pisati protokole, v katerih se ugotavlja d e -ianjsko stanje? Torej že udeležba parlamentarcev namesto običajnih činovnikov dokazuje, da je šlo pri »Markovem sporazumu« za nekaj več kot le za gole ugotovitve. Oni, ki ugotavljajo, so uradniki, oni pa, ki imajo moč, ugoditi kakšnim zahtevam, so parlamentarci. In parlamentarci so prišli v Zagreb, ne pa kakšna uradna komisija! Iz vsega povedanega sledi, da torej v Zagrebu ni šlo za nikake ugotovitve dejan jskega stanja in za nikake ugotovitve raznih zahtev, ampak za i z v e d -b o zahtev, to je za p o g o d b o, ki se mora izvršiti, če se hoče priti do izvršitve gotovega političnega postulata, do sporazuma za politično, ne pa za s o d n i j s k o zadevo. Politiko in sodišče bi morali pa tudi juristi-formalisti *nati razlikovati, če hočejo biti ju-risti. Zato je popolnoma napačno, če hočejo gedaj vladinovci ljudem natveziti, da zagrebški sporazum ne vsebuje »nič obvoznega«. Vsebuje, vsebuje, in sicer še jako mnogo obve-znegal Če se sestanejo zasLopniki političnih strank — in ne sodna ali pa politična komisi ja —, in sicer glede b o -d o č e g a sporazuma, se gotovo ne razgo-varjajo samo o ugotovitvi d e j a n j s k e -g a stanja, ampak v glavnem o ugotovitvah predpogojev bodočega političnega stanja. Sicer tak sestanek sploh nima pomena, ker to, kar je, itak ve in pozna vsak politik in parlamentarec. Če »Narodovi« juristi-formalisti tega ne vedo, je to vsega obžalovanja vredno, ampak na dejstvu stvari to nič ne izpreminja. Če pa govore in sklepajo in podpišejo parlamentarci n e v svojem, ampak v imenu svojih velikih parlamentarnih strank gotove stvari, ki so potrebne za bodoči sporazum, in ne za ugotovitev sedanjega ali kakošnegakoli stanja, potem to ni ugotovitev, ampak pogodba in sicer obvezna pogodba za vse, ki so jo podpisali. Tako bo tudi zagrebški protokol razumela vsa politična in moralna Evropa, iz-vzemši jugoslovanske vladne podrepače, katerim načeluje naš dični »Slovenski Narod« s svojim vladnim podrepaštvom. Za moralno obveznost pogodbe je v očeh nas priprostih ljudi, ki gledamo ne na formo, ampak na bistvo stvari, merodajen smisel zagrebškega protokola, ne pa njegova formalna stran, ker zagrebški protokol ni nikak advokatski ali sodni akt, ampak je politična pogodba, kjer se ne sme in ne more ju-ridično-formalno trgati črk, ampak se mo- Seja narodne skupščine. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Današnja seja parlamenta se je pričela ob pol 10. dopoldne. Po končanih formalnostih je na vprašanja več poslancev o vzrokih eksplozije v Kragujevcu vojni minister general Pešič prebral uradno brzojavko, v kateri se ugotavlja, da se je najprej sama od sebe vžgala municija v zagrajenem skladišču, pozneje pa so se užigala tudi druga skladišča. Vsega skupaj je bilo v Kragujevcu nad 4 in pol milijona raznih infanterijskih nabojev in nekaj nad pol milijona bomb in granat. Koliko tega materijala je uničenega, še ni ugotovljeno. Eksplozije so trajale cel dan, precejšen del msta je poškodovan, v srho ugotovitve škode pa je poslal vojni minister v Kragujevac svojega namestnika. Nato je zbornica nadaljevala specialno debato o vojnem zakonu. Pni je govoril posl. Pucelj, ki se je bil pri glasovanju o sprejetju zakona v načelu iz zbornice odstranil, danes pa je napadal poslance SLS zato, ker so glasovali proti temu zakonu, in sicer jih je napadal na način, ki je bil bolj podoben denuncijaciji kakor stvarnemu parlamentarnemu govoru. Na Pucljeva izvajanja je odgovarjal poslanec Kremžar, ki je v nadaljevanju svojega govora ponovno zahteval, naj se službena doba v armadi zniža. Srednješolski zakon. Belgrad, 16.. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes razpravljal o zakonu o srednjih šolah. Minister T r i f u n o v i č je priznal v svojem govoru, da so srednje šole v Srbiji in Črnigori danes mnogo slabše, kakor so bile pred vojno, to pa radi nekvalificiranega učiteljskega osobja. Vse to bo treba popraviti. Zato pa je treba, da sc gmotni položaj srednješolskega učiteljstva zboljša in da se plače srednješolskih profesorjev izenačijo s plačami sodnikov. Radikalna stranka je zagrešila veliko pogreško, ker je proglasila šolanje za brezplačno. Zato danes šole ne razpolagajo z učnimi sredstvi, ki so se prej nabavljala iz šolnine. (Posl. Sušnik: Zato je treba ustavo izpremeniti.) Za Trifkovicem je govoril posl. Sušnik, ki je izjavil, da načeloma ne more glasovati za predloženi zakon, ker je preveč reakcionaren. Posebno ostro je govoril o točkah novega zakona, ki se tičejo privatnih srednjih šol. Kot zgled dobre privatne srednje šole navaja zavode v Št. Vidu, katerih učne uspehe je priznal sam minister. Ravno-tako je govornik tudi protestiral proti do- ra predvsem upoštevati smisel in pomen pogodbe. Svoje moralne obveznosti, ki jih je jircvzela s podpisom zagrebškega protokola narodno-radikalna stranka preko svojih zastopnikov, je pa vodstvo narodno-radikalne stranke kratkomalo požrlo. Zgodilo se je to, kar se je bilo zgodilo že s krfskim in z ženevskim paktom: Snej besedo in rešen si! Če govori radikalski poslanec v imenu svoje stranke, pravi stranka: Kaj me to briga, kaj me to veže? In če govori šef stranke, se izgovarja: Stranka mojega podpisa ni odobrila — ljudje božji, ali veste, kaj to pomeni? Ali more imeti kdo take ljudi za resne in za p o š t e n e ? Ali so gentlemani? Mi se takim in sličnim metodam ne čudimo. Mi vemo, da so morale vzdržavati evropske velesile pred Carigradom vedno lepo število vojnih ladij, da so od raz-»nih velikih vezirjev izvršitev danih besed izsilile. Pod carigrajsko komando pa so živeli predniki naših današnjih vodivnih državnikov 500 let in kakor se je nas Slovencev tekom stoletij prijelo nekaj evropske morale — dični nas »Slovenski Narod« jc častna izjema — tako se pojavljajo tudi pri naših današnjih »gosudarjih« razni spomini na carigrajsko vlado. Samo da mi nimamo vojnih ladij na razpolago, da izvršitev danih besed in obljub izsili-m o, pač pa imamo mirno zavest, da smo še danes poštenjaki, ki vemo, kaj pomeni dana beseda. ločbam, na podlagi katerih morejo šolske oblasti zabranjevati celo izvenstrankarske Marijine kongregacije. Pri glasovanju je glasovalo za zakon 7 poslancev, proti pa poslanec Sušnik. žeiezničarski zakon. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Danes je bila seja pododseka zakonodajnega odbora za proučevanje zakona o železniških uslužbencih. Radikal K o j i c je nasprotoval zahtevi poslanca Z e bo t a, naj se da predloženi zakonski načrt tudi železničarskim organizacijam v pretres, «češ da je nam vseeno, ali so železničarji zadovoljni ali ne, ker glavno je, da dobimo strog zakon za železničarje.« RADIKALNI POSLANCI PROTI PRE- ČANSKEMU URADNIŠTVU. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Danes je bila končna razprava o uradniškem zakonu v radikalnem klubu. Sprejeli so določbe, po katerih bi vsi prečanski uradniki izgubili pravico, da sc jim šetjejo vojna leta dvojno, dočim bi se ta ugodnost priznala srbijan-skim uradnikom. Pri glasovanju v klubu je glasovalo za zakonski predlog v dosedanji obliki 70 poslancev proti pa 17. Velika eksplozija v Krapjevcu, Belgrad, 16. julija. Včeraj popoldne po 3. je prestrašil prebivalstvo silen pok in potres. Eksplodirala je municija v skladiščih pirotehničnih zavodov in tovarnah za municijo, ki stoje v bližini mesta. Eksplozija je prehajala iz enega skladišča v drugega ter so trajale detonacije in potres do 6. zvečer. Mesto je pokril gost dim. Po zraku so leteli kosci granat, a tudi cele granate. Hiše v bližini skladišč so se porušile, po vseh oknih so pokale šipe. Ljudje so v paničnem strahu bežali iz mesta. V kavarno Central je padla granata in močno poškodovala celo zgradbo. Druga granata je padla na betonski most čez Ledenico in ga preluknjala. Tudi v stanovanje trgovca Mi-troviča je skozi odprto okno priletela granata in se razpočila. Granat 2 so pad.de tu t. i po ulicah. Kljub vsemu temu pa človeških žrtev ni bilo in so bile le maloštevilne osebe lahko ranjene. Najhujšo detonacijo so provzročilc tri morske mine, težke 130 kg. škoda jc zelo velika, dasi so bila po eks-ploziji porušena samo skladišča, dočim so glavne zgradbe z delavnicami in stroji ostale neporušene. Sicer je par koscev min priletelo tudi v dslavnico pirotehničnega zavoda, a so nastali ogenj takoj pogasili. Civilna in vojaška oblast sta takoj ob pri-četku eksplozije ukrenili potrebne odred- be, da sta zavarovali imetje pobeglih prebivalcev pred tatovi. Ob 6. :.v. so eksplozije končno ponehale in prebivalstvo se je začelo vračati v svoja stanovanja. Na lice mesta je odšla pos-ebna komisija, da ugotovi, kako je nastala nesreča. Uspeh preiskav še ni znan. Za Bitoljcm Kragujevac. Naj bo to me« mento vsem merodajnim činiteljem, da podobni nesreči nc izpostavijo i znova tudi Ljubljane. Naj se žo enkrat uveljavi spoznanje, da municijska skladišča in tovarne ne spadajo v bližino mest. Rtesolimjeva volivca reforma sprejeta. Rim, 16. julija. V soboto je zbornica zaključila razpravo o volivni reformi. Razprava je bila zelo težka za vir 'o, Icer je vsa opozicija poslala v boj svoje najboljše može. Sam Mussolini se .je dvignil, da v zadnjem trenotlcu pomaga zakonu do zmage. Izjavil je, da vlada v volivni reformi ne popusti. Vlada izjavlja, da je odvisna njena usoda od izida glasovanja. Te Mussolini-jeve izjave so napravile velik vtis. Zbornični predsednik je odredil odmor, da so se mogle posamezne skupine posvetovali. Po-polarski klub je sklenil, da glasuje za zaupnico vladi, ne pa za prehod v podrobno razpravo o volivnem zakonu. Ob pol 8. zvečer 8e je začelo v zbornici poimensko glasovanje, in sicer najprej za zaupnico vladi. Glasovalo je 383 poslancev za, 140 proti, 7 poslanceev se je glasovanja vzdržalo. Potem so glasovali za prehod v specialno debato o volivni reformi. Glasovalo je 235 poslancev za, 139 proti, 77 poslan-cev se je glasovanja vzdržalo. Seja se je zaključila ob 11. ponoči. Mate antanta In ang?®ški «rt. Praga, 16. julija. (Izv.) Konferenca male antante v Sinaji se bo, kakot znano, pričela 28. t. m. Konference se bodo udeležili zunanji minister Duca, dr. Beneš in dr. Ninčič. Dr. 1,'eneš bo poročal o uspehih svojega potovanja v Pariz in London. Mala antanta stoji v vprašanju nemških reparacij na stališču, da se more najti kompromis med angleškim in francoski r; stališčem, da pa je potrebno, da se da Nemčiji možnost, da z ugotovitvijo končne vsote dolgov in /. vgolovitvijo inozemskega posojila more zadostiti svojim obvezno.tim. Na konferenci v Sinaji bodo sprejeti sklepi v tem smislu. Mala antanta izjavlja, da s konstruktivnim delom v srednji Evropi sodeluje pri velikem angleškem načrtu o paci-fikaciji. TEŽAVE BALKANSKE BANKE . Zagreb, 16. julija. (Izv.) Balkanska banka • v Zagrebu je prosila za 6 mesečni moratorij. EENEŠEVO POSREDOVANJE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. Pariz, 16. julija (Izv.) Predsednik republike Millerand je včeraj sprejel češkoslovaškega zunanjega ministri dr. Beneša in se ž njim delj časa razgovarjal. Ob tei priliki je dr. Beneš izročil Millerandu veliki križec belega leva. Pariz, 16. julija. (Izv.) Agence Ha vas poroča, da je dr. Beneševo potovanje v Pariz izredne važnosti. Dr. Beneš se tudi na vse kriplje, da bi se dosegel sporazum mecl Francijo in Anglijo. V angleških krogih so mnenja, da jc ta sporazum dosegljiv. GRŠKI MINISTER 0 MIRU S TURČIJO. Atene, 16. julija. (Izv.) Zunanji minister Aleksandris se je vrnil v Atene in je poročal ministrskemu svetu o uspehu razgovora z Mussolinijem in pa o poteku lozanske konference. Aleksandris je izjavil, da je prepričan, da bo mir s Turčijo kmalu podpisan. ZNIŽANJE DELOVNEGA ČASA V AME-•v< RIKI. London, 16. julija. (Izv.) Rcuter poroča iz Ncwyorka: Predsednik jeklenega trusta Bary je izjavil, da bodo po vseh jeklarnah' v šestih tednih znižali delovni čas od 12 na 8 ur. Vsled tega sc bodo tudi cene jeklenim izdelkom povišale. • SLTTVENEC, Politične vesti. -f K. u. k. »Slovenski Narod«. Glasilo liberalnih starinov, »Slovenski Narode, se je razvilo popolnoma v vladno cunjo, zagovornika ruskih monarh latov, vele srbskega policajrežimca in najčrnejše reakcije. Igra vlogo lakaja, denuncijanta in pasjega li-zunstva z nedosežno vnemo. Ker pišejo danes vsi svetovni listi o nnjni potrebi, da se uredijo nevzdržne razmere v Macedoniji, ki morejo povzročiti nov položaj na Balkanu, je »Lakaiblatt« kar iz sebe. Kar pametni in trezni možje svetovnega slovesa v Londonu, Parizu, Washingtonu, Pragi te Petrogradu smatrajo za edino umestno, to je temu ogabnemu glasilu »veleizdaja< in »revolucija«, dasi iz vseh teh glasov zveni samo skrb za konsolidacijo Jugoslavije in njen napredek kakor tudi skrb za izmir-jenje med slovanskimi narodi v prid svetovnemu miru sploh. Nihče teh mož ne zagovarja nasilne odcepitve Macedonije od naše države, marveč le, da se prebivalstvu zasigurajo njegove politične, narodne in predvsem njegove socialne pravice potom široke samouprave. To je seveda za peto-lizniško glasilo belgrajske čaršije v Ljubljani »revolucija«, ker bi rado videlo, da v Macedoniji kakor sploh v celi državi vlada batina, puškino kopito in »robija« ter pljačkanje prebivalstva v korist »državotvorne« familije. Znano je, da je lakaj hujši od gospodarja. To se je tudi v tem slučaju pokazalo. Isti dan namreč, ko se »Narod« zaletava v zagovornike samouprave v Macedoniji, priobčuje Belgrajsko »Vreme« uvodnik, v katerem opozarja vlado na nujno potrebo, da se v Macedoniji uvede pravična in poštena uprava, da se preneha s pljačkanjem ljudstva ter da se pomilostijo macedonski emigranti, ki so danes primo-rani živeti daleč cd svojcev v Bolgariji in padejo v mreže revolucionarne organizacije makedonstvujuščih. Kajti tako kakor danes v Macedoniji ne more iti dalje. Režim je poslal tja največje propalice, tatove in roparje za upravitelje, zemlja se je domačinom šiloma vzela, požigajo se cele vasi in ljudje se trumoma ubijajo ter obsojajo na >robijo«. Uprav te dni smo imeli v Ljubljani priliko videti celi transport macedon-skih trpinov, ki jih je gnala cela šuma žan-darjev, uklenjene drugega k drugemu, kakor se to ne dela danes več niti v turških deželah! Ali ni čas, da ta sramota enkrat neha? Vsega hajdukovanja v Macedoniji — to konstatirajo belgrajski listi — je samo režim kriv. Anarhija se namreč namenoma vzdržuje od tistih banditov, ki hodijo v to nesrečno deželo za upravitelje, da si nabašejo svoje žepe. Če piše to »Vreme«, ni čuda, ako za to ve tudi ostali svet in se ogorčuje ter zahteva remedure. In prav ima I Čuvstvo moralične solidarnosti jo hvalabogu na svetu še tako močno, da ne trpi takega sramotnega režima in le razveseljivo je, da se upira ta režim predvsem slovanskim politikom, ki soglasno terjajo samoupravne pravice za ubogo macedon-sko ljudstvo. »Narod« seveda nima zanj srca, dasi je slovansko, njemu je mar zgolj, kako bi se bolj prikupil svojim cincarskim gospodarjem in bolj petolizil. Belgrad bo že davno prišel k pameti, »Narod--. pa bo še migal z repom. Ruska, češka, pol jska in bolgarska javnost pa bo vedela, kakšna ostudna režimska cunja je ta Narod«. + Nove volilve novembra meseca? Belgrajska «Pravda« poroča: «V radikalnih krogih se govori o novih skupščinskih volitvah novembra meseca. Nekateri trdijo, da glede tega že obstoja sklep vlade, da se pa čaka samo na rezultat občinskih volitev, ki se bodo vršile avgusta ln ki imafo služiti za merilo sil, nakar se bodo takoj razpisale volitve za narodne poslance. Govorijo celo, da je že določen dan 25. novembra kot datum volitev.« — Beležimo kot kronisti. r-f V mamonju režima. ZagrebSlri »Ja-tarnji List« od 15. t m. je bil zaplenjen, ker je priobčil govor, ki ga je imel Stjepan Radič na sobotnem zaupnem sestanku HR SS. Policisti so kar po ulicah trgali list ljudem iz rok. V. Katol. sliofl v Ljubljani. JUGOSLOVANSKI VLADIKE NA V. KATOLIŠKEM SHODU V LJUBLJANI. V zadnjem času so naznanili še sledeči prevzv. gg. svoj prihod na kat. shod: Dr. Ante Bauer, nadškof v Zagrebu, fra Jože Garič, škof v Banjaluki, Dr. Ante Akša-movič, škof v Djakovem, Ljudevit Budano-vič, apost. administrator v Subotici, prevzv. gosp. Dr. A. C. Stojan, nadškof v Olomucu bo poslal svojega zastopnika. ŠOLSKI ODSEK. Šolski odsek je imel 6 plenarnih sej, v katerih se je temeljito bavil s šolskim vprašanjem. Predavatelji so poročali o različnih šolskih tipih v raznih državah ter razmotri-vali naše domače šolske razmere. Ker se namerava predložiti nov šolski zakon, so re-ferentje precizirali stališče, ki ga morajo zastopati katoličani po nauku katoliške vere. Izdelali so resolucije, ki se ozirajo zlasti na ta predloženi šolski načrt ter povda-rili načela od katerih katoliški starši ne morejo odstopiti, ker so odgovorni pred Bogom za vzgojo svojih otrok. ODSEK ZA VERSKO ŽIVLJENJE IN NRAVNI PREROD. Ta odsek je imel najobsežnejšo tvarino. Po mnogih posvetovanjih v odseku in v organizaciji duhovnikov «Sodalitas« si je izbral tvarino, ki se mu je zdela najbolj aktualna. Ugotovil je, da ni mogoče začeti uspešnega dela za povzdigo verskega življenja in za nravni prerod slovenskega naroda, ako se vsestransko ne začne boj proti alkoholizmu. Zato je posvetil temu predmetu precej časa in diskusije. Zato je nekatere resolucije o drugih predmetih n. pr. o češčenju Srca Jezusovega sklenil baš z ozirom na to narodno nevarnost. Posebno pozornost je obračal dalje na skrb za versko kulturo slovenske inteligence in versko skrb za mladino. Nekaj novega je uvedel z zahtevo, naj se zgradi dom za duhovne vaje, kjer bi duhovniki, inteligenca, dijaki, delavci, mladeniči in drugi stanovi imeli priliko o primernem času preko leta opraviti duhovne vaje. O krščanski družini ima ta odsek kakor tudi socialni odsek obširno poglavje, da se ohrani zdrava celica človeške družbe. V posebnem poglavju se iščejo sredstva proti nemoralnosti v javnosti. S toplimi besedami se dalje priporoča Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, oziroma bratovščina teh apostolov cerkvenega edinstva. Reserat o misijonih med pogani priporoča duhovnikom pristop k misijonski zvezi duhovnikov (Unio eleri). SOCIALNI ODSEK. Najtežjo nalogo je imel menda ta odsek. Sodobni socialni razvoj je nagromadil toliko vprašanj, ki se še ne dajo rešiti povsem zadovoljivo. Zato se je moral odsek omejiti na rezultate, ki se dajo že s precejšnjo gotovostjo zagovarjati. Govoril je predvsem o socialnem vprašanju z etičnega stališča, potem o obnovi družinskega življenja in o ženskem vprašanju. Poseben referat raz- Sfrmn '?. DVOJBN UMOR ALI SAMOUMOR NA DUNAJU. Dnnaj, 18. julija. (Izv.) Listi poročajo, da so danes našli v stanovanju Franca grofa Revertera njegovo ženo in pa ritmojstra Rudolfa Dovrtyja ustreljena. Ni pa dogna-no, je li bil izvršen dvojen umor ali pa skupen samoumor. Grof Revertera se je danes zjutraj po opravkih odpeljal v Ino-most VELIK POŽAR V AMERIŠKEM RUDO-KOPU. Newyork, 16. julija. (Izv.) V rudokopu Mace je nastal velikansk požar, ki je napravil nad milijon dolarjev škode. 1200 oseb je brez strehe. ZRAČNI PROMET MONAKOVO-DUNAJ— BUDIMPEŠTA. Dunaj, 16. julija. (Izv.) Danes se je otvoril na črti Monakovo—Dunaj—Budimpešta zračni promet Prvi zrakoplov je od-letel iz Monakova ob 9. in pristal na Dunaju ob 11. Ob 12. je nadaljeval svojo pot v Budimpešto. Iz zunanje politike. * Po angleški izjavi o nemških reparacijah. Glasom francoskih listov je francoski ministrski svet dne 13. t. m. sklenil, da na zadnjo angleško noto o reparacijah zaenkrat ne odgovori, marveč počaka na napovedani angleški načrt za skupni odgovor Nemčiji. Večji del francoskih listov je mnenja, da se bo sporazum za skupni odgovor težko dosegel, ker Francija odločno odklanja, da bi se ugotovitev plačilnih zmožnosti Nemčije poverila mednarodnemu odboru izvedencev. — Londonski list »Times« izraža upanje, da si je Francija ohranila nasproti Angliji vsaj toliko prijateljstva, da bo britansko stališče vsaj prostodušno razmotrila. Velika Britanija bo ravnala hitro in vstrajala na svoji politiki. Ameriško časopisje naglaša, da je re-paracijsko vprašanje in njegova sedanja kriza mednarodnega značaja. Ameriška vlada bo delala na to, da se ugotovi plačilna sposobnost Nemčije z objektivnega gospodarskega stališča. Če se bo angleški načrt za Bkupni odgovor gibal v tem pravcu, se bosta ameriško in angleško stališče zelo zbližali. — Naravno se zlasti tudi Češkoslovaško časopisje obsežno peča z zadnjimi angleškimi izjavami o reparacijah. »Pra-ger Presse« ob tej priliki razvija Benešev načrt za sanacijo Nemčije, ki temelji na načrtu za sanacijo Avstrije. Po tem načrtu bi se suverenost in neodvisnost nemške države brezpogojno varovali. List je mnenja, da so Baldvvinove izjave politični položaj izboljšale, ker so ovrgle strah, da Anglija nastopi ločeno od francoskega zaveznika. Uradna »Československa Republika« piše, da je svetovni mir odvisen od tega, ako zavezniki najdejo skupno pot za uklo-nitev Nemčije; ako se ob tem cilju razide-jb, gremo nasproti novemu evropskemu kaosu. Na splošno so češkoslovaški listi mnenja, da je Anglija s svojimi izjavami položaj rešila. * Fašisti proti popolarom. V Monzi so fašisti napadli popolarsko tiskarno in uničili vse stroje. V Abbiate so fašisti opu-atošili in zažgali prostore popolarskega krožka. * Italijanski dementi. Italijanska vlada priobčuje v listih izjavo, v kateri zavrača razburljive vesti o italijanskih vojnih pripravah zaradi Reke kot fantastične. Dejstvo, je le to, da se vlada nujno peča z reškim vprašanjem, za katerega smatra, da je neobhodno potrebno najti naglo rešitev. Edgar ATlan Poc: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) 7. julija. Morje je bilo celi dan zelo nemirno; ladja se je silno gugala in v podlad-ju se je mnogo predmetov premetavalo, kakor sem razločno slišal. Morska bolezen me je silno mučila. Peters se je dolgo pogovarjal z Augustom in mu povedal, da sta dva, GTely in Allen, prestopila k pomaga-ču in sklenila postati morska roparja. Stavil je Augustu več vprašanj, ki jih pa takrat ta ni razumel. Na večer ae je razpoka na ladji javljala močneje in močneje; ni se dalo dosti opraviti, ker je bila ladja slabo zasmoljena. Zamašili smo odprtine pri sprednjem ladjinem delu z sukancem; pomagalo je in za nekaj časa je bila razpoka neškodljiva. 8. julija. Lahna vzhodna sapa je vela ob solnčnem vzhodu; krenili smo v roparskem namenu proti jugozapadu, da bi pristali k zapadnoindijskim otokom. Peters ln kuhar — vsaj v pri jateljevi navzočnosti —J nista ugovarjala. Opustili so napad na kaj> verdsko ladjo; razpoko pa so skušali na ta način omejiti, da so vsak tričetrt ure zajemali vodo s sesaljkami. Tekom dneva smo nagovorili dve ladjici. 9. julija. Krasno vreme. Vsi pomagajo pri pripravljanjih na ladji, ki je trpela od onega vala. Peters se ie doleo Doeovar- jal z Augustom; odkritosrčneje je govoril, kot kdaj poprej. Izrazil se je, da ga nič ne bo prisililo k prestopu v pomagačevo stranko; namigaval je celo, da se bo polastil ladje. Tudi je vprašal prijatelja, če bi mu v tem slučaju pomagal. Brez obotavljanja je Augustus obljubil pomoč. Nato je omenil Peters, da gre poiskat še ostale pripadnike ter je odšel. Tekom dneva Augustus rti mogel govoriti ž njim. Sedmo poglavje. 10. julija. Nagovorili smo ladjo iz Ria, ki je plula v Norfolk. Bilo je soparno in lahen, negotov vzhoden veter je pihal. Danes je umrl Hartmann Rogers, ki je že 8. trpel na krčih vsled zavžitega kozarca gro-ga. Bil je kuharjeve stranke in Peters mu je mnogo zaupal. Omenil je Augustu, da je brodar zastrupil Rogersa in da se mora paziti, sicer pride tudi na vrsto. Peters je imel zdaj še-le Jonesa in kuharja na svoji strani; nasprotnikov pa je bilo sedem. Govoril je z Jonesom, če ne bi šlo odvzeti po-magačru poveljstvo; .Toneš pa je predlog sprejel hladno, zato ga je Peters opustil in tudi kuharju nič omenil. Previdnost mu je bila v srečo: popoldan je kuhar očitno prestopil k pomagaču; Jones pa se je skušal spreti s Petersom in mu je žugal, da odkrije njegov načrt pomagaču. Zdaj ni bilo več časa izgubljati; Peters je trdno sklenil, se na vsak način polastiti iadje, če bi mu Augustus pomagal. Prijatelj se mu je takoj ponudil in mu pri tej ugodni priliki raz- kril, da sem na ladji. Mestic je bil veselo presenečen, posebno ker se ni več zanašal na Jona, ki ga je bilo že šteti k poma-gačevim. Takoj sta zlezla pod krov, Augustus me je poklical in naju seznanil. Sklenili smo, da zavzamemo ladjo pri prvi priliki, Jonesa smo pa izločili. Če bi se nam posrečilo, se vkrcamo v prvi pristan in oddamo ladjo. Ker so Petersa pristaši pustili na cedilu, je opustil načrt, jadrati proti Tihem oceanu; brez moštva takšne namere ni bilo izpeljati. Računal je na to, da ga bodo pri obravnavi ali oprostili zaradi nerazsodnosti (povdarjal je svečano, da se je udeležil punta v hipni zmedenosti), ali pa da ga bodo po obsodbi pomilostili vsled najinega pričevanja. Povelje: »Vsi na krov! Jadra sneti!« je prekinilo pogovor in ostal sem sam. Kakor običajno, so bili vsi do poslednjega pijani in preden so pričeli z delom, je močan sunek nagnil ladjo, vendar pa so jo srečno spet naravnali; seveda je pri tem zajela mnogo vode. Komaj je bilo vse v redu, se je zaletel nov sunek v ladjo in nato še eden; napravila pa nista škode. Pripravljalo se je na vihar in srdito se je zaganjal veter in obstali smo s snetimi spodnjimi jadri. Napočila je noč, vihar je rastel in morje je silno valovalo. Peters se je vrnil 7. Augustom in posvetovali smo se znova Uvideli smo, da je ravno zdaj pravi trenutek, da izvršimo načrt, ker ni nihče pripravljen za napad, če bi se nam posre- SfcfP. TO* misija o poglobitvi zadružništva kot pripravi za samoupravno organizacijo vsega gospodarskega življenja. Končno je razpravljal ta odsek o kapitalizmu in krščanstvo ter skušal najti vrhovne smernice za razmerje med delom in kapitalom. k Slovenska šola v Št. Rupertu pri Fe. likovcu. Kakor poroča «Koroški Slovenec«, je koroški deželni šolski svet v svojih zadnjih sejah odobril učni načrt za novoustanovljeno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom v št. Rupertu pri Velikovcu. Obenem je dež. šol. svet odredil vpisovanje slovenskih otrok. Dnevne novice. % — Otvoritev zavoda za socialno kigi* ensko zaščito dece. Dne 16. julija ob 10. dopoldne je šef zdravstvenega odsekS dr. Katjčič v navzočnosti večjega števila go-spej in gospodov otvoril zavod za socialno higiensko zaščito dece in državni higienični zavod Pri otvoritvi so govorili ga Franja Tavčarjeva, veliki župan dr. Lukan in za ljubljanskega župana šef mestnega fizikata dr. Rus. šefa obeh novih zavodov dr. Am-brožič in dr. Ivo Pire sta v daljših govo-rih opisavala namen in smernice, ki jih za-sledujeta nova zavoda. — Blagoslovljenje in slovesna otvoritev no« vega »Društvenega tloma< na Robu pri Velikih Laščah bo no Vel. Šmaren, dne 15. avgusta. Natančnejši spored se pravočasno objavi. Opozarjamo vse naše organizacije Velikolaške in sosednje okolice, de blagohotno vzamejo to poročilo na znanje. — Mistifikacija. Sobotni »Slovenski Narod« j« prinesel notico »Krivica, kje je pravica?« v kateri se zaganja v »Oblačilni«) za Slovenijo«, čea, da je v, rokah klerikalnih velekapitalistov, ki delajo veliko škodo dvema trgovcema s tem, da ima »Oblačil-nica« svoje lokale v njuni hiši v Stritarjevi ulici, ter trdi, da je to delniška družba, ki jo vodijn trgovsko neizobraženi ljudje. Na tej reči je le toliko resnice, da sta dva povojna bogataša kupila hišo v Stritarjevi ulici št. 5, pa se sedaj jezita, ker sta doslej izgubila še vse tožbe proti »OblačTV nicic za izpraznitev tega lokala, kajti sodišče j« spoznalo za pravo, da nimata kot povojna bogataša pravico do njih. »Oblačilnica za Slovenijo« je obče-koristna zadruga, ki ni last posameznikov, ampak slovenskega zadružništva, ki se udejstvuje dane* tudi že v tej težki stroki, kar nekatere zelo boli, seveda zaman. Ta dva »trgovca« sploh nista trgovca, ampak je bil le eden od njih nekaj časa v neki privatni trgovski kompaniji, kateri je končno njeno blagovno skladišče pri »Balkanu« na mistični način zgorelo. Potem je vstopil v srbsko radikalno stranko in je njegov pravni zastopnik g. dr. Sa-jovic v Kočevju. Sedaj sta se lotila v tej zadevi žnr-j nalističnega dela in sta napisala v »Narod« notico, polno neresni« in obrekovanj. Tudi demokratsko »Jutro« jima je v nepoznanju stvari nasedlo. Tema gospodoma lahko postrežemo z marsičem, ak« želita. — Zdravstveni odsek t aSlovenijo r Ljubljani razpisuje mesti' okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrožje Cirknica in Podčetrtek. Dalje se razpisuje služba šef-zdravnika za protituberkulozni dispanzer v Celju v VIII. čin. razredu. Interesenti se opozarjajo na razpise v Uradnem listu. — čebelarska podružnica is Ljubljane in okolico nam naznanja, da se vrši slovesna otvoritev njenega skupnega čebelnjaka pod Krimom dne 22. julija. Na sporedu je: ob 10. sv. maša pri podružnici sv. Janeza v Podkraju, nato slovesna otvoritev in predavanje. Za udeležence bo pripravljen imenovani dan ob 8. uri zjutraj voz pri Dolenjskem mostu. K tej slovesnosti so vljudno vabljeni čebelarji in prijatelji čebelarstva. — Jožica. Ljudski oder iz Ljubljane vprizort v nedeljo, dne 22. julija ob 8. zvečer v društvenem domu na Ježici velezanimivo veseloigro »Hlapec«. Ta igra se je igrala letos prvič na Ljudskem odru čilo, bi lahko prizanesli temu ali onemu, zato da bi nam pomagal pristati z ladjo. Bilo nas je troje proti devetim. Nasprotniki so imeli vse orožje razen par malih pištol in pa velikega noža, ki ga je imel Peters vedno pri sebi. Nekaj sprememb na krovu — n. pr. da sekire niso več na običajnem mestu — nas je osupnilo in sklepali smo, da nas je pomagač osumil ter d« se ne bo obotavljal, znebiti se Petersa. Kar smo sklenili, je bilo treba nemudoma izvesti, to je bilo jasno. Bili pa smo toliko slabejši, da smo morali začeti zelo oprezno. Peters je predlagal, da gremo na krov, tam bi načel pogovor s stražo (Allenom) in bi ga brez odloga vrgel v vodo; nato naj se približava midva, se oboroživa na kakršenkoli način in z r.apadom skupno s Petersom zasedla kajito, preden bi bilo misliti na odpor. Ugovarjal sem, češ da je pomagač prebrisan v vsem, ker ni v zvezi s praznoverstvom. Že dejstvo, da je bila straža na krovu, je očitovalo njegovo nezaupljivost; kajti na ladjah brez discipline niso straže v navadi. Dozdaj pomagaču še nikdar ni prišlo na um, postaviti straže; da je to zdaj storil ter obenem dal odnesti vso sekire in kole, nas je prepričalo o njo-govi opreznosti in Petersovega predloga na noben način ni bilo izvesti. Nekaj pa je bilo treba storiti in sicer nemudoma, kefl nismo mogli dvomiti, da se "bodo Peters« ob prvi priliki iznebili. In to bi cc zgodiM kmalu po nevihti. (Dalje sledi.) Stev. m KUJ V fcJNEC, 3rf« T7. Jufifc 1923. IStrtKu fltf v Ljubljani in žela obilo priznanja, tako v Ljubljani, kjer se je morala ponovno uprizoriti, kakor tudi na podeželskih odrih. Predprodaja vstopnic kakor običajno in v nedeljo od 6. zvečer naprej pri blagajni. — Društvo carinskih aradnikov ia slovensko ozemlje v Ljubljani opozarja svoje člane, da se 22. julija ob desetih vrši občni zbor v prostorih ljubljanske carinarnice. Dnevni red zborovanja se odpošlje na vse carinarnice. — Odbor. — Zahrbtni napad na prekmurskega dobro-voljea. Dne 1. julija t. 1. se je nahajal nam znani dobrovoljec, veliki organizator in narodni delavec na kulturnem polju g. Pavle Horvat iz Bratonc pri svojem prijatelju g. Sraki Štefanu v Braiancih. Naenkrat je pridrvel v sobo Člen Matija iz Bratonc in je napadel g. Horvata ter mu zadal z nožem tri smrtne rane in sicer dve v glavo, tretjo pa v levo roko. Ranjenca so takoj odpeljali v Beltince k zdravniku df. KollaFu. Beltinski orožniki so takoj nastopili in so dognali, da je bil Horvat popolnoma nedolžen — nasprotno pa, da se je napadalec Olen Matija še pred napadom izrazil pred gotovimi pričami, da bo že pokazal jugoslovanskim , oficirjem ter jim zlomil glave, da jih ne bodo tako visoko nosili. It Kake na] se odslej naroča premog. Kakor mo poučeni se ukine s 1. avgustom tega leta razdelitev premoga po Pokrajinski upravi, oddelka ra premog in se ta urad likvidira. Trboveljska pre-mogokopna družba nas je naprosila, da objavimo, da naj se naroča premog odslej neposredno pri centralnem ravnateljstvu te družbe v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 in ne pri ravnateljstvih poedi-nih premogovnikov. Trboveljska ptramogokopna dražba poudarja, da v Sloveniji nima zastopnikov ter da lahko dobi vsak odjemalec pri vagonskem »djemu potrebno količino premoga po neposrednem naročil« pri družbi. — Dijaki, ki so z dobrim uspehom konfali ( gimnazijske razrede in imajo poklic sa redovno Bvljenje ter žele vstopiti V hrvaško frančiškansko provinci jo sv. Cirila in Metod i ja, naj se obrnejo na: Frančiškanski provincijalat v Zagrebu, Kaptol 9. Primorske novice. p Dr. Trinajstic in italijansko državljanstvo. Bivši istrski poslanec in župan v Buzetu dr. M. Trinajstic fe optiral za Italijo, a italijanska oblast mu je opcijo odbila. Dr. Trinajstic je bil rojen na otoku Krku, ki je pripadel Jugoslaviji. Dr. Trinajstic, ki je že blizu sedemdesetih let, je vložil proti rešitvi utok na notranje ministrstvo. p Jubilej lavodn šolskih sester v Tomajn. Letos obhaja zavod šolskih sester v Tomaju 25 letnico svojega obstoja in otvoritve dekliške šole ter 15 letnico otvoritve gospodinjske šole. Zavod bo ta trojni jubilej proslavil z raznimi prireditvami dne 1. in 2. septembra t. 1. p Zakaj je bil župan Miku* odstavljen. Kakor fflano, je videmski prefekt Pisenti pred kratkim odstavil vrlega slovenskega župana v Sv. Luciji, Aniona Mikuža pod pretvezo, da jo v dveh sporih s finančnimi stražniki in orožniki pokazal protidržavno mišljenje. Tista dva spora sta bila v kratkem takale: Lanskega poletja sta dva financarja v Sv. Lu-iiji ustavila nekega fanta in zahtevala od njega 10 tir globe, češ, da na svojem kolesu nima kolesarske '.namke na pravem mestu. Fant se je zagovarjal, ia ni vedel, da mora biti znamka na nekem dolo-Senem mestu. Okolu financarjev se je zbralo veliko ljudi, ki so potegnili s fantom in se je bilo bati spopada. Prihitel je župan Mikuž, ki je napravil konec nevarnemu.položaju s tem, da je izjavil, da je fant kupil znamko na županstvu v Sv. Luciji, a če je ni pritrdil na pravem mestu, je storil pač iz nevednosti. Župan je pri tem dal fantu kolo nazaj in rau velel, da se takoj odpelje dalje. Radi tega dogodka je bil župan Mikuž poklican na sodnijo, kjer se jo pa cela zadeva rešila kot pomota. — Drugi ;?spor< jo imel Mikuž z domačimi orožniki. Le-ti so namreč nekega večera prišli v njegovo gostilno in ga pozvali na red, ker nima pred gostilno prižgane svetilke. Vedeti je pa treba, da visi na županovi hiši občinska svetilka, ki razsvetljuje ves trg. Orožnika sta hotela torej županu samo nagajati. Le-ta ju je zato kratko zavrnil z besedami: >Jnz sem župan, pojdita in javita, kar imata, brigadirju!« Radi leh besed je bil župan Mikuž na sodni ji obsojen na 2 meseca zapora, toda obenem povodom poroke princezinjc Jolande pomiloščen. To so sedaj izkopali fašisti, da so maskirali odstranitev enega najboljših slovenskih županov. Ljudstvo si je seveda o celi »tvari ustvarilo lastno mnenje in dobro ve, za taj gre. novice. 5 Prra žrtev Drave najdena. Iz Selnice nad Mariborom poročajo, da so v pondeljek, 16. t. m. potegnili iz Drave truplo enega izmed dne 9. t. m. pri Breznu ponesrečenih duhovnikov. Identitete šc niso dognali, gotovo pa je, da je to truplo novo-mašnika Ribiča ali pa bogoslovca Držečnika. š Dvo smrtni nesreči v Maribora Dne 15. t. ob pol 7. uri zvečer je prišel premikalni nad-rornik R o b a r v službo na glavni kolodvor v Mariboru. Ker stanuje na drugi strani kolodvora, jc prišel kar čez tire. Sredi tirov se je ustavil in gledal za vlakom, ki je odhajal proti Dunaju. V istem hipu pa pridrvi od zadaj vlak, ki je zgrabil Robara 'n ga vlekel par sto korakov daleč. Stroj jc odreci Robaru nogo in roko ter mu popolnoma razbil glavo. Bil je takoj mrtev. — Pri kopanju v mestnem kopališču je v nedeljo utonil 181otni učenec nirščanske šole. š Gasilska žnpa žalska sklicuje redni občni »bor na nedeljo, dne 29. julija ob pol devetih dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu z dnevnim re- dom prvotne okrofnlee ter [»oživa vsa učlanjena J društva, da odpošljejo svoje delegate. Isti dan popoldne obhaja v sosednih Ootovljah prostovoljno gasilno društvo svojo dvajsetletnico. 8 Smrtno se je ponesrečil 8, t. m. v rudniku Huda jama pri Laškem 24 letni rudar Rudolf Bez-govšek iz Teree. Pokopali so ga 10. t. m. IZ PTUJA. Nov geometer. V Ptuju se jc naselil civilni geometer g. K. Pertot. Pisarno ima v Fttrslovi hiši v Slomškovi ulici. Umrl je v visoki starosti 80 let dne 13. t. m. g G 1 a t z , oče posostnika Aninega dvora v Krče-vini pri Ptuju. Mestno kopališče ob Dravi obiskuje sedaj v vročih dneh po 150—160 oseb na dan. Voda v Dravi itna že 15° in čez, bazen 18", zrak pa 32". Za pasje dni. Orjuna jc priredila gosp. Pavlu Ornigu podoknico kot rcvanš za podoknico, ki so jo priredili nemški pevci novo poročenemu paru. Imela pa je smolo, ker jo je zapela pod oknom Ornigove Kati, o kateri je znano, da je Slovenka. Zato se ptujski krogi čudom čudijo, kake zasluge si je pridobila gdč. Kati za Orjuno, ker jo je doletela čast, da so ji zapeli Orjunci pod oknom. S takimi oslarijami se »rešuje? narod ob meji. Nadučiteljsko mesto na Bregu pri Ptuju še vedno ni zasedeno. Vodi sc borba med dosedanjim vodjo g. Culekom in učiteljem Majcenom, ki ga je povzdignila okrajna ptujska učiteljska organizacija na bojni ščit predsednika za mesto Ptuj in ptujski okraj. Mi pripomnimo, da orjunska palica ne sodi ▼ roke bodočega nadučitelja na Bregu. Gospodarstvo. 0BCNI ZBOR JADRANSKE BANKE TRST. V soboto, dne 14. julija predpoldne se je vršil občni zbor Jadranske banke v Trstu, ki je odločal o nadaljni usodi tega že od leta 1905 obstoječega bančnega zavoda. Kakor znano, je Jadranska banka Trst obstojala kot taka do prevrata. Z razsulom avstro-ogrske monarhije se je tudi delokrog Jadranske banke razdelil teritorijalno na tri države, na Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Ustanovitev Jadranske banke d. d. Beograd za ozemlje Jugoslavije se je izvršila na ta način, da se je delničarjem Jadranske banke Trst dodelila ua vsako njihovo delnico po ena delnica nove Jadranske banke Beograd po emisijskem tečaju, s čemur so delničarji Jadranske banke Trst postali tudi zakoniti lastniki premoženja Jadranske banke Beograd. Tako so bili delničarji stare Jadranske banke Trst vzlic prehoda pretežne večine njenega premoženja v novi jugoslovanski zavod obvarovani vsake škode, kar je tem bolj upoštevanja vredno, ker je na sobotnem občnem zboru Jadranske banke Trst bilo ugotovljeno, da so tudi v prejšnjih letih bile podružnice zavoda ua teritoriju današnje Jugoslavije aktivnejše nego one na ozemlju današnje Italije. Jadranska banka Trst jc obdržala v Italiji podružnice v Zadru in Opatiji, v Avstriji pa na Dunaju, glede katerih se je bilo prilagoditi novi mednarodni situaciji. Zato je posle dunajske podružnice Jadranske banke Trst prevzela pred kratkim ustanovljena Adriatische Bank Wien z osnovno glavnico nom. 500 milijonov avstrijskih kron, ki se pa vplača z 12 in pol miljard av strijskih kron. Tukaj je uspelo pretežni vpliv osigurati jugoslovanskim delničarjem. Jadransko banko Trst jo prejšnje ravnateljstvo predstavljalo kot visoko aktivno in izkazovalo fiktivne dobičke. Jako neugoden položaj zavoda, ugotovljen od sedanjega ravnateljstva, je povzročila v prvi vrsti malomarnost prejšnjega ravnateljstva pri vodstvu poslov. Italijansko finančno ministrstvo je naložilo zavodu vrhu tega še plačilo 9,600.000 ' lir vsled brezglave provedbe izmenjave kron v lire s strani prejšnjega vodstva banke. Dognalo se je, da je bil izgubljen dvakratni iznos tedanje delniške glavnice. Tu treba kon-statirati, da izvirajo te izgube izključno le iz poslovanja med vojno iu v letih 1918 do 1921, ko je vodilo posle banke šc staro ravnateljstvo. Od nastopa novega ravnateljstva ni Jadranska banka Trst vršila več nikakih pasivnih bančnih poslov, ampak se je ves trud osredotočil na mirno likvidacijo dosedanjega neugodnega položaja, ki jo plod neveščega poslovanja starega ravnateljstva. Novemu ravnateljstvu je letos uspelo, da se je gornje plačilo odpisalo in da je vrliu tega iz naslova izmenjave inorala italijanska vlada plačali Jadranski banki Trst še 13 milijonov lir. S tem jo bila dosežena delna sanacija Jadranske banke Trst. Seveda pa še davno položaj zavoda ni bil tak, da bi bila uprava pri neizbegljivi nacionalizaciji mogla na ' novo vstopajoči italijanski skupini diktirati S pogoje. Stališče so upravi oteževali napadi »mladinske« demokratske klike, lii jo sistematično izpodkopavala zaupanje v zavod, skušala pre prečiti z najrazličnejšimi intrigami ugodno rešitev vprašanja zamenjave in ki je na la način našim narodnim nasprotnikom igrala narav nost v roke. Višek tega izdajalskega početja pomenja lanskoletna denuncijacija Jadranske banke pri tržaških italijanskih oblasteh, aranžirana iz Jugoslavije. Vsa ta gonja, uprizorjena in vztrajno podpihovana iz Jugoslavije, je • zavodu in s tem tudi našim narodnim interesom neizmerno škodovala. Ce bi te gonjo 'ie bilo, bi bila uprava vzlic danemu položaju še j mnogo izdatneje napram novi italjjauski gru- ' pi mogla zastopati interese dosedanjih delničarjev tržaškega zavoda. Vzlic vsemu temn pn je sedanjemu ravnateljstvu uspelo, izposlovati tak način nacionalizacije, da je nova emisija dclnie Jadranske banke Trst, o koji je sklepal sobotni občni zbor in s katero se sanacija tržaškega zavoda završuje, pridržana dosedanjim starim delničarjem in da le eventualno od njih neop-tiraue delnice prevzame italijanska skupina. Vpliv jugoslovanskih delničarjev na zavod v Trstu bo torej odvisen od tega, v kaki meri se bodo oni sami poslužili subskripcijske pravice na nove delnice. Tako je sedanje ravnateljstvo Jadranske banke pri reorganizaciji celega zavoda po prevratu kljub nečuvenim intrigam od izvest-ne strani, do skrajnih možnosti varovalo nacionalne interese in koristi prvotnih delničarjev. Jasno je torej, kako podla in prozorna je kleveta, češ, da je nova uprava izročila Jadransko banko Trst v roke fašistom. Novi upravi je celo uspelo, da reši upnikom Jadranske banke Trst njihove terjatve in da po možnosti ublaži stanje, povzročeno vsled lahkomiselnega poslovanja prejšnjega ravnateljstva v medvojni in neposredno povojni dobi. O vseh dogodkih pa bo še, kakor smo poučeni, ravnateljstvo Jadranske banke informiralo jugoslovansko javnost z dokumentarič-nim izvestjem. Pri sobotnem rednem občnem zboru Jadranske banke Trst, ki je potekel popolnoma redno in mirno, je bilo ugotovljeno, da so bili akcijski kapital in rezerve od pristojnih oblasti izključeni od konverzije tako, da so, čeprav izraženi v Urah na podstavi svojedobnih naredb vojnih oblasti, v stvari ostali nekon-vertirani. To dejstvo je v ostalem popolnoma v akladu z voljo dosedanjih delničarjev Jadranske banke Trst, ki so leta 1920. sami sklenili na občnem zboru tega zavoda, da se njegov sedež prenese iz Trsta v Zagreb, s čemur so dokumentirali svojo voljo, da ostane akcijski kapital nekonvertiran, da torej ostane no-minale delnic 400 K. Prenos sedeža se potem radi formalnih težkoč ni mogel izvršiti, vsled česar se je z zavarovanjem koristi delničarjev ustanovila Jadranska banka Beograd na gori omenjeni način. Nadalje se je na občnem zboru jednoglas-no sklenilo, da sc slari kapital in rezerve odpišejo in da se reintegrira kapital z izdanjem novih 75.000 komadov delnic po 200 lir no; minale za skupni znesek 15,000.000 lir. Rezervira sc opcijska pravica dosedanjim starim delničarjem za vsako staro na eno novo, razen toga dobijo stari delničarji gratis po eno dolnico Jadranske banke Beograd v nominalnem iznosu 400 K (100 Din) za vsako delnico Jadranske banke Trst, katerih nominalna vrednost je, v skladu z leta 1920. na občnem zboru izraženo voljo delničarjev samih, ostala istotako 400 K. Delničarji Jadranske banke Trst torej ne izgube ničesar, ampak le niso dosegli dobička v oni meri, kakor so to morda pričakovali. Predlog, da naj se izvoli odbor treh delničarjev, ki bi pregledal poslovanje uprave, je bil odbit z pretežno večino glasov, dočim je predlog bivšega ministra Gjiva Supila, za-stopajočega izvestno skupino, da naj se občni zbor odgodi za mesec dni, popolnoma propadel, ker je bil odklonjen z vsemi glasovi proti onim predlagatelja. Občni zbor je v/.el na znanje poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora in istim podelil absolutorij z 9/10 oddanih glasov. V upravni.odbor so bili izvoljeni Giorgio Piiacco, senator iu župan Trsta; general Picci-onc, bivši komandant češkoslovaške legije; odvetnika Emanuele Fiano in Cacopardo Cris-po; Giovanui Host-Venturi; Ciro Kamenaro-vič; dr. Voja Marinkovič, bivši minister; dr. Laza Markovič, minister pravde; dr. Marco Mordo in Giovanui Trombacco. — V nadzorstveni odbor: Gino de Lasinio; Omati conte Vittori in profesor Arrigo Solmi; namestniki: baron Guido Albori, Giorgio Trevesini in Vladimir Teukarevič, industrijalec. 3103 g Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 13. julija se je pripeljalo 239 svinj, 3 koze. Cene: mladi prešiči 5—6 tednov 800-1100 kron, 7—9 tednov 1200—2000 K, 3-4 mesece 2300 do 3500 K, 5—7 mesecev 4800- 5200 K, 8—JO mo-secev 5100—5800 K, 1 leto 10.000 K. 1 kg žive teže 80—100 K, Ia mastne 115—120 K. g Žitni trt;. Na novesadski produktni borzi nolirajo žitu slodečc cenc: pšenica 410—415 Din, ječmen 295 Din, oves 320 Din, koruza 300—305 Din, pšenična moka št. jOc 660 Din, št. >2t 625 Din, št. »61 465-485 Din, št. :7c 425 Din, mekinjo 150 dinarjev. Tendenca nespremenjena. g Stanje papirnatega denarja je znašalo po izkazu Narodne banke z duc 8. julija 5.G44,364.880 dinarjev. g Mažarsko novčanice po 50.000 in 100.000 o. kron. še tekom tega mcseca pridejo v promet ua Mažarskcm novčanice po 50.000 o. kron, koj nato pa novčanice po 100.000 o. kron. Posledica padca ogrske krone. g Ustavitev poslovanja bolgarske kmečko b.ia-ke. Vsled padca Stambolijskega in njegove stranko je sofijska >Zeniedelska kooperativna banka« prenehala poslovati. Nova vlada bo baje konfiscirula vse premoženje te banke. g Povišanje poštnih pristojbin v Avstriji. V Avstriji nameravajo v kratkem povišali poštne, brzojavne in telefonske pristojbine in to, da krijejo tozadeven primanjkljaj, ki znaša 165 miljard avstrijskih krmi. g češkoslovaško posojil« na Angleškem. Češkoslovaška vlada se pogaja % neko večjo angleška bančno skupino glode najetja posojila v Angliji v znesku 2 in pol miljarde čsl. K. — To posojilo bi dobila privatna podjetja, čsl. država bi za poeojilo samo jamčila. g Nemška industrija na Daljnem Vtheda. Mladika<. Vsa vprašanja in priglasitve, tičoče se mestnega dekliškega internata »Mladike<, ki je last mestne občine, je naslavljati od sedaj naprej direktno na mestni magistrat ljubljanski, ki bo dajal v tem oziru potrebna pojasnila in posameznike obveščal, Se bo mogoče začetkom letošnjega leta internat sploh otvoriti. lj U druženje jugoslovanskih inženirjev in ar-fdtektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane k aek) važnemu sestanku v torek, dne 17. julija ob 30- uri v hotelu »Tivoli«. Dnevni red: Poročilo naših delegatov o seji glavne uprave v Belgradu in razgovor o nadaljnem postopanju sekcije. lj Vlom. Neznani zločinec je vlomil 14. t. m. (V stanovanje gospoda Josipa Steindla in odnesel temne modre hlače, svitle hlače, športne hlače rjave, sive hlače, črne hlače iz kamgarna, par no-,vih čevljev in več perila. G. Steindl je oškodovan za 16.800 K. lj Policijska kronika. Josipu Planincu je bila tfkradena obleka, vredna 4000 K. — Trgovcu Hen-Tiku Stancarju je bil ukraden pes ptičar »Rolft. — Mileni Medvešček je bila ukradena večja množina perila z všitim monogramom L. M. — Amaliji Ver-Sbee je bila ukradena ročna torbica, v kateri je Smela zlato žensko uro in denar. Oškodovana je za 6000 kron. — V Škofji ulici so tatovi povzročili Mariji Pakiž 2100 kron škode. — 2000 K vredna nra je bila ukradena hlapcu Antonu Ambrožu. — Cerkovniku evangelijske cerkve Gustavu Coriaryju je bila ukradena vrv in hlače. — Na Viču so se 16. t m. 6tepli Ivan Martinovi^ Franjo Vantela in Ulja Sajn. Vantela je udaril Martinoviča s tako silo po obrazu, da so ga morali izročiti v bolnišnico. — Amaliji Verberjevl je bila ukradena rjava usnjata .torbica z vsebino, vredno 5000 K. — Nov rdeč predpasnik je bil ukraden Josipini Koželjevi. — Več obleke je, bilo ukradene Mariji Pakiž. "Cerkveni vestnik. c Duhovne vaje sa duhovnike bodo v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano od 23. julija (ob 6. uri zvečer) do 27. julija (zjutraj), in od 30. julija (ob 6. uri zvečer) do 3. septembra (zjutraj) t. 1. Vodil jih bo obakrat p. žužek S. J. Stroški so odmerjeni za posameznika na 500 K. Gg. naj se čimprej prijavijo. Socialni vestnik. * Delo in plačilo nemških in angleških delavcev. Po računih, ki jih objavlja >Westmin./E. « Knjigarne dobivalo velik popu.t! OVES - KORUZO la. na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št, 33 pri «BaIkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3697 99 DIAMALT" Pozor pekli »Diamalt«, tvornice Hanaer 1 Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, s« edino dobi pri glav. zastopnika a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmaierova 10. Varujte h ponaredb v prah« ali tekočinil so najboljše sredstvo za pokončavanje hišnih miši, podgan in poljskih miši. — Dobiva se v LEKARNI F. KURALT, Gosposvetska cesta v Ljubljani. III AUTO I I I PNEUMAT1KA VSA POPRAVILA IN VOŽNJE BENCIN OLJE MAST JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani Le prvovrstno blogo in delo po solidnih cenah nudi Najugodnejša prilika za nakup drv! Vsled pomanjkanja prostora oddajam po ZNATNO ZNIŽANI CENI DRVA (M* in mehka, odrezki od žage in parket) t vsaki množini. Pri večjem naročilu sc dostavljajo drva tudi na dom. — IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, METELKOVA ulica itev. 4. -Telefon štev. 244. 4071 Ivan Zakotnik Telefon št. 379. mestni tesarski mojster Talafon Jt. 379 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: modatno lesene stavbo, ostrolja za palača, hlio, rile, tovarno, cerkve in zvonika; stropi, zazna tla, stopnico, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, Jezov, mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Idtfovorni urednik: Mihael MoŠkerc v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna t Liubliani,