8554 \
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
Primorski c
nevmk
Poštnina plačana v gotovim ^	c\f\t\ i*
Abb. postale I gruppo	^UU 11F
Leto XXXIV. Št. 297 (10.209)
TRST, nedelja, 17. decembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SEDAJ PA BUDNOST IN BITKA ZA VSEBINO
Zavlačevanje dela komisije za Poučevanje vprašanj slovenske 'Jjanjšine v Furlaniji - Julijski kra-Pri predsedstvu vlade in nekaki vzporedni pojavi proti intere-s°m slovenske narodnostne skupno-**' so narekovali enotni slovenski telegaciji, da razčisti neposredno s ^dsednikom vlade nekatera vpra-™nja. Delegacija je želela poleg da bi predsednik vlade potr-® nekatera temeljna načela, ki so la našo skupnost življenjskega po-*iena.
zadnjem srečhnju je pred-*ednik Andreotti dal delegaciji nevera politična zagotovila in za-Oetovila tehničnega in časovnega točaja. Potrdil je, da je vlada ejela načelo o globalni zaščiti z 'rjavo, ki jo je dala oktobra letos Priložnosti, ko se je zaradi od-*°nilnega stališča slovenske manj-i>ne in demokratičnih sil odrekla Ranemu omejitvenemu dekretu. “Prejetje tega dekreta, ki se je o-^ajeval samo na tržaško pokraji-1° in je zagotavljal le del pra-,1C' bi si po njegovem mnenju lah-0 razlagali, da nima namena regati celotnega problema v glo-Nlnern smislu.
Načelo globalne zaščite ne osta-'a Po teh izjavah le v okviru pred-Sedstva vlade, marveč ga je potr-tudi vlada.
Drugo važno vprašanje, ki so se Podrobno dotaknili predvsem zaupniki Slovencev iz videmske po-kTajine, je bila razširitev globalne *as’6te tudi na tamkajšnje Sloven-*■ Dvomi o namenih predsedstva o teh stvareh so nastali ob >nanem neumestnem anketiranju ® jU občinah te pokrajine. Predsednik vlade je to anketira-označil kot potrebo po splošni jetični sliki, ki si naj bi jo ob 'Pi ustvarili, ne pa kot nekaj stavčnega. V zvezi z videmsko po-*rai'no na splošno in odnosov do r°vencev te pokrajine je dejal, da ,e Politični položaj tam neprimerno u6°dnejši kot pred 20 leti. kognii se je torej neposrednemu livnemu odgovoru, je pa na-možnosti za rešitve. Drago-[en° je njegovo priznanje, da je Prošanje Slovencev v videmski ^rajini političnega značaja. To-Ji ne gre za to, ali so Slovenci krnske pokrajine res Slovenci, j^rveč gre za umestnost, da se jim
0	Prizna.
, Delegacija se je odločno prito-
nad počasnim delom komisije jN Predsedstvu vlade in nad tem, Vzdušje pri večjem delu komisi-
1	*** preveč naklonjeno zahtevam Jfvencev. Znano je namreč, da je
2l članov le pet Slovencev, za-česar ne morejo odločno vpit-V na delo komisije same. Je L0 Po drugi strani njena usmerje-mnogo odvisna od predstav-,. predsedstva vlade in raznih 'Nstrsteu, saj imajo, med dru-,!’n' v rokah celotno organizacij-**» delo.
j Dlede tega je bil predsednik vla-^ najbolj jasen in konkreten. Pred-nSerri se je obvezal, da bo z vladni funkcionarji govoril in jim k ustrezna navodila. Zagotovil i’.	bo govor.I s predsednikom ko-
d l8iie zato, da čimprej zaključi j*®- Večkrat je ponovil svoj tr-tnH namen. da pride čimprej do pljučka. Prav tako je zagotovil, „ prišlo do izglasovanja zako-I p prvih mesecih prihodnjega
Racija nj načela vsebinskih l^šanj s predsednikom vlade. To j 1 n> bil namen razgovora, ker Sj. *a to zadolžena posebna komi-J?’ ki pa do tega trenutka še ni „. e*a razpravljati o vsebini in še J Povsem žnano, kakšno stališče J^ina komisije zavzela do po-n e*nih zahtev slovenske narod-stoe skupnosti in do določb, ki
Teroristični napad na jugoslovanski konzulat v Freiburgu
BONN — Pripadniki fašistič-cfta terorističnega podzemlja Zvezni republiki Nemčiji so ^Petek zvečer med 20. in 21. J;? napadli jugoslovanski končat v Freiburgu, Zažigalna , naba, tako imenovana «molo-ki so jo neznani storil-Vrgli skozi okno v pritličje .sradbe, v kateri je konzulat, L, Povzročila požar. Druga ste-eniCa z vnetljivo snovjo se je ^®*treščila na dvorišču, ven-Pa so gasilci ogenj kmalu Sedali. Po srečnem naklju-jj^ni bil pri napadu nihče po-
jih vsebujejo posamezni osnutki zakona.
Tako se sedaj začenja bitka za vsebino, za to torej, kakšne pravice nam bodo na posameznih področjih narodnostnega življenja priznane.
Po zadnjem srečanju s predsednikom vlade pričakujemo, da nam bo komisija bolj naklonjena in bo sprejela naše zahteve za svoje. Pri tem pada velika odgovornost na njene slovenske člane, ki bodo morali tudi v bodoče zastopati enotna stališča in argumentirano ter prepričljivo zagovarjati naše zahteve. Pri opravljanju svojega dela bodo morali čutiti podporo celotne naše skupnosti, njenih organiziranih sil in tistih političnih sil, ki nas v naših naporih podpirajo.
Če bi se delo komisije ob važnih vprašanjih zataknilo, potem bi verjetno bilo umestno ponovno srečanje s predsednikom vlade, čeprav je ob zadnjem razgovoru izrazil upanje, da bo na prihodnjem srečanju govor o tem, kaj je bilo storjeno.
Drugo važno vprašanje je čas. Predsednik vlade se je res obvezal, da bo pospešil delo v okviru predsedstva vlade in vlade same. V zvezi s tem vprašanjem pa so dragocena opozorila predsednika poslanske zbornice Ingraa, ki ga je delegacija isti dan obiskala. Predsednik zbornice je najprej poudaril svojo odločno naklonjenost, da pride do zaščitnega zakona za Slovence, toda glede časa, kdaj bo to uresničeno, je dejal, lahko nastanejo resne težave, če vlada ne bo res pohitela. Koledar parlamentarnih razprav je za prve mesece prihodnjega leta zelo natrpan.
Smo torej pred drugo nalogo, da z neprestano budnostjo in z najrazličnejšimi pritiski pospešimo delo komisije in vlade.
Enotna slovenska delegacija se zaveda, da bo vsebina zaščitnega zakona in hitrost, kdaj bo sprejet, odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem od strank ustavnega loka. Da bi si zagotovili njihovo naklonjenost, so bili naprošeni vsedržavni tajniki strank, naj delegacijo sprejmejo, da jim podrobneje obrazloži zahteve celotne slovenske skupnosti. Do razgovora s tajnikom liberalne stranke je že prišlo. Delegacija pričakuje vabilo ostalih tajnikov.
Predsednik poslanske zbornice Ingrao je opozoril, da se mnogokrat dogaja, da parlament spremeni besedila zakonskih osnutkov, ki so jih strankarska vodstva izdelala ali odobrila. Zato je svetoval, naj bi delegacija obiskala tudi predsednike parlamentarnih skupin.
Sedaj je železo vroče in ga je treba kovati, zato ne bi smeli pred razpravo v parlamentu zanemariti nobene priložnosti, torej tudi te ne.
BORIS RACE
OB STOPNJEVANJU TERORISTIČNE DEJAVNOSTI
Ogorčenje javnosti zaradi uboja dveh policijskih agentov v Turinu
Atentata tudi v Benetkah in Firencah, kjer so neznanci ranili predsednika beneške hranilnice in nekega sodnika iz Firenc
TURIN — Salvatore Porceddu in Salvatore Lanza sta zadnji imeni na dolgem spisku žrtev terorizma. Krogle rdečih brigadistov so pokončale njuni mladi življenji predvčerajšnjim ob 5.40 zjutraj pred turi ns ki m zaporom «Nuove».
Oba 21-letna policijska agenta sta bila na redni izvidniški službi v policijskem kombiju. Do njune izmene je manjkala le dobra ura, ko se jima je od zadaj približal neznan avto. Morilci so iz avta sprožili rafal iz brzostrelke, takoj nato pa še dva strela iz puške, nabite z debelimi svinčenimi ši-brami. Salvatore Porceddu je še utegnil sprožiti strel iz svoje pištole, preden mu je orožje odpovedalo in se je mrtev zgrudil na sedežu, Salvatore Lanza pa je bil pri priči mrtev. Oba policista je zadelo več strelov, a le eden je bil smrtonosen. Preiskovalci so u-
IR Kitajska in ZDA bodo januarja navezale diplomatske stike
WASHINGTON, PEKING -Ljudska republika Kitajska in ZDA bodo od 1. januarja prihodnjega leta navezale redne diplomatske stike.
Nenadna vest je rezultat sedemletnih pogajanj za premostitev edine ovire na poti normalizacije med Kitajsko in ZDA, o-vire, ki jo je predstavljal Tajvan s svojo nacionalistično vlado. ZDA so pristale, da je Ljudska republika Kitajska edini predstavnik kitajskega ljudstva, vvashingtohska vlada bo pretrgala diplomatske stike z nacionalistično Kitajsko (Tajvan), u-maknila svoje oborožene sile in preklicala dosedanji sporazum o vzajemni vojaški pomoči.
Kot je predsednik Carter obvestil vse svoje zaveznike vključno Italijo, naj ne bi bila sedanja navezava diplomatskih stikov naperjena proti nobeni državi in tudi ne proti Sovjetski zvezi. Če pa upoštevamo, da so v skupnem sporočilu navedli tudi klavzulo o boju proti »hegemoniji* so zagotovila protislovna. Nedvomno Kitajska slavi naj večji uspeh svoje diplomacije, ki bo imel dolgoročne posledice za mir na vsem svetu, sama pa bo lažje dosegla svoj cilj o tako imenovanih «treh modernizacijah*, ki jo bi morale do leta 2000 uvrstiti med gospodarsko najmočnejše države. Komentarji v svetu so za sedaj pozitivni razen v krogih tajvanske nacionalistične vlade, tudi sovjetske oblasti se niso za sedaj razjasnile, (voc)
gotovili, da so morilci izstrelili 50
nabojev kalibra 9, verjetno iz br-
zostrelke s posebnim dodatnim o-kvirom.
Po zločinu so nezanci zbežali, z obzidja pa je le en zaporniški paznik sprožil proti drvečemu avtu o-samljen strel. Policija in karabinjerji so takoj sprožili širokopotezno akcijo, postavili cestne bloke na vsem turinskem podeželju in
v mestu samem, a brez uspeha. Štirideset minut kasneje je neznanec brez narečnih prizvokov telefonsko sporočil redakciji časopisa »Gazzetta del Popolo*. da so atentat izvršili pripadniki rdečih brigad.
Atentat so takoj obsodili vsi vidni predstavniki strank, družbenih sil in vsa turinska javnost. Predsednik republike Pertini se je pridružil izjavam ogorčenja in izrazil solidarnost svojcem žrtev. Podli atentat pa je povzročil med tovariši padlih ostre kritike na račun vodenja izvidniške službe. Do nedavnega naj bi se policisti posluževali oklepnih kombijev, poveljstvo pa naj bi jih umaknilo, ker so trošili preveč bencina. Prav tako se turinski agenti sprašujejo, zakaj ni bilo na obzidju zapora obveznih straž.
Včeraj popoldne je bila v cerkvi sv. Barbare maša zadušnica, krsti so nato odpeljali v rojstna kraja. Salvatore Porceddu je bil iz Sinija pri Oristanu na Sardiniji, Salvatore Lanza pa iz Catanie.
Tragična kronika političnega nasilja ta beleži še dva atentata. V tem primeru pa teroristj niso napadli neke državne organizacije ali predstavnike varnostnih sil, temveč osebi, ki sta se pri svoji dejavnosti zamerili političnim skrajnežem. V kraju Musile di Piave pri Benetkah sta predvčerajšnjim ob 11.55 dva mladeniča stopila v krajevno lekarno in vprašala po dr. Francu Pilli, lastniku lekarne in predsedniku beneške hranilnice. Ko jim je ta pritrdilno odgovoril, je eden izmed teroristov naperil polavtomatsko pištolo kalibra 7,65 z dušilcem in sprožil šest zaporednih strelov, nato je dvojica zbežala iz lekarne, kjer ju je v avtu fiat 128 čakal pajdaš. Pillo je zadelo pet strelov v noge, njegovo zdravstveno stanje pa ni hudo. Atentat si lastijo pripadniki o-boroženih komunističnih oddelkov.
Istega dne, le nekaj ur kasneje, ob 13.15 so neznanci ranili v noge 45-letnega Silvia Bozzija, pretor-ja na oddelku za hišne izgone pri sodišču v Firencah. Bozzi je v svojem avtu čakal na povratek sina iz šole, ko so mu neznanci,
10, KONGRES ZVEZE MLADINE JUGOSLAVIJE KONČAN
Kongres prodorne akcije za izgradnjo socializma
Za novega predsednika organizacije jugoslovanske socialistične mladine izvoljen Lev Kreft
BEOGRAD — »Z desetega kongresa Zveze socialistične mladine Jugoslavije odhajamo s čvrstimi, zrelimi in jasnimi stališči o konkretnih smernicah naše akcije naslonjeni v revolucionarno socialistično zavest mlade generacije naše družbe.»
S temi besedami je vse delegate in goste tega najvišjega zborovanja jugoslovanske mladine pozdravil Lev Kreft, novi predsednik ZSMS.
Kreft 27-letni profesor filozofije iz’ Ljubljane, je v svojem 'posegu, ki je zaključil kongres, strnjeno predstavil rezultate tridnevnega dela ter se je s kritičnim duhom, značilnim za mlade-ga človeka, dotaknil vrste najbolj aktualnih problemov, s ka-terimi se je in s« bo morala v bodoče spoprijemati zveza mladine.	.	,
Če hočemo uresničiti svojo družbenopolitično in idejno vlogo, je dejal Kreft, moramo biti močno, živahno in edinstveno prisotni tam, kjer se odvija življenje in delo, tam, kjer je temelj našega socialističnega samoupravnega združenega dela :'n političnega sistema samoupravljanja, tam. kjer se ustvarjajo pogoji za socializem. . Zato je nujna še večja odprtost. demokratično dogovarjanje
in povezanost s problemi neposredne sredine mladih. Kajti zveza mladine ne sme biti organizacija manjšine ali predstavniška organizacija: boriti se mora proti birokratizmu, forumskemu delu, monopoliu, privilegijam, manipulacijam in liderstvu. Njena vloga je v organiziranju mladih, v spodbujanju sveže in poletne dejavnosti, ki naj omogoča vsem mladim ljudem, da na osnovi svojih interesov in potreb sodelujejo v izgradnji socializma in pri reševanju družbenih vprašanj.
V svojem konstruktivnem pozdravu je novi predsednik ZSMJ tudi podčrtal, da je kvaliteta, ki jo je treba s kongresa prenesti v vsakodnevno aktivnost ta, da se smatra vsa organizacijska vprašanja v neposredni vezi s stvarno in živo družbeno vsebino, ker bi se v nasprotnem primeru izgubili v iskanju nekih golih in čarobnih organizacijskih formul in bi pozabili, da prazne forme še ne prinašajo nove dejavnosti in učinkovitosti.
Zadnji dan kongresa so bili podani rezultati dela v komisijah, ki so obravnavale predvsem druž-benoekomonski položaj mladega človeka. V teni smislu so delegati potrdili pravilnost in nujnost poti samoupravnega socializma za
mlado generacijo; v isti sapi pa so tudi pokazali na vrsto nedoslednosti v uresničevanju te ideje. Zato so se trudili, da bi osvetlili take rešitve, ki bi najbolj odgovarjale, ki bi omogočile, da bi se mladi vključili v samoupravno odločanje na vseh ravneh.
Na vsak način gre poudariti, da to ni bil kongres, ki bi bil usmerjen v iskanje nove idejne ureditve, temveč je bil predvsem kongres akcije, to je preverjanja in iskanja ustreznih oblik dela ter večje prodornosti. Delovni dogovor jugoslovanske mladine so delegati strnili v zaključne dokumente in resolucije, ki bodo osnova za delo v prihodnjih štirih letih.
V sklepu kongresa so udeleženci kongresa poslali predsedniku Titu pozdravno pismo, v katerem naglašujejo, da so mladi lahko ponosni nad tem, kar imajo danes v Jugoslaviji, nad tem kar so ustvarile predhodne generacije, kajti na tem lahko mladi dalje gradijo in delajo. Vendar odgovornost mladih ljudi danes ni nič manjša, nasprotno jutri bo še večja, ker velika dela. kot je graditev pravičnejše družbe, nimajo nikoli konca.
SUADAM KAPIČ
dekle in dva mladeniča, odprli vrata ter osemkrat zaporedoma streljali s pištolo. Teroristični komandos je nato zbežal z ukradenim avtom, ki so ga preiskovalci odkrili kasneje v bližnji ulici. Bozzija so takoj pripeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili štiri rane na obeh nogah in se bo moral zdraviti 20 dni. Atentat si lastijo pripadniki revolucionarnih oboroženih oddelkov.
Deset ljudi ubitih pri zrušenju letala
RIETI — Blizu Leonesse nedaleč od Rietija je strmoglavilo dvomotorno turistično letalo »chessna 421» z osmimi potniki (sedmimi i-talijanskimi in francoskim državljanom) in dvema članoma posadke. Nesreče ni preživel nihče, botrovalo pa ji je baje slabo vreme (veter in megla). Letalo je odletelo nekaj po 10. uri z letališča v Ronkah namenjeno proti Alžiru. Upravljal ga je kap. Ri-nauro, a imena drugih žrtev zaenkrat niso znana.
V TERU IZROČILI PREBIVALCEM KLJUČE 30 HIŠ, DAR JUGOSLAVIJE
Skupen bojprotiposledicam potresa simbol sodelovanja Italije in SFRJ
Slovesnosti sta se udeležila predsednik deželnega odbora F-JK Comelli in podpredsednik IS SRS Šinigoj - Prizadetemu prebivalstvu zajamčiti možnost zaposlitve
Z včerajšnje slovesnosti v kulturnem centru v Teru
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiTUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA POBUDO NACIONALNE FRONTE IN ŠIITSKEGA KLERA
Jutri v Iranu dan žalovanja za žrtvami, vojaškega nasilja
Homeini vabi prebivalce, naj ne zapuščajo domov, kaže pa, da se pripravljajo množične demonstracije, ki utegnejo še zaostriti napetost v državi
(Poseben dopis)
TEHERAN — Šah je nedavno zagotovil, da bo najpozneje do konca decembra postregel Iranča-nom s civilno vlado, toda šiitski kler mu je brž ostro odvrnil, da je mesec moharrama (žalovanja za umorjenim imanom Huseinom) posvečen boju zoper monarhiji. V ponedeljek p;lde torej do ponovnega spopada med «zakonito» in realno oblastjo, saj je ajtol Homeini proglasil jutrišnji dan kot dan splošnega žalovanja, ki bo pač docela ohromil proizvodne in druge dejavnosti v državi. Tokrat bo protirežamski protest vsekakor slonel na trhlejši podlagi. Zakaj?
V bazarju, ki dejansko pomeni trgovsko srce Teherana, posli še vedno mirujejo, kar je bilo sicer pričakovati, vendar je na pokritih uličicah njegova labiritna čutiti določeno vznemirjenost, ki se poloti tudi prišleka v trenutku, ko pred vhodom v pokrito tržnico izstopi iz taksija.
Vrh osrednjega stolpiča zgradbe, ki stoji pred vhodom v bazar, zapaziš s peščenimi vrečami in mitraljezom oboroženo vojaško gnez-ro, s katerega je mogoče popnlno-nadzorstvo nad mimohodom občanov. Vojaščina je tudi na cesti, vate ustrahovalno vpira puška in srepo sledi tvojim korakom. V samem bazarju so navojnice spuščene do tal, z njih pa visijo v znak žalovanja črne zastave, na katerih so belo zapisani verzi iz korana. Ljudi pa je vseeno veliko, med njimi je največ prodajalcev preprog. Vsi se vneto razgovarjajo in prebirajo na gosto raztresene ter na navojnicah trgovin prilepljene letake opozicijske »nacionalne fronte* klera.
S prvih je moč razbrati, kako je bil v sredo vodja laične opozicije Sanžabi povabljen v šahovo palačo, kamor pa naj bi se ne podal po lastni volji, kakor menijo mnogi. Ti sumijo namreč, da se hoče eno krilo fronte pogoditi z Rezo Pahlavijem za izoblikovanje koalicijske vlade ali vsaj sveta regenstva. ki naj šaha sicer postavi nekje na rod političnega dogajanja, ne pa tudi izloči iz oblastvenega okvira. Takih in podobnih sumničenj niso mogla odpraviti niti zanikanja iz vrst monarhije niti ne pomirjevalne izjave opozicije. In vendar današnji letak nacionalne fronte ne dopušča prav nobenega dvoma; zaključuje se namreč z odkritim in uradnim navajanjem misli, ki jih je bilo mogoče v preteklih dneh le razbrati iz vrstic raznih razglasov, a te misli potrjujejo dejstvo, da Sanžabi nikakor ni pripravljen na kompromis «s to pokvarjeno monarhijo*.
To mi je dobesedno izjavil tudi glasnik laične opozicije s pripombo, da so bile slednjič dokončno pretrgane prav vse vezi z režimom, pa naj so bile takšne ali drugačne narave. Še trše, dasi-ravno prikriteje izraženo, je bese-
dilo Homeinija, kakor ga ponati-skuje letak. V njem je rečeno, da se ponedeljek proglaša kot dan narodnega žalovanja za žrtvami, ki so padle prejšnji petek v Isfahanu, a hkrati je v njem izražena tudi želja, naj ljudje tega dne ostanejo doma; v resnici vse kaže, da se tako v bazarju kakor sploh v Teheranu pripravljajo množične demonstracije. V bistvu gre torej ža razglasitev nekakšne splošne stavke, ki naj izzveni kot nov izziv šahu v trenutku, ko se monarhija in vojska mrzlično trudita najti ustrezno rešitev iranskemu «rebusu».
V luči gornjega si lahko torej razlagamo vzdušje v bazarju oziroma jutrišnji dan kot nov korak na poti do Pahlavijevega zružanja ali pa do nadaljnje zaostritve boja proti režimu. Ne gre pozabiti, da je Homeini v poslednjem času naslovil večino svojih pozivov v tem smislu na vojsko, češ, naj se pri-
druži ljudstvu, čeprav vojakov ni izrecno hujskal k uporu, a šiitski kler je ravno včeraj potrdil vest, po kateri bi več sto vojakov že dezertiralo, »seveda oboroženih*.
ROBERTO LIVI
Pri Vrhniki zgorel potniški vlak
Na srečo nobenega ranjenca
LJUBLJANA — V petek zvečer malo pred 22. uro se je na železniški postaji v Verdu pri Vrhniki vnel električni potniški vlak, ki je vozil iz Trsta v Ljubljano. V vlaku je bilo v trenutku, ko ga je zajel ogenj, več kot 100 i tnikov. Zaradi zbranosti osebja vlaka in tudi potnikov nihče ni bi poškodovan. Kompozicija, ki je štela 8 vagonov je popolnoma uničena.
Illtllllllllfllllllllllllllllllll lili 1111111111 It IIIIIIIIHII IIUHIIIIIIIlflltlllllllllllltllllll II llllllllllt 11111111111111 lllllllltl
«Lista za Trst» vztraja župan Cecovini molči
• • •
Teden je minil od objave «odprtega pisma tržaškemu županu» odv. Manliu Cecoviniju, v katerem smo ga pozvali, naj se izjasni v zvezi z napadi glasila njegove melonarske liste, »La voce liber at, na pravico Slovencev do globalne zakonske zaščite svojih narodnostnih pravic. Glede na dejstvo, da se je župan Cecovini večkrat v svojih izjavah kazal za velikega prijatelja Slovencev, bi pričakovali, da bo nemudoma izkoristil priložnost, ki smo mu jo dali in se jasno distanciral od svojega glasila in od tistih ljudi »Liste za Trst», ki še vedno gojijo nepotešljivo sovraštvo do nas Slovencev in nasprotujejo našim demokratičnim in ustavnim pravicam.
Radi verjamemo, da je gospod župan zelo zaposlen z raznimi upravnimi posli in družbenimi obveznostmi, toda za tako važen in tudi za njegovo verodostojnost in čast nujen odgovor, bi po našem mnenju že lahko našel tistih nekaj minut časa, kolikor ga je treba za jedrnato obsodbo protislovenskih izbruhov njegovega glasila.
Pričakovanega odgovora gospoda župana torej doslej nismo dočakali, dočakali pa smo še en napad v novi številki »La voce li-bera» na zakonski osnutek KP1 za globalno zaščito, ki — o strahota — «predvideva dvojezičnost v tržaški, goriški in videmski pokrajini in brezštevilne privilegije za manjšino na škodo večine» in ki naj bi po pisanju tega novega nosilca protislovenskega strupa predstavljal »še en udarec po državljanih italijanskega jezika*. V dokaz, kako nam globalna zaščita naj ne bi pritikala, nas prešteva na osnovi ljudskega štetja iz leta 1971. ki prav tako, kot vsa prejšnja, prav zaradi neenakopravnosti in zapostavljenosti naših ljudi, še zdaleč ne daje resnične slike narodnostnega razmerja v tržaški pokrajini in občini. (Neglede na to, da za vsakega demokrata številke, ko gre za priznavanje narodnostnih pravic neke skupnosti, ne morejo biti merodajne).
Pa ne samo to! Pod strupeno želo protislovenskih šovinistov vri «La voce libera» in torej pri «Listi za Trst*, je prišel tudi novi tržaški ško] msgr. Bellomi, ker je na zborovanju «Kristjani iz oči v oči* nič manj kot skokih desetkrat ponovil odprtost do manjšine* in ker je bilo poročilo komisije za pastoralna vprašanja brano celih 15 minut v slovenščini in prav toliko minut v italijanščini in v katerem sta bila — zgrozite se kristjani «Liste za Trst* in drugi! — tudi izraza sjašizem» in «nacionalizem». (Pes zacvili, če mu stopiš na rep!).
Mar naj te nove šovinistične (zakaj ne fašistične) izbruhe sovraštva do Slovencev in do tistih, ki pravice Slovencev zagovarjajo, sprejmemo kot posreden odgovor gospoda župana in njegove tListe
za Trst* na naše odprto pismo?
VIDEM — S skromno, zaradi tega pa nič manj pomembno slovesnostjo so včeraj popoldne v Teru ob prisotnosti predsednika deželnega odbora Antonia Comellija in podpredsednika IS SR Slovenije Dušana Šinigoja izročili 30 beneškim družinam ključe prav tolikih hiš, dar SFR Jugoslavije po potresu prizadetemu prebivalstvu. Svečanost, ki so se je poleg žu-.ppa občine Barda Beniamina Si* nicca in predstavnikov drugih krajevnih oblasti udeležili še predsednik koordinacijskega odbora za pomoč Benečiji Dino Del Medico, sekretar medobčinskega odbora ZKS severnoprimorskih občin Anton Lada va, predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin * * * * vlado Uršič, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in predsednik SKGZ Boris Race, je izzvenela kot nov dokaz solidarnostnih in prijateljskih vezi med sosednjima narodoma. Te vezi, ki so se prekalile in utrdile ob medsebojnem sporaznavanju in v skupnem boju proti posledicam naravne katastrofe, so trden temelj za vsestransko krepitev sodelovanja med V. T.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Umrl je Lelio Basso
RIM — Preteklo noč je v Rimu umrl senator Lelio Basso, eden najvidnejših predstavnikov italijanskega socializma in neustrašen borec za človekove pravice in ža svobodo narodov. Prihodnji' teden bi dopolnil 75 let, prav včeraj pa bi morala biti na rimskem Kapitelu svečanost ob njegovem jubileju.
Basso se je rodil v Varazze-ju, bil je pravnik in filozof ter univerzitetni profesor. Pri o-semnajstih letih se je vpisal v socialistično stranko ter se aktivno vključil v politični boj proti fašizmu, zaradi česar je bil preganjan. Kar štirikrat je bil zaprt in poslan v konfinaci-jo, kjer je med drugim spoznal številne slovenske antifašiste iz tedanje Julijske krajine. Bil je nato med voditelji odporniškega gibanja in eden od protagonistov milanske vstaje. Leta 1946 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino, v kateri je bil med pobudniki tretjega člena ustave, ki določa, da so vsi državljani enaki ne glede na raso, jezik ali religijo. V tem času je bil tudi nekaj časa tajnik socialistične stranke, nato pa celih petnajst let član njenega vodstva. Iz PSI je izstopil leta 1964, ko se je pripravljal prvi levi center, ter bil med ustanovitelji PSIUP, kateremu je predsedoval do leta 1968. V vseh povojnih letih je bil član parlamenta, najprej poslanec, v zadnjih dveh zakonodajnih dobah pa senator neodvisne levice, izvoljen na listi KPL
Kot teoretik je napisal veliko knjig in esejev o problemih marksizma ter je gojil veliko občudovanje do Rose Luxem-burg. Kot član Russelovega sodišča je pred vsem svetom razkril ameriška grozodejstva v Vietnamu, nato pa se je angažiral -a obnovo demokratičnih svoboščin v Latinski Ameriki. (tm)
PnmorskHffievmfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. decembra 1978
POROČILO ČLANA TAJNIŠTVA SSk ALOJZA TULA
Dveletno delovanje stranke v oceni občnega zbora Slovenske skupnosti
Od poraza na junijskih volitvah do vstopa v pokrajinski odbor
Na sedežu stranke v Ul. Machiavelli je bdi včeraj pokrajinski občni zbor Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu je bilo poročilo izvršnega odbora in razprava, danes pa bodo volitve v vodstvene organe.
Poročilo izvršnega odbora je dal član tajništva SSk Alojz Tul, ki je orisal dveletno delovanje stranke od zadnjega občnega zbora do danes. Ugotovil je predvsem, da je bilo v Italiji v teh letih mnogo globokih družbenopolitičnih sprememb, ki so jih, kot del italijanske družbene stvarnosti, občutili tudi Slovenci. Sicer pa so zadnje parlamentarne volitve privedle do takih volilnih izidov, je dejal Tul, ob katerih ni bilo mogoče ustvariti večinske vlade, temveč so oblikovali manjšinsko, enobarvno ' demokri-stjansko vlado s podporo tako i-menovanih strank ustavnega loka. Ta položaj se odraža tudi na deželni ravni, vprašanje pa je, če bo to ravnovesje lahko zdržalo.
Slovenska skupnost je v zadnjem dveletju, ki je bilo politično zelo nestabilno, iskala novo podobo in pa stike s Slovenci v drugih političnih strankah in organizacijah. Kmalu po prejšnjem občnem zboru je v rimskem parlamentu prišlo do ratifikacije italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Vlada se je obvezala, da bo v 18 mesecih izvedla določila iz osimskih sporazumov. Žal pa je treba spet ugotoviti, da so bili Slovenci tudi tokrat prikrajšani in da še vedno čakajo na globalno zaščito.
V	tem obdobju je SSk začela izdajati tudi svoje glasilo Skupnost, v katerem objavlja svoja uradna stališča in obvešča člane o dejavnosti stranke. December 1977 in prvi del naslednjega leta sta potekla v znamenju borbe za samostojni slovenski šolski okraj in za avtonomijo šolskih organov. V začetku letu 1977 je prišlo tudi do obiska predstavnikov Slovenske skupnosti pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, kmalu zatem pa je SZDL vrnila obisk SSk. Pogovore so obakrat zelo pozitivno ocenili.
Marca 1977 je bil v števerjanu deželni občni zbor SSk, na katerem so potrdili zakonski osnutek za globalno 'zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga potem predložili senatu v obliki peticije. V tem obdobju so ustanovili posebno komisijo pri predsedstvu vlade, ki ima nalogo, da izdela osnutek za globalno zaščito. V njej je tudi 5 Slovencev, SSk pa zastopa Albin Sirk. ,
V	istem letu je SSk prvič začela organizirati praznike na priflfem, ki so, kot je povedal Alojz Tul, bili dobro obiskovani.
Letošnje junijske volitve za Slovensko skupnost niso bile ugodne. Stranka je zgubila lepo število glasov, volilni izidi pa so še v proučevanju! Pri tem je Tul ugotavljal, da «narodna zavest pri Slovencih
DANES NA OPČINAH
KOMEMORACIJA
OBSOJENCEV
FAŠISTIČNEGA
SODIŠČA
Združenje političnih prega-njencev sporoča, da bo danes, 17. decembra, ob 15. uri na o-penskem strelišču komemoracija obsojenih na smrt s strani posebnega fašističnega sodišča.
pada in smo priča vse številnejši prisotnosti naših ljudi v vrstah i-talijanskih strank*. Po volitvah se je na deželi oblikovala obširna ve čina, v kateri je tudi SSk in ki pod pira enobarvno demokristjansko deželno vlado. V tržaškem občinskem svetu si je na junijskih volitvah zagotovila relativno večino LpT, ki je sestavila svoj manjšinski enobarvni odbor, ki ga občasno podpd rajo misovci in radikalci. Do tega je lahko prišlo, je dejal Alojz Tul, ker ni bilo mogoče priti do sporazuma med strankami ustavnega loka. Slovenska skupnost skrbno sledi razvoju položaja in stalno paziva odbor, naj spoštuje pravice Slovencev.
Na junijskih volitvah si je SSk zagotovila 7 svetovalcev v rajonskih svetih, na vzhodnem Krasu pa je bil njen predstavnik celo izvoljen za predsednika. Na pokrajin ni so v tem času sestavili novi odbor, v katerem je, poleg socialistov, socialdemokratov in komuni stav, tudi Slovenska skupnost. Tako so rešili dolgo krizo, ki bi utegnila celo privesti do tega, da bi pokrajino upravljal komisar. Nekomu bi se lahko zdelo, da je SSk stopila v odbor s komunisti. Ni res, da sta SSk in PSDI zgolj stopila odbor kot privesek socialistov in komunistov. Slovenska skupnost je bila soudeležena pri pogajanjih in pri oblikovanju večine. Nova uprava na tržaški pokrajini je trdnejši temelj za splošni razvoj mesta, zahteve Slovenske skupnosti pa so bile vključene v program, vključno z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Slovenska skupnost je sedaj pred novimi nalogami. Občni zbor bo moral določiti smernice nadaljnjega delovanja, je zaključil svoje poročilo Alojz Tul, premisliti bo treba o spremembi statuta, o ustanovitvi sekcij, o večjem vključevanju mladih v dejavnost stranke, okrepiti stike z drugimi strankami in političnimi organizacijami, zavzeti pa bo treba tud stališče do skorajšnjih evropskih volitev.
Za Tulom je ar. Dolhar orisal delovanje sveta SSk in drugih strankinih teles, nakar je občinski svetovalec Aleš Lokar poročal o položaju v tržaškem občinskem svetu. Kar zadeva izide volitev pa je zanikal, da bi SSk doživela neuspeh. Je že res, da je stranka zgubila nekaj glasov, vendar je izvolila deželnega, pokrajinskega in občinskega svetovalca, ima predsednika enega rajonskega sveta in podpredsednika v drugem. •Gleaie' polčŠajfi^Vdtr; žaški občini je opisal sedanje stanje ter povedal;,:da šo -predstitvniki Cecovinijevega'!' odbora 'v vsteh ''kb* misijah v manjšini in da uprava ne more sprejeti niti enega ukrepa. Kljub temu Cecovini vztraja in noče odstopiti. Še več, odkrito je povedal, da hoče komisarsko upravo, ki bi privedla do novih volitev, saj je prepričan, da bi se Lista za Trst na morebitnih novih volitvah še okrepila in si zagotovila večino v občinskem svetu.
Razprava bi se morala nadaljevati tudi danes, ko bi morale biti še volitve v vodstvene organe stranke. (if)
Danes občni zbor Skupnosti družina-Opčine
Skupnost družina - Opčine priredi danes s pričetkom ob 11. uri občni zbor. Poročila in razprava bodo trajali do 13. ure, ko je za udeležence občnega zbora predvideno kosilo. V popoldanskih urah se bo razprava nadaljevala do 16.
ure, med drugim bodo udeleženci govorili tudi o tem, kako pospešiti in bolje urediti delovanje.
Jutri bo v dvorani tržaškega občinskega sveta uradna podelitev letošnjega «zlatega sv. Justa», nagrade, ki jo že dvanajsto leto zapored podeljuje združenje kronistov Furlanije - Julijske krajine zaslužnim Tržačanom, ki so se s svojo strokovnjostjo, delom in vidnimi osebnimi uspehi uveljavili v državnem ali svetovnem merilu ter s tem dvignili ugled našega mesta. Letošnjega «zlatega sv. Justa* bo prejel inž. Giorgio Bu-gliarello, ki se je uveljavil v zadnjih dveh desetletjih predvsem s
svojim delom v ZDA.	Predsedstvo občnega zbora Sloveske skupnosti
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA	jy£p tll(Ji
na Tržaškem?
Ali so se neznani leteči predmeti prikazali tudi pri nas? Odgovor na to vprašanje je tvegan; po znatnem številu telefonskih pozivov, ki so jih prejeli gasilci in tudi uredništva tržaških časopisov, bi lahko sodili, da nam neznani iz vesolja niso prizanesli. Vendar pa so vsi, ki so se natančneje pozanimali za zadevo, precej skeptični. Vsa obvestila so bila namreč precej nejasna in bi bila nedvomno lahko posledica prividov, ki jih odsev svetlobe v meglenem večeru, kakršen je bil sinočnji, kaj rada povzroči. Vendar pa ne gre le za opozorila včerajšnjega večera, ampak so se, kot kaže, NLP prikazali že predsinočnjim na Krasu, nekje pri Gabrovcu. Tako je mogoče razumeti iz govoric, ki so se širile včeraj na tistem področju. Gre za naravne pojave, za bujno domišljijo ali za pojave, ki jih znanstveniki ne znajo razložiti? Odgovor je težak, vendar pa se vsi, ki se s temi vprašanji strokovno in poklicno ubadajo, usmerjajo k enostavni in najbolj naravni rešitvi, to je k možnosti, da gre res za naravne pojave, z dobršnim dodatkom psihoze in domišljije, ki se iz nje poraja.
Pomembna jamstva v konvenciji med občino in gradbenimi podjetji
V komisiji so jih dosegli predstavniki demokratičnih strank, ki so tako bistveno izboljšali osnovni predlog občinskega odbora
Petkova seja tržaškega občinskega sveta je še enkrat dokazala, če je bilo komu še potrebno, kakšno pomembno vlogo imajo v občinskem svetu združene demokratične sile, ki oporekajo «Listi za Trst» pravico, da odloča o vsem sama.
Seja je bila izredna, saj ni bila predvidena. Odbor jo je moral sklicati potem ko je zaradi kritik na račun predlaganih konvencij za gradnjo «ekonomskih» stanovanj na Kolonkovcu in pri Rocolu (v Brid-govcu) umaknil preprosto prepisane sklepe prejšnjih uprav.
Dva dni časa je imela posebna komisija v kateri so sodelovali načelniki vseh skupin in strokovnjaka inž. Costa in Scarpa, da je popravila vsaj največje kričeče napake prvotno predlaganih konvencij.
Costa (KPI) in Scarpa (KD) sta_____________________________________________________________
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitnimiirmiininiiiiiifitMiiiiiiiiiiiiii min um imiiimiiiiiiuiimiti im iinmmiiiii umu
na seji pojasnila, da so v nove konvencije med občino in združenimi gradbenimi podjetji vključili vsaj nekaj pomembnih jamstev, brez katerih bi morebitni kupci teh konvencioniranih stanovanj bili izpostavljeni divjemu skakanju cen. Pa še tako bodo stanovanja v bistvu na razpolago le srednje bogatejšim slojem prebivalstva. «Cenena» stanovanja bodo namreč prodajali nekako po pol milijona
Lauro in Pavla Racmana je 'osrečil prvorojenček
KOSTANTIN
Srečnima staršema iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo obilo sreče v življenju.
ŠZ Gaja in PD Slovan
V ZVEZI Z ZADNJO SKUPŠČINO ACT
Pi	k? ■ Atž ?:• •■•srn *•	-	,•	■■ -j
valči LpT, MSI in MIT onemogočili zaključek razprave
Z njihovim odhodom iz dvorane je postala skupščina nesklepčna in je predsednik moral prekiniti sejo - Neod-govorno zadržanje avtonomnega sindikata
na kvadratni meter, kar pa je že zelo blizu prostim tržnim cenam.
Prvi je v razpravo na seji, ki jo je vodila podžupan Aurelia Gruber - Benco, posegel republikanec Pacor. Pojasnil je, kot pozneje Costa, D’Amore (PSI) in drugi, da gre zasluga zgolj demokratični večini v občinskem svetu, če morebitni kupci stanovanj ne bodo «o-pečeni» kot so bili kupci konvencioniranih stanovanj «Poggi pacses. Kajti sklicevanje na prepis shem stare občinske uprave ne zaleže. Občinska uprava, ki ima le drobec dostojanstva, bi morala preveriti učinek prve konvencije in popraviti napake, ki so tako bridko odjeknile v javnosti in celo na eni izmed prvih sej občinskega sveta. Costa je še posebej omenil najbolj grobe tehnične napake me-lonarske uprave in pripomnil, da so demokratične sile (tiste, ki jih lista na vse načine skuša diskreditirati) vsilile vsaj nekaj jamstvenih popravkov v umaknjene
sr d? SAfrta«;
pač pa zato, da bi omilile škodo,
Tajništva sindikalnih organizacij FIAI-CGIL, FeNLAI-CISL in FNAI-UIL, ki združujejo delavce, zaposlene pri pokrajinskem prometnem konzorciju, so sinoči izdale skupno poročilo, v katerem ostro obsojajo dogodek, ki se je pripetil na nedavni skupščini pokrajinskega prometnega konzorcija ACT, kjer je bila v teku razprava o sindikalnem sporazumu za ureditev vprašanja delavskih plač. Predstavniki LpT, MSI in MIT so namreč med samo razpravo zapustili sejno dvorano, tako da skupščina ni bila več sklepčna in je bil predsednik primoran prekiniti sejo. (Nova skupščina bo jutri ob 16.30
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiiluliniliiiiii,iili„i„i,i„i„i„i„lii,imil„llllll,llllllgliillllll,llllillillll,millllllllflll||llllll|||llnlllllll||||||||||||||lt
v
Študentje novinarstva iz Ljubljane na obisku v uredništvu našega dnevnika
V petek so se mudili v Trstu na študijskem obisku pri Primorskem dnevniku študentje tretjega letnika novinarske smeri na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane. Vodil jih je prof. Tomo Martelanc. Po ogledu tiskarne Primorskega dnevnika so glavni urednik Jože Koren in drugi člani uredništva seznanili svoje goste z zgodovino in današnjim položajem in vlogo Primorskega dnevnika kot glasnika narodnostnih in splošno
družbenih interesov Slovencev v Italiji, ravnatelj agencije Alpe - Adria Bogo Samsa jim je orisal pomen a-gencije kot sodobnega informacijskega sredstva zlasti za seznanjanje milijonskih italijanskih množic s problematiko Slovencev preko koprske televizije, prav tako pa jim je orisal tudi politični položaj v deželi in zlasti v Trstu po poletnih volitvah v deželni in tržaški občinski svet. Ravnatelj'Slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Karel šiškovič
pa jih je podrobneje seznanil s potekom boja Slovencev v Italiji za dosego globalne zakonske zaščite njihovih pravic, izhajajoč pri tem tudi iz svojih izkušenj člana komisije predsedstva vlade za izdelavo vladnega zakonskega osnutka za globalno zaščito.
Študentje so pokazali dobro poznavanje položaja in problemov Slovencev v Italiji in se živo zanimali za številne podrobnosti o Primorskem dnevniku in političnem položaju.
v dvorani občinskega sveta.)
Poročilo naglaša, da so svetovalci teh treh političnih formacij s tem pokazali milo povedano svojo lahkomiselnost, medtem ko so nasprotno sindikalisti obravnavali pereče vprašanje plač z vso resnostjo. Odhod svetovalcev iz dvorane so poleg tega z aplavzom pozdravili pripadniki avtonomnega sindikata, ki so se bili zbrali v sejni dvorani.
Odobravati s ploskanjem neuspeh nekega sindikalnega pogajanja L-naglaša dalje poročilo — je najbolj podlo dejanje, ki ga lahko zakrivijo aktivisti in voditelji neke formacije, ki se proglaša za avtonomni sindikat. Očividno je odobravanje veljalo tistim političnim silam, ki so onemogočile rešitev vprašanja na dnevnem redu. Od tega bodo delavci ACT imeli veliko škodo, saj bodo zaradi tega nastale velike zamude pri izplačevanju dogovorjenih poviškov.
Poleg tega — pravi na koncu skupno poročilo treh sindikalnih organizacij — izdaja omenjeni avtonomni sindikat poročila, ki so nedokumentirana in lažna. Takšno je bilo na primer poročilo, ki ga je sindikat izdal 7. decembra in ki vsebuje celo vrsto napačnih podatkov, ki lahko povsem zavajajo bralce. Zaradi tega vabijo tajništva FIAI-CGIL, FeNLAI-CISL in FNAI-UIL vse delavce ACT, naj preverijo verodostojnost takšnih poročil in naj ne nasedajo lažnim izvajanjem avtonomnega sindikata.
Bombni atentat na tržaško univerzo
Prejšnjo noč so neznanci okrog 2. ure vrgli peklenski stroj pred vrata fakultete za matematiko na tržaški univerzi. To je sicer sli šal nočni čuvaj, ki pa je zamenjal močan pok za grmenje. Okrog 6. ure je nato čuvaj opazil razbitine šip, posledico eksplozije, in o tem takoj obvestil policijske agente. Na kraju eksplozije so našli letak z napisom »Drago boste plačali, vse boste plačali*. Letak je nosil podpis «Comitato antiselezione*. na njem pa sta bili tudi narisani peruti z rdečo zvezdo.
Prejšnjo noč so policijski agenti odkrili še en teroristični podvig. Na stopnišču Scala dei Giganti je namreč visela lutka približno človeške velikosti, ki je nosila na prsih napis «Po 9 letih Pinelli še leti.*	i
Tržaška policija je v zvezi s tema dvema postopkoma uvedla pre iskavo.
va tistim slojem prebivalstva, ki se borijo za dostojno stanovanje.
Lokar (SSk) pa je poudaril, da bo glasoval proti sklepom, ker nasprotuje urbanistični politiki širjenja mesta proti podeželju, kjer razlastitve prizadenejo predvsem Slovence. Nasprotovanje sklepom so izrazili tudi radikalci in socialisti, medtem, ko so jih podprli misovci.
V imenu Cecovinijevega odbora je z običajnim demagoškim strupom posegel Gambassini, ki je spet zaigral na refren, da je vsega kriva prejšnja Spaccinijeva uprava. Na to mu je odgovoril Ric-chetti (KD), ki je Gambassiniju pojasnil, da je odbor liste prepisal konvencije, ki so ostale v predalih kakega odborništva prejšnje uprave prav zato, ker niti Spaccinijeva uprava ni bila prepričana v to, da so te sheme pravilno napisane. Kam pa je šla tolika in opevana fantazija in sposobnost novih upraviteljev, ne vemo.
Vsekakor je občinski svet tako popravljene konvencije odobril, a samo z glasovi Liste, indinenden-tista in misovcev. Radikalci, socialisti in SSk so jim nasprotovali, drugi pa so se glasovanja vzdržali.
SEJA GO SSŠ
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora na sedežu sindikata jutri, 18. t.m., ob 15.30.
ženski pevski "z§or^?abor z Opčin
izgubi moža Sergija Bandelja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Marije Gruden vd. De Lorenzi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Žalujoči hčeri z družinama in drugi sorodniki
Nabrežina, 17. decembra 1978
Avtomobilist do smrti povozil pešca
Včeraj popoldne se je okrog 17.40 v bližini Padric pripetila nesreča, v kateri je izgubil življenje 70-letni gluhonem Amerigo Bundoia iz Pa-drič 99. Bundoia je hodil po pokrajinski cesti iz Padrič proti Trebčam, takrat pa je nasproti privozil avtomobil, ki ga je upravljal 36-letni Erino Fabrizi iz Trebč 226, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov do smrti podrl peJIa.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
Karla Puntarja
se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Barkovlje, 17. decembra 1978
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi našega dragega
DANILA SARDOČA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Šibeniku, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Prosek, 17. decembra 1978
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža
JOSIPA LAKOVIČA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Olga
Trst, 17. decembra 1978
Dne 16. decembra nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi
SERGIJ BANDELJ
Pogreb bo v torek, 19. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena Neva, sinova Maksi in Andi, mama, brat z družino, tast in drugi sorodniki.
Opčine, 17. decembra 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
Pridružujemo se žalosti svojcev ob bridki zavesti, da se je za vedno poslovil naš dragi
SERGIJ BANDELJ
V naših srcih ostaja svetel spomin na zvestega, veselega in plemenitega prijatelja.
Drago, Francelj, Mario in Saši v imenu vseh prijateljev
Trst, 17. decembra 1978
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
GUIDO GIULIANI
Pogreb bo jutri, 18.-decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravhost v Ricmanje.
Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju otorinološkega oddelka glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Marija, sin Danilo in starši
Trst, 17. decembra 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3
Naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je 15. decembra preminil naš dragi
JANKO MODRIJAN
Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča žena Mila, hčerka Kristina z možem Giulianom in vnukinja Mar8
Trst, 17. decembra 1978
Dne 14; decembra nas je zapustila
ALBINA PECCHIAR por. LINDI
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest mož Anton, hči, zet, vnuki ter drugi sorodniki.
Trst, 17. decembra 1978
Občinsko pogrebno podjetje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, none in sestre
JULKE OBAD vd. RUSTJA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, g. župnik®-zboru Vasilij Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru, ŠD Primorje, ŠD Kras, gospodarskemu društvu Gabrovec, sekciji KPI J®s: Pegan, CGIL, darovalcem cvetja, vsem vaščanom ter vsem, k1 so darovali v dobrodelne namene in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sinovi Mario, Darko in Oskar z družinami, sestra Lojzka ter brata Pepi in Alojz
Gabrovec, Kontovel, Prosek, Barkovlje, 17. decembra 1978
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočutvovali °P izgubi naše drage
ANGELE PAULINE vd. GRUDEN
Posebna zahvala župniku Merkuži, sorodnikom, darovalce111 cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomi*1'
Družine Peric in Gruden
Cerovlje, Vižovlje, 17. decembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
KATARINE SEDMAK vd. SKORJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči: hči Anica z družino ter sestri in brata
Križ, Ljubljana, 17. decembra 1978
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
EDIJA KOCJANA (CANZIANIJA)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobri*®' sosedom, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem' ki so ga spremili na zadnji poti.
družina
Opčine, 17. decembra 1978
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1978 - 79
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE ALEKSEJ ARBUZOV
Staromodna komedija
(IGRA V DVEH DELIH)
Nastopata ŠTEFKA DROLČEVA in RUDI KOSMAČ
REŽIJA	MIRAN HERZOG
DANES, 17. decembra,
ob 16.00 — ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in RED G-druga nedelja po premieri
Ker ima SNG-Drama iz Ljubljane malo dni na razpolago za gostovanje v Trstu, smo bili prisiljeni združiti abonmaje. Prosimo za razumevanje.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
S S G
SSG v Trstu gostuje danes, 17. t.m., j? 19-30 in 18. t.m., ob 19.30 v Ljub-‘toni s predstavo Daria Foja «Sedma •spoved: kradi malo manj*.
AVDITORIJ
Danes, 17. decembra, ob 16.00, red, jD*Sa nedelja «11 matrimonio secon , Svevo». V izvedbi gledališke sku jj*ne Vannucci - De Francovich. V a j^aju: kupon št. 3 v alternativi ,Rezervacija je obvezna tudi za abo-"ente reda «stalni». Rezervacije tudi 19 jutrišnjo ponovitev.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
v sredo 20. t.m., ob 9. uri in °b 15.30;
v četrtek. 21. t.m., ob 9. uri; v Petek, 22. t.m., ob 9. uri.
CARLO GOLDONI
iNERGAČ«
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
v petek. 22. t.m., ob 20. uri 'n v soboto, 23. t.m.. ob 19.30.
Koncerti
Jutri, 18. decembra, bo v gledali-• u Rossetti koncert pianista Rafae-
i
Orozcoja za abonma icertnega društva.
tržaškega
m
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978 - 79
Četrti abonmajski koncert
y sredo. 20. decembra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KLAVIRSKI RECITAL
MASSIMA GONA
JJa sporedu; elementi, Bach. ^uopin, Merku. Schumann, Saint-Saens, Casella. Prokofjev in Balakirev.
PD SLAVEC Ricmanje - Log
' a b i na otvoritveno prireditev, .j bo v prenovljeni občinski hi-s’ v Ricmanjih danes, 17. t.m., 16.30.
Prireditev bo ob 17. uri nepo-Sfedno prenašal Radio Trst A. ^ galeriji »Babna hiša* raz-s‘ava priznanih zamejskih slikarjev.
^ ostalih prostorih razstava Rodovine vasi in delovanja društva.
®*ebnlh vabil ne bomo pošiljali.
ODBOR
h ^aPPella Underground Zaprto, 'jstou 16.00—22.00 «L'Australiano». f.Jan Bates, Susanna Vork. Barvm
10.00 «L'insegnante viene a ca-J®*. Edvige Fenech, Renzo Monta-i ani. Prepovedan mladini pod 14.
jfcffom.
^ 16.00 «L'arma». Claudia Cardi-
rale- Prepovedan mladini pod 14. i,,etom.
. 'anale ^tera
16.00 «La vendetta della _ rosa». Peter Sellers attacleio 16.00 «A chi tocca, tocca*. abi0 Testi, Yanet Agren, Asaf Da-kj)!1' Barvni film.
Ce 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-^soazzj, Michel Serrault.
Re,sior 16.00 «Driver». Ryan 0'Neal. H|.llice Dem ter Isabelle Arijani.
siot, 14 30 «La grande avventura Cn .ntinua»- Drugi del. Barvni film. stallo 15.30 «QUel giorno il mondo n ®«erš». Alain Delon, Jean Yan-(•'il' . Benato Salvatori.
( 9rammatico 15.30 «La ragazza col j„Ca leca». Prepovedan mladini [iod IIm’ tetom. Barvni film.
„"Pr"o 15.00 «La solda tessa alle |).andi manovre*. Renzo Montagna-Prepovedan mladini pod 14. le-
(vfa 15.30 «Sono stato un agente O,, ’• Maurizio Merli. Prepovedan ,in> Pod 14. letom.
,o1 15.00-22.00 «1 quattro delTo-V||, Selvaggia». Barvni film. tit ° ^cneto 1515 »American graf-Richard Dreyfuss, Ronny Ho-V0|| 1“• Barvni film. kF Mi|je 15.00 «Haidi». Mladinski ^rvr>i film.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
Proslava 100-letnice dramskega delovanja na Proseku - Kontovelu
Danes, 17. decembra, ob 17. uri v novem kulturnem domu —
osrednja proslava s kulturnim programom.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
priredi
v torek, 19. decembra, ob 20.30 v svojih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/11
80 minut umetniškega ambienta ob 80-letnici AVGUSTA ČERNIGOJA
Vsi udeleženci večera bodo tudi ustvarjalci projekta, dogajanja, počutja.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu danes, 17. t.m., ob 17. uri
«KOMEDIJA O KOMEDIJI*
Uprizarja PD štandrež.
Vljudno vabljeni!
PD Primorec bi osnovna šola Pinko Tomažič iz Trebč
vabita ob
obletnici Tomažičeve smrti
na kulturni večer, ki bo v torek, 19. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
PD RDEČA ZVEZDA - Salež
organizira v sredo, 20. decembra, ob 20.30 v prostorih občinske ambulante v Saležu,
večer z domačinko MILKO PETELIN bivšo partizansko aktivistko
Pogovarjali se bomo o njenih doživetjih v času NOB.
Vabljeni!
DANES V AVDITORIJU
Zadnji koncert Vivaldijevih skladb
Danes, 17. decembra, bo v tržaškem Avditoriju zadnje glasbeno srečanje iz ciklusa Vivaldijevih skladb. Tudi tokrat se bo tržaškemu občinstvu predstavil Komorni orkester gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini, kot gost pa bo nastopil Komorni zbor pod vodstvom Andrea Giorgia. Na koncertu, ki se bo začel ob 11. uri, bosta kot solista nastopila sopran Maria Loredan in mezzosopran Aracellg Haengel.
• Tržaško tajništvo FILM-CGIL vabi vse upokojene pomorščake, naj se udeležijo srečanja, ki bo v ponedeljek, 18. t.m., ob 17. uri, na sedežu organizacije NCCdL . CGIL v Ul. Pondares št. 8 in na katerem bo govor o podelitvi zlate medalje pomorščakom dolge plovbe.
NARODNA
in
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
priredi v sredo, 20. decembra, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu II. predavanje iz ciklusa «Istrske freske*:
Razvoj in cvetenje srednjeveškega stenskega slikarstva v Istri
Predavala bo dr. Iva Perčič.
Vljudno vabljeni!
PD FRAN VENTURINI
se zahvalj*uj'e
vsem, ki so pripomogli 'k lepemu uspehu proslave ob 10-letni-ci delovanja društva.
Danes, 17. t.m.. ob 16. uri bo v domu Jakob Ukmar v Skednju
predavanje z naslovom «S POTOVANJA PO RUSIJI, z diapozitivi in glasbo.
Vodil bo Srečko Šuman.
SPD Igo Gruden - ŠD Sokol
prirejata
SILVESTROVANJE
za člane in prijatelje.
Igra ansambel GALEBI Vabila dvignete pri Stanku Devetaku in Danilu Miheliču,
SEKCIJA KPI KRIŽ
prireja v Ljudskem domu v Križu
SILVESTROVANJE
Rezervščije''fšžk dan od 13. do 14. ure na tel. štev. 220302 in 220213 ter ob nedeljah od 10, do 11. ure v Ljudskem domu.
FC PRIMORJE
priredi 31. decembra 1978 od 21. do 4. ure
SILVESTROVANJE
v športnem krožku Rezervacije miz na sedežu.
Vabljeni!
DANES, 17. decembra 1978, bo ob 17. uri
v FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH imel
koncert domače glasbe
ANSAMBEL TA IM S
Na koncertu bo sodeloval Tone Bedenčič z barvnimi diapozitivi: DOLINA TRENTE V OBJEMU GORA'
Ne zamudite!
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Publicizacija javnega prometa še vedno v središču pozornosti
Zaman tudi drugi opomin zasebni družbi SAP ■ Vprašanje občinskega organska Januarja začetek razprave o proračunu ■ Danes slovesnost v Ricmanjih
Občinski svet v Dolini je v petek zvečer pod vodstvom župana E. Švaba obravnaval vrsto vprašanj. Tako je ponovno stopilo v ospredje vprašanje avtobusnih prog štev. 40 in 41, ki jih zdaj začasno vzdržuje pokrajinski prometni konzorcij, medtem ko poseduje ustrezno koncesijo še vedno podjetje SAP. IV. prometni bazen je že dvakrat opomnil omejeno podjetje, naj postavi na progi svoje avtobuse, stvari pa so vse do danes ostale neizpremenjene. Po zakonu je predvideno, da se po dveh opominih koncesija prekliče, tako da vse kaže, da se bo zasebno podjetje končno umaknilo in prepustilo progi javnemu konzorciju. To se ujema s splošno željo Dolinčanov, ki so v tem smislu na množičnem sestanku sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri je med drugim poudarjeno, da se bodo prizadevanja občanov v tej smeri nadaljevala, dokler ne bo rešeno celotno vprašanje javnih prevozov v občini, kjer deluje še ena zasebna avtobusna proga in kjer so nekatere vasi še 'dno brez javnih zvez z mestom.
Nadaljnje vprašanje se je nanašalo na občinsko osebje. Po veljavni zakonodaji ima občina sedaj možnost, da poveča organik za 10 odst. Glede na to, da je danes pri občini nameščenih 69 ljudi, se organik lahko poveča na 76 odst. Ko bo to vprašanje rešeno — c -. ima občina do 30. junija 1979, vendar je bilo v dogovoru s sindikati sklenjeno, naj se vprašanje nestalnega osebja reši pred tem rokom — bo sledila faza preureditve personalnih struktur in uradov.
Na seji je župan podal tudi glavne postavke proračuna za leto 1979, o katerem bo občinski svet razpravljal v prvi oolovici januarja. Predvideni stroški znašajo 911 milijonov lir (od tega odpade 411 mil. na razne tekoče stroške, 300 mil. na osebje in 200 milijonov na ACT), dohodki pa bodo znašali predvidoma 800 milijonov lir. Razliko bo občina lahko krila s posojili. Mimo tega občina lahko računa na določen prispevek iz deželnih skladov (letošnji prispevek je znašal 66 milijonov) ter na možnost najetja jamstvenih posojil, s katerimi nameravajo urediti vaško hišo v Domju, nekatere ceste in cestno razsvetljavo.
Predstavnik SSk Gombač je na seji predlagal, naj bi občina podelila «odličje prijateljstva* prosvetnemu društvu «Slavec», ki že od leta 1894 pospešuje prosvetno in narodnoobrambno dejavnost prebivalcev iz Ricmanj in iz Loga. O tem bo občinski svet sklSp&L.ha eni izmed prihodnjih .Sf|jr„0 ,h
I-oiJS^ jftoijfigijdgocfupan opozoril na današnjo slovesnost ob odprtju občinske hiše v Ricmanjih. Sledilo je poročilo o poteku sestanka o družinskih posvetovalnicah, o čemer smo poročali v petkovi številki. Glede telovadnice pri Domju je župan dejal, da se je na ustrezni natečaj priglasilo pet podjetij, katerih ponudbe bo posebna žirija pregledala na seji, najavljeni za jutri. Poleg nekaterih
drugih tekočih zadev je župan na koncu omenil še občinski vestnik, ki bo izšel prv- dni prihodnjega leta. Občinski svet se bo kakor rečeno ponovno sestal v prvi polovici januarja.
V ČETRTEK
V Verdiju ponovitev operne trilogije
Vodstvo gledališča «Verdi'» bo omogočilo tudi tistim, ki nimajo abonmajev, da si ogledajo prihodnji četrtek trilogijo. Predstava se bo pričelo ob 20.00. Na sporedu so balet «La Giara» po glasbi Alfreda Caselle, Mascagnijeva oo era nCavalleria rusticana» in opera tržaškega sodobnega skladatelja Giu-lia Viozzija «Allamistakeo». Trilogija predstavlja torej občinstvu izdelke iz klasične in sodobne operne ustvarjalnosti ter balet. Prodaja vstopnic za četrtkovo predstavo se bo pričela že danes v blagajni gledališča Verdi.
Danes bo ob 16. uri ponovitev glasbene predstave za abonente reda G.
Obnovljen odbor zveze lekarnarjev
Na zadnji seji Zveze tržaških lekarnarjev so obnovili glavni odbor zveze za obdobje treh let. Za predsednika tržaške zveze lekarnarjev je bil izvoljen dr. Papo, za podpredsednika pa dr. Rubino. Nadalje je bil za tajnika izvoljen dr. Cappuccio, za blagajnika dr. Simoni, za svetovalce pa dr. Caffau, de Leitenburg in Zuccheri. Za nadzornike so bili izvoljeni Bole, Fornasaro, Serdoz in Budin.
Stanovanjski upravičenci pri odborniku Serij u
Včeraj se je občinski odbornik Seri ponovno sestal s predstavniki sindikatov SUNIA in ACLI - SICET, da bi preučil težave v zvezi z odpovedmi stanovanjske pogodbe. Na sestanku, na katerem so bili prisotni mnogi stanovalci, so se vsi strinjali z. dejstvom, da je položaj stanovanj v našem mestu dokaj zaskrbljujoč. Dandanes je v Trstu skoraj nemogoče najti stanovanja, ki ustrezajo pogojem zakona 392 o pravični stanarini, čeprav je šte-nezasedenih stan«vwj verjetna. ftrečej vellkb. Poteg ttfga ^qJ5li v zadnjih časih mnogi stanovalci izgnani iz stanovanj in podobni u-krepi bodo sprejeti tudi 'v bodočnosti na podlagi zakona 392. Odbor-
O S M 1 C A
Jutri odpre osmico Zvonko Ostro-uška v Zagradcu št. 1.
H
H1
OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
OBVEŠČA
da sprejema za novoletno številko, ki bo Izšla v povečanem obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 22. DECEMBRA.
URNIK:
vsak delavnik od 9. do 12.30 In od 15.30 do 17. ure, razen ob sobotah.
Uradi oddelka bodo zaprti od 23. do 26. decembra zaradi božičnih praznikov!
			
Danes, NEDELJA, 17. decembra LAZAR
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 — Dolžina dneva 8.42 — Lu-ia vzide ob 19.24 in zatone ob 9.24
Jutri, PONEDELJEK 18. decembra RADKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 7,1, ob 13. uri 9,7 stopinje, zračni tlak 1001,2 mb pada, vlaga 95-odstotna, nebo poobla-čeno, dežja je padlo 4.8 mm, veter 10 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. in 16. decembra 1978 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 33 oseb.	, _
RODILI SO SE: Michele Zok, Con-suelo Starace, Andrea Marchesi, Davide Craievi^h, Denis Orel, Mi-
Včeraj-danes
caela Vogrič, Irene Gradara, Miche-le Altin, Massimiliano Piccoli, Gia-da Grison, Marta Sciacca, Federico Rossi in Silva Bressan.
UMRLI SO: 85-letna Amata Sluga vd. Vouk, 76-letna Francesca Kucicr vd. Pomasan, 48-letni Armando Lam-precht, 89-letna Ester Fabris vd. Bellini, 79-letni Francesčo Monti, 78-letna Vanda Gaspari, 89-letna Te-resa Kavčič, 84-letna Teresa Visin-tin vd. Bonetti, 86-letna Antonia Celega vd. Antonini, 81-letni Luigi Koblar, 79-letna Anna Zuanelli por. Bassanese, 88-letni Ugo Fonda, 57-letna Anita M:nut.i, 63-letna Livia Battista por. Levi Micheli, 68-letni Marino Del Re, 78-letni ' ;nato Davi, 68-letna Maria Piscanc, 70-letna Albina Ursich, 67-letni Giovanni Ul-cigrai, 70-letni Giuseppe Lakovič, 39-letni Nevio Degrassi, 47-letna Ljubica Kraljic, 75-letni Vincenzo Stoc-chi, 86-letna Ai.na Maria Bosich vd. Stefani, 66-Ietni Carlo Salvi, 75-let-na Eufemia Sponza vd. Benussi, 89 letna Paola Snaidero, 43-letni Lucia-no Tomadin, 85-letni Giuseppe Sva ghel, 67-letni Giovanni Chiarelli, 89 letna Elsa Lebenhart vd. Di Bin, 78-letni Giovanni Pathor, 90-letna Rosina Fattor vd. Comollo.
OKLICI: študent Igor Sancin in študentka la Gognjavec, uradnik Giorgio Zaccariotto in študentka Ambra Cusin, špedicioner Giorgio Levak in delavka Manuela Cragnolin, mizar Giovanni Fattorusso in točajka Margherita Lombardi, mehanik Fulvio Giorgini in uradnica Gabriel la Cattaruzza, bolničar fiactano" r’J tispoto in bolničarka Antonella Mas-šaro, trgovec Giorgio Boscolo in štu-
dentka Renata Ba.dassarre, davčni uradnik Vincenzo Cacciapaglia in u-radnica Giliana Rebez, mehani Er-menegildo Gelsi i i točajka Arr.r.lia Diqual, železničar Fernando Sanapo in gospodinja Silvana Škerjanc, kuhar Giorgio Serli in gospodinja Ilea-na Signoretto, raprezentant Rolando Belasich in prodajalka Ondina Cos-sino, univerz, študent Franco Spa-gnoletto in univerz, študentka Oriet-ta Schneider, mesar Renato Sponza in delavka Graziella Pelos, učitelj Fernando Salvador in učiteljica An-namaria Bieker, gozdni čuvaj Albino Figelj in študentka Marina Gruden, pleskar Silvano Belli in gospodinja Paola Leceo, financar Giuseppe Roncade in uradnica Teresa Croce, geometer Annibale Bisi in gospodinja Maria Virginia Barbero, častnik Giuseppe De Paolo in pedagoginja Irene Lomurno, trgovec Ser-gio Delponte in študentka Anna Za-non, zdravnik Daniele Zeggio in u-čiteijiea Daniela Guida, tehnik Wal-ter Kobec in gospodinja Majda Slejko.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Vlale XX. Settembre 16 TRST
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46. Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto L
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141 Božje polje; Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7 ure dneva p0 prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski .številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	78	33	57	30	32
CAGLIARI	37	82	20	33	5
FIRENCE	21	61	7	64	30
GENOVA	32	89	53	67	28
MILAN	57	75	38	9	89
NEAPELJ	53	77	2	84	26
PALERMO	14	57	60	71	38
RIM	22	63	9	36	35
TURIN	25	37	7	39	81
BENETKE	8 26 ENALOTTO		65	17	C
2X1 XXX		1 1	1	1 2 2	
KVOTE: 12 točk			9.078.000; i		
točk - 464.200: 10 točk
11
41.700 Ur,
nik Seri se je zavzel, da bo, čeprav v tesnih mejah, ki mu jih dopuščajo obstoječi zakoni, dal svoj doprinos k reševanju tega problema, ki postaja eden najbolj pekočih v našem mestu .
Kongres o problemih klinične patologije
Včeraj in danes je v otroški bolnišnici Burlo Garofalo kongres, ki ga je priredilo Združenje za klinično patologijo treh dežel. Kongresa so se udeležili številni zdravniki iz vse Italije, da bi preučili uporabo modernih tehnologij pri ugotavljanju disfunkcij metabolizma, kj se pojav-vijo pri novorojenčkih ob rojstvu in privedejo potem do možganskih okvar. Bolezen je sicer redka, saj v Italiji prizadene letno približno 7.000 novorojenčkov. Na kongresu je prišlo do izraza tudi vprašanje splošne politike zdravja. To pomeni, da ne zadostuje uvajanje visoke tehnologije za ugotavljanje redkih bolezni, potrebno je skrbeti za zdravje novorojenčkov nasploh. Potrebno je slediti otrokovemu razvoju in odnosu med novorojenčkom in materjo. V tem smislu se je treba potegovati za to, da matere otroke dojijo, kajti nobeno mleko ne more nadomestiti materinega. Za takšno politiko zdravja je treba seveda poskrbeti tudi na področju organizacije in struktur. Ugotavljanje redkih bolezni je lahko samo del splošne skrbi za zdravo rast otrok.
OSEM KRIŽEV ZADNIKOVE JOŽEFE - KLANČARJEVE MAME
■1
■Hk
V: *
Konec oktobra je v družinskem krogu tiho in skromno — kakršno je bilo vse njeno življenje — praznovala svoj 80. rojstni dan partizanska mamica Jožefa Zadnik - Pe-pa Klančerjeva s Pregarja v Brkinih.
Jubilantka je bila rojena 30. oktobra 1898 v številni kmečki družini. V rojstni vasi je obiskovala 4 — razredno osnovno šolo, preživela strahotno pomanjkanje med prvo svetovno vojno in se po italijanski okupaciji pripravljala na izselitev v ZD Amerike. Vendar se je pred odhodom premislila in se 2. februarja 1921 poročila s pokojnim Francem Zadnikom, ki se je bil le malo prej vrnil iz ZD Amerike. Odšla je torej s kmetije na kmetijo, ne da bi spremenila ne Driimka in ne hišnega imena.
V zakonu z možem je preživela točno 57 let. Umrl ji je 2. februarja 1978 v 83. letu. Rodilo se jima je 10 otrok, vendar jih je zaradi pomanjkanja, otroških bolezni in drugih težav le 6 preživelo. In vse sta vzgojila v zavedne Slovence.
Med vojno sta se z možem vklju čila med aktivne sodelavce NOB poleti 1942. Organiziral ju je Miha Bubnič - Špilarjev, član vaškega
iiiiiiimiiiuitiiiiiiniiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii)
Umrla je Julka Obad vdova Rustja iz Gabrovca
Km
■H
* *»-
Veliko število domačinov, prijateljev in znancev je v sredo pospremilo na zadnji poti na proseško pokopališče 65 letno Julko Obad vd. Rustja iz Gabrovca, katero je dva dni prej zahrbtna bolezen iztrgala iz kroga njenih dragih.
Pokojna Julka se je rodila v revni kmečki družini v Gabrovcu. Že kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica v gostilni v Barkovljah in nato je dobila delo v domači vasi tako da je s svojim zaslužkom zagotovila družini boljše življenjske pogoje. Svojega očeta sploh ni videla, saj je postal žrtev nesreče šest mesecev pred njenim rojstvom. Leta 1940 se je omožila z domačinom Angelom Rustja, kateremu je v srečni zakonski zvezi povila tri sinove. Med zadnjo svetovno vojno, ko je moral mož obleči vojaško suknjo, je pokojna Julka po svojih močeh sodelovala in podpirala partizansko gibanje. Moževa smrt leta 1971 jo je moralno in čustveno zelo prizadela in je začela tudi telesno pešati. Pred nekaj leti je sicer prestala težko operacijo, vendar se je njeno zdravstveno stanje postopoma slabšalo, dokler ni prenehala biti njeno plemenito srce. Bila je zavedna, delavna, dobra gospodinja in predvsem dobra družinska mati, ki je lepo vzgojila svoje otroke.
Naj ji bo lahka domača gruda, prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.	— bs —
Srečanje predstavnikov šolskih okrajev s krajevnimi organi
Na pobudo 17. šolskega okraja so se v prejšnjih dneh sestali predstavniki šolskih okrajev tržaške pokrajine in krajevnih organov, da bi preučili nekatere probleme v zvezi s šolsko zdravstveno službo, družbeno, psihološko in pedagoško službo ter vključitvijo handikapiranih dijakov v šolo. Na sestanku, ki so ga sklicali z namenom, da preverijo smernice in zahteve šolskih okrajev s sredstvi, ki jih imajo na razpolago krajevni organi. Prisotni, t.j. predstavniki šolskih okrajev ter predstavniki deželne in pokrajinske uprave, občin Trst, Milje, Devin -Nabrežina, Zgonik in Repentabor ter tržaškega zdravstvenega konzorcija, so se v glavnem strinjali z nakaza-
nimi vprašanji ter za rešitev teh i-zrazili željo, da bi čimprej prišlo do ponovnega srečanja.
odbora OF od 1941. leta. Pozneje, zlasti po kapitulaciji Italije so se enako kot drugi brkinski prebivalci vključili v aktivni organizirani NOB še vsi odrasli člani družine. Starejši sin Maks je opravljal pomembne dolžnosti v Istrskem odredu, hčerka Kristina pa je aktivno delala v mladinski in skojevski organizaciji. Tudi pokojni mož je prebil nekaj mesecev v enotah NOV, sicer pa je «rielal na terenu*.
Okupatorjev bes je tudi Klanče-rjevo družino — podobno kot večino brkinskih — hudo prizadel. Ob splošnem požiganju in množičnem pobijanju, ki ga je izvedel esesov-ski odred Einsatzkommancfo Rein-hard 18. maja 1944 v Brkinih, je zgorela tudi njihova hiša in ostalo imetje. Zato se je morala Klančerjeva mama s 4 nedoraslimi otroki do pozne jeseni skrivati po gozdovih. Živeli so kst preganjane zveri in se v stalni življenjski nevarnosti izpostavljali vsem vremenskim ne-prilikam. Navzlic vsemu pa ni nikoli niti pomislila, da bi zaradi težav in groženj klonila pred sovražniki. Ostala je trdno v fronti žena-mater na braniku svobode.
Nasprotno, zelo pogosto je izpričevala veliko mero poguma. Tako se je n. pr. 15. aprila 1945 postavila četnikom odločno v bran, ko so ji poskušali zaseči krave in voz, da bi z njimi odpeljali naropano hrano. Zaradi nasprotovanja ji ja četniški oficir zagorzil, da jo bo ustrelil, če se ne umakne. Ona pa mu je nastavila prsi in mu »zabrusila* nazaj: «Tu sem, če misliš, da bote četniki dobili vojno s pobijanjem "starih bab", me kar poči!*
Osramočen, je četniški oficir sklonil glavo in odšel z dvorišča.
Tudi po vojni se je morala naša jubilantka spopadati v zapostavljenih Brkinih z najraznovrstnejšimi tegobami. Mladina je bežala iz brkinskih vasi v mesta. Preostali starci so tiho umirali. Prihodnost je postajala za starejše ljudi vsebolj vprašljiva. In vendar Klančar jeva mama tudi pod takšnimi težavami ni klonila. Toda ostala je na kmetiji sama z mlajšim 42-letnim sinom Kristjanom, ki si podobno kot mnogi drugi kmečki fantje ni našel neveste. Zato 80-letna mama še vedno gospodinji in gospodari in v tem ji želimo bivši borci še mnogo srečnih in zdravih let.
Miran Blazina - Marjan
Sestanek študentov pravne fakultete
Jutri, 18. t.m., bo v Nabrežini v dvorani PD «Igo Gruden* ob 20. uri sestanek vseh študentov pravne fakultete in fakultete za politične vede na tržaški univerzi z naslednjim dnevnim redom: ocena seminarja na Bledu in v Skopju, sklepi o. ■, bodočem:, delovanju in o odnosu z društvom.,Pravnik, okrogla miza o globalni eaščiti,, .delovanje slovenskih 'študentov--Ha univerzi, razno.
• Jutri bo izredni sestanek rajonskega sveta Rojan - Greta - Bar-kovlje. Sestanek bo v prostorih v Ul. S. Ermacora št. 3. s pričetkom ob 18. uri. Rajonski svet pri Sv. I-vanu se bo sestal 20. tega meseca na svojem sedežu na Rotondi del Bo-schetto št. 3. Rajonska konzulta Kja-din - Rocol se bo sestala 21. tega meseca ob 20. uri na sedežu v Ul. Mauroner 2.
• Konferenca sv. ’ Incenca poziva vse ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj lastnega prostega časa ali pripravljeni darovati denarne prispevke, stare obleke v dobrem stanju, časopise in razne igrače, naj se zglasijo od jutri, 18. t.m., do sobote, 23. t.m., v župnišču glavne tržaške bolnišnice od 18. do 20. ure (tel. 7363 int. 282).
JAVNI NATEČAJ
Zgoniška občinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto re-darja-občinskega sluge. Rok za predložitev prošenj zapade 23. t.m., vsa pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Visok jubilej Ivana Trebča
Ivan Trebeč - Trebi, žilav in še krepak možakar, kateremu na prvi pogled bi dali kakih 60 let, praznuje v teh dneh izredno visok življenjski jubilej 90 let. Trebeč se je namreč rodil 6. 12. 1888 v Ostrožnem Brdu pri Košani (Šempeter) .V mladih letih je kot vojak služil avstro-ogrski mornarici na ladjah Zenta, Gea, Vi-ribus Unitis, Franc Ferdinand in Kaiser Karl, in to, kot je sam povedal, polnih deset let. Kasneje je bil zaposlen pri Glavnih skladiščih (Magazzini generali) v Trstu, upokojen pa je bil dokaj kmalu, saj je penzionist že 52 let, t.j. od leta 1926.
Ivan Trebeč - Trebi sedaj mirno preživlja starost skupaj z ženo v svoji hiši v Rojanu. Naj omenimo, da je zvest bralec našega dnevnika, saj ga kupuje vsak dan. Poleg tega je naročen na Gospodarstvo in to že od vsega začetka izhajanja tega lista.
................mi.i..
POSLEDNJE SLOVO
OD ROZALIJE LEBAN
V sredo, 6. t.m.. smo se poslednič poslovili od Rozalije Leban rojene Kralj iz Slivnega. Domačini in znanci smo s svojo prisotnostjo počastili njen spomin in izpričali zahvalo za njeno neutrudno borbo za ideale našega narode, v težkih časih črnega terorja.
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna ..........................
Polletna............................
Mesečna ............................
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
32.000	lir
20.000	» 3.500 »
Roza!ja se je rodila 1900 v Sliv-nem. Bila je najstarejša izmed treh otrok zato se je morala že v mladih letih poprijeti dela in pomagati v družini. Kmalu po prvi svetovni vojski se je poročilo z domačinom Štefanom Lebanom, kateremu je povila dva fanta Milana in Maksa.
V	medvojnem obdobju, ko nas je bičalo črno nasilje, se je Rozalja z možem Štefanom odločno izrekla za antifašistično borbo čeprav se je zavedala, da ne bo lahka. Meža so večkrat iskali, ga zapirali v k» ronejske zapore, ga obsodili pred Posebnim tribunalom na pet let in pol internacije v Aleksandriji in na prisilno bivanje doma, vsemu te-mu je kljuboval njen ideal za boljšo bodočnost za katerega ni dvomila.
V	osvobodilnem boju našega naroda sta dala svoje življenje njena dva sinova, moja fanta, kot ju je še pred kratkim imenovala Rozalija, Milan in Maks. Prvi je podlegel bolezni, ki si jo je nalezel pozimi leta 1943/1944 v Nemčiji, drugi pa je padel leta 1945 v borbi za Mostar.
Po vojni je Rozalija vedno sodelovala v vaškem življenju. V Sliv-nem skoraj ga ni vaščana, ki bi se ne {»služil njene pomoči. Bila je vedno zelo skromn, in potrpežljiva.
Draga Rozalija sedaj ko počivaš s tvojimi «fanti» se ti zahvalimo za vse, ne bomo te pozabili in naj ti bo lahka domača gruda, ki si jo tako ljubila in toliko žrtvovala zanjo.
Vaščan
PnrnoršH^ievnifc
GORIŠKI DNEVNI

17. decembra 1978
V GORICI JE BIL 30. REDNI OBČNI ZBOR
NA POBUDO POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA KPI
Človekoljubno delo Podpornega društva v veš kot tridesetih letih delovanja
Priznanje SKGZ dolgoletni predsednici Mariji Bogatajevi ■ Delo se ,1 nadaljevalo v novih razmerah
Predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič izroča dolgoletni predsednici Mariji Bogatajevi priznanje za njena prizadevanja
Na tridesetem rednem občnem zboru Podpornega društva za Goriško, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki Teritorialnega odbora SK GZ in drugih naših manjšinskih organizacij, je v zahvalo za njeno dolgoletno požrtvovalno delo v korist teta društva in naše manjšine na s Tošno predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič daroval dolgoletni društveni predsednici Mariji Bogatajevi lepo Klanjščkovo sliko. Marija Bogatajeva je na tem občnem zbo ru zapustila aktivno društveno de lovanje in je v svojem uvodnem poročilu prikazala razvejano zgodovino tega društva, ki je bilo marsikateremu pripadniku naše narodnostne skupnosti v letih pomanjkanja v veliko pomoč.
Podporno društvo za Goriško je nastalo kmalu po drugi svetovni vojni. malo pred dokončno razmejitvijo. Prej je v Gorici in v vsej takratni coni A deloval jugoslovanski Rdeči križ, ta pa je moral nehati s svojim delom. V Gorici je tako nastalo Podporno društvo, prvi občni zbor je bil, po dolgih pripravah, 30. marca 1947. Za predsednika je bil izvoljen zdravnik dr. Franc Jakončič, prvi podpredsednik- je bil dr. Igor Franko, tajnik dr. Marijan Bregant', poslovodja pa'- je Damir Feigel. Častni predsednik je postal mons. dr. Mihael Toroš, kasnejši apostolski administrator na jugoslovanskem delu Primorske.
Prvi sedež društva je bil v Delpinovi hiši nasproti sodnije. Jugoslovanski Rdeči križ je društvu pustil precej blaga in denarja in društveni delavci so to blago takoj porazdelili našim šolskim ustanovam, t.j. sirotišču in dijaškemu domu pa
tudi mnogim starejšim Slovencem, ki se niso takrat imeli s čim preživljati. Takrat še ni bilo urejeno socialno varstvo za starejše ljudi, zato je bil zelo dobrodošel paket hrane ali obleke, ki ga je Podporno društvo darovalo starejšim ljudem. Tisti, ki so zmogli, so Podpornemu društvu dajali denar in tudi darila v blagu. Potrebe pa so bile večje od tega, kar je imelo društvo na razpolago.
Sedež društva se je kasneje preselil v zasebno stanovanje, zatem pa na skupni sedež naših manjšinskih organizacij.
V svojem poročilu se je predsednica Bogatajeva še izrecno spomnila nekaterih zaslužnih odbornikov kot
Ivo
podala Tatjana Plahuta, nadzornega odbora pa Vilma Bregant.
so bili g. Bratina, Miro Škerk. Marinčiči g. Simčič. Zatem pa je povedala, da se iz razumljivih razlogov odpoveduje nadaljnjemu predsedovanju, saj je prav, da društvo vodijo odslej mlajše moči.
Prof. Aldo Rupel je člane na občnem zboru pozdravil v imenu SKGZ, tajniško poročilo je zatem imela Jožica Smet. Iz tega je razvidno da ima društvo v tem trenutku 296 članov, da so ti tako v mestu kot na podeželju. V tej poslovni dobi J'je društvo dalo podpore- -nekaterim starčkom, poleg tega pa Dija_škemu domu. Za in vrtcem v Gorici, štandrežu, na Plešivem. Blagajniško poročilo je
Sledile so volitve novega odbora
V	njem so dr. Tanja Mermolja kot predsednica, dr. Kazimira Pavlin kot podpredsednica, Jožica Smet kot tajnica, Tatjana Paluha kot blagajni čarka; v odboru so še Marko Wal tritsch, Mirjam Budihna, Ana Med vedič, poverjeni po vaseh pa so Avgust Lenardič (Pevma), Slavko šte-kar (števerjan), Darij Devetak (So-vodnje), Vilma Bregant (Podgora).
V	nadzornem odboru pa so odv. Peter Sanzin, Vilma Bregant in Nadja Cussigh.
Na občnem zboru so zatem še sklenili darovati knjige in druge podpore nekaterim osnovnim šolam in vrtcem ter našim dijaškim zavodom.
Sestanek KPI v Gorki o globalni zaščiti
Danes se, v Gorici poročita MIRJAM KOMEL in
ANTON ŠTRUKELJ
Novoporočencema čestita ŠZ Dom.
Priznano mednarodno avioprevozniško podjelje
LA G O R I Z I A N A
GORICA - Ul Duca D’Aosta 180 - tel. 88-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
V okviru tedna mladih za globalno zaščito je mestna sekcija KPI :v Ghrici priredila ”vr, petek zvečer kroglo rtnžo, na Kateri je predstavila svoj zakonski ^nutek za za-Cev, Pobuda je imela za cilj italijansko govoreče občane seznaniti s tem aktualnim vprašanjem. Razpravo, ki jo potekala v sekcijskih prostorih v Gabrijelovi ulici, je odprl arh. Roberto Busolini, ki je poudaril koristnost te pobude ter dodal, da je stopnja pravic £'ovencev hkrati tudi merilo demokracije. Poudaril je odpore, ki se v konservativnih krogih pojavljajo proti uvajanju slovenščine v javno življenje ter pri tem navedel sicer osamljen, toda nesramen letak Lege Nazionale, ki se zavzema za »zaščito večine*, češ da jo bo uvajanje slovenščine v javne organe ogrožalo. (V letaku se LN zavzema za recipročni dogovor o manjšinski zaščiti med Ita lijo in Jugoslavijo, op. ur.)
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Predsednik mladinske komunistične federacije Boris Peric je v obeh jezikih prebral vsebino letaka z zahtevo po zaščiti, potem pa je do-jal, da je na vseh akcijah tedna mladih sodelovalo okoli 3.000 oseb, kar pomeni, da je problem vse prej kot obravnavan v ozkem krogu, o njem pa se je razpravljalo tako na podeželju kot v mestu.
Pokrajinski svetovalec KPI Ivan Bratina je opisal zakonski osnutek za globalno zaščito, ki ga je KPI predložila v parlamentu, ter dodal, da bo stranka na podoben način z zakonom seznanila čimširši krog svojih somišljenikov.
; Deželni svetovalec Nereo Battello je opisal razvoj slovenskega narodnega vprašanja na Goriškem v povojnih letih ter seznanil občinstvo z vedenjem stranke. Razvila se je bogata razprava, v katero so posegli številni navzoči!
V prihodnjem mesecu bo svoj zakonski predlog za globalno zaščito javno obravnavala tudi PSI.
DANCING nočni bar
PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV
vsak
večer
ob nedeljah zaprto

[
NOVA MIKICA
Januarja v Vidmu posvet o manjšinski problematiki
Seznanjanje z ukrepi za zakonsko zaščito furlanskega in slovenskega jezika - Cez mesec dni tudi posvet o uvajanju pouka furlanske kulture v obvezno šolo
Vprašanje zaščite furlanskega jezika in vprašanje globalne zakonske zaščite Slovencev v videmski pokrajini, oziroma v deželi, bo predmet javnega posveta, ki bo 19. in 20. januarja v Vidmu, na pobudo pokrajinskega tajništva KPI. Gre za pobudo, ki je v zvezi s predložitvijo v parlamentu dveh zakonskih osnutkov s strani KPI, za zaščito furlan skega jezika in kulturne tradicije ter za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Namen srečanja je obveščanje širše javnosti ter s poglobljeno razpravo vplivati na vse politične in demokratične sile, da se v največji možni meri angažirajo za čimprejšnjo odobritev ustreznih zakonskih določil v korist obeh skupnosti. Z drugimi besedami, da se končno (po 30. letih) začnejo izvajati v ustavi zajamčene pravice ter določila deželnega statuta in ne nazadnje, da se izpolnijo »svečane* obveze v programski izjavi ob začetku mandatne dobe deželnega sveta.
Čudno izgleda, da je treba v sedanjem političnem trenutku, ko tako v državnem (do kdaj?) kakor v deželnem merilu obstaja programska večina, potrebna široka akcija prepričevanja in pojasnjevanja, ko gre za izvajanje v ustavi zajamčenih in po mednarodnih forumih (izjava Združenih narodov o človečanskih pravicah) potrjenih pravic. Dejstvo je, da se za programskim i-zjavam; KD in njenih najtesnejših zaveznikov, skriva stara dvolična in nacionalistično obarvana politika. Sicer pa je vprašanje zaščite narodnih in jezikovnih manjšin, v pripravah na volitve v evropski parlament, zmeraj bolj v ospredju.
tih strank, ki sestavljajo večino v pokrajinskem svetu. Med drugim bodo imenovali pet svojih zastopnikov v pokrajinski nadzorni odbor, pet članov upravnega sveta tržiške bolnišnice, predsednika in šest članov upravnega sveta pokrajinskega avtobusnega podjetja.
Slovenske novosti v državni knjižnici
Državna knjižnica v Ul. Mameli nam je poslala v objavo sledeči seznam slovenskih knjižnih novosti, ki so bralcem na razpolago v knjižnici vsak delavnik od 9. do 19. ure: Božič: Na njeni travi, Čeme: Koncert za raka, Kranjec: Zlata koči-
V PALAČI ATTEMS
V januarju bo v Gorici razstava Zorana Muziča
V evropskem merilu priznan slkar, goriškega rodu, živi v Parizu
pa, Legiša: Pisanice 1779-1782, Malenšek: Vigenjci, Murnik: Lepi ja ničar, Osolnik: ~ ‘	'
Osimski sporazumi, Puncer: Izgubljeni človek, Svetina: Orlovo gnezdo, Švajncer: Pridi k potoku, Tkačeva: Pisma z Mojoto-ka, Vaštetova: Roman o Prešernu, Vetrih: Kapljice, Zidar: Črn trn, Zorman: Stric Benjamin.
Od prvih dni januarja do konca februarja bo v goriški palači Attems razstava znanega goriškega slikarja Zorana Mužiča, ki sicer živi že dolgo let v Parizu. Razstavo bodo skupno priredili goriška občina in pokrajina, inštitut za srednjeevropska srečanja, pokrajinska turistična ustanova in goriška hranilnica. Gre za izredno razstavo, na njej bomo lahko videli 138 slik tega priznanega umetnika. Prav v teh dneh se izteka podobna razstava v Ferrari. Zoran Mušič je zelo znan v francoskih ter tudi v širših evropskih umetniških krogih.
Razstava bo brez dvoma velik kulturni dogodek za Gorico. Pričakujemo že več mesecev, da bi se u-resničila zamisel o razstavi del goriškega slikarja Franca Kavčiča, ki
Ljubemu možu, očetu, tastu in dedu
LEOPOLDU GRILJU
z Vrha, ki danes praznuje 80-letnico življenja, mu toplo čestitajo hvaležni žena in otroci z družinami, ter mu kličejo še na mnoga leta v krogu svojih najdražjih.
Tako je bilo te dni v Vidmu zborovanje, ki ga je organiziralo Furlansko gibanje za popolno avtonomijo videmske univerze. Samo nekaj dni za zborovanjem, ki ga prireja KPI, pa bo v Vidmu (26. in 27. januarja) posvet, ki ga pripravlja Furlansko filološko društvo o uvajanju pouka furlanske kulture v obvezno šolo.
Važna imenovanja v pokrajinskem svetu
Pokrajinski svet se bo še enkrat sestal pred koncem letošnjega leta in sicer v četrtek, 21. decembra. Na dnevnem redu so številna imenovanja v razne komisije in upravne svete. Kako bodo ta glasovanja potekala so se domenili zastopniki pe-
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna................................ 32.000	lir
Polletna................................. 20.000	»
Mesečna................................... 3.500	»
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82
Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
je bila letošnjo pomlad v ljubljanski Narodni galeriji. Občinska uprava je zamisel o razstavi osvojila, nima pa na razpolago denarja, da bi jo pripravila, zato bo treba najbrž čakati na deželno pomoč v prihodnjem letu.
Tudi o tem so se pogovarjali na sestanku med člani občinskega odbora in deželnim odbornikom za kulturo Carpenedom. Goriški predstavniki so novemu odborniku prikazali potrebe Gorice na kulturnem področju. Istočasno so ga zaprosili tudi za prispevke, ki bi služili za gradnjo in popravila šolskih poslopij.
Na seji občinskega odbora, kjer je bilo govora o Mužičevi razstavi so sklenili tudi, da bo seja občinskega sveta v sredo, 20. decembra, zvečer.
A n dr o j Kosič razst&vl/a v Čedada
Andrej Kosič, naš priznani umor terski slikar, ki je razstavljal večkrat v Gorici in v drugih krajjn Italije in Jugoslavije, bo danes ®>' poldne odprl svojo razstavo v Čedadu. Ta bo v galeriji «Jose», otr prta bo do konca meseca. Otvoritev bo danes ob 10.30.	■:
Občni zbor konzorcija prometnega področja
V petek zvečer so na občnem zboru konzorcija prometnega področja potrdih za predsednika prof. Osvalda Ferrari ja. Odbor je ostal nespremenjen, le obč. svetovalec v Tržiču Luigi Blasig je zamenjal odbornika Vertoveseja. Na občnem zboru je bil prisoten tudi deželni odbornik za promet Cocianni, odobrili so tudi proračun konzorcija za prihodnje leto.
GLASBENA MATICA
Slovenska prosvetna zveza i® Zveza slovenske katoliške prosvete
Koncertna sezona 1978 - 79
Deželni Avditorij, 18. decembra 1978, ob 20.30 koncertira
SLOVENSKI KVINTET
TROBIL
Anton Grčar - trobenta Stanko Arnold - trobenta Vili Trampuž - rog Boris Šinigoj - trombon Boris Gruden - tuba
Vabljeni!
‘Kino
Gorica
• V Tržiču bo jutri zvečer seja občinskega sveta. Zaključiti hočejo razpravo številnih točk. Naslednja seja bo v četrtek.
• Na goriškem županstvu se bodo jutri zvečer sestali načelniki skupin arhitektom prof. Costo. Preučili bodo prizive zasebnikov in ustanov proti sklepu občinskega sveta o zasegi zemljišč na podlagi zakona 167.
"'"""n"...........................................................................n,,,,,■|„||„m,|,||||l|l||||,l„l„„|,l||„||||,|„,m.
Dodelan načrt spomenika NOB v Štandrežu
m-
-J-
l&Na- fakulteti političnih ved tržaške univerze je v četrtek z odliko doktorirala
ELIANA KODERMAC
ki je s prof. Robertom Artoni-jem zagovarjala tezo o finančnih odnosih med osrednjo vlado in deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Novi doktorici iskrene čestitke!
ftllllllllllllHlltllllllllltllH|||||||||||||||||||||itiiiiiiiii||fiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(|||||||||||||
HA PLANINSKIM PREDAVANJU V PETEK
LEPOTE IN ZANIMIVOSTI DEŽEL VZHODNE EVROPE
Prikazal jih ja geograf profesor Ciril Huhail
Geograf in »evropski popotnik*, profesor Ciril Hubad, je doslej že dvakrat predaval goriškim planincem. Prvič je v besedi in sliki prikazal lepote slovenske dežele, drugič pa nas je preko alpskih prelazov popeljal v Švico. Pravijo, da tretje gre rado in tako je bil petek zvečer spet gost Slovenskega planinskega društva v Gorici. Za tokratno srečanje je pripravil zbirko posnetkov iz poti na evropski vzhod, kjer sicer ni tako zanimivih gorstev kakor so Alpe, '■ pa pokrajina po svoje zanimiva predvsem polna kultumo-zgodo-vinskih spomenikov. Pa še na nekaj velja opozoriti. Gre za nove posnetke, ki jih je profesor Hubad glavnem napravil letos in jih je tudi v petek prikazal prvič. Torej je bilo predavanje v Gorici nekakšna premiera.
Do Karpatov in Krakova, tako je naslov predavanju, s katerim nas je avtor popeljal na približno 3 tisoč kilometrov dolgo pot iz Slovenije, preko Madžarske in Budimpešte na Slovaško, Poljsko do Krakova in spet preko Slovaške in Av strije domov.
Mladi iz Tolmina in Idrije
na obisku v Čedadu
V četrtek zvečer je bilo v Čedadu, na sedežu «1. Trinko*, srečanje med mladimi iz Tolmina in Idrije s te-čajnikimi slovenskega jezika v Benečiji.
Srečanje je spadalo v okvir obmejnega mladinskega sodelovanja med OK ZSMS iz Tolmina in Idrije ter mladimi iz Beneške Slovenije. Po uvodnem pozdravu Lucije Co-staperarie v imenu tečajnikov, je predsednik OK ZSMS Tolmin Drago Podobnik orisal organiziranost ter delovanje ZSM od osnovnih organizacij do zvezne konference. Nato se je osredotočil na vlado in pomembnost, ki jo imajo mladinske
delovne akcije v Jugoslaviji ter na obmejno mladinsko sodelovanje med Tolminom in Benečijo. Po posegu Podobnika se je razvila bogata diskusija, v katero so posegli v glavnem vsi tečajniki.
Debata se je v glavnem sukala o-krog delavskih, socialnih in šolskih problemov, kar je tudi razumljivo, saj je izvor tečajnikov prav s teh sredin. Na ta vprašanja je strokovno odgovarjal Milan Leban iz Tolmina.
Ob zaključku pa je predstavnica OK ZSM iz Idrije podarila tečajnikom slovenskega jezika v Čedadu vrsto biltenov, ki obravnavajo razne aspekte mladinskega delovanja na Idrijskem. Menimo, da so podobna srečanja vsestransko koristna, saj na tak neposreden način rirši krog ljudi spoznava družbenosocialno stvarnost v obeh obmejnih krajih.
V zaključku srečanja sta se strani že domenili o nadaljnjih podobnih srečanjih. Mladi iz Tolmina so povabili tečajnike, da si v kratkem ogledajo vrsto raznih infrastruktur na Tolminskem.
Šc vedno nerešeno vprašanje strelišča
Odbor za varstvo narave je tudi v petek zasedel strelišče v kraju Ca’ delle Vallade, da bi preprečil strelske vaje, ki so jih imeli karabinjerji. Demonstrante so karabinjerji naložili na avtomobile ter jih odpeljali delno v Bračan, delno pa v Krmin, kjer so jih zadržali za nekaj ur. Zdi se, da bo ta dogodek imel za posledico pravni nastop odbora za zaščito narave.
Vse kaže, da gre osemletna akcija za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu, za katerega so domačini zbrali 14 milijonov Ur ter na svojo roko kupih sredi vasi parcelo, kjer bodo spomenik I postaviU, k si-ečnemu zaključku in i da bodo v prihodnjih dneh županu občine Gorice predložilni načrt. Pred nekaj dnevi so namreč člani odbora za postavitev spomenika, posvečenega padbm partizanom žrtvam koncentracijskih taborišč letalskih napadov na domači kraj, imeli :sejo v prostorih prosvetnega
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiifiiiiiiiiiiuiinia
LETALIŠČE V RONKAH
DRŽAVNO OMREŽJE
ODHODI
Včeraj zjutraj, se je v Ulici Cra-vos, pri parkirišču tovornjakov zraven Rdeče hiše ponesrečil 69-letni Florijan Matešič iz Ul. Capella 27. Moža, ki se je vozil s kolesom, je v še nepojasnjenih okoliščinah podrl avtomobil, ki ga je upravljal 21-letni finančni stražnik Rocco Valluzzi, doma iz Trsta. Matešič se bo moral zdraviti teden dni.
iz Ronk v	odhod	prihod
Alghero	07.20	14.20
	15.20	21.10
Bari	07.20	10.40
	15.20	18.25
Brindisi	15.20	18.15
Cagliari	07.20	10.35
	15.20	20.30
Catania	07.20	H.20
	15 20	18.20
Genova	17.10	20.05
Lampedusa	07.20	12.15
Milan	07.00	07.50
	17.10	18.00
Neapelj	07.20	10.35
	15.20	18.10
Palermo	07.20	10.05
	15.20	19.50
Reggio Calabria	07.20	10.30
	15.20	21.55
Rim	07.20	08.25
	15.20	16.25
Trapa ni	07.20	10.30
PRIHODI		
v Ronke	odhod	prihod
Alghero	11.45	14.40
	18.10	22.45
Bari	11.20	16.30
	19.05	22.45
Brindisi	18.55	22.45
Cagliari	13.40	16.30
	19.55	22.45
Catania	12.00	16.30
	19.00	22.45
Genova	08.40	14.40
Milan	13.50	14.40
	21.45	22.35
Neapelj	11.15	16.30
	18.50	22.45
Palermo	10.45	16.30
	17.15	22.45
Reggio Calabria	11.10	16.30
	15.10	22.45
Rim	15.25	16.30
	21.40	22.45
Trapanl	11.10	16.30
doma Andrej Budal, na kateri so preučili položaj ter sklenili pospešiti’ delo.
Na sestanku so s kritične plati ocenili akcijo ter izrekli pripombe na račun zadržanja oblasti, ki so poglavitni krivec za zavlačevanje, člani odbora, ki so delegati domačih društev in organizacij, se temu čudijo, saj je občina odUkovana z zlato medaljo odporništva. Na sestanku so skleniU, da bodo domačini za sedaj ostali lastniki zemljišča, kjer bo stal spomenik, in da bodo z zadevo seznaniU občinsko oblast in predstavnike republike.
Delegacijo, ki bo na občini vložila načrt, bodo spremljali občinski svetovalci Vilma Brajnik, Vladimir Nanut, Damjan PauUn ter predsednik rajonske skupščine Valter Reščič. Po uvodnem poročilu, ki ga je podal predsednik odbora za postavitev spomenika Danilo Nanut, je arhitekt Jože Cej opisal prostorsko ureditev lokacije, na kateri bo stala skulptura Negovana Nemca. V razpravo so nato posegli Vilma Brajnik, Herman Nanut, Damjan Paulin, Lucijan Krpan, Danilo Marušič, Danilo Makuc, Stanko Marušič, Dino Roner, Valter Reščič, Toni Marvin, Dušan Brajnik, Miljo Cingerli, Lojze Hoban, Rado Nanut, Romam Pe-tejan, Milan Pelicon, Viljem Zavadlav, Vilko Lupin, Ludvik Nanut in Stano Paulin.
CORSO 15.15-21.30 «Elliot, il drago invisibile*. Walt Disneyeva risanka-VERDI 15.30—22.00 «Pretty baby»- lt-Karradine, S. Sarandon. Prepoj dan mladini pod 18. letom. Barv® film.
VITTORIA 15.00 — 22.00 »Eviration-Bramosia dei sensi*. Erika 0!con in Hellen Rambling. Prepovedan mladini pod 18. letom.
fll v« v
J rzi c
EXCELSIOR 14.00-22.00 «FIST».
22.00
PRINCIPE 14.00 -dell’oca selvaggia*.
«1 guattro
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00—20.00 «Teror Meg>' godzile». Japonski film.
SVOBODA 16.00-18.00—20.00 «V klancu Nevade*. Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 «škofova spal®' ca*. Italijanski film.
Razstave
V goriški galeriji II Torchio bed danes ob 10.30 odprli razstavo s*! Emanuela Campanelle. Odprta bo ® konca meseca.
Predavanja
Goriška kulturna društva prirej^ v sredo, 20. decembra, ob 20.30 v df želnem avtoditoriju v Gorici PT^Z. vanje o položaju v Iranu. Govoril [v član odbora za demokratizacijo dč žave Rahmat Khosrovi.
Razna obvestila
Koledar za leto 1979, ki ga Jf grafikami ilustriral slikar Lojze cal, je v prodaji v Katoliški knjig® ni v Gorici.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urad*
ROJSTVA: Fabrizio Domenigbrik Giulia Marangon, Loretta Notar®1 ti, Eriča Pigo, Marilena Delf0‘' ’ Cristina Sorbara, Stefano Varo1 ’ Elisa Samez, Carlo DelTOva, JeIinj Stridi, Marco Rizzi, Monica Boe®/ Michela Boemo, Diego Poletto, Cn stian Milotti, Petra Kobau in sandro Sabattini.
SMRTI: 78-letna upok. Ines Ba scotto vd. de Flavis, 82-letni ' Potito Mazzarella, 72-letna upok- f. rica Marocchino por. Valle, 78-1® gospodinja Giovanna Lassig vd- . lot, 43-letna gospodinja Edda P**»yj.
se por._ Travagin, 78-letni uP°ga|jri-
fonso Pvjssig, 92-letna upok. r jela Mikluš, 75-letni upok. Lino L lan, 65-letni uslužbenec Augusto , Ion, 87-letni upok. Adam P***111 gj-67-letni upok. Primo Schiavon, ,
l~t__	_____I' ' T____1 f'	V
Akcija za postavitev partizanskega spomenika je utrdila enotnost domačinov ter predstavlja nadaljevanje krepitve narodne zavesti ter smisla za skupno delo, ki sta se pokazala že pri izgradnji kulturnega doma. (Na sliki člani odbora med preučevanjem dokončnega načrta).
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
letna gospodinja Ivanka Ge^’^,nija
Milost, 79-letna gospodinja i<r Gostiša por. Planišček, 69-letn° JL spodinja Alma Mian vd. Beh®^.
72-letna upok. Anna Velussi, -- n3 na upok. Carmen Cumani, 83-*
gospodinja Amalia Fon vd.
93-letna upok. Maria Bressan
Maniacco, 82-letna gospodinja M Turel vd. Culot, 90-letna upok-gela Zoff vd. Marangon.	^
OKLICI: delavec Ludovico
»vicu - |„a
marata in gospodinja GiusePP^j
Montana; gozdni čuvaj Albin in radiologinja Marina Gruden! lavec Gianni Mari in študentka trizia Fraley.
POROKE: delavec Vittorio in delavka Marija Klavčič.
Sen®
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan in ponoči j® 'mi-rici dežurna lekarna Pontoni & si, Raštel 52, tel. 83-349.
Ob tretji obletnici smrti predragega in nepozabnega
STANKA FAGANELA
se ga z žalostnim srcem in Uu” beznijo spominjajo žena Lidija ter hčerki Katjuša in Neva.
Prisrčna zahvala vsem znancem* in prijateljem, ki se ga spominjaj0-
Gorica, 17. decembra 1978
Primorski "dneviut
5
GORIŠKI DNEVNIK
17. decembra 1978
Z GORIŠKE KNJIŽNE POLICE
ZA VEDNO JE ODŠEL SE EN TIGROVEC
Italijanskim bralcem ponudena zgodba o starem slovenskem očaku Triglavu
Knjigo je izdala goriška sekcija C Al, v njej je izbor spisov raznih, tudi slovenskih, avtorjev
Dvestoletnico prvega vzpona na Triglav so dostojno oočastili v letošnjem jubilejnem letu tako slovenski kot italijanski planinci v Gorici. SPD je izvedlo vrsto proslav v javnosti in v šolah, zaključilo pa jih je letos oktobra z razstavo fotografij s planinsko tematiko Jake Čopa v avditoriju, kjer je bilo istočasno srečanje planincev treh dežel, ki je bilo letos v priredbi goriške sekcije CAI. Isto združenje je ob tej priložnosti izdalo tudi zanimivo antološko knjigo z naslovom «Tricomo 1778-1978», kjer so objavljene razprave o tem našem očaku.
Povejmo takoj kakšni so naslovi obravnavanih tem. Sergio Ta-vano uvodoma obljublja razpravo z naslovom «H Tricorno e noi», sledi daljši zapis Celsa Macorja »Duecento anni di alpinismo*. zatem se Ervino Pocar bavi s «Poe-sia del Tricomo», Marijan Brecelj objavlja spis z naslovom «11 Triglav nella cultura slovena», Miro Corsi - Koršič pa spis «Aspetti geo-logici del gruppo montuoso del Tricorno*. Sledi še orientacijski seznam del o Triglavu. Knjiga je o-Premljena tudi s fotografijami in zemljevidi.
Julius Kugy, Henrik Tuma, Jože Abram, Joža Čop, Miha Potočnik, Jakob Aljaž, Stane Tominšek, Klement Jug, Balthasah Hacquet, Lorenz Willomitzer, Štefan Rožič, Matevž Kos, Luka Korošec so z drugimi protagonisti pripovedovanja o Prvi in nadaljnjih osvojitvah Triglava, pripovedi izpod spretnega Peresa Celsa Macorja. Na tekoč, preprost in zavzet način pove Ma-cor italijanskemu bralcu kako so se za naskok na Triglav zanimali najprej tujci, istočasno pa najdemo med protagonisti tudi slovenske hribolazce, kasneje pa je postal Triglav središče zanimanja za Nemce in Italijane poleg domačinov seveda, siovencev, ki so ga Osvojili z vseh strani in ga tako vzljubili, da je postal simbol slovenske domovine. Pozna se Cel-su Macorju, da je goreč ljubitelj Planinske idile. V tem svojem spi: su, najdaljšem prispevku v knjigi goriškega CAI, se nam odpre v pripovedi o našem očaku, ki je «naš» za vse ljubitelje planinstva.
Znani poznavalec nemške literature in prevajalec iz nje v ita-, lijanščino (mojstrsko je prevedel - že preko 300 tekstov), Goričan Ervino Pocar, nam prikaže poezijo, ki opeva našega očaka in se zaustavi zlasti pri Rudolfu Baum-bachu, nemškemu piscu, ki je z »Zlatorogom* tako lepo v verzih opisal stare pravljice triglavskega Pogorja.
Prav je, da najdemo v tej triglavski antologiji tudi prikaz tega, kar smo Slovenci napisal o našem očaku Triglavu. Za to je poskrbel Marijan Brecelj, ki ve po-yedati italijanskemu bralcu, da Je že pesnik Valentin Vodnik o-srečeval svoje bralce z verzi o Triglavu in nadaljuje svoj prikaz z Janezom Mencingerjem, Otonom Zupančičem, Ivanom Cankarjem, Antonom Aškercem, Josipom Abramom, Francetom Bevkom, Antonom Debeljakom, Alojzom Gradnikom, Ludvikom Zorzutom itd., itd.
Strokovno je napisan članek geologa Mira Koršiča o geoloških a-spektih triglavskega pogorja, ki zaključuje zanimivo knjigo. Naj povemo še, da so v knjigi objavljene črnobele in barvne fotografije Giuseppa Assirellija, Luigija Me-čeota in Carla Tavagnuttija, medtem ko so karte in specialke izdelek francoske napoleonske vojske, kraljestva Lombardo - Veneto, avstrijske in kasneje italijanske vlade.
MARKO VVALTRITSCH
«S tudi goriziani»
47. številka
Najzanimivejša in tudi najdaljša Tcjzprava v zadnji številki zgodovinske revije «Studi Goriziani*, ki jo izdaja goriška Državna knjižnica, preučuje današnje življenje v strogem mestnem središču Goniče. Napisal jo je Alberto Gasparini, ki izhaja iz splošnih ugotovi-‘eo o mestnih središčih, da lahko Pride na podrobno preučevanje goričkega mestnega jedra. Gre prav-*<jprav za kratek prikaz študije, *i jo je pred časom izdelal Zavod Za mednarodno sociologijo (IS1G) P° naročilu goriške občinske upra-^e, ki si prizadeva, da bi prišlo up preurejanja in posodabljanja ZIdjenjskih razmer v strogem Prešinem središču, kjer so številke stavbe stare več sto let in kjer ’!} zaradi tega tistih ugodnosti, ki Ph najdemo v modernih stanovanjcih stavbah. Ima pa življenje v ‘ein središču, kljub določenim ne-Pctivnim aspektom, svojo pozitiv-”0 plat, ker je tu osredotočena tr0ovska in obrtna dejavnost me-*to, ker veže tu živeče prebival-®tvo na te stavbe družinska in dru-0a romantika, ker mnogim ni za
• da bi šli bivat v suhoparno periferij0 itd.
r Poznani zgodovinopisec Augusto G«at nadaljuje v tej številki svoj °Pls nekdanjega življenja v vasi koprivno in se tokrat spušča v PPalizo ljudskih navad in običajev, Priložnostnih pesmi itd.
, G filoloških aspektih in metodo-°šfcih problemih preučevanja zgo-aovine Gradišča piše prof. Fulvio
Salimbeni. Gre pravzaprav za razširjen in popravljen poseg, ki ga je avtor imel na letnem občnem zboru Furlanskega filološkega društva, ki je bil v Gradišču jeseni 1977. Avtor prikazuje v svojem spisu knjižnice in arhive, v katerih je moč dobiti vsestransko dokumentacijo o Gradišču. Ta prikaz bo služil vsakomur, ki se hoče pečati s preučevanjem zgodovine tega kraja, je pa zanimiv tudi za vse tiste, ki želijo preučevati zgodovino širše Goriške, saj so velikokrat dogodki v Gradišču tesno povezani z dogodki v Gorici, Tržiču, Palmanovi, furlanskimi in slovenskimi kraji.
Med opisom ih ocenami knjig in strokovnih revij naj omenimo spis Milka Renerja o tretji številki «Go-riškega letnika», revije, ki jo izdaja Goriški muzej v Novi Gorici, ter spis Fulhia Monaia o najnovejšem delu Marca Pozzetta «Fabiani architetto del Carso — il ca-nale di Vipaccot> (obširni spis o tem vprašanju je bil v letošnjem «Jodranskem koledarju»). Revijo zaključuje bibliografski prikaz del z domačo tematiko in časopisov ter revij, ki jih je pridobila go-
riška Državna knjižnica 1977.
v letu
M. VV.
Vladimir Nanut o organizaciji produktivnosti
Plodni publicist dr. Vladimir Nanut, Goričan, profesor na ekonomski fakulteti univerze v Trstu, je v letošnji prvi številki rimske šti-
rimesečne revije «Economia e la-voro» objavil daljši spis z naslovom tNuovi modelli di organizza-zione produttiva e processi di ri-strutturazione e riconversione nel-Vindustria italiana». Gre za še en poseg mladega ekonomista o tem vprašanju. Nanut je napisal že več samostojnih knjig in razprav o produktivni organizaciji v industrijskih podjetjih, zanima se za razne vrste samoupravljanja in participacije delavcev v upravljanju podjetij v raznih evropskih in izve-nevropskih državah. (M.W.)
Mesto Maksa Fabianija v «libertyju» v Italiji
V obširni in bogato ilustrirani ter razkošno opremljeni knjigi z naslovom «L’architettura Libertg in ltalia», ki jo je napisal Manfredo Nicoletti (založba Laterza. 15 tisoč lir), je posebno poglavje posvečeno goriškemu arhitektu Maksu Fabianiju in njegovemu delu na Dunaju, v Ljubljani, v Gorici in v Trstu. Med ilustracijami v tej knjigi najdemo tudi sliki Trgovskega doma v Gorici ter Hotela Balkan v Trstu, kjer je lepo viden na pročelju napis «Tržaška posojilnica in hranilnica». V tekstu so slovenski nazivi teh stavb napisani v pravilni slovenščini. (M.W.)
TONETA FRANKA IZ KILOVČ SO OBSODILI NA 24 LET JEČE
Nepričakovano in prezgodaj je odšel od nas. V upanju, da popravi med vojnimi napori načeto zdravje, je šel v piransko bolnišnico, toda pred kakim mesecem je nepričakovano podlegel zahrbtni bolezni.
Fizično šibki Tone je duhovno zgodaj dozorel. Bil je krepak značaj, narodno zaveden in odločen protifašist. Svoje moči in življe-
nje je posvetil osvoboditvi zasužnjene Primorske. Naložil pa si' je" breme, ki je presegalo njegove moči. Dolgujemo mu mnogo, zato ga ohranimo v lepem spominu.
Tone Frank se je rodil v številni kmečki družini, pri Pecmanovih v Kilovčah pri II. Bistrici 14. 6. 1913. Življenje na mali kmetiji je bilo težko in skromno. Njegova občutljivost in močna narodna zavest nista mogla prenašati hudih krivic, ki jih je fašistična oblast vsak dan prizadejala mirnemu slovenskemu ljudstvu. Komaj 23-letni kmečki fant se je zagrizeno zagnal v podtalno borbo proti fašizmu. Sodeloval je z neštetimi tigrovci na področju Pivke, II. Bistrice, pa celo tja do Reke. zlasti pa po brkinskih vaseh med II. Bistrico, Podgradom, Materijo, Rodikom! Košano in Kilovčami. Zalagal je
s protifašistično literaturo tajne i-legalne celice skoraj po vseh brkinskih naseljih. Neštetokrat je po skrivnih poteh peš in ponoči prepešačil Brkine podolž in počez s skrito ilegalno literaturo pod obleko. Tone ni štedil svojih moči in časa, da bi mogel dvigniti ljudstvo k uporu in prav v tem ima velike zasluge.
Po padcu kraljevine Jugoslavije, še predno se je na področju Rilske Bistrice pojavilo NOG, so tigrovci prešli na pobudo hrvaških tovarišev s svojo dejavnos(jo v OF. Med prvimi so ustanovili odbor OF v Kilovčah in Tone Frank je bil njegov predsednik. Z veliko vnemo je širil ideje NOG. Sledilo je prizadevno zbiranje sredstev za partizane. Prezagnano zbiranje orožja in streliva je po izdajstvu odkrila fašistična policija. Tone je bil aretiran z mnogimi sodelavci marca 1942. Po divjaškem mučenju zlasti v tržaških zaporih je bil obsojen 28. 11. 1942 pred fašističnim sodiščem v Rimu na 24 lot ječe. Prestajal je kazen v Ci-vitavecchii in po padcu fašizma je bil premeščen 30.8.1943 v zapore Monte Alto Viterbo. Januarja 1944 se mu je posrečilo zbežati iz ječe. Pridružil se je italijanskim partizanom. Kmalu pa je prišel v stik z bazo NOV v Gravini, se vključil v prekomorsko brigado in • se v njenem sestavu boril nr. jugoslovanskih tleh do osvoboditve. Za zasluge v NOV je prejel pet odlikovanj, med temi odlikovaje z redom bratstva in enotnosti.
Med zaposlitvijo v raznih krajih po osvoboditvi se je udeležil z mladinsko brigado gradnje proge Brčko - Banoviči. Po upokojitvi je zadnje čase živel z družino v Ilirski Bistrici in opravljal pomembne posle pri ZZB Ilirska Bistrica. V u-panju se je z žilavostjo upiral zahrbtni bolezni, ki mu je nepričakovano prezgodaj strla življenje, toda živel bo spomin na njegovo neugnano borbenost in lep značaj.
TONE RUTAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii„„|lllllll|||lllllllllllllllll,iitiiiiiiiiiiiiimimiimiitn
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA IDRIJO
V	novih prostorih tovarne kolektorjev je zagol
V	tovarni, ki deluje
90 let
Jožefe Žužičeve iz Doberdoba
Pogled na tovarno Kolektor, ki postaja pomemben steber idrijskega gospodarstva
Ob letošnjem prazniku republike so v Idriji odprli nove proizvodne prostore idrijske tovarne kolektorjev. Tovarna sicer deluje v tem kraju že 15 let. V novih prostorih izdelujejo bakrene profile za kolek-torske polizdelke, ki so jih morali doslej uvažati.
Od skromnih začetkov pred 15 leti, ko je tovarna kolektorjev I-drija pričela poslovati brez lastnih prostorov in sredstev, je danes v Idriji že 500-članski delovni kolektiv, ki postaja po zaprtju rud-nika živega srebra, čedalje večji steber idrijskega gospodarstva.
Za sicer kratko, vendar pomembno razvojno pot tovarne kolektorjev, sta z vidika uvajanja nove tehnologije, širjenja tržišča in poslovnih prostorov, značilni dve obdobji: v prvem obdobju, od ustanovitve leta 1963 do leta 1968, se je izpopolnjevala iz «Iskre» Kranj prenesena tehnologija zakovicenih kolektorjev in se na osnovi lastnega razvoja in konstrukcije, pričela uvajati tehnologija zaprešane-ga kolektorja. Relativno počasna rast Tovarne kolektorjev Idrija, je bila v tem obdobju predvsem pogojena z razvojem in rastjo tedanjih domačih kupcev »Iskre* No-va Gorica in «Iskre» Kranj. Poleg tega sta neizkušenost v proizvodnji kolektorjev in pomanjkanje strokovnega kadra, ki pa je bil nujno potreben v začetku obratovanja in načrtovanja nadaljnjega razvoja, povzročala dodatne težave mlademu kolektivu Tovarne kolektorjev Idrija.
Za drugo obdobje od leta 1969 do danes, pa je značilna nova tehnologija v proizvodnji kolektorjev in postopno vključevanje v mednarodno delitev dela preko sovlagatelja, zahodnonemške firme Kautt & Bux. To pa je bil osnovni 'motiv, da je KOLEKTOR leta
1968 podpisal pogodbo o skupnem vlaganju in poslovno-tehničnem sodelovanju s to znano nemško firmo. Tako je danes Tovarna kolektorjev Idrija največji proizvajalec kolektorjev v Jugoslaviji, v evropskem merilu pa se uvršča že med pet največjih proizvajalcev kolektorjev.
Z vidika uspešnosti poslovanja, je prav v tem zadnjem desetletju dosegla zelo dobre poslovne rezultate, saj se je fizični obseg proizvodnje povečal za 8,5-krat, celotni za 14,5-krat, poprečno število zaposlenih pa za 5-krat. Največ pa je bilo doseženega na zunanjetrgovinskem področju, saj je izvoz na konvertibilno področje prav v tem obdobju dosegel 40 odst. celotne prodajne realizacije. Za u-spešno gospodarsko sodelovanje s tujino in prispevek, ki ga delovni kolektiv daje za napredek jugoslovanskega gospodarstva, je bilo lani Tovarni kolektorjev Idrija podeljeno visoko mednarodno priznanje zlati merkur 1977. Ob letošnjem občinskem prazniku pa je bila delovnemu kolektivu podeljena plaketa občine Idrija.
SILVO KOVAČ
VOZNI RED VLAKOV
TRST
Odhodi iz Gorice: 0.03 (L), 5.45 (L - samo ob delavnikih), 6.20 (L), 7.15 (D - samo ob delavnikih), 7.49 (L), 8.18 (D), 9.35 (D - samo ob delavnikih),	11.09	(L),	13.27	(D),
14.05	(L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.27 (L), 18.58 (E), 19.51 (L), 21.21 (L) 22.08 (D).
Prihodi v Gorico: 6.16 (L) 6.51 (D), 7.13 (L), 8.01 (D), 11.06 (L),
13.05	(D), 14.02 (L), 14.43 (D), 15.29
(L), 17.47 (L), 18.13 (D - samo ob delavnikih),	18.56	(L),	20.03	(D),
21.10	(L), 21.33 (D), 24.00 (L). VIDEM
Odhodi iz Gorice: O.M (L), 6.21 (L), 6.53 (D),	7.16	(L),	8.04	(D),
11.10	(L), 13.06	(D),	14.06	(L),	14.44
(D), 15.33 (L),	17.51	(L),	18.15	(D -
samo ob delavnikih),	19.01	(L),	20.05
(D), 20.11 (L), 21.34 (D).
Prihodi v Gorico: 0.02 (L), 5.43 (L - samo ob delavnikih), 6.19 (L), 7.14 (D - samo ob delavnikih), 7.48 (L), 8.16 (D), 9.33 (D - samo ob delavnikih),	11.07	(L),	13.25	(D),
14.03 (L), 15.31 (D), 16.59 (L),	18.26
(L), 18.57 (E), 19.49 (L), 21.20 (L), 22.07 (D).
JEANS (=3
KONFEKCIJE
PLETENINE
SRAJCE
GORICA Corso Verdi 99 tel. 83-288
gglUl
!= LEI
BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE
V Doberdobu je Jožefa žužič vdova-Ferfolja v petek slavila visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan. Kraška korenina, Pjepa Beri rejeteva, kakor ji pravijo po domače, se je rodila 15. decembra leta 1888 v Doberdobu, v Štipe-tevi hiši. V svojem dolgem življenju je okusila marsikaj. Komaj sedem let je bila stara, ko je morala z družino preko luže, v Brazilijo, kjer pa ni bilo sreče. Leta 1902 se .je družina že spet vrnila v domači kraj.
Lačni smo odšli, revni smo se vrnili, ve povedati še vedno čila slavljenka. Poleg trdega dela na kmetiji, je poprijela za vsako delo, ki se je ponudilo. Tako je pomagala nekaj let saditi bore pri Devinu. Leta 1910 se je omožila z Jožefom Ferfoljo, Bedre-jevim. Imela sta 10 otrok, od katerih živijo še trije, sin Mario ter hčeri Marija in Rozina. Med prvo svetovno vojno je moral Jožef na fronto, družina pa v begunstvo v Avstrijo. Po vojni se je družina preselila v Selce, kjer še je preživljala na skromni kmetiji.
Druga svetovna vojna je hudo prizadela Bearejeteve. Leta 1942 je Jožefa izgubila sina Karla, ki je služil v italijanski mornarici, na pragu svobode, 1. aprila 1945, pa je padel sin Jože, komisar v slavnem IX. korpusu. Leta 1965 je Jožefa izgubila še moža.
Takšna je na kratko življenjska zgodba slavljenke, ki je kljub devetim križem še zmeraj čila in zdrava. Še vedno si sama kuha, pere in šiva, krmi kokoši in obdela vrtiček. Skoraj vsak dan jo lahko srečate na vasi.
Rada hodim ker to služi za formo, če ne, kje bi že bila in tudi ker mislim učakati vsaj 100 let. Tako nam je malo za šalo, malo zares povedala, ko smo jo te dni obiskali.
Pri Bedrejetevih so se na praznik še posebej pripravili. Sin Mario, ki igra pri domači godbi je devetkrat močno udaril na boben, vnuk Silvan je zaigral na klarinet, svojci, sosedje in drugi vaščani pa so glasno zapeli, koi’-kor kapljic toTko let.
Slavljenki seveda veljajo naše iskrene čestitke.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
PREDSTAVLJAMO VAM ŠE ENEGA ŠOFERJA-VETERANA
Budi Merkuža ima vozniško dovoljenje z datumom 1012.1922
Več kot pol stoletja brez hujše nesreče - Recept: velika mera previdnosti (in sreča)
OBIŠČITE NAS!
GO & GO BAZAAR
OBIŠČITE NASI
Med goriške šofefje-veterane Sodi tudi Rudi Merkuža. Uradno je stopil med šoferje že skoraj pred 57 leti, saj nosi njegovo vozniško dovoljenje datum 10.2.1922.
Za šoferja sem se odločil, ker je bil takrat ta poklic zelo čislan. Povsod so iskali mlade fante z vozniškim dovoljenjem, bilo je pač nekaj novega, privlačnega in obetavnega, mi je pripovedoval te dni.
Vozniški izpit je opravil v Trstu, pri direkciji državnih železnic in menda preizkušnja ni bila pretežka.
Vsaj za tiste ne, ki so se na avtomobile že nekoliko spoznali. V glavnem je bilo treba vedeti ža kaj služi uplinjač in kako deluje, za kaj magnet in volan. Prometnih znakov skorajda ni bilo, pravila glede vožnje pa so bila tudi zelo enostavna. Novopečenim šoferjem So stalno priporočali, da morajo voziti čimbolj ob robu cestišča. Po eni strani je bilo to prav, po drugi pa tudi precej ne-s varno. Takrat so bili obcestni kamni zelo veliki in predvsem . iz kamna. Če si zadel vanje, je skoraj gotovo kaj počilo ali odletelo. Na avtu seveda.
Rudi Merkuža je v letih 1922-24 opravljal javno prevozno službo v Gorici, potem pa se je za skoraj dve desetletji preselil v Tolmin. Bili so kajpak pionirski časi, ko so na cestah imele še vedno glavno besedo volovske in konjske vprege. Avtomobilov je bilo bolj malo.
«Takole kakih štirideset avtomobilov je bilo v Gorici, takrat ko sem začel jaz voziti. Nekaj več je bilo tovornjakov, poltovornjakov, v glavnem vojaških vozil, ki so jih posamezni kovači, mehanikov v današnjem pomenu besede še ni bilo, predelali z dokajšnjo mero iznajdljivosti.
Bili so res čudni, a tudi lepi časi. Recimo takrat avtomobilov še niso kradli. Menda zaradi tega ne, ker je moral biti šofer obenem tudi mehanik. Že sama zamenjava preluknjane gume je zahtevala dokajšnjo sposobnost. Sicer so se te težave pojavile šele sredi dvajsetih let, prej so bila v glavnem vozila opremljena s trdimi gumami in se ni bilo treba bati žebljev in drugih ostrih predmetov, ki jih takrat na cestah ni manjkalo. «Flikanje» je
Predsednik avtokluba Mario Tirel je Rudiju Merkuži izročil častno diplomo, ker ima šofersko dovoljenje že iz let pp prvi svetovni vojni
moral šofer sneti gumasti plašč in zračnico z obroča. Tako nekako, kakor delamo še danes s kolesi.*
Najbolj -uspešno je bilo flika-nje š palankami, pravi Rudi. Bilo je uspešno, hitro in poceni. Bakreni kovanec si s kleščami zvil na polovico ter ga kot nekakšno ščipalko pritrdil na preluknjano mesto.
Danes se nam zdi skoraj neverjetno, pa je flikarija držala mesece in mesece. Sicer to ni edina zanimivost tistih pionirskih časov. Tako se Rudi spominja, kako je bilo na starejših modelih avtomobilov treba šipe čistiti z nekak-
šnim ročnim mehanizmom. Težave so bile nadalje z lučmi, ki so bile prvotno karbidovke. Hudo j« bilo zlasti pozimi, ko so zamrznile cevke za dovod plina. In ne mazadnje ceste. V glavnem maka-damske, razrite in polne žebljev.
Kljub tolikim raznovrstnim težavam, pa je Rudi prevozil 57 let brez hujših nesreč. Kako?
Z veljko mero previdnosti in počasno vožnjo. Pa tudi srečo sem imel. Res veliko srečo.
Prav to je voščil mlajšim go-riškim šoferjem na slovesnosti, ko so mu podelili priznanje šo-ferja-veterana.
VLADO KLEMŠE
TVRDKA
LESTAN NEC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD. THORENS, VVINTEC, RFVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
:dob hrrel
GO & GO BAZAAR
GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku)
Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 mesecev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mode
NEKAJ PRIMEROV:
JEANS — platno JEANS — žamet KRILA MAJICE SRAJCE
JOPIČI — pravo usnje
TRGOVINA IMA TUDI:
ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. itd.) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, stezniki itd. itd.)	'	kih,
ODDELEK METRA2NEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna, pregrinjala, prti. preproge, artikli za kopalnico itd. itd.)
po 3.900 — 5.900 — 9.900 lir po 7.500 — 9.900 — 10.900 lir po 5.500 — 7.500 — 9.500 lir po 1.900 — 4.200 — 6.700 lir po 4.000 — 4.900 — 6.900 lir
38.000 lir
KULTURA

M

V SREDO, 20. T.M., V KULTURNEM DOMU
Furlanski pianist Massimo Gon
naslednji gost Glasbene matice
Na sporedu bodo skladbe Pavleta Merkuja, Clementeja, J.S. Bacha, Chopina in Balakireva
Laskava priznanja in navdušene kritike, ki so ocenile nastop mladega italijanskega virtuoza v Moskvi junija letos in pa nadvse ugodni komentarji (/La Stampa, II Corriere della Sera. La Repubbli-ca, II Messaggero di Roma, da o-menimo samo nekatere časnike), ki so ocenili nastop v Turinu letošnjega oktobra prestižnega gosta abonmajske sezone Glasbene matice, enega najboljših italijanskih pianistov mlade generacije, Massi-ma Gona, priča še enkrat o izredno kvalitetnih izbirah naše koncertne poslovalnice.
24-letni pianist MASSIMO GON je doma iz Staranzana pri Gorici. Glasbeni študij je z odliko, pohvalo in častno ministrsko diplomo dokončal na tržaškem konservatoriju «Giuseppe Tartini* (kjer zdaj poučuje) v razredu profesorja Luciana Ganteja. Že leta 1971 je zmagal prvo nagrado v E kategoriji v Osimu, leta 1974 je zmagal na glasbenih tekmovanjih v Benetkah in Fiesoleju, leta 1975 je dobil prvo nagrado na pianističnem državnem tekmovanju »Cata Monti* v Trstu za izvajanje modeme glasbe, leta 1977 je osvojil 1. nagrado na mednarodnem natečaju »G. B. Viotti* v Vercelliju. Snemal je za italijanski radio in televizijo, poleg tega pa je nastopil v nekaterih važnejših italijanskih gledališčih, kot sta La Fenice v Benetkah in Piccolo Regio v Turinu, ter na raznih glasbenih festivalih.
Gon ima na sporedu tržaškega koncerta tudi eno novejših del našega Pavleta Merkuja, Soffi e graffi za klavir solo, napisano v letu 1976: «Gotovo ne spadam med tiste skladatelje, ki odklanjajo vse novo, ki so zaverovani v preteklost in ki hočejo nadaljevati z dejansko že odsluženimi recepti* je v pogovoru za revijo Dan povedal Merku in tako nadaljeval: «Tudi ne spadam med tiste, ki so pretrgali vsako vez s preteklostjo in ki hočejo izumiti popolnoma novo, samo v bodočnost zaverovano glasbo. Zmerom sem hodil po neki srednji poti in se nisem hotel izneveriti preteklosti: nasprotno, še danes študiram stare mojstre, ki nam lahko povejo vsak kaj novega in nas še vedno učijo. Danes sem k tema dvema prvinama dodal še tretjo. Po desetih letih dela na etnomuzikološkem področju (glej njegovo monumentalno knjigo Ljudsko izročilo SlovencSv v Italiji, op.p.) si prizadevam rešiti iz naše slovenske ljudske glas-
be prvine, ki so tipične za nas tu na zahodu, in jih združiti s svojo govorico, ki je dejansko le ekspresionistična. To so tri prvine, ki so daleč vsaksebi, ampak jih še vedno lahko združimo, kolikor živimo ob njih...* če torej povzamemo, vidimo da teži Pavle Merku, v svojem glasbenem opusu, k sintezi med klasiko in romantiko, «med ekspresionističnimi vsebinskimi in klasičnimi formalnimi prvinami; poleg teh pa so v tej klavirski zbirki prisotne še prvine ljudske glasbe, ki služijo tem prvinam kot katalizator*, nam je v pogovoru povedal skladatelj. Merku je napisal niz osmih lirskih bagatel SOFFI E GRAFFI leta 1976 kot ve-zilo prijatelju pianistu in skladatelju Marijanu Lipovšku. Naslov želi
Massimo Gon
poudariti rahlo naravo skladbic, ki ro po značaju ali lirski vzdihljaji
(soffi) ali jedki scherzi (graffi). Sedma med njimi je predelava ljudske mrtvaške E no dreuce in je nastala pod vtisom tragične smrti dveh prijateljev pianistov: Ermini-ja Ambrozeta, ki je v mladih letih z Merkujem študiral pri Ivanu Grbcu in Jožice Lasič.
Poleg Merkujeve skladbe bomo na klavirskem recitalu, na katerem nam bo Gon nudil zelo zahteven program, še Sonato op. 14
ludij in Fugo v D-duru J. S. Ba cha, tri skladbe F. Chopina, štiri Toccate ter Islamej) ruskega skladatelja Milija Aleksejeviča Balakireva.
Muzio Clementi (1752-1832) se u-vršča s svojimi klavirskimi deli med mojstre klavirske glasbe, v svojem času pa so ga cenili tudi kot izrednega klavirskega virtuoza (leta 1782 je tekmoval javno na dunajskem dvoru z W. A. Mozartom). Napisal je čez 100 sonat za ■klavir solo ter v oblikovnem oziru z njimi predstavlja enega od tvorcev klasične sonate. Še danes so nepogrešljiva njegova pedagoška dela, med katerimi zlasti zbirka etud «Gradus ad Pamassum*. Sonata op. 14 v f-molu, ki jo je skladatelj napisal v Bernu leta 1784, je ena od onih, za katere bi lahko trdili, da je zelo blizu Beethovnovem konceptu sonate in načinu komponiranja velikega bonskega mojstra.
Orgelski virtuoz Johann Seba-stian Bach (1685-1750) je s Preludijem in Jugo v D-duru zelo jasno nakazal svoji izhodišči: Preludij je namreč sestavljen iz treh epizod, ki nas spomnijo na tripartno uverturo, kakršno so pisali Jean Baptiste Lully (1632-1687) in drugi francoski mojstri; ostinatno vztrajanje na enem tematičnem segmentu Fuge (RE - MI - FA - MI -RE - MI - FA... itd.) in njegov bogat razpon ter obdelava nas pa dovedejo k Bachovemu predhodniku in učitelju, velikemu danskemu organistu in skladatelju Dietrichu Buxtehudeju (1637-1707).
Friderik Chopin (1810-1849) je kot glasbeni ustvarjalec tesno povezan s klavirsko glasbo, saj je z njo začel in končal svoje umetniško poslanstvo in iz nje izhajal na vseh področjih glasbenega u-stvarjanja. V njegovih skladbah pride do izraza izredno poetično doživet lirizem, kot v Nokturnih, in še iskanje novih timbričnih in zvokovnih atmosfer (Barcarola op. 60 je ena od njegovih zadnjih kompozicij), ki nas uvajajo v impresionistični svet Claudea Debus-syja.
Toccata je bila primerna skladba za klavikord ali za orgle in je imela značaj improvizacije. Z Bernardom Pasquinijem (1637-1710) in Alessandrom Scarlattijem (1660-1725) pa je zadobila karakter vir-tuozizma in tako so jo tudi pojmovali poznejši skladatelji. Na koncertu bomo poslušali presek ro-
v J-molu Muzia Clementija, Pr e- - mantične (Schumann,- Saint-Saens)
in moderne (Casella, Prokofjev) toccate in spoznali tako to briljant-no-zvrst glasbenega ustvarjanja.
Milij Aleksejevič Balakirev (1836-1910) je bil z Borodinon, Musorg-

PRI CANKARJEVI ZALOZBI
Še štiri knjige nobelovcev
Tokrat so na vrsti: Luigi Piran deli o, Sinclaire Lewis Paer Fabian Lagerkvist in Vicente AIeixander
Spomladi smo v Primorskem poročali o prvih štirih knjigah šestega letnika zbirke Nobelovci, ki jo izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Zdaj pa lahko predstavimo štiri nadaljne knjige, ki predstavljajo drugi paket letošnjega letnika te elitne zbirke. Morda oh tem izidu ne bo odveč poudariti nekatere odlike te zbirke. Ne samo, da gre za vsebinsko izjemno kvalitetno zbirko, ki prinaša dela najboljših pisateljev sveta, samih nobelo-vih nagrajencev. Zbirka ima tudi namen predstaviti slovenskim bralcem nekatera manj znana dela nekaterih sicer dobro znanih in pri nas branih pisateljev, kakor tudi dela svetovnih avtorjev, ki jih pri nas skorajda ne poznamo. To velja še posebej za tisto knjigo, ki vsako leto predstavi nagrajenca iz preteklega leta. Ob izjemnem vsebinskem bogastvu teh knjig ni odveč omeniti naklade, ki je za prva dva letnika znašala po 20 000 izvodov, za sedanji šesti letnik pa še vedno znaša 15 000 izvodov. Sicer pa je Cankarjeva založba izdala, kot rečeno, šest letnikov, ki obsegajo skupaj 4'7 knjig petintridesetih različnih avtorjev v skupni nakladi 835.000 izvodov.
Drugi paket šestega letnika predstavlja Pirandella, ameriškega pisatelja Sinclaira Lewisa, švedskega romanopisca Lagerkvista in lanskoletnega Nobelovega nagrajenca, španskega pesnika Aleixandra.
Italijanski dramatik in novelist Luigi Pirandello je dobil Nobelovo nagrado že leta 1934 za svoja odrska dela. Zato je urednik Janko Moder v knjigo, ki naj Slovencem reprezentira Nobelovega nagrajenca, sprejel na prvo mesto v knjigi Pirandellovo odrsko delo Šest oseb išče avtorja, ki ga poznamo tudi iz uprizoritve pri nas, kakor je sicer ta dramski poskus znan po vsem svetu. Sledi roman Eden. nobeden in stotisoč, ki je zadnje pisateljevo delo in ki predstavlja nekak njegov obračun z njegovo motiviko in tematiko. Ker je Pirandello znan tudi kot novelist, je v knjigi tudi ta zvrst našla svoje mesto. Vrsta izbranih novel predstavlja pisatelja kot izbrušenega mojstra kratke proze. Urednik in prevajalec Janko Moder je prispeval tudi spremno besedo o avtorju, Jože Munda pa bibliografijo pod naslovom Pirandello pri nas.
Švedski pisatelj Par Fabian Lagerkvist (1891-1974) je zaslovel kot pesnik v prozi in kot dramatik. Njegova lirska, simbolistična in mistična proza se dogaja v drugem svetu. Pri tem pa je zanimivo, da je vzbudil v svetu pozornost s kratkim romanom Rabelj, v katerem je natančno opisal nacizem in ga obsodil. In če danes beremo ta roman se nam zdi, kot da bi pisatelj doživel nacizem, čeprav je delo nastalo že takrat, ko je nacizem šele nastajal. Slovenska izdaja Lagerkvista obsega prevod petih krajših romanov, ki jih je izbral, prevedel in jim spremno besedo napisal Janko Moder, urednik celotne zbirke nobelovcev. Mundova bibliografija kaže kako malo poznamo pri nas Lagerkvista in kako malo smo ga prevajali. S sedanjo knjigo torej popravljamo zamujeno. Pet romanov, ki jih bodo spoznali slovenski bralci, pa sicer v zadostni meri kaže prozo, značilno za Lagerkvistovo miselno, duhovno in literarno podobo.
Medtem kc je Lagerkvist dobil Nobelovo nagrado šele leta 1951, j< je ameriški pisatelj Sinclair Le-vvis dobil leta 1930 kot prvi Američan, ki je dobil to priznanje. Dobil jo je za svoje romanopisje za čvrsto, živo z duhovitostjo in humorjem prežeto in z nadarjenostjo za risanje značajev napolnjeno pripoved o umetnosti, kot se glasi obrazložitev Nobelovega priznanja. Lewisa poznamo tudi Slovenci že dolgo po vrsti njegovih romanov, ki smo jih prevedli (Ar-rovvsmith, Elmar Gantry, Kraljevski Kingsbloot, Babitt, Sodnik Tim-berlane), zato je za to izdajo u-rednik izbral nov roman. To se pri nas ne more zgoditi. Lewis je bil v vseh svojih delih kritik družbe in razmer, predvsem seveda ameriške družbe. Tudi roman, ki ga dobivamo zdaj v slovenščini, je pogumno dejanje, saj v njem ni razkril samo ameriške-"i duha, temveč je svarilo pred fašizmom tako, da je to primer romana z grozljivo perspektivo, ki se je uresničila. Zanimivo .je, da je bil slovenski rojak, ameriški pisatelj Louis Adamič, prijatelj s Sinclairom Lewisom in da sta skupaj pripravljala roman o ameriškem delavcu, do katerega realizacije pa ni prišlo.
Tega žgočega kritika ameriške družbe nam v spremni besedi predstavlja Mirko Jurak, prevajale:: pa je bil Jože Stabej.
Četrto knjigo predstavlja lirika španskega pesnika Vicente Alei-xandra, sodobnika Garcie Lorce in enega najpomembnejših modernih španskih pesnikov. Aleixandre je začel pesniti v stilu čiste poezije, kasneje pa je v svojo liriko vnesel španski izraz, ekspresiven retorični element. Za njegovo liriko je značelen racionalizem in izrazita irealnost, ki ju je pripeljal do vrha v večini svojih, zlasti kasnejših pesmi. Sicer pa je pesnik naše javnosti neznan in bo sedanja knjiga o lanskoletni Nobelovi nagradi pomenila za naše prijatelje poezije odkritje. Pesmi je izbral in prevedel ter prispeval spremno besedo Jože Udovič.
SI. Ru.
skim in Rimskim-Korsakom začetnik ruske nacionalne šole v 19. stoletju. Mitični Islamey je skladatelj napisal leta 1869 in ga posvetil velikemu ruskemu pianistu Antonu Grigorjeviču Rubinšteinu (1829-1894), ki ga je tudi prvi izvedel v Petrogradu istega leta. Islamey je zgrajen na treh temah, od katerih sta dve povzeti po kav-kaških, ena pa po neki armenski pesmi. Skladba prestavlja še tako rutiniranemu virtuozu izredtjo težko premostljive ovire, ki gredo od trascendentalne tehnike pa do evo-ciranja atavičnih, očarljivih atmosfer vzhodnega sveta. Skladbo je na svojem zadnjem koncertu, malo pred smrtjo, izvajal Franz Liszt.
ALEKSANDER ROJC
Danes ob 11. uri bodo v Ricmanjih slovesno odprli in predali svojemu namenu obnovljeno občinsko hišo, ali kakor ji pravijo — »Babno hišo*, v kateri so podzemne prostore preuredili v prijetno razstavno galerijo. Prvi se bodo v njej predstavili vsi slovenski zamejski likovni umetniki. Popoldne bo kulturno spored s sodelovanjem izključno domačih prosvetnih in šolskih skupin ter posameznikov

KOPRSKO KULTURNO PISMO
Devetnajst koncertov v novi sezoni Društva prijateljev glasbe v Kopru
Osem celovečernih koncertov za odrasle poslušalce in enajst za mladino - Dva koncerta že izvedena
Društvo prijateljev glasbe v Kopru je tudi letos pomemben organizator koncertnega življenja ob Slovenski obali. Program obsega devetnajst koncertov in sicer osem večernih koncertov za odrasle poslušalce in enajst za mladino, med zadnjimi šest za poslušalce iz višjih razredov o-semletke, pet pa za srednješolce. V načrtu so predvideni: mešani pevski zbor -.(Obala* pod vodstvom Mirka Slosarja, pianist Viktor Bu-nin iz Moskve z deli Prokofjeva, Skrjabina in Sčedrina, Komorni orkester teatra Verdi iz Trsta z deli Vivaldija, Tartinija, Arenske-ga in Brittna, flautistka Irena Grafenauer - Krstič ob sodelovanju pianista Acija Bertonclja z deli Bacha, Schuberta, Bozza in Prokofjeva, Komorni orkester «Pro mušica* iz Beograda pod vodstvom Djure Jakšiča ob sodelovanju altistke Aleksandre Ivano-vičeve ter violinista Vladimira Škerlaka z deli Corellija - Gemi-nianija, Bacha in Vivaldija, Slovenski klavirski kvartet v sestavi Janka Šetinca - klavir, Gorjana Košute - violina, črtomira Ši-škoviča - viola in Miloša Mlejnika - violončelo z deli Brahmsa in Schuberta, v katerega «Po-strvnem kvintetu* se bo navedenim izvajalcem pridružil še kontrabasist Slavko Vidrih. Sledil bo Kodaly kvartet iz Madžarske (v sestavu: M. Barta, T. Szabo, G. Fias in J. Devich) z deli Mozarta, Schuberta in Kodalya ter zadnja Ciril Škerjanec - violončelo in Vladimir Krpan - klavir z deli Schumanna, Francka, Škerjanca in Martinuja. Za mladino sta predvidena dva koncerta opernih arij, na katerih bodo peli Sonja Hočevarjeva, Rajko Koritnik in Ladko Korošec, flautistka Irena Grafenauer - Krstič ob sodelovanju pianista Acija Bertonclja, Slovenski klavirski kvartet, dva koncerta ljudskih instrumentov — izvajata Mira Omerzel - Terlep in Matija Terlep — pianist Viktor Bunin, dva koncerta kitarista Milenka Opaliča 'z Pulja, Kodal.v kvartet in koncert Cirila Škerjanca ter Vladimira Krpana.
Iz tega načrta sta bila izvedena dva koncerta Zbor «Obala» je odprl koprsko koncertno sezono. Na sporedu .je imel dela Scar-lattija, Nenne, G. da Venose, Schuberta, Pezze, Camisciolija, Poulenca, Ravnika, Matetiča -Ronjgova, Mokranjca, Adamiča, Vrabca in Švare. Naj ob tej priložnosti omenimo, da je nad tem
mladim pevskim zborom, ki deluje komaj dobro leto in se je udeležil z uspehom tekmovanja v Mariboru in v Gorici, pred tem pa še v Arezzu, sprejel pokroviteljstvo Radio - Koper, za katerega pripravlja posebne programe za snemanja.
Pianist Viktor Bunin iz Moskve je imel na sporedu Nokturno op. 5, Impromptu op. 10 in op. 12 in Dve etudi op. 8 A. Skrjabina, Sonato št. 6 op. 13 v h-molu S. E. Feinberga. Pet klavirskih skladb - fantazij op. 3 in Moments musicaux op. 16 S. Rahmaninova. Predstavil se je kot eminenten umetnik, ki nosi v sebi zaznavno muzikalno kulturo poleg seveda izredne dovršenosti v igri. Slogovno opredeljena dela so v njegovi interpretaciji izžarevala pristno lirično nadahnjenost in v svoji poglobljenosti	močno.o [ notranjo
dramatičnost, polna iskrenega poetičnega zanosa. /Redko, kdo uspe iz Rahmaninovih del zvabiti toliko odtenkov in tako domiselno ter notranje logično in svojsko tkati v celoto kakor Viktor Bunin, v katerem smo spoznali muzikalno občutljivo osebnost, interpreta večjih poustvarjalnih raz-
sežnosti.
Društvo je priredilo še dva koncerta, ki nista v sezonskem načrtu. Oba sta izvajali bivši gojenki koprske glasbene šole: pianistka Sonja Pahor - Torre in flautistka Nataša Hladnik.
predstavlja problem celovitosti v oblikovanju in gradbi. Mislim, da se .je izvajalka obema približala z dokaj smiselno dojemljivostjo, saj sta obe skladbi odsevali določeni, dovolj nazorni tonski podobi. No, s tem pa nočem reči, da ni mest, ki ne bi terjala popolnejše dovršenosti in dogna-nejše oblikovanosti, kakor moramo na drugi strani poudariti zelo dragocene trenutke doživeto občutenega muziciranja. Pri Schubertovi Sonati moramo še posebej omeniti treji stavek Allegro, ki ga je v izvrstno tekoči igri in v pristnem muzikalnem navdihu izoblikovala izredno prepričljivo. Medtem ko Mozartova Sonata čaka še na otiplivejšo slogovno opredeljenost in izčiščenost v fra-ziranju, kar bi tudi celotni gradnji prineslo večjo nazornost. To pa bistveno ne zmanjšuje vrednosti koncerta, ki tffltlrPiJb programu kakor po izvajalski kulturi sodi med pomembnejše"čsrttetniške dosežke.
Nataša Hladnik se je učila naj-
prej klavir, nato p« še flauto na koprski glasbeni šoli, nadaljevala je študije flaute na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, dovršila pa jih je pravkar na Akademiji za glasbo pri prof. Borisu Čampi. Spored, s katerim je nastopila v Kopru, sodi v priprave za diplomski koncert. Na sporedu je bila Fantazija v B duru G. Ph. Telemanna za flauto solo. Sonata Chr. Ph. E. Bacha, Koncert J. Iberta, šest dialogov za dve flauti I. Lhotke - kalinskega ter Esquisses za dve flauti P. Ši-vica — obe deli je izvedla ob sodelovanju svojega profesorja — Variacije F. Chopina in Sonata F. Poulenca. Nataša Hladnik, ki jo spremljamo v njenem napredovanju že takorekoč od prvih začetkov in nastopov v Kopru ter v njenem prizadevanju in umetniškem razvoju od nadaljevanja na srednji šoii pa vse do danes, sodi gotovo med tiste mlade glasbenike, ki mnogo obetajo na področju poustvarjalne umetnosti.
IVAN SILIČ

KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE V TRSTU
Sonja Pahor, ki smo jo zaradi njene nenavadne nadarjenosti že v otroških letih občudovali v Kopru in drugod, po nadaljnih študijah v Ljubljani in v Rimu in ko je na raznih tekmovanjih prejela visoka priznanja za svoja nenehna iskanja in pronicanja v svet umetniškega poustvarjanja, se je predstavila kot zrela umetnica. Na sporedu je imela štiri dela: Sonato v G-duru, KV 283 W. A. Mozarta, Chaconne iz Par-tite v d-molu za violino solo J. S. Bacha v Busonijevi postavitvi za klavir. Sonato v A-duru, op. 120 F. Schuberta in Simfonične etude, op. 13 R. Schumanna. Bachova Chaconna in Schumannove Simfonične etude sta bili, bodisi zaradi tehničnih obeležij bodisi zaradi visokih umetniških vrednot, osrednji točki koncerta. Prva pa je vzbudila našo pozornost tudi zaradi tega, ker jo pogostokrat slišimo v njeni izvirnosti na violini v interpretiranju vrhunskih izvajalcev. Druga skladba pa
Pristno muziciranje
Simfonični orkester Slovenske filharmonije, mešani zbor dConsnrlium mušicam », solisti Jurij Reja (tenor) Miloš Mlejnik (čelo), Črtomir Šiškovič (violina) - L irigent Uroš Lajovic
Na zadnjem rednem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu sta nastopila dva ljubljanska ansambla:	simfonični orkester
Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajomca in mešani zbor Consortium mušicam, ki ga je pripravil njegov stalni dirigent Mirko Cuderman. Na sporedu sta bili dve večji deli, ki sta izpolnili celovečerni spored: Koncert za violino, violončelo in orkester Johannesa Brahmsa v a-molu op. 102 in kantata za tenor solo, zbor in orkester Psalm 41 in 42 Antona Lajovica. Solisti so bili: violinist Črtomir šiškovič in violončelist Miloš Mlejnik, ki sta sodelovala v Brahmsovem koncertu, in tenorist Jurij Reja, ki je nastopil v Lajovčevem delu. Prvi je potrdil svojo vse bolj dozorevajočo
Primorske bibliografske vesti
v.
mike in operacije partizanskih brigad, divizij in IX. korpusa. Avtor
SPOMIN VAS IŠČE V SENCI DAVNE SMRTI, Ljubljana - Tržič, 1978 članka Filmski zapisi v boju primorskega ljudstva je Lado Ambrožič -
Novljan, stran 631-633.
(II ricordn vi cerca nelPombra della lontana morte)
Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Deželni odbor VZPI (ANPI) za Furlanijo - Julijsko krajino sta pred kratkim izdala dvojezično bro- MOHORJEV KOLEDAR 1978, Mohorjeva družba, Celje, šuro v spomin na padle borce, ki so pokopani skupaj z italijanskimi Franc Kralj je v članku Obnovitev povečane koprske škofije (str. 48-
A	.. i la.-.- rr»	ti i ...  :  . i r* _ - • i _ r-\ •........i	rtrtHal l/palolz i r\ offninun 7tfnrlmiincH nnPdlnH roblr nortn.i inna ima nun.
tovariši v kostnici v Tržiču. Uvoda sta prispevala Božidar Gorjan, pred- 52) Podal kratek in zgoščen zgodovinski pregled cerkveno upravne ure-
sednik komisije za mednarodne stike RO ZZB NOV Slovenije, in Fede- ditve Slovenskega primorja s posebnim poudarkom na koprsko škofijo, rico Vincenti, predsednik Deželnega odbora VZPI (ANPI) za Furlanijo- jejnla razglašena 8.1.1978.
Julijsko krajino. Podrobneje sta prikazana življenje in borba sloven- J°*e Dolenc je uredil in objavil v članku z naslovom V Slovenski Beških borcev, ki so jih fašisti skrivaj pokopali na tamkajšnjem starem nečiji pred štiridesetimi leti odlomke iz dnevnika duhovnika Cuffola-
pokopališču.
BOREC 10 in 11/1978, oktober in november
kaplana Martina Čedermaca. Cuffolov tipkani rokopis ima naslov: »Moj dnevnik z važnimi dogodki od leta 1938 do leta 1946», avtor pa povzema le nekatere značilne odlomke za leti 1938 in 1939. Kot uvod k
V obeh številkah revije Borec najdemo med drugim tudi problematiko prispevku pa je objavljen zapis pisatelja Franceta Bevka, ki govori
Slovenskega primorja. V tej in v 11, številki revije Janez Kramar obravnava, doslej še vedno dokončno nerazjasnjeno in sporno, problematiko prihoda prvih partizanov na Primorsko z naslovom Prezgodnje konsekvence (št. 10., str, 539-556 in št. 11., str. 587-594).
V 11. številki objavlja Boris Mlakar razpravo Domobranstvo v Ljubljani in ustanovitev slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem, stran 577 586. S tem, ko je višji SS in policijski vodja Odilo Globočnik, ki je bil odgovoren za policijsko službo in domobran- TRICORNO 1778-1978, Club Alpino Italiano stvo na Primorskem, 12.11.1943 ustanovil «Slovenski narodni varnostni zbor* (SNVZ), je postavil osnovni organizacijski okvir, v katerem se je razvijalo primorsko domobranstvo. Vodstva SLS in drugih proti
o pokojnem kaplanu Cuffolu.
V rubriki Spomini, jubileji in dogodki je J. D. objavil članek Beneška listina, v katerem omenja le najpomembnejše odlomke iz dokumenta »Listina o pravicah Slovencev v videmski pokrajini*, ki naj bi bila nekakšen uvod v pokrajinsko konferenco o narodnostnih skupinah.
Gorizia, 1978.
Ob jubileju dvestoletnice prvega vzpona na Triglav je CAI iz Gorice izdai knjigo Tricorno 1778-1978, za katero so svoje članke in študije prispevali naslednji avtorji: S. Tavano je napisal članek II Tricorno
revolucionarnih strank ter skupin so se dobro zavedala pomembnosti e noi (str. 9-22), C. Macor je v prispevku Duecento anni di alpinismo primorskega ozemlja; tudi primorske reakcionarne sile so se povezo- podal pregled delovanja alpinistov (str. 25-75), E. Pocar je sprego-
vale z ljubljanskimi in jih prosile pomoči.
voril o poeziji - Poesia del Tricorno, M. Brecelj je poudaril pomen
V okviru kulturniške skupine IX. korpusa je delovala tudi fotograf- Triglava kot teme in predmeta umetniške stvaritve v slovenski kul-ska sekcija z dokaj razvito službo za fotografsko dokumentiranje zgo- turi - R Triglav nella cultura slovena, M. Corsi je prispeval članek
dovinskega boja za osvoboditev. Uradni filmski reporter devetega kor- Aspetti geologici del gruppo montuoso del Tricorno, L. Medeot je pri-pusa je postal Čoro Škodlar, ki je filmal mnoge zanimive boje, pre- pravil bibliografijo Triglava.	N. S.
umetniško osebnost, drugi, že mednarodno priznani, svojo dovršenost in umetniško dognanost, medtem ko se tretji s svojimi glasovnimi kvalitetami, po studio-znosti in interpretativni prepri-čevalnosti v zadnjem času vedno bolj uveljavlja v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Po zaslugi v prvi vrsti dirigenta. kakor tudi vseh treh solistov, smo bili deležni prave veličine muziciranja, ki je bilo polno pristnega poleta, duhovne svežine in napetostnega občutja, zlasti v prvem stavku — Allegro — Brahm-soveaa Koncerta. Oba solista, zlasti nazorno se je odražala oblikovalna moč pri Mlejniku, sta bila dokaj skladna v ritmu in enovita v fraziranju. Izvrstno je vodil orkester, usklajeval celotno dogajanje in v enomiselno doseženem kreativnem trenutku celotnega ansambla nazorno gradil, dirigent, ki je vzbujal prepričljive učinke logično in sproščeno se razvijajočega oblikovanja.
Tenorist Jurij Reja je v Lajovčevem delu v lepem, polno zvenečem glasu prepričevalno interpretiral svoj delež, ki nosi pravzaprav osrednjo težo v tej kantati. Pevski zbor. ki sicer sodi v vrsto najboljših slovensicih amaterskih zborov, je bil dokaj dobro pripravljen in tokrat, za razliko od izi>edbe Bachove Maše v h-molu letošnje jeseni v Ljubljani, intonančno bolj čist, homogene jši v glasovnih skupinah in zli-tejši v celoti. Škoda, da ni bil bolj visoko dvignjen nad orkester, ker bi na ta način bila dosežena večja glasoma nosilnost in bi prišel bolj do veljave, kajti učinkoval je nekoliko prezastrto. Take so namreč izkušnje v tej dvorani oziroma na odru.
Čeprav je Lajovčeva kantata po svojem slogu, posebej še po tretiranju orkestra pa tudi kot kompozicija v celoti, časovno kar precej odmaknjena, je dirigentu vendarle uspelo izvabiti iz nje precej dragocenega, lahko rečemo, največ, /car je bilo možnega in nam jo tako tudi muzikalno dokaj približati v dosegu njene umetniške danosti.
IVAN SILIČ
revije
LITERARNE VAJE 1
»Trideset let Literarnih vaj*. List slovenskih srednješolcev v zamejstvu vstopa s to 1. številko v trideseto leto svojega obstoja. Jubilej je nesporno pomemben in njegov odgovorni u-rednik prof. Martin Jevnikar lahko s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da v «zgodovini ne poznamo dijaškega lista, ki bi tako dolgo živel in užival samo dijaško hrano: pesmi, prozo, razprave in kritike, in ki bi ga vzdrževali samo dijaki. Trideset let so Literarne vaje spremljale slovensko dijaško življenje na Tržaškem in Goriškem, postale so tradicija.*
V podkrepitev vloge in pomena Literarnih vaj navaja prof. Jevnikar imena tistih, ki so pozneje iz Literarnih vaj prešli k tukajšnjim in osrednjim slovenskim revijam ali izdali celo samostojne knjige in z njimi obogatili slovensko kulturo. Med njimi so pretežno pesniki, pa tudi prozaistov ne manjka. Naj jih navedemo vsaj poimensko tudi mi: Neva Rudolf, Bruna Pertot, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Irena Žerjal, Filip Fischer, Boris Pangerc, Marij Čuk in Marija Mislej. Med avtorji celoletnih povesti v Literarnih vajah, ki bi, kot ugotavlja urednik, ne delali sramot« avtorjem, če bi izšli tudi v knjigah, pa so bili: Emil čuk, Hektor Jogan, Franc Vekjet, Srečko Simoneta, Lučka Komac, Riko A-damič, Matjaž Schart, Ivana Pla-cer, Alenka Rebula, Boris Pangerc, Neva Regent, Ester Sferco, Igor Vrabez in Lidija Rupel.
Je pa še druga plat tega našega dijaškega lista, ki je urednik v svojem takorekoč slavnostnem uvodniku ni hotel razviti, ker se mu .je očitno zdelo, da bi motila. Zato pa jo omenja na zadnji notranji platnici v sporočilu uredništva, kjer ugotavlja, da je list že dve leti v hudi denarni stiski, da je 28. letnik dosegel samo tri številke, 29. letnik pa le dve, medtem ko je prej izhajalo po sedem številk, število na; ročnikov se je znižalo na 660 pri več kot 2000 dijakih na Tržaškem in Goriškem. Tudi za letos so predvidene samo tri številke. Edino zunanjo podporo je uredništvo dobilo od višjih šol v Trstu in od Slovenske kulturno gospodarske zveze. To so žalostne ugotovitve, a žal resnične, človek bi se vprašal: kje je šolska oblast, kje so javne uprave, kje so slovenski denarni zavodi, kje so politične stranke, ki pobirajo glasove Slovencev, Ida ne govorimo o tisti, ki je samo slovenska. In kje so meceni iz vrst naših pridobitnih slojev?
Prispevki za to prvo število 30. letnika so bili zbrani že v lan; skem šolskem letu, ki pa zaradi različnih težav niso izšli. Naj navedemo smo njih avtorje: Igor Grgič, Tatjana Rojc, Katarina Čuk, Marisa Sosič, Vera Volpi. Milan Bufon, Majda Košuta, Neva Regent. Tamara Fetaros, Ines Škabar, Erika Košuta, Marjan Devetti, Danijela Klančič, Igor Gregori, Magda Ferlat, Boris Salvi in Bajc idr. (jk)
GALEB 2
Drugi »srebrni* Galeb je spet med našimi najmlajšimi bralci, lep, prijeten, bogat, pester in tudi zajeten. Iz vsebine naj omenimo na primer Zgode in nezgode šarplaninskega ovčarja Šara Angela Cerkvenika z ilustracijami Marjance Jemec - Božič, Nade Kraigherjeve »Iz moje tržaške mape* spomine na papačijevo modrovanje z ilustracijami Jelke Reichman, Zabavni ciganček avtorja, ki se je podpisal samo * začetnicami (ilustriral Bine R®-gelj.) Jutranje razgibavanje O' ziroma navodila za telesno razgibavanje, ki jih dajeta naša znana športna delavca Ivan Furla-nič in Mario Šušteršič, Marij*
Čuka napotke za primemo branje, Dušana Jelinčiča opis poučnih planinskih izletov, pa seveda
kopico pesmic.
Tudi dopisov šolskih otrok n® manjka, še več, toliko jih je jn toliko jih urednik prejema, da j® moral v svoji «urednikovi beležnici* izreči nad tem dejstvom svoje zadovoljstvo in tudi opravičilo, da ni mogel vseh objaviti oziroma da bo moral odslej izbirati le najboljše, za ostale pa s*' mo navesti pisce.
%
Srednja barvna priloga prinaša na eni strani slike športnih objektov na Tržaškem, na drugi strani pa slike z zadnjega Kmečkega tabora na Opčinah. Nadaljuj® se seveda v prejšnji številki začeta ilustrirana abeceda, za katero piše besedila Miroslav Košuta, risbe pa dela Klavdij Pa*' čič, kar seveda zagotavlja temu koristnemu šolskemu’ priročniku visoko raven. Tokrat so na vr*“ črke D, E in F. (jk)
BOREC
V novembrski številki revije Borec piše Boris Mlakar o domobranstvu v Ljubljani in ustanovitvi slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem. Janez Kramar utemeljuje svoj® izsledke o 1. partizanski četi o okrepljenem političnem delu v Trstu, na Tržaškem in Goriškem s prihodom prvih aktivistov, Enu* Cesar nadaljuje svoj prispevek ® knjigi »Knjiaj} drogova* in Skr venci, Tone Čamemik piše o Dr
v jetnišnici okrožnega sodišča * Ljubljani, dr. Ervin Mejak o o®'
letnici osvoboditve Maribora, Marija Stanonik o slovenski pesm> v Dachau, Lado Ambrožič - Novljan pa o filmskih zapisih o W.l“ primorskega ljudstva. Vmes r tudi več pesmi.
KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V KANALSKI DOLINI
Tudi v Ukvah so odprli slovensko glasbeno šolo
Vanjo se je prijavilo 30 otrok iz Ukev, Žabnic in Ovčje vasi - Isti °troci bodo vadili tudi folklorne plese - Nova številka «Ukev»
Tudi kanalski Slovenci so dobili Sv°jo glasbeno šolo. Ustanovili so v okviru ukvanskega prosvetne-& društva «Lepi vrh», začasne Prostore pa ima v zadružni dvora-Uradno odprtje šole je bilo v Srodo, 13, t.m. ob 14. uri v navzočih skoraj 30 prijavljenih gojen-Cev 'z Ukev, Žabnic in Ovčje vasi ? njihovih učiteljev, priložnostne “osede pozdrava in voščila za u-^ešno delovanje šole pa sta iz-‘eWa domači župnik Mario Gariup P1 učitelj Salvatore Venosi.
°ouk bo zaenkrat enkrat teden-"U) in sicer iz harmonike, kitare
*	Klavirja. Največ prijavljenih je pp Učenje harmonike. Gojenci so pri od 10 do 15 let, le za učenje Kitare se je prijavilo tudi nekaj
starejših.
Razumljivo je. da bo šola potovala za začetek strokovno po-JP°č izven domačega okolja, ven-p pa bo težila k temu, da bo P°stala čimprej popclnoma osamosvojena, podobno, kot je že bilo s Erv? slovensko glasbeno šolo v “etjagu v Beneški Slo , _■ ni ji.
. Toda ustanovitev glasbene šole v Ukvah ni edina razveseljiva novica 12 Kanalske doline. Isti otroci, ki pp. se prijavili za učenje glasbe Psu-prna glasbil, so včeraj začeli JPditi tudi folkloro. Plesne vaje P°?o imeli v : adružnem domu, za "Puetek pa se bodo naučili nekaj ^fenjskih in koroških slovenskih
Plesov.
Glasbena šola in folklorna skupi-?P Predstavljata pomembno prido-i,av za naše rojake v Kanalski Pelini, kjer je njihova podjetnost *P trdoživost še toliko bolj drago-etla. ker so izpostavljeni hudemu Pznarodovalnemu pritisku dveh rednih narodov oziroma njihovih fPnjevnih predstavnikov. Uveljavile narodnih kulturnih izročil in P?sredovanje le-teh današnji mla-?ni v njenem materinem jeziku,
*	Prav zato izrednega pomena r® ohranitev in okrepitev narodne Kvesti Slovencev na tem nedvom-J? najbolj izpostavljenem delu ^nemške pokrajine, na katerem Pr|bivajo Slovenci.
2iv odraz osveščenosti kanalskih Slovencev pa je tudi ukvanski ^Pnijski list «Ukve», za katerega J? hal pobudo domači župnik Ma-i10 Gariup, ki je tudi njegov odporni urednik. Zaradi svojega »snega in odločnega nastopanja obrambo interesov kanalskih Slo-eticev, so bile «Ukve» že od same-p začetka tarča ostrih napadov rajevnih italijanskih šovinistov ^Pomnimo se samo histeričnih na-pdov in tožb učiteljice Broccaiol-njeve), pa žal tudi kakšnega Predovnika slovenskega klera, ki mu
Gariupova samozavestna in neodvisna pot ni bila po godu (n.p. pisanje Kat. glasa).
Pravkar je izšla četrta letošnja številka (za december 1978) iz katere moramo posebej omeniti vsaj dva članka, ki se nanašata na odprtje nove osnovne šole v Ukvah, za katero je sredstva kot pomoč zaradi potresa dala avstrijska dežela Tirolska in delno Gornje Poadižje. Naši bralci se bodo gotovo spomnili, kako so takrat krajevni predstavniki skušali izriniti slovenščino s slovesnosti in kako so iz tega razloga bojkotirali domačega župnika. Toda župnik Gariup ne bi bil on, če bi pustil, da bi tudi tokrat z uradne slovesnosti izrinili govorico domačih ljudi. Ko so ga v poslednjem trenutku, potem ko se je za to odločno
zavzel sam videmski škof, le povabili, je kot vedno molil in govoril najprej v slovenščini, potem v italijanščini in za «goste* še v nemščini. O vsem tem in še o vsem, kar se je okrog tega dogodka pletlo oziroma kar so pletli šovinistični nasprotniki kanalskih Slovencev, govorita ta dva članka, prvi v italijanščini in drugi v slovenščini. Zdaj lahko samo pričakujemo novo točko že običajnih napadov na »Ukve* samo zato, ker so si upale razkriti vso resnico. Kako pa je o odprtju šole v Ukvah poročal ostali slovenski, italijanski in tudi nemško - avstrijski tisk, je razvidno iz faksimiliranih ponatisov v tej številki, ki prinaša še obilico drugih večjih in drobnih stvari iz življenja kanalskih Slovencev in od drugod, (jk)
Novoletni knjižni paket Založništva tržaškega tiska
iiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiii>i>>i>iHKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii>iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiii
KAJ PRIPRAVLJAJO NAŠE ZALOŽBE V LETU 1979?
Dobra polovica domačih del v programu založbe «Borec»
Program zajema več kot 30 del, katerih vsebina obravnava bodisi čas narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, bodisi vojne dogodke po svetu in seveda 60-letnico KP Jugoslavije
Založba Borec iz Ljubljane i-ma tudi že pripravljen program svojih knjižnih izdaj za prihodnje leto. Program zajema več kot trideset knjig, med katerimi pa je dobra polovica domačih, originalnih del, kar daje vsekakor svojevrsten pečat delu te založbe, ki je v glavnem specializirana za izdajanje del s partizansko in tudi vojaško tematiko.
Ko smo na začetku razgovora povprašali glavnega urednika založbe Borec Poldeta Suhodolčana, katera so, po njegovem, najpomembnejša in najtehtnejša dela, ki jih namerava založba izdati 1979. leta, nam je odgovoril:
«Kot veste, bomo prihodnje leto proslavljali 60-letnico Komunistične partije Jugoslavije in v tem smislu bo naša založba izdala kar osem novih zvezkov Titovih zbranih del skupaj z založbo «Komunist», medtem ko sta prvi dve knjigi Titovega zbra-
S‘"....................................m............
RAZSTAVE TEDNA
Razstava Demetrija Ceja v galeriji «Rcna vecia*
Razstava Lojzeta Spacala v Prosvetnem domu na Operna
Ustava o lOO-Ictnici dramskega delovanja na Proseku - Kontovelu
nega dela, kot je znano, že izšli. V okvir proslav obletnice jugoslovanske partije sodi tudi knjiga Franceta Filipiča «Poglav-ja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov med vojnama*, v kateri je avtor zbral svoje najnovejše zgodovinske razprave in sicer: Nekatere značilnosti delavskega revolucionarnega gibanja v Mariboru in njegovem zaledju v letih 1921-1925, Pet desetletij po spopadu z Or-juno v Trbovljah, Tretji kongres SKOJ, KPJ v Sloveniji v času osme konference1 zagrebških komunistov leta 1928, Politični obsojenci v mariborski kaznilnici, Tito v mariborski kaznilnici in čas obnove KPJ v Sloveniji, Mo-ša Pijade ,«^Jarj$yska revoluci-ja». Partijska organizacija v Sloveniji v ^oMobap, ustanovnega kongresa KPS, Mladinsko mirovno gibanje v letu 1936 v Sloveniji, V Sloveniji leta 1938 in Češkoslovaška kriza 1938 in Slovenci.
V zvezi s partijsko obletnico pa je tu še tretje delo, ki pa ga še pripravljamo in sicer gre za Prežihov album. Kot veste, bo 1980. leta minulo trideset let od Prežihove smrti, znano pa je tudi, da je bil Prežih pomemben akter v zgodovini jugoslovanske partije. Skupina ravenskih kulturnih delavcev in preučevalcev Prežihovega življenja in dela že vrsto let zbira gradivo o življenjski, pisateljski in revolucionarni poti Prežihovega Voranca, hkrati z njim pa nameravajo v zborniku predstaviti tudi koroško krajino, kjer je živel in delal kot pisatelj in revolucionar. Jasno je, da bo poudarek albuma, kot pove že sam naslov, na fotografskem gradivu.
Med pomembnimi novitetami naše založbe bi izpostavil knjigo pokojnega Toneta Ožbolta »Utrin-ki iz podzemlja*, ki jo je s svojim značilnim skrbnim zbiranjem gradiva posvetil tistim borcem narodnoosvobodilnega boja, ki so delali v ilegalnih tiskarnah KP in OF. S to knjigo je ohranil današnjemu rodu in bodočim generacijam vse tisto, kar je o tem vedel iz lastne izkušnje, največ pa, kar je zvedel že med vojno in v povojnih letih od tistih, ki so v podzemlju delali, med njimi predvsem od škerlavaja - Petrača. Gotovo sodi med najboljše strani knjige opis življenja v bunkerju na Vilharjevi cesti v Ljubljani, v katerem sta delala tudi Kardelj in Kidrič.
Nadalje imamo v načrtu delo Matevža Haceta »Nepozabno leto 1942», v katerem ostaja avtor zvest samemu sebi: ob svojih dnevniških zapiskih na zanimiv način pripovedujejo o partizanstvu na Notranjskem v letu 1942. Mnoge podrobnosti iz NOB prikazuje živo in neposredno. Večkrat poseže tudi v čas stare Jugoslavije in celo v obdobje pred prvo svetovno vojno. Kot smo Haceta že vajeni se nam tudi to pot kaže kot dober poznavalec gozda, pokrajine, ljudske skupnosti ter socialnih razmer, nato pa nakazuje razslojevanje te skupnosti, ki je imelo nemalokrat pomembno osnovo pri odločanju ljudi za NOB ali proti njemu.
Med zanimiva dela moram prišteti tudi spomine slovenskega medvojnega izseljenca Jožeta Kožuha pod naslovom «Domovina je ena», ki pripoveduje o tipični poti slovenskega izseljenca v Srbijo, pri tem pa prikazuje številne drobne, vsakdanje tegobe iz-selejnca, njegov boj za obstanek ter gorečo željo po vrnitvi v domači kraj, konkretno v Naklo pri Kranju. Pričevanja iz Maut-hausena in strašna doživetja v tem taborišču je živo popisal Jernej Primožič v knjigi pod naslovom »Vojna leta», medtem
ko je štajersko v zgodovinskem letu 1941 s podrobnim proučevanjem obdelal Rado Zakonjšek v delu «štajerska 1941*.
Dr. Tone Ferenc ni neznano i-me v našem zgodovinopisju in je v svoji najnovejši knjigi, ki bo izšla pri nas pod naslovom »Satan, njegovo delo in ' smrt* zbral skupaj vrsto prispevkov, ki so nastali med preučevanjem naših in tujih arhivov. Te svoje prispevke je namreč Ferenc napisal po na novo zbranih in odkritih dokumentih pri nas in v tujini, med njimi so na primer okupatorjevi dokumenti o 22. juliju, o Rašici, o streljanju talcev v Celju, o uničenju Radomeljske čete. o hajki na Go-renjpk€!mi, :l6"'zločWih v Srbiji in podobnb. 'SFčeda pa so zanimivi -in tudi1'pretvbkljfvi drugi njeaovi prispevki v tej knjigi kot Partizanska zmaga na Razorih, Komu nagrado za Vojkovo glavo, Okupatorjev požig vasi Strmec in podobno.
Na področje zgodovine sega tudi delo dr. Franca Rozmana »So-cialistično delavsko gibanje na Slovenskem štajerskem do začetka prve svetovne vojne*, ki kronološko obravnava razvoj delavskega gibanja na Slovenskem Štajerskem od začetkov v letu 1868 do prve svetovne vojne, zatem razvoj socialnodemokratske stranke na Slovenskem štajerskem pa mezdna in stavkovna gibanja, praznovanja prvega maja, volitve v državni in deželni zbor. delovanje železniških organizacij in dr. Naj pripomnim še, da je to delo prejelo tudi Kajuhovo nagrado. In končno je tu še delo Alenke Gerlovičeve «Par-tizansko lutkovno gledališče*, ki pomeni vsekakor izjemen kulturni fenomen v času strahot druge svetovne vojne in lepo dopolnjuje kulturno-prosvetne dejavnosti slovenskih partizanov.*
»In kaj imate v načrtu izdati s področja tako imenovane prevodne literature?*
«Tudi tu, menim, bo izšla vrsta zelo zanimivih in dragocenih knjig, med njimi trenutno znameniti francoski bestseller . Andreja Lacaza «Predor», ki v literarno - dokumentarni obliki pripoveduje o gradnji ljubeljskega predora. Nič manj ni zanimivo delo Poljaka Kazimierza Moczar-skega »Pogovori z rabljem*, ki se je bil slučajno znašel v zaporu z nekdanjim nemškim generalom SS in policije Jiirgenom Stroopom. Leto dni skupnega življenja s tem nacističnim rabljem je izkoristil za pogovore z njim in nam tako napisal pretresljiv in avtentičen, v nekem smislu edinstven dokument o podobi, življenju in nehanju tipičnega nemškega rablja, ki je bil med drugim odgovoren tudi za iztrebljenje in uničevanje varšavskega geta.
Knjiga Petra Gosztonyja »Hitlerjeve tuje vojske* nam na več kot petstotih straneh pripoveduje vseskozi dokumentarno in kritično o tujih vojskah, ki so se v drugi svetovni vojni na vzhodni fronti bojevale na strani fašistične Nemčije proti Sovjetski zvezi. Gre za armade Italije, Romunije, Finske, Slovaške, NDH in kvislingov iz nekaterih drugih dežel.
Dalje je tu knjiga Heinricha Jaeneckeja pod naslovom »Beli gospodarji*, v kateri opisuje več kot tri sto let dolgi boj med črno in belo raso na jugu Afrike, medtem ko avtorja P. Accoce in P. Rentschnik v delu pod naslovom «Bolniki, ki nam vladajo* posredujeta svojevrstne biografije sodobnih državnikov sveta. Našo partizansko problematiko, oziroma spomine nanjo pa je popisal sardinski partizan Giovanni
Cuccu v knjigi pod naslovom «šestnajst mesecev med slovenskimi partizani*.
«Preostane nama še vaš knjižni program za mladino za pri-DUŠAN ŽELJEZNOV
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OB 100-LETNICI DRAMSKEGA DELOVANJA NA PROSEKU - KONTOVELU
Kako je «Edinost» zabeležila dva pomembna kulturna dogodka
V četrtkovi številki Primorske- mena, igrala se je izvrstno, kaj 26. aprila 1905 poročilo, ki ga
ga dnevnika smo na kratko o-pisali 100-letno dramsko udejstvovanje na Proseku in Kontovelu ter obdelali posamezna društva in organizacije, ki so v sklopu svojega delovanja gojile tudi dramsko umetnost. Prvo društvo, ki je pričelo z gledališkim delom na Proseku, je domače Bralno društvo.
Kot smo že omenili v prejšnjem članku je bilo Bralno društvo na Proseku ustanovljeno proti koncu leta 1877 in za predsednika je bil izvoljen domačin Ivan Nabergoj. Slovesna otvoritev Bralnega društva na Proseku je bila 5. januarja 1878 z bogatim kulturnim sporedom. O tem važnem dogodku je tržaška Edinost objavila daljši članek, ki ga tu objavljamo:
«Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije.'* S temi besedami naznanjam, da se je včeraj odprlo slovensko «Bralno društvo» na Proseku, zbralo se je obilo naroda vseh stanov pri g. državnem poslancu Nabergoju v novi hiši. Lepi okusni napisi so vabili prijazno narod v novo posvečeni narodni hram: dvorana je bila polna vencev in slik, v dnu je stal ličen gledališki oder. Program se je točno izvršil, g. predsednik Nabergoj pozdravi zbrano občinstvo v jedrnatem govoru in poudarja namen društva, priporoča marljivo obiskovanje in pridno čitanje, ker z branjem se bistri um; sklene govor z živio klicem svitlemu cesarju. Pevci so potem peli kaj izvrstno. Deklamacijo «Medeja» je deklamovala gospa Vrišarje-va s pohvalo; žela je obilo pohvale. tBože živi» je zbor zopet na odru zapel. In potem je bil dvogovor «Domači prepir» pri katerem sta se g. Vrišer in njegova gospa posebno odlikovala, u-budila sta obilo smeha, izvršila svojo stvar izvrstno. G. Dolinar, predsednik rojanske čitalnice pozdravi potem v nje imenu novo rojeno sestrico s primernim govorom. Igra «županova Micka» je za slovensko ljudstvo kaj pri-
takega se ni pričakovalo. G. Cvek, župan, znani izvrstni dramatik, igral je kakor vsak igralec v mestnih gledališčih, uže njegov nastop je občinstvu posebno zanimljiv bil, vedel se je kot dostojni župan in mimika je bila naravna. Gospica Vrišarje-va županova Micka, bila je ko kmečko dekle na svojem mestu, igrala je prav dobro in zaslužila skazano ji čast. Igralec Li-scheim mladi g. Godina, ki je prvikrat nastopil, pokazal je 0-bilo talenta za dramatiko z njim je proseško bralno društvo pridobilo vrlo dramatično moč; g. Bunc dr. Glažek, napravil je s svojo šalo obilo smeha in šlo mu je vse ročno spod rok; g. Gorjah - Windberg je bil zvest tovariš Lischeimu, njegov jezik je bil gladek. Pevci so zapeli še V boj in potem je občinstvo posedlo okrog pogrnjenih miz ter se zabavljalo pri čaši sladkega pro-sekarja in okusnega terana. Med tem pa so se vrstile pesmi in napitnic ni manjkalo in le prehitro je kazalec zaznamoval polovico noči, kar je nekatere k odhodu opominjalo, kteri so bili bolj od daleč. Ta beseda je lep biser v Proseku vkovan in upamo, da nam možaki, za narod vneti, kmalu še napravijo enako veselje. Bralnemu društvu pa kličemo: ^Okrepi in utrdi se, naj se na tvojih domorodnih prsih ogrevajo srca trdovratnežev.»
Tako je tržaški list Edinost poročal o prvi kulturni prireditvi na Proseku. S to prireditvijo je proseško Bralno društvo zaoralo ledino na kulturnem polju na Proseku in sad tega dela je vse nadaljnje ljudsko-prosvetno delovanje na Proseku in Kontovelu.
Naj na kratko opišemo še en nadvse važen dogodek za kulturno delovanje in sicer slavnostno otvoritev dvorane na Kontovelu.
Največji kulturni dogodek na Kontovelu je bila otvoritev velike dvorane, ko so za to priložnost uprizorili Finžgarjevo ljudsko igro «Divji lovec*. O tem važnem dogodku je pisala Edinost
delno citiramo:
»Dne 24. t.m. na velikonočni ponedeljek, so na Kontovelu slavnostno otvorili prostorno in krasno dvorano, ki jo je sezidal požrtvovalni in za prebujo svojih vaščanov neumorno delujoči g. Jaka Štoka. Ob tej priliki se je pod priznano spretnim vodstvom tega gospoda uprizoril Finžgarjev narodni igrokaz »Dinji lonec*. Udeležba je bila tako od strani Konloveljčanov samih, kolikor tudi od strani gostov iz bližnjih vasi: Proseka, sv. Križa, Barko-velj, Rojana, Nabrežine, Opčin, Sežane ter iz mesta Trsta prav ogromna, tako, da je bila prostorna dvorana nabito polna do zadnjega kotička.
Igro so uprizorili sami domači vaščanje, diletantje - začetniki. Posamične uloge so bile jako skrbno razdeljene in glavne uloge skozi in skozi v dobrih rokah. Igralo se je izborno in ako upoštevamo dejstvo, da so bili vsi igralci prvič na odru in da se vsi prištevajo kmečkemu ljudstvu, moramo priznati, da je njihov nastop prav presenetil, kajti nekateri izmed njih so le malo ali nič zaostajali za dobrimi diletanti, ki se odra že več ali manj vajeni. Brez malih hib v naglašanju, niansiranju in razločnem izgovarjanju, hib, ki se z vstrajnostjo in vajo kmalu odstranijo, moramo se izreči vstransko pohvalo o vseh igralcih.»
V nadaljevanju članka kritik podrobno analizira posamezne vloge ter izraža upanje, da se bodo podobne igre še večkrat u-prizarjale v novem kulturnem domu na Kontovelu.
Letos, ko proslavljamo 100-letni-co dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu, je prav, da se s spoštovanjem spomnimo vseh ljudsko - prosvetnih delavcev, ki so že v prejšnjem stoletju pričeli s kulturnim delovanjem ter s svojim delom pripomogli, da je naša slovenska beseda še vedno pogovorni jezik vseh domačinov.
P. m.
10 LET razvoja gostinsko-hotelske dejavnosti KOMPAS Jugoslavija
Delovna organizacija KOMPAS, ki je bila ustanovljena leta 1951, se je petnajst let ukvarjala samo z agencijskim, poslovanjem, s turističnim posredovanjem. To dejavnost je leta 1965 KOMPAS izpopolnil z izposojanjem osebnih nibtorniH' Wzil in še naprej širil svojo ponudbo.
Posebej pa je pomembno leto 1968, ko je podjetje ob kreditni pomoči Jugoslovanske kreditne banke Beograd odprlo kar tri hotele in sicer v Dubrovniku, na Bledu in na Ljubelju. S tem pa je gospodarska organizacija zaorala ledino na povsem novem področju, v gostinstvu.
Minilo je torej desetletje, ko je podjetje širilo to dejavnost, gradilo hotele in druge gostinske objekte, svojih zmogljivosti pa ni širilo samo z lastno gradnjo, temveč tudi s samoupravnim povezovanjem z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami. In v letošnjem jubilejnem letu deluje v okviru Kompasa 11 hotelov, dva motela, izletniški dom in kamping. Tako v organizaciji združenega dela Kompas Jugoslavija, ki ima 14 temeljnih organizacij združenega dela, deluje devet gostinsko - hotelskih TOZD: TOZD Hoteli Kranjska gora, TOZD Gostinski obrati Slovenj Gradec, TOZD TGO Ljubelj, TOZD Hotel Bled, TOZD Hotel »Stane Žagar* Bohinj, TOZD Hotel Ljubljana, TOZD »Turist* Novalja na Pagu, TOZD Motel Medno in TOZD Hotel Dubrovnik. To vsekakor odraža dejstvo, kako veliko pozornost posveča Kompas tej dejavnosti. Vse to pa hkrati kaže na dobro načrtovanje, saj lahko danes Kompas nudi hotelske in gostinske storitve v alpskem, celinskem in sredozemskem podnebju in ima na voljo nekaj več kot 1600 postelj v objektih vseh kategorij.
Ob jubileju gostinske dejavnosti je prav, da predstavimo vse tri hotele, ki so postali temelj te dejavnosti. Naj takoj povemo, da
so hoteli doživljali v desetletnem obstoju dozidave oz. preureditve, ki so jih narekovali čas in potrebe.
Dubrovnik je gotovo najlepši biser našega Jadrana, mesto, v katerem se srečujeta preteklost in sedanjost, zato privlači goste iz vsega sveta. Privabljajo jih lepota pokrajine, zgodovinske zanimivosti, imenitna arhitektura, redne kulturne prireditve, pa tudi izredno ugodno podnebje in lepa okolica. KOMPAS HOTEL DUBROVNIK je A kategorije in stoji na čudovitem kraju, na polotoku Lapadu, ob lepi peščini Sumartin. Hotel ima 98 sob in dva apartmaja s 162 posteljami in 80 pomožnimi ležišči, 38 sob je enoposteljnih, 60 sob pa ima po dve postelji. Skoraj vse sobe imajo balkon in so obrnjene na morje. V vsaki sobi je tuš, wc, klimatska naprava in telefon. Kompas hotel Dubrovnik ima lasten bazen z morsko vodo (dozidali so ga kasneje in tako sezono potegnili skozi celo leto), veliko sončno teraso kot tudi teraso za serviranje, snack-bar, aperitiv bar, prodajalno spominkov, turistični servis, rent-a-car in taksi službo. Za goste skrbi odlična kuhinja z domačimi in tujimi specialitetami.
Tudi Bled zavzema posebno mesto med našimi turističnimi kraji, pa ne samo zaradi svoje tolikokrat opevane idilične lepote. Lahko rečemo, da tudi zato, ker je tu za turiste toliko vsega na enem kraju, da je izbira kar težka. V poletnem času je kopališče na Bledu le ena od privlačnosti. Gostje se lahko ukvarjajo tudi z drugo športno rekreacijo, na volio je ježa, igrišče golfa, vožnja po jezeru s čolni ali pletnjami, tudi gore in planine so blizu, ali pa krajši izleti (Ribno 2 km) v Vrbo, v Begunje itd. Tudi pozimi je tod prijetno, blizu so smučišča (žičnice), ko pa zamrzne jezero, oživi drsanje, kegljanje na ledu, posebno lepi pa so izleti na vprežnih saneh. KOMPAS HOTEL BLED je odlične B kategorije, v sre-
KOMPAS HOTEL BLED
dišču Bleda in seveda v bližini jezera. Hotel ima 97 sob, od tega 30 enoposteljnih, 61 je dvoposteljnih, dve sobi imata štiri postelje, hotel pa ima tudi 4 apartmaje. Vse sobe imajo tudi prho ali kopalnico, wc, telefon in balkon. V vsaki sobi je tudi pomožno ležišče (kavč), hotel na ima tudi dva družabna prostora s televizijskim sprejemnikom, seminarsko sobo, kavarno, restavracijo, garaže in velik parkirni prostor. Odprt je vse leto, saj sta tu dve glavni sezoni, letna in zimska, vmesni čas pa je prav primeren za počitek in rekreacijo.
Tretji Kompasov »jubilant* stoji na Ljubelju ob mednarodnem mejnem prehodu Jugoslavija - Avstrija, v lepem gorskem svetu pod strminami Begunjščice in Zelenice. Ljubelj in Zelenica sta lep predel našega gorskega sveta pod skalnami vrhovi Karavank. Celo zimo, vse do pozne pomladi, privabljate številne ljubitelje zimskih športov. Z Ljubelja je samo 11 km oddaljeno starodavno slovensko mestece Tržič, ki s svojimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki bogati pokrajino v osrčju Karavank. Tudi druge lepe izlete odpira bivanje na Ljubelju, saj je od tu le skok do Bleda in Bohinja ali do Kranja in letoviške Škofje Loke. Blizu je slovenska Koroška, Celovec, Beljak, Ziljska dolina . ., Hotel ima osemnajst dvoposteljnih in prav toliko enoposteljnih sob, vse imajo prho, wc in ogrevanje. Hotel pa ima tudi avtomatsko kegljišče, restavracijo in bar. KOMPAS HOTEL LJUBELJ je odprt vse leto. Že v neposredni bližini hotela so tudi prelepi smučarski tereni s sedežnico.
Prav je, da se s tem prispevkom spominjamo desetletnih prizadevanj delovnega kolektiva organizacije združenega dela KOMPAS, prizadevanj za razširitev dejavnosti, ki so v omenjenem obdobju prinesla bogate sadove. KOMPAS organizira počitek in rekreacijo našim delovnim ljudem, ob tem pa ima velik delež tudi pri ustvarjanju ugleda v tujini, saj njegovo prizadevanje skupaj s sorodnimi jugoslovanskimi organizacijami privablja v našo domovino vsako leto več tujih gostov in s solidno opravljenimi nalogami pomaga izgrajevati našo turistično domovino.
KOMPAS HOTEL DUBROVNIK
njega pa vodovod ter električni in poštna vodi.
Razkrižja in razpotja na obmestnih kmetijah
Ati bo neizprosna urbanizacija dežele posegla tudi po zemlji kmetov, ki zares ne bi radi opustili kmetovanja?
KRANJ, decembra — Trpko, kakor nekdanji kranjski gim. nazijski profesor dr. Ivan Pregelj v svoji »Regini roži ajdovski«, je 47-letni kmet Franc Benedik stisnil iz sebe: »Ne bi rad doživel usode Franca Polente iz bližnje vasi Breg, ki je s 43 leti zaradi urbanizacije žrtvoval kmetijo in se pred dnevi zaposlil v tovarni Sava.«
sliki v sredini plavajoča gradbena ploščad.
Kranjska občina meri 45.280 hektarov, od katerih je 41.293 hektarov rodovitnih površin, obdelovalnih pa je le še
14.000	hektarov. Nagel gospodarski razvoj je zarezal globoke brazde v kranjski prostor.
»Kmetu, ki zaradi potreb stanovanjske in industrijske graditve, urejevanju novih cest in drugih objektov zgubi zemljo, bi morali priznati minulo delo na kmetiji za pokojninsko dobo. Resda za zemljo dobi pravično odškod. nino. Toda z njio si let za pokojnino ne more kupiti, predvsem pa velja misliti na socialno varnost njegove družine«, pravi Franc Benedik.
Spodbuda
razvoju
Brkinov
Kmalu nov obrat tovarne pletenin — 31 km nove asfaltne ceste
MATERIJA, 12. decembra — elan predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj je danes v Materiji položil temeljni kamen za nov proizvodni obrat sežanske tovarne pletenin. S tem bodo Brkini, eno najbolj nerazvitih območij v Sloveniji, dobili še en industrijski objekt, ki bo pripomogel, da se bodo po dolgoletni gospodarski, prometni in kulturni izolaciji vključili v vsesplošen družbeni razvoj.
Nov proizvodni obrat bo meril 1.300 kvadratnih metrov, v njem pa bo zaposlenih 80 delavk, ki bodo izdelovale otroške, ženske in moške pletenine.
Predračunska vrednost znaša nekaj nad 50 milijonov dinarjev. Zgrajen bo predvidoma v desetih mesecih, tako da ga bodo slovesno odprli na dan, ko bo sežanska tovarna pletenin praznovala svojo 30-letnico (ta delovna organizacija ima zdaj tOO za- | poslenih in bo letos ustvarila za okoli 70 milijonov dinarjev prihodka).
Velja tudi omeniti, da sežanska tovarna z novim obratom ne bo samo odprla novih delovnih mest, pač pa bo v Materiji poskrbela tudi za otroško varstvo, družbeno prehrano itd.
V P.rlUnih so danes praznovali še en". nič manj pomembno delovno zmago. Slovesno so namreč odprli 31 kilometrov takoimanova-ne s'emenske ceste.
S tem so prebivalci več deset vasi, ki so bile še pred nekaj leti dobesedno odrezane od sveta, dobili sodobno asfaltno povezavo z ostalim prometnim omrežjem, kar je seveda tudi izrednega pomena za nadaljnji razvoj tega območja. Tako je zdaj potrebno asfaltirati le še nekaj priključkov, kar pa tudi že delajo.
Mladinske delovne brigade, ki so štiri leta sodelovale pri gradnji te prometne žile, so svojo nalogo opravile in bodo prihodnje leto nadaljevale z deli pri napeljavi telefona, gradnji vodovodov in komunalnem urejevaniu brkinskih vasi. BORIS JF2
Čez leto dni po mostu na Krk
V kratkem bo sestavljen še drugi, s 390 metri doslej najdaljši betonski lok — Pod cestiščem bo naftovod, gradbene stroške pa bo povrnila mostnina
KP.K, decembra — Petnajst različnih načrtov o mostu med kopnim In otokom Krkom so izdelali projektanti samo v zadnjih desetih letih, ko je zamisel o gradnji znova postala aktualna. Most so načrtovali v raznih oblikah in materialih. Na papirju so ga ulivale že češke ln madžarske jeklarne, o njem so razmišljali Italijani. Izdelani so bili celo projekti o predoru pod morjem A prav tolikokrat, kot je bil ta »most razdorov« na papirju postavljen, roki za začetek gradnje pa natanko določeni — tolikokrat je bil tudi miniran.
Sele avgusta 1976, ko so se delavci beograjske Mosto-gradnje in zagrebške Hidro-elektre lotili kamnite obale in morskega dna, so bili Krčani prepričani, da bo most le stal.
Po dobrih dveh letih graditve se čez morsko ožino med kontinentom in Krkom že vzpetoata veličastna betonska loka, ki sta hrbtenica bodočega mostu. Manjši, 244-metrski lok, ki vodi od Krka do otočka Sv. Marka sredi ožine, je že spojen. Med krakoma večjega, ki bo s 390 metri najdaljši betonski lok na svetu, pa zeva le še 50 metrov praznine. Slaba diva tedna bodo Se potrebovali gre-d! tel ji in tudi kraka loka; ki si na videz, kar iz morja ra. šteta nasproti, s kopnega in z otočka Sv. Marka, se bosta spojila. Največji jadranski otok se bo spremenil v polotok, prvi avtomobilisti pa bodo lahko po mostu prečkali ožino že konec pri-hodnjega leta.
Vrsta pred trajekti se ne skrajša niti pozimi
Kdor hoče obiskati Krk, p Arebuje dobre živce in mnogo časa. Ne samo poleti, cb turistični sezoni. Sami smo se prepričali o tem, ko smo po ogledu gradbišča dobri dve uri čakali, da nas trajekt iz zaliva Crišnjave prepelje r.a otok. Dolgo čakanje je marsikateremu vozniku hudo pogTelo kri in prostorna se je pogled željno ustavljal na obrisu mostu, ki se je črtal v ozadju.
Ob tem postane razumljivejše veliko ogorčenje, ki je februarja 1971 zajelo Krčane In sosede na cbali, ko so nj hov most hoteli zbrisati iz srednjeročnega načrta za graditev cest na Hrvatskem. Celo filatelisti so tedaj na svojih sestankih pozabili na znamke. Na otoku so razpravljali le o mostu. Večine obljube so otočanom presedle. Most naj bi namreč »prav-zares« začeli graditi že leta
1967, skupno z letališčem Reka na Krku. Gradnjo so nato »nekoliko« preložili, leta 1970 pa so v republiki znova sklenili, da je treba otok s celino povezati najkasneje v treh letih.
šest leit po teh trdnih odločitvah je most le začel rasti. A začelo se je kaj črno — s smrtno nesrečo na delovnem mestu. Drame okoli gradnje mostu kot da noče biti konec.
O mostu na Krk je inženir Ilija Stojadinovič razmišljal skoraj deset let. S sodelavci v biroju Mostogradnje pa je nato dve leti snoval načrt, ki je med petnajstimi obveljal za nj^boljšega,, Pro-
jekt je daleč presegel vse druge in tudi v svetu velja za enega največjih dosežkov v mostogradnji. Ne le zaradi rekordne dolžine betonskega Loka mostu, ki je za celih 85 metrov vzel prvenstvo av-stralskemu Gladesvillu. Projekt velja za velik dosežek predvsem zaradi tehničnih novosti, ki so jih Stojadinovič in graditelji pod vodstvom Stanka Srama, Arsena Pribiča in ostalih vnesli v način gradnje.
Poglavitna novost, ki so jo tudi patentirali, je montažna gradnja mostnih lokov. Grad-nja lokov pa je pri mosto-
čina dela — posamezne 20-tonske betonske elemente lokov pripravijo na plavajočih ploščah, ki jih nato pripeljejo pod most, kjer jih dvignejo z visečimi dvigali in zabetonirajo — doslej v mostogradnji po svetu niso uporabljali.
Betonske mostove so doslej gradili na opažni način. Takšen most so gradili praktično dvakrat. Najprej so naredili celoten opažni skelet iz lesa. Za to je bilo treba posekati malone cel gozd dreves, šele potem so lahko začeli betonirati. Montažni nač’n gradnje je mnogo hitrejši in vsaj dvakrat cenejši kot stara tehnologija.
Delo na mostu le malokdaj zastane. Na gradbišču se vrstijo tri delovne izmene. Prest dan ima kakih 400 graditeljev le, kadar premočan
gradnji najtežje in najbolj veter ogroža varnost ljudi, ki
tvegano delto Montažnega na-
Referendum za novo elektrarno v Trebuši
Zahteve za podrobno analizo klimatskih in drugih posledic gradnje še pred razpravo
IDRIJA, 12. decembra — Izvršni svet skupščine občine Idrija je na svoji zadnji seji sklenil pripraviti izhodišča za javno razpravo, v kateri naj bi se občani v končni fazi tudi z referendumom odločali za gradnjo hidroelektrarne v Trebuši.
Pred tem pa je Idrijski občinski izvršni svet tudi ponovno sklenil odločno zahtevati čim bolj konkretne analize socioloških, klimatskih in drugih posledic, ki naj bi jo pripravil Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije.
Kajti po prvih znanih podatkih bo pomenilo zbiralno jezero pri Trebuši, ki mu bo po vsej verjetnosti sledilo tudi izravnalno jezero z jezom pri Slapu na Idrijci, najmanj 14 kvadratnih kilometrov poplavljene površine v idrijski občini, na kateri pa tudi biva 750 ljudi in sicer večina v območju tolminske občine. To pa tudi pomeni, da bodo morali o gradnji hidroenergetskih naprav na Idrijci odločati prebivalci obeh sosednih občin.
Izvršni svet skupščine občine Idrija pa med drugim tudi poudarja, da je potrebno ob odločanju v zvezi s HE Trebuša, temeljito razmisliti predvsem o novih jestnih povezavah med kraji, ki bodo zaradi jezera ostali povsem odrezani od občinskih centrov. Gre pa tudi za cestno povezavo Cerknega ter šebreljske z Masorsko planoto. Razmisliti pa bo tudi veljalo o klimatskih spremembah, ki bodo zaradi zaprtosti pokrajine ob Idrijci nedvomno dokaj velike. Zaradi tega pa bo, kot meni idrijski občinski izvršni svet, v primeru gradnje hidroelektrarne na Idrijci potrebno v Idriji razmišljati tudi o gradnji toplarne.
KATJA ROS
Peter stavi na Andreja
Upokojenec Peter Plesnik iz Solčave zatrjuje: »Letošnja zima bo bela in še hladneje bo kot v preteklih letih«
LJUBIJANA, 12. decembra — »Letoa bo veič snega kot lani in tudi temperature se bodo spustile niže, kot so se v preteklih letih.« je zatrdil med obiskom v uredništvu Peter Plesnik, upokojenec, in dodal, da je že pogosto stavil na vreme in vse stave dobil.
Pravi, da se na vreme sicer ne spozna, da pa je že njegov ded pa tudi oče dobro poznal nekaj vremenskih pravil. Za vsa ne ve, trdi pa, da je vedno pripravljen zagovarjati spoznanje, da o zimi odloča vreme na dan Andreja, to Je 30. novembra: »Ce se na ta dan vidi str-nišča, potem je zima takšna, da sneg vsaj enkrat na mesec pobere in se stmišča vidijo vsak mesec. Kadar pa je ta dan zasneženo, kadar je vse belo, je takšna tudi zima. Z veliko snega in nizkimi temperaturami,« je raz ložil Peter Plesnik iz Solčave in za letos napovedal ve liko snega in mraz: »Verjemite mi, da v malce višjih legah, tam nad 500 metrov, sneg letos ne bo
skopnel, skopnel ne bo vso zimo ln se bo zadržal vse
PETER PLESNIK — »Moja napoved je vedno držala ...«	Foto: S, B.
tja do marca. In nikar vas naj ne preseneti, če se bodo najnižje temperature spustile tudi tja do minus 25 stopinj Celzija,« je zatrdil med obiskom v uredništvu in dodal, da ga tudi še hujši kratkotrajni mraz ne bi prav nič presenetil.
»Ta način napovedovanja me ni še nikoli izdal. Desetletja spremljam ta stari rek in doslej se mi še nikoli ni izneveril,« je rekel in dodal, da je prišel prav zato, da bo napovedal letošnjo hudo zimo.
»Bil sem zaposlen v trgovini in na pošti, na raznih koncih Slovenije. Kadar sem stavil na 30. november, je moja napoved vedno držala in tako si upam napovedati vreme tudi za to zimo. Saj veste, ne, da je bilo 30. novembra snega več kot dovolj in tudi toplo ni bilo .«
Velike naložbe v Impolu
Za valjarno 81 milijonov dinarjev — Tudi gradnja čistilnih naprav
SLOVENSKA BISTRICA, 13. decembra — V bistriškem Impolu, ki sodi med na j več je jugoslovanske predelovalce aluminija, so za prihodnji dve leti zastavili obsežen načrt vlaganj, s čimer bodo tudi nadoknadili krajše investicijsko mrtvilo. Načrtujejo, da bodo v letih 1979—80 vložili blizu 243 milijonov dinarjev, v ospredju pa bo gradnja proizvodnih dvora« in posodobitev opreme.
Naj več ji naložbeni zalogaj pripravljajo za TOZD Valjarna — 81 milijonov dinarjev, spodbudni pa so tudi načrti za tozde stiskalnico, livarno in žičarno. Velijco pozornosti so namenili čistilnim napravam, družbeni prehrani in poslovni zgradbi, saj je poslovanje precej otežkočeno.
D. U.
delaijo dobrih 60 metrov nad morsko gladino. Na najvišji točki je mest 67 metrov nad morjem. Slfcvit.i Golden ga-te v San Franciscu — zadnji cilj Američanov, ki so obupali nad življenjem — je visok le 50 metrov, pa vendar se vsak skok z njega konča s smrtjo.
Računali so, da bo gradnja mostu stala okoli 336 milijonov dinarjev, po zadnjih predvidevanjih pa bo cena višja za kakih 50 milijonov. Stroške gradnje bo povrnila mostnina, ki jo bodo pobirali, dekler se most ne bo izplačal. Ocenjujejo, da bo to trajalo kakih deset let.
Mostnina naj bi ne bila višja od cene za vožnjo s trajektom. Lani so trajekti Jadro! iniie prepeljali na otok nad 500.000 vozil, čez most pa bo. kot računajo, že prvo leto prekoračilo morsko oži-no okoli 900.000 vozil.
Most pa ne bo služil le avtomobilistom. V votlem delu lokov bo čez morsko ožino tekel tudi bodoči jugoslovanski naftovod. Po ceveh skoraj metrskega premera bo iz pe-trokem ijskega kompleksa, ki ga gradijo v Omišlju na Kr-ku, tekla arabska nafta proti jugoslovanskim in vzhod, noevropskim rafinerijam. Most bo skrival v sebi še nekoliko manjši ln!n naftovod in kup vodovodnih cevi, električnih in poštnih vodov itd.	MIRAN KOREN
BENEDIKOVI VZTRAJAJO — Na Matevžovi kmetiji, ket se pravi po domače med Stražiščem in vasjo Bitnje, bi radi živeli od zemlje, čeprav so jih že od vseh strani obdale ceste in delavske hiše.
V
»s.
m
_
Foto: P. P.
Skoraj štiri krave na hektar
Benedikova kmetija, čeravno zajema le 4,5 hektara kmetijske zemlje, je zaščitena, kajti njegova petčlanska družina zdaj redi na njej 10 krav in šest telet črno-bele frizijske pasme. Na leto prodajo kranjski mlekarni 40.000 litrov mleka. To jih uvršča na peto mesto po količini prodanega mleka kmetov kooperantov pri mlekarni.
Mleko je glavni »pridelek« kmetije. S prodajo mleka ustvarjajo 160.000 dinarjev skupnega prihodka, od katerega je zaradi premajhnih zemljišč treba odšteti 60.000 dinarjev za krmila. Za naše razmere velja pravilo, da se da na hektarju rediti dve kravi in ne tri do štiri glave goveje živine kot na kmetiji Franca Benedika. »Povprečno ena krava na leto da 4.500 litrov mleka; 2000 litrov mleka »ustvarimo« z osnovno krmo, ki jo pridelujemo na poljih, 2500 litrov mleka pa z nakupom krmil, ki so sedaj draga. Pred tremi leti je bilo razmerje med ceno kilograma krmila in litrom mleka 1:2 v korist mleka, zdaj pa je krmilo že za dinar dražje od mle. ka, to dokazuje gospodar z računi proizvodnih stroškov, ki jih skrbno vodi.
Čeprav imajo Gorenjci v letu toliko plesov, da jim noge prav malo mirujejo, kot je pisal Valvasor, se pri Be-nedikovih še ni zgodilo, da bi gospodar z ženo vsaj za Silvestrovo odšel na ples. Treba je prijeti za druga dela zunaj kmetovanja. Franc Benedik že okoli 20 let pozimi pluži sneg po stražiških ulicah. Tako je že večkrat dočakal novo leto na traktorju, in prej na konju, med pluženjem novega snega. S konjem je spravljal tudi les iz gozdov, da si je družina ob gmotni pomoči kmetijske zadruge uredila sodobni
hlev, nakupila stroje, sezidala hišo.
Za otroke le še služba?
Rahločutni lirik Simon Jen. ko je iz Sorškega polja črpal navdih za izpovedovanje najglobljih osebnih doživetij, nemira in nestanovitnosti, dvoma in oboževanja usojene povezanosti človeka z naravo. Z roba Sorškega polja, kjer je Benedikova kmetija, ni navezanost na zemljo nič manjša, kot pred dobrimi 110 leti v Jenkovih časih, čeprav je treba reči, da ni slepo uokvirjena na kmetijo, ki jo z vseh strani obdajajo ceste in hiše, ampak je sredstvo za preživljanje.
»Človek razmišlja, kaj bi lahko počel, če bo treba zemljo žrtvovati za zidavo. Morda kako obrt na domu, ali pa bom šel za šoferja,« pravi Franc Benedik. »Zdaj so v Stražišču le trije čisti kmetje, ob koncu vojne jih je bilo 33. Kakorkoli že, nobeden od mojih otrok, vsaj kaže tako, ne bo mogel živeti od kmetovanja, ker je socialna varnost kmeta na robu mesta negotova, čeprav se ponaša z zaščiteno kmetijo.«
Pri Benedikovih je bilo pet otrok. Da se je družina stežka preživljala, priča podatek iz prve agrarne reforme po vojni, ko so Benedi-kovi dobili dva hektara zem. lje. Ko je oče Matevž predal sinu Francu kmetijo, so redili le tri krave in konja. Vse drugo so ustvarili Franc in njegova družina. Čeprav smo zapisali v ustavi, da je kmetu in članstvu njegovega gospodarstva zajamčena pravica razpolaganja z rezultati dela, je kranjsko sodišče pred dobrima dvema letoma razsodilo, da lahko sestre in brat Franca Benedika »zasedejo« dva hektara zemlje, če se bo iz kmetije spremenila v zazidalno območje. Pritožba na to razsodbo pa po besedah Franca Benedika miruje že dve leti. To pa je začetek nove zgodbe.
Zgodbe, o kateri bi tudi kazalo razmišljati. Tem bolj, ker smo se v Sloveniji jasno dogovorili, da 'zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. PETER POTOČNIK

Megla bo še preganjala letala
Strokovnjaki še preizkušajo novovgrajene naprave na letališču Brnik — Za prehod v II. mednarodno kategorijo še nekaj preizkusov — Varnost nad vse
LJUBLJANA, 12 decembra — Toliko denarja smo vložili v obnovo ljubljansekga letališča, l ni, da jih telefonično pokliče-
vendar letala zaradi megle ali poledenele vzletno-pristajalne steze še zmeraj pristajajo na drugih, bolj oddaljenih letališčih, kot so Zagreb, Pulj, Maribor ali še dlje, potem pa čakamo avtobuse, ki bi peljali do Ljubljane, tudi po več ur. Take pritožbe je med potniki pogosto slišati. Živeli smo v zmotnem prepričanju, saj letališču Brnik doslej (torej, trdi ob otvoritvi ne) še niso priznali druge mednarodne kategorije, ki bi dopuščala tudi pristajanje v občutno gostejši megli.
mo. Tako si ne belimo glave zaradi letal, ki vzletajo ali pristajajo ponoči — delamo 1 od šestih zjutraj do devetih
»Sele v prehodnem obdobju smo,« pravi direktor brniškega oddelka aeroinženiring Marko Repovž, »zato bomo še nekaj mesecev preizkušali, koliko so novegrajene naprave zanesljive. Ne smemo namreč pozabiti glavnega namena teh naprav, saj gre v prvi vrsti za varnost potnikov, predvsem pri pristaja nju, ki je najzahtevnejša pilotova naloga. Ob izjavi na slovesni otvoritvi, da je letališče Brnik nared za drugo mednarodno kategorijo, pa lahko rečem, da to drži. Z rekonstrukcijo in modernizacijo letališča smo izpolnili vse pogoje za prehod v drugo kategorijo, ki jo bomo, tako
pričakujemo, dobili spomladi, ko bodo strokovnjaki še zadnjikrat preverili vse naprave.«
Dotlej pa bodo piloti leteli po »starem«, kar pomeni, da se bodo nad Brnikom že v nekoliko gostejši megli morali obrniti, poiskati varnejše letališče. Da so vzletno pristajalno stezo podaljšali za tristo metrov (zdaj je dolga 3.300 metrov) je v slabi vidljivosti še najmanj pomembno, saj določajo merila letališča prve kategorije, kamor še vedno sodi Brnik, da lahko pilot pristane le v primeru, če šestdeset metrov nad tlemi vidi najmanj 800 metrov steze, ki je označena
Novinar mora biti kritičen in pripravljen tudi tvegati
Na sklepni razpravi v celjskem aktivu DNS v sklopu spominskih dni M. Gorjupa je sodeloval tudi predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič
CELJE, 12. decembra — Novinar mora biti vedno bolj subjekt, pogumen, odprt in polemičen, sposoben, pogledati stvarem v oči, pripravljen nositi tveganje, kar vse pa seveda ni lahko, ker se sooča z vrsto problemov. Dosti laže je biti novinar in se nikoli izpostavljali v bitki za napredna stališča. Novinarstvo, če govorimo o našem tisku, radiu in televiziji, je čista politika, glasilo je revolucionarno sredstvo, redakcija pa štab za izvedbo naloge.
To je nekaj misli, ki jih je Izrekel predsednik RK SZDL Mitja Ribičič ob današnjem nadaljevanju, oziroma Izteku prvih spominskih dni Mitje Gorjupa, v pogovoru, ki ga je o novinarju kot družbenopolitičnem delavcu pripravil celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije v sodelovanju z OK SZDL, ki so se ga udeležili uredniki in novinarji vseh slovenskih časopisov, vodil pa ga je Jože Volfand. Kot je poudaril Ribičič, bi se morali v okviru prihodnjih spominskih dnevov po svetiti vprašanjem redakcijskega in tim skega dela. To bi bilo še posebej pomemb no, ker tudi novinar ne more obvladati vseh področij, kar je sicer tudi slabost politikov.
Novinar, kot bi lahko na kratko povzeli, ni družbenopolitični delavec zaradi narave svojega dela, ampak ker je tudi družbeno angažiran, ker ne beži pred od-
govornostjo, oziroma ker se zavestno opredeljuje, da bo pomagal urejati konfliktne situacije. Je sestavni del akcije za poglabljanje socialističnega samoupravljanja.
V razpravi smo slišali, da včasih sicer ni jasno, ali pomeni oznaka družbenopolitični delavec le sladko mano, ki si jo nekdo prilepi na svoj ščit, ali odgovornost, oziroma da novinarju največkrat priznavajo tak status le po obveznostih, ne pa tudi v smislu pravic. Po drugem mnenju obeh pojmov nikakor ne bi smeli ločevati. Novinarji in politiki se v splošnem še premalo zavedajo pomembnosti javno zapisane besede.
Po mnenju predsednika Boža Kovača, so spominski dnevi Mitje Gorjupa dokazali, da je društvo novinarjev Slovenije zadelo v živo, ko jih je pripravilo.
DRAGO HRIBAR
z lučmi. Ce pa je megla, denimo (lahko je tudi močno sneženje), gostejša, tedaj pilot ne sme pristati.
Pristajajoča letala je megla pregnala z Brnika večkrat. Samo novembra in prve decembrske dni je bila vidljivost slabša, kakor določajo merila prve kategorije, kar 254 ur, so izračunali brniški meteorologi. Hkrati pa so povedali, da je bila letošnja jesen prizanesljivejša z meglo kot v minulih petnajstih letih; bržkone zaradi posekanih gozdov. V začetku novembra je brniško letališče odela megla v zgodnjih jutranjih urah in ponoči, kritični dnevi, ko je bilo letališče zaprto precejšen del dneva, so se vrstili od 20. do 24. novembra, naslednje dni • se je megla zadrževala zjutraj in popoldne, nakar je bilo letališče zadnjo nedeljo zaprto ves dan.
Pilot ne sme pristati
In kaj bo prinesla druga mednarodna kategorija? Pilot bo lahko še varno pristal, če bo na višini tridesetih metrov videl najmanj 400 metrov steze. To pomeni, da bo lahko megla občasno gostejša in ljubljansko letališče bo poleg zagrebškega, ki so ga obnovili leta 1974, pa še vedno nima druge kategorije, eno najsodobnejših v Evropi. Tretjo mednarodno kategorijo, ki dopušča tudi »slepi pristanek« (letalo bodo avtomatsko usmerjali Instrumenti), pa ima doslej le londonsko letališče Heathrow.
»Ce bo drugo kategorijo letališč hkrati dobilo tudi zagrebško letališče, potem prihodnjo Jesen ne bo več takšnih zapletov med letališči, saj Ljubljana in Zagreb zaradi megle bržkone ne bosta zaprta istočasno,« je pristavil direktor brniškega tozda letališka dejavnost Franc Golobič. »Tudi ob konicah, ko so druga letališča zaprta, lahko pri nas sprejmemo vsa letala (seveda, če ni megle), saj imamo dovolj letaliških delavcev. Tl so ob vsakem času pripravijo-
zvečer, ob izrednih priložnostih pa tudi ponoči — in ne bojimo se gostejšega potniškega in letalskega prometa pred novoletnimi prazniki. Nikakor pa ne moremo svojih delavcev začasno odstopiti mariborskemu letališču: če je pri nas megla in zato letališče zapremo, moramo preprosto čakati, delavci pa morajo biti pripravljeni, saj se lahko megla spet v hipu dvigne«.
Alternativna letališča izberejo prevozniki
Ljudje pravijo, da med letališči, posebno med mariborskim in ljubljanskim ni umne delitve dela. Piloti, ki so namenjeni v Ljubljano in je letališče Brnik zaprto, pogosteje letijo proti Zagrebu kot da bi pristali v Mariboru ...
»O tem pa odločajo prevozniki ali natančneje: piloti. Vsak ima na zemljevidu zarisane prednostne smeri alternativnih letališč. Torej, piloti sami izberejo Zagreb ali Ljubljano,« je še dejal Franc Golobič. »Zavoljo tega pa leti tudi breme krivde, da potniki niso zadovoljni z avtobusnim prevozom, na letalske prevoznike.«
Kaj pa dogovarjanje med letališči in prevozniki? To vprašanje »bo moralo še počakati na odgovor«.
Medtem pa se po prvi mednarodni kategoriji ravnajo tudi piloti, ki pristajajo na mariborskem letališču. Zaradi megle je bilo novembra in te dni decembra zaprto 69 ur, po ves dan je bilo letališče zaprto novembra tri dni in decembra en dan.
»Maribor ima skoraj vse pogoje za letališče druge kategorije,« meni direktor tega letališča Janez Jerman, »z deset tisoč dinarji bi stezo podaljšali od 2500 na 3200 metrov in če bi vgradili še navigacijsko opremo, bi izpolnili vse pogoje.« Težava pa je seveda v tem, da so prav naprave (ne le svetlobne, tudi navigacijske) občuten del stroška; prav zaradi opreme, ki jo bodo preizkušali še šest mesecev, pa Brnik še nima druge kategorije.
J02E JERMAN PETER MIRKOVIČ
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
k
decembra 1978
»Objektivnih težav" so često krivi posamezniki
Na Poljskem so se lotili kampanje za povečanje osebne odgovornosti — zlasti ljudi na pomembnih položajih
POSEBEJ ZA DELO
VARŠAVA, 13. decembra — Poleg suše ln potresov povzročajo »objektivne težave« predvsem subjektivni nesposobneži, ljudje brez odgovornosti. S tako bridko ugotovitvijo je varšavski list »Kurier Polski« sklenil večtedensko razpravo, med katero so bralci opozarjali na nedisciplino in neodgovorno ravnanje z družbeno lastnino, na neodgovoren odnos do dela in do ljudi.
Vprašanje o osebni odgovornosti se v poljskem tisku in na političnih forumih vse bolj ostro zastavlja. Za neizpolnjene naloge je treba odgovarjati posamič, so opozorili. O kolektivni odgovornosti je moč govoriti samo tedaj, kadar gre za izpolnjevanje odločitev in volje delovnega kolektiva, v praksi pa imajo največkrat zadnjo besedo vendarle posamezniki . Poljska partija je zato začela boj na dveh bojiščih: na ena strani za konkretno in javno odgovornost ljudi na vodilnih položajih, na drugi strani pa za večje pravice in vpliv delovnih kolektivov. O tem bodo govorili, kot je pričakovati, tudi na dvodnevnem plenumu CK PZDP, ki se začne jutri in s katerim bodo hkrati počastili pomembna jubileja:	60-letnico
ustanovitve KP Poljske in 130-letnico ustanovitve PZDP (z združitvijo delavske in socialistične stranke).
Varšavski dnevnik »Trybu-na Ludu« je na primer objavil podatek, da vsak dan ne pride na delo milijon delavcev ali dobrih 8 odstotkov zaposlenih . »Razlogi so različni, res pa je tudi, da gre ta pojav v mnogih primerih pripisati načeti osnovni delovni disciplini,« je ugotovilo glasilo CK PZDP.
Teoretične razprave se pogosto končajo z žolčnimi polemikami, ki jim ne manjka drznosti in pestrosti idej, pa tudi ne domislic in teoretičnega znanja, obogatenega s tujimi izkušnjami. Pri tem so na prvem mestu težave pri delitvi dohodka, nagrajevanju po delu, vodenju in samoupravljanju, položaju gospodarske organizacije in vlogi načrtovanja.
Vse to so področja, za katera pripravljajo zakonodajne in druge pravne akte, manjši del zamisli in načrtov pa konča ob preizkušanju v praksi. V tem procesu, v katerem iščejo nove rešitve širšo, demokratično podporo, včasih prihaja tudi do umetno ustvarjenih dilem (kot na primer vprašanje »ali smo za trdo roko ali ne?« o čemer že dolgo razpravljajo na straneh tednika »Polityka«).
Teze zagovornikov »trde roke« niso bile na Poljskem nikoli deležne razumevanja (tudi naslov »Politykine« ankete Je dovolj zgovoren: »To go — v slepo ulico«).
V takem kontrapunktu zavzemanja za različna, tudi nasprotna gledanja ni šel neopaženo mimo glas bivšega notranlega ministra Mieczy-slava Moczarja, nekdanjega člana najožjega partijskega vodstva, ki so ga pred nekaj leti premestili v državno administracijo in ki se Je redko pojavljal v političnem življenju države. V kra. kovskem tedniku »Zycie Lite-rackie« Je objavil članek o delu vrhovnega nadzornega sveta, organa poljskega parlamenta, Id ima s svojimi inšpekcijskimi službami v rokah vse niti družbene in gospodarske dejavnosti v državi. Mieczyslaw Moczar, ki zadnja leta vodi to Institucijo, se zavzema za razvejan mehanizem kontrole, ki ne bi samo beležil dejstev, temveč bi »ugotavljal njihove vzroke in dajal predloge za razvoj nadzorovanih področij gospodarstva in administracije«.
Avtor je opozoril na razširjeno ponarejanje podatkov v poročilih in statistikah in ni kritiziral le ponarejevalcev, temveč predvsem vodilne organe, ki molče spregledajo takšne metode. »Včasih je videti, kot da bi bilo tudi v interesu višjih instanc, da gospodarske uspehe svojih podjetij prikažejo v lepši luči kot v resnici,« je zapisal Moczar.
Posebno ostro je kritiziral ljudi, ki jim je država zagotovila visoko izobraževanje, partija pa odgovorne dolžnosti, ljudi, ki so izigrali zaupanje in ki ne branijo več družbenih in državnih interesov , »Sramota je govoriti o tem vendar žal ne gre drugače. Posledic njihovega vpliva (demoralizacija bližnjega m daljnega okolja) skoraj ni moč oceniti. Ti ljudje postajajo s svojim načinom rav-
nanja, preračunanim na lažne efekte, drugim zgled, zlasti moralno manj trdnim posameznikom . Moramo se bojevati za to, da bi se okrepil občutek odgovornosti do družbe, zlasti pri tistih ljudeh, ki smo jim zaupali položaje izrednega družbenega, gospodarskega in političnega pomena.«
»Z vodilnih položajev mora. mo odločno odstranjevati nepoštene in nesposobne ljudi, tiste, ki podcenjujejo svoje dolžnosti in ki nimajo mo-
ralne pravice, da bi opravljali takšne funkcije,« je opozoril Moczar. V okviru svojih pristojnosti je vrhovni nad-zorni svet leta 1977 uvedel postopek proti 3766 ljudem na vodilnih mestih; 355 so jih odstranili z dolžnosti. Samo v proem polletju leta 1978 so uradno ukrepali proti 2074 ljudem, denarne kazni pa so znesle 1,466.000 zlotov, za približno 200.000 več kot v vsem lanskem letu.
Vse te in še druge kazni, kd so jih izrekli, pa niso obrodile zaželenega sadu. Kot so opozorili v poljskem tisku, »so administrativne sankcije zgolj v pomoč, da bolje ocenimo slabosti in napake v sistemu gospodarjenja, vendar pa jih vsi ti ukrepi ne morejo odpraviti.«
ILIJA MARINKOVIČ
BLIŽNJEVZHODNA VPREGA
Mauldin, Chicago Sun-Timo*
„Tatse-bao“ so postali del kitajske stvarnosti
So ustavna kategorija, kakor pravica do stavke — »Japonska učinkovitost brez japonskega potrošništva«
V sedanji fazi so »tatse-bao« znova postali eden važnih virov, iz katerih tuji dopisniki v Pekingu črpajo informacije o delu političnega dogajanja na Kitajskem. Kaj so »tatse-bao« in »hsiao žl bao«, ki so nastal) pozneje, kakšen je njihov juridični status, kakšen je domet njihovega vpliva in kje je njihovo mesto v sistemu?
»Tatse-bao«, z velikimi pismenkami izpisana sporočila; izobešena po zidovih pekinških ulic, so bili produkt kulturne revolucije. V nemirnih dneh tistega časa, ko so se pod valovi kulturne revolucije krhale partijske in upravne strukture, so bili »tatse-bao« nekakšen oblegovalni oven za »trdnjave birokracije« ln »štabe osebnosti, ki so zašle na kapitalistično pot«. Ce se je danes pojavil napad na znano osebnost kitajskega javnega življenja, je bilo gotovo, da bodo čez nekaj dni ali tednov vsebino tega napada povzeli kitajski časopisi. * v
i0 Kipci iz davnine
Leningrajski znanstntni-ki so našli na gori Ja-štuk v Gruziji in pri votlini Kink Koba blizu Sim-jeropola več skulptur, ki jih je predzgodovinski človek izdelal pred 50.000 leti, torej v neandertalskem obdobju. Na istem mestu so izkopali pred pol stoletja kamnito orodje. Ob primerjavi teh skulptur z mnogo mlajšimi (izpred 7.000 let) so ugotovili tradicijo stila, razen tega pa se velikost skulptur in oblikovani predmeti niso skoraj nič spremenili, le da so mlajši imeli boljšo tehniko pri obdelavi kamna in preciznejše poteze.
0 Cepivo proti meningitisu
farmakološki inštitut Armand-Frappier v Montrealu oblikuje tehnični postopek pri proizvodnji cepiva proti meningitisu. Cepivo je pridobil biološki oddelek sveta za znanstvene raziskave, ki dela v sestavi univerze Quebec in ki ga je delno tudi že preizkusil. To cepivo, ki se obnese pri vseh virusnih oblikah meningitisa, bodo klinično preizkusili v Braziliji.
Eskalacija v Indokini
Peking in Hanoi poročata o pomorskih incidentih — Vojaški premiki v Laosu — Tajski generali v VVashington
Kitajska agencija »Hslnliiia« je 11. decembra javila, da so vietnamski patrolnl čolni dan prej napadli kitajske ribiče pri otoku Paisuyen. »Glas Vietnama« je istega dne poročal, da so kitajski oboroženi čolni napadli vietnamske ribiče pri Quang Ninhu, 120 kilometrov severovzhodno od Hanoja. Iz Bangkoka pa poročajo, da so se vietnamske čete v Laosu premaknile na kamboško mejo, zaradi česar so tajsko vojsko prevedli v stanje pripravljenosti.
V DOGLEDNI PRIHODNOSTI LE ŠE SPOMIN? — Hongkong je lani uvozil 710 ton slonovine, kar pomeni 71 tisoč pobitih slonov, večinama afriških. Na sliki: 6loni na pohodu.
Foto: Dokumentacija Dela
Slonja čreda se redči
V 33 afriških deželah je še poldrugi milijon slonov, čez pet let jih bo zaradi divjega lova že kar polovico manj
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI. decembra — V Keniji živeči zoolog dr. lain Dou-glas-Hamilton se ukvarja s kaj nenavadnim opravilom; slone prešteva. In pri tem sploh ni navdušen. Nad njihovim številom namreč. Slonov kajpada ni mogoče prešteti do zad-njega samca ali samice. Gre torej bolj za grobo štetje in dr. Douglas-Hamllton sodi, da jih Je samo še poldrugi milijon. In čedalje manj, zakaj pokol slonov zaradi njihovih oklov v celoti na tej celini še ni pojenjal; ponekod se celo razrašča.
»Domala vse slonje populacije v Afriki naglo nazadujejo, včasih kar tragično naglo,« meni zoolog, in svari: »Njihovo število kopni tako naglo, da utegne čez pet let ostati samo še pol sedanjega števila slonov.«
Sloni žive, sodeč po popisu dr. Douglas-Hamiltona, v 33 afriških deželah. V svoji pisarni v Nairobiju ima zoolog nekakšen slonji zemlje vid. Ta kaže, da je največ slonov v Tanzaniji, okoli
300.000.	A njihovo število nazaduje.
Močna je tudi koncentracija v Keniji. Toda v tej deželi je ostalo samo še polovico od 150.000 slonov, kolikor jih je bilo leta 1970. Zdaj je v Keniji prepovedan vsakršen lov na divje živali.
V	Ugandi število slonov »katastrofalno« upada, pravi zoolog. Računajo, da je na primer od nekdanjih 14.000 slonov v narodnem parku Ka-balega ostalo bore 2.000.
V	Severni Afriki ni več teh veličastnih živali. Najsevernejša dežela, kjer naj bi še bili, je Mavretanija; toda tudi tam že leta niso zasledili nobenega slona.
Iz Čada poročajo, da te živali pobijajo tudi z raketami, izstreljenimi iz helikopterja. Na drugem koncu celine, na Slonokoščeni obali, pa je neki minister ondan potožil, da se je divji lov tako razpasel, da bo treba deželi dati drugo ime, če poboja slonov ne bodo zavrnili.
V	Gani, Liberiji in Sierra
Potni list za pet, ne za dve leti
Spremembe bi poenostavile delo služb pri nas in na tujem
BEOGRAD, 13. decembra — Delegatom skupščin SFRJ so danes poslali predlog zakona o spremembah pogojev za izdajanje potnih listov jugoslovanskim državljanom.
Najpomembnejše predlagane spremembe na podlagi izvajanja sklepnih dokumentov KVSE predvidevajo med drugim, da naj bi veljavnost potnih listov jugoslovanskih državljanov s sedanjih dveh podaljšali na pet let.
Tisti občani, ki prosijo za izdajo oziroma za podaljšanje potnega lista, naj bi po novem predlo-
žili tudi potrdilo o urejeni vojaški obveznosti, ki ga izda občinska služba.
To seveda ne bi veljalo za vojaške zavezance rekrute, ki še niso služili vojaškega roka.
Kot pravijo, bi s tem poenostavili delo različnih služb pri nas in v tujini.
Delegati bodo odločili, v katerem jeziku oziroma jezikih bodo tiskani in izpolnjeni obrazci za izdajanje oziroma podaljševanje potnih listov.
Predlog za podaljšanje veljavnosti potnih listov naj ne bi veljal za osebe, ki še niso dopolnile 14. leta, oziroma za imetnike tako imenovanih otroških potnih listov, ker se osebni opis otrok zelo hitro spreminja.
Imetniki starih potnih listov naj bi po sprejetju teh sprememb in dopolnil o potnih lisUh le-te uporabljali do izteka sedanje veliavnosti, ootem pa naj bi (ih nodaljšali po novem postopku.
FEDJA ZIMIC
Leoneju love slone zavoljo mesa. Dr. Douglas-Hamilton je z letalom in Iandroverji pregledal nekdanje poti slo nov od enega pašnika do drugega, od enega vodnega vira do drugega. »Kjer so bile njega dni velike črede, zdaj naletim na kosti, na oglodano lobanjo ali dve m kdaj pa kdaj na kakšno truplo, ki se mu je koža posušila kakor pri mumiji — a le na malo živih slonov.«
Dr. Douglas-Hamilton je vodja tako imenovane »slonje skupine«« strokovnjakov, ki žele storiti kaj več za varstvo te živalske vrste, kot samo glasno protestirati. Skupina dela pod pokroviteljstvom mednarodne zveze za varstvo narave in naravnih virov (IUCN), pa tudi svetovnega sklada za varstvo živali (World VVildlife Fund). Tako poskušajo izpeljati kampanjo z geslom »Rešimo slona«.	J02E ŠIRCELJ
Napetost na indokitajstem polotoku se je znova zaostrila. Ko je 4. decembra prispel v Hanoi novi kitaj, ski veleposlanik Jang Kung-su, strokovnjak za razreševanje spornih vprašanj, je dogodek vzbudil optimistične domneve: nov poskus za politično rešitev konflikta. Dogodki izpred nekaj dni so te domneve ovrgli. Najbrž je res, da je bivši kitajski ambasador v Hanoju Cen Ci-feng 15. junija odšel domov res zaradi bolezni, in da je prihod Jang Kung-suja v Hanoi samo rutinska zamenjava; vietnamski veleposlanik v Pekingu Nguyen Trong Vinh je namreč ves čas ostal v kitajski prestolnici.
Vesti v vietnamsko-Kitnj-skih pomorskih incidentin so dopolnile informacije iz Bangkoka. Načelnik štaba tajske kopenske,vbjske general Serm Na Nakon je namreč pred dnevi povedal novinarjem, da se je glavnina vietnamskih čet v 1 nosu (vsega 40.000 vojakov) premaknila na kampučijsko mejo z n?imenom, da »za*ame Phnom Penh v klešče ter na severovzhodu Kampučije ustanovi začasno revolucionarno vjado Kampučije s sedežem v mestu Kratie ...« O* neral je povedal, da le ta premik vznemiril tajske vo-‘aške kroge in da so tajsko vojsko privedli v vfa-nie pripravljenosti. Načelnik združenih štabov treh rodov taiske armade general Ss>y-udin Kudnhol pa je z nekaj oficirji svojega štaba odpotoval v Washington. C-ilt njegove poti:	informirati
Pentagon o nainovejšem razpletu v Indokini in jugovzhodni Aziji. Konflikt med Vietnamom in Kampučijo dobiva torej širšo medna rod-no razsežnost, kajti Tajska je najbolj občutljiva točka iz skupine ASEAN, ki jo v tem dogajaniu doslej zavzemala striktno nevtralnost
V zadnjem času je oilo tudi nekaj ugibanj o tem, kako daleč se bo Peking an-
gažiral s sedanjim režimom v Phnom Penhu. Bilo je nekaj namigov, da bi Kitajci želeli videti v Phnom Penou bolj prožno garnituro, ki bi morebiti omogočila politično in ne vojaško rešitev »kampučijskega problema«. Sedaj so odpadli tudi dvomi o tem, ali Kitajci brez pridržkov podpirajo Pol Pota ali ne. Sef kampučijske države Khieu Samphan je 24. novembra v pismu kitajskemu vodstvu podrobno razčlenil vse elemente »vietnamske agresivnosti proti Kampuči-
SPODREZAN
FRAK
V Banguiju ne poz-ta-p Goldonijevih »Zdrah« pač pa kraljevske zdrahe. Predsednik vlade Centralnoafriškega cesarstva Henri Maidcu je 7. decembra na radiu z dramatično privzdignjenim glasom prebral cesarski dekret, s katerim je bil odvzel plemiški naslov cesarjevemu sinu princu Ge-orgesu, ker je klevetal svojega kraljevskega očeta, cesarja Bokasso. V dekretu je jasno povedano, da je bil princ Georges ob svoj plemiški naslov zaradi ^nespoštljivega izražanja o svojem kraljevskem očetu, njegovem veličanstvu Bokassi I \ in da »zadeva ta sklep tudi njegovo potomstvi«.
Kaj je govoril princ Georges, ni bilo povedano. Tudi m bilo razodeto, kako bodo nespoštljive sinovske besede proti njegovemu cesarskemu veličanstvu vplivale na notranji razvoj Centralncafriškega cesarstva in kako bodo odjeknile v medafri-ških odnosih.
ji«, radio »Glas Kampučije« pa je opozoril članice ASEAN: »Samo Junaškemu boju Kampučije se morate zahvaliti, da še niste postali žrtev vietnamskih ambioij v jugovzhodni Aziji...« Odgovor na Samphanovo pismo je prišel 7. decembra. Podpredsednik vsekitajskega ljudskega kongresa (parlament) Je Cien-jing je nedvomno sporočil: »Kitajska je in bo podprla Kampučijo ...«, agencija »Hsinhua« pa je istega dne zapisala, da je »ustanovitev Združene fronte nacionalne rešitve Kampučije < nod vietnamskim pokroviteljstvom) dodaten dokaz, da pripravlja Vietnam ofenzivo proti Kampučiji...»
Vietnamski tisk je v zvezi s tem zapisal, da 'so kitajski voditelji začeli histerično kampanjo proti »Združeni fronti nacionalne rešitve«. »To je normalna reakci ja tistih, ki so storili napačno potezo in spoznali, da so doživeli polom«, pravijo vietnamski komentarji in pri-bijajo^ttJSMS1’ Kfim&stt&a ljudstva se ne bo odločala v Pekingu«. Hkrati z vestm^ o pomorski!? tficidentih s Kitajci poroča vietnamski tisk tudi o incidentih v obmejni provinci Cao Lang in dodaja, da se je v torek »na stotine kitajskih vojakov približalo meji, da bi zastrašili vietnamsko milico in poviVa-li napetost...«
Barometer v Indokini torej ni ustaljen, kaj šele, da bi kazal na zboljšanje. Vtis je, kakor da se obe strani nezadržno bližata meji obvladljivega. Onstran te meje Je že konflikt z nepredvidljivimi posledicami.
Ko so se stvari v podobni smeri razpletale leta ,446 med leto prej proglašeno demokratično republiko Vietnam in Francijo, je Ho Si Minh postregel generalu Le Clercu s slikovito prispodo-. bo: če bo prišlo do vejine (in prišlo je), bo to bo) med' slonom in tigrom; slon ima prednost v oborožitvi, tiger
v gibčnosti in presenečanju. Kot vemo. je v tem boju zmagal »tiger«. Ko Kitajci navajajo to prispodobo, je jasno, da vidijo danes v »ti. gru« Kampučijo, v »slonu« pa Vietnam.
MIRAN ŠUŠTAR
Leta 1967 je Mao Ce-tung označil »tatse-bao« kot uspešen način izražanja ljudske volje. »Debata še nikoli ni bila tako široka in poglobljena, kot je sedaj,« je v tej zvezi leta 1967 zapisal Mao v dokumentu »2.000 besed«. In naprej: »Do izraza so prišla nasprotja med vladajočimi in vladanimi, in treba je reči, da so se vladajoči znašli v težavnem položaju...«
»Tatse bao« so se kot način izražanja ljudskega mnenja ohranili tudi potem, ko so se valovi kulturne revolucije po letu 1969 umirili. Sku-. paj s pravico do stavke so našli svoje mesto tudi v novi kitajski ustavi iz leta 1973.
V	obdobju 1966—69 so bili »tatse bao« zunaj kontrole partije ali vodstva. Pozneje so prišli pod njeno posredno nadzorstvo, še vedno kot sredstvo za izražanje ljudske volje. Tudi proces, ki smo mu priče sedaj, so najavili »tatse-bao«. Najprej posredna in pozneje neposredna kritika pekinškega župana Vu Teja — če se omejimo na najbolj e-minentno osebnost — se je naprej pojavila na že institucionaliziranih zidnih sporočilih, dobila večjo težo s kritikami, objavljenimi v dnevnem tisku in bila sankcionirana na zasedanju pekinškega mestnega komiteja, ki je ugotovil, da je bil »Vu Te odgovoren za dogodke na Tien An Menu, da je zaviral razkrinkavanje »zločinske četverice«, razen tega pa je zagrešil vrsto hudih pomanjkljivosti pri vodenju občinske u-prave«.
V	zadnjem času so »tatse bao« posegli do samega, doslej nedotakljivega vrha: namigovanje na vlogo predsednika Hua Kuo-fenga in kritična ocena Maocetungovega dela v zadnjih letih.
Ocene tega obdobja »tatse-bao« so prihajale predvsem iz ust Teng Hsiao-pinga. Iz teh ocen je razbrati dvoje: da so »tatse-bao« kot način izražanja ljudske volje, uspešni in koristni, da pa ni nujno, dft j6nK%ukai .piše na »tatse-bao«,,- pravilno in da dobi svoj ..epilag .v praktični politiki. VOdStKa... „ ,Kl<*crei:. ‘
Zanimivo je, kakšno pot je izbral Teng, da bi sproti odgovarjal avtorjem s »tatse-bao«. V zadnjem času so njegova srečanja s tujimi novinarji postala pogostejša. Novinarji so mu zastavljali vprašanja, ki so jih prebrali na »tatsebao«, Teng pa Je odgovarjal nanje. Iz teh odgovorov smo lahko razbrali, da je Maov delež v revoluciji odločilen, se pravi, da ocenjevanje njegove politične zapuščine ne bo šlo v smari, ki so jo nakazali maloštevilni radikalni avtorji na »tatse-bao«, da Hua Kuo-feng ni imel kaj o-praviti z dogodki na Tien An Menu, in da kritike proti članu politbiroja Vang Tung-, hsiangu ne bodo imele praktičnih nasledkov (V zvezi s tem slednjim, je zanimiva naslednja epizoda: ko je Teng 5. novembra odhajal v Bang kok, se Je na letališču od njega poslovil član politbiroja Nieh Jung-čen. Nekaj minut kasneje je odletelo letalo z Vang Tung-hsiangom v Phnom Penh, toda Nieh Jung-čena ni bilo več na letališču, da bi se poslovil od njega.) Skratka, Teng je dal vedeti, da ostane v veljavi sklep XI. kongresa, po katerem je bila kulturna
Etiopija se otepa zaostalosti
Cilja velike kampanje za »revolucionarni gospodarski razvoj dežele« sta predvsem povečanje kmetijske proizvodnje in hitrejša gradnja težke industrije
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, decembra — Sredi pešajoče oskrbe mestnega prebivalstva, sredi nazadovanja kmetijstva, sredi upada industrijske proizvodnje je etiopsko vodstvo sprožilo veliko kampanjo za »revolucionarni gospodarski razvoj dežele in za centralno planiranje«.
Glavne cilje je vodstvo — začasni vojaški upravni svet (PERG > pod vodstvom podpolkovnika Mengistua Haileja Mariama — opredelilo takole: povečati kmetijsko proizvod njo ob hkratni krepitvi držav nih kmetijskih posestev. Pri tem naj bi imeli prednost pri delava industrijskih rastlin in pridelkov za industrijsko predelavo ter pridelki za izvoz.
V industriji naj bi v nasled njih petih letih začeli postav ljati na noge težko industrijo, sicer se pa predvsem posve titi proizvodnji, ki nadomešča uvoz, od tega predvsem izdelovanju orodij in naprav za kmetijstvo,
Zboljšanje transporta Je akutno vprašanje, prav tako odkup, prodaja in razdeljeva nje blaga Odtod prioriteta v kampanji za načrtni razvoj.
Etiopska planska komisija
Je te dni objavila podatke, ki rabijo kot podlaga za planiranje.
Etiopija meri okroglo 1,2 milijona kv kilometrov, od česar je po cenitvah 800.000 kvadratnih kilometrov primer nih za obdelavo. Zdaj obdelu Jejo samo 100.000 kvadratnih kilometrov.
Dežela sodi ne samo po po vršim, marveč tudi po prebi valstvu med največje afriške države. Prebivalstvo cenijo na 30 milijonov ljudi. Etiopija je izrazito mlada dežela, saj je kar 43 odstotkov prebivalstva do 14 let, nadaljnjih 39 odstot kov pu je starih od 15 do 39 let.
Deželo tepe zaostalost, ki je po mnenju sedanjega vodstva predvsem posledica ravnanja »padlega fevdalno-buržoazne-ga režimu«, se pravi vladavine Haileja Selasieja. V tej zvezi
opozarja planska komisija na silovite prepade, kar zadeva družbene storitve, zdravstvo in šolstvo. Povprečno v vsej deželi obiskuje šole — v glavnem osnovne — komaj 21 od stotkev šoloobveznih otrok. Pri tem prednjači dolgo privilegirana pokrajina Shoa (Adis Abeba z okolico) z 31-odstot-nim obiskom, tej sledi Eritre Ja s 30 odstotki. V pokrajinah Tigre (južno od Eritereje) ter Sidamo (vzdolž meje s Kenijo) obiskuje šole samo vsak sedmi otrok.
Sila neenakomeren Je tudi razvoj kmetijstva. Pod prejš njo vladavino so to gospodarsko panogo kolikor toliko po speševnli samo v petih od 15 pokrajin.
Se hujši je prepad med otoki Industrializacije. Tako ima pokrajina Shoa 306 industrij skih podjetih (v glavnem v
Adis Abebi), Eritreja 157 in Hararge 34, pretežno v mestu Dire Dava, železniškem in industrijskem središču ob progi proti Džibutiju in v bližini meje s Somalijo.
Ob težišču planiranja na kmetijstvu, zlasti tistem, ki daje surovine za industrijsko predelavo, ne gre prezreti živinoreje. Planska komisija ceni, da piemore Etiopija 26 milijonov glav goveda, 39 milijonov ovac in koz, 6,5 milijona konj, mul in oslov, in 49 milijonov perutnine.
Etiopija ima dovolj hidroenergetskih virov. Te cenijo na 56 milijard kilovatnih ur letno — v primerjavi s sedanjo proizvodnjo 1,1 milijarde kWh.
V povprečju obilni vodni viri potencialno omogočajo tudi obširna namakalna dela v kmetijstvu. Baje bi se dalo namakati tri milijone hektarov — v nasprotju s sedanjimi 100.000 hektari.
Po drugi strani statistični podatki kažejo, da bo ne glede na ambicije pri izgradnji
težke industrije in industrije sploh ta dežela še dolgo kmetijska. Zdaj živi kar 81 od stotkov prebivalstva od ob delovanja zemlje ter reje ži vine, v Industriji Jih je za poslenih osem in enak od stotek dela v storitvenih dejavnostih.
Organizacijsko kampanja poteka prek dveh novih vladnih teles, ki naj bi bili tesno povezani med seboj. Prvo imenujejo ljudskorevolucio-nama razvojna kampanja, drugo pa vrhovni svet centralnega planiranja.
Obe telesi naj bi bili neposredno odgovorni novemu organu, kongresu, v katerem bo ali je že zastopano 16 članov stalnega odbora PMAC, vsi ministri, poveljniki vojske in policije ter predstavniki množičnih organizacij, kmečkih združenj, mestnih krajevnih odborov ter sindikatov.
Etiopsko vodstvo ob začetku velike gospodarske, kampanje poudarja, dh so novo plansko telo v primerjavi z dosedanjo plansko .komisijo bistveno razširili. Planiranje naj bi poslej potekalo na načelu demokratičnega centralizma ob aktivnem sodelovanju ljudstva pri snovanju' srednjeročnih in dolgoročnih načrtov.
JOŽE ŠIRCELJ
revolucija sestavni del kitajske revolucije; v najbolj radikalnih tekstih »tatsb-bao« je bila namreč vidna težnja, da se kulturna revolucija politično sploh izniči.
Po vsem videzu se je kitajsko vodstvo odločilo za sintezo: na eni strani pravico do izražanja ljudskega mnenja četudi je napačno in ne naj bolj. primerno, po drugi stra ni pa ohranitev nekaterih e tično-političnih vrednot, ki bi jih nekateri v imenu pragmatizma modernizacije radi izničili, češ, da jih je prinesla kulturna revolucija.
Izražanje ljudskega mnenja naj prepreči, da bi spolitizirane množice v procesu modernizacije zapadle v apatijo apolitičnosti, hkrati pa fiaj zmotnostjo kontinuirane kritike zredticira napake, spodrsljaje ln ekscese modernizacije na objektivno minimum. Ohranitev etičnih kategorij, kot so »služiti narodu«, »komunistična etika« in podobno pa naj deluje kot močna moralna kohezijska sila, hkrati pa naj bi bila jamstvo, da nova tehnična elita, če jo poimenujemo s klasičnim izrazom, poklicana, da uresniči »štiri modernizacije«, ne zapade v 'potrošniško miselnost industrijsko razvitega zahodnega sveta. Ne smemo namreč pozabljati, da se kitajsko vodstvo zaveda nevarnosti, ki jih nosi v sebi proces modernizacije«.
MIRAN ŠUŠTAR
Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., spravlja s svojim neprotoko-lamim obnašanjem vatikanski protokol v obup. Ko so ga obiskali poljski romarji, je kot prvi papež šel z njimi jest v restavracijo in se z njimi zapletel v živahen pogovor. Med drugim so pospravili deset steklenic vodke. Protokol je bil tudi ves pretresen, ko je papež 21. oktobra sprejel v avdienco novinarje. Avdienca se je spremenila v pravo tiskovno konferenco, na koncu katere ie papež v napol šaljivi športni kretnji dvignil roki in vzkliknil:, »šg malo po-, čakajtg, da r,vas blagoslovim!« Povež je nad-škotu^Cavriu. kj je ves zadihan tekel za njim, ker je v apostolski palači preskakoval po dve stopnici, prijazno pripomnil: »Moram se malo gibati, ali ne?«
V Grčiji so zvezdogledi ugotovili, da bo zaradi posebnega položaja Marsa prihodnje leto mračna doba za človeštvo, doba vojn in drugih katastro).
Egipčani in Izraelci bodo sicer podpisali mirovni sporazum, toda izbruhnili bodo spopadi med Sirci in Izraelci, pravijo grški astrologi. Na Sadata bodo gapra-vili atentat. Perzijskemu šahu se ne bo nič zgodilo, pač pa bodo med neredi v Iranu umorili nekega verskega voditelja. Libi;ski predsednik Gadafi bo prepustil položaj nekemu neznanemu častniku, francoski nredsed-nik Giscard d'Estaing bo hudo zbolel, v Franciji pa bo izbruhnil kr-vavi mn j... Umrl bo tudi eden izmed sovjetskih voditeljev, Italijo in Španijo bodo o>e-tresali krvavi nemiri.
Prerokbe iz starogrških Delfov so bile bolj previdne...	—
n
Konservativni britanski poslanec Enoch Pomeli je napovedal, da bi bila poroka prestolonaslednika Charlesa s katoličanko »začetek konca britanske moiuir. hije«. Pomeli je pred leti tudi napovedal, da bo »Temza vsa rdečel od krvi«, če bodo še spuščali temnopolte ljudi v Britanijo. Joda očitno je britanska monarhija imuna pred takimi pretresi. Navsezadnje je preživela tudi abdikacijo Edvarda VIII. Ta se je mo-al odpovedati prestolu, ker se je poročil z ločenko. Te okoliščine očitno ni mogla preboleti uradna anglikanska cerkev, ki jo je ustanovil zloglasni Henrik Vlil., ki se ni samo dal ločiti od svojih štirih žena, temveč je bil tudi »največji vdovec v zgodovini«, kot je zapisal angleški šolarček. Dvema svojima ženama je namreč dal odsekati glavo.
P rTmoršiel "dnov*lile	10
17. decembra 1978
'v'
Švicarsko sodišče je naprtilo razmeroma blago kazen skrunilcema Chaplinovega groba
Poljski begunec ne bo sedel niti tri leta, mladi Bolgar pa je že zapustil zapor, ker je bil sicer obsojen na 18 mesecev, toda le pogojno za dobo 5 let
VEVEY — švicarsko sodišče je bilo razmeroma milo. Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da je imelo pred seboj dva «izkoreni-njenca*, dva razmeroma mlajša človeka, ki se tudi «v novih razmerah* nista mogla vživeti v vsakdanjo stvarnost. Gre za dva begunca, za Poljaka in Bolgara, ki sta verjetno računala, da bosta v «bogatem zahodnem svetu* kmalu obogatela, pa so njuni upi splahneli v švicarski stvarnosti in je bil kontrast med tujim bogastvom in njuno bedo še večji. Zato sta ubrala «krajšo pot* in zašla. Sicer pa preidimo k stvarnosti.
Poljski begunec Roman Wardas bo moral sedeti nekaj časa za zapahi, njegov «sodelavec» bolgarski begunec Gančo Ganev pa je takoj zapustil zapor. Kdor je sledil letos pomladi •izadevi Chaplin*, mu imeni Wardas in Ganev ne bosta neznani. Wardas in Ganev sta se morala te dni zagovarjati za hud zločin, ker sta oskrunila Chaplinov grob, izkopala krsto z u-metnikovim truplom in hotela s tem izsiljevati še pokojnikovo družino.
Ponavljamo, da sta bila razmeroma blago obsojena, kajti okrajno sodišče v Veveyu je Wardasa obsodilo na štiri leta in pol zapora, vendar mu je hkrati že odštelo 213 dni, kolikor jih je presedel v zaporu, bolgarskega begunca Ganča Ganeva pa je obsodilo na 18 mesecev zapora in to celo pogojno za pet let. Sodišče je ocenilo, da je zamisel dal Wardas, ki .je hkrati vso zadevo tudi vodil, v lem ko da je bil Gančo Ganev le orodje v njegovih rokah, če pomislimo, da je Poljak Wardas grob odkopal, odpeljal krsto s posmrtnimi ostanki velikega umetnika in skušal od pokojnikove vdove ter njegovih otrok izsiliti odkupnino v znesku 600 tisoč dolarjev, kazen zares ni stroga. Postane pa še bolj blaga, če pomislimo, da je bil njegov sodelavec praktično takoj oproščen, pa čeprav je predsednik sodišča Roland Chatelain menil, da je bil Gančo Ganev le «pasiven akter*, ki je Wardasu le pomagal.
RIM — Značilnost; naše dobe in seveda bogate družbe so srčna in možganska kap ter težave s krvnim obtokom. Zdravstveni strokovnjaki govore, da je to nekaj povsem logičnega, kajti človek, ki je do pred kakim desetletjem živel «normalno», v primerjavi z današnjim načinom skromno življenje. je tako rekoč čez noč prešel v bogato življenje, na katero njegov organizem ni bil navajen. In posledice so tu. Zato je infarkt, zato so razne težave s krvnim obtokom, zato je arterioskleroza v današnjih dneh nekaj tako pogostnega, 'da človeka u-pravičeno prestraši. S temi in podobnimi podatki so prišli na dan tudi na nedavnem simpoziju o arteriosklerozi. ki ga .je organiziral laboratorij Guidotti iz Pize ob sodelovanju zavoda za patologijo na rimski univerzi in katerega so se udeležili nekateri najbolj znani italijanski in tuji strokovnjaki kot na primer G. Ricci in G. C. Ur-binati iz Rima. R. Paoletti in A. Zanchetti iz Milana, A. Strano iz Palerma, F. Oliveri iz Edimbur-ga, J. Stamler iz Chicaga in drugi.
Milanski strokovnjak R. Paoletti je v svojem referatu med drugim rekel: «Infarkt se v Italiji že grozeče nevarno množi. To dokazujejo najnovejši podatki, posebno če jih primerjamo s podatki izpred desetih let. Konkret-
da sta krsto s posmrtnimi ostanki odpeljala 20 km stran od pokopališča in jo pokopala na neko koruzno polje v bližini Ženevskega jezera.
Roman Wardas in Gančo Ganev sta po poklicu avtomobilska mehanika. Prišla sta iz svojih domovin v Švico, ker sta računala, da
ni podatki govore, da je v Italiji več kot pol milijona ljudi, ki so preživeli eden ali več infarktov, sicer pa zabeležimo v Italiji nad sto tisoč srčnih kapi na leto.*
Chicaški strokovnjak Stamler pa je med drugim rekel: »Infarkt je najbolj dramatična komplikacija arterioskleroze. K temu moramo dodati še angino, razne a-ritmije, možgansko kap in podobno.* Pri tem pa je vendarle prinesel na simpozij prijetno vest, da se ;e v Združenih državah smrtnost zaradi infarkta začela manjšati, celo infarktov je v ZDA zadnja leta manj. kar je prvi primer v vseh bogatih deželah, v tem ko se drugod po svetu ta težava iz leta v leto množi. ((Zaslugo za to — je rekel Stamler — ima nov način življenja mlajših Američanov, kajti posebno pri ljudeh v srednji starosti se opažajo novosti, kajti mnogi so se na primer odpovedali cigareti ali pa kajenje močno skrčili, z druge strani pa so začeli mlajši Američani strogo kontrolirati krvni pritisk in paziti na raven kole-sterola v krvi. Ker so mnogi ljudje srednje generacije tako rekoč pod stalno zdravniško kontrolo, jim je uspelo tudi raven ko-lesterola močilo skrčiti, pri čemer .jim pomaga tudi farmakologija.
Prof. Strano iz Palerma pa meni, da se more prizadeti človek
bosta «v svobodnem svetu* laže živela in morda celo obogatela. Toda naletela sta na gospodarsko krizo in za njiju je bilo življenje v Švici težavno. Ker nista našla druge izbire, sta se lotila tudi dejanj, ki so v nasprotju s kazenskim zakonikom. Toda drobni prekrški se dajo oprostiti ali spregledati. Ne
uspešno boriti tudi proti arteriosklerozi in sicer z ustreznimi zdravili, ki hkrati nimajo nobenih negativnih stranskih učinikov. V zvezi s tem je posebej navedel neki derivat iz nikotinske kisline, ki ima izredno velik, pozitiven učinek na krvni obtok. O koleste-rolu in o boju proti njemu je govoril prof. Urbinati z rimske univerze, ki je ponovno podčrtal, da kolesterol vpliva na arteriosklerozo, glede česar so se v zadnjih časih pojavljale tudi neke nove teorije.
Sicer pa so v medicinskih krogih še vedno v dvomu o vzrokih visokega krvnega pritiska in o vzrokih arterioskleroze, posebno ko je govor o njenem povzročitelju o kolesterolu, ki ga pripisujejo najrazličnejšim dejavnikom. Glede tega je zanimiv prikaz, kako se more napraviti tudi «zem-ljepisni črtež* o razširjenosti ko-lesterola, kajti na jugu Italije so zabeležili malo kolesterola, v srednji Italiji, konkretno v Rimu in Laciju nasploh, ga je že precej, še veliko več pa v severni Italiji, iz česar se logično sklepa, da je raven kolesterola v krvnem obtoku odvisna od načina življenja, torej od prehrane, pa tudi od večje ali manjše zavzetosti na delu in v življenju nasploh, kot zatrjujejo nekateri strokovnjati po najnovejših ugotovitvah ali točneje domnevah.
moremo pa si zamisliti, da bi bilo nekomu, ki je v težavah, dopuščeno to. česar sta se lotila ona dva. In tako sta 16. maja letos prišla v roke pravice.
Ko sta prišla v roke policije v Lousanni, sta kmalu «pela» in policiji je kmalu uspelo odkriti krsto s posmrtnimi ostanki velikega filmskega umetnika. Policija je našla krsto ob Ženevskem jezeru in jo prepeljala na pokopališče v Cor-sier-sur-Vevey, kjer so jo ponovno pokopali, vendar tokrat ne več v preprost grob, pač pa v cementno grobnico, od koder je ne bo mogel nihče več izkopati.
Veliki filmski umetnik Charlie Chaplin .je že dolgo let živel s svojo družino v veliki, razkošni vili blizu kraja Corsier, visoko nad Le-manskim jezerom. Kakor je znano, je bil Charlie Chaplin judovskega rodu in se je rodil v predmestju Londona, v družini odrskih umetnikov. Ze v mladih letih se je lotil odrskega življenja in kmalu tudi filma. Kot filmski ustvarjalec je odpotoval iz Anglije v Ameriko in se tam izredno naglo uveljavljal, saj tudi najboli strogi kritiki menijo, da je bil Charlie Chaplin največji ali vsaj med največjimi filmskimi ustvarjalci, kar jih je dal svet. Toda prav na račun tega je prišel v spor z ameriškimi konservativnimi krogi in oblastmi in se vrnil v Evropo, toda ne v svojo domovino, v Anglijo, pač pa se je nastanil v Švici, kjer si je dal zgraditi razkošno vilo, v kateri živi njegova vdova Oona z otroki. Charlie Chaplin je bil že v letih in njegova smrt lani na božični dan je ves svet prizadela, ni pa presenetila nikogar, ker se je vedelo, da je umetnik ne le močno star ampak tudi bolehen. Čeprav ga uradna Anglija ni kdove kako upoštevala, mu je angleška kraljica Elizabeta le kako leto pred smrtjo podelila visoko priznanje in ga vpisala v seznam britanskih plemičev. Nekoč siromašni, celo bedni deček Charlie Chaplin je postal na stara leta sir Charles Chaplin.
Ker je bil Chaplin močno bogat, sta Poljak Wardas in Bolgar Ganev računala, da bosta od njegove vdove izsilila večjo vsoto, pa jima ni uspelo. Uspelo pa jima je vnesti v družino Chaplin hud nemir in Chaplinova hči Geraldine je v ponedeljek na sodišču v Ve-vevu rekla, da je ugrabitev trupla s krsto predstavljala «začetek strahotnih izkušenj, ki so sprevrgle dotedanje mimo družinsko življenje*. Geraldine Chaplin, ki se, prav tako uveljavlja v filmu in umetnosti nasploh, je dodala, da so nje- „ nemu mlajšemu bratu in mlajši sestri grozili, seveda v kolikor bi družina ne plačala odkupnine za krsto oziroma truplo pokojnika. Geraldine Chaplin je v zvezi s tem rekla dobesedno tole: ((Namesto ljubezni, ki se je strnila okoli našega očeta, so zavladali strah, preplah, grožnja.*
Predsednik sodišča Chatelain je rekel, da je ta dogodek Chaplinovo vdovo Oono globoko žalil in da «vsa družina Chaplin je doživljala hude trenutke*.
Poljak Wardas se je na sodišču izgovarjal, da se je znašel v finančnih težavah. Ko je nekega dne v nekem listu bral vest. kako so nekje v Italiji ugrabili mrliča in krsto iz groba, mu je šinila v glavo misel, da bi tudi on orišel «na zeleno vejo* na podoben način. In «sklenil sem ugrabiti in skriti truplo Charlia Chaplina, da bi s tem rešil svoje osebne probleme*. Eden izmed obrambnih odvetnikov Yves Burnand je v svojem zagovoru med drug;m rekel, da «Ganev in VVardas sta zgled malih, izoliranih ljudi, ki jih je življenje potisnilo ob stran*. Toda javni tožilec je vztrajal pri tem, da sta obtoženca povzročila pokojnikovi družini veliko zla in da se za trpljenje pokojnikove vdove in otrok nista niti zmenila Računala sta, da «pokojnikova družina bo s to oskrumbo tako prizadeta, da bo pripravljena plačati odkupnino*.
Te dni bo v Ljubljani izšla velika plošča Aleksandra Mežka z naslovom «Grenkosladke pesmi«, ki jo izdaja Produkcija kaset in plošč TR RTV Ljubljana. Ploščo bo Mežek od jutri do 28. t.m. predstavil v Ljubljani, Kočevju, Izoli, Kamniku, Tržiču, Kranju, Trbovljah, Novi Gorici, Mariboru in Slovenj Gradcu
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V Italiji je nad pol milijona ljudi, ki so preživeli infarkt
Težave s krvnim obtokom postajajo iz Teta v Ietb "bolj pogoste in nevarne In vendar obstajajo sredstva za boj proti tem značilnim boleznim naše dobe
Nedelja, 17. decembra 1978 Ponedeljek, 18. decembra 1978
Nedelja, 17. decembra 1978 Ponedeljek, 18. decembra 1978
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji: 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Skrljevo; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah;
13.00	Ljudje pred mikrofonom;
13.20	Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste — Šport in glasba.
KOPER
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
17.30,	20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.30 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje Alenka Pinterič; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 V iskanju popolnosti;
11.30	Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejša popevka tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Plošča zime; 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Naša pesem; 19.30 Crash; 20.00 Orkestralna panorama; 20.40 Motivi za diskoteko: 21.15 Majhna dela velikih mojstrov; 22.45 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.00, 13.00, 17.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.30 Prostor Humour; 8.40 Naša zemlja; 9.10
9.10	Nabožna oddaja; 9.30 Maša;
10.20	Baročni Rim; 11.00 Jaz protagonist; 11.45 Radio sballa: 12.25 Rally; 13.30 II Calderone, nagradna oddaja; 15.20 Nogometne vesti;
18.05	Radio 1 za vse; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Glasba; 20.05 Me-dea; 23.08 Lahko noč od . . .
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Neki drug dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash; 9.35 Gran varieta, vodi Gino Bramieri; 11.00 in 11.35 Ne, ni BBC!; 12.00 Športne vesti; 12.15 Revival; 12.45 Nagradna radijska oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Športna nedelja; 15.20 V nedeljo z nami; 19.15 Opera 78;
21.00	Prostor X; 22.45 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
7.00,	15.00, 22.00, 24.00 Poročila;
7.30	Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.57 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 «Kar znaš, to veljaš*; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13 20 2^1.kmetijske proizvajalce, 13;45*OHra)('pri orkestru Peter Herbolzheimer;
1 • 14.05 Nedeljsko popoldnč; 14.15 Prvih pet prejšnjega petka; 14.30 Nedeljska reportaža; 16.00 Gost oddaje: Šolsko športno društvo na osnovni šoli S. Jenko iz Kranja; 17.15,Brez njih ni športa; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; 00.05 Nočni program.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jug. lahke glasbe; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 10.05 Koncert; 11.00 Odlomki iz Svevo-ve proze; 11.35 Plošča dneva;
12.00	Kdo je na vrsti; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Zbor Glasbene matice iz Clevelanda; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.25, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30, 20.30, 21.30,
22.30	Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Orkester Mandigo; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Športne novice; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Igra skupina Space;
15.40	Mini juke box; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail: 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party;
21.00	Diskoteka sound.
LJUBLJANA
7.30,	10.00, 19.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 10.00 Danes dopoldne: 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 V počasHtev 100-letnice rojstva Antona Lajovca;
11.20	Za vsakogar nekaj; 12.10
Radio Ljubljana bo na svojem drugem programu v o-kviru oddaje Val 202, v ponedeljek, 18. t.m., objavil pogovor o Jadranskem koledarju za leto 1979. Kot znano, gre za eno izmed najpomembnejših tradicionalnih publikacij Slovencev v Italiji, ki je tudi ogledalo njihovega življenja, prizadevanj, boja in teženj. O zgodovini koledarja in o njegovi vsebini za leto 1979 ter tudi o knjižnih - zbirkah bo govoril Jože Koren, ki Jadranski koledar ureja že 25 let. Pogovor z njim je pripravil tržaški dopisnik - komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež.
Veliki revijski o»|esl§fc 13.30 Kmetijski nasveti; 12.4(^Pihalne’ godbe na koncertnem odru; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.45	Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Večer Verdijevih o-per; 22 20 Popevke iz jugoslovanskih studiov.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
13.00	Dnevnik - OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 - VESTI
14.00	V TEKU NEDELJE...
14.15	Športne vesti
14.20	Predstavitev oddaje:
IO E LA BEFANA
15.15	Športne vesti
15.20	«Predsednikovi diamanti*
TV film
16.30	90. MINUTA
17.00	IO E LA BEFANA
18.15	Ital. nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40	ONEČASTI OČETA, 3. nad.
21.45	ŠPORTNA NEDELJA
22.45	Najjoved programov za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Dnevnik 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI
16.30	Popoldanski spored
18.45	Dnevnik 2 - GOL FLASH
19.00	1 tal. nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	NEDELJA SPRINT
20.40	Zabavni program z...
DET .TO SCALO
21.45	Dnevnik 2 - DOSSIER
22.45	Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	Za nedeljsko dobro jutro; Pevski tabor 78
9.25	625, pregled sporeda
10.30	Čebelica Maja, otroška cdd.
10.55	Skrivnost pletenega koša serijska oddaja
11.25	Mozaik
11.30.	Ljudje in zemlja
12.30	POROČILA
14.20	Kaj vemo o čebelah ubi-j jalkah
14.45	Dosje našega časa:
Leto 1959
15.45	Odbojka: PARTIZAN-PLOMIUM
16.30	športna poročila
16.35	OKROGLI SVET
16.50	Zabavno-glasbena oddaja
17.45	POROČILA
17.50	VELIKI ŠEF, film
19.10	Risanka
19.20	Cik-cak
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Propagandna oddaja
20.00	A. Marodič: PREOBRAT
20.50	Propagandna oddaja
20.55	Kanjon mrtvo duboko
21.25	TV DNEVNIK
21.40	OKROGLI SVET
22.55	Športni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček
20.00	Pregled programa za prihodnji teden
20.15	STIČIŠČE
20.35	((Nedolžna ljubezen*, film
22.05	Glasbena oddaja
Zagreb
14.05	«Dawy Crockett*. film
14.55	NEDELJSKO POPOLDNE
20.00	TV nadaljevanka
20.45	Potovanja
ŠVICA
19.20	Glasbena oddaja
21.45	ŠPORTNA NEDELJA
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.25	Smučanje
12.30	NOVA
Problemi in raziskovanja na znanstvenem področju
13.00	Knjižne novosti
13.30	DNEVNIK
16.00	Smučanje
17.15	Program z rokohitrci
17.55	Pesmi Country Ben
18.20	Argumenti
18.50	Osmi dan
19.20	VVOOBINDA (TV film): «Kevin ujetnik*
20.00	DNEVNIK
20.40	«Daleč od zblaznele gneče* film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja ir. dežele
17.00	«Sara in Noe*, risanka
17.05	«Beli delfin Zum*
17.20	Vračajo se štorklje
17.30	Lihi prostor
18.00	Vzgojna TV drugih
18.30	Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI
19.05	Dober večer s... QUARTETTOM CETRO
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	NERO \VOLFE, 2. nad.
21.55	Po koncilu
Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.00	TV v šoli
16.15	Kmetijska oddaja
17.25	Čarobna žoga, oddaja za otroke
17.35	«Kaj vemo o vuduju* dokumentarni film
18.00	OBZORNIK
18.10	Etika v prometu
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	UPORNI ČLOVEK, drama Gre za biografsko kroniko življenja in dela humanista in revolucionarja Vase P®" lagiča. Mož je živel v prejšnjem stoletju in vendar ga lahko smatramo za revolucionarja. Avtor dela Jan Be-ran pa se ni omejil le na golo kroniko. K temu )e prispeval tudi režiser dela Gregorič s svojim posebnim režijskim prijemom, tako da se posamezne sekvence lepo ujemajo v celoto.
21.20	Kulturne diagonale
22.00	TV DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček:
Stare japonske pravljice
20.15	TV DNEVNIK
20.35	V tropskem gozdu:
Tropski gozdovi ali polja? i
21.15	TV drama
22.20	Baletni večer
Zagreb
16.00	TV v šoli
17.45	Živel je car, otroška odd-
20.00	J. Pejakovič (TV drama): ČLOVEŠKI FAKTOR
21.20	Panorama
ŠVICA
19.05	TV film
20.45	Intervju z zgodovinsko osebnostjo :
JeanJacgues Rousseau
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. DECEMBRA 1978
TOREK, 19. decembra
8.45, 10.00, 14.45, 16.20 TV v šob: 17.25 Poročila; 17.30 Radenci 78; 18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled; 18.40 Čas, ki živi*; 1910 Risanka; 19.39 TV dnevnik; 20.00 Diagonale: 20.35 Stendhal: «Lu-cien Lewen»; 21.25 Razvoj popularne glasbe; 22.15 TV dnevnik.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Otročki kotiček, risanke; 20.15 Dnev-:k; 20.35 Aktualna tema; 21.05 itendhal: «Luc:en Leuwen*; 22.00 Narodna glasba: češka.
SREDA, 20. decembra
8.30,	10.00 TV v šoli: 10.50 Cor-tina d’Ampezzo: smuk za moške;
17.10	Z besedo in sliko; 17.25 Londonska narodna galerija; 17 50 Obzornik; 18 00 Mostovi; 18.20 Iz zgodovine krvodajalstva:	18.35
Puntarska pesem; 19.30 TV dnev-
nik; 20.00 Film tedna: Kandidat:
21.45	TV dnevnik; 22.00 Miniature.
KOPER
20.00	Otroški kotiček, risanke;
20.15	TV dnevnik; 20.35 Dafne in Cloe, film; 22.05 športne vesti.
ČETRTEK. 21. decembra
8.55	TV v šoli; 9.55 do 11.30 in
12.55	do 14.30 Veleslalom za moške; 15.10 šolska TV; 16.15 Veleslalom za moške; 17.15 Poročila; 17.20 Volker-Luker: Saj to je za znoret; 17.55 Obzornik; 18.05 Stare japonske pravljice; 18.20 Etna; 19.10 Risanka; 19 30 Dnevnik; 20.00 Izziv kulturi; 22 05 TV dnevnik; 22.20 Jazz na okranu: Kvartet Dewey Redman.
KOPER
18.30	Veleslalom moški: 20.00 Otroški kotiček, risanke; 20.15 TV
dnevnik; 20.35 Gledališče smrti;
22.05	Cinenotes; 22.35 Ansambel Time.
PETEK, 22. decembra
9.00.	15.00 TV v šoli; 9.55 do
11.30	in 11.55 do 13 30 Slalom za moške; 16.15 Slalom za moške;
17.15	Poročila: 17.20 Zverinice iz Rezije; 17.40 Mathis; 18.00 Obzor nik; 18.10 Srečanje oktetov 78;
18.40	Srečanje z življenjem himalajskega Dredgorja; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20 00 Slavnostna prireditev ob dnevu JLA, 21.05 Razgledi; 21 45 TV dnevnik; 22.00 Baretta; 22.50 Poročila.
KOPER
18.30	Slalom, moški: 20.00 O-troški kotiček, risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Banditova ljubica, film: 22.05 Propagandna oddaja;
22.20	Glasbeni nokturno.
SOBOTA, 23. decembra
8.05	Stare japonske pravljice:
8.20	čarobna žoga; 8.35 Z bese-do in sliko; 8.50 Volker-Luker: Saj to je za znoret; 9.25 Daljnogled ; 9.55 Nova obzorja social’-zma; 10.40 Izbira študija in P0-klica; 11.05 M. Dombrowska: Ne či in dnevi; 11.55 Poročila: 16.00 Poročila; 16.05 Otok tjulnjev, film:
17.00	Košarka: Jugoplastika - Par-tizan; 18.35 Obzornik; 18.45 Mup" pet shovv: 19.10 Risanka; 19-3'1 TV dnevnik; 20.00 J. Mortimer: Will Shakespeare, 20.55 Gospod Verdoux, film; 22.55 Poročila:
23.00	625, pregled programa.
KOPER
18.00	Košarka: jugoslovansko or venstvo; 19.30 Otroški kotiček: 20.15 TV dnevnik; 20.35 Ime tro je Mannix, TV film; 21.35 Dosje našega časa: leto 1957; 22.30 Pr>-kupne barabe, film.
,-----MIŠKO KRANJEC
f Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
70.
♦	Strašno si pohlepna na moške!* jo je zbodla Majda.
♦Na ljubezni boleham,* je odvrnila Vida mirno. »Kronični ljubezenski katar, mislim.* Zasmejala se je veselo. ♦ Kaj bi si prikrivala: urad mi je zato na svetu, da dobivam plačo in živim, ker me nima kdo vzdrževati. Kar se tiče moških, pa ne vem, čemu so sicer na svetu, če si jih ne bi me ženske želele! — No,» je nadaljevala s prejšnjim, «škoda, da včeraj kljub vsemu nisi prišla. Vsi so ti privoščili... saj veš, kakšni so ljudje! — Kakor vse kaže, si je Marjan le izbral Mihevčevo Lojzko. To je zdaj tvoja nova zvezda?' sem ga vprašala. 'Ni brhka?’ je rekel in se smejal. 'Je ni v našem mestu!’ — 'Včeraj si o Majdi tako trdil. Zasmejal se je in dejal: 'Včeraj — !’
Majda se je tresla. Bala se je, da bi se ji kaj zgodilo. Hkrati za vse na svetu ne bi rada pokazala, kako ji je pri srcu. Rekla je Vidi:
♦	Prosim te, pojdi... pojdi vendar!*
♦Kaj ti je?* je dejala Vida in opazila njen nemir.
♦	Prosim te, pojdi vendar... imam polno dela!* Slednje je povedala tako, da Vida ni mogla dvomiti, za kaj gre. Zasmejala se je in rekla surovo:
♦Glej no, kakšna žalost žalostna! Po čemu pa? Zaradi Marjančkai Kar sprijazni se! Druga drugi smo ga kradle, pa še jokcajmo malo vse skupaj. Ne boš sama.. pravi — cela galerija lepih žensk! Mihevčeva bo prišla za tabo in še marsikatera. Saj je Marjan junak! Ga ne dobiš v vsem okraju in tudi v drugih okrajih ga ni... poznam!*
Prijela je za kljuko, ker se je bala, da se bo kaj zgodilo. Zakaj Majda se je oprijela za mizo, nato stopila korak proti Vidi, kakor da jo hoče napasti. Dejala je in njena usta so se spačila pri tem:
♦Zato si prišla, da bi me mučila?*
♦	Prišla sem,* je odvrnila Vida še kar mirno in dobrodušno, a vendar s skrajno maščevalnostjo, »prišla sem, da ti povem resnico, Majdiča! Potrebna si je, hudo potrebna. Ko si mi vzela Marjana Goriška, si rekla pred drugimi o meni: 'Marjan vsake škatle že ne bo imel!’ — Glej, kako hitro si prišla v skladišče za stare škatle!*
♦	Prosim te, pojdi,* je zaprosila Majda s skrajnim naporom. Vida jo je gledala, nato pa rahlo nagnila glavo in rekla tako, da Majda ni mogla dvomiti, da odhaja:
♦Glej, kam si zdrknila... taka zvezda mladih dni: skladišče za zavržene škatle! Predrami se, ljubica, punčka!*
Vida ji je od vrat sem, še pomežiknila.
Majda je ostala sama. Ni bila stvar v tem, da je bila sama v sobi. Zdelo se ji je, da je na vsem vesoljnem svetu sama. Včeraj je imela očeta pri sebi, danes tudi njega ni bilo. In konec koncev — če bi bil, mar bi mu lahko povedala?
Majda bi si pulila lase, vrgla bi se kam in se brezupno razjokala.
Dvignila je telefonsko slušalko. Vendar je še omahovala. Zdelo se ji je, da prihaja usodni trenutek. Potem je poiskala zvezo s tistim OZKZ; prosila je Goriška.
Spoznal jo je po glasu in imelo ga je, da bi odložil slušalko. Nazadnje je le vprašal, in Majda je čutila po telefonu surovost njegovega glasu:
♦Kaj hočeš?*
Ta surovost jo je zadela, kakor bi jo kdo udaril v lice. Za čas je molčala in obhajalo jo je, da bi zaprla telefon. In vendar — reševala se je. Ta trenutek je čutila, da se rešuje in da je to zanjo pomembnejše kakor še takšna žalitev. Zato je vprašala:
♦	Ali utegneš popoldne? Rada bi govorila s teboj.*
♦	Včeraj,* je govoril z isto surovostjo, «sem ves dan utegnil, le da se tebi ni zdelo. Utegnem tudi danes, le da se meni ne da.»
Ugriznila se ie v ustnice. Nato je le zaprosila:
♦	Marjan, za božjo voljo. Povedala sem ti... oče je prišel k meni. Kaj naj bi ga ven vrgla?*
»Zato si rajši mene?* se je posmehoval v narejeni užaljenosti. »Če te je včeraj lahko on tolažil, naj te še danes.*
Spet ji je zaprlo sapo, toda v popolni nemoči je dalje moledovala:
♦	Marjan, prosim te, razumi me vendar! Moram se pogovoriti s teboj... še danes! Povej, kam naj pridem in kdaj. Ne bodi takšen, za božjo voljo! Kaj me nisi nikdar imel rad? Saj ne morem verjeti! Prišla bom, Marjan! — Če pa mi ne pustiš, se bom... ne vem, kaj bom napravila s seboj,* je davila iz sebe zamolklo, dokler ni izdavila: »Ubila se bom... ubila, razumeš? Mar to hočeš?
Zares hočeš od mene?*
Očitno ga tudi ta pretnja ni ganila, zakaj zakrohO' tal se je v slušalko, kakor da je slišal dober dovtip. i!l rekel posmehljivo:
»Eh, kako ste ženske dolgočasne: takoj se ubijafe Vse ste enake! Zakaj bi se pa ubijala, trapca? Saj ti ni' sem obljubil večne zvestobe in poročena še tudi nisvli bila, da bi moral ostati tvoj za vekomaj. Nikar nič i°l(' cati. Saj si se vendar sama tako odločila. Kaj sem zdaj tu jaz kriv? Lepo sem prišel pote, prosil sem te, m°^e' doval sem, da bi šla z menoj. Vedela si, da greva. sAJ sva se vendar zmenila Lahko bi bila tako napravila, da bi šla z menoj. Bi bil pač počakal kakšno uro, da bi sta' rega odpravila na vlak. Saj ni otrok, bi že našel dom°v’ Sploh pa — rad bi vedel, kaj ga je tako nepričakovan0 priplavilo k tebi, ker ga doslej, če dobro vem, še ni hi|0^ Ali je fehtaril za denar? In ti si mu gotovo vrgla, kfl! si imela? — Sicer mi pa zdaj ni več mar. — PunčKa, n® utegnem, da bi še dalje klepetal s teboj... o takih stvarelv Ponedeljek je in ne nedelja; dela imam čez glavo. "J Adijo, ljubca, pa zdrava ostani! Papa, srček!* je konča posmehljivo in odložil slušalko.
Majda je še nekaj časa držala slušalko v roki, na zadnje pa jo le odložila. Poklapano je obstala pri m17'1’ gledala daleč predse. Dramila se je. Tokrat ni več jo^® la, tudi v duši ne. Ni mogla. Jok ne bi udušil v njej 1,0 lečine. V tem prebujanju, ki je prihajalo počasi, kak° prebujanje po dolgi, težki nezavesti, ko človek še vedi1 blodi, so se ji stvari okrog nje zdele čudne. Rekla mu I bila, da se bo ubila. Mislila je iskreno. Navdajala i° sla po smrti, ker tisti trenutek zase ni videla več nikft druge rešitve,
PnmorTfcTtiGievmfc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. decembra 1978
nogomet.
V PRVENSTVU C LIGE
Triestina danes z Reggiano
To bo za Tržačane težka tekma, saj domačini v tem prvenstvu še niso doživeli poraza
Triestina' le s težavo ohranila sedanji položaj. Vse se je namreč doslej odvijalo zelo lepo, brez težav. Predvsem ni bilo v tržaškem taboru poškodb.
Preveč optimistično pa bi bilo misliti, da bo tako tudi do konca prvenstva. Nekateri igralci so nenadomestljivi (vratar Bartolini, Ma-scheroni, Cei, Quadrelli, Franca), kar seveda ne bi smelo nikoli veljati za ekipo, ki namerava prestopiti v višjo ligo. Lanski Udinese je, npr. imel 20 enakovrednih igralcev, Triestina pa jih ima v najboljšem primeru 12-14. Poleg tega so vsi nogometaši, razen Andreisa, v vrhunski formi, kar, vsaj za vse, ne bo veljalo do kcnca prvenstva (čeprav je trener Tagliavini znan kot dober telesni pripravljalec). tipati je seveda, da so te domneve napačne, kar bo navsezadnje, kot
Danes gostuje Triestina v Reggio Emilii, kjer se bo spoprijela prav z Reggiano, s katero deli drugo mesto. Torej zopet težka preizkušnja in derbi kola. Naj omenimo le, da je Reggiana tudi še edina neporažena ekipa.
Vsak komentar je seveda odveč, predvidevanja pa so sploh nemogoča.
NOGOMET
članu državne nogometne reprezentance ZRN Maierju so oblasti odvzele vozniško dovoljenje. Na nekem križišču je zavozil skozi rdeči semafor in ko ga je policija ustavila je ugotovila, da je imel v krvi petnajstkrat več alkohola, kot to dovoljujejo za-hodnonemški prometni zakoni. Plačati bo moral tudi skoraj sedem milijonov lir globe.
ATLETIKA

PREGLED SEZONE 1978
Vse borovke med prvimi
Najboljše so bile v metih in sprintu - Zadoščenje z naraščajniki - I. Bigatton in G. Sedmak na drugih mestih
Iz lestvic, katere je atletska zveza izdelala po končani sezoni je razviden lep napredek, katerega je v letošnji sezoni dosegla deželna a-tletika. Vzpodbudno je predvsem stanje pri mladincih, ki so razdeljeni na tri letnike in so istočasno izkoristili zelo dobro naraščajniško letino iz sezone 1977.
Dejansko sta bila v kategoriji mladincev popravljena samo dva deželna rekorda in sicer na 110 m čez ovire in v teku na 2000 m čez zapreke. Tržaški sprinter Miliani, ki je 200 m pretekel v 21”8, kar je kategorijski rekord, je dejansko slabši od časa 21”6, katerega je svoj čas dosegel kot 17-letni naraščajnik Caruso. Na podoben način bi bil po novem v skoku v višino Di Giorgio rekorder z 217 cm namesto z 215 cm, katere je dosegel kot mladinec.
Sicer so vsi ti rekordi precej daleč od naše stvarnosti. V kategoriji,
vedno, pokazal potek prvenstva.
................................................................................um......
• ■ c_____________
, Z nedeljsko zmago v Piacenzi se le Triestina ponovno povzpela na *;ugo mesto prvenstvene lestvice.
“>krat je tako visoka uvrstitev čete pomembnejša kot pred dvema tednoma, saj delijo Tržačani ta teden drugo mesto le z Reggiano, ne P8 z večjim številom ekip. Predam pa je to velik uspeh, pomislimo, da je Triestina imela iz-®dno zahteven prvenstveni koledar, z mnogimi gostovanji.
, Kje so torej vzroki za tako visoko uvrstitev, predvsem pa dobro 'Sto, potem ko so vsi strokovnjaki Pred začetkom prvenstva napovedali le solidno uvrstitev na sredini lestvice? Razlogov je verjetno več,
Predvsem pa sta poglavitna dva:
L Brez dvoma je Triestina v poletnem prestopnem roku nabavila ooljše igralce, kot so sami voditelji v tržaškem strokovnem štabu to vedeli. Mascheroni je tako, po splošnem mnenju, najboljši «čisti-lec» lige. Prevedini je odličen branilec, kateremu se lahko mirno taupa obramba pred najnevarnejšim napadalcem nasprotnih ekip.
Ptei je ustrezna zamenjava za Za-tenija, ki je pred dvema letoma nrez nadomestila zapustil tržaško fklpo in igra sedaj v A ligi s Ca-tenzarom. Odločilen igralec je tudi Quadrelli, vezni igralec med na-Padom in obrambo, bolje povezo-yalec med ofenzivnim in defenzivni® delom ekipe. Takega igralca Triestina že dalj časa ni imela: tako vlogo je imel Andreis, preden ^ je spremenil v pravega napadalna. Končno je tudi Panozzo doslej Popolnoma izpolnil pričakovanja s štirimi doseženimi zadetki (nekateri mu celo pripisujejo nedeljski av-togol Maldere). Predvsem pa sta doslej presenetila dva «produkta» tržaške mladinske ekipe. Schiraldi 1,1 Lenarduzzi. Prav slednji, ki je °dličem tehniči igralec, je napoL tel vrzel, ki sta jo zapustila Mitri te Dri, ki sta bila izrazita tehniča-rja. Tudi vsi ostali igralci Bartoli-te> Fontana, Franca in Politti igralo zelo solidno in so popolnoma izpolnili pričakovanja. Razočaral je ‘e Andreis. Skratka, Triestina je "telo homogena ekipa, kjer ima vsak svojo določeno vlogo.
2. Triestina je končno pridobila Pravo miselnost in samozavest.
Vseeno pa smo mnenja, da bo
•m...„„„„„„„„„„...........................................n....m..........iiiiiiiiii......................................................
DANES V CICLOKROSU
Šah ima na Tržaškem med Slovenci mnogo pristašev in prav zato bi morda ne bilo napak, če bi naši ljubitelji (kraljevske igre« pomislili na ustanovitev šahovskega kluba tudi v mestu samem
Conski turnirji $e zaključujejo
Na conskem turnirju sredozemske c°ne, ki se odvija v portugalskem teestu Albuferia in na katerem nakopajo jugoslovanski in italijanski sahisti, premočno vodi Velimirovič, bo po vsej verjetnosti brez te-tev osvojil prvo mesto. Na drugem te tretjem mestu, ki še zagotavljata napredovanje na medconski ternir, sta rpet dva Jugoslovana in sicer Ljubojevič ter Ivkov, medtem *° nima, po porazu z vodečim Ve-Ptoirovičem v samih 19 potezah, Pajboljši italijanski šahist Mariotti Več realne možnosti za nastop na Prestižnem medconskem turnirju. Po konca turnirja manjka le nekaj pol, lestvica, ki pa se je po 21 ko-ah izoblikovala, je povsem realna.
Lestvica je sledeča: Velemirovič P. Ljubojevič in Ivkov 15,5, Mariot-« 14,5, Matulovič, Tatai in Bouazis •2,5, Makropulos 13 (1), Kneževič LS, Skalkotas 12, Toth 11 (1) itd.
* * #
Na drugem conskem turnirju zahodnoevropske cone pred zadnjim •telom vodita favorita turnirja in si-hor nizozemski velemojster in velite up svetovnega šaha Jan Tim-tean ter mladi Anglež Miles, za samo pol točke pa zaostajata solidna Stean in Sosonko. Na medconski ternir se bosta uvrstila prva dva.
Andersson zmagal v Buenos Airesu
,.V Buenos Airesu se je pred kratkim zaključil zelo močan mednarodni Šahovski turnir, ki se je začel takoj P° zaključku šahovske olimpiade in te torej zbral mnoge od najmočnej-S|h svetovnih igralcev. Turnir je presenetljivo osvojil najboljši švedski velemojster, mladi Andersson, ki je v tednjem kolu remiziral z veteranom te'gentincem Najdorfom ter tako za P°1 točke prehitel trojico zasledo-yalcev. Dobro so še na tem turnirju 'Brali mladi sovjetski velemojster ter Prya rezerva sovjetske olimpijske ehipe Vaganjan, nato pa še bivši petovni prvak Smislov, Panno in tete kitajski šahist Či čien-hsuen, ki Je zadnje kolo z Izraelcem Džindži-hašvilijem izgubil brez borbe, vestno iz političnih razlogov.
. Končna lestvica je sledeča: An-2ersson 9 točk, Vaganjan, Smislov, Jtenno 8,5 Brovvne, Gheorghiu 8, Najdorf, Džindžihašvili 6, Szmetan “■». 'Či čien-hsuen, Keene, Quinteros • Palermo 4,5 in Torre 3,5 točke.
Zaključen mednarodni turnir v Mariboru
Tretji mednarodni turnir, ki ga je I okviru proslav v počastitev 35-Jeteice republike organiziralo ZŠD ^"aribor se je zaključil, nepričako-> pa je zmagal jugoslovanski . ^narodni mojster Tome Rakič, ki * tako tudi osvojil prvi bal za najav velemojstra. Na tem turnirju so ,e dobro zaigrali mladi ameriški ve-'tehojster Tarjan, ki je zaostal za teagovalcem le za pol točke, pa Udi vsi niladi slovenski mojstrski jtendidati, ki so sicer zasedli ves rep testvice, vendar pa so se odločno
borili prav z vsemi. Nekoliko so razočarali Lombardy, Radulov in delno Jelen, ki je le za pol točke zgrešil bal za osvojitev naslova mednarodnega mojstra.
Končna lestvica je sledeča: Rakič 9,5, Tarjan 9, Lombardy 8,5, Bu-kič 8, Radulov in Szabo 7,5, Jelen 7, Robotsch 6,5, Barle in Musil 6, Puc 4, Supančič 4, Orel in Polr.j-žer 3,5.
* * *
Tudi v makedonskem mestu Štipu se je zaključil mednarodni šahovski turnir, ki ga je zasluženo osvojil če-školovaški velemojster Smejkal, ki je le za pol točke prehitel Jugoslovana Kurajico in slovenskega velemojstra Planinca. To je po dolgem času prvi večji uspeh našega velemojstra, ki si je po večmesečni krizi tokrat prvič opomogel. Na lestvici sledijo še Honfy, Vukič, Ničevski ter drugi.
Začelo se je sovjetsko državno prvenstvo
Sovjetsko državno prvenstvo je vedno za vse šahiste pomenilo eno izmed najmočnejših letnih turnirjev sploh in tudi letošnje se temu ni izneverilo. Na tem turnirju namreč nastopajo šahisti, kot so bivši svetovni prvak Talj ter še Geller, Po-lugajevski, Romanišin in drugi. Če bi tu nastopal še svetovni prvak Karpov ter bivši svetovni prvak Spasski bi bil turnir res izreden. Tekmovanje poteka brez posebnih presenečenj, edino predstavlja morda dobra igra in dosedanja visoka uvrstitev komaj 15-letnega Garija Kasparova, ki je pravi up sovjetskega in pa tudi svetovnega šaha.
Lestvica je po devetih kolih sledeča: Talj 6 točk, Beljavski 5,5 (1), Češkovski 5,5, Geller, Polugajevski, Svešnikov 5, Georgazde 4,5 (1), Romanišin, Kasparov 4,5, Makančev, Kuzmin, Dorfman, Timošenko 4, Guljko, Razuvajev 3,5 (1),' Bagirov, Mihaljčišin, Tukmakov 3,5 itd.
Tržačanka na ženskem conskem turnirju
Simpatična tržaška šahistka Anna-maria Deghenghi je na zadnjem državnem ženskem turnirju dosegla odlično absolutno tretje mesto in s tem tudi pravico do nastopa na conskem turnirju v bosenskem mestu Travnik. Seveda je težko verjeti, da se bo tržaška šahistka prerinila v skupino možnih izzivalk svetovne prvakinje Maje Ciburdanizde, po sebno ker na tem turnirju nastopajo tudi (in predvsem) jugoslovanske šahistke, ki so res neprekosljiva o-vira. Vendar pa je najvažnejše nastopiti na takem turnirju, kar pomeni že itak velik uspeh in priznanje.	,	,
Po nekaj kolih so na vrhu e-stvice vse najboljše jugoslovanske šahistke, torej Lazarevičeva, Pro-kopovičeva, Stadlerjeva, Markovičeva ter druge. Deghenghijeva je na nižjem delu lestvice, vendar pa je že premagala drugouvrščeno na i-talijanskem državnem prvenstvu Merciaievo ter dosegla nekaj remijev. Trenutno je od Italijank naj-
višje na lestvici že triletna državna prvakinja, mlada Barbara Pernici.
Zaključen turnir ARCI-Portuale
Pred kratkim se je v Domu pristaniških delavcev v Trstu zaključil «3. mednarodni šahovski turnir Portuale«, ki ga vsako leto prireja odsek pristaniških delavcev pri AR CI. Turnir je bil ustrojen polbrzo-potezno (45 minut na igralca), igralo pa se je po švicarskem sistemu.
Prvo mesto je osvojil Stantic pred Madžaričem in mojstrom Filipovičem. Na četrtem mestu je pristal Vecchiet, na petem pa Bertocchi, Nagrajeni so še bili, kot najboljši šahist za društveno kategorijo Moško, kot najboljši šahist-pristaniščik Colagrande, ter še najboljša državna kategorija (Križman), najboljši začetnik (Žerjal), najboljši mladinec (S. Mevlja) ter najboljši član AR Cl-Portuale (Falzari).
Dušan Jelinčič
Šahovsko društvo
Nova Gorica — ekipni
prvak Primorske v šahu
Vsako leto tekmujejo najboljša šahovska društva v občinah za ekipno prvenstvo Primorske. Zaradi daljav in boljše udeležbe je to tekmovanje razdeljeno v dve skupini, severno in južno. Prvaka obeh skupin se nato pomerila v dvokrožnem srečanju za naslov. Po propozicijah nastopajo na prvih šestih deskah člani, na dveh ženske in na deveti ter deseti mladinci.
Ta S|istem velja tudi za tekmovanja v republiškem merilu, kjer nastopa vsako leto po deset ekip. Vendar se bo morala najboljša ekipa Primorske za kvalifikacije meriti še s prvaki Gorenjske, Notranjske in Dolenjske.
Primorski šah pa kljub temu kvalitetno napreduje. To so pokazala srečanja med ekipama Kopra in Nove Gorice v nedeljo v Lipici, kjer sta odigrali za naslov medsebojni srečanji. Tokrat se je glasil rezultat 11:9 za ekipo Nove Gorice. Posamezni rezultati so bili naslednji Rusjan - Milinkovič 1:0 in 1:0, Jeras - Golja 0:1, Brečevič - Golja 1:0, Vulič - Kragelj 0:1 in Jeras -Kragelj ViU/a, Mitič - Ferluga 1:0 in Vulič - Mitič 1:0, Horvatič - Dornik 0:1 in Ferluga - Dornik 1:0, Mo-korel - Grčna 1:0 in 0:1, štekar -Kramar 1:0 in 1:0, Kovač - Rupnik 1:0 in 1:0, Veljak - Vodopivec 1:0 in 1:0, Devin - Kette 0:1 in '/aP/a.
Srečanje je bilo v Lipici, dobro je vodil tekmovanje Bernetič iz Sežane, republiški šahovski sodnik.
B.F.
RADIO
Oddaja o nogometu
V jutrišnji radijski oddaji (Glasbeni ping-pong« bo ponovno tekla beseda o zamejski nogometni problematiki. Gost oddaje bo Ivo Grgič, nogometaš bazoviške Zarje, ki trenutno vodi na lestvici 2. amaterske lige.
riq
Mrja-^rčetverico
LtePPii bgnhynf,Trstu na sporedu, sedma etapa dirke v ciklokrosu za drugo trofejo «A1 Fogoler». Dirko, ki bo pri Domju, organizira tržaški klub Veterani Cottur, odvijala pa se bo okrog nogometnega igrišča pri Domju. Kolesarji bodo morali prevoziti enaindvajset kilometrov po precej napornem terenu, predvsem zaradi blata. Start bo ob 14. uri, za Adrio pa bodo nastopali Cerasari in Ruzzier med cikloamaterji, Petelin med amaterji ter čok med mladinci, kjer ima precej možnosti za osvojitev končnega drugega mesta na skupni lestvici.
* * *
Danes ob 9. uri bo v Trstu skupščina deželnih kolesarskih društev, na kateri bodo izvolili nov odbor, ki bo upravljal deželno kolesarsko zvezo v prihodnjem dveletnem obdobju. Kandidat za predsedniško mesto je Vittorio Rosset, sedanji predsednik.
R. Pečar
BOKS
Danes bo v Livornu mednarodno boksarsko srečanje amaterskih reprezentanc Italije in Severne Irske.
ki je bila med sezono najbolj borbena ima Bor svoje predstavništvo le v metih kladiva, v krogli in deseteroboju. Dvakrat ga zastopa Igor Bigatton in sicer z odličnim drugim mestom v kladivu in z rezultatom 46,46 m, kar je tudi nov rekord Bora medtem ko v krogli občutno zaostaja za rezultati samega vrha, čeprav je uvrščen na 6. mestu.
Med boljšimi najdemo še Igorjevega brata Sandija, ki je opravil zelo dober nastop v deseteroboju s 4881 točkami, kar mu je prineslo šesto mesto.
Pri članih so borovci prisotni v treh panogah. Duško Švab je deveti v teku na 400 m čez ovire (59”7), Stojan Udovič peti v kopju (55,24 m), Milko Sedmak pa osmi v kladivu (40,86 m). Sedmak je s svojimi 43 leti celo najstarejši atlet, ki se je uvrstil v lestvice najboljših za vsako panogo. Žal, so uvrstitve borovcev v članski kategoriji bolj posledice krize, ki tare nekatere panoge,
Bolje gre slovenskim atletom pri naraščajnikih, čeprav skoraj samo v metih. V krogli res ni nikogar med prvimi desetimi, zato pa najdemo v kladivu med prvimi petimi kar tri borovce. Omar Husu je tretji s 35,80 m, David Blažina četrti s 34,28 m, za njim pa je uvrščen Marko Turk s 26,24 m. V kopju je Gabrijel Sedmak odličen drugi z rezultatom 51,70 m. Robi Kreševič 9. s 40,02 m, 10. pa Blažina z 39,38 m. Blažina se dobro brani tudi v disku, kjer je z rezultatom 34,18 m na šestem mestu. Edini, ki zastopa čast ostalih panog je Igor Korošec, ki je 10. na 100 m s časom 11”6 in za mesto boljši na 200 m s 23''9.
Drugo mesto, katero si je mla-dinsko-članska vrsta Bora priborila na letošnjem deželnem prvenstvu je odraz splošne prisotnosti borovk na deželnih lestvicah. Žal borovk ni med naraščajnicami, kar bo v bodeče terjalo smotrnejšo skrb za naraščaj.
V	samem uvodu seznamov najdemo borovko Danielo Tretjak z deželnim rekordom 12”0 na 100 m. Nekaj mest nižje ji na 7. mestu sledi Marinka Semolič s časom 12”7. Gabriella Zorn pa je osma z desetinko slabšim časom. Na dvojni razdalji je Tretjakova tretja s 26"5, sledi pa ji Sonja Antoni s 26”8. Slednja je nato prisotna na daljših razdaljah in sicer s tretjim mestom na 400 m (60”34), s petim na 800 m (2'23”9), s petim na 1.500 m (5’07”22) končno pa je prva na 400 m čez ovire z zelo dobrim rezultatom 1’6"6.
Ovire so bile sploh odkritje drugega dela sezone. Antoni jeva še je pomerila tudi na 100 m in jih je pretekla v 17"2, občutno hitrejša pa je bila Semoličeva s časom 16”5.
V	skokih je v višini Patrizia Pa-
dovan s 145 cm na 7. mestu, v daljini pa 4. z odlično znamko 5,44 m. Marina Purič je 8. z rezultatom 5,17 m.
Metalka Irena Tavčar je prva tako v krogli (12,72 m) kot v disku (43,72 m). Dobro se drži tudi edina članica Loredana Kralj, ki je bolje od krogle (10,67 m) metala disk (34,20 m). V deseterici metalk di: ska je tudi Nadja Debenjak (30,58 m), njen rezultat pa predstavlja napako pri merjenju. V resnici je bil dosežek nekaj slabši, sodniki pa ga kljub predlogu Bora niso hoteli spremeniti. Debenjakova je v kopju na šestem mestu z 29,96 m, Puričeva pa s 24,58 m na osmem.
Ob koncu je na prvem mestu tudi hitra štafeta 4x100 m, ki je na državnem mladinskem prvenstvu v postavi Antoni, Semolič, Padovan in Tretjak en krog pretekla v 50”60.
kb
# •
«*'•* mudite	'	:*»i:..... .........S	^ A
Čeprav je pri nas sneg redek gost, pa morajo včasih tudi naše ekipe igrati na belem igrišču, kot je letos Zarja na tekmi s San Marcom
iiiiiiimmiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiitiiiiimiiiaiimiiiiiiimiiimiiiimiiiiiuiiimiiniimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiimiM
MINIBASKET
V PRVENSTVU Z&R
NEUSPEŠNO KOLO ZA NAŠE EKIPE
Samo openski Polet je remiziral - Sokol ni igral
ŠZ ZARJA Bazovica
sklicuje v četrtek, 21. t.m., v Bazoviškem domu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsednika občnega zbora
3.	Poročilo predsednika
4.	Poročilo tajnika
5.	Poročilo blagajnika
6.	Diskusija na poročila
7.	Razrešnica odboru
8.	Volitve novega odbora
Odbor
Drugo kolo prvenstva Z&R je bilo za naše ekipe dokaj neuspešno: razen Poleta, ki je zasluženo remiziral, in Sokola, ki zaradi grdega vremena ni mogel priti v Trst; so vse izgubile. Kontovel je moral kloniti Interju 1904 A, Bor Interju B iz Milj, Breg pa je izgubil z DLF.
Polet je remiziral (36:36) proti Libertasu A. Tekma je bila precej lepa, kajti Tavčarjevi varovanci so tokrat igrali mnogo boljše od zadnjih tekem. Naj še povemo, da v minibasketu velja neodločen izid, tako so poletovci dobili svojo prvo točko na lestvici. V openskih vrstah so vsi igrali precej dobro, najbolje pa Ferri, Košuta in Fabi.
Kontovel je bil po slabi tekmi zasluženo poražen. Lisjakovi varovanci so tokrat igrali zelo slabo (v začetku so gostje vodili kar z 22:0!), čeprav so igrali proti močni ekipi Interja 1904 A. V Kontove-lovih vrstah so vsi igrali precej medlo, razen Grilanca.
Po lepi in prijetni tekmi, so bili borovci že drugič v tem prvenstvu premagani. Mazzuccovi varovanci so drugo tekmg igrali a Interjem B iz Milj, ki je dosldj prvi na'lestvici (zmagal je tudi proti Set volani) in so igrali precej dobro, čeprav je bil poraz neizbežem. Med «pla-vimi« sta dobro igrala Semen in Košuta.
Breg je v sredo moral prepustiti prvo mesto na lestvici močnejšemu DLF. Na velikem (mrzlem, čeprav pokritem) igrišču so se znašli Ma-verjevi varovanci zelo slabo in so po predvidevanjih zgubili. Razlika 25 točk med obema ekipama je prevelika, kajti obe sta prikazali lepo košarko. V Bregovih vrstah je bil Fabrizio Korošec najboljši. Ta igralec je sam dal kar 28 točk, ostali igralci pa samo devet. Korošec je v prvi tekmi zadel kar 24 točk, v drugi pa 27.
Sokol tokrat ni igral zaradi grdega vremena, kajti nabrežinski fantje niso mogli priti v športno palačo zaradi zmrznjenih cest.
V ostalih tekmah je šlo vse kot po predvidevanjih.
IZIDI DRUGEGA KOLA Skupina A
Inter Milje B — Bor 70:42
Ser volana — Camb A 49:42 LESTVICA
Inter Milje B 4, Servolana in Camb A 2, Bor 0.
Skupina B
Visintini — Bon Bosco A 64:38 Kontovel — Inter 1904 A 36:75 LESTVICA
Visintini 4, Don Bosco A in Inter 1904 A 2, Kontovel 0.
Skupina C
Polet — Libertas A	36:36
Camb B - SGT	63:45
LESTVICA	
Camb B 4, SGT 2, Polet	in Li-
bertas 1.	
Skupina D	
Breg — Libertas B	29:25
Inter Milje A — DLF	38:78
DLF — Breg (3. kolo)	62:37
LESTVICA
DLF 6, Breg 4, Inter Milje A in Libertas B 0.
Skupina E
Saba — Sokol	prek.
Inter 1904 B — D. Bosco B 32:19 LESTVICA
Inter 1904 B 4, Saba 2, Sokol in Don Bosco 0.
Saba in Sokol imata tekmo manj.
NAŠI STRELCI
(Bregovi igralci imajo tri tekme, Sokolovi pa samo eno, medtem ko imajo ostali tri odigrane tekme).
T Korošec'(RT79 (26,3 točke na tekmo); 2. Košuta (P) 28; 3. Žerjal (B); 4. Starc (K) 22; 5. Granier (P) in Grilanc (K) 18; 7. Semen (Bor) in Emili (K) 15; 9. Terčon (S) in Tavčar (Bor) 14; 11. Krapež in Košuta (Bor) 13; 13. Škabar (K) in Ferri (P) 11; 15. Prašel (B) 8; 16. Smotlak in Kovačič (Bor), Del-la Schiava (S) 6; 19. Slavec (B) in Fabi (P) 5; 21. Kofol (B), Per-si (P), Jogan (Bor), D. Pahor (S), Piras (K) in Pertot I. (K) 4; 27. Ota (B), Cej (Bor) in Terčič (K) 2; 30. Vodopivec (B), Ipavec in Zajec (oba Polet) 1.
V ponedeljek bo stopil na igrišče Bor. Servolana bo tokrat njegov gost v telovadnici na «1. maju«. Naloga bo zelo težka za «plave«, kajti Servolana je zelo močna, premagala je zadnjič Camb A (ki je premagal Borovce za 32 točk) in zgubila z Interjem le za dve točki. Upajmo, da bodo Mazzuccovi varovanci dobro igrali.
Sokol se bo v torek spoprijel z Don Boscom B. Tekma bo precej zanimiva, kajti obe ekipi sta na isti ravni. Lahko bo za Vassallove in Terčonove varovance prišel prvi par točk, kajti igrajo tudi doma.
f1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|III1l|lillillll|||IHt|lll,l,,||,lllllllllll||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||ll||UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIll||||||||||||||||||||||||||||tia
Jadranova košarkarska peterka (v temnili dresih) je v letošnjem prvenstvu zelo uspešna, saj trenutno vodi na lestvici promocijske lige
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
SO
«5
H
TABORNIŠKE NOVICE IZ SLOVENIJE
Okroglo 78
Taborniški odred Bistriških gamsov je pred kratkim organiziral spominski pohod v vas Okroglo nad Stahovico. Pohoda se je udeležilo preko sto tabornikov. Ob spomeniku padlim borcem so priredili krajši kulturni program. Akcijo bodo odslej kamniški taborniki priredili vsako leto.
Sivi volk na pohodu
V	začetku decembra se je več deset članov ljubljanskega odreda Sivega volka odpravilo v Solčavo, da bi se pobliže spoznali z gozdom v zimi ter spoznali življenje v njem. Izlet so tako izkoristili kot pripravo na zimsko orientacijsko tekmovanje »Glas svobodne Jelovice«, ki bo januarja 1979.
Memorial Klementa Juga
Konec novembra je odred Zlatorog iz Ljubljane priredil tekmovanje za ljubljanske tabornike od 12. do 18. leta starosti v poznavanju taborniških veščin. Tekmovanje so poimenovali po Klementu Jugu, znanemu slovenskemu planincu. Najboljši so bili taborniki odreda Bistriški gamsi iz Kamnika, drugi taborniki odreda Dobre volje iz Ljubljane, tretji pa iz odreda Rožnik, prav tako iz Ljubljane.
Taborniki delajo obračune
V	Novi Gorici, Izoli, Postojni,
Ljubljani, Murski Soboti, Mariboru, Domžalah, Slovenskih Konjicah, Stranicah in Zrečah so se pred kratkim zvrstili občni zbori posameznih odredov. Volili so nova vodstva, pregledovali dosedanje delo ter pripravljali nove načrte.
Še posebno veselo je bilo v Domžalah, kjer so taborniki odreda Skalni tabori proslavili 25-letnico obstoja. Naj med vrsticami povem, da bo prihodnje leto tudi naša organizacija Rodu Modrega vala praznovala podobno obletnico.
Taborniški seminarji
V taborniških vrstah je vedno veljalo pravilo, da si je treba z lastnimi močmi priskrbeti nove, mlade kadre za bodoče delo. Ne bi rad tu omenjal veliko vlogo Gozdne šole v Bohinju, ki je že nepretrgoma vrsto let. Naletel sem namreč na novico, da so več krajših seminarjev opravili: odred Severni kurir iz Slovenj Gradca, člani odreda Mrzli studenec iz Mislinje, taborniki odreda Rožnik iz šiške v Ljubljani. Podobni seminarji pa so po raznih enotah širom Slovenije.
a k
KOŠARKA
Na mednarodnem košarkarskem turnirju vojaških reprezentanc v Monsu so dosegli te izide:
Grčija - Italija	70:56
ZDA — Zrn	112:69
Francija — Nizozemska 57:52
Breg je končal svoj prvi del; drugi bo začel z novim letom in sicer 13. januarja.
Oglejmo si program tekem:
V PONEDELJEK, 18. 12. 78: na «1. maju« ob 16.00:
Bor — Servolana
V TOREK, 19.12.78: v Nabrežini ob 15.00:
Sokol — Don Bosco B Naj omenimo tudi, da vse ekipe morajo poskrbeti za sodnika v določenih tekmah. Ta teden: Kontovel, v Nabrežini 19.12.78 ob 15.00.
Mak
NAMIZNI TENIS
Danes mladinski turnir v Pordenonu
V Pordenonu se bo danes odvijal deželni namiznoteniški turnir v mladinskih kategorijah, na katerem lahko sodelujejo mladinci in mladinke, naraščajniki in naraščaj-nice ter dečki in deklice. S številnim zastopstvom se bodo turnirja udeležili tudi igralci in igralke Krasa ter Mladine.
— bs —
Delovanje ZSŠDI
Občni zbor
Nogometne zveze Slovenije
Danes je v Ljubljani občni zbor Nogometne zveze Slovenije, katerega se bo udeležila tudi delegacija ZSŠDI. Ob tej priložnosti se bodo dogovorili za nove pobude in o-blike sodelovanja na nogometnem področju.
Trnovski maraton
Vse ljubitelje smučarskega teka obveščamo, da bo letošnja 5. jubilejna izvedba Trnovskega maratona v Črnem vrhu nad Idrijo na sporedu v nedeljo, 11. februarja. Tekači bodo lahko izbirali med maratonom na 42 km in malim maratonom na 21 km, pionirji pa bodo pretekli le 10 km. Razpis bomo še o-bjavili, prijave za smučarske tekače iz Italije pa sprejema ZSŠDI do konca meseca januarja.
CONI želi navezati tesne stike z jugoslovanskimi organizacijami s posredovanjem ZSŠDI
Na zadnjem občnem zboru ZSŠDI v Gorici je bil med prisotnimi gosti tudi dr. prof. Lorenzo Civelli, deželni delegat olimpijskega odbora CO NI. Njegovo prisotnost in prisrčen pozdrav smo že tedaj pozitivno ocenili, saj so se tako odprle možnosti za še večje priznanje in uveljavitev slovenskega športa v uradnih italijanskih krogih.
V preteklih dneh pa je prof. Civelli poslal na Združenje pismo, v katerem med drugim pravi:
«Novemu odboru ZSŠDI želim u-spešno delo in vam ponavljam, da je deželno predstavništvo CONI pripravljeno, da vam nudi vso pomoč pri vašem važnem in zanimivem športnem udejstvovanju. Naš predsednik republike Sandro Pertini je izjavil, da "država je dolžna obva-rovati in zaščititi narodnostne manjšine”. CONI, neposredno in posebno preko svojih športnih zvez, ki vodijo vso športno aktivnost v Italiji, je zato dolžan, da podpira v skladu s svojimi predpisi in finančno zmogljivostjo tudi športna društva, ki so svobodno in urejeno nastala v sklopu aktivnosti slovenskih krožkov v Italiji. Kot sem že poudaril v svojem pozdravu na občnem zboru, vam bom zelo hvaležen, če se boste še trudili, da bi postali vedno bolj plodni in pomembni naši stiki z reprezentativnimi športnimi organizacijami republik Hrvaške in Slovenije in da bi navezali sodelovanje z Zagrebom«.
Zgornje besede dokaj zgovorno pričajo, da začenja zamejski slovenski šport biti upoštevan kot aktiven dejavnik na območju dežele Furlanije -Julijske krajine, krovna športna organizacija ZSŠDI pa je vedno bolj poklicana, da opravlja vlogo posrednika in mostu med italijanskimi in jugoslovanskimi športnimi organizacijami.
— bs —
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 12
17. decembra 1978
DZS • 61000 Llubljana
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš.
Oglasi
__ ..................h................... ___ . ___	_ 43 mml
I8.800” Mr. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlje-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska f
IZTT 1 Trst
član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
SMUK ZA SP V VAL GARDENI
AVSTRIJEC INALCHER NAJHITREJŠI
V
Švicarji presenetili - Italijan Plank le na sedmem mestu
SKUPEN BOJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
reprezentance v Manili in o njegovih izkušnjah v ZDA.
Sledil bo film s tekmo ameriške profesionalne lige.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Poraz Ljubljančanov
V včerajšnjem 6. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je Iskra Olimpija iz Ljubljane gostovala v Valjevu in izgubila z Metalcem z 79:81.
OSTALI IZIDI
Crvena zvezda - Partizan 84:102 Cibona - Borac	100:94
Jugoplastika - Kvamer 106:95 Danes bosta na sporedu še dve tekmi, in sicer Zadar - Radnički LMK ter Beko - Bosna.
VAL GARDENA - Svetovni prvak Seep Waicher je osvojil prvo mesto v drugem smuku letošnje sezone. Italijan Herbert Plank, zmagovalec lanskoletnega smuka v Val Gardeni, je tokrat razočaral, saj se je uvrstil le na sedmo mesto.
’’ včerajšnjem tekmovanju so pri jetno presenetili Švicarji, ki so z Mullerjem, Vestijem in Buergler-jem zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Tudi v včerajšnjem nastopu pa je najboljši specialist te alpske discipline vseh časov Franz Klam-mer razočaral in je pristal le na končnem petem mestu. Z včerajšnjim nastopom pa je Sovjet Makeev potrdil svojo formo in s šestim mestom dokazal, da ni bilo njegovo 3. mesto v smuku v Schladmingu le slučajno. Gustav Thoni, ki je opravil le trening za bodoče nastope za kombinacije, je pristal le na končnem 39. mestu.
Lestvica včerajšnjega smuka:
1.	VValcher (Av.)	2*11”86
2.	Miiller (Švi.)	po 30
3.	Vesti (Švi.)	1”05
4.	Buergler (Švi.)	1”22
5.	Klammer (Av.)	1"32
6.	Makeev (SZ)	1”35
7.	Plank (It.)	1”51
8.	Veith (ZRN)	1”57
9.	Wimsberger (Av.)	1”85
10.	Podborski (Kan.)	1”87
Lestvica za svetovni pokal: 1. Lii-
scher (Šv.) 65; 2. Walcher (Av.), Stenmark (Šve.), Donnet (Švi.) in Read (Kan.) 25; 6. Makeev (SZ) 21; 7. Stock (Av.), Murray (Kan.) in Miiller (Švi.) 20; 10. David (It.) 19;
11.	Gros in Plank (It.) 18.
KOŠARKA
V TOREK NA «1. MAJU*
Predavanje Mirka Novosela
V organizaciji ŠZ Bor bo v torek ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* v Trstu predavanje bivšega trenerja jugoslovanske reprezentance in trenutno trenerja zagrebške Cibone Mirka Novosela.
Ugledni košarkarski strokovnjak bo predaval o uspehi} jugoslovanske
tmiiiHiiHiiiitiiiiMiiiiiiimiiiiiililiiinJiMiHniiiiiirmiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiinitifiililttllifninmiMiiininmiti
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran - CUS Trst	94:81
Dom - Italmonfalcone	80:68
Zaostala tekma (v petek) Villesse - Dom	80:90
KADETI
SGT - Bor	112:59
DEČKI
Kontovel •> Libertas	96:87
ROKOMET
Poraz Kolinske Slovana
ZA VIDOVIČI — V nadaljevanju 1. jugoslovanske rokometne lige je včeraj ekipa Kolinske Slovana iz Ljubljane izgubila s Krivajo s 23:24.
VATERPOLO
Orvosi — KPK	5:3
LJUBLJANA — V včerajšnjem super finalu evropskega prvaka prvakov in prvaka pokalnih prvakov je madžarska ekipa Orvosija premagala korčulansko moštvo KPK z rezultatom 5:3.
Breg — Volley Club 3:0
(15:0, 15:1, 15:1)
BREG: Slavec, F. Žerjal, Komar, Stepančič, Salvi, D. Žerjal, Cej, Švab, Pečenik.
V zadnji tekmi prvega dela prvenstva deklic je Breg premočno premagal ekipo Volley Club iz Trsta. Sam
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Naši pred težko nalogo
Osrednja tekma kola bo Zaide-Zarja
Danes bodo odigrali pare 14. oziroma predzadnjega kola zimskega dela prvenstva, ki bo zaradi praznikov prekinjeno za dva tedna.
Campanelle - Primorec
Trebenci gredo v goste k ekipi, ki je v tem prvenstvu doživela en sam poraz (0:2 proti Primorju). Vsekakor pa ne gre pozabiti, da je ekipa Campanelle doslej le trikrat zmagala. Srečanje se obeta kot dokaj napeto in izenačeno.
Primorje - Opicina
Domačini imajo v tem srečanju priložnost, da pokažejo česa so zmožni. Primorje si je po katastrofalnem začetnem delu prvenstva (7 tekem, 3 točke) v zadnjih nastopih
Gaja — Grandi Motor! 0:0
V včerajšnji anticipirani tekmi 14. kola 2. amaterske nogometne lige je Gaja igrala neodločeno 0:0 z e-kipo Grandi Motori.
znatno opomoglo. Vseeno pa Primorje na domačih tleh še ni izbojevalo zmage, vendar pri tem bi dodali, da današnji nasprotnik, to je Opicina, v gosteh še ni doživel poraza. Na Proseku se torej obeta napet dvoboj.
Breg - Sovrana
Brežani bodo gostovali nevarnega nasprotnika. Predstavniki Sovrane, ki so startali kot favoriti tega prvenstva, so po odličnem začetku dobesedno razočarali in so zaradi tega zdrsnili na spodnji del lestvice. Brežani ne bodo torej pred lahko nalogo.
Zaule - Zarja
To bo osrednja tekma tega kola Bazovci so se po zadnjem uspehu nad San Mancom povzpeli na sam vrh lestvice in so tako izpodrinili ekipo Zaule, ki je v zaostali tekmi izgubila s San Marcom. Bazovci bi se danes zadovoljili tudi s točko.
Juventina - Torriana
Štandrežci bodo sprejeli v goste ekipo Tomane, ki je prav prejšnjo nedeljo premagala prvo z lestvice, ekipo Romane.
V zadnjih sedmih nastopih je Ju ventina izbojevala en sam remi 0:0 proti zadnjeuvrščenemu Audaxu. Za današnjo tekmo je vsako predvidevanje skoraj nemogoče.
3. AMATERSKA LIGA
Na Tržaškem bodo danes odigrali le nekaj zaostalih tekem. Prejšnjo nedeljo so namreč odigrali pare zadnjega kola, vendar je slabo vreme motilo reden potek prvenstva in za-
to se je vrsta zaostalih tekem Se povečala.
MINIBASKET
\ isimini - Kontovel
53.34
TENIS
TOKIO — Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju so včeraj dosegli naslednje izide:
Navratilova (ČSSR) — Goolagong (Avstralija) 6:3, 6:2 Evert (ZDA) — Wade (Velika Britanija) 6:1, 6:3
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
Fiume Veneto - Bor	3:0
(11, 9, 11)
Sokol - Primavera Noventa 0:3 (-12, -9, -13)
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 17. decembra 1978
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Štandrežu
Juventina - Torriana * * *
14.30 na igrišču Campanelle Campanelle - Primorec
* • •
14.30 na Proseku
Primorje - Opicina * * •
14.30 v Dolini
Breg - Sovrana
* • •
14.30 v Žavljah
Zaule - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Doberdobu Mladost - Sovodnje
NAJMLAJŠI
12.15 v Trstu, igrišč Campanelle
Don Bosco - Vesna
» • •
10.45 v Dolini
Breg - Primorec • • •
10.30	v Križu
Kras - Primorje
KOLESARSTVO
CIKLOKROS 14.00 v Domju Nastopa tudi Adria
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR ZA MLADINO
9.30	v Pordenonu
Nastopata tudi Kras in Mladina
izid srečanja kaže, da je razlika med obema ekipama izredno velika.
S to zmago so Brežanke po prvem delu prvenstva na vrhu lestvice, s polnim številom točk. Omeniti moramo tudi, da niso nasprotnicam v treh tekmah prepustile niti niza. V vseh dosedanjih tekmah so popolnoma nadigrale nasprotnike ter dokazale, da so jim ostale ekipe še nedorasle.
V.M.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA Kras - Canottieri Lecco
Mali oglasi
KVALIFICIRAN zidar in pečar išče primemo zaposlitev na Primorskem ali v Istri. Ponudbe n;*: ADIT-DZS, p.p. 171 61001 Ljubljana.
IŠČEM v škednju pritlični prostor za skladišče. Telefonirati na številko 814-832.
PRODAM 2 litografiji Toneta Kralja in slike in grafike tržaških slikarjev. Telefonirati na št. '814-832.
PRODAM hišo v Dolini. Telefonirati v nedeljo od 8.30 do 13. ure na štev. 228-204.
UPOKOJENKA, zdrava, nudi svojo pomoč za strojno ali ročno likanje. Telefonirati na Primorski dnevnik na št. 794672 int. 28.
V TRSTU, Ulica Giulia, oddam študentom po ugodni ceni v najem 0-premljeno dvosobno stanovanje. Informacije je moč dobiti v Trstu na tel. (040) 417788 ali v Gorici (0481) 80-023.
KUPIM klavir v dobrem stanju. Ponudbe na telefonsko številko (0481) 55-84 po 18. uri.
PRODAM fotoaparat vrste minolta SR T 101 s serijo objektivov (f = 35 mm; f = 58 mm: f = 300 mm). Za ceno in druge informacije o-bmiti se na upravo PD v Gorici (tel. 833-82) ali na telefonsko številko 31-422.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 ’68; 127 72-73; alfasud 73; ja 850 ’68; 127 72 - 73; alfasud '73; AR 2000 72; 128 72; 124 '68; 125 '88 - 71 • 72: A II* 70; R 16 72; AR 1300 70: 238 furgon '69: ford tran-sit '70; 124 71. Ogled v Ul. B. Ca-sale 7.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rad« volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
•CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
državama in deželama, ki sta znali spremeniti mejo ločnico v mejo, ki združuje.
Hiše, katerih ključe so včeraj popoldne izročili družinam iz Barda, Tera in Sedlišča in ki jih je zgradilo podjetje SGP iz Nove Gorice, so le del jugoslovanske in slovenske pomoči prizadetemu furlanskemu in beneškemu prebivalstvu. Skupno sta Jugoslavija in Slovenija doslej postavili 80 protipotresnih enodružinskih hiš, do poletja pa bo nared še deset hiš in trije kulturni objekti, ki jih bodo zgradili v Reziji in v Nadiških dolinah.
Po kratkem pozdravnem nagovoru župana Sinicca, se je predsednik koodinacijskega odbora beneških društev za pomoč prizade-nemu prebivalstvu Dino Del Medico zahvalil Jugoslaviji za izkazano pomoč. V tem okviru je tudi poudaril, da so bivališča popkovina, ki veže prebivalstvo na lastno zemljo, za obstoj in napredek neke skupnosti pa so potrebna tudi delovna mesta. Potem ko je opozoril na trpljenje in na boj beneških Slovencev za lastne pravice ter na rovarjenje nekaterih protislovenskih krogov, je Del Medico izrazil upanje, da bodo po hišah Benečani dobili tudi možnost zaposlitve na lastni zemlji. Pri tem je opozoril, da bi vsakršno zavlačevanje ali zastoj pri uresničevanju načrta za gospodarsko obnovo in preporod prizadetega območja lahko zadal hud udarec narcdni manjšini in poudaril nujnost vse tesnejšega in plodnejšega sodelovanja med obmejnimi kraji v okviru o-simskih sporazumov. «Osimski sporazumi, skupnost Alpe Adria in programske izjave predsednika deželnega odbora — je zaključil — so temelji, na katerih hočemo graditi*.
Predsednik Comelli, ki se je v kratkem nagovoru nrav tako zahvalil za izkazano pomoč in poudaril njen tudi simbolični pomen, je dejal, da v glavnem soglaša z Del Medicom, ter je naglasil na men dežele, da zaščiti in ovredno ti tudi najbolj oddaljene n emar ginirane skupnosti ter poudaril po men posameznih značilnosti, ki ho gatijo človeško in družbeno tkivo dežele.
Podpredsednik IS Dušan Šinigoj pa je v svojem odgovoru poudaril, kako je skupen napor za odpravo posledic potresa simbol sodelovanja in vzajemne pomoči med Italijo in Jugoslavijo še posebej pa med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo ter med obema tu živečima narodoma. V tem okviru
je naglasil, da osimski sporazumi še pospešujejo to sodelovanj: na vseh področjih, zlasti pa je poudaril pomen tistega dela sporazumov, ki zagotavljajo narodnim manjšinam celovito zaščito. V zaključku svojega kratkega posega je dejal, da morata državi in deželi nadaljevati po dosedanji poti ter krepili medsebojno sodelovanje na temeljih izkušenj v Benečiji za dobrobit obeh narodov in za utrjevanje miru v tem delu Evrope. •
Po izmenjavi riznanj in izročitvi ključev se je slovesnost zaključila v socialnem centru v Bardu s preprostim sprejemom, ki ga je prebivalstvo priredilo gostom.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANTf ARIJE
• Založba
«Borec»
(Nadaljevanje s 7. strani)
hodnje leto. Kaj pa bo tu novega?*
«Kot običajno so na programu tri nove knjige iz zbirke Kurirčkova knjižnica. Vse tri so slovenski originali in sicer je Karel Grabeljšek v svoji knjigi •Kuharji* napisal akcijski tip pripovedi, v kateri so glavni junaki a-nonimni borci, ki so morali skrbeti za to, da partizani niso bili lačni. Tu je dalje izbor pesmi Nika Grafenauerja «Kaj ima sonce najraje*, v kateri najdemo vpogled v doslej napisano poezijo za otroke. Za njegovo poezijo je značilen posluh za gradnjo tekočega verza, sugestivni, otroškemu svetu dostopni motivi ter humor. Tretja knjiga te zbirke, delo Marjete Dojčmanove «Mar-jetka ve, kaj je vojna* pa popisuje posebno življenje otrok sredi vojne, ki se morajo pogosto obnašati kot odrasli. In končno sodi sem še pet knjig Kurirčkove zgodovinske slikanice, ki bodo izšle že marca prihodnjega leta. Anton Ingolič je napisal zgodbo o izgonu naprednih ljudi v Srbijo pod naslovom »Bila sem izgnanka* (ilustracije Marjana Amallietija), Branko ščmen se je lotil zgodbe o igralcu frontnega gledališča «Gledališče pod smrekami* (ilustracije Boža Kosa), medtem ko je zgodbo o o-svoboditvi Ljubljane napisal Leopold Suhodolčan pod naslovom »Markov maj* (ilustracije Aca Mavca). Ivo Zorman je za to zbirko napisal pripoved o ustanovitvi OF pod simboličnim naslovom «OF» (ilustracije Marjana Amallietija*, medtem ko je zgodbo o okupirani Ljubljani napisal Mile Pavlin pod naslovom •Uporno mesto* (ilustracije Matjaža Schmidta).
In končno, naj za zaključek 0-menim še dva ponatisa iz našega programa, ki bosta izšla prihodnje leto, Gre za dopolnjeno izdajo spominov Milana Apiha «Sredi pušk in bajonetov*, ki je izšla že pred dvajsetimi leti, podobno pa velja tudi za knjigo Radka Poliča «čudežna pomlad*, ki bo to pot popravljena in razširjena (na knjižnem trgu je ni že od 1961. leta) samo kot trilogija (Čudežna pomlad. Žita zorijo in Sonce in ceste) izšla v e-ni sami knjigi,* je zaključil naš razgovor glavni urednik založbe Borec pisatelj Leopold Suhodolčan.
Ste pravi ljubitelji kave?
'ffumcaM
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFČ pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFF6 Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Darovi in prispevki
VELIKI SALON POHIŠTVA
_ r,	p
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
PRODAJAMO POHIŠTVO IA KUHINJI podjetje MtmOielUZZD Posebno ugodni pogoji ta prodajo v Jugoslavijo!
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU
V	spomin na Marijo Regent vd. Gerlanc daruje Jožko Žnidarčič
3.000	lir.
Namesto cvetja na grob Marije Regent vd. Gerlanc Hurujeta Nino in Mila Tavčar 5.000 . r.
ZA VZDRŽEVANJE POMENKA PADLIM V NOB NA PROSEKU
V	spomin na Danila Sardoča daru je sekcija KPI Prosek - Kontovel 10 tisoč lir.
V	spomin na Marijo Luxa (Devin ščina) darujeta Anica in Srečko O-rel 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENKA PADLIM V NOB V KRIŽU
Namesto cvetja na grob Katarine Sedmak daruje Albin Magajna (Križ)
5.000	lir.
V	spomin na Katarino Sedmak vd. Škorja darujejo Marija Sedmak vd. Settimo ter Danila in Virgil 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Katarine Sedmak vd. Škorja darujeta brat Alojz in žena Gabrijela 5.COO lir.
Namesto cvetja na grob Katarine Sedmak darujejo sestrične Kristina in Julka 10.000, Alojzija Purič (Ver-ginella) in Karla Purič 10.000 ter Frančiška Pahor 10.000 Ur.
Ob 3. obletnici smrti sestre Kristine in brata Josipa darujeta Viktorija ii, Ferdinand Košuta 10.000 lir.
V	spomin na teto Kristino in strica Josioa daruje nečakinja Nives
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Marije Košuta iz Zagreba daruje Ivan Košuta (Trst) 15.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠKEDNJU PO IVANU GRBCU
V	spomin na Lucianota Luina darujeta žena in hčerka Graziella 10 tisoč Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH
V	počastitev spomina Karla Puntarja daruje P. Doles 10.000 Ur. V isti namen daruje Elda Doles 5 tisoč lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU
Namesto cvetja na grob Nevjinega očeta g. Stella darujeta Slavko in Marija Sosič 5.000 lir.
V	spomin na Lidjo Stojkovič daruje družina N.N. 10.000 iir.
Marija Sosič (Proseška 189) 5.000, ViKtor Sosič (189) 5.000, Dorica sker-lavaj (187) 4.000. Karla Taučer (229) 1.500, Marija Jugovič (199) 1.000, Natalija Sosič (213) 2.000, Rudi Jugovič (201) 10.000, Ivan Gulič (46) 3.000, Marta Vremec (233) 10.000, Frar.c Malalan (40) 10.000, Karlo Kovač (40) 10.000, Martini (38) 1.000, Anton Hrovatin (157) 1.000, Emilija Daneu (38) 1.000, Karlo Sosič (153) 3.000, Vanda Ferluga (149) 10.000, Mari>a Ciacchi (141) 2.000, Lučo škerlavaj (113) 2.000, Grazia Ricobon (101) 1.500, Sibelia - škerlavaj (83) 10.000. Valter Valič (191) 5.000, Edi Hrovatin (38) 5.000, Ana Crismani (Narodna 124) 5.000, Danilo Šuligoj (Fer-rovia 5) 5.000, družina Unussi 20.000, JelVa Tavčar 5.000, Saša Martelanc 40.000, N.N. 30.000. Sandro in Nori Jerič 50.000 ter cerkveni pevski zbor z Opčin 70.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU
V	spomin na sestro Julko Obad darujeta Alojz in Marija 20.000 Ur.
V	spomin na Julko Obad darujejo Albin in Ivana Kralj 10.000, Francka in Gigi Cibelli 5.000 ter Nadja in Srečko Sirca 10.000 Ur.
V	počastitev spomina drage mame Julke Obad vd. Rustja darujejo sinovi Mario, Darko in Oskar 25 tisoč Ur.
V	spomin na Julko Obad darujeta Mara Milič in Ivanka Furlan 6 tisoč Ur.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH
Silvana Piščanc - škerlavaj daruje
10.000	Ur.
Družina Lucijan Volk daruje 10 tisoč Ur.
ZA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec daruje gostilna Verena (Križ) 20.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Lukša daruje Pepka Sardoč 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Lukša darujeta družini Zuzič in Štoka 10.000 ter Marija Husu (Lasca)
6.000	lir.
Namesto cvetja na grob Julke O-bad vd. Rustja darujejo Danila in Danilo Ukmar 20.000 ter Ernesta in Lado Ukmar 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec darujeta Silva Ipavec 5.000 in Anita Metelko 3.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec in Julke Rustja daruje Marija Kalc 5.000 lir.
V	spomin na Marijo Bukavec darujejo Milka Budin 5.000, Marino Luxa 4.000 ter Anica in Drago Štoka (Slaka) 10.000 Ur.
V	spomin na Maria Furlana darm jeta Anica in Drago Štoka (Slaka)
5.000	lir.
V	spomin na Danilota Sardoča da rujeta Anica in Drago Štoka (Slaka) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Danilota Sardoča daruje Angel škerk 10 tisoč Ur.
Namesto cvetja na grob Danilota Sardoča darujeta Marija in Lindo D'Angelo 5.Q0Q lir.....
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec roj. Lukša darujeta Vanda in Lojzka 5.000 Ur.
V	spomin na Marijo Bukavec roj. Lukša in Danilota Sardoča daruje Zofka Kapun 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Marije Lukša in Julke Rustja daruje Marija GrUanc 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Julke Rustja daruje družina Zužič 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Danilota Sardoča darujeta družina Mirko Ci-jak 20.000 ter Ivanka Pirjavec 5 tisoč lir.
V	počastitev spomina Marije Lukša in Danilota Sardoča darujeta Marija in Emil Lukša 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Julke Rustja darujejo družina Franjo Rustja (Ljubljana) 10.000, družina Poldo Vatovac 5.000, Marija Puntar ter družina Ukmar (s plača) 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Danilota Sardoča darujeta Marija in Marij Čemjava 10.000 Ur.
V	počastitev spomina Marije Gr-lanc roj. Regent darujejo Marija, Ernesta in Dragica 10.000 lir.
V	počastitev spomina moža Danilota daruje žena Marija Sardoč 10 tisoč Ur.
Namesto cvetja na grob Danilota Sardoča darujejo Lojzka in Pino Pertot 10.000 ter Nada in Albin Per-tot 10.000 Ur.
Ob 6. obletnici smrti hčerke Meri Brišček darujejo starši 15.C00 Ur.
Ob prvi obletnici smrti Milana Rupla darujejo žena Gizela in otroci
10.000	lir.
V	spomin na Mariio Lukša darujejo Mara, Ladi in Marta 5.000 Ur.
V	počastitev spomina Albina Ma-iowskeea preminulega v Kninu (Nemčija) darujejo sestrične Marija, Ernesta in Karla, bratranci Rudi, Guerino, Kazimir in Alojz ter nečak Rihard Majowsky 35.000 Ur.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na Ano Kalc daruje družina Kalc (Dolina 52 ) 5.000 lir.
V	spomin na Marijo Regent vd. Gerlanc darujeta Zdravko in Marija Škabar 15.000 Ur.
V	spomin na Pina Lakoviča daruje Marica Terčon 5.000 Ur.
V	spomin na Pina Lakoviča darujeta 01i»a in Berto Franza 5.000 Ur.
V	počastitev spomina Pina Lakoviča daruje Ema Tomažič 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Pinota Lakoviča darujejo družine Pino Ger-golet, Nino Gergolet, Tullio Gereo-let in Marija Gergolet vd. Sgubin
30.000	Ur.
Namesto cvetja na grob dragemu Danilu Sardoču daruje družina Repinc - Sosič 25.000 Ur.
Ob 9. obletnici smrti Ivana čer-njave darujeta žena in hči 20.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Janka Modrijana darujeta Iva in Miro ščuka 5.000 lir. V isti namen darujeta Marta in Jurij Vodopivec 5 tisoč Ur.
Namesto cvetja na grob Pina Lakoviča darujeta Iva in Miro Ščuka 5.C00 Ur. V isti namen darnieta Marta in Jurij Vodopivec 5.000 lir.
Ob 11. obletnici smrti Jakoba Piščanca darujejo žena Francka ter hčerke Milka, Jakomina in Anica 10X00 Ur.
Ob 33. obletnici smrti Stanka Milkoviča darujeta Zora in Kristina Križmančič 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Julke Rustja darujejo Marta, Gigi, Vera in Rudi 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Julke Rustja daruje družina Karlo Terniava
5.000	Ur.
Namesto cvetja na sveži grob Edija Kocjana darujeta Anica in Marjo (Col 40) 11.000 lir.
Namesto cvetja na grob prijateUa Danilota Sardoča darujeta Tončka in Ladko (Gropada 86) 10.000 lir.
V	počastitev spomina Pinota Lakoviča darujejo družine Biekar, Faganel in Manna 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob Julke Rustja darujejo Anica, Marino, Bojana, Božica, Stanka, Miloš, Sonja, Sabina, Laura, Silvano, Gianni, Wal-ter, Dorica, Radi, Vilma, Vojko in Claudio 57.500 za PD Rdeča zvezda in 57.500 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danila Sardoča in Julke Rustja darujeta Mara in Angel Blažina 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	počastitev spomina Josipa Lakoviča darujeta Emil in Točka Colja
10.000	Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragega nečaka Pinka Tomažiča darujeta E-mil in Tončka Colja 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev ter namesto cvetja na grob Pinota Lakoviča daruje Elviro Savi z družino 10.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za šolo F. Milčinski na Katinari.
Namesto cvetja na grob Pinota Lakoviča darujejo družine Pino Gergolet, Nino Gergolet, Tullio Gergolet in Marija Gergolet vd. Sgubin 30.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici ustanovitve društva F. Venturini od Domja daruje Josip šturman - Slavko (Izola) 120 tisoč starih dinarjev.
Ob 10. obletnici obstoja pevskega zbora F. Venturini daruje Emil Maver (Krmenka) 5.000 lir.
Neva in Čele Bersenda darujeta
5.000	lir za PD F. Venturini.
Namesto cvetja ria grob dragega
strica Pinota Lakoviča darujejo Saško, Nadja in Marjo z družinami
30.000	lir za Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine Doberdob. V isti namen daruje družina Tomičič 5.000 lir za Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine Doberdob.
V	počastitev spomina Pinota Lakoviča darujeta Gizela in Rafko Bucik 10.000 lir za Društvo sloven-
skih lovcev Julijske krajine Doberdob.	_.
V	počastitev spomina dragega D* nota Lakoviča darujeta Dorica ® Pepi Kavčič 100 novih dinarjev ® Društvo slovenskih lovcev JuUjsKe krajine Doberdob.
V	počastitev spomina Josipa L*" kovica darujejo I>ora Caharija 10.000, Alma in Marica 10.000 ter Grozdana in Nives 10.000 lir za Dijaško matico-
Za TPPZ darujejo: simpatizer Pe‘ pi Cibic 3.000, podporna člana Mario Švara 5.000 in Alojz Markov*
10.000	ter redni član Adrijan KaJ<* 6.400 Ur.
Namesto cvetja na grob Karla Puntarja daruje Mario Daneu 10-'*(*u Ur za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marija Bukavec vd. Lukša darujeta Manna in Anči 5.000 lir za ŠD Kontovel.
Vesela družba daruje 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti Alojza K®’ puna daruje hči Marija z družino
5.000	Ur za Mladinski krožek Prosek • Kontovel.
V	spomin na Julko Rustja daruje Marija Kalc 5.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 1. obletnici smrti Milana RuP*® darujejo že~a Gizela in otroci 10 ™ Ur za ŠK Primorje in 10.000 Ur *® pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Danila Sardoča darujejo Ma-a, Ladi in Marta 10.00° lir za ŠK Primorje.
V	počastitev scomina Danila Sardoča darujeta Liči in Alojz Kap***1
5.000	Ur za pevski zbor Vasilij Mir*-
V	spomin na moža Danila Sardoča daruje žena Marija 10.000 Ur za »n Primorje.
V	počastitev soomina drage mama Julke Qbad vd. Rustja darujejo sinovi Mario, Darko in Os*-ar 25.000 za ŠK Kras, 25.000 za FC Primorje.®
25.000	Ur za pevski zbor VasuU Mirk.
Ob otvoritvi novega doma v Rimanjih daru *e Berto Derganc 10.00« Ur za PD Slavec.
Namesto cvetja na grob Julke Rji' stja darujeta Elda in Cveto M™ Ur za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Uan**?!S Sardoča daruje Bogomil Kralj M ™ Ur za FC Primorje.
V	počastitev spomina Edija Ko®'
jana daruje Zora Nardin 10.000 1“ za Glasbeno matico.	.
V	spomin na Katarino Sedma® daruje Albin Magajna (Križ) 5.CV* lir za Skdanc.
V	snomin na Franca Puriča darujeta Silva in Karmelo Sedmak 5.06** lir za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Katarin* Škorja daruje družina Verginri**
5.000	Ur za Skdanc.
V	spomin na Danila Sardoča daruje sekcija KPI Prosek - Kontove
10.000	Ur za ŠD Primorje.
V	počastitev spomina Pina Lakov*' ča darujeta Sonja in Just Colja
10.000	lir za Di;aško matico.
V	spomin na Nevinega strica P®8 Lakoviča darujeta Danica in Radovan Šemec 5.000 Ur za šolo Pio*8 Tomažič. V isti namen daruje Ivan*8 Colja 5.000 Ur za šolo Pinko Tomažič v Trebčah.
Namesto cvetja na grob drage®8 Danilu Sardoču daruje družina K?' pinc - Sosič 50.000 za ŠD PrimprJ in 25.000 Ur za Slovensko dobrode no društvo - Trst.
Ob obletnici smrti drage ma®^ Marije Rapotec vd. Gombač in počastitev spomina očeta Franc Gombača daruje hčerka Anica 10-*wu lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Josipa K*] koviča darujeta Mara in Neva Fe*' jančič 5.000 lir za Dijaško mat®0'
V	spomin na brata Milana R**P 8
darujeta Ida in Vido 5.000 Ur ** Mladinski krožek Prosek.	. .
Namesto cvetja na grob Josip®* Kjuder darujeta Meri in Drago 01
5.000	Ur za PD Lonjer - Katinara-Namesto cvetja na grob Rozalij8
Leban daruje Marija Knez (še® polaj) 5.000 lir za Glasbeno matm®j Namesto cvetja na grob Katar®. Sedmak vd. Škorja darujeta l®8. Alojz in žena Gabrijela 5.000 za r Vesna, 5.000 za ŠD Mladina, 5-.. za ŠD Vesna in 5.000 Ur za glaSl Skdanc.	,
V	spomin na Franca Puriča «a
rujeta Silva in Karmelo Sedmak 5.^ Ur za ŠD Mladina.	.
V	spomin na Katarino Sedmak da
ruje družina Bogateč 5.000 lir ^ ŠD Mladina.	- g
Ob 30. obletnici smrti nepozabne? strica Antona Miklavca daruje M rija Kette 10.000 za Dijaško m«t® in 10.000 Ur za šolo »Marica gorič* pri Sv. Ani.	,g
Namesto cvetja na grob Dar‘. Sardoča in Julke Rustja daruje Miranda in Renato Blažon 10.000 za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Julke **, stja daruje Zofka Kapun 5.000 za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Julke F*! stja darujejo sodelavci in prijaj. Centra za mentalno zdravje iz. brežine 47.400 lir za FC Primorje-Namesto cvetja na grob Dani)*88 Sardoča darujeta Ottavio Vergi**8 5.000 in Marino Luxa 10.000 lir ** FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Da*11*??. Sardoča darujeta Anica in Mara K punove 10.000 Ur za FC Primorje-Mario Puntar daruje 5.000 Ur FC Primorje.	_ g_
Združenje staršev srednje š°l* X Kosovel z Opčin je ob priliki v0.p tev v medrazredni svet nabralo darovalo 198.150 Ur za sklad Eo*J Briščka
V	počastitev spomina Vladi®j£j
Godine darujeta sestri Bizjak s-lir za Dijaško matico.	*
V	počastitev spomina Julke
vd. Rustja darujejo družine R**5,^ in Polduzzi 10.000 Ur za D*J*3 matico.