Leto XLVn - št. 94 - CENA 80 SIT GLAS _Kranj, torek, 29. novembra 1994 -—-— PETER ČOLNAR « NAS KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRANJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: ob£ odbor SDSS Kranj VERJAMEMO \ SLOVENIJO -;- ....... ........, Gorenjska^ Banka 9 d.d. Kranj Banka d posluhom Sedem let "dolga" cesta Prek Ermanovca s Trebije na Sovodenj Škrbinov grič, 28. novembra - Pred sedmimi leti se je na Trebiji in Sovodnju začela SPodnja cestne povezave od Trebije prek Ermanovca do Sovodnja. V obeh krajevnih skupnostih so se odločili, da kljub zahtevnosti odseka tako glede na teren in dolžino uredijo. Ob podpori občine in predvsem lastnem delu ter udeležbi ter z denarjem za demografsko ogrožene kraje, so sedem kilometrov lokalne in štiri in pol kilometra krajevne ceste letos dokončali. V soboto so uresničitev želje in cilja proslavili na Skrbinovem griču, na "tromeji" med krajevnimi skupnostmi Trebijo, Sovodenj in rodlanišče oziroma na meji med Gorenjsko in Primorsko. Odsek proti Sovodnju je odprl predsednik IS občine Škofja Loka Vincencij Demšar (na sliki), proti Trebiji pa Predsednik občinske skupščine Igor Draksler. Več na 10. strani. • A. Z. Drago Lazar bo pomagal Valjavčevim iz Leš Dva tisoč mark za Gregorja Kranj, 29. novembra - Zasebni podjetnik Drago Lazar iz Kranja je kmalu po izidu petkove številke Gorenjskega glasa sporočil v naše uredništvo, da ga je pretresla zgodba o družini Valjavec iz Leš. Zato je sklenil družini darovati 2000 nemških mark za pot na zdravljenje sina Gregorja v Anglijo. Včeraj smo ga obvestili o sporočilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju, da so v času med našim obiskom pri Valjev-čevih in objavo članka že izplačali denar za stroške omenjene poti. Pritrdil je, da njegova odločitev kljub temu velja, saj družini brez rednega zaslužka s toliko šolarji nikakor ni lahko preživeti. Tako bo Valjav-čeve pozneje povabil tudi v njihovo trgovino Zebra v Kranju, da si brezplačno izberejo nekaj šolskih potrebščin. Obenem je svetoval, naj bi Slovenci iskali pomoč v tujih deželah v naših ambasadah, kjer imajo dovolj plačanih ljudi za reševanje vsakršnih težav. Več o odmevih na članek "Mati ne ve, ali bo dovolj denarja za pot" na 8. strani! • S. Saje Prva slovenska blagovnica na Poljskem Merkur odprl trgovski center v Varšavi Kranj, 28. novembra - Kranjski Merkur je v soboto, 26. novembra, v Varšavi na Poljskem odprl nov trgovski objekt Merkur Centrum, ki je tri kilometre oddaljen od strogega centra. Merkur Centrum je odprla državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar, poljsko vlado pa je na slovesnosti zastopala Lucvna Jeremczuk iz ministrstva za mednarodne ekonomske odnose. Investitor je bilo podjetje Merkur Poljska, katerega večinski lastnik je kranjski Merkur, poleg njega pa Alpos, Gorenje in poljska partnerja Lubanski, temeljita obnova prej neizkoriščenega objekta je veljala 900 tisoč mark. (več na 15. strani) • M. V. SAMOSTOJNI KANDIDAT ZA ŽUPANA ŠKOFJE LOKE LOJZE BOGATAJ "Ustvarili bomo takšne pogoje, da bomo Ločani lahko zopet v vrhu slovenskega In svetovnega športa." Volili bomo v 147 občinah ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Naš kandidat za župana mag. ŠTEFAN KADOIČ višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Kranj Kranj moramo razviti v prijazno, varno in bogato občino za nas in naše otroke. Vsak bo lahko glasoval le zase Od danes do četrtka bo omogočeno predčasno glasovanje, zato bo v vsaki volilni enoti osem ur na dan odprto vsaj eno volišče. Kranj, 29. novembra - Danes se začenja predčasno glasovanje. Trajalo bo do četrtka. Za predčasno glasovanje bodo določena posebna volišča, v vsaki volilni enoti vsaj eno, ki bo odprto najmanj osem ur. Kdor bo volil predčasno, bo moral podpisa- ti posebno izjavo, da v nedeljo ne bo mogel na volišče. Po četrtku bodo skrinjice zapečatili in jih odprli v nedeljo zvečer. O predčasnem glasovanju morajo biti narejeni posebni zapisniki. Volilni imeniki so potrjeni. Do jutri morajo predstavniki list oziroma kandidatov določiti zaupnike, ki bodo smeli na voliščih nadzirati, če poteka glasovanje korektno. Seznam zaupnikov morajo dobiti volilne komisije. Prepovedano je namreč glasovanje s pooblastilom. • J. Košnjek 6. TRADICIONALNI MIKLAVŽEVI NAKUPI od 30. novembra do 4. decembra na Gorenjskem sejmu v Kranju. Najugodnejši In največji nakupi Vuk dan obisk Miklavža na sejmu. PROST VSTOP PROST VSTOP ----"' 'fcfTl^ JANEZ OSOJNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA KRANJA na glasovnici pod št.2 NALN1SK) KLUB 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! T«1,/Fm: 064/ 22 10 4« -1'- danes DEŽELA, stran 19 Ministrstvo bo preprečilo vračanje cerkvenih gozdov Iz ministrstva za kulturo so sporočili, da je vračanje gozdov na območju Triglavskega narodnega parka v njegovi pristojnosti, zato bodo zoper vsako odločbo občinskih upravnih organov začeli kompetencni spor ali bodo uporabili druga pravna sredstva. MARJETA MOHORIC - PETERNELJ NAŠA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE ŠKOFJA LOKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Več Škofje Loke kandidat LDS za župana ^ G0RAZD KRAJNIK ____) Proslava zmage nad fašizmom Slovenska proslava bo dostojna Državni zbor bo imenoval častni odbor proslavitve 50. obletnice zmage nad fašizmom in osvoboditve, organizacijo pa so zaupali posebnemu državnemu odboru, pravi član tega odbora in podpredsednik slovenske borčevske organizacije Lado Pohar. veniji, predvsem pa ne sme biti poniževanje premaganih držav, v katerih je vladal fašizem. Predvsem je bila osvoboditev pogoj za razvoj demokracije v Evropi. Danes novi fašizem spet ogroža mirno-dobsko demokratično ureditev v Evropi, pravi Lado Pohar. Osrednja državna proslava naj bi bila med 9. in 15. majem v Ljubljani, s tem jubilejem pa bodo zaznamovane tudi druge prireditve, od Dražgoš, Cerknega in Ajdovščine, kjer je bila osnovana prva slovenska vlada, do Topolšice, kjer je kapitulirala jugovzhodna armada nemške vojske. Slovenski borci tudi že prejemajo vabila za udeležbo na proslavah po svetu. • J. K. Ljubljana, 25. novembra - Lado Pohar, pogovor z njim je pripravila revija Svobodna misel - TV 15, pravi, da so naše priprave doslej zastajale za pripravami na praznovanje v Evropi in v svetu. Pogledi na praznovanje so se spolitizir-ali, opredelitev krščanskih demokratov, da je bila NOB "krvava revolucija", pa je sprožila obsodbe in celo pospešila priprave na proslavitev zmage nad fašizmom. Doseženo je bilo soglasje, da bo Slovenija obletnico dostojno proslavila. Tak je bil sklep vodstva državnega zbora, ki bo imenoval častni odbor, operativno pa se s pripravami že ukvarja odbor državnega zbora. Praznovanje mora izhajati iz objektivnega zgodovinskega dogajanja v Slo- Predvolilni shodi Združena lista socialnih demokratov Radovljica vabi na dva predvolilna zbora s predstavitvijo kandidatov za župana in občinske svetnike. Prvi bo danes ob 17. uri v Sindikalnem domu v Kropi, drugi pa danes ob 19. uri v domu krajevne skupnosti v Mošnjah. Razen županskega kandidata Jožeta Rebca se bodo predstavili kandidati za svetnike Janko Stušek, Damjan Žbontar, Ignac Blaznik, Metod Starovers-ki, Jože Skalar in Franc Krvina (v Kropi) in v Mošnjah Janko Stušek in Franc Bernard. Jutri, 30. novembra, ob 19. uri bosta zbora v Park Hotelu na Bledu in v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Na Bledu se bo predstavil županski kandidat Vinko Gole, v Poljčah pa kandidat za župana Jože Rebec in svetniški kandidati Janko Stušek, Marjan Legat in Danilo Hrovat. Združena lista socialnih demokratov Kranj vabi jutri, 30. novembra, na Rredvolilna zbora v Naklo in v gostilno Zaje v Lahovče. V Faklem, kjer bo sodeloval tudi poslanec dr. Ciril Ribičič, bo zbor ob 18. uri, v Lahovčah, v gostilni Zaje, pa ob 19. uri, gost pa bo poslanec dr. Dušan Bavdek. Neodvisni kandidat za kamniškega župana Tone Smolnikar vabi na predvolilni zbor jutri, 30. novembra, ob 16. uri na glavni trg v Kamniku, kjer ga bodo podprli Miša Molk, Alfi Nipič s svojimi muzikanti, ansambel Nagelj, Alfi Nipič in Karli Gradišnik. • Zbral J. Košnjek Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:L: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žrebbma in lahko pomeni npr. večdrufinslci stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 22Š - iti, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Decembra zadnji letošnji seji državnega zbora Med Jesenicami in Primorsko hitri vlak Tako so predlagali poslanci v razpravi o nacionalnem programu razvoja slovenske železniške infrastrukture. O sodnikih računskega sodišča in pomočnikih varuha človekovih pravic pa bodo odločali na decembrski izredni seji, ko bo govora o proračunskem memorandumu za prihodnje leto. Ljubljana, 25. novembra - Novembrska redna seja državnega zbora je bila končana v predvidenem roku. Dve kadrovski zadevi sta bili preloženi na decembrsko izredno sejo, ki se bo začela 8. decembra. Poslanci bodo takrat odločali o predlogu predsednika republike za devet sodnikov računskega sodišča in predlogu varuha človekovih pravic Iva Bizjaka za štiri namestnike, med katerimi je tudi France Janin i k iz Kranja. Državni zbor je sprejel predlog nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture. Največ razprave je povzročil predlog skupine poslancev s prvopod-pisanim Jožefom Školčem, da bi na železniški progi Sežana - Jesenice namestili teleko-mandno napravo, progi Sežana - Anhovo in Anhovo -Jesenice pa naj bi elektrificirali. Po mnenju predlagateljev bi modernizacija železnice skozi Baško grapo, v Soškem železniškem koridorju, prispevala k razvoju tega demo- grafsko ogroženega področja, oljša pa bi bila tudi povezava med med južnim in severnim delom Primorske. Boljše bi bili povezani tudi Gorenjska in Primorska. Nasprotniki tega predloga so bili prepričani, da za to sploh ni denarja in da je ta proga neizkoriščena, sploh pa modernejša že- leznica ne bi prispevala k razvoju tega dela države. "Zmagali" šo predlagatelji Jožefa Školča in vlado zadolžili, da te železniške odseke intenzivneje vključi v mednarodni železniški promet. Državni zbor je prav tako zadolžil vlado, da se začne z Madžari pogovarjati o gradnji železnice od Murske Sobote prek Hodoša do Bajansenve. • J. Košnjek Kako bodo preživele nove občine Prosjačiti ne bo treba Ljubljana, 24. novembra • Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o financiranju občin, ki naj bi ga državni zbor sprejel decembra po hitrem postopku. S tem je vlada odgovorila številnim kritikam, da po eni strani oblikujemo nove občine, po drugi strani pa niti ne vemo, kako se bodo občine financirale in preživele. V večini strank so tudi mnenja, da bi morali zakon o financiranju občin sprejeti hkrati z zakonom o ustanovitvi občin. Vladni predlog financiranja je sedaj znan, finančni viri pa naj bi bili zadostni za uresničevanje osnovnih naloh občin pri delovanju občine in občinskih uprav, v osnovnem šolstvu, otroškem in zdravstvenem varstvu, v kulturi, športu, v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu, pri urejevanju cest in delovanju pokopališke in pogrebne službe. Občine naj bi dobile del denarja od države in sicer 30 odstotkov dohodnine (doslej jo je ostalo v občinah 40 odstotkov, 60 pa je vzela država) ter tako imenovano finančno izravnavo, ki bo pokrila do 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. V občinsko blagajno se bodo stekali tudi nekateri izvirni prohodki: davek na dediščino in darila, davek od dohodka od iger na srečo, davek od prometa nepremičnin, upravne takse, takse od uporabe igralnih avtomatov, davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavb-nega zemljišča, prispevek ob spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč in razne komunalne takse. Občine bodo imele pri določčanju višine posameznih davkov in taks precej svobode. Država bo predpisala le najnižje stošnje, občine pa jih bodo lahko zviševale. Državna pomoč občinam bo obremenila državni proračun za dobri dve milijardi tolarjev. Večji problem bo delitev oziroma poplačilo obveznosti in dolgov starih občin, Id jih je skupno med 8 in 9 milijard tolariev.Občine želijo prevaliti breme na državo, država pa meni, da se morajo o poravnavi obveznosti dogovoriti občine same. Nov sistem financiranja občin bo sicer uveden v začetku prihodnjega leta, vendar ga bomo uvajali postopoma, do konca prihodnjega leta. Do takrat bodo med nove občine razdeljeni stari občinski proračuni, glavno besedo pri trošenju pa bodo imeli župani Prihodnji teden bo v parlamentu živahno Kdo je oviral podpisovanje Svetniki na redni, poslanci pa na izredni seji. Ljubljana, 29. novembra - Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je sklical za sredo, 7. decembra, sejo državnega sveta. Svetniki bodo obravnavali pobude in vprašanja, predlog proračunskega memoranduma za prihodnje leto in predlog zakona o financiranju občin. Državni zbor pa se bo na izredni seji zbral dan kasneje, 8. decembra. Razen proračunskega memoranduma je predsednik Jožef Školč uvrstil na dnevni red zahtevo Slovenske ljudske stranke, da državni zbor obravnava nepravilnosti pri zbiranju podpisov za zakonodajni referendum o dodatnem razdeljevanju certifikatov. Ljudska stranka navaja devet primerov kršitev zakonov: notranje ministrstvo uradnikom ni dalo navodil, kako naj se obrazec izpolnjuje; evidentiranje podpisov je potekalo Erek centralnega računalni-a, ki je 21. oktobra odpovedal, ta dan pa je zahtevo podpisalo 9000 volilcev; v vseh občinah na koncu roka za podpisovanje ni bilo obrazcev; glasovati niso mogli bolni, ostareli, invalidi in na tujem živeči državljani; marsikje so nagajali in niso sprejemali fotokopiranih ali iz časnikov izrezanih obrazcev. Poročilo o potekanju zbiranja podpisov je posredovalo tudi ministrstvo za notranje zadeve. V njem ugotavlja, da se je držalo zakona, da je organiziralo delo v svoji pristojnosti, pojavljale pa so se zahteve, ki niso bile skladne z zakonom. Bili so tudi poskusi fiziččnega obračunavanja z uslužbenci. Medijska gonja pobudnikov referenduma Metke Lukač. Marjana Podobnika jn Zareta Pregla zoper posamezne občinske upravne organe za notranje zadeve in ministrstva je presegla vse meje dobrega okusa. Vse skupaj je bilo usmerjeno v predvoliln0 kampanjo Slovenske ljudski stranke, pravijo v ministrstvi in poudarjajo, da moramo z* prihodnje sprejeti natančnej' ša pravila igre. • J.Košnjek Zveza svobodnih sindikatov Poziv zbornici in delodajalcem Ljubljana, 24. novembra -Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pozvala Gospodarsko zbornico Slovenije it1 Združenje delodajalcev Slovenije k takojšnjemu začetku pogajanj o tarifni prilogi k Splošni kolektivni pogodbi Z& gospodarstvo. Zveza svobodnih sindikatov bo vztrajala na naslednjih izhodiščih: izhodiščne plače se morajo ustrezno revalorizirati, odpraviti se mora možnost zniževanja izhodiščnih plač, splošna kolektivna pogodba ne sme ovirati pogajanj in sprejema kolektivnih pogodb l& dejavnosti, materialni prejemki v Sloveniji se morajo poenotiti, plačna politika v letu 1995 pa ne sme temeljit1 na omejevanju plač v uspešnih podjetjih, kot je določeno v Dogovoru o plačah za leto 1994. Zveza svobodnih sindikatov ponovno poudarja nujnost spremembe obračuna dohodnine za najnižje plačane delavke in delavce. Zeleni Kamnika Maistru čast in slavo Kamnik, 24. novembra - Zeleni Kamnika so počastili spomin na svojega rojaka, generala, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra ob dnevu, ko je izdal ukaz za razorožitev avstrijske vojske. Spomnili so se tudi 120-letnice njegovega rojstva in 40-let-nice smrti. Kamničani bi se morali generala večkrat spominjati, saj je ponos Kamnika in Slovenije. Ze- leni Kamnika bodo še naprej ohranjali spomin nanj m si prizadevali za ureditev Maistrove spominske sobe. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE _Naročnik: ote odbor jgggKgfl JANEZ OSOJNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA KRANJA na glasovnici pod št.2 fP'/TV??'?'^ 1T narodne, oglasno trlenje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2(1 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitv KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica Vladimir černe SEDAJ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA ZAGOTAVLJAM VAM SVOJE IZKUŠNJE, ZNANJE, MODROST IN POŠTENOST PETER ČOLNAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRANJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE _Naročnik: obč. odbor SDSS Kranj Več Slovenije! j L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J Občanom Kranja sporočamo, da naše gibanje za narodno spravo šteje dipl. ing. Vitomira Grosa za svojega kandidata za kranjskega župana na volitvah 4. decembra. Zato mu bomo vsi, ki ga poznamo in mu zaupamo, dali svoj glas. Za združene ob Lipi sprave Stanislav KJep, Kranj, Žagarjeva 1 JANEZ OSOJNIK kandidat LDS ZA ŽUPANA KRANJA na glasovnici pod št.2 VEC SODELQVm%W radio tridav 96 MHz SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINA ŠENČUR KANDIDAT ZA ŽUPANA JOZEFPRUSNIK SKD ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Kandidati za občinski svet občine CERKLJE VAS VABIMO na predstavitev programa stranke in klepet s poslancem v Državnem zboru dr. DUŠANOM BAVDKOM, jutri, v sredo, dne 30. novembra 1994, ob 19. uri v gostilni Zaje v Lahovčah. V prijetnem vzdušju in ob dobri kapljici bomo spregovorili o PRIHODNOST NAŠE NOVE OBČINE CERKLJE Naj nas združi dobra volja! ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov RADOVLJICA vas vabi danes, v TOREK, 29. 11. 1994, ob 17. uri V SINDIKALNI DOM v KROPI na predvolilno predstavitev in okroglo mizo o komunalnih, cestnih in drugih problemih ter revitalizaciji Krope Na okrogli mizi se bo predstavil kandidat za župana JOŽE REBEC ter kandidati za člane občinskega sveta: JANKO STUŠEK DAMJAN ŽBONTAR, IGNAC BLAZMK, METOD STAROVERSKI, JOŽE SKALAR M FRANC KRVTNA VLJUDNO VABLJENI! NAROČNIK: ZLSD RADOVLJICA Demokratska stranka Slovenije Je za razmislek prišel čas, premisli komu dal boš glas. A vedo že vsi naokrog, da smo stranka čistih rok. NAROČNIK: OO DS RADOVLJICA ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 7-Dm7Wfi USTA PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA IN VODILNIH KANDIDATOV ZDRUŽENE LISTE SD ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽELEZNIKI! KANDIDAT ZA ŽUPANA FRANC BENEDIČIČ, Log 23, dipl. ekonomist Za kandidaturo za župana Združene liste v občini Železniki sem se odločil zaradi dobrega poznavanja problemov občine, ki temelji na izkušnjah vodenja sveta KS in vodenja izgradnje pomembnih infrastrukturnih objektov in objektov družbenega standarda. V primem, da bom izvoljen za župan, si bom prizadeval za uravnotežen razvoj I celotnega območja občine, ob upoštevanju zmerne stopnje solidarnosti in uveljavljanja resničnih skupnih interesov. Doseči moramo čimvišji standard na področju komunale in cestnega omrežja, {izboljšanja pogojev za varstvo otrok, izvajanja kulturnih in telesnokulturnih I dejavnosti. Na področju gospodarstva bom v okvim pristojnosti skušal zagotoviti pogoje za razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Naš cilj je dovolj delovnih mest za vse, ki si dela želijo. Zavzemal se bom za prirejeno obliko lokalne samouprave z ohranitvijo odborov ali svetov in za spoštovanje NOB kot državotvornega dejanja. Moj moto in cilj je občina Železniki - občina srečnih in prijaznih ljudi. VOLILNA ENOTA /. ANTON GLOBOČNIK, RACOVNIK 47, VETERINAR Sem za uravnoteženi razvoj celotnega občinskega prostora. S približevanjem £ . Slovenije k Evropi se bojim, da bo pnšlo do krize našega kmetijstva, predvsem v m, *«* področjih s težavno kmetijsko obdelavo, ki so pri nas v večini. Obstoječe kmetije niso konkurenčne evropskemu kmetijstvu. Zato moramo uvajati obrtne dejavnosti, turizem in zasebno podjetništvo in tako zagotoviti možnosti za obstoj hribovskih kmetij. Preprečiti moramo propadanje hribovskih naselij, kar bi bila ne samo občinska, temveč nacionalna katastrofa. VOLILNA ENOTA H. FRANC BENEDIK, SELCA 92, DIPL. ORGANIZATOR Program Združene liste je javen in konkreten. Hočemo oživiti sedanje gospodarsko mrtvilo v kraju. S cestnimi povezavami se hočemo rešiti dosedanje prometne izolacije naše doline, odpreti pot turizmu in gospodarskim tokovom. Kandidati z naše liste to hočemo in znamo. Odločno se upiramo medstrankarskim prepirom in politizaciji preprostih problemov. i Spoštujem zgodovinske tradicije NOB kot državotvorno dejanje, zato sem za spodobno praznovanje 9. januar/a kot občinskega praznika. I Kot kandidat za svetnika Združene liste socialnih demokratov želimo občini Železniki vrniti položaj in ugled, ki ga je v preteklosti že imela. VOLILNA ENOTA III. LUDVIK JELENC, DRAŽGOŠE 3, GOZDARSKI DELAVEC - UPOKOJENEC Zavzemal se bom, da bi upoštevali specifičnost hribovitih krajev in gorskih kmetij, čeprav naj to ne bi bilo na dobičkonosni osnovi, bi vendarle morali imeti ti kraji prioriteto pri občinskih projektih. SOCIAOMEMOKRATI SI PRIZADEVAMO ZA SOCIALNO PRAVIČNO, EKONOMSKO USPEŠNO IN PRAVNO DRŽAVO SLOVENIJO ji: privilegijem NAREDIM ROMO VSE, DA ROMO NAŠIM OTROKOM ZAPUSTILI VARNO, ZDRAVO IN ROGATO SLOVENIJO ODLOCAJMO SAMI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE MSSS93 PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI Jože Bogataj, kandidat za župana Gorenje vasi Nadaljeval bom začeto V Poljanah šola, v Gorenji vasi vrtec, Koprivnik in še nekateri kraji pa spadajo v občino Gorenja vas. Škrbinov grič, 28. novembra - V soboto dopoldne ob otvoritvi ceste Trebija -Ermanovec - Sovodenj so domačini še posebej prisrčno pozdravili na slovesnosti tudi kandidata za bodočega župana občine Gorenja vas Jožeta Bogataja. Čeprav je poudaril, da ne misli in ne more obljubljati, je v svojem videnju občine Gorenja vas vseeno poudaril, skrb za razvoj hribov in podeželja. Sicer pa kot neodvisni, samostojni kandidat, ob poudarku, da ni v nobeni stranki, Jože Bogataj namerava nadaljevati začeto, kar v sedanjem mandatu ni bilo moč narediti. Poljane morajo dobiti popolno šolo, Gorenja vas pa vrtec. Občina bo morala pomagati ljudem, ki bodo pomoči potrebni, njena skrb pa bo tudi zaposlovanje; v rudniku in po večjih krajevnih skupnostih. Možnosti so v obrti, podjetništvu in turizmu. Jože Bogataj "Za kandidaturo sem se odločil na pobudo krajanov; pa tudi žena ni imela nič proti," je povedal ob otvoritvi cest. "Trudil pa se bom, da po volitvah čimprej pridejo prebivalci Kopri v ni k a in še nekaterih krajev, ki so zdaj po zakonu o novih občinah tako neprimerno, da ne rečem krivično razdeljeni, v občino Gorenja vas." • A. Žalar Franc Kern na predstavitvi v Trbojah Ob strokovnem svetu nimam bojazni Trboje, 28. novembra - Ob kulturnem programu in predstavitvi kandidatov liste SDSS za svetnike v občini Šenčur so udeleženci v ne-prepolni dvorani še posebej prisluhnili gostu večera dr. Mihi Brejcu, ki je uvodoma poudaril, da je v zvezi z lokalno samoupravo še veliko nejasnosti zaradi slabe dosedanje priprave, pa morda tudi zaradi taktiziranja. Franc Kern, kandidat za župana, pa je izrazil prepričanje, da se bo kot nestrankarski kandidat dobro "ujel" z občinskimi svetniki, če le bodo le-ti strokovni. Kar zadeva omenjeno taktiziranje, je dr. Miha Brejc povedal, da so v stranki SDSS zagrozili, da bodo vložili zakonski osnutek o financiranju, saj je zakon določil, kakšne so pristojnosti občine. Financiranje pa je pogoj za delo-vanje.Ob naštevanju nepravilnosti, ki se odražajo v korupciji, krajah, privilegijih, ob ugotovitvi, da bomo pravni red šele dočakali, saj bodo sedanje volitve solidna osnova za parlamentarne volitve čez dve leti in kot je ilustrativno poudaril, da nima nič proti ZK, morda le to, da le-ta prehitro menja ime, pa je kandidat za župana Franc Kern resno poudaril, da se zaveda teže in odgovornosti, ko kot neodvisni kandidat kandidira za župana. Prepričan je, da župan ne more biti strankarski, pač pa predvsem nepristranski. Če bo izvoljeni svet strokoven, je kandidat za župana Kern prepričan, da bodo v novi občini dobro delali. "Kdor pa hoče za zdraho zraven Franc Kern priti, ga bomo pa tudi ukrotili," je poudaril. Program in njegovo razmišljanje bodo občani dobili na domove, je pa posebej podčrtal skrb za socialno ogrožene v občini, turizem, kmetijstvo, gostinstvo in podjetništvo ter enakomeren razvoj na celotnem ob močju občine, predvsem kar zadeva prometne povezave. Program kandidata za župana pa je tudi zelo podoben programu, ki ga je predstavil nosilec liste SDSS Zdravko Kastelic. Ta poudarja enakopraven položaj vseh vasi, ohranitev m utrjevnaje krajevne samouprave, urejeno in mirno občino, reševanje komunalnih problemov. Med konkretnejšimi opredelitvami pa so cesta Britof - Hotemaze (zahteva v prihodnje), zgraditev športnih objektov, večnamenska dvorana, otroški vrtec z j asi i mi, prostori za ZD, zobna ambulanta, lekarna, oživitev kulturne dejavnosti, turizem in vračilo odvzetih kmetijskih zemljišč. • A. Žalar LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR CERKLJE vabi krajane vseh 8 krajevnih skupnosti na predstavitev kandidata za župana Cerkelj in stranke, ki bo v četrtek, 1. 12. 1994, od 16.30 dalje na trgu Davorina Jenka v Cerkljah. V programu, ki ga bo povezovala Miša Molk, bo sodeloval tudi ansambel MONROE, otroci pa si bodo lahko brezplačno ogledali predstavo risanih filmov. Udeleženci se boste lahko okrepčali s priložnostnim menujem (50 SIT). Poleg vas pričakujemo tudi visoke goste iz politike in gospodarstva. Pridružite se nam! Z vami bo popoldne in večer prijetnejši! Stranke slovenske pomladi v Cerkljah Turizem s Krvavcem in zaščita pitne vode Cerklje, 28. novembra - Večer na veliki predvolilni konvenciji strank slovenske pomladi (SLS, SDSS, SKD), ki se jim je pridružila tudi Lista obrtnikov in podjetnikov z Lojzetom Gašpircem, je bil v nepolni in (škoda) precej hladni dvorani Zadružnega doma v Cerkljah v petek ob kulturni spremljavi podrejen razmišljanjem o novi občini. Govorili pa so tudi o organiziranosti in samostojnosti, ki jo je še posebej orisal dr. Franc Zagožen, kandidat za župana Franc Čebulj pa predstavil svoj program. Franc Čebulj Občina Cerklje s Krvavcem in letališčem ima nedvomno možnosti, za dobro in gospodarno občino, ki bo kos problemom na področju komunalne infrastrukture. Seve-da si to Franc Čebulj predstavlja s podporo svetnikov, krajanov in politike, da bo uspel pri državi za pridobitev potrebnega denarja, kot pri urejanju na področju kmetijstva, turizma, obrti, podjetništva. Glavna skrb pa bo usklajen rekreacijski ra-zovj na Krvacu in dobra pitna voda pod njim. Samostojnost naj bi se odrazila tudi v prihodnji organiziranosti lov- cev, ribičev in drugih društev, med katerimi ima nedvomno poseben polažaj glede na druge občine gasilstvo zaradi hribovitih predelov bodoče občine. Ob poudarjeni skrbi za socialno ogrožene, za zaposlovanje, nadaljevanje začetega na področju gospodarske infrastrukture, s čimer je Franc Čebulj podkrepil svoj program, je franc Žlebir (podružnica SLS Cerklje) še posebej izpostavil ugotovitev vzrokov za onesnaženo vodo, ureditev in obnovo cest, razvoj turizma, in samostojno odločanje o prostoru. A.Ž. SDSS Kranj predstavila kandidate za župane in svetnike Demokratičnost zagotavlja le udeležba na volitvah Kraj, 28. novembra - Srednja in mala dvorana občinske skupščine sta bili v nedeljo zvečer skoraj premajhni, ko je SDSS Kranj predstavila svoje kandidate za župane in svetnike občin Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur in Preddvor. Gost večera pa je bil predsednik stranke Janez Janša, ki je ob predstavitvi pomembnosti trenutka uresničevanja nove lokalne samouprave opozoril na sedanje nepravilnosti in prizadevanja stranke v prihodnje. Med kandidati pa sta svoje videnje predstavila kandidat za župana mestne občine Kranj Peter Čolnar in nosilec strankine liste za svetnike Niko Bevk. Predstavitve so se udeležili vsi kandidati za bodoče župane (Kranj - Peter Čolnar, Cerklje - Franc Čebulj, Naklo - Anton Marjan Košnjek in Preddvor - Miran Zadnikar), odsoten je bil le Franc Kern, kandidat za župana občine Šenčur. Na večeru, ki je bil večji del v znamenju gosta Janeza Janše, pa so bih vsi strankini nosilci list za občinske svetnike v posameznih občinah. Peter Čolnar kot kandidat za župana je imel bolj pičlo odmerjen čas. "O programu ne morem govoriti." Poudaril pa je svojo pozornost družabnemu življenju, kulturi, športu, gledališču, izpostavil glasbeno šolo in kritično opozoril na ceste (Primsko-vo). Kranj pa bi, kar zadeva prometno ureditev in varnost, potreboval obvozno cesto, ne pa moderno in še naprej nevarno cesto skozi mesto, ko bo le-ta zgrajena Z mostom. Tudi država je danes predraga in plače so prenizke. V prihodnje naj bi po mnenju Petra Čolnarja občina skrbela za zasebnike, država pa za velika podjetja." Prvi kandidat na strankini listi za svetnike občine Kranj Niko Bevk, predstavljen kot direktor najuspešnejše tovarne, pa ocenjuje, da je kranjsko gospodarstvo med uspešnejšimi v Sloveniji, pomembno pa je po njegovem, kdo bodo lastniki bank, gospodarskih institucij. Brez slovenskega lastništva, ne bo slovenskih proizvodov, slovenske kvalitete. Njegova ocena je, da morajo biti lastniki premoženja tisti, ki so ga ustvarili." A/.Ž. Predstavitev kandidatov SKD na Kokrici Osnova je doseženo, začeto Kokrica, 28. novembra • Po programu predstavitev kandidatov SKD za župana in svetnike mestne občine Kranj je bila po predstaviti v v četrtek na Primskovem, v petek zvečer predstavitev v Kulturnem domu na Kokrici, v četrtek, 1. decembra, ob 19. uri pa bo v kulturni dvorani v Predosljah. Svoj program je na Kokrici predstavil sedanji predsednik IS in kandidat SKD za župana mestne občine Kranj Peter Orehar. Poudaril je, da bo nadaljeval začeto, če bo izvoljen, in to na podlagi rezultatov, izkušenj in začrtanih opredelitev. Dosežkov iz minulega mandatnega obdobja ni malo na različnih področjih. Temu, kar je bilo dose-ženo v sedanjem mandatnem obdobju, bo Peter Orehar, če bo izvoljen, sledil tudi v prihodnje. Začrtanih pa je kar nekaj usmeritev, nekatere pa že nekaj časa tudi potekajo. Udeležence, ki so skoraj napolnili dvorano na Kokrici, pa so največ zanimali problemi, kot so deponija odpadkov v Tenetišah, prostorske in komunalne zadeve v zvezi z Mlako Grič in prometne rešitve na tem in širšem območju. Gost večera in predstavitve kandidatov za svetnike je bil tudi vodja poslanske skupine SKD v državnem zboru Nace Polajnar, ki je orisal stanje na področju strankarskih dogajanj, predvsem v zvezi s SLS. V kulturnem programu sta se predstavila moški zbor s Kokrice in mladinski zbor s Trstenika. Drugačna izvirnost - Kandidat LDS za lupana občine Radovljica Miroslav Pengal se je drugače, kot tisti s spodnjega konca Gorenjske (ni kandidat LDS), predstavil za župana. Miroslav Pengal pravi, da ne razmišlja o zamenjavi tega ali onega tajnika ali koga drugega v občini. Vse je Miroslav Pengal tokrat (po)stavil na najbolje: na številko 5. Renaultova 5 (kaj večjim sploh še ostane). 5. je na listi kandidatov za župana. Tri 5 pa ima tudi v svoji teži (2 krat 5 je 10 in z dodano 5 je 105 - kilogramov). RADOVUICA:^?MIROSLAV PENGAL, USTA6?TRŽIČ:0LUCIJA VRABIČ, USTA o ULJ UJ ISJ _ Q >isi o o >c/> c/> >isT O >isj O m LU c/> ZE rsi _i Dr. JANEZ DRNOVŠEK NA GORENJSKEM GORENJSKA KONVENCIJA KRANJ - GLAVNI TRG, ČETRTEK, 1. 12. OB 17. URI NAKLO$?JANEZ BARTOL, USTA (Ž^KRAN J :fJ?J AN EZ OSOJNIK, USTA$ŠENČUR$JOŽE STRUŽNIK, USTA$ o o LU 8E Slovenska nacionalna stranka Smo Slovenci, zato bomo volili naše in vaše kandidate Območni odbor SNS Kranj: Kjer gre za dobrobit slovenskega naroda, smo mi prvi. Ekonomsko močna občina Kranj Slovenska nacionalna stranka se bo zavzemala za izgradnjo gospodarske in narodne infrastrukture, ki je pogoj za kakršenkoli hitrejši napredek na drugih gospodarskih področjih. Predvsem bomo podpirali programe, ki omogočajo ohranjanje zelene narave, razvoj turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva. Zavzemamo se za odpravo velikih industrijskih kompleksov bazične industrije in težke strojne industrije. Ti industrijski giganti nimajo nobenih ekonomskih možnosti za preživetje. IGOR DOLHAR, predsednik Območnega odbora SNS Kranj in Območnih odborov za Gorenjsko Kulturno razvita občina Kranj Slovenska nacionalna stranka bo podpirala umetniško ustvarjalna nagnjenja in hotenja slovenskega naroda. Le tako bomo lahko vsemu svetu pokazali, da se lahko poleg že ustvarjene nacionalne identite ta identiteta še širi, razvija in poglablja ter odpira nove perspektive Slovencev. Socialno varna občina Kranj NEZAPOSLENOST V OBČINI KRANJ: Za nezaposlene in za nepravilno zaposlene Slovence bomo zagotavljali socialno varnost in predstavili program prekvalifikacij, prezaposlitev in novih zaposlitev. Naš cilj na tem področju je: Vsak dela voljan Slovenec mora sam sebi z delom zagotoviti socialno varnost in osebni razvoj. Naša naloga pa je, da mu omogočimo ekonomsko upravičeno delo. To pa pomeni: Omogočati in zagotavljati nove zaposlitvene možnosti samo tam, kjer so za delo sposobni ljudje doma. Kar pa zadeva zaposlovanje pri drugih delovnih organizacijah, morajo imeti izkl jučno prednost pri zaposlovanju slovenski delavci. Le na ta način si predstavljamo uveljavitev našega gesla: "Svoj gospod na svoji zemlji!" Zdravstvo v občini Kranj Slovenska nacionalna stranka poleg (matičnih) osnov podpira tako imenovano svobodno iniciativo v zdravstvu. Prav slednja je zdaj na žalost izredno zanemarjena. Zavzemali se bomo tudi za večjo odgovornost zdravstva in podpirali vse in najrazličnejše težnje za dodatno izpopolnjevanje ter napredek. Vsak ustvarjalec nove vrednosti bo deležen osnovnega zdravstvenega varstva. Vsakdo pa si bo lahko omogočil oziroma zagotovil tudi dodatne oblike posebnih ali pa pokojninskih ugodnosti. Izredno poudarjena pa bo tudi skrb za starejše občane. Znanost v občini Kranj Osnovna znanost in univerza morata biti v službi razvoja družbe in gospodarstva. Razvojni in študijski programi morajo biti podrejeni gospodarsko razvojnim usmeritvam. Restavracija in ohranitev naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda Slovenska nacionalna stranka se bo zavzemala za absolutno ohranitev in renesanso kulturne in naravne dediščine slovenskega naroda in slovenstva. Restavracija in ohranitev dediščine morata biti vpeta v razvojne programe družbe. Spodbujali bomo kulturne in zgodovinske težnje Slovencev in Slovenstva. Naš poudarek bo tudi na ohranjanju zelenih površin kranjske občine, na ohranjanju njenih voda in zraka ter drugih naravnih bogastev. prometu. Preveč jih je, kjer smo priča smrtnim primerom in nezgodam. Še posebno nemogoč pa je prometni red v Kranju kar zadeva parkiranje in tudi v samem središču mesta prometne razmere niso (dobro) urejene. Avtobusna postaja ima še vedno, kljub obljubam, le začasno lokacijo... Pospešeno bo treba tudi pristopiti k urejanju kanjona Kokre." FRANCI GLOBOČNIK, član Območnega odbora SNS Kranj in tajnik Predsedstva Območnih odborov Gorenjske: "V občinskem svetu občine Kranj se bom zavzemal za zaposlovanje Slovencev. Tesno bom sodeloval s svetom kranjskih sindikatov in z drugimi sindikati. Ker se ukvarjam s športom in ugotavljam, da primanjkuje tako imenovanega parternega oziroma parketnega športa, se bom zavzemal za zagotovitev tovrstnih možnosti in za dokončno izgradnjo plavalnega bazena v Kranju. Povezal se bom s Smučarskim klubom Triglav zaradi gradnje smučarske skakalnice na Gorenji Savi, ki bo morala omogočati skoke pred 100 metrov. Moje osebno geslo bo: Več denarja za rekreacijo in šport v občini Kranj!" JANEZ VESEL, podpredsednik Območnega odbora SNS Kranj: "Veliko premalo denarja je danes za kulturo. Zato bodo moja prizadevanja v zagotovitvi boljših materialnih pogojev za kulturo. Ne morem se strinjati, da ima mladino danes na voljo le gostinske prostore. " BOJAN SCHAUER, član Območnega odbora SNS Kranj: "Zavzemal se bom za odpravljanje nezaposlenosti, ki je v Kranju zelo pereča. Zaposluje se namreč še vedno predvsem po nekdanjih kriterijih, namesto, da bi to problematiko moderno urejali. V Kranju oziroma občini se prepočasi urejanja kritične točke v DAMJAN MODRIJAN, član Predsedstva Območnega odbora SNS Kranj: "V službah in organih za pridobivanje lokacijskih in ustreznih dovoljenj za gradnje bi morala delovati hitreje. Zaradi dolgih postopkov se danes dogaja, da ostaja kapital leto dni ali še več mrtev. Tu naj bi imel pomembno vlogo tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Naši vrtci naj bi bili v boljšem, prijetnejšem, bolj urejenem okolju. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS SMO SLOVENCI, ZATO BOMO VOLILI NAŠE IN VAŠE KANDIDATE Nevzdržno je, da so vrtci v neposredni bližini gostinskih lokalov. Takšni primeri so danes na Planini in še kje. Mislim, tudi, da so v tako imenovanih spalnih naseljih gostinski lokali odprti predolgo v noč. Skratka, zavzemal bi se za premišljeno dajanje različnih dovoljenj za gostinske lokale, športne in podobne objekte. Nevzdržno je, da Neslovenci, ki so si pridobili slovensko državljanstvo, kupujejo naše premoženje. Če bom izvoljen, se bom v občinskem svetu zavzemal, da se to ne bo več dogajalo." IVAN PRISTOV - mlajši: "Zavzemal se bom za infrastrukturno ureditev Primskovega od Jaka do nadvoza za avtocesto (kanalizacija, pločniki, kolesarska steza). Zadružni dom naj postane kulturni dom, ne pa prostor za shajanje jugomafije. Primskovska šola pa naj postane popolna osnovna šola. Moje geslo je: Naredimo deželo oziroma krajevno skupnost Prims-kovo urejeno in slovensko." SIMON GRILC, član Območnega odbora SNS Kranj: " Kranj mora postati čisto, turistično mesto. Olimpiada treh dežel bo naprimer zelo pomembna tudi za Kranj. Skozi mesto bo na primer takrat zelo povečan najrazličnejši promet. Mesto, takšno kot je zdaj, pa bi bilo temu dogajanju v Sloveniji bolj v sramoto kot potrditev prijazne in turistično usmerjene Slovenije." Predstavljamo vam kandidata za župana jeseniške občine Dr. Božidar Brudar kije namreč predsednik Skupščine občine Jesenice, želi nadaljevati z delom. V novi organiziranosti lokalne samouprave želi dokončati tudi projekte za vključevanje jeseniškega gospodarstva v Evropo. Podpirajo ga Socialdemokratska stranka Slovenija, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Narodni demokrati in Zeleni Slovenije, t. j. stranke, ki so si prizadevale za novo demokracijo še v času DEMOS-a. V svojem programu kandidat za župana izhaja iz naslednjih stališč: - Jesenice niso odlagališče državnih odpadkov, ali kup zarjavele železarske opreme, ki jo država lahko proda, kadar hoče in komur hoče. - To je kraj, kjer radi živimo in nam veliko pomeni, da so v naši neposredni bližini stvari urejene po naši volji. ' Zato bo treba pri novi prostorski ureditvi bivše Železarne in mesta poiskati soglasje vseh. Vsak kraj v občini, ki naj se predstavi s svojimi posebnostmi, s svojimi koreninami, želimo povezati v enoten prostor in zagotoviti enakomeren razvoj. Obenem si bomo prizadevali za to, da se ohrani pojem Gorenjske. V novi jeseniški občini je vsak tretji prebivalec neslovenec. Vse te vabim, naj se vključujejo v splošne aktivnosti, ki izhajajo iz pripadnosti kraju in naj obenem ohranjajo svojo specifično kulturo in vero. Zaradi izredno pisane sestave in različnih interesov se bomo še posebej potrudili za uveljavljanje zakonitosti, t. j. za socialno pravično in pravno državo. V novi lokalni samoupravi bomo potrebovali ljudi, ki bodo želeli nekaj ustvariti. Svojo samozavest naj bi črpali iz zavesti pripadnosti kraju, kjer živijo. Vsem akterjem prostovoljnih dejavnosti (RK, CARITAS, GASILCI) želim dati vso podporo, saj gre za ljudi, ki so pripravljeni narediti nekaj za skupnost in ne razmišljajo le o tem, kaj vse mora skupnost narediti za njih. Poseben poudarek želim dati vsem oblikam izobraževanja. Organizirati moramo različna predavanja, da bi vzbudili zanimanje mladih, da ne bi metali v isti koš znanosti in alternative. Še naprej se bomo borili za status mestne občine. Če bi namreč država prenesla del svojih pristojnosti na mestno občino, bi zagotavljala tudi denar za razvoj dejavnosti, ki opravljajo svoje poslanstvo za širši krog ljudi, kot pa le za občane Jesenic (bolnišnica, gledališče, prometna infrastruktura). Nekatere teh usmeritev bo mogoče realizirati z neposrednimi ukrepi župana, druge pa z vztrajnimi pritiski na Državni zbor, da sprejme ustrezne zakone. Za dosego teh ciljev pa kandidat za župana in tisti, ki ga podpirajo, potrebujejo vaš glas. SLOVENSKA «SND^ NACIONALNA DESNICA SND Slovenska Nacionalna Desnica SND - Slovenska Nacionalna Desnica je razmeroma nova stranka, ki so jo ustanovili slovenski rodoljubi in nacionalisti, ki so, ne glede na posledice, zapustili tako imenovano Nacionalno stranko, ko so opazili, da jo iz ozadja s pomočjo kriminalcev in tajnih agentov upravljajo ostanki bivše komunistične diktature in njihovi, z liberalizmom zamaskirani, dediči. Kot zagovarjamo ustanovitev države slovenskega naroda, se zavzemamo, da tudi mesta in vasi ostanejo slovenske, saj obstajajo resni znaki, da sedanja oblast spodnaša slovenske temelje naši državi z namenom, da bi zdrsnili nazaj v bratski objem. Bistvo našega programa je, da hočemo spodbuditi upanje v vrnitev slovenskih vrednot delavnosti in poštenosti, ter da hočemo preprečiti uveljavitev balkanskih metod prevare in nasilnosti. Vsa prizadevanja na gospodarskem, socialnem in lokalnem nivoju so zaman, če tega ne zgradimo na zdravih slovenskih temeljih. Večina novih podjetnikov nastaja s krajo našega skupnega premoženja ali s pranjem denarja zelene mafije in ostalih kriminalnih združb s področja bivše Jugoslavije. Ti bodo vse prej kot obogatili Slovenijo, saj so vedno skrbeli le zase na račun drugih. Slovenci, ki smo se preživljali vedno le s poštenim delom, smo osupli nad dejstvom, da sedanja oblast taka dogajanja podpira in celo grozi z represijo in pregonom tistim, ki opozarjajo na te pojave. Če Slovenija ne bo imela zdravih temeljev, ki jih slovenstvo zagotovo ponuja, so vsa prizadevanja na gospodarskem, socialnem in lokalnem nivoju vnaprej obsojena na neuspeh. Od nas lahko zahtevate toliko, kot nam boste zaupali na volitvah, mi pa se bomo trudili, da damo še več. Občinski odbor SND Šenčur Občinski odbor SND Kranj Iz izkušenj ogibajoč se volilnim obljubam, ki slabo rezultir-ajo efekt volivcem, telim kot kandidat v teh vrsticah zares kratko opozoriti, v razmislek občanom Kranja, na slabšajoče se razmere v našem mestu. Predvsem kate spremeniti filozofijo, oz. način razmišljanja obstoječih struktur strank na oblasti v Kranju. Namreč, naše mesto nima več lastnega obeležja naših prednikov, kot staro avtohtono zgodovinsko mesto srednje Evrope s krščanskim preznakom, marveč po zaslugi kvazi evropske demokracije, ob "ponovni osvoboditvi" Slovenije naglo pridobiva zrcalno sliko Babilona, to je anarhije in zmešnjave. Četudi odpahnemo misli našega vsakdana, npr. afere, divje lasntinjenje, brezposelnost, padec standarda in socialne zaščite večine, še zaposlenih, upokojencev in invalidov, dalje ignorantsko skrb za okolje, varnosti cestnih udeležencev v prometu in varnosti občanov v mestnih središčih, porast narkomanije in alkoholiziranosti mladostnikov ter dejavnosti nočnih zabavišč, na eni strani in morda posledično skepso mlade generacije o ustvarjanju lastne Družine, pač glede na drastičen padec narodove natalitete - tudi v Kranju in ne nazadnje propadanje kulturnih vrednot ter podobe mesta Kranja, na drugi strani; tedaj lahko izrazim svoje globoko prepričanje o resnični nujnosti ukrepanja v smeri svobode in predvsem spoštovanja človeka. Virus zgodbe Uspeha je poteptal in izničil človeške vrednote, ki so sploh še bile ohranjene v preteklem obdobju in ta isti virus iz taktičnih razlogov kuje nemoralna dejanja v vsem svojem loku nespoštovanja do človeka-obča-na, prav tako in v obsegu kot to zaznavamo vsi v tem času in prostoru mesta Kranja. Morda je v duhu procesa odnosov smelo in pogumno pričakovati razrešitev, oz. uravnoteženje dejavnikov, zgoraj naštetih in odpahnjenih, v želji in s ciljem, da bi se jih ne videlo v luči navadnih ljudi, državljanov II. razreda, pač na račun evropsko-demokratičnih ljudskih množic. Zoper to premiso vidim morebiti prav v vlogi svetnika občinske hierarhije konkretnejšo možnost "higiene Avgijevega hleva", kajti tokrat resnično preveč zaudarja. Hvala! Kandidat za svetnika Občine Kranj ANDREJ FRLIC Menim, da imam pred tekmeci nekatere prednosti, saj sem svoje sposobnosti in znanje že kot predsednica Krajevne skupnosti Bratov Smuk uspela uveljaviti. Znam združevati in navdušiti različne ljudi k skupnim akcijam. Ne dajem lažnih obljub in dosledno zastopam, kar mislim, da je res in prav. Pričakujem, da me boste podprli tisti volivci, ki si želite sprememb, in upam, da ste v večini. Uporabila bom ves politični vpliv in izkoristila vse zakonite možnosti v mestnem svetu občine Kranj in s svojim vplivom poskrbela, da se bodo najbolj pereči problemi uredili. - Zahtevala bom preselitev avtobusne postaje z neprimerne začasne lokacije, kjer je že 30 let, na področje, kjer se že sedaj odvija železniški promet. - Zahtevala bom, da nobena šola v Kranju ne bo pričela s poukom pred osmo uro zjutraj. - Zahtevala bom uvedbo dežurnih redarskih služb na področju strjenih urbanih naseljih, kjer razsaja vandalizem in kriminal. - Zahtevala bom uvedbo visokih kazni za tiste, ki onesnažujejo mesto s smetmi in razno nesnago. - Zahtevala bom oster nadzor inšpekcijskih in policijskih služb nad raznimi problematičnimi lokali. - Zahtevala bom pospešitev procesa o lastninjenju. Vašim željam bom prisluhnila tudi po volitvah in jih izpolnjevala po svojih najboljših močeh. Zato Vas, spoštovane volivke in volivci, spodbujam, da na lokalnih volitvah pred Miklavžem obkrožite SLOVENSKO NACIONALNO DESNICO (SND) pod zaporedno številko 13, ki bo tokrat Vam in nam prinesla srečo. JELKA LOKAR Kandidatka SND za svet kranjske občine Slovenska ljudska stranka SLS _ _ NAROČNIK: SLS KRANJ Svetovni dan AIDSA Aids je segel tudi k nam 1. december je svetovni dan AIDSA. Strokovnjaki z vsega sveta nanj opozarjajo od leta 1988, ko so spoznali potrebo po večji izmenjavi informacij o okužbi z virusom HIV in aidsu, o načinu prenašanja bolezni, o zaščiti in tudi večji strpnosti do že obolelih in okuženih. Deset glavnih sporočil letošnjega dneva aidsa. Za aidsom je zlolelo že štiri milijone ljudi, 16 milijonov jih je okuženih z virusom HIV. Tudi k nam je že segla ta nevarna bolezen: do konca letošnjega septembra je bilo na Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije prijavljenih 37 primerov aidsa, 34 pri moških in 3 pri ženskah. V tem času je bilo prijavljenih še dodatnih 50 primerov okužbe z virusom HIV, vendar brez obolenja aidsa. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je pri nas gotovo okuženih več ljudi, kot je prijavljenih primerov. Vsa leta, kar pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije teče boj proti aidsu, njegovi akterji poudarjajo smisel vzgoje ljudi, da se boido znali zaščititi in ubraniti nevarne bolezni, za katero zdaj še ni zdravila. Letošnje sporočilo svetovnega dneva aidsa opozarja, da je aids (sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) zadnja stopnja okužbe z virusom človekove imunske })omanjkljivosti (HIV), da se >olezen razvija tudi po več let, po ugotovljeni diagnozi pa večina bolnikom umre v treh letih od izbruha bolezni. Opominja, da se večina okužb prenaša s spolnim stikom, pa tudi z okuženo krvjo (pri nas v Sloveniji je vsa kri, ki se uporablja v medicinske namene, testirana), z okuženo narkomansko iglo, medtem ko se z običajnimi družabnimi stiki ne prenaša. Prenašanje s spolnimi stiki lahko preprečimo, pravi sporočilo: z vzdržnostjo, zvestobo enemu parterju, z uporabo kondoma. Otroci morajo biti seznanjeni s preprečevanjem aidsa, še preden postanejo spolno aktivni. Kondomi morajo biti dosegljivi vsem, ki jih potrebujejo. Aids se naglo širi na vseh celinah, zaradi poltič-nih nemirov v devetdesetih letih, zaradi neredov in selitev pa so družine še bolj ogrožene. Med okuženimi je vse več žensk, vse večjo ceno plačujejo tudi otroci. Tudi v Sloveniji se je leta 1992 rodil prvi otrok z aidsom. Kako lahko k preprečevanju aidsa pripomorejo družine (letos dan aidsa poteka pod geslom AIDS in družina). Najbolje tako, da širijo znanje o nevarnosti virusa HIV in varnem obnašanju. Kadar pa njihov član zboli za aidsom, je družina najboljši vir razumevanja, sočutja in pomoči. • D.Ž. Kranj, 25. novembra - V kranjskih vrtcih so že davno dojeli, kakšno prednost pomeni aktivno sodelovanje staršev pri predšolski vzgoji. V vrtcu Janina so starši malih šolarjev pripravljeni pomagati pri predstavljanju svojih poklicev: otroci so taki spoznali letališče, mlekarno, računalniško delavnico, zdravnika, frizerski salon, tokrat pa jih je frizerka Vesna Špehar obiskala tudi v vrtcu. V igralnem dopoldnevu je 24 malim šolarjem pri vzgojiteljici Mileni Babnik predstavila svoj poklic, svoje delo pokazala tudi na otroških glavah, pa tudi otroci sami so se preizkusili v vlogi frizerja. Resda so oblikovali pričeske le iz papirja in trakov, vendar tako kot pritiče pravim frizerjem. - Foto: L. Jeras Pomoč za Bosno Kranj, 29. novembra - Društvo za pomoč beguncem Mostovi zbira vse vrste humanitarne pomoči, ki jo bo s konvojem poslalo ljudem v ogroženo Bosno. Zbirajo obleko, obutev, šolske potrebščine, igrače in trajnejše prehrambene izdelke. V svojih prostorih na Gorenje-savski 12 (nekdanji Teksilindus) dežurajo vsak dan od 12. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Manj nadomestil kot lani Kranj, 29. novembra - Na Gorenjskem je bilo septembra letos 9782 brezposelnih, vendar jih je manj kot polovica (42 odstotkov) prejemala bodisi nadomestilo za brezposelnost bodisi denarno pomoč. Nadomestilo je pripadalo 2703, denarna pomoč pa 1437 brezposelnim. Letos prejema eno od denarnih pravic za brezposelnost manj ljudi kot lani, pri nadomestilih se padec pozna za več kot petino (23 odstotkov), pri denarnih pomočeh pa kar za 40 odstotkov. Razlogov za manjše število upravičencev je več: od manjšega priliva med brezposelne zaradi stečajev in trajno presežnih delavcev do izteka pravic. Slednje se iztečejo tudi zato, ker brezposelni sklenejo delovno razmerje, in sicer največkrat za določen čas. • D. Ž. Prisilno izseljena Kranjčanka živi povsod in nikjer Dajte me vsaj v begunski center Sredi oktobra so Cirilo Mulej po sodnem nalogu izselili iz hiše, kjer je imela svoj čas stanovanjsko pravico po pokojnem možu. Zdaj je na cesti, po pravico pa se je obrnila na samega predsednika republike. Kranj, novembra - Cirila Mulej, do predlani zaposlena v kranjski Iskri, zdaj pa na zavodu za zaposlovanje čaka na upokojitev, je doslej letos živela v hiši moževe matere na Mandeljčevi ulici v Kranju. Zakaj jo je tašča sredi oktobra s sodnim nalogom izgnala, je dolga zgodba. Cirila jo je v pismu predsedniku Kučanu popisala na treh straneh. Ko je mož leta 1989 umrl, je tašča Cirili odločno odpovedala bivanje v hiši. Misleč, da ima vendarle nekaj stanovanjskih pravic, saj je ob brezposelnem možu vsa leta vlagala v adaptacijo, se kajpada ni hotela izseliti. Tašča jo je takrat prvič tožila. Prvič se je zgodba na sodišču iztekla v prid Cirile, ko je višje sodišče utemeljilo, da ima kot vdova pravico do uporabe stanovanja po 82. členu zakona o stanovanjskih razmerjih. Sostanovalki pa sta se v naslednjih letih še večkrat srečali na sodišču: Cirila se je zaradi pomanjkanja denarja ves čas branila sama. Pred dvema letoma je lastnica zahtevala od Cirile, da ji plačuje stanovanjsko najemnino 200 nemških mark mesečno. Na znesek ni hotela pristati, češ da ima komaj toliko plače, in spet je sledila tožba. Ta se kljub pritožbam in kasnejši Cirilini pripravljenosti na nižji znesek stanar- ine zanjo ni dobro iztekla. Že decembra lani je od sodišča prejela sklep o izvršbi, vendar se je pritožila, letos pa je sodišče protožbo zavrnilo in odredilo izselitev. Zavrnjena je bila tudi Cirilina prošnja, naj izvršbo za nekaj časa odložijo, da si najde drugo bivališče. Tako so 14. oktobra dopoldne Cirilo izselili iz taščine hiše, njeno premoženje pa začasno zmašili v garažo. V obleki, ki jo je imela na sebi, je skrajno obupana ostala na cesti. Še istega dne se je (prvič v življenju) zatekla po pomoč na socialno službo, da bi ji dali zasilno prebivališče, vendar so ji odvrnili, da ji ne morejo pomagati. Naslednjega dne se je oglasila pri županu, ki jo je poslal na center za socialno delo, češ da ji pripadajo najnujnejši pogoji za življenje. Obrnila se je tudi na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka, ki je prav tako menil, da ji je dolžna pomagati socialna. "Tam me prepričujejo, da stanovanj ni," pravi Cirila Mulej. "Vem, da v Kranju so prazna stanovanja, vendar so navadnim državlčjanom nedostopna. Mislim, da bi morala v takih primerih občina in socialna bolj sodelovati, ne pa da se izgovarjata druga na drugo, medtem ko nedko trpi na cesti. Zdaj že lep čas hodim po Kranju, se zadržujem po raznih javnih prostorih, kjer je toplo, zvečer pa si poiščem prenočišče pri kaki prijateljici ali znanki, kajti v tem letnem času ženski pri 48 letih, ki tudi ni več najbolj zdrava, ni ravno prijetno prenočevati zunaj. V 30 letih, kolikor sem bila zaposle-na, sem dala veliko prispevkov in naredila ničk-oliko solidarnostnih soboto, zdaj pa, ko sem sama potrebna pomoči, ne najdem razumevanja. Zame ni bilo začasnega bivališča niti v samskem domu niti v kaki baraki. Rekla sem jim, naj me dajo vsaj v begunski center, kjer je tako dobro poskrbljeno za ljudi od drugod, medtem ko moram jaz kot državljanka Slovenije in občanka Kranja brez strehe nad glavo tavati naokrog." Cirila je pisala predsedniku države Milanu Kučanu, ki je o njenem problemu obvestil kranjskega župana, obravnavata pa ga tudi služba za pritožbe VOX in komisiji za peticije Državnega zbora. Slednji bodo tudi pravno pretehtali, ali ji je nemara vendarle še pripadala stanovanjska pravica po pokojnem možu. Dotlej pa Cirila brezupno išče streho nad glavo. Kot podnajemnica bi morala za stanovanje odšteti svojih 300, 400 mark, ona pa živi le od skromnega nadomestila 23.000 tolarjev mesečno. Socialnih stanovanj ni na voljo. Na centru za socialno delo so jo sicer usmerili na razpis za občinska neprofitna stanovanja. Toda Cirila ima prenizko nadomestilo, da bi lahko nanj kandidirala. Morda pozneje, ko bo v pokoju in bodo njeni mesečni prejemki nekoliko večji. Na kranjskem centru za socialno delo pravijo, da so v takih primerih nemočni: rešitev bi bila le socialno stanovanje, ki pa jih trenutno ni na voljo. Ali bo Cirili sploh lahko kdo pomagal, čeprav je pomoč iskala prav pri državnih vrhovih? • D.Z.Zlebir Biserna poroka Černetovih iz Gorij Dolgo, izkušenj bogato skupno življenje Zgornje Gorje, 25. novembra - Pred 60 leti sta se vzela Marija in Matija Černe iz Zgornjih Gorij. Čeprav sta svoj da izrekla samo v cerkvi, ne pa tudi pred matičarjem, njuna zveza drži kot pribita. V letih skupnega življenja sta jo kronala s sedmimi otroki (med njimi je šest dekličev), v tem času pa se je dogodilo tudi veliko zanimivega. Oče Matija ima mnogo tega shranjenega v osebnem arhivu. Ženin tedaj kar ni mogel pričakati, da bo nevesta dopolnila 21 let, kar je v tistih časih pomenilo polnoletnost. Dobil je še dve priči in na nedeljo, 24. novembra 1934. leta popeljal Marijo pred oltar. Že v ponedeljek se je spet začelo vsakdanje delovno življenje. Matija se je pri mojstru Pretnarju izučil za mizarja, vložil v njegovo obrt svoj denar in pozneje prevze. posel. Marija je v mladosti služila na Bledu, delala tudi v Vezeninah, poleti gospodinjila tabornikom, sicer pa je njena aktivna doba minila v glavnem v moževi senci. Gospodinjila je, vzgajala otroke, obdelovala majhno kmetijo in vodila moževo knjigovodstvo. Na žalost ni imela dovolj delovne dobe, da bi ji pripadala pokojnina, čeprav je vse življenje trdo delala in zlasti med vojno tudi veliko pretrpela. Matija je šel v partizane, žena pa je ostala s petimi majhnimi otroki. Leta 1935 se je rodila Marija, 1936 Marjana, 1939 Vera 1940 Matija, 1944 Francek (ki je tragično preminil še v zibki), po vojni pa so se rodile še Majda, Kati in Cveta. Matija svojega življenja ni omejil le na delavnico in dom: bil je ustanovitelj obrtnega društva Bled, AMD Jesenice, TVD Partizan Gorje, turističnega društva Gorje, 30 let gospodar Partizana, 20 let gospodar gasilcev (ta čas so naredili tudi oba domova), v odboru planinskega društva. Poleg tega je tekmoval tudi z motorjem. Imel je prvi motor v Gorjah, predtem tudi prvo kolo, ppozneje prvi avto in radio, da o sodobnih mizarskih strojih niti ne govorimo. Svojo bogato pretek-lost (s partizanskim obdobjem vred) ima skrbno dokumentirano, prav tako izseke iz zgodovine domačega kraja, ki ga je vsekej zelo zanimala. V kratkem zapisu ob biserni poroki Černetovih dveh žal ne moremo nanizati vsega, kar nam je ob prazniku povedal zdaj že 85-letni Matija. V soboto so slovesno proslavili družinski jubilej. Če bi prišli vsi (7 otrok, 13 vnukov, 9 pravnukov z družinami vred), bi bila hiša premajhna. Dve hčeri namreč živita v Londonu (tam so tri družine iz Matijevega rodu) in se v rodni kraj ne moreta vračati prav pogosto. Toda častitiljivi praznik so kljub temu dostojno proslavili. Mnogim čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. • D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Odmevi na priporočilo za pomoč Valjavčevim iz Leš Gorenjci imajo dobra srca Kranj, 29. novembra - Članek z naslovom "Mati ne ve, ali bo dovolj denarja za pot", v katerem smo v petkovi številki pisali o stiski Valjav-cevih iz Leš pred odhodom sina Gregorja na operacijo srca v London, je imel kar nekaj odziva med bralci. Eni so ponudili pomoč pri iskanju nastanitve matere v Angliji, drugi denar za pot in šolske potrebščine za njihove šolarje. Kot smo izvedeli, so o družini iz Leš spregovorili tudi na Radiu Tržič, kamor so poslušalci prinesli nekaj denarja. Drugi so napovedali, da bodo pomoč nakazah na žiro račun Valjavčevih številka 51520-621-21-05-1640119-6035/54 - s pripisom za Gregca. Kljub včerajšnjemu sporočilu iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju, da so ob koncu prejšnjega tedna že izplačali Valjavčevim denar za stroške prevoza in bivanja v Angliji, dobrosrčni Gorenjci najbrž ne bodo preklicali svoje odločitve oziroma zahtevali denarja nazaj. Gre namreč za družino, kjer sta starša že več kot tri leta brez stalne zaposlitve, pri hiši pa so štirje šoloobvezni otroci. Pa Še to! Mati ne zna tujih jezikov in še ni bila daleč od doma, zato je pripravljena del darovanega denarja nameniti za spremljevalko, ki pozna London. Resna interesentka jo lahko v tem tednu pokliče na telefon 51-047, ali pride v Leše 31. • S. Saje NAS KANDIDAT ZA LOŠKEGA ŽUPANA SKD IGOR DRAKSLER ND NAROČNIK: SLS. SKD ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RADOVLJICA vas vabi DANES, v TOREK, 29. 11. 1994, ob 19. uri v PROSTORE KRAJEVNE SKUPNOSTI V MOŠNJAH na predvolilno predstavitev in okroglo mizo o komunalnih in drugih problemih KRAJEVNE SKUPNOSTI MOŠNJE. Na okrogli mizi se bo predstavil kandidat za župana JOŽE REBEC ter kandidata za člana občinskega sveta: JANKO STUŠEK in FRANC BERNARD VLJUDNO VABLJENI! NAROČNIK: ZLSD RADOVLJICA ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RADOVLJICA Kandidat ZLSD za župana občine Bled VINKO GOLC in kandidati za občinske svetnike VABIJO VSE, KI SO ZAINTERESIRANI ZA RAZVOJ TURIZMA IN GOSTINSTVA, OZIROMA SO V TEJ PANOGI ZAPOSLENI ALI SE KAKO DRUGAČE UKVARJAJO S TO DEJAVNOSTJO, da pridejo jutri, v sredo, 30. novembra, ob 19. uri v Hotel Park na Bledu Ob sodčku piva UNION bomo poklepetali o možnostih razvoja TURIZMA IN GOSTINSTVA v novi občini BLED Pridite, prijetno bo in koristno! NAROČNIK: ZLSD RADOVLJICA ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Kandidati za občinski svet občine NAKLO VAS VABIMO na predstavitev programa stranke in klepet s poslancem v Državnem zboru dr. CIRILOM RIBIČIČEM, Jutri, v sredo, dne 30. novembra 1994, ob 18. uri v Kulturnem domu Naklo. V prijetnem vzdušju in z dobro voljo bomo spregovorili na temo ZAKAJ BOMO IMELI SVOJO OBČINO? Vabljeni! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RADOVLJICA vas vabi JUTRI, v SREDO, 30. 11. 1994, ob 19. uri v prostore REPUBLIŠKEGA CENTRA ZA OBRAMBNO USPOSABLJANJE v POLJČAH na predvolilno predstavitev in okroglo mizo o gradnji novega vrtca, ureditvi osnovne šole ter drugih problemih krajevne skupnosti begunje. Na okrogli mizi se bo predstavil kandidat za župana JOŽE REBEC ter kandidati za člane občinskega sveta: JANKO STUŠEK, MARJAN LEGAT in DANILO HROVAT. VLJUDNO VABUENI! NAROČNIK: ZLSD RADOVLJICA Dosedanji vidni uspehi vodenja krajevne skupnosti so zagotovilo za uspešno novo občino. Ker volivcem ni vseeno, kako se bo nadaljevalo v novi občini, so me spodbudili in podprli, da kandidiram za župana. Neodvisni kandidat ini Franc Kern Nestrankarska lista Bitnje - Jošt - Žabnica Da ne bomo brez predstavnika V preteklosti so naše tri krajevne skupnosti imele vedno po dva ali tri odbornike v občinskih zborih. Najbrž je prav, da ima zdaj območje z dva tisoč volivci vsaj enega. Kranj, 28. novembra - Po posvetu, ki so ga imeli konec oktobra nekateri predstavniki KS Bitnje in Žabnica o nameravani gradnji deponije odpadkov pod Crngrobom (zahodno od Dorfarij) je pogovor nanesel tudi na občinske volitve. Takrat je pogovor nanesel tudi na volitve in na možnosti, ki jih imata obe KS, da bi imeli vsaj enega predstavnika - svetnika. Ker so ocenili, da ni nobene stranke, ki bi imela na vrhu liste vsaj enega predstavnika iz tega območja, se je porodila ideja, da ustanovijo sami nestrankarsko listo. Razmišljanju se je potem pridružila tudi KS Jošt in iz vseh treh krajevnih skupnosti so sestavili iniciativni odbor s člani, ki so že doslej prizadevno delali na različnih področjih krajevne samouprave. Ob oceni, da se bodo bistveno zmanjšale pristojnosti občin in temu primerno tudi krajevnih skupnosti, ko gre za velik korak nazaj, so se odločili, da skušajoOO zagotoviti izv-litev saj enega predstavnika, ki si bo v bodoče v občinskem svetu prizadeval za večje pristojnosti krajevnih Branko Mesec, kandidat za občinskega svetnika. skupnosti in za uresničevanje ter nadaljevanje sprejetih programov. Izoblikovali so nestrankarsko listo z 29 kandidati in za nosilca izbrali kandidata, ki je "prizadeven, nestrankarski, razgledan, sposoben javnega komuniciranja in s širokimi poznanstvi." To je Branko Mesec, domačin iz Bitenj, sicer pa pomočnik generalnega direktorja Merkur Kranj. V svetu KS Bitnje je že do zdaj bil predsednik komisije za komunalna vra-šanja, urejanje prostora in varstvo okolja. Pod njegovim vodstvom je gradbeni odbor pripravil projektno dokumentacijo za kanalizacijo na območju Žabnice, Šutnje in Bitenj: Ima pa tudi velike zasluge, da ni pred leti uspela načrtovana pozidava Novih Bitenj. A. Žal ar FRANC ČEBULJ, kandidat za župana občine Cerklje s podporo strank pomladi - SDSS, SLS, SKD in Liste obrtnikov in podjetnikov Zmogel bom z vami Predstavljam si varno in prijetno občino, ki bo servis občanom. Prizadeval si bom kot direktor dobrega podjetja, ki s pravilnimi vlaganji za razvoj občine dobro gospodari z občinskim premoženjem. Kakšno bosta delo in vloga župana v okviru nove lokalne samouprave, je opredelil že zakonodajalec. Občina bo imela glavno skrb na komunalno cestni infrastrukturi. Ne bo pa neprizadeta opazovalka tudi glede tako imenovanih objektov skupne rabe, kot so: šole, vrtci, zdravstveni objekti, kulturno zgodovinski objekti, športni in gasilski oziroma društveni domovi in prostori... Naša občina Cerklje si bo morala pridobiti opredelitev, da pri pridobivanju sredstev spada med demografsko ogrožene kraje, hkrati pa, da zna in uspe uspešno konkurirati pri različnih finančnih razpisih državnih ministrstev. Glavna opredelitev bo vsekakor razvoj obrti, turizma in podjetništva. Na tej osnovi lahko občina z osmimi sedanjimi KS uspe pri pridobivanju republiših sredstev. S pospeševanjem teh dejavnosti bo moč povečati število zaposlenih, s pravilno politiko pa naj bi se zaposlovali domači občani. V mislih imam tudi Letališče in RTC Krvavec V občini bo treba spremeniti sedanji odnos do kmetijstva s sodelovanjem kmetov in zadruge. Pomembno bo pospeševanje različnih oblik kultur- Franc Čebulj, kandidat za župana občine Cerklje. no športnega življenja in še posebno poudarjena naj bi bila skrb na področju požarnega varstva. Slednje ima na območju občine Cerklje drugačne, težje pogoje (zaradi hribovitosti) kot v katerikoli od nižinskih občin. Prizadeval pa si bom, da občina končno "dobi" svoje družine. V mislih imam lovsko družino, ribiško družino in tudi nekatere druge dejavnosti na našem območju, ki naj bi bile samostojno opredeljene. Kar zadeva Krvavec, naj bi si občina zagotovila oziroma imela vpliv na razvoj smučišč na Krvavcu. Sicer pa naj bi bila politika na tem področju takšna, da bi ob turizmu oziroma rekreaciji predvsem ohranjali dobro pitno vodo. Turizem v dolini v občini pa bo po eni strani povezan s Krvavcem, razvijal pa naj bi se na gostinsko turistični ponudbi in s turističnimi sobami oziroma prenočitvenimi zmogljivostmi. Mislim, da ima občina Cerklje zaradi letališča na tem in tudi na kmetijskem področju velike možnosti in na široko odprto okno v svet. S pospeševanjem teh dejavnosti in tudi s posojili pa bodo naši občani imeli tudi pogoje za normalno osebno življenje in delo. Ena poglavitnih nalog bo tudi socialno področje. Želel bi si, da bi občinski svet bil tako sestavljen, da bomo na tem področju enotnega mnenja, da je starejšim in socialno ogroženim treba pomagati. To namreč bo naloga in skrb občine. Da pa bom kot župan, če bom izvoljen, lahko te naloge opravljal, bom potreboval podporo celotnega občinskega sveta, občanov, vodstev krajev oziroma krajevnih skupnosti v občini in nenazadnje poslancev državnega zbora na našem območju. PREPRIČAN SEM, DA BOM TO ZMOGEL SKUPAJ Z VAMI! Arhivska kronika Tako ali drugače se že nekaj časa srečujemo s posebenim predvolilnim razpoloženjem, ki si z različnimi parolami, gesli, obljubami, napovedmi, prepričevanji, prizadeva k postopnemu dvigovanju temperature. Tam, kjer recimo razlage in predstavitve ne kažejo prave prepričljivosti, se marsikje začenja "trkanje" na razpoloženje, ki nas najbolj in najhitreje prizadene. Krivice, ki se dogajajo, so najbolj učinkovito orožje tistih, ki si z njihovo razlago in kazanjem nanje, skušajo nabirati točke. Res je, da bi bilo še kako napak, da bi odsotnost in neudeležba na volitvah ne dala prave demokratične volje in razpoloženja bodočih občanov novih občin. Res je tudi, da bi si nekateri na ta način na lahek način pridobili večji izkupiček glede zastopstva v občinskih svetih. Res pa je tudi, da vsi tisti, ki še niso, ali do zadnjega trenutka ne bodo opredeljeni, koga naj volijo, ob sedanjih razlagah že razmišljajo tudi, koliko bodo vse te predvolilne razlage porabile denarja. Že spomladi smo imeli drago izkušnjo, zdaj jo ponavljamo in nekateri že razlagajo, da bosta šli ustavna vloga in samostojnost občin po gobe, če ne bo tudi prave finančne podlage za delo in obstoj občin. Na srečo pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in prepričan sem, da bo po volitvah postalo pomembno marsikaj od tistega, kar se ta trenutek tako ali drugače ugotavlja, se zavzema za.... Nevarnost pa je, da marsikaj od tega (spet) postane predvolilna arhivska kronika. • A. Žalar Sejemski koledar in red Kranj - Predstavniki slovenskih sejmov so se v četrtek na Gospodarski zbornici Slovenije s predsednikom Dagmar-jem Šustrom uskladili termine posameznih sejmov v prihodnjem letu. Dogovorili so se tudi, da zbornica sestavi poseben organ, ki bo usklajeval programe, vsebino in čas posameznih sejmov med letom ter skrbel za spoštovanje sejemskega kodeksa. Gorenjski sejem pa je v četrtek obiskal direktor madžarske gospodarskle zbornice in se skupaj z vodstvom sejma in Območne gospodarske zbornice pogovarjal o možnostih za promocijo madžarskega gospodarstva na kranjskem razstavišču. Ocenili so, da bi bila predstavitev najbolj primerna med sejmom malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva v Kranju. • A. Ž. Jubilej AMD Podnart Podnart - Avto-moto društvo Podnart, ki ima okrog 250 članov in je med prvimi avto-moto društvi, ki so bila ustanovljena po vojni pred desetletji, je v soboto zvečer proslavilo 40-letnico. Ob tej priložnosti so po slavnostnem govoru predsednika društva razvili društveni prapor po pokroviteljstvom Zavarovanke Adriatic, podelili pa so tudi zlata priznanja Avto-moto zveze Slovenije ustanoviteljem društva. Dobili so jih Bogdan Ambrožič iz Ljubnega (posmrtno), Stanko Bešter s Poljske, Tone Fortuna iz O vsi s, Rudi Potočnik iz Rovt in Ciril Teran iz Prezrenj. Posebno priznanje je društvu izročil tudi sekretar A M Z Slovenije Boris Korbar. V imenu občine oziroma Izvršnega sveta pa je čestital članom k visokemu jubileju in izročil priznanje društvu tudi Miroslav Pengal. V kulturnem programu na slovesnem srečanju ob 40 -le t niči je nastopil Moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. • A. Ž. SVEČANOST V GORICAH V nedeljo dopoldne je bila v Goricah slovesna blagoslovitev in maša ob prazniku sv. Andreja in dokončanju del pri obnavljanju farne cerkve in župnišča. Slovesno mašo in blagoslovitev je opravil škof Alojz Uran. Obnova cerkve, ki je trajala dve leti, je veljala več kot 10 milijonov tolarjev, kar tri četrtine pa so v denarju, delu in materialu prispevali krajani in domači obrtniki, ki so delali brezplačno, ali pa so zaračunali samo material. Za pogostitev ob prazniku so poskrbele domače gospodinje. Obnova cerkve, pri kateri je sodelovala tudi sosednja KS Golnik, pa ni edina akcija v krajevni skupnosti Gorice. Letos so obnovili tudi javno razsvetljavo na območju KS, že drugo leto poteka obnova mrliških vežic, v kratkem pa se bo začela tudi gradnja dodatnega vodnega rezervoarja. - A. Ž. Končana cesta Trebija - Ermanovec - Sovodenj Po sedmih letih tiščanja končno na vrhu Na Škrbino vem griču so v soboto proslavili sedem let del in izgradnjo dvanajst kilometrov in pol dolge ceste. Trebija, Sovodenj, 28. novembra - Pred sedmimi leti so v krajevni skupnosti Trebija sprejeli sklep, da se bodo lotili gradnje ceste proti Stari Oselici. Nekako hkrati so se tudi v krajevni skupnosti Sovodenj odločali, da se bodo lotili urejanja ceste z nasprotne smeri. V soboto pa so na Škrbino vem griču proslavili izgradnjo skoraj 12 kilometrov in pol dolge lokalne oziroma krajevne ceste. Sedem kilometrov dolg odsek proti Stari Oselici in Trebiji je odprl predsednik občinske skupščine Škofja Loka Igor Draksler, štiri kilometre in pol proti Sovodnju pa predsednik IS sveta občine Skorja Loka Vmcencij Demšar. Debeljaku, predsedniku gradbenega odbora. "Ko smo končali en del, smo spet sedli skupaj in tako smo leto za letom "tiščali" proti vrhu. 432 tisoč mark je veljal ta odsek in krajani so prispevali 18 odstotkov." Franc Jereb, ki se je pred nedavnim odločil, da prepusti delo prednika krajevne skup- Ko je Franc Gladek na za letom potekala dela, se je nosti Sovodenj Edvardu Kav-vrhu, na "tromeji" na Erma- še posebej zahvalil krajanom čiču, pa je spomnil, da so novcu razlagal, kako so leto in Izvršnemu svetu in Slavku ceste v krajevni skupnosti Cilj je bil čimprej do vrha Maks Rupnik, Sovodenj: "Najtežje je bilo na začetku, da smo se odločili za urejanje. Ko smo enkrat zastavili, je šlo. Nazadnje pa smo dobesedno s trmo prišli do vrha. Najpomembneje je, da je ta sedem let dolga akcija končana. Zdaj je ostal le še tretji krak v sosednji KS Podlanišče. To pa je nenazadnje prav tako zelo pomembna povezava med Gorenjsko in Primorsko." Slavko Debelak, Trebija: "Bilo je tež- ko in tudi slabe volje na trenutke ni manjkalo. Pa smo vendarle uspeli. Zadovoljen sem, da je ta zahtevna in dolga cestna povezava gotova, da imamo asfaltno povezavo z dolino. Opravljeno pa je bilo ogromno delo, če pomislim, da se ne tako dolgo nazaj nismo niti pomisliti mogli na vožnjo z osebnim avtomobilom." Miha Bizjak, strokovni delavec za komunalno infrastrukturo: "Na Trebiji smo se dobivali ob nedeljah po maši, na Sovodnju pa^ ko je bilo treba. Že projekti za to cesto niso bili "mačji kašelj", kaj šele gradnja. Če ne bi bilo tolikšne I 1 "^tSSSSm^" volje in zavzetosti na obeh straneh, danes ne bi bilo te svečanosti." začeli urejati že pred desetimi leti, skoraj pet kilometrov dolg odsek krajevne ceste pa prav tako pred sedmimi-Zalogaj pa je bil velik. "Samo asfalt na tem odseku je veljal 18,5 milijona tolarjev, krajani pa so poleg denarja napravili še vec kot 3000 delovnih ur. Najmanjši prispevek je znašal 5000 mark, največji pa do 20.000 mark. Da pa je ta hribovita cestna povezava na naši strani z nadaljevanjem proti Trebiji gotova, gre zahvala predvsem Maksu Rupniku iz krajevne skupnosti Sovodenj, predsedniku IS Vincenciju Demšarju in še posebej občinskemu strokovnemu de-lavcu za komunalno infrastrukturo Mihi Bizjaku. Na "tromeji" na Škrbino-vem griču, kjer je cesto soboto tudi blagoslovil župnik iz Nove Oselice Jakob Kralj, pa je krajanom in bodočim občanom občine Škofja Loka čestital tudi sedanji predsednik KS Gorenja vas in kandidat za predsednika nove občine Gorenja vas Jože Bogataj« Rekel je, da sicer ne more ničesar obljubljati, vseeno pa tudi napovedal, da bo morala tudi občina Gorenja vas poslej skrbeti za hribovite predele. Če bo izvoljen za župana, pa si bo prizadeval, da čimprej po izvolitvi kraji, kot so Koprivnik in še nekateri na tem območju spet "pridejo" pod občino Gorenja vas. • A. Žalar Sedem kilometrov dolg odsek proti Trebiji je odprl predsednik občinske skupščine Škofja Loka Igor Draksler. Letos 34 kilometrov Sv. Duh, 28. novembra - V četrtek, ft4. novembra, so se * gosteh v krajevni skupnosti S* Duh sestali predsedniki oziro" ma predstavniki krajevnih skupnosti v Škofjeloški občini-Ob zaključku se je na tradiciO' nalnem srečanju predsednik odbora za Cestno komunalno dejavnost in krajevne skupnosti Franc Mohortč zahvalil vsem KS v občini, kjer so letos potekala dela na področja komunalne infrastrukture. Pfg' dsednik odbora Mohorii je pojasnil, da so letos potekal*1 dela na 34 kilometrih cest, v zadnjih štirih letih pa so krt' Jani, krajevne skupnosti ob podpori občinskega proračun** na podlagi sprejetih meril uredili 120 kilometrov cest A. *• Miklavževi večeri v Preddvoru Pred petimi leti je podjetje Vencelj v hotelu Bor pripravilo Miklavžev sejem. Letos pa bodo od petka, 2. decembra, do nedelje, 4. decembra, pred trgovino in kavarno Vencelj od 16. ure dalje Miklavževi večeri. Preddvor - Na začetku je bil to Miklavžev sejem na različnih lokacijah. Ker pa že povsod prirejajo različne sejme, se je Miran Zadnikar letos odločil, da poleg stojnic pred trgovino in kavarno Vencelj v Preddvoru ponudi tudi degustacijo izdelkov, ki so naprodaj v trgovini, za najmaljše pa otroški zabavni program, ki se bo začel ob 16. uri, zanj pa bo poskrbelo podjetje Tik Tak Kondija Pižorna. Starejši bodo lahko poskusili izdelke firm Kras Sežana, Šanson sladoledi, Pivovarne Union, Vino Brežice, in Fructal Ajdovščina, najmlajši pa se bodo zabavali, po 18. uri vsak dan pa bo prišel tudi Miklavž s spremstvom. V trgovini ali kavarni lahko že zdaj naročite različna darila tudi po telefonu na številko 45-052, pripravili pa vam jih bodo tudi v Miklavževih dneh oziroma večerih od petka do nedelje. Poleg prehrambenih izdelkov bo v prihodnjih dneh tudi velika izbira igrač. Podjetje Vencelj, ki je začelo s trgovino in kavarno, pa se je v zadnjih petih letih tudi razširilo. Prostore so oddali Slovenski hranilnici za bančne posle, letos so odprli tudi fotokopirni-co, v poslovnem programu pa ima tudi vodenje poslovnih knjig. Ta dejavnost prav v teh dneh dobiva tudi nove prostore. V prihodnjih dneh bodo partnerjem poslali tudi čestitke z obvestili o novih poslovnih pogojih. Vsakdo pa i i mi * w ni v. ■i bo dobil tudi vnovčenju pa darilo. Darilni BON, ob potem Novoletno Miklavževi večeri v Preddvoru: Za najmlajše Kondijev Tik Tak, za starše pa pokušina! NESTRANKARSKA LISTA BITNJE-JOŠT-ŽABNICA Zakaj na volitve v občinski svet? Dosedanja lokalna samouprava je temeljila na delovanju krajevnih skupnosti in delegatskega sistema, preko katerega so krajani uresničevali in zadovoljevali svoje interese. Krajevne skupnosti in krajani so imeli svoje predstavnike v občinskih organih. Ocenili smo, da obstaja velika bojazen, da krajevne skupnosti, kot so Bitnje, Žabnica, Jošt in marsikatera druga krajevna skupnost v občini, zaradi samega volilnega sistema in neprisotnosti političnih strank, ostanejo brez svojega predstavnika v občimskem svetu Skupina krajanov, ki jo sestavljalo predvsem dosedanji aktivni delavci v organih krajevnih skupnosti, je zato ustanovila NESTRANKARSKO LISTO BITNJE " JOST - ŽABNICA in se aktivno vključila v volitve z aktualnim programom in ciljem izvolitve vsaj dve svetnikov v občinski svet. Iniciativni odbor je tako sestavil program in cilje, ki vam jih predstavljamo pod naslovom: Programske usmeritve NESTRANKARSKE LISTE BITNJE, JOŠT, ŽABNICA Pripravili smo kandidatno listo, ki ima 29 kandidatov, prvi na listi pa je BRANKO MESEC. BRANKO MESEC, kandidat za izvolitev v občinski svet Občine Kranj, je bil rojen 17. maja 1946 v Spodnjih Bitniah, kjer živi tudi zdaj. Po poklicu je diplomirani ekonomist, zaposlen pa v kranjskem Merkurju kot pomočnik generalnega direktorja. Od 1981 do 1986je bil v Iskri Široka potrošnja Loka in je uspešno izvedel sanacijo Tovarne gospodinjskih aparatov v Retečan. Je poročen in oče dveh otrok. Poleg službe je aktiven tudi v krajevnih skupnostih. Začel je pred 10 leti v ŠD Žabnica, po letu 1981 nadaljeval delo v svetu KS Bitnje kot predsednik komisije za komunalna vprašanja. Uspešno je vodil komisijo med pripravami načrtov za izgradnjo Novih Bitenj in dosledno zagovarjal interese krajanov po zaščiti kmetijskih površin in ohranitvi^ urbanistične ureditve Bitenj in Žabnice. Ima veliko zaslug, da se načrtovana pozidava ni začela. Na volitvah 1990je bil izvoljen v svet KS Bitnje in postal predsednik komisije za komunalna vprašanja, urejanje prostora in varstva okolja. Takrat je bil imenovan tudi za predsednika Nestrankarska lista Bitnje, Jošt, Žabnica bo uresničevala naslednje osnovne cilje: - razvoj podeželskih in primestnih krajevnih skupnosti - izvajanje že sprejetih in novih programov dela krajevnih skupnosti - zastopanje interesov krajanov na področjih smotrne rabe prostora, ekologije in varstva okolja ter komunalne ureditve V okviru navedenih programskih osnov si bo lista prizadevala za realizacijo naslednjih konkretnih nalog: 1. Uresničitev sklepov, sprejetih na zborih krajanov pred referendumom o novih občinah (marca 1994) a) krajevne skupnosti morajo ohraniti svojo samostojnost, biti morajo pravna oseba (s svojimi finančnimi sredstvi in računom), ki s svojim premoženjem odgovorno gospodari, bj glede na dosedanje pozitivne izkušnje naj bodo tudi v prihodnje sveti krajevnih skupnosti nestrankarski, s čimer bi zagotavljali njihovo učinkovitejše delovanje, c) da krajevne skupnosti na podeželju ne bodo zaostajale v razvoju, morajo imeti vse, tudi manjše krajevne skupnosti, v občinskem svetu svoje zastopnike, kar naj bo zagotovljeno z volilno zakonodajo, d) zagotoviti obsoj krajevnih uradov tudi v prihodnje, da bo preko njih država tudi vnaprej lahko opravljala storitve občanom Vse to je potrebno, da se ne bo zmanjšal pomen krajevnih skupnosit kot podeželskih centrov. 2. Prizadevati si za gradnjo potrebnih novih objektov in vzdrževanje obstoječih, kot so: gradnja telovadnice pri OŠv Žabnici, izgradnja popolne osemletke na Orehku in drugih podružničnih šol v skladu s potrebami krajev. 3. Usmerjati prostorski razvoj naselij skladno s potrebami krajev ob sočasnem varovanju kmetijskih zemljišč in gozdov. 4. Zgraditi kanalizacijsko omrežje na območju Žabnice, Šutne in vseh treh Bitenj po že izdelanih projektih ter odpraviti izvore one-sanževanja, kot so nedelujoča čistilna naprava v Zgornjih Bitnjah, divja odlagališča ter deponije odpadkov v neposrendi bližini stanovanjskih objektov in njiv. 5. Pospešiti dokončno regulacijo potoka Žabnica in izvedbo ukrepov za preprečitev poplav. 6. Pospešiti razvoj turizma inr ekreativne dejavnosti po vaseh pod Joštom in Planico ter ustvarjati pogoje za njihov razmah. 7. Asfaltiranje ceste med Čepuljami in Planico ter ceste od Čepulj do meje s škofjeloško občino v Selški dolini, urejevanje, asfaltiranje in vzdrževanje poti v naseljih ter poljskih in gozdnih poti. 8. Nuditi vso pomoč društvom in orgnaiza-cijam, ki delujejo na področjih krajevnih skupnosti. 9. Skrbeti za ohranitev kulturno-zgodovins-kih objektov, cerkva in spomenikov. 10. Sodelovati in usklajevati interese s podjetji gospodarskih in drugih dejavnosti zasebnega, zadružnega in družbenega sektorja. 11. Prisluhniti interesom krajanov in jim ustvarjati pogoje za varno, prijetno in zdravo bivanje in počutje. Gradbenega odbora KS Bitnje in 'abnica za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Žabnice in Šutne in vseh treh Bitenj. Pod njegovim vodstvom je odbor zagotovil izdelavo projektne dokumentacije za izdajo lokacijske dokumentacije. Vsi kandidati na NESTRANKARSKI LISTI BITNJE - JOŠT -ŽABNICA smo volonterji in nestrankarski. Za svoje delo ne iščemo plačila. Plačilo nam bo Vaše zadovoljstvo in skupen uspeh. Takšni želimo tudi ostati. Zato pričakujemo Vaš glas na volitvah. VOLITE ZATO LISTO POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 3. Z IMENOM: 3. NESTRANKARSKA LISTA BITNJE, JOŠT, ŽABNICA LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VABILO vabimo Vas na večer latinsko-ameriške glasbe v izvedbi dueta PUERTO RICO KINO DVORANA RADOVLJICA danes, v torek, dne 29. 11. 1994, ob 20. uri PENGAL LDS Vstop prost NAROČNIK: OO LDS RADOVLJICA SLS NAROČNIK: SLS KRANJ Več Slovenije! j • LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J K0)M®1M©IKH GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IZJAVA ZA JAVNOST V Ljubljani so se dne 23. novembra 1994 sestali predstavniki Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja in Uber-alne demokracije Slovenije. Predstavniki ZZB NOB so poudarili, da bodo kot nestrankarsko združenje na lokalnih volitvah podprli tiste kandidate oziroma stranke, ki imajo pozitiven odnos do antifašističnega boja. Kar zadeva petdesetletnico zmage nad fašizmom v Sloveniji, so se predstavniki obeh strani strinjali z oceno, da je zmaga nad fašizmom postavila temelje za nastanek samostojne slovenske države ter daje temu dogodku potrebno dati pomen in razsežnosti, kakršne so v evropskem prostoru samoumevne. Meta Vesel-Valentinčič predsednica odbora za socialo politiko SKD JANEZ BEČAN NA OBISKU PRI ODRI CARJEVIH V nedeljo, 27. novembra 1994, je predlagani kandidat za župana mesta Tržič Janez Bečan s sodelavci obiskal kmetijo Janeza Godnova iz Potarij - po domače Odričarjevo kmetijo. Ta kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom in z dopolnilno dejavnostjo - lesno predelavo, je ena od najvišje ležečih kmetij v tržiški občini. V pogovoru so se dotaknili zlasti pogojev za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, saj težko pridejo do ugodnih kreditov za dopolnilne dejavnosti, še večji problem pa je zanje cesta iz Loma do Potarij, ki čaka na temeljito obnovo in asfaltno prevleko. Janez Bečan se je zadržal v prijetnem okolju in obljubil, da bo kot bodoči župan poskrbel za izboljšanje pogojev za življenje v teh krajih, tako da bodo mladi v teh krajih radi ostali. • V. P. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RADOVLJICA vas vabi DANES, 29. 11. 1994, ob 17. uri v SINDIKALNI DOM v KROPI na Predvolilno predstavitev in okroglo mizo o komunalnih, cestnih in ostalih problemih ter revitalizaciji Krope. Na okrogli mizi se bo predstavil kandidat za župana JOŽE REBEC ter kandidati za člane občinskega sveta: JANKO STUŠEK, DAMJAN 2BONTAR, IGNAC BLAZNIK, METOD STAROVERSKI, JOŽE SKALAR IN FRANC KRVINA. VLJUDNO VABLJENI! SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SDSS in SLS vas vabita na osrednjo občinsko konvencijo in javno tribuno "SLOVENCI IN NACIONALNA ZAVEST". Gosta sta dr. Miha BREJC in Daniel STARMAN. Predstavil se bo kandidat za župana Zvone Prezelj. V kulturno zabavnem delu vas bo zabaval harmonikar in humorist Lojze Pungartnik. Vljudno vabljeni NAROČNIK: OO SDSS RADOVLJICA KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V modri dvoranici gradu Kieselstein ie na ogled razstava otroških risb na temo gorenjska kmečka niša. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Zmaga Puharja. V restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozje L JESENICE - V Kosovi graščini ie odprta razstava Geologija karavanškega cestnega predora in razstava slik slikarke Erne Ferjanič-Fric V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela dr. Tatjana Zalokar. BLED - V hotelu Astoria je na ogled razstava likovnih del Matije Trstenjaka. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava likovnih del Milana Baltiča, Janeza Boljke, Seada Čerkeza, Tahirja Hamida, Ive Flis, Andreje Ropret in Miroslava Pengala. V razstavišču v avli Skupščine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij članov Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure, od 1. ;cembra dalje samo ob sobotah in nedeljah. V galeriji oškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. v* okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja napise na ročno izdelanem papirju po vzoru stiskih kodeksov iz XII. stol. Janez Jocif iz Škofje Loke. V Freising baru na Loškem gradu razstavlja fotogrfaije Jane Štravs. MUZEJSKI ČASOPIS redi novembra je izšla tretja letošnja številka Muzejskega časopisa, ki ga izdaja Muzejsko društvo Jesenice. V najnovejši številki je urednik Tone Konobelj predstavil ekaj novosti, kijih prej v časopisu ni bilo zaslediti. Predvsem ie > seznam knjig in publikacij nekaterih slovenskih založb, Katere so izšle tudi v samozaložbi - vsem pa je značilno skvarjanje s krajevno, to je jeseniško zgodovino. V nadaljevanjih je začel časopis objavljati nadaljevanko Od fužin do železarne avtorjev dr. Aleksandra Rjazanceva in akad. slikarja Jake Torkarja, ki je pred več kot tridesetimi leti že bila objavljena v jeseniškem Železarju. Novost v časopisu so tudi vinjete - tokrat jih je prispeval Janez Mohorič - risbe z muzejskega izleta v Begunje. • L. M. OD KRIMINALKE DO UČBENIKA Založba Tangram je pred kratkim iz svojega programa izvirne slovenske literature, priročnikov in šolskih učbenikov predstavila štiri novitete. Pisatelju Frančku Rudolfu se doslej ni zapisalo ravno malo kriminalk: na ovitku najnovejše z naslovom Parnik Jesenice Trbovlje jih je naštetih še osem. Vsakdanje dogodke gledane skozi pisateljska Rudolfova očala je dandanes vsekakor mogoče razumeti kot dogajanje iz kriminalnih knjig.Vse skupaj pa je še strašansko grozljivo, saj se tako futuristična pisateljeva predvidevanja v dejanskem življenju Slovencev celo uresničujejo. Bolj ljubeznivo in prizanesljivo branje je Medvedje, zajčje in lisičje, knjiga in avdiokaseta istega avtorja, v kateri mrgoli hudomušnih živalskih zgodbic za otroke. Branja in gledanja (ilustracije Marjana Mančka) in risanja (knjiga ima strani za otroško risanje in čečkanje) vredna je seveda knjiga, Joslušanja pa kaseta, na kateri Sašo Hribar ob glasbi Lada akše pisateljevo besedilo interpretira na deset načinov. Nič lažjega od kuhanja je prepričana Pavla Robnik-Filipič, katere knjiga je izšla prvikrat pred sedmimi leti, zdaj pa prihaja dopolnjena in z novimi recepti za male kuharje. Ti lahko ob ilustracijah Matjaža Schmidta nazorno v besedi sliki, nekakšnem kuharskem stripu, kot bi mignil skuhajo svoje prvo kosilo in še kaj. Avtorica (ki sploh ni kuharica, ampak se ukvarja z informatiko) te uspešnice, ki je v prvi izdaji izšla celo s kaseto, se je potrudila za v besedah skopo in zabavno seznanjanje s pripravo hrane, ki bo v pomoč tudi odraslim obeh spolov, na kar diskretno namigne že s podnaslovom v priročniku. Učbenik Angleški jezik 4 - Touchstone 4 zaključuje novo serijo slovenskih učbenikov angleškega jezika za osnovno šolo, saj je v štirih letih kompetno zaokrožil (skupaj z dodatki, kot so delovni zvezek, kaseta) nastanek novega alternativnega učbenika ta tuji jezik. Šole imajo zdaj na voljo kar dve vrsti tako imenovanih alternativnih učbenikov. Učbenik je seveda mogoče uporabljati pri rednem delu ali kot dopolnilno gradivo, saj prinaša pravo bogastvo vaj in drugega materiala. • L.M. OBLETNICA FS SAVA Kranj - V počastitev 45-letnice ustanovitve Folklorne skupine Sava bodo v soboto, 3. decembra, ob 19. uri v Prešernovem gledališču Kranj nastopili veterani folklorne skupine Sava. Folklorna skupina Sava, sestavljena iz delavcev in delavk Save, se je pod vodstvom Kira Deskovskega prvikrat predstavila 29. novembra 1949. Po prvih začetkih je sledila nekajletna prekinitev - v začetku leta 1965 pa so delo folklorne skupine znova obudili; od takrat neprekinjeno deluje vse do danes. Ob zadnjem jubileju so se nekdanji plesalci dogovorili, da bodo začeli redno vaditi. Vendar pa ne zato, da bi tudi redno nastopali, pač pa jih bolj veseli druženje in ohranjenje plesov, pesmi in običajev. Vendar pa je skupina veteranov vendarle tako pripravljena, da lahko ob takšni priložnosti, kot je visok jubilej folklorne skupine Sava, pripravi tudi celovečerni nastop s plesi skupaj s tamburaškim orkestrom Bisernica in pevcem Stanetom Vidmarjem, pevskim kvintetom in instrumentalno skupino. • L.M. Celostna podoba radovljiških obletnic STOLETJA ENE PODOBE diplomirala iz oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost, je v pogovoru razgrnila nekatere podrobnosti svoje oblikovalske zamisli. Seveda pa koledar ni edini znanilec praznovanj, na katere se Radovljica pripravlja z obsežnim programom. Vendar pa so prav ti znaki, ki skupaj tvorijo celovito podobo obeleževanja obletnic, prav tisto, ki brez besed, a vsem na očeh učinkovito lahko na vsakem koraku govori domačinu in obiskovalcu, kako imenitno mesto ga obdaja. Odbor Linhartovih prireditev je že pred časom potrdil in sprejel celotno podobo radovljiških obletnic. Kakšne so značilnosti, ki ste jih pripravili in še posebej podrobno razdelali tudi v svoji diplomski nalogi? Glavni logotip, ki opozarja na tri obletnice, je razdeljen tripartitno, vsakega posebej pa spremlja ustrezna letnica. Linhartovo obletnico ponazarja Linhartov podpis, ki je v zadnjem delu dopolnjen z likom peresa, ta del znaka se tudi barvno razlikuje. Pol tisočletja mesta ponazarja tloris oziroma rekonstrukcija mestnega tlorisa iz leta 1495. Ustanovitev župnije pa se mi je zdelo najučinkoviteje ponazoriti s ključem kot atributom sv. Petra in gotsko rozeto na ključu. Praznovanje obletnic in promocija Radovljice bo najbrž obeleženo na različne načine. Kot oblikovalka ste najbrž predlagali poleg že prej omenjenega koledarja 1995 še druge oblike iz sprejete celostne podobe? Marsikdo je že opazil, da naročnik, to je občina Radovljica, uporablja dopisni papir označen s temi znaki. V kompletu celostne podobe je seveda vrsta predlogov - od protokolarne mape izdelane iz ročno delanega papirja iz Vevč, pisemske ovojnice in drugo. Na pisma seveda sodi znamka, v počastitev Linharta bo izšla 7. februarja prihodnje leto, poleti za obletnico Radovljice pa še druga. Omeniti seveda velja tudi Petra Černe plakat za obletnice, transparent, sem pa sodijo tudi zasnove obvestilnih oziroma pozdravnih tabel obiskovalcem ob vhodu v mesto. Prav veliko mest pri nas nima izdelane celostne podobe. V Radovljici so se na ta projekt pripravljali že pred časom, ko so se med drugim odločili izbirati med Linhartovimi spominki? Je iz tistega natečaja nastalo kaj spominkov? Natečaj za Linhartov spominek pred tremi leti je bil sicer široko zastavljen in kar lepo število predlogov za spominke je bilo zbranih, vendar pa je vse ostalo le pri prototipih in razstavi; mislim, da niti en spominek ni bil realiziran. Ze Erej je bilo sicer nekaj akcij, da i Radovljica dobila nekaj posebnega, nekaj linhartovske-ga, zdaj ob praznovanju obletnic pa je seveda priložnost, da se mesto polepša tudi na tak način. Gradiva za oblikovanje ce- LIKOVNA UREJENOST V Cafe Baru na Pungertu razstavlja Zmago Puhar, ki velja za enega najbolj samosvojih kranjskih slikarjev. Ta nedvomno zanimivi ustvarjalec se je likovni publiki prvič predstavil že v sedemdesetih letih. Od takrat dalje je umetniška pot Zmaga Puharja potekala sicer enakomerno, vendar marsikdaj bolj v odmaknjenosti, saj so bile njegove razstave vezane večinoma na Kranj. Slike in risbe Zmaga Puharja so vendarle nadvse zanimive, saj je na njih uspel doseči svojevrstno sintezo med likovnim prevrednotenjem motivov in značilno, urejeno in premišljeno risbo, ki je v vedno večji meri postajala slikarjev prepoznaven znak. Repertoar motivov, po katerih posega, je dokaj širok. Srečujemo se z najrazličnejšimi odrazi krajine in figuraliko, ki jih je preoblikoval v sozvočno celoto. Ta pa je pogosto že močno oddaljena od motivnih predlog. S pomočjo risbe namreč nadeva svojim delom značilno strogo organizirano kompozicijsko shemo, ki jo tvori in spremlja skupek barvnih ploskev, linij in drugih drobnih likovnih elementov. Z uporabo takšnega slikarskega postopka si Zmago Puhar povsem podredi motiv, ki ga neredko stilizira do geometrijske osnove. Od prvotnega motiva, ki mu v določeni meri služi predvsem kot ogrodje za organizacijo slikovne površine, torej zgolj kot pobuda za načenjanje likovne, nikoli pa v prvi vrsti vsebinske problematike, oziroma za poseganje po izrazito estetskih likovnih nalogah, je zato na njegovih delih ostalo le bore malo - neredko se srečujemo kar s povsem abstraktno zasnovanimi kompozicijami. Tako Zmago Puhar lovi impresije motivov, ki imajo pogosto videz dinamično razgibane sestavljanke, v kateri se posamezne likovne oblike prepletajo med seboj v neke vrste kolažno - mozaično učinkujočo celoto. Slika sicer z odločnimi potezami, spleta različne oblike v ritmično delujočo združbo linij in ploskev, vendar pa je dinamičnost še mnogo bolj poudarjena z namerno ne povsem usklajenim izborom barv. Risba, značilna kompozicijska shema in barvni svet, ki vsak na svoj način odločilno prevevajo njegova dela, so torej temeljne oporne točke pri likovnem preoblikovanju nekega motiva in poglavitni protagonisti ustvarjanja Zmaga Puharja. Damir Globočnik lotne podobe radovljiških obletnic gotovo ni bilo ravno malo. Vendar pa tri tako različne obletnice, med katerimi je po dvesto, tristo let časovne razlike, ni povsem enostavno oblikovalsko uglasiti? Res je. Ob obilici gradiva je bilo kar težavno iskati ključne točke, simbole. Hitro je bilo treba opustiti misel na enoten znak za vse tri obletnice, toda tako različne stvari - bi bilo nemogoče enakopravno ovrednotiti v enem simbolu. Vse to je bilo treba poprej razčleniti v okviru odbora in mislim, da je bilo tako teamsko sodelovanje zelo koristno: izkazalo pa se je, da je imel arhitekt Marko Smrekar še najbolj prav, ko je predlagal, naj celostno podobo obletnic nar- edi oblikovalec. Seveda mi je bilo v veselje, da so to zaupali meni pred dobrim letom, ko sem bila še študentka. Vaše delo je pravzaprav opravljeno, naročilo ste izpolnili. Najbrž teh predlogov nt bo spremljala podobna usoda kot pred časom Linhartove spominke? Mislim, da ne, sploh pa se nekaj tega že da videti in se tudi uporablja. Stvar naročnika, torej občine, pa je, ali bo elemente iz celostne podobe uporabil v celoti. Sploh pa se stvari glede podobe mesta zdaj že nekoliko hitreje spreminja; jo. Zdaj, ko se ureja tudi radovljiška graščina, projekt vodi arhitekt Smrekar, sem povabljena, da prispevam grafično opremo graščine. Veselilo pa bi me izredno, če bi se vse skupaj lahko razširilo v širšo akcijo nove, drugačne podobe mesta Radovljica, mislim seveda na stari del mesta z Linhartovim trgom in kasneje morda tudi na podoben način označiti tudi vse mesto. Tako nekako, kot je Ptuju imenitno vzpostaviti svojo identiteto z zamislijo o celostni podobi mesta. • LeJ> Mencinger, foto: Gorazd Šinik MONOGRAFIJA GORENJSKA Kranj - V prostorih Gorenjskega muzeja Kranj, v gradu Kieselstein, so konec minulega tedna predstavili foto-monografijo Gorenjska, ki sta jo v nakladi 4000 izvodov založila avtor France Štele in založba Mladinska knjiga. Knjiga je izšla v razmeroma kratkem času, saj je od pobude tako avtorja kot Petra Oreharja in Andreja Tavčarja, kot je zabeleženo v knjigi, minilo le nekaj mesecev. Uvodno besedilo v knjigi ie napisal prof. France Pibernik. Knjiga, ki je v tako kratkem času sledila monografiji o mestu Kranju, ie urejena drugače kot prejšnja, saj je fotografski del knjige umeščen v drugo polovico, medtem ko so nekoliko širša pojasnila kot podpisi k fotografijam (tudi v angleškem in nemškem jeziku) zbrani v prvem delu knjige. Avtor fotografij in pisec besedila France Štele je predstavitev Gorenjske v fotografijah razdelil na posamezne sklope o vodah, nižinskem delu, predgorju, planšarstvu, gorah, arheologiji, športu, kulturi, umetnostni zgodovini in predstavitvi gorenjskih mest Kamnika, Domžal, Škofje Loke, Tržiča, Radovljice in Jesenic. Knjigo je natisnil Gorenjski tisk Kranj (tudi litografije), ki je bil tako kot nekatera druga podjetja med sponzorji fotomonografije. Knjiga bo tudi v knjigarnah za 8400 SIT. • L. M. GALERIJA V MALEM Pri Cankarjevi založbi je te dni izšla zajetna knjiga o likovfl' umetnosti, v kateri se predstavlja po abecednem vrstnem redu 500 največjih svetovnih slikarjev in kiparjev od 13* stoletja pa do danes._____. Vrhunci likovne umetnosti, kakor je naslovljen izbor 5H umetnin iz svetovne likovne zakladnice v celostranskih barvn«'' reprodukcijah, je te dni (sinhrono v več deželah) izšel sodelovanju z angleško založbo Phaidon Press - razen slovenskem še v angleškem, portugalskem, španskem, nemške*11 in francoskem jeziku, kasneje pa bo še v italijanskem madžarskem in grškem jeziku v skupni nakladi okoli 200.00^ izvodov. Bralca knjiga vsekakor osupne, ko zaradi abecedneg reda ogleduje tako blizu skupaj umetniška dela, med katerim leže stoletja časa in stilov. Izbrani način je vsekakor zel informativen in zaradi svoje nenavadnosti vzbuja v bra'c nenehno radovednost, kaj bo prinesel nov list. Poudarek je j1 reprodukcijah, v razmeroma skopem besedilu pa sicer ne manjk noben pomemben podatek o umetnini: poleg mer original3^ ustanove, kjer je shranjen, letnice nastanka, vsako predstavil spremlja razlaga umetnine in oris umetniške poti avtorja. Tako kot v Zgodovini moderne umetnosti iste založbe tud* tej najnovejši likovni knjigi ni nobenega slovenskega avtoD : izbor pa se glede na omejen obseg seveda nanaša na najb°J znane likovne stvaritve tako imenovanega zahodnega svet -manj pa vzhodnega, medtem ko kaže spoznavati najboljše kitajske umetnosti, afriške ali južnoameriške v drugih knjig3. Bralec pa se bo razveselil dodanega kratkega slovarja um nostnih smeri, slovarja izrazov in seznama galerij in ustafl07 Knjigo je uredil Kazimir Rapoša, strokovno pregledal pa aka y slikar Lucijan Bratuš. Knjigo je Cankarjeva založba izdala nakladi 10.000 izvodov, tiskali pa so jo v Singapuru. Cena J nekaj manj kot 12.000 SIT. • L.M. Blejski kandidati za župana Programe imajo, denarja pa premalo Šesterica kandidatov se je Blejcem predstavila na skupni prireditvi v Festivalni dvorani. Bled - Ko je gorjanska godba na pihala "odpihala" začetni del sobotne prireditve, je voditeljica Branka Potokar z jeseniškega radia dejala: "Če bo tudi nova občina tako ubrana, kot je tale godba, potem bo občanom v novi občini res lepo." Delček tega, kakšno življenje se jim obeta, so razkrili kandidati za župana, Id so (za razliko od nekaterih občin) "prestopili" strankarske, politične in ideološke prage in se jim predstavili na skupni prireditvi. Še več: sklenili so gentelmanski dogovor, da bo stroške prireditve (iz svojega žepa) plačal tisti, ki bo izvoljen. In kaj so povedali? O prostoru odločajmo na Bledu * Vinko Gole (ZLSD, upokojenec iz Zasipa): "Nad razvojem Bleda sem nekoliko razočaran, še posebej, če ga primerjam z Rogaško, Radenci in Čatežem, kjer vseskozi nekaj gradijo in izboljšujejo. Prava sramota sta Rikli-jev objekt neposredno ob jezeru in dom TVD Partizan. Če bom izvoljen, si bom prizadeval za to, da bomo o prostoru odločali na Bledu in da se bodo hkrati z Bledom razvijali tudi okoliški kraji. Ker se razumem na denarne zadeve, bom zelo pazil, da bo šel denar na pravo mesto. Boli me, ko slišim za dobičke bank, hkrati pa >ropadajo podjetja. Kot upokojenec bom unkcijo župana opravljal nepoklicno." Po denar tudi v Ljubljano * Stanko Slivnik (LDS, z Bleda, direktor podjetja Turizem m rekreacija Bled): "Na Bledu je bilo največ narejeno takrat, ko ie bil samostojna občina, manj pa po združitvi z Bohinjem in Radovljico. Ena glavnih nalog S| je nadaljevanje sali! nacije Blejskega jezera, s čimer je povezana tudi prometna ureditev, plinifikacija, ureditev kanalizacije na Bledu in okolici... Denar, ki ga bo občina dobila na osnovi zakona o financiranju občin in iz lastnih virov, ne bo zadoščal, zato bomo morali za rešitev glavnih blejskih problemov zagotoviti tudi sistemske državne vire. Kriza v blejskem turizmu je objektivna, saj je Bled v primerjavi z ostalimi turističnimi kraji v Sloveniji imel pred vojno bistveno večji delež tujih gostov. Večjih skrbi ni, že letošnji rezultati so precej boljši, kot so bili prejšnja leta." O Bledu največ vedo Blejci • Boštjan Fuerst (samostojni nestrankarski kandidat, doma z Bleda, vodja Zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo SO Radovljica): "Za kandidaturo sem se odločil zato, ker je to zame izziv časa, v katerem so tudi na Bledu nastale možnosti za spremembe. Vseslovenski natečaj, ki ga je razpisala občina Radovljica, je namreč pokazal, da o Bledu največ vedo prav Bleici. Njihove ideje so dobra osnova za to, da na Bledu brez vplivanja iz Ljubljane sami nekaj spremenimo. Moti me, da moramo za denar vedno moledovati v Ljubljani. Bled je še vedno lep, problem pa je v tem, da gre številnim Blejcem ta turizem na živce. Od turizma sicer hočejo živeti, ne živijo pa z njim, zato bo tu treba nekaj spremeniti." Bled je državnega pomena * Dr. Primož Rode (SKD, doma z Bleda, direktor Kliničnega centra v Ljubljani): "Kako sem kot rojen Ljubljančan prišel na Bled? Že kot študent sem večino najtežjih predmetov skupaj s prijateljem, domačinom, naštudir-al na Bledu, takrat sem vzljubil kraj, jezero, okolico in si rekel: "Tukaj bi pa rad živel." Zeljo sem uresničil 1988. leta, ko sem se za stalno preselil na Bled. Za kandidaturo sem se odločil zato, ker menim, da je Bled državnega pomena. Na Bledu me moti neurejen promet, premajhna skrb za jezero in za urejenost cest, pločnikov, parkov in kopališč, nenadzorovani prihod turistov pa tudi to, da nekatere lepe, stare stavbe propadajo. Premisliti moramo, ali še naprej razvijati množični turizem ali ne. Boljša ponudba in boljši gostje » Franci Kindl-hofer (SDSS, iz Zasipa, samostojni podjetnik): "Bled je kot turistični bonsai, v svoji rasti nekoliko okrnjen. Če bi bil petdeset let v kapitalizmu, bi bilo to danes cvetoče turistično središče in se ne bi pogovarjali o lastninjenju in o sanaciji Blejskega jezera. Na Bledu moramo najprej doseči, da se bo pravilno lastninilo in da bodo za turizem pomembni objekti dobili svoje lastnike, zaposleni v turizmu pa varno in dobro plačano delovno mesto. Če bomo dvignili raven turistične ponudbe, bodo na Bled prihajali boljši gostje z višjo kulturo in bo zato tudi manj problemov z redom in čistočo. Pri financiranju blejskih nalog se bomo morali opreti tudi na državne vire. Zasip ima prvič v zgodovini priložnost, da dobi svojega župana. Funkcijo bom opravljal profesionalno." Ne le davki, prepovedi in kazni * Anton Poklu- kar (Lista za gospodarsko ekološki razvoj, doma s Polj-šice pri Gorjah, samostojni obrtnik in kmetovalec): "Za kandidaturo sem se odločil zato, ker me ni sram tega, kar smo doslej naredili v krajevni skupnosti Gorje. Če me bodo volivci izvolili, bodo pridobili sogovornika, ki bo znal prisluhniti težavam. Zavzemal se bom za to, da bo občina postala mesto, kamor bodo ljudje lahko prišli tudi po nasvet ali po pomoč, ne pa le kraj, odkoder bodo dobivali samo prepovedi, davke in kazni. Ob tem, da je Bledu treba "vdihniti" življenje in mu dati dušo, je pomemben tudi skladen razvoj z okoliškimi kraji. Ker vsi ljudje ne bodo nikoli živeli samo od turizma, je treba hkrati razvijati tudi kmetijstvo, fozdarstvo, obrt in industrijo." • C. laplotnik, slike: L. Jeras Kandidati za župana v občini Preddvor Le delo in brez visoke politike "ljudje nas bodo cenili le po tem, kaj bomo naredili koristnega za občino/ Preddvor - V občini Preddvor so trije kandidati za župana in štiri kandidatne liste za občinske svetnike. Kandidati za Župana se med seboj dobro poznajo, saj so sodelovali že pri nekaterih skupnih akcijah. Čeprav jih podpirajo različne stranke, niso politični tekmeci, ki ne bi prestopili nasprotnega praga. Nasprotno: Franci Bizjak (SKD) je bil, na primer, na socialdemokratski predstavitvi kandidatov na Zgornji Beli, Ciril Zupin (podpira ga LDS) na podobni predstavitvi v Preddvoru. Odbor socialdemokratske stranke Preddvor je v petek zvečer ob navzočnosti predsedni-ka nekdanjega Demosa in poslanca Jožeta Pučnika Eredstavil svoje andidate v Preddvoru. Kandidat za župana Miran Zadnikar, solastnik in direktor zasebnega podjetja Vencelj, sicer pa tudi deset let predsednik turističnega društva Preddvor, je dejal, da ga je odločitev o tem. da bo Predd VOI svoja občina, presenetila, saj je bila volja ljudi na referendumu drugačna. Cc pa Preddvor že bo občina, se mora organizirati tako, da bo življenje v njej Čimboljšc. Čeprav je komunalna in turistična infrastruktrura precej slaba, se bo prizadeval, da bo Preddvor spet postal pomembno turistično središče na Gorenjskem, tako kot je že bil pred drugo svetovno vojno. Pri delu bo zagovarjal le načela dobrega gospodarjenja, ne pa ozkih strankarskih interesov. Preprečil bo, da bi bili kraji, odkoder bodo doma občinski svetniki, v prednosti pred ostalimi. Ob tem, da še ni zakona o financiranju novih občin, je po njegovem mnenju nesmiselno karkoli obljubljati. m ...,,„,. Krščanski de- mokrati bodo svoje kandidate predstavili (ob navzočnosti dr. Petra Venclja) v četrtek ob 19. uri v kulturnem domu v Preddvoru. Kandidat za župana Franci Bizjak, samostojni podjetnik z Zgornje Bele, sicer predsednik KS Bela, je svoj program "Za prijazno občino" strnil v deset programskih točk, ki vsebujejo tudi številne konkretne naloge: postopno urejanje odpadnih voda in izgradnja čistilnih naprav, regulacija potokov Belica in Suha, urejanje hudournikov na območju Kokre, postopno obnavljanje vodovoda, posodobitev ceste skozi Preddvor in izgradnja pločnika do šole, sanacija jezera Črnava in ureditev okolice, obnova ceste skozi Srednjo Belo, čimveč pouka v eni izmeni, organiziranje glasbene šole v Preddvoru, obnova in povečanje vrtca s skrajšanim programom na Zgornji Beli, zagotovitev dobrega gospodarja v domu Rade Končar v Bašlju, pomoč gasilskemu društvu pri izgradnji prizidka k domu v Preddvoru... Uresničevanje nalog bo - pravi Bizjak -odvisno predvsem od finančnih virov, ki pa za zdaj še niso natančno znani. Tretji kandidat za župana v občini Preddvor Ciril Zupin iz Tupalič, lastnik podjetja Cirlcs, ni član LDS, vendar nastopa z njeno podporo. Njegovo stališče je, da na deželi ne rabimo politike in da med-^Plllr flkk strankarski boji in wk .jbI I razprtije prinašajo seč slabega kot dobrega. "Bistveno je delo. Ljudje nas bodo cenili samo po tem, kaj bomo naredili," pravi in poudarja, da se je za kandidaturo odločil zato, ker kot član sveta KS Preddvor in kot predsednik gasilskega društva Preddvor dobro pozna razmere v krajih in ker želi, da bi v občini izpolnili nekatere neuresničene načrte, med katerimi je tudi izgradnja prizidka h gasilskemu domu. Razvoj občine vidi predvsem v turizmu, gostinstvu, gozdarstvu in predelavi lesa, obrti in podjetništvu, kmetijstvu (čebelarstvu), trgovini in drugih storitvenih dejavnostih... Zavzema se tudi za varnejšo pot do šole. • C. Zaplotnik Socilademokrati Slovenije v Škofji Loki Mi vemo kako, mi smo pripravljeni Škoti a Loka, 28. novembra - V "viharju" predvolilnih prireditev je sicer kar težko slediti vsem dogajanjem, vendar bi lahko za tiskovno konferenco Socialdemokratske stranke Slovenije - občinskega odbora Škofja Loka dejali, da je bila med najbolje pripravljenimi. Poleg skoraj vzorno pripravljenega propagadne-ga gradiva, s katerim se bolj ali manj uspešno trudijo vse stranke, so namreč ponudili tudi predstavitev vseh nosilcev kandidatnih list in seveda kandidatke za županjo s kratkimi programi, izdelali pa so tudi Strategijo razvoja občine Škofja Loka kot nove lokalne skupnosti. V kar 28 točkah oz. poglavjih so ponudili svoj pogled praktično na vse vidike življenja v Škofji Loki, naš vtis pa je, da je urejanju prostora, varstvu okolja, prijaznejši podobi Škofje Loke, in vsem potrebnim ukrepom za to, posvečena še posebna pozornost. To tudi ni nič presenetljivega, če vemo, da je kandidatka te stranke za županjo inž. arh. Meta Mohorič Peter-nelj že skoraj 20 let v svojem poklicnem življenju ukvarja z vprašanji urbanizma, je aktivna članica odbora za prenovo mesta Škofja Loka in vaških jeder, zadnje leto pa dela kot samostojni kulturni delavec prav na teh vprašanjih. Prav problematika prostora v Škofji Loki zahteva po njenem mnenju največ odgovornega in strokovnega dela, zato se bo kot županja tudi temu najbolj posvetila. Vse povedano pa ne pomeni, da bi ob prevzemu občinske oblasti v SDSS zanemarjali druga vprašanja. O tem dovolj zgovorno pričajo podatki o tem, katere kandidate so zbrali za nosilce kandidatnih list za občinske svetnike v štirih volilnih enotah Škofje Loke: inž. Pavle Malovrh, ki je prepričan, da dnevna politika ne bi smela vplivati na pomembnejše in dolo-goročne odločitve, pogreša pa načrtnejšo stanovanjsko politiko; ekonomist Janez Likar, ki ga zanimajo gospodarska vprašanja, besedo turizem pa je v svoj program zapisal z velikimi črkami; dr. France Leben, pravkar upokojeni sodelavec SAZU, predsednik škofjeloškega Muzejskega društva, da v Škofji Loki ne bi pozabili na svojo tako bogato dediščino, ki je še vedno ne znamo prav vrednotiti; in dr. Alenka Kavčič Pokom, specialistka šolske medicine, ki je z vsem srcem na strani otrok, zanimajo pa jo tudi širša socialna vprašanja. Je danes in bo jutri, opozarjajo pri SDSS. • Š. Žargi Stranke slovenske pomladi v Žireh Konkurenco je potrebno razkrinkati Žiri, 28. novembra - Povsem drugačne tone, kot zborovanje nestrankarskega Gibanja za Žiri v gostilni Pri Županu, pa je ubral skromno obiskani sestanek predstavnikov in simpatizerjev strank slovenske pomladi, ki sicer pri volitvah v občinski svet nastopajo z več strankarskimi listami in skupnim kandidatom za župana Bojanom Stra-manom. "Poročilo" enega izmed njih o tem, kaj se je dogajalo Pri županu, je vneslo med prisotne vtis o prednosti konkurence, zato je cel sestanek izvenel kot pogovor o tem, kakšno taktiko ubrati, da bi konkurenco, kot so dejali, razkrinkali. Bolj kot o svojih programih so se zgražali nad tem, da je razglašanje nadstrankarstva v demokraciji anahronizem, ter razglabljali o tem kakšne zarote, tihe kravje kupčije, ali "lonček kuhaj" se skrivajo v Gibanju za Žin. Da bi bili bolj nazorni, je bilo slišati tudi naslednjo primerjavo: Gibanje za Žiri je isto, kot da bi se Drnovšek in Koc-jančič sporazumela, da bosta volila Peterleta. Sklep je bil, da se mora nujno organizirati javno soočenje, na katerem "se bo opralo umazano perilo, pa bomo videli, kje bo ostala bolj umazana voda". Za razpravo so določili četrtek ob 18. uri v dvorani Svobode, se dogovorili, da bodo poskrbeli za dobro udeležbo svojih pristašev, zlasti pa še, da bodo pripravili vprašanja, ki bodo nasprotnike razkrinkala. Le tega, kdo bo to organiziral in nevtralno vodil, da bi bila udeležba zanimiva tudi za nasprotnike in tudi njihove pristaše, niso dorekli. Vidno je iz tega "zarotniš-kega" vzdušja izstopal samo kandidat za župana Bojan Starman, ki se sicer, kot je dejal, ne boji nobenega soočenja. O dejavnosti v sami krajevni skupnosti, ki postaja nova občina, je sicer nekoliko manj seznanjen, kot konkurent, ki je predsednik KS, vendar lahko tudi marsikaj ponudi. Kot direktor Alpine je že doslej javna osebnost, torej njegovo delo govori že samo zase, predvsem pa je prepričan, da bo v novi občini pomembno ne samo to, zakaj se bo denar porabil, pač pa tudi to, od kod bo pridobljen in kako se bo z njim gospodarilo. Cilj nove občine mora biti, da poskrbi za višjo kvaliteto življenja in prvi izračuni ter ocene kažejo, da bi se z denarjem, ki bo na razpolago novi občini, dalo marsikaj napraviti. V podrobne volilne obljube se ni pripravljen spuščati, poskrbel pa bo, da se bo po njegovih prioritetah: gospodarstvo - okolje - človek resnično kaj premaknilo. • Š. Žargi Združena lista socialnih demokratov Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur in Preddvor Napredek, ne sovraštvo in prepiri Mag. Štefan Kadoič, kandidat Združene liste za kranjskega župana: "Kranj mora postati tudi regijsko središče, Gorenjska pa kot regija na vrhu slovenskih regij." Stražišce, 26. novembra - Člani, simpatizerji in kandidati za nove občinske svete v občinah Kranj, Cerklje, Šenčur, Preddvor in Naklo so napolnili dvorano v stražiš-kem Domu krajanov in svoj predvolilni shod ter predstavitev kandidatov začeli s humorističnim nastopom jeseniške skupine Ejga, as ga vidu. Shoda so se udeležili tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, poslanca v državnem zboru Breda Pečan in dr. Dušan Bavdek ter veleposlanica Slovenije v Makedoniji Jožica Puhar. Lista Združene liste je lista ljudi dobre volje, sestavljena iz ljudi vseh slojev in poklicev, med katerimi je 31 odstotkov Štefan Kadoič, kandidat za kranjskega župana. žensk, trije magistri znanosti, 16 z visokošolsko izobrazbo in trije z višjo. Nosilci list Združene liste so Stane Bernard v Cerkljah, Viktorija Lenardič v Naklem, Štefan Zaplotnik v Preddvoru, Branko Ziberna v Šenčurju in Aleksander Ravnikar v Kranju. Združena lista ima županskega kandidata samo v Kranju. To je magister Štefan Kadoič iz Kranja. V svoji predstavitvi je dejal, da se bo zavzemal za Kranj kot prijazno, čisto, varno in prijetno mesto, kjer bodo živeli dobri in pošteni ljudje. Lokalna samouprava mora biti sodobna, Kranj mora imeti dober razvojni program kot občinsko in kot regijsko središče, Gorenjska pa mora biti vodilna med slovenskimi regijami. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je povedal, da je k uspehom vlade veliko prispevala Združena lista, ki je zoper grobi liberalizem in za ločevanje med branitelji domovine in izdajalci, poslanca Breda Pečan in dr. Dušan Bavdek pa sta zatrdila, da Združena lista ne meče puške v koruzo in z jasno opredelitvijo uspeva kljub nasprotovanjem, in da so volilne liste stranke dobre liste dobre volje. Veleposlanica v Makedoniji Jožica Puhar ostaja zvesta programu stranke in v Makedoniji bi rada predstavljala Slovenijo, kot jo vidi Združena lista. J. Košnjek, foto: Lea Jeras OBČINA GORENJA VAS - POLJANE POPRAVEK JAVNE OBJAVE VRSTNEGA REDA KANDIDATNIH LIST objavljene v Gorenjskem glasu 22/11-1994 Po sklepu občinske volilne komisije z dne 26. 11. 1994 je izžrebani vrstni red kandidatnih list po volilnih enotah, ki bo vpisan na glasovnici za posamezno volilno enoto enak tistemu, ki je bil izžreban 16.11.1994 in je po volilnih enotah naslednji: VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Št 2 - Lista socialdemokratske stranke Slovenije Št 3 - Neodvisna lista krajanov KS Javorje Št 4 - Lista slovenskih krščanskih demokratov Št 5 - Združena lista socialnih demokratov Št 6 - Lista članvo sveta KS in predsednikov vaških odborov Št 9 - Lista slovenske ljudske stranke VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Št 1 - Lista članov sveta KS in predsednikov naških odborov Št 2 - Lista socialdemokratske stranke Slovenije St 4 - Lista slovenskih krščanskih demokratov Št. 5 - Združena lista socialnih demokratov Slovenije Št. 9 - Lisa slovenske ljudske stranke VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Št. 2 - Lista socialdemokratske stranke Slovenije Št. 4 - Lisa slovenskih krščanskih demokratov Št 5 - Združena lista socialnih demokratov Slovenije Št. 7 - Lista članov sveta KS in predsednikov naških odborov Št. 8 - Lista liberalne demokracije Slovenije Št. 9 - Lista slovenske ljudske stranke OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Predsednica Cveta TUŠEK, I. r. Nestrankarsko Gibanje za Žiri Pri županu o županu Žiri, 28. novembra - Čeprav je večina Žirovcev zagotovo svojim kandidatom za župana nove občine Žiri prisluhnila prek njihovega radia, je Gibanje za Žiri včeraj dopoldne organiziralo svoj predvolilni shod v znani žirovski gostilni Pri županu. Svoj program je na kratko predstavil kandidat za župana Anton Beovič, svoje načrte o tem, za kaj si bodo prizadevali v občinskem svetu, pa tudi kandidati za občinske svetnike z nosilcem liste Bobanom Poljanš-kom na čelu. Kljub temu da se v Žireh za županstvo potegujeta dva kandidata, kakšne ostre politične polarizacije ni bilo čutiti, prej nasprotno: politični konkurenti so bili omenjeni z vso korektnostjo in celo spoštovanjem. V več kot 200-letni zgodovini občine Žiri naj bi Žirovci doslej dvakrat resnično odločali o svoji usodi: ko so pred kranjskim centralizmom "bežali" v občino Logatec ter, ko so se pred ljubljanskim centralizmom vračali v občino Škofja Loka, je ponovil za Miho Nagličem kandidat za župana Anton Beovič. Velikih razlik v načrtih razvoja nove občine ne more biti, je še dodal, morda jih od konkurentov loči poudarek o tem, da si bodo prizadevali za celovitost žirovskega ozemlja v zemljepisnih in zgodovinskih mejah, za oživitev starega dela Žirov, za samostojno klekljarsko šolo ter izgradnjo doma za starejše občane. Kandidati za svetnike so morda bolj družboslovno usmerjeni, je opozoril Boban Poljanšek, vendar trdno odločeni, da za svoj kraj začnejo in tudi nekaj napravijo v ekološkem pogledu, predvsem pa naj se ne ponovi čas zdrah in prepirov, kot v 70. letih, ko so Žiri zaradi tega kot kraj stagnirale. • Š. Žargi SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: obt odbor SDSS Kranj PREJELI SMO PREJELI SMO PREJELI SMO Zasedanje radovljiške skupščine Največ o prostorskem urejanju Radovljica - Potem ko so zbori občinski skupščine zaradi zapletov, ki jih je povzročila kandidatura Vlada Kovača za ravnatelja blejske osnovne šole, nekajkrat zasedali na ločenih sejah, se bodo jutri (v sredo) spet zbrali na skupnem zasedanju. Na dnevnem redu prevladujejo vprašanja, ki zadevajo prostorsko urejanje: spremembe prostorsko ureditvenih pogojev za Radovljico in Kropa, zazidalni načrti Poddobrava v Begunjah, poslovna cona Lesce - vzhod in obrtna cona Spodnje Gorje, sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna, dopolnitev odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki jih je dovoljeno graditi brez lokacijskega dovoljenja... Delegati bodo razpravljali in sklepali tudi o statutu osnovne šole Antona Janša v Radovljici, o odloku o javnem mestnem prometu v občini ter o osnutku odloka, s katerim naj bi Volčji hrib in Oblo Gorico v Radovljici razglasili za naravni spomenik. • C. Z. Tudi škofjeloška občinska skupščina nesklepčna Predčasen zaključek tudi v Škofji Loki? Škofja Loka, 28. novembra - Podobno kot drugim občinskim skupščinam na Gorenjskem, se je tudi škofjeloški zgodilo, da se pretekli ponedeljek ni uspela sestati na zadnjem zasedanju v iztekajočem se mandatu. To sicer ni bilo predvidoma zadnje zasedanje, saj odgovorni na Občini Škofja Loka načrtujejo tudi še decembrsko "po-mandatno" zasedanje, reči pa je ob tem potrebno, da težave s sklepčnostjo niso pogosto ovirale dela te skupščine. Da so delegati prišli zastonj, se je namreč zgodilo šele drugič in vodstvo upa, da je bilo to le naključje. Ob napovedi ponovitve sklica za prihodnji ponedeljek smo namreč slišali tudi protest enega izmed delegatov, ki je menil, da tako pomembnih točk oz. odločitev, kot so z dnevnim redom predlagane, na tej skupščini tik pred oblikovanjem novih občin ne kaže več sprejemati. Danes popoldne bo torej jasno, ali so škofjeloški občinski delegati še pripravljeni obravnavati poročilo o dosedanjem postopku iskanja nove komunalne deponije, z odlokom urediti delovanje enotne komunalne službe tudi v bodočih štirih občinah ter uvesti kar občuten ekološki davek. To bo tudi napoved za zadnje zasedanje, ko naj bi bila ena od osrednjih točk rebalans letošnjega občinskega proračuna, kar prav tako za zaključek delovanja dosedanje občine ni nepomembno. Š.Ž. Ć Z VLAKOM NA POTOVANJE v m mm NA SEJEM "SPORT IN REKREACIJA" Slovenske železnice so za vse obiskovalce sejma "šport in rekreacija"; ki bo od danes, torka, 29. novembra, do nedelje, 4. decembra, v Ljbuljani na Gospodarskem razstavišču, pripravile posebno ugodnost. Obiskovalci, ki bodo na ogled sejma pripotovali z vlakom, bodo imeli pri nakupu povratne vozovnice 40 odstotkov popusta. Do tega bodo upravičeni, če bodo ob vrnitvi pokazali vstopnico za sejem. Popust velja za 1. in 2. razred vseh vrst vlakov, razen lnterCity Zelene vlake in vlake EuroCitv. Za skupinska potovanja otrok in mladine od 15. do 26. leta starosti ter za upokojence in osebe, starejše od 60 let, pa velja 50 odstotkov popusta. Slovenske železnice Pismo delavcem ERA S tem pismom se obračam na vsakega sodelavca v podjetju posebej. To delam v želji, da bi preprečil katastrofo, ki je možna, če ne bo zmagala pamet, in če se bodo nadaljevale aktivnosti, ki so se začele v sredo, 23. 11. 1994. Pred nekaj dnevi so skupine delavcev v montaži ustavile delo z zahtevo, da v podjetju takoj dvignemo plače. Kasneje so se jim pridružili še nekateri drugi delavci. Zahtevali so tudi, da pridem na pogovor v montažo. Pred kratkim je bil zbor vseh delavcev, na katerem smo pojasnili vse, kar je bilo mogoče pojasniti Vsi tudi veste (kar sem večkrat pove-dla na zborih), da smo v vodstvu in jaz osebno vedno pripravljeni na vsak pogovor z vodstvom sindikata, tudi na zborih... Pri meni je tudi odprta ura za vsakogar. Toda, izsiljevati se, dokler je podjetje v sanaciji, ne pustimo in na nobe izsiljen sestanek ne bomo prišli. In tudi na grožnjo s štrajkom ne bomo odgovarja-li. Včeraj sem tudi ponudil sestanek s predstavniki sindikata ob 14.30 uri. Pogovora se, razen predsednika sindikata, ni udeležil nihče! Obveščen sem, da so predstavniki sindikata imeli svoj sestanek in sklenili, da nam bodo danes postavili svoje zahteve za dvig plač (menda 20 %) in da za primer, da zahteve ne bodo izpolnjene, zagrozili z generalnim štrajkom. Ocenjujem, da je zdaj nastala situacija, ko je treba nekatere stvari razčistiti do konca, po drugi strani pa bi rad storil vse, da bi preprečil kat strofo. Le ta je neizogibna, če bo ostalo pri grožnji s štrajkom. Prosim, da zato vsak sam natančno prebere moja pojasnila in izkoristi tudi vse druge možnosti, ki jih ima (namesto štrajka), da bi se prepričal, kakšna je situacija V podjetju kroti tudi vrsta dezinformacij, ki jih nekateri zavestno razširjajo in ki gotovo ob problematiki plač dodatno povzročajo vašo morebitno slabo voljo, zaskrbljenost in podobno. Ali ste morda pomislili na to, da nekdo take informacije načrtno razširja, ker mu skupna prizadevanja za rešitev podjetja niso po volji, ker se morebiti kdo ne strinja z zaostrovanjem discipline, odgovornosti za delo in podobno?! Zdaj pa se osredotočimo na problematiko plač. Podjetje je v sanaciji. Proizvodnja in prihodki od reali-zaicje bodo letos za 50 % (za polovico) višji kot lani. Zdaj se borimo za to, da bi bilo pri tem večjem obsegu poslovanja popolnoma jasno, da lahko, če se uredijo stari dolgovi, poslujemo brez izgube. Zadnji meseci tega leta bodo to dokazovali. Pravilnost poslovne politike in sorazmerno uspešnost dosedanje sanacije dokazujejo podatki, s katerimi je bil večkrat seznanjen tudi Izvršni odbor sindikata. Izguba, ki je leta 1992 znašala kar 7,5 mio DEM in lani še 4,5 mio DEM; bo letos le še okrog 2 mio DEM, kar pa je enako vsoti obresti za stare dolgove. In vse možnosti imamo, da v letu 1995 tudi te izgube ne bo več. Plače, ki se zdaj izplačujejo, so dogovorjene s kolektivno pogodbo in so na povprečju slovenskega gospodarstva. Plače so bile doslej (po aprilu 1993) tudi redno izplačane. Vsi veste, da smo tudi precej ljudi (80) na novo zaposlili? Ali veste, da se je v ERO povprečna plača od 1.4.1993 do novembra 1994 dvignila za dobrih 60 %. Torej je bil doslej odnos vodstva do plač in delavcev, ne glede na druge probleme, več kot odgovoren. Plače pa se v letošnjem letu ne morejo več spremeniti. Za leto 1995 se moramo še pogoditi Sprejeta je bila pa-noina kolektivna pogodba. Tu gre za nekatere spremembe. Vodstvo bo naredilo vse, da bi bile zagotovljene plače po panolni pogodbi in v skladu z rešitvami, za katere se bomo s sindikatom dogovorili. Drugo pa je perspektiva, razvoj za več let vnaprej. Usodo podjetja v nadaljnjih treh, petih letih bomo obravnavali v okviru priprave razvojnega koncepta podjetja. To pa bo, ko bo podjetje zaključilo sanacijo in ko bo lastninsko prestrukturirano. Po mojem mnenju bo to v jeseni 1995. Če bo podjetje uspelo biti boljše od drugih v svoji okolici in boljše od konkurence, potem bodo lahko tudi plače višje, sicer pa ne. To je vse, kar to vodstvo podjetja lahko zagotovi. In to je dokončna beseda na to temo. Generalni štrajk ničesar ne bi spremenil in tudi če generalni štrajk bo, z menoj ne bo nobenih pogajanj na to temo. Če mislite, da vodstvo nima prav, se poslužite mnenj ekspertov, neodvisnih strokovnjakov. O tem sem se pripravljen pogovarjati. Napoved generalnega štrajka ali generalni štrajk sam lahko podjetje takoj spravi v nerešljivo situacijo. Kupci lahko zadrtijo plačila, dobavitelji lahko zadrtijo materiale, ki jih nujno potrebujemo. Proizvodnja bo še bolj motena, realizacija ne bo zagotovljena in vse je odprto. Zaradi povečevanja obsega poslovanja in ker ne najemamo novih kreditov, podjetje nima tudi nobenih likvidnostnih rezerv, da bi lahko ob bolj moteni proizvodnji zagotavljalo plače. In tudi nihče drug jih ne bo zagotovil. Ni nobenih strokovnih argumentov za dvig plač. In to vodstvo tega ne bo in ne more zagotoviti. Zato tega, lepo vas prosim, ne izsiljujte s štrajkom, ker situacije, ki bo nastala, ne bomo več mogli rešiti. Možna je sprememba vodstva, toda o tem se morate pogovoriti Z Upravnim odborom oz. z lastnikom in tudi tega raje ne izsiljujte s štrajkom. Informacije o delni ustavitvi dela in o grožnji s štrajkom so že prišle v medije in tudi do poslovnih partnerjev. Delamo vse, kar je mogoče, z neposrednimi kontakti s partnerji, da bi preprečili večje motnje v poslovanju in zagotavljamo, da bo podjetje svoje obveznosti izponilo. Nastalo situacijo je možno rešiti samo na en način:-zagotoviti je treba nadomestitev izgubljenega delovnega časa- sindikat mora preklicati napoved štrajka in to javno oznaniti. Glavni direktor Milan Bajielj GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK PTT zagotavlja korektnost Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala slovenska pošta, je bilo veliko govora o računih telefonskih storitev. Ljubljana, 25. novembra - Očitno so računi, ki za nekatere predstavljajo problem in menijo, da so previsoki, za predstavnike slovenske pošte le domnevno preseženi ali neupravičeni. Zagotavljajo pravilnosti pri izpisu klicev oziroma računa za telefonske storitve, hkrati pa potekajo redni pregledi central, tako da te ne morejo biti vzrok za nezadovoljnost. naročnikov, kar ni niti pol odstotka vseh. Vprašanje pa je seveda, koliko ljudi, ki se jim zdijo računi previsoki, se tudi v resnici pritoži. Kakšna naj bi bila krivda PTT? če bi se dalo spreminjati vsebino števca, bi ta krivda lahko obstajala. Tako pa to ni mogoče, kajti zaščita obstaja na več mestih, registracija je nedvoumna - ena izmed dveh je znana iz preteklosti, šteje impulze, druga pa v centrali za vsak pogovor zna narediti natančen parameter pogovora (število impulzov, kdo kliče in kam). Te zapiske se da preveriti ter pregledati in že samo dejstvo, da pri teh pregledih še ni prišlo do nepravilnosti, naj bi bilo močno zagotovilo, da pošta nikakor ne more goljufati svojih potrošnikov. Možni vzroki za višje račune Teh je več. Poleg tega, da se pojavljajo netestirani priključki, ki lahko prikažejo več impulzov, če se seveda nanje kdo nasilno priključi, so visoki računi, kot so na tiskovni konferenci zatrdili predstavniki PTT-ja, posledica le velike uporabe telefonskih priključkov. V zadnjem letu je v telekomunikacijskem prometu prišlo do sprememb, ki tudi lahko botrujejo visokim stroškom - mednarodni promet je uveden z republikami bivše Jugoslavije, tu je (dražje) mobitel omrežje, vpeljane so posebne storitve z dodano vrednostjo, tu pa so še posebne storitve iz tujine, predvsem iz ZDA in Avstralije. Vse pritožbe se obravnavajo v komisijah v poslovnih enotah slovenskega PTT podjetja. Komisija mora najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi reklamacije naročniku pismeno odgovoriti in ga seznaniti z rezultati kontrole. Če naročnik z odgovorom ni zadovoljen, se lahko pritoži na drugostopenjsko komisijo. Zahteva lahko dodatno kontrolo števca impulzov oziroma izpis vseh pogovorov in tudi priključitev pomožnega števca pri sebi doma za lastno evidenco, ki pa ne velja kot dokaz. Majhen odstotek pritožb Kmalu uskladitev cen Trenutno je v Sloveniji čez 500 tisoč telefonskih naročnikov. Na previsoke račune za telefonske storitve se vsak mesec pritoži okrog tisoč V zadnjih dveh, treh letih, kot je dejal Adolf Zupan, direktor PTT, je bila zgrajenih večina telefonskih priključkov, pa z njimi ni nihče prav zadovoljen, ne stranke, ne sama PTT. Poudaril je, da nikoli ni mogoče biti tako dober, da ne bi bil še boljši. Področje je z vidika tarifnega in cenovne ravni glede na to še posebno občutljivo. Z začetkom naslednjega leta bodo tudi cene mednarodnih pogovorov usklajene. Sedaj namreč velja, da je klic iz tujine v Slovenijo precej cenejši kot iz naše države v tujino. Tako uskladitev cen imajo pri pošti za nujno potrebno, hkrati pa bodo cene tudi na drugih področjih spremenili(na primer nočno in dnevno tarifo). Začelo se bo tudi močnejše sodelovanje z Zvezo potrošnikov glede spornih računov in ostalih pritožb, od katerij jih je nekaj pozitivno rešenih za potrošnika (velikokrat gre za nasilne priključitve ali delo na terenu). PTT ima v načrtu tudi spremembo oblike izstavljenih računov (v zaprti obliki). Kar pa se tiče nepravilnih naslovov (sprememba ulic), kamor še vedno pošiljajo račune, predstavniki slovenskega poštnega podjetja zavračajo svojokrivdo. • Š. Vidic Železnice so za čim večjo kakovost Kranj, 29. novembra - Slovenske železnice prisegajo na Veseli decembrski vlaki kakovost svojih storitev in v prvi vrsti na učinkovitost v svojem sanacijskem programu. Marjan Rekar, direktor železnic, poudarja, da železnica ni sama sebi namen, temveč je najpomembnejše zadovoljiti njene uporabnike. Pri vsem ne gre zanemariti da pač vse ni mogoče čez noč velike vloge države, ki je vse spremeniti na bolje. Tako je obveznosti, ki izhajajo iz sa- bilo manj doseženega pri nacijskega načrta, doslej prav- urejenosti postaj in vozil ter zaprav v celoti izpolnila, točnosti vlakov, vendar velja Rezultati preteklih, pa tudi obljuba, da bo prav na teh letošnjega leta so rezultat področjih v naslednjih letih sistemskega dela na številnih veliko narejenega, področjih poslovanja, med Za prihodnje leto Železnice katerimi ima pomembno mes- £ načr;ujejo že lctos to Projekt kakovost. Uresm- začeto realizaci o nacionalne- Cujejo ga v sodelovanju s ga prograrna g]ede infrastruk- strokovnjaki Fakultete za or- Tudi letos se bodo otroci lahko v času Miklavža in Božička popeljali z muzejskim vlakom, kar prav gotovo zanje pomeni vznemirljivo doživetje. Slovenske železnice bodo otvoritveno vožnjo podarile 182 otrokom in sicer varovancem Zavoda za usposabljanje govorno in slušno prizadetih, otrokom brez družin iz Mladinskega doma Mal-či Beličeve in otrokom, ki obiskujejo pouk s prilagojenim programom na osnovni šoli Roje v Domžalah in v okviru zavoda Janeza Levca v Ljubljani. Od 16. do 18. decembra bo Božičkov vlak vozil med Mariborom in Celjem, Velenjem in Rogaško Slatino, od Medvod prek Jesenic do Sežane, iz Divače v Koper in nazaj v Ljubljano, od tod do Litije in nazaj ter iz Maribora do Pragerskega in nazaj. Podrobni vozni redi so izobešeni na vseh postajah, zasnovani pa so tako, da se v eno smer potniki peljejo z Miklavževim ali Božičkovim vlakom, nazaj pa z rednim vlakom. • Š. Vidic „.„;, •J1 , ■ VtFn • ture - gre za remont prog, za ganizacijske vede iz Kranja. p * t j v • L . *■ • ■« . •■ r< i i» i MdSs £iilour^čiuuie s™L7oZ^t^- ™™*W otokov in podjetnikov v Cerkljah tudi nridnhit J certifikata ki- komunikacijske napr tudi pridobitev certifikata ka- KomuniKacijsKe "aPrave> kovosti po mednarodnih stan- Po!eg. druge8a uredlh m,eme dardih ISO 9000 in doseči postaje, nekatera postajališča realno primerjavo kakovosti za primestni potniški promet, z evropskimi železnicami. Pri Skratka, ocena za letošnje leto Železnicah znajo prisluhniti kaže, da bodo Železnice leto tudi kritikam in priznavajo, zaključile pozitivno. U let delovanja hitre pošte v Sloveniji Kranj, novembra - Servis hitre pošte DHL v svetu deluje 25 let, pri nas pa od leta 1983, na Gorenjskem ima zbirni center na brniškem letališču. DHL je v 25 letih postal vodilni svetovni servis hitre pošte, njegovi uslužbenci raznašajo pošiljke v približno 70 tisoč namembnih krajev v 220 držav sveta. Danes ima 34 tisoč zaposlenih, ki uporabljajo 9.700 cestnih vozil in 150 letal in prenesejo približno 80 milijonov pošiljk in imajo 900 tisoč rednih strank. V 220 državah imajo 1.600 zbirnih centrov. V Sloveniji je DHL začel delovati pred enajstimi leti, med osamosvojitveno vojno in po njej, ko je bil slovenski zračni Prostor zaprt, so uporabljali celovško in dunajsko letališče. V zadnjih štirih letih so število zaposlenih s 17 povečali na 78, vozni park pa s tri na 20 vozil. Zbirni centri so v Ljubljani, na Brniku, v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru in v Novem mestu. Uvedli so lastno špedicjo, ki opravlja tudi vse izvozne in uvozne posle, število pošiljk pa povečali za osemkrat. Tako vse več podjetjem pomaga pri hitrem pošiljanju komercialnih vzorcev v tujino. Pred štirimi leti je pri poslovanju DHL v Sloveniji zadoščal PC računalnik, danes poslujejo s pomočjo pol milijona dolarjev vredne računalniške opreme. Uvajati so začeli sistem Gatsy3, z njegovo pomočjo dokumenti do carine in obratno potujejo s pomočjo računalniške izmenjave podatkov, kar prihrani veliko Časa, boljši pa je seveda tudi nadzor nad pošiljkami. DHL je lani v Sloveniji ustanovil sklad za pomoč Pediatričnemu oddelku kirurških strok in mu dva meseca namenjal desetino poštnine, ki zaradi tega ni bila višja. Decembra se je nabralo toliko denarja, da so za male bolnike kupili nov aparat za merjenje krvnega pritiska in zasićenosti hemoglobina s kisikom. Svoje poslovne partnerje pa so pozvali, naj nadaljujejo s prostovoljnimi prispevki in zadnji podatki kažejo, da je sklad uspešno zaživel. Kranj, 28. novembra - Obrtniki in podjetniki nameravajo decembra ustanoviti Združenje podjetnikov in obrtnikov Ceklje, zdaj so vključeni v Obrtno zbornico Kranj, kjer imajo približno 10-odstotni delež. Iniciativni odbor se je na pobudo Ivana Preše, Alojza Gašpirca in Jožeta Ciperla sešel 25. oktobra, ustanovno skupščino pa nameravajo pripraviti decembra. Po razpadu kranjske občine bodo Cerklje namreč postale samostojna občina, kar ustvarja pravno podlago za ustanovitev Združenja obrtnikov in podjetnikov, ki naj bi se dejavno vključilo v delovanje nove občine. Obrtni združenje oziroma obrtna zbornica Cerklje naj bi za svoje člane ustanovila računovodski servis, morda tudi banko za premoščanje likvidnostnih težav članov. Tvorno se namera vključiti v delovanje nove občine, vsaj enega predstavnika naj bi imeli v občinskem svetu, zato pobudniki ustanovitve novega obrtnega združenja kandidirajo na lokalnih volitvah. Obrtniki in podjetniki iz Cerkelj imajo zdaj v Obrtni zbornici Kranj približno 10-odstotni delež, saj je po zadnjih podatkih na območju Cerkelj prijavljenih 176 enot s področja obrti, trgovine in gostinstva. Ocenjujejo, da bi v prihodnjih peteih letih lahko zaposlili približno sto vaščanov. Njihova sedanja zastopanost v Obrtni zbornici Kranj bo seveda pomemba pri delitveni bilanci. Združenje obrtnikov in podjetnikov Cerklje namerava svoje prostore pridobiti v zadružnem domu v Cerkljah. • M.V. V Škofji Loki več turistov Škofja Loka, 28. novembra - V škofjeloški občini se lahko pohvalijo, da so imeli letos polovico več turistov kot lani. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v škofjeloški občini našteli 4.358 turistov, kar pomeni, da jih je bilo 50 odstotkov več kot lani v tem času. Od tega je bilo 2.160 tujih turistov, njihovo število je naraslo za 53 odstotkov, in 2.198 domačin gostov, njihovo število je naraslo za 48 odstotkov. Skupaj so imeli 10.142 turističnih nočitev, ki so v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta narasle za 57 odstotkov, pri tujih gostih za 62 odstotkov m pri domačih za 52 odstotkov. Škofjo Loko pa obišče veliko organizirani skupin, ki si le ogledajo mesto, takšnih obiskovalcev je bilo v letošnjih prvih devetih mesecih 2.130, v primerjavi z enakim lanskim razdobjem se je njihovo število povečalo za 63 odstotkov. Na Loškem gradu pa so imeli približno 19.500 obiskovalcev, za 15 odstotkov več kot lani v tem času. Prva slovenska blagovnica na Poljskem Merkur odprl trgovski center v Varšavi Kranj, 28. novembra - Podjetje Merkur Poljska, katerega Večinski lastnik je kranjski Merkur, družabniki pa so Alpos, Gorenje in poljski Lubanski, se je pred šestimi meseci odločilo za desetletni najem in temeljito prenovo neizkoriščenega poslovnega objekta v Varšavi. Blagovnico Merkur Centrum so v soboto, 26. novembra, slovesno odprli kot prvo slovensko na Poljskem, uredili so jo po zgledu Merkurjevih trgovskih centrov v Sloveniji. V prenovljenem objektu je 480 površinskih metrov maloprodajnih površin, 115 površinskih metrov poslovnih prostorov za vodstvo podjetja in veleprodajno dejavnost ter 270 površinskih metrov priročnih skladišč. Investicijska dela so veljala 900 tisoč mark, zagotovili so jih družabniki, gradbena dela je izvedlo Ingradovo podjetje Building iz Varšave, opremo je izdelal Alpos iz Šentjurja. V podjetju je 15 zaposlenih, od tega osem trgovcev v maloprodaji, ki je urejena na samopostrežni način. Zaloge so trenutno vredne 400 tisoč mark, prodajni program pa je podoben kot v Merkurjevih trgovskih centrih po Sloveniji, s svojimi izdelki se zastopano veliko slovenskih izdelovalcev. V prihodnje nameravajo preurediti še preostalih 500 površinskih metrov prostorov in dokončno usposobiti še približno 1.000 površinskih metrov carinskih skladišč. Merkurjev center je prva slovenska blagovnica na Poljskem, svojo dejavnost nameravajo iz Varšave razširiti na širše območje, slovenskim izdelovalcem pa omogoča prodor na poljski trg. Merkur namerava podobne blagovnice odpreti tudi v drugih državah. • M.V. Krekova družba napolnila prvi sklad Kranj, 28. novembra - Krekovi družbi je dokaj hitro uspelo napolniti prvi sklad, saj so z zbiranjem cerfitikatov začela dva meseca za drugimi investicijskimi družbami. V soboto, 26. novembra, se je v Mariboru sestala ustanovna skupščina prvega investicijskega sklada Krekove družbe za upravljanje. Ugotovili so, da so sorazmerno hitro uspeli napolniti prvi sklad pooblaščene investicijske družbe Zvon, rezultati so seveda dobro izhodišče nadaljnjega dela. Predvidevajo, da bodo sklad Krekove pooblaščene investicijske družbe Skala uspeli napolniti februarja prihodnje leto. Krekova pooblaščena družba Zvon ima 30.537 delničarjev in 9,26 milijarde tolarjev kapitala, 7. decembra bo sodelovala na prvi dražbi delnic podjetij sklada za razvoj. Na sobotni skupščini so bili v nadzorni odbor imenovani: dr. Drago Filipič (profesor mariborske ekonomsko poslovne fakultete), Janez Novak (teolog iz župnijskega urada v Zrečah) in Danica Osvaldič (ekonomistka v Krekovi banki). Združenje obrtnikov in podjetnikov v Cerkljah Kranj, 28. novembra - Obrtniki in podjetniki nameravajo decembra ustanoviti Združenje podjetnikov in obrtnikov Ceklje, zdaj so vključeni v Obrtno zbornico Kranj, kjer imajo približno 10-odstotni delež. Iniciativni odbor se je na pobudo Ivana Preše, Alojza Gašpirca in Jožeta Ciperla sešel 25. oktobra, ustanovno skupščino pa nameravajo pripraviti decembra. Po razpadu kranjske občine bodo Cerklje namreč postale samostojna občina, kar ustvarja pravno podlago za ustanovitev Združenja obrtnikov in podjetnikov, ki naj bi se dejavno vključilo v delovanje nove občine. Obrtni združenje oziroma obrtna zbornica Cerklje naj bi za svoje člane ustanovila računovodski servis, morda tudi banko za premoščanje likvidnostnih težav članov. Tvorno se namera vključiti v delovanje nove občine, vsaj enega predstavnika naj bi imeli v občinskem svetu, zato pobudniki ustanovitve novega obrtnega združenja kandidirajo na lokalnih volitvah. Obrtniki in podjetniki iz Cerkelj imajo zdaj v Obrtni zbornici Kranj približno 10-odstotni delež, saj je po zadnjih podatkih na območju Cerkelj prijavljenih 176 enot s področja obrti, trgovine in gostinstva. Ocenjujejo, da bi v prihodnjih peteih letih lahko zaposlili približno sto vaščanov. Njihova sedanja zastopanost v Obrtni zbornici Kranj bo seveda pomemba pri delitveni bilanci. Združenje obrtnikov in podjetnikov Cerklje namerava svoje prostore pridobiti v zadružnem domu v Cerkljah. • M.V. Vstop v mednarodno upravljanje z investicijskimi skladi Kranj, 28. novembra - Investicijska družba LB Maksima se vključuje v mednarodno upravljanje z investicijskimi skladi, saj je pogodbo o sodelovanju podpisala z družbo za upravljanje investicijskih skladov C Š First Boston Investment Management Ltd, ki ima sedež v Londonu. Tako želi s pomočjo domačega in tujega znanja ter izkušenj nadgraditi sedanji sistem upravljanja s skladi, izpopolniti analizo podjetij ter razviti tudi nove finančne instrumente za slovenski finančni trg. Za LB Maksimo med drugim to pomeni tudi preglednost in javnost poslovanja. Glede na predvidene spremembe devizne zakonodaje in prostega pretoka kapitala se bodo s tem odprle tudi možnosti dostopa na tuje finančne trge, poleg tega pa je omenjena tuja družba za upravljanje investicijskih skladov že izrazila pripravljenost postati družabnik LB Maksime. CS First Boston Investment Management Ltd je imela sredi letošnjega leta v upravljanju za 21,7 milijarde ameriških dolarjev sredstev, od tega za 12,7 milijarde dolarjev sredstev, ki jih investirajo v vrednostne papirje z fiksnimi donosi, njeni komitenti pa predvsem institucionalni investitorji iz 35 držav. Kar polovico sredstev v upravljanju predstavljajo sredstva centralnih bank in državnih institucij, kar seveda določa izrazito varno naložbeno politiko. Lastnica te investicijske družbe je investicijska banka CS First Boston, ki sodi med vodilne investicijske banke na mednarodnem trgu kapitala, njena bilančna vsota znaša 68 milijard ameriških dolarjev. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Audi A6 2.6E Ouattro MENJAVA DOKUMENTOV Četrt stoletja avtomobilskega življenja je lepa doba. Tudi za tako zvenečo avtomobilsko znamko, kot je nemški Audi, ki je sredi letošnjega leta svoj model z oznako 100 zamenjal z novim A6. Audi 100 je bil eden najuspešnejših avtomobilov iz Ingolstadta, še zdaleč ni bil ostarel, toda uspehi v zadnjih letih so bili vseeno manjši od pričakovanih in popravki so postali neizogibni. Oznaka A6 sicer napeljuje na aluminij tako kot pri večjem modelu A8, toda aluminija je pri novincu ravno toliko kot pri drugih običajnih avtomobilih. Na zunaj je A6 ohranil identiteto predhodnika, tako, da so spremembe na nosu in zadku avtomobila na prvi pogled "dostopne" samo poznavalcem. Podrobnejši pogled pokaže drugačne žaromete, zajetnejši prednji odbijač, novo masko z velikimi štirimi hišnimi krogi, nove manjše, toda bolj izrazite luči in zelo rahel zavihek prtljažnega pokrova, na katerem je nova oznaka. HVALIMO: prostornost -udobje - motor - obdelava - oprema; GRAJAMO: desno bočno ogledalo -stikalo za vklop luči -okretnost Notranjost: eleganca in urejenost. V tovarni so ostali zvesti dvem karoserijskim različicam, klasični limuzini (kakršen je bil testni avto) in kombijevskemu avantu. Limuzina ob svoji, nesporni zunanji eleganci brez revolucionarnih oblikovalskih dosežkov, daje videz umirjenosti tudi v notranjosti. Vse za kar je zadolžen voznik (in tega ni malo) je urejeno in pregledno, razen ponesrečenega stikala za vklop luči, med serijsko opremo pa sodijo elektrificirana stekla v sprednjih vratih, elektrika za levo in (oblikovalsko ponesrečeno) desno bočno ogledalo, osrednja ključavnica, višinsko in globinsko nastavljiv volan s servoojače-valnikom, klimatska naprava in kakovosten radiokasetofon, s povsem skrito anteno. Skoraj 4 in pol metrska limuzina, je tako v potniški kabini, kjer je dovolj prostora za vseh pet Hiter razmah Mobitela Kranj, novembra - Lanskim 7 tisoč naročnikom Mobitela se je v letošnjih desetih mesecih pridružilo še 8 tisoč novih, do konca leta pa naj bi njihovo število naraslo na 17 tisoč. Mobitelna telefonija se pri nas hitro širi, zato postaja tudi cenejša, družba Mobitel je letos priključno takso znižala za 50 mark, cenejši so tudi mobilni telefoni. Razširili so zmogljivosti centrale, letos so dodali 31 novih baznih postaj in konec leta jih bo delovalo 70 s 766 radijskimi kanali, kar omogoča delovanje več kot 22 tisoč mobilnih telefonov. Letos so zgradili tudi VMS zvočni telefonski predal z zmogljivostjo 10 tisoč priključkov. Mobilni telefon je uporaben že na več kot 90 odstotkih slovenskega ozemlja. Uvedli so dnevne in nočne tarife za pogovore z mobilnim telefonom, nižja pa je mesečna naročnina. Prihodnje leto nameravajo vključiti 13 tisoč novih naročnikov, v razširitev NMT omrežja pa bodo investirali približno 10 milijonov mark. Mobilni telefoni imajo evropske cene, zato jih ne nameravajo dražiti, ohranili bodo tudi sedanji tarifni sistem. mobitel Pe KRANJ ^064/222-616 NOVOLETNO DARILO ZA UREDITEV VAŠEGA PRODAJNEGA PROSTORA NA 35. BOŽIČNO NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU, VAM NUDIMO 35% POPUST NA OSNOVNO OPREMO PROSTORA. telefon/faks 064/224 255 STUPIO OREH K B A h J flOVlNIJA GRAFIČNO OBLIKOVANJE UREDITEV SEJEMSKIH PROSTOROV PROPAGANDNE AKCIJE ZALOŽNIŠTVO REKLAMNO IN INFORMACIJSKO OZNAČEVANJE Audi A6: novost na drugi pogled . potnikov, kot tudi po merah prtljažnika, kjer ne manjka niti vreča za smuči, prostoren in udoben avtomobil, natanko takšen kot ga imajo radi sodobni poslovneži za službena in družinska potovanja. In za visoke potovalne hitrosti je zaslužen 2,6 litrski bencinski šestvaljnik, zelo tih in uglajen agregat z dobrimi, toda ne športnimi zmogljivostmi, skupaj z odličnim petstopenskim menjalnikom in stalnim pogonom na vsa štiri kolesa, na kar sramežljivo napeljujeta majhni oznaki na nosu in zadku avtomobila. Vožnja s tem audijem je lahko zato prijetna tudi na dolgih avtomobilskih ali pa na ovinkastih in grbinastih cestah. Lega na cesti je na račun J štirikolesnega pogona dobra tudi na mokri podlagi, upravljanje je lahkotno, zvok šestih valjev ravno prav glasen in zanesljivost pri ustavljanju zaradi zavornega sistema ABS brez vprašaja. CENA do registracije: 67.897 DEM (Porsche In-ter Auto, Ljubljana) Skoraj edino, kar temu avtomobilu ne gre med pluse, je njegovo obnašanje v mestu, kjer je v zadregi pri iskanju parkirnih prostorov ali pri obračanju. Toda lastniki audi-ja A6 imajo za nakupe s košarico pri hiši skoraj zagotovo še kakšen manjši avto. • M. Gregorič, slike Lea Jeras Nov zadek in nova oznaka. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: štirivratna limuzina s spredaj nameščenim motorjem in pogonom na vsa štiri kolesa. Motor šest-valjni v obliki V, štiritaktni, bencinski, nameščen vzdolžno, 2598 ccm, 110 KW/150 KM, večtočkovni elektronski vbrizg goriva, katalizator. Mere: d. 4797 mm, š. 1783 mm, v. 1420 mm. Najvišja hitrost: 208 km/h (tovarna), 209 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 8,01 10,0/ 13,5 litra neosvinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 12.91 na 100 km. KARCHER GITAS KRANJ, d.o.o. Kalinškova ul. 26 objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - elektrikar - šibki tok in PRIPRAVNIKA - elektrikarja - šibki tok ČREVARSTVO MAJER v_J MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamol MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V radovljiški občini je za kvadratni meter njive prvega kakovostnega razreda treba odšteti 364 tolarjev, za njivo drugega razreda 328 tolarjev in za njivo tretjega razreda 291 tolarjev. Njiva Četrtega razreda je po 255 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda po 218 tolarjev, šestega po 182 tolarjev, sedmega po 146 in njiva osmega razreda po 109 tolarjev za kvadratni meter. Poglejmo še cene za travnik! Prvi vrednostni razred - 273 tolarjev za kvadratni meter, drugi - 237, tretji -200, četrti - 164, peti - 127, šesti - 109, sedmi - 91 in osmi razred - 73 tolarjev za kvadratni meter. In koliko je za gozdno zemljišče treba odšteti v škofjeloški občini? Kvadratni meter zemljišča prvega vrednostnega razreda je po 127 tolarjev, drugega po 107 tolarjev in tretjega po 87 tolarjev. Četrti razred je po 60 tolarjev, peti po 48, šesti po 32 in sedmi po 16 tolarjev za kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa vedno obveljajo tiste, ob katerih si prodajalci in kupci sežejo v roke. Kdaj se to zgodi, je odvisno tudi od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Povpraševanja ni, cena pa raste V četrtek je bil v Ljubljani redni avkcijsko borzni sestanek Splošne kmetijske in avkcijske družbe. Čeprav je sodelovalo malo posrednikov, so sklenili kar nekaj poslov. Na avkciji so Erodali hruške, kaki, solato, peteršilj, zeleno in por. fenavadno je, da je cena krompirju (v primerjavi s prejšnjimi sestanki) celo porasla, čeprav po njem ni nobenega povpraševanja. Na borzi je bila ponudba zelo skromna in ker tudi kupcev ni bilo, so ta del sestanka zelo hitro zaključili. V SKAD-u pripravljajo za december in januar več novosti, za zdaj omenjajo le to, da bomo v kratkem dobili prve avkcijsko borzne posredniške hiše, ki bodo omogočile trgovanjem tudi manjšim prodajalcem in kupcem. Poglejmo še na tečajnico! (V oklepaju navajamo ceno, po katen je bilo blago prodano.) blago kvaliteta poreklo začetna cena krompir sante, vreče krompir sante, vreče zelje, sveže zelje, kislo, pvc, 12/1 orehi zelje, kislo, pvc, 25/1 peteršilj solata, endivija por radič, rdeči paradižnik Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Madžarska Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Nizozemska 28,00 26,50 33,00 92,00 761,00 82,00 127,00 (120,00) 108,00 (100,00) 134,00 (130,00) 113,00 249,00 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: obč. odbor SDSS Kranj Mm Velika izbira stenskih koledarjev in rokovnikov ter drugega novoletnega programa za leto 1995 Delovni čas: 8. do 14., 16. do 19., sobota 8.do 12. ure Gregorčičeva 6,64000 Kranj (za Globusom) tel./fax: 064/213-162 K sodelovanju vabimo strokovnjake tradicionalne medicine ter druge s podobnimi znanji in izkušnjami, za delo v prenovljenih prostorih hotela Ribno (maserji, kozmetičar ji..). SLS Informacije dobite po tel. 064/741-321. VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo se suho jutri pa naj bi se pooblačilo in začelo deževati. Ohladilo se bo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v soboto zadnji krajec nastopil ob 8.04., bo v naslednjih dneh po rterschlovem J od okrasnim grmovjem pre-opatimo. Da pri tem ne poškodujemo plitvo potekajočih korenin, delamo z vilasto štiharico. Listje, ki je pod grmovjem, plitvo podlo-patimo. Konec novembra začnemo obrezovati okrasno drevnino. Če so tla pod nasadi prelo-patena, je s tem delom bolje počakati tako dolgo, da tla trdo zmrznejo. Tiste dvoletnice, ki naj bi prihodnje leto cvetele, novembra pokrijemo s smrečjem. Zlasti je pomembno, da pokrijemo spominčice. Zavarujemo pa tudi zvončnice, seboj, mačehe in druge podobne rastline, ki zlasti trpe v suhih zimah brez snega. Metufjnik (Buddleja), modrin (Ceanothus), sirski oslez (Hibiscus svriacus), ta-mariska (Tamarbc), hionant (Chionanthus) in še mnoge druge grmovnice zmrznejo v hudih nesneženih zimah vse do tal. To preprečimo tako, da tla pod temi grmovnicami f)okrijemo 20 cm debelo z istjem. Potem pa še vsako rastlino posebej obsujemo enako na debelo z listjem. Sleč (Rhododendron), bodiko (lllex), lovorikovec (Prunus laurocerasus) in tiso (Taxus) novembra ogradimo z ogrodjem, na katerega damo smrečje. S tem bistveno zmanjšamo zimsko transpiracijo (oddajanje vode skozi liste). V prvi vrsti je torej važno, da rastline zavarujemo pred soncem in suhimi vzhodnimi vetrovi. Preden začnemo delati orodje, tla pod rastlinami pokrijemo 10 cm na debelo s šoto ali z listjem. Velecvetnim klematisom zadostuje, če jih na rahlo ovijemo s slamo ali smrečjem. Čeprav je večina sort prezimno trdna, je to varovanje koristno posebno tam, kjer so rastline izpostavljene hudim vzhodnim vetrovom. Praviloma je dovolj, če stebla ovijemo okrog 1,5 m visoko. S tem dosežemo najmanj to, da rastline ne zmrznejo do tal. Ponatis čez sto let stare Slovenske kuharice Kako se je jedlo pri gosposki Pri reviji ZDRAVJE je te dni v založbi ARA izšel ponatis stare in silno iskane kuharske knjige SLOVENSKA KUHARICA izpod peresa gospe Magdalene PLEIVVEIS, ki je leta 1890, torej pred 104 leti prvič izšla v Ljubljani. Ta knjiga prinaša recepte, ki so se že prej morda stoletja prenašali iz roda v rod in so bili v njej prvič zapisani, "na svitlo djani", kot pravi avtorica v tedanjem jeziku. No, vsega je v njej 26 oddelkov z 933 recepti, z dodatkom 14 jedilnih listov. Koristno, hkrati pa žlahtno in zanimivo branje. Recepti so zbrani od vsepovsod, od najbolj preproste kmečke kuhinje do receptov, ki so jih uporabljale kuharice po samostanih, farovžih in pri največji mestni gospodi. Največ vreden pa je jezik, ki je tudi v tej izdaji po več kot sto letih ostal nespremenjen. Veliko je nemških izrazov, veliko je po domače zaokroženih tujk, vse skupaj pa je sočen, zanimiv kuharski jezik, ob katerem bralec še posebej uživa. Pri založbi ARA so se potrudili, da so danes, v času računalništva našli enake črke, kot so bile uporabljene v prvotni izdaji, z zlatim tiskom na naslovnici. Vsem novinarjem, ki so jo predstavili v ljubljanski gostilni FORTUNAT ob Gra-daščici v Trnovem, so dali pokusiti tudi nekaj jedi iz te stare kuharske knjige gospe Magdalene Pleivveis. Pnznati moramo, da sta bila telečja obara in "francoska nadeve-na (filana) persa" nebeško dobra. Včasin se je ponekod resnično dobro jedlo, za naše pojme kar predobro. Ob zlati maši, denimo, se je na mizi pred gosti zvrstilo po 19 različnih jedi, ob godu 18, ob "inštahrengi" po 16, in še celo za postni dan jih je bilo po toliko. Prebrali smo pa tudi, da je, denimo, za "malo južino" za ženske dovolj le 4 vrste jedi, za gospode pa 11! Kakšne recepte bomo torej našli v SLOVENSKI KUHARICI ge. Magdalene Pleiweis. Predvsem veliko omak, ki so danes že povsem pozabljene, veliko jedi iz perjadi, rib, divjačine, zanimive so zakuhe za juhe, zelenjavo so velikokrat pripravljali čisto drugače, kot smo vajeni danes. Posebnost so tudi postni ajmohti, razni kuhi, koline. Posebno poglavje je namenjeno sladicam, raznim "ledicam" in "zmerzlinam", to je strjen-kam, o katerih se nam danes še sanja ne. Spomniti se je treba le, da takrat še niso Soznali pudingov in želatin. trjenke so pripravljali pov- sem na naraven način le s kuharsko umetelnostjo, prav tako sadne sokove. Ne le kuharski recepti za pripravo tega in onega, knjiga je polna vseh mogočih drobnih nasvetov, ki nam bodo pri kuhi vedno prav prišli. Marsikaj nam bo o skrivnostih dobre kuhe šele ob prebiranju te knjige postalo jasno. Nekateri recepti so za današnje čase zelo dragi, celo nezdravi, saj je denimo v enem kuhu po 24 jajc le prehuda. Vendar lahko recepte sami prikrojimo našemu času in potrebam. Predvsem pa nas bo knjiga spomnila kaj vse lahko kuhamo in pripravljamo za vsakdanjik in za nedeljski in Eraznični dan. Vsekakor ne o brez nje ostala nobena vsaj malo za kuho vneta gospodinja. (Slovensko ku-arico bo po ceni 1890 tolarjev za broširano in 2990 tolarjev za vezano izdajo dobiti v vseh knjigarnah, pa tudi pri Založbi ARA na Šmartinski 10, tel. 061-13-12-025.) In ne bi bilo napak, če bi vsaka naša dobra restavracija in boljša domača gostilna imela na svojem jedilniku vsaj nekaj jedi iz teh starih kuharskih bukev. Ne pozabite, mik stare dobre kuhe je v ljudeh še vedno živ. • D. Dolenc Mulprata špikana Potegni z mulprate kožo in Žile, našpikaj jo, potresi z dišavo in limonino lupinico pa nasoli; deni v kozo špeha ali masti, mulprato, potem polij po njej pol kozarca vina, pa jo pokrij, da se praži (tinsta), polivaj jo s tem, kar je na dnu, da se lepo zarumeni; če je preveč masti, kadar je že rumena, odlij jo, prilij malo juhe, ko mulprato pripravljaš na mizo, to polivko nanjo precedi, pa na mizo daj. Domači zdravnik: Korenje pomaga Proti črevesnim glistam - če nekaj dni zapored jemo 2 do 3 cele ali naribane sveže korene; - če nekaj dni zaporedoma jemljemo 1 do 3 Žličke svežega korenja: - če pojemo zvečer in zjutraj na tešče 1 do 2 sveža korena, se izločijo bele gliste; • če operemo in naribamo pol kilograma korenja, izce-dimo sok in ga popijemo vsega naenkrat. Po 1 do 2 urah vzamemo 1 žličko rici-nusovega olja. Obenem pripravimo tudi čaj za k lis tiranje: 100 g česna prekuha mo v 1 litru vode. Ko se ohladi, tako da postane enake temperature, kot je telesna toplota, odcedimo in damo klistir skozi debelo črevo. Proti črevesnim glistam pri otrocih - Naribamo 100 g korenja, izcedimo iz njega sok in damo otroku, naj ga pije zjutraj in zvečer. To ponavljamo 30 dni. Odrasli naj pijejo 200 g korenjevega soka. - Otroku dajemo večkrat na dan nekoliko posoljeno kuhano korenje. SREDA, 30. NOVEMBRA TVS 1 11.15 Zimska tekmovanja 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Ščepec širnega sveta, angleška dokumentarna nadaljevanka 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.55 Opus 15.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Afriška kraljica, ameriško-angleški film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.45 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronews 15.10 Zgodbe iz školjke 15.40 Middlemarch, angleška nadaljevanka 16.40 Vi-deošpon 17.20 Sova, ponovitev 17.55 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 18.45 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda 21.40 Omizje HTV 1 7.45 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Deček iz Andromede 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Em-paratriz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Henrvja Fonde: Spencerjeva gora, ameriški barvni film 14.45 Šolski program 15.30 Otroška oddaja 16.05 Živeti kot vsi drugi 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Rasputin, dokumentarna oddaja 21.45 Znanost in mi 22.30 Slika na sliko 23.10 Jazz 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Ljubezen boli, nanizanka 18,25 V iskanju Eustolovščine, ponovitev 19.30 nevnik 20.05 Košarkarska ev-roliga: Cibona - Juventus, prenos 21.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 1/10 23.35 Tim, avstralski barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Rodeo 13.45 Spot tedna 15.50 Na velikem platnu 16.10 Male živali, ponovitev 16.30 Upravljanje, ponovitev dokumentarne serije 17.45 Mesto kot Alice, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Ben-ny Hill 20.30 Dance session 21.00 Poročila 21.25 Šport in rekreacija 21.30 Dannvjeve zvezde 22.35 Album show, glasbena oddaja 23.15 Živeti danes, ponovitev 23.40 Spot tedna 23.45 Na velikem platnu 0.05 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Audimax 10.15 Pa ga je..., ponovitev angleške TV kriminalke 12.05 Mizikanti iz Avstrije 12.10 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Hišnica 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Skrivnost črne džungle, italijanska nadaljevanka 19.22 Znanost 19.30 čas v slikiA/reme 20.15 Očka, ameriška TV melodrama 21.50 Pogledi od strani 22.00 Najljubši sin, zadnji del amenške nadaljevanke 0.15 Sodnik Dee in samostanski 23.35 HTV 2 TIM Avstralski barvni film; Igrajo: Piper Laurie, Me! Gibscn, Atwyn Kurtis, Pat Evison, Oeborah Konnedv iti drugi. Mat Gibson je z vlogo Tirna v istoimenskem filmu, ki je bit posnet po uspešnem romanu, krenil po poti filmskega zvezdnika. Ttm je štiriindvajsetletni mladenič, ki je moral že pri petnajstih zaradi slabših umskih sposobnosti zapustiti šolo. Tako živi pri starših in občasno opravlja kako honorarno delo. Pospravlja vrt neporočene ženske srednjih let, ki se zagleda vanj... morilci, ameriška TV kriminalka 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Preden je nastal Babilon jezikov 16.15 Ljubezen v Gradcu 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Naš hrupni dom, ameriška serija 18.30 Vseh devet kijev, nagradna igra 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Kultura 20.15 Dvoboj, oddajp vodi Vera Russvvurmm 21.30 Črno na belem, mediji in mnenja 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Otroci upanja 23.30 Šport 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Ulice Palerma, italijanski film 2.35 Videostrani/1000 mojstrovinb TELE-TV KRANJ 0.00 Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok, Danes na videostraneh 19.15 Strel 6, oddaja za mlade in mlade po srcu 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Lokalne volitve '94 - SOOČENJE KANDIDATOV ZA ŽUPANE MESTNE SKUPŠČINE KRANJ: mag. Štefan Kadoič - ZLSD, Peter Čolnar - SDSS, Vitomir Gros, Peter Orehar - SKD, Janez Osojnik -LDS, voditelj - odg. urednik Drago Papler (v živo) 21.25 EPP blok, Danes na videostraneh 21.40 Lokalne volitve '94 -KANDIDATI ZA ŽUPANE OBČINE BLED 22.00 Naš gost: Mohar Bogataj (ob 40 letnici Alpetour - Remont) - v živo 22.45 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 14. oddaja 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00. 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Razstava ročnih dle na Zalem Logu - dokumentarna oddaja - 2. del 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Lekova domača hrana 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Teološki tečaj za študente in izobražence 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Otvoritev nove prodajalne - oglašanje s terena 13,00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Soočenje županov - Šenčur 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Pozdrav iz Tomšičeve ulice 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Pamas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV KINO 1584 KHz in iz Tržiča na UKV 88,9 MHz. Poleg novosti v filmskem svetu in s knjižnjega trga bo nekaj svežih informacij, nikakor pa ne bodo pozabljeni ljubitelji dobre glasbe. Tudi rubriki Glasba brez meja in Glasbena scena, uvrščamo v spored. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 16.50 Športni utrinki 17.30 Predstavlja se neodvisna lista za Žiri 18.00 Boom 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit KdHiVMiP-l'MiĐB 064/22-1t SAVNA* SOL ARIJ CENTER akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 15.30, 18. in 20.30 un STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. uri. amer. melodr. ZRAVSAL SEM ERNESTA HEMINGWAYJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. FOREST GUMP bo 18. in 20.15 un TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film KUENTob 20. uri DEŽELA Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (10) Nekdanjim lastnikom le solastniški deleži Rodovniški izvršni svet je na nedavni seji (pod točko razno) zavzel stališče, da naj bi nekdanjim lastnikom hotelov oz. njihovim dedičem vračati premoženje v obliki solastniških deležev in da bi pospešili postopke vračanja. Stališče je v nasprotju z zahtevami razlaščencev, ki želijo nazaj premoženje v naravi Denacionalizacij a Cerkveni gozdovi so vroča predvolilna tema blejskem gozdnem gospodarstvu si ne glede na to, kdo bo lastnik nekdanjih cerkvenih gozdov, ljubljanska nadškofij *ji država, želijo predvsem to, da bi lahko v teh gozdovih še naprej delali. Radovljica - Novica, da bo Občina Radovljica v kratkem ^dala delno denacionalizacijsko odločbo, s katero bo ljubljanski nadškojyi vrnila 9.262 hektarjev gozdov na Pokljuki, Mežakli in Jelovici, je vroča tema tudi v Predvolilnem času. Oglašajo se predvsem politične stranke in politiki, ki nasprotujejo temu, da bi Cerkev Postala največja gozdna posestnica v Sloveniji vendar So tudi politiki pri tem v precej težavnem položaju. Ob km, ko pravijo, da so načelno za pravno državo in za spoštovanje zakonov (torej tudi za spoštovanje zakona o ^nacionalizaciji, po katerem pravica do vrnitve premoženja pripada tudi cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom), po drugi strani poudarjajo, da politično nasprotujejo vračanju. Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na nedavnem shodu na Lancovem glasno in jasno napovedal, da bo "njegova" franka nasprotovala vračanja Jože Dezman, predsednik radovljiškega odbora Liber-• ne demokracije Slovenije, Je na strankarski konvenciji na Bledu med drugim dejal, da se v vračanju odraža tudi odnos Slovenije do parkovnih območij in do evropskih izkušenj, ki kažejo, da je naravo-varstveni interes lažje Uveljavljati na zemljiščih, ki J° v državni (javni) lasti, ^očinski odbori Liberalne demokracije Bled, Bohinj in Radovljica želijo, da javnost ~°bi natančne odgovore predem na štiri vprašanja: prvič j.ati je komisija za denacionalizacijo raziskala, kako je katoliška cerkev pridobila Sozdove, drugič - kakšno je ?tališče državnega zbora, min-!£lrstva za kulturo in uprave *nglavskega narodnega parka 9.° mnenja, da naj bi bilo Čimveč ozemlja v parku v j^Žavni lasti, tretjič - ali ne j?1 bilo glede na to, da občina Radovljica ne sme odločati o Usodi črnih gradenj v Tri-pavskem narodnem parku, 'ogično, da bi tudi o usodi Parkovnih gozdov odločali na Oržavni ravni, in četrtič -^akšne gospodarske načrte .^a 2 gozdovi katoliška cer-Kev, Bi bil lastnik 9ozdov papež? Pravnik, akademik P*oj. dr. Stojan Pretnar "••Hi, da je vračanje nekdanjih cerkvenih goz-v naravi sporno zato, **f po zakoniku cerkvenega prava vse premo-*et*je, ki pripada Vesoljni Cerkvi, apostolskemu sedežu ali dru-«*• pravnim osebam v Cerkvi, sestavlja cerkveno premoženje, čigar Vrhovni poveljnik in lastnik je rimski papel In w Po 68. členu slovenske ustave na zemljiš-yh tujci ne morejo dobiti 'astninske pravice, razen * dedovanjem in ob pobojih vzajemnosti, bi O|«0 to tudi protiustavno. Cerkveni gozdovi dajejo kruh številnim delavcem Ko smo o tem želeli najprej dobiti mnenje uprave Triglavskega narodnega parka, nam je direktor Janez Bizjak odvrnil, da v vročem predvolilnem času o tem ne želi dajati izjav. Povedal je le to, da bodo o vračanju cerkvenih gozdov, ki je politično in janska nadškofija, vsekakor strokovno vprašanje razpravi- pomembno tudi za gozdno jali v komisiji ministrstva za gospodarstvo. Direktor okolje in prostor. In kaj menijo v blejskem gozdnem gospodarstvu? Ker je po podatkih blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije samo na območju (stare) radovljiške občine 16.348 hektarjev nekdanjih cerkvenih gozdov, od tega 12.458 hektarjev gospodarskih (ostalo so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom), ie vprašanje, kdo bo lastnik teh gozdov - država oz. njen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali Ijubl- Žvone Šolar je dejal, da jim je v podjetju načelno vseeno, kdo je lastnik, saj je zanje veliko bolj kot samo lastništvo pomembno to, ali bodo v teh gozdovih lahko delali tudi v prihodnje. Zdaj, ko je lastnik država, delo poteka utečeno; malo pa jih je strah, ali bo tako tudi potlej. Čeprav si želijo, da bi jim tudi ljubljanska nadškofija kot morebitni novi lastnik gozdov zaupala delo, se bo o tem vendarle samostojno odločala Cerkev. In če bi se, denimo, odločila drugače, kot želijo na Bledu, bi gozdno gospodarstvo zašlo v resne škripce. Cerkveni gozdovi namreč predstavljajo približno 90 odsotkov vseh gozdov, v katerih zdaj delajo, in od tega dela je odvisno okoli 180 zaposlenih, v prihodnosti pa jih bo deset do dvajset manj. "Gozdarji bodo lahko še naprej delali" Nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je na nedavnem javnem večeru v Zdravilišču Laško med drugim govoril tudi o denacionaliza- Nadškofija lastnica le dve leti Ob vprašanju, ali je Cerkev upravičena do gozdov ali ne, "oživljajo" tudi razprave o zgodovini cerkvenih gozdov. Za gozdove na Pokljuki, Mežakli in na Jelovici dokazujejo, da so jih Brvcenški škofje v drugi polovici prejšnjega stoletja za gotovino prodali industrialcu Ruardu, ki pa jih je, zato da bi rešil jeseniško železarno, za 1,4 milijona kron prodal avstrijski državi. Avstrija je s temi gozdovi ustanovila Kranjski verski zaklad, iz katerega so del dobička od prodaje lesa namenjali za plače in pokojnine duhovnikov. Sklad je deloval tudi v stari Jugoslaviji, vse do 1939. leta, ko je tedanji predsednik jugoslovanskega senata in prvak Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec z uredbo dodelil premoženje zaklada ljubljanski nadškofiji. Verski zaklad je tedaj nadškofiji prinašal dobiček, s katerm bi lahko danes zgradili pet povprečnih župnijskih cerkva (za 400 do 500 ljudi) na leto. V cerkveni tasti in upravljanju so bili zelo kratek čas, saj jih je Tretji rajh že 1941. leta podržavil, po vojni pa so prešli v splošno ljudsko premoženje. Cerkvi 36 tisoč hektarjev gozdov Z zakonom o denacionalizaciji bo v cerkveno last prešlo več kot 36 tisoč hektarjev gozdov v Sloveniji, od tega nekaj manj kot polovico na območju radovljiške in jeseniške občine (del tudi v Triglavskem narodnem parku). Jeseniška občina je Cerkvi že vrnila okoli 600 hektarjev gozdov v Belci, Martuljku in Pišnici, v radovljiški naj bi ji del njene nekdanje posesti (9.262 hektarjev) vrnili v kratkem. Ministrstvo bo preprečilo vračanje Iz ministrstva za kulturo so sporočili, da je vračanje gozdov na območju Triglavskega narodnega parka v njegovi pristojnosti, zato bodo zoper vsako odločbo občinskih upravnih organov začeli kompetenčni spor ali bodo uporabili druga pravna sredstva. ciji. "Cerkev potrebuje za svoje poslanstvo bodisi posest bodisi državno podporo. Nekaj posesti je že dobila nazaj. Zagotovo bodo gozdarji delali še naprej, ne glede na to, čigavi bodo gozdovi. Ni tudi odgovora, kje so dobički, ki jih je prinašala nacionalizirana posest. Z več razumevanja in strpnosti bo laže rešiti tudi takšna vprašanja," je dejal nadškof. • CZ. Bohinjci prehitevajo lastninjenje Zakona še ni, pa že obljubljajo popust Bohinjska Bistrica - Čeprav Triglavskega narodnega parka in državni zbor še ni sprejel zako- turističnih podjetij (Alpinum, Komna o lastninskem preoblikovanju pas Bohinj, Žičnice Vogel...); pri tem družbenih podjetij, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, pa vsaj nekateri v Bohinju očitno že precej natančno vedo, kakšen bo zakon in kako bo potekalo lastninjenje podjetij, ki se ukvarjajo z gostinsko, turistično in žičničarsko dejavnostjo in imajo vse ali le del družbenega premoženja v parku. Med najbolj daljnovidnimi je delniška družba Turistično združenje Bohinj oz. njena pravna naslednica Turistična zadruga Bohinj, z.o.o., ki je krajane Bohinja že obvestila, da bodo člani zadrug na zaključenih območjih parka (Bohinj, Trenta, Gorje...) lahko vlagali svoje lastninske certifikate za odkup delnic Sklada za spodbujanje razvoja pa bodo tako kot zaposleni imeli pri notranjem odkupu delnic podjetij 50-odstotni popust. Ob tem, da ni jasno, ali bo državni zbor tudi dejansko sprejel takšen zakon, kot je sicer predlagan (pripravljenih ie namreč precej amandmajev), je obljubljanje 50-odstotnega popusta lahko tudi zavajanje javnosti. Še bolj sporno je to, da se turistična zadruga članom in tudi ostalim Bohinjcem že predstavlja kot pooblaščena za zbiranje lastninskih certifikatov, čeprav Članski delež je 10.000 tolarjev Obvezni članski delež v turistični zadrugi Bohinj je 10.000 tolarjev. Člani ga lahko poravnajo v enkratnem znesku, v dveh ali petih zaporednih mesečnih obrokih ali s prenosom imenskih delnic v nominalni vrednosti 10.000 tolarjev iz združenja na zadrugo takoj, ko bo to možno. Poleg obveznih deležev sprejemajo tudi prostovoljne, starši pa lahko vplačajo deleže tudi za otroke. Številne prednosti Kot navajajo v upravnem odboru turistične zadruge, bodo člani imeli številne prednosti. Certifikat bodo lahko vložili v svoj kraj in v turizem kot najbolj obetavno in dobičkonosno gospodarsko panogo. Postali bodo lastniki turističnih podjetij in sklada TNP, odločali o razvoju takšnega turizma, ki bo za Bohinj najkoristnejši, upravljali premoženje turističnih podjetij, delili del dobička dobrega gospodarjenja in zagotavljali prihodnost otrokom. se bo tako lahko predstavljala šele potlej, ko bo sprejet zakon o lastninjenju v TNP in bo za zbiranje pridobila posebno dovoljenje ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Zadruga pa je članom že zdaj ponudila obrazce, s katerimi jo imetniki lastninskih certifikatov lahko pooblastijo pri uresničevanju pravic, ki zadevajo certifikate, in tudi pri uresničevanju pravic, ki naj bi jih kot delničarji imeli v pooblaščeni investicijski družbi, turističnih podjetjih na območju TNP ali v Skladu za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Upravni odbor je zadružnikom že celo predlagal, da izpolnijo pooblastilo z zneskom certifikata oz. da priložijo tudi prvi list certifikatskega obvestila. V bohinjski turistični zadrugi očitno prehitevajo: ker zakona še ni in ker zadruga tudi še nima posebnega dovoljenja za zbiranje certifikatov, bi zdaj lahko le opozarjala ljudi, da naj certifikatov ne vlagajo drugam, ampak naj jih ohranijo in namenijo za nakup delnic domačih turističnih podjetij in sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Ravnanje upravnega odbora zadruge, ki ga vodi Jože Cvetek, sicer občinski "minister" za turizem, še posebej jezi tiste, ki že od vsega začetka nasprotujejo sprejetju posebnega zakona o lastninjenju v parku. • C. Zaplotnik Proti znižanju najemnine Lovro Sodja, direktor Žičnic Vogel Ko je radovljiški izvršni svet obravnaval predlog komisije za stanovanjske zadeve, da bi najemnino za profitna občinska stanovanja zmanjšali za polovico, se je odločil proti znižanju. Občina je lastnica šestih takšnih stanovanj. Najvišja najemnina (pet mark za kvadratni meter v ustrezni tolarski vrednosti) je za novozgrajena stanovanja na Gorenjski cesti 33 c v Radovljici, najnižja (tri marke) pa za stanovanja v Kropi. Spremenili pravilnik Radovljiški izvršni svet je še pred novim razpisom za najem socialnih stanovanj spremenil občinski pravilnik o pogojih in merilih ter o postopku za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Tako se je odločil na predlog komisije za stanovanjske zadeve, na podlagi lanskih izkušenj z razpisom ter mnenj centra za socialno delo in strokovne službe Alpdoma. Z novim pravilnikom se za ožjega družinskega člana šteje le zakonec, ki s prosilcem neprekinjeno živi v izvenzakonski skupnosti najmanj dve leti (pred objavo razpisa), medtem ko je bilo po starem {>ravtlniku dovolj le eno eto tovrstnega življenja. Zelo so zaostrili izjemno reševanje stanovanjskih problemov (mimo veljavne občinske liste) in v celoti spremenil člen, na podlagi katerega so ocenjevali (in točkovali) stanovanjske, družinske, socialne, zdravstvene razmere in posebne okoliščine. Če bo prosilec za najem socialnega stanovanja, ki je uvrščen na občinsko listo, odklonil ponujeno stanovanje, ga bo upravni organ izključil z liste. Enako bodo ravnali v primerih, Če bo kdo odklonil stanovanje, ki mu je bilo ponujeno ob izjemnem reševanju stanovanjskega problema (požar, javni interes za rušenje ali obnovo, izjemno težka zdravstvena ali socialna problematika). Dva zbornika Ob praznovanju radovljiških obletnic (200 let od smrti Antona Tomaža Linharta, 500 let mesta Radovljica in 700 let župnije sv. Petra) bosta izšla dva zbornika. Prvi bo posvečen Kropi in ga bo uredila Verena Štekar -Vidic, drugi pa radovljiškim jubilejem in ga bo uredil Jure Sinobad. V radovljiškem bodo objavljeni prispevki znanih raziskovalcev in javnih delavcev o zgodovini mesta in o uglednih Radovlji-čanih. Vode so se razveselili kot naftnega vrelca remajhna zmogljivost nihalke povzroča vrste in "odganja" enodnevne smučarje in predvsem goste ki so prišli v Bohinj za več dni. * Ko je pred kratkim iz testne vrtine na Zadnjem Voglu pritekla voda, ste se jo razveselili, kot da bi šlo, denimo, za naftni vrelec. Zakaj? "Razveselili smo se je zato, ker na Voglu ni vodnih virov in ker moramo vodo za potrebe hotela, brunaric in drugih počitniških objektov vseskozi voziti iz doline. Da je to dodatno delo in strošek, dovolj pove podatek, da z nihalko samo zaradi prevažanja vode naredimo 2.000 do 2.500 voženj na leto." * Kje ste našli vodo? "Na Voglu smo že pred leti razmišljali o tem, da bi vodo napeljali iz doline, a ker bi bilo to predrago, smo prisluhnili zamisli o iskanju podtalnice na gori. Junija lani smo začeli z vrtanjem. Prva vrtina na Prvem Voglu ni dala rezultatov, iz druge, ki so jo vrtali na Zadnjem Voglu, pa je 9. novembra iz globine 411 metrov pritekla voda. Vsako sekundo jo priteče približno liter, na dan približno 80 kubičnih metrov. Če sedanja 11,4 centimetra široka vrtina ne bo dajala dovolj vode, bomo morali poleg izvrtati novo in širšo. Doslej so stroški iskanja podtalnice oz. vrtanja stali okrog 400 tisoč mark.Večino denarja je zagotovilo naše podjetje, za drugo vrtino pa sta manjši del prispevala tudi Podjetje za geotehnična dela Ljubljana in Geoko Ljubljana." * Je jpodtalnica neoporečna in primerna tudi za pitje? "Tega ne vemo, ker rezultati bakteriološke in kemične analize vzorcev še niso znani. Vsekakor si želimo, da bi bila voda primerna tudi za pitje, saj bi s tem dolgoročno rešili problem oskrbo-vanja hotela, brunaric in drugih objektov." * Je voda pomembna tudi za umetno zasneže-vanje smučišča? "Če se bo izkazalo, da je neoporečna, jo bomo skušali čimprej "speljati" do hotela in brunaric; presežek JVe le Bohinjci Podjetje Žičnice Vogel se bo lastninilo po posebnem zakonu o lastninjenju družbenega kapitala na območju Triglavskega narodnega parka. Po mnenju direktorja Lovra Sodje bi pri tem morali sodelovati vsi, ki kalejo zanimanje, in ne samo Bohinjci ali celo samo člani pooblaščenih zadrug. Še ohranjeni ledeniški moreni Obla Gorica in Volčji hrib naravna spomenika? jazu Radovljica - Zbori občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju obravnavali tudi osnutek odloka o razglasitvi Oble Gorice in Volčjega hriba v Radovljici za naravni spomenik. Z odlokom naj bi ohranili njune geomorfološke posebnosti in ekosisteme, ju zavarovali pred škodljivimi posegi in (na Obli Gorici) zaščitili tudi gozd, v katerem je potreben poseben režim gospodarjenja in vedenja. Bohinjski ledenik je v času wuermske poledenitve segal vso do meje Radovljica -Lancovo - Spodnja Lipnica, prav tako tudi čelne lede-niške morene, ki jih je Sava kasneje večinoma odnesla. Med redkimi morenami, ki so se ohranile, sta Obla Gorica in Volčji hrib, ki imata obliko zaobljenega griča in se nad okoliško ravnino dvigata le pičlih petdeset metrov visoko. Volčji hrib poraščajo skopa trava ter posamezna drevesa in grmovje, ob vznožju pa se širijo vrtovi, ki so delno že spremenili naravno obliko morene. Na južnem delu Oble Gorice prevladujejo travniki, medtem ko je severni del zaraščen z gozdom, ki ima značaj mestnega gozda in je pomembna zelena površina v mestu. Območje je vključeno tudi v projekt Zdrava šola, v okviru katerega naj bi uredili gozdno učno pot in osnovnošolcem omogočili spoznavanje rastlinskega in živalskega sveta ter zgodovinskih, geografskih, geoloških, vremenskih in ekoloških razmer. Če bodo zbori občinske skupščine sprejeli odlok v enakem besedilu, kot je predlagan, bodo na območju naravnega spomenika prepovedane vse vrste gradenj in zemeljskih del, jemanje kamninskih vzorcev, postavljanje energetskih vodov, reklamnih znamenj, napisov in tabel, poškodovanje dreves, grmov in zelišč, vznemirjanje živali in nabiranje gozdnih sadežev, odlaganje odpadkov, kurjenje ognja, prirejanje športnih in rekreativnih dejavnosti, ki močneje obremenjujejo naravo... Odlok dopušča obdelavo njiv, travnikov in vrtov (v sedanjem obsegu) ter sanitarne sečnje, v soglasju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bo območje možno urejati tudi za obiskovalce. Ker območje predvidenega naravnega spomenika ni zazidljivo, bo odlok omejeval lastnike le pri gospodarjenju z gozdovi. V občinski upravi menijo, da bi občina morala zasebne gozdove mestnega značaja postopoma odkupiti. S tem se ie ob predstavitvi osnutka odloka strinjala tudi večina lastnikov. • C. Z. pa bomo speljali v jezerce (s 15 tisoč kubičnimi metri vode), v katerem bo "zaloga" vode za poletno osvežitev, za morebitni požar na območju Vogla in za potrebe umetnega zasneževanja. Ker je Vogel med slovenskimi smučišči znan po precejšnji izdatnosti padavin, pri opremljanju smučišča s snežnimi topovi ne bomo pretiravali. Za začetek bo dovolj, če bomo lahko umetno zas-nežili od 15 do 20 hektarjev smučišč v bližini zgornje postaje nihalke." * Velik problem Vogla je premajhna zmogljivost nihalke. Je kaj upanja, da se čakalne vrste že v bližnji prihodnosti zmanjšajo? "Nihalka lahko prepelje v eni uri največ 300 smučarjev (okoli 1.800 na dan), zato nastajajo v konicah dolge vrste, ki odbijajo enodnevne smučarje, predvsem pa goste, ki so v Bohinj prišli za več dni. Nobena skrivnost ni, da smo prav zaradi tega izgubili že nekaj gostov in da jih še precej bomo, če problema ne bomo rešili. Idejni osnutki za nihalko, ki bi v eni uri prepeljala na Vogel 750 do 800 smučarjev, so narejeni, tudi z dovoljenji verjetno ne bi bilo težav, ker gre za obnovo, problem je le denar. Za postavitev nove 1.800 metrov dolge nihalke z 963 metri višinske razlike ter naprav za zasneževanje bi potrebovali od 9,5 do 10 milijonov mark ali le nekaj več, kot je Bohinj izgubil prihodka v predlanski zimi, Žičnice stare od 3 do 30 let Med osmimi Žičnicami na Voglu je vlečnica Križ stara že trideset let in jo bodo verjetno že prihodnje leto zamenjali z dvosedežnico, ki bo lahko v eni uri prepeljala 2200 smučarjev. Najmlajša žičnica je stara tri leta. Dnevna karta 2.500 tolarjev Dnevna smučarska karta za odrasle je 2.500 tolarjev, za otroke do 14 let 1.700 tolarjev in za seniorie (ženske nad 55 in moške nad 60 let) 2.1 SO tolarjev. PopoU danska karta za odrasle stane 1.700 tolarjev in za otroke 1.250. ko ne na Kobli in ne na Voglu ni bilo snega. Velik finančni zalogaj bi še nekako zmogli sami, če bi najeli ugodno posojilo s poceni garancijo. Večji problem kot denar je garancija. Če bi jo dobili do konca januarja, potem bi Še lahko upali na posodobitev v prihodnjem letu, sicer bomo naložbo spet primorani preložiti na kasnejši čas." * Ljudje težko razumejo, zakaj se tuja smučišča lahko razvijajo in posodabljajo hi' treje kot naša? "Vsa "umetnost" je v tem, da v Avstriji upravljalec smučišča zagotovi za naložbe največ 30 odstotkov denarja, medtem ko vsega ostalega država, občina in drugi-Znan je tudi primer, ko je avstrijska država smučišče Ankogel prodala zasebniku za vsega en šiling. Pri nas moramo, žal, vse ali skoraj vse sami." • C. Zaplotnik ISKRA KIBERNETIKA Podjetje Mehanizmi Lipnica, p.o.64245 Kropa, Lipnica 8 razpisuje na podlagi Sklepa DS podjetja z dne 17. 10. 1994 in v skladu z internimi akti podjetja, ter Zakona o prometu z nepremičninami JAVNO DRAŽBO Predmet javne dražbe so pisarniški prostori v delu objekta Planina 3, v Kranju in sicer prvo in drugo nadstropje ter del kleti, v skupni izmeri 862,60 m2 ter pripadajoče stavbno in funkcionalno zemljišče v skupni izmeri 577 m2. Objekt se nahaja na pare. št. 200/1, pod vi. štev. 123 k.o. Huje, vpisano v zemljiško knjigo Temeljnega sodišča Kranj. Nepremičnina se prodaja po sistemu videno kupljeno. Izklicna cena znaša 54.032,000,00 SIT, kar znese na dan ocene vrednosti 31. 10. 1994, 669.245,45 DEM in je plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prometni davek in vse druge dajatve v zvezi s prenosom lastništva na nepremičnini jo dolžan nositi kupec. Kupnino je treba plačati 8 dni po podpisu pogodbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj en dan pred začetkom dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene z virmanom na žiro račun: 51540 601 13107 z oznako javna dražba. S tretjim primerom virmanskega naloga, potrjenim od Agencije za plačilni promet, o vplačilu kavcije, se morajo vsi ponudniki izkazati pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi, če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v 8 dneh po opravljeni javni dražbi oz.ne bo plačal kupnine v celoti v dogovorjenem roku, nima pravice do vračila kavcije. za licitiranje in kopijo Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavna pooblastila registracije družbe, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Kupoprodajna pogodba bo vsebovala klavzulo, da stopi v veljavo, ko jo v smislu 44. člena ZLPP, potrdita javni pravobranilec in Agencija RS za prestrukturiranje 'n privatizacijo. Javna dražba bo 15. decembra 1994 ob 10. uri v prostorih objekta Planina 3. Vsa dodatna pojasnila dobite po tel. 061 132 132 9. Ogled prostorov je možno opraviti samo ob predhodni najavi. France Cvenkel, dobitnik Linhartove plakete V lovski torbi zgode, nezgode - in priznanje Ljubno - Radovljiška občinska skupščina je sklenila, da tetos plaketo Antona Tomaža Linharta za delo na Področju kulturne dejavnosti podeli 74-letnemu Francetu Cvenklu iz Ljubnega. Plaketo bo prejel decembra na slovesnosti ob občinskem prazniku. člankov (prvega že pri sedemnajstih letih), poleg tega pa še številne v domačih in tujih časopisih in revijah, med njimi tudi v italijanski lovski reviji Diana (z nakla- Pranc Cvenkel "Tako znan in "slaven", kot je bil bohinjski medved, kije od 1962. do 1965. leta razsajal po bohinjskih gorah in vsem triglavskem pogorju, menda ni bil niti trentarski medved, ki je legendarnemu Špilu leta 1871 odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred. Na bohinjskega medveda je bila razpisana nagrada 275.000 dinarjev, torej več kot na največjega hudodelca. No, to je tudi bil. Iz kočevskih gozdov menda se je priklatil na Gorenjsko, kjer pa so za kosmatinca slabe življenjske možnosti, zato se je izpridil Kaj bi od redkih jagod, malin in borovnic konec jemal, ko se pa po planinah pase dovolj mesa! O njem so pisali domači in tuiji časopisi. "Pavliha" ga je celo upodobil v reklami za kravji bal, kako dobro razpoložen pleše z brhko kravo. Drži, bil je rokovnjač, da mu ni bilo para. Leta 1962 je na Gorenjskem pokončal 21 govedi in 2 ovci, leta 1963 pa se je zelo poboljšal in vzel življenje "samo" 7 kravam in telicam. Seveda, lahko je prizanašal Gorenjcem, ker je bojda začel pobirati "davek" tudi na Primorskem." Iz pripovedi Bohinjski medved (napisano leta 1966) France si je priznanje vsekakor zaslužil! Ne zato, ker naj bi si po "logiki stvari" poleg Številnih lovskih priznanj zaslužil že tudi občinsko, arnpak predvsem zaradi tega, ker (tudi po izboru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) sodi med tiste ljudi, katerih dejavnost je pomembna za Slovence. Čeprav je po svo-jetri osnovnem poklicu uči-telj, ki je dvanajst let služboval po različnih krajih Slovenije, ga je življenjska pot kmalu tudi poklicno zanesla tja, kamor ga je vleklo že od mladih nog - v naravo, še zlasti k divjadi, lovu in lovstvu. 570 člankov v Lovcu Ob tem, da je bil sekretar Lovske zveze Slovenije in sedemnajst let neprekinjeno urednik in odgovorni urednik revije Lovec, je v več kot petdesetletnem lovskem delovanju napisal toliko, da ga uvrščajo med najplodovitejše slovenske lovske pisce. Samo v reviji Lovec je objavil 570 do 200.000 izvodov), v nemški reviji Die Pirsch, v madžarskem Nimrodu, v Lovački reviji... Kot soavtor je sodeloval pri tridesetih knjigah, med drugim tudi pri pripravi dveh šolskih knjig in Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kjer je pomagal z gradivom in nasveti pri lovskem izrazoslovju. Iz moje lovske torbe In nenazadnje: napisal je tudi tri knjige. Državna založba Slovenije je 1985. leta izdala njegove "Zgodbe o lip bled ■ POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA S O MASIVNO POHIŠTVO - SPALNICA POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO PRODAJA NA KREDIT IN OBROKE Obiščite nas v trgovini UP BLED na Bledu ali pokličite po telefonu 064/795-230 KONCERN lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 kMM h c 064 79 50 NMto 064 741-202 lip trgovina bled ljubljanska 27,64260 bled telefaks: (00366) 064/ 741-675 teleton h.c. (00386) 064/ 7950 direktor 795 282 iz\«z-eksport 795-231 uwD2-import: 795 249 dometi trg 795 226 maloprodaja: 795-230 živalih" z desetimi poučnimi in slikovno bogatimi zgodbami, ki jih je čez tri leta ponatisnila. Lovska zveza Slovenije je pred petimi leti izdala in založila Lovcev priročnik, učbenik za lovski izpit, za katerega je France napisal več poglavij oz. predmetov; bil pa je tudi glavni urednik, strokovni recenzent, lektor, korektor, tehnični sourednik... Lani je v Zlatorogovi knjižnici pri Lovski zvezi Slovenije izšla v nakladi 24 tisoč vezanih izvodov (to je za slovenske razmere zelo veliko) še knjiga Iz moje lovske torbe. V njej je izbor 51 pripovedi, v katerih resno in smešno ter poučno in vzgojno opisuje svoja lovska doživetja ter zgode in nezgode, ki so mu jih povedali drugi. Zgodbe so iz različnih slovenskih krajev in tudi z Gorenjske, še zlasti iz Ljubnega in območja radovljiške občine, nekaj pa jih odpravi na lov v domače gozdove, z zanimanjem spremlja nastajanje lovske zakonodaje. "Živalstvu se ne obeta nič dobrega," pravi in poudarja, da je sedanji lovski zakon dober, le malo bi ga bilo treba popraviti. Še celo predsednik mednarodne lovske organizacije, Avstrijec po rodu, mu je nekoč dejal: "Ne spreminjajte lovstva, imate bolje organiziranega kot v Avstriji." Moti ga, da šolske knjige do potankosti opisujejo razne afriške živali, šolarji pa ne poznajo niti vseh živali na šolskem območju. Ne ločijo poljskega in domačega vrabca, samca in samice velike sinice, sive in zelene žabe... Tudi France je tako kot vsi upokojenci vedno v zadregi s časom. Še toliko ima načrtov, idej... Zdaj je sredi velikega dela. Piše slovar lovskega jezika, ki bo hkrati tudi lovski leksikon. To bo po "Častna beseda, Lovrenc je požrtvovalen lovec in dober tovariš, da malo takih! Toda začetnik je, začetniku pa se Često primeri kaj neprijetnega. Bilo je lani 1963. 1. pod Dobrčo na zadnji brakadi. Prvi pogon je bil pri kraju. Gonjači so s psi odšli v nov predel in strelci so se postavili na nova stojišča. Ko se je Lovrenc ustavil na novem, odrejenem mestu, mu izpred nog skoči zajec, se ustavi petnajst korakov pred presenečenim lovcem in ga gleda z debelimi očmi. "To bo moj prvi zajec," se zablisne Lovrencu in bridka cev njegove šibrenice je že namerjena na dolgouhca. "Šklemp," je reklo. Zajec je zastrigel z uhlji in odpetal. Prepozno se je Lovrenc spomnil, da prazna puška ne poči. Sam je kasnej priznal, da je bil tako zmešan, da je naboj ritensko tlačil v cev, ko zajca že nikjer več ni bilo. Ko so se lovci po lovu zbirali v gostilni pri Dolinšku k skupnemu kosilu, je Lovrenc Še vedno vroče mislil na svojega "prvega" zajca: "Veš, Tone, raje bi izgubil dva jurja kot takole zajca..." Medtem je postavila gostilničarka krožnik z zajčjo omako tudi pred Lovrenca. Tedaj je kresnil Tone Trlej: "Lovrenc, zajec! A imaš nabasano pušo?" Deset anekdot, 3. (napisana leta 1964) je tudi z lova v tujini. Še lovsko ribiškem slovarju, ki posebej so zanimive za tiste, je izšel že pred drugo svetov- ki so omenjeni s pravimi no vojno, prva tovrstna knjiga imeni. Ob tem, da se France na Slovenskem, tudi zdaj, pri 74 letih, rad C. Zaplotnik A BLED * ¥ ¥ * Vabimo vas na TRADICIONALNO SILVESTROVANJE! V restavraciji hotela vam nudimo bogat silvestrski menu, zabaval vas bo priznani ansambel VENERA iz Postojne. Pl V plesni dvorani Kazina in v Taverni vas bo zabaval ansambel BLACK EAGLE. Tudi tu boste postrežem s silvestrsko večerjo. Cena na osebo 80 DEM. Vsi gostje, ki bodo silvestrovali pri nas, dobijo NOVOLETNO DARILO! PARK HOTEL Cesta svobode 15 64260 BLED. SLOVENIJA PREŽIVITE Z NAM| NAJDALJŠO NOČ! ^ Informacije in rezervacije . po telefonu: 064/79-30 ! Poleg plačila storitev še taksa Izvršni svet je na seji prejšnji ponedeljek sprejel uredbo, po kateri bodo morali občani, koristniki komunalnih storitev javnega podjetja Komunala Radovljica, plačevati od 15. decembra dalje takso za obremenjevanje okolja (površinskih in podzemnih voda) ter za ustvarjanje odpadkov. Čeprav naj bi s tem (vsaj tako piše v uredbi) dosegli manjše obremenjevanje okolja in zagotovili smotrnejšo izrabo naravnih dobrin, je neposredni razlog za uvedbo takse težak finančni položaj Komunale (25 milijonov tolarjev izgube ob polletju), od katere naj bi jo skoraj triČetrtine nastalo v dejavnostih, kjer je oblikovanje cen že tri leta v pristojnosti republiške vlade. Komunala je predlagala, da bi taksa znašala 80 odstotkov cene za vodo, kanalizacijo, odvoz in deponiranje odpadkov ter uporabo čistilnih naprav, izvršni svet pa se je odločil za 40 odstotkov. S takso bodo na mesec zbrali nekaj več kot štiri milijone tolarjev. Denar bodo zbirali kot prihodek občinskega proračuna, porabljali pa ga bodo za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Pomoč pri obnovi spomenikov Občina je iz sredstev tekoče proračunske rezerve namenila za obnovo spomenika padlim borcem v Zgornjih Gorjah 640 tisoč tolarjev, za obnovo spomenika v Radovni pa 135.500 tolarjev. Zadovoljni in zaskrbljeni Delavci občinske uprave za notranje zadeve so v sodelovanju s policisti v letošnji poletni sezoni v nekaterih hotelih, počitniških domovih, kampih, apartmajih (na Zoisovi plani v Bohinjski Bistrici) ter pri zasebnih oddajalcih sob opravili nadzor, ali vodijo knjige gostov oz. ali jih vodijo pravilno. Poleg manjših nepravilnosti so ugotovili tudi nekaj večjih. Eden izmed oddajalcev sob sploh ni imel dovoljenja za opravljanje te dejavnosti, drugi ni dovolil vpogleda v knjigo gostov, pri nekaterih so odkrili neoverjene knjige ali pa je bilo v knjigo vpisano manjše število gostov, kot jih je (glede na interne prijavnice) bivalo v počitniškem domu. In rezultat akcije: več ustnih opozoril in odločb o vodenju knjige gostov in knjige tujcev, pet odločb sodniku za prekrške, obvestilo radovljiški davkariji, da eden od zasebnih oddajalcev nima ustreznega dovoljenja. V upravi za notranje zadeve so kljub nekaterim manjšim in večjim nepravilnostim zadovoljni glede prijavljanja in odjavljanja gostov ter vodenja knjig; zaskrbljeni pa so, ker pri sodniku za prekrške še sredi letošnjega oktobra ni bilo rešenih 15 predlogov, ki so jnih podali že pred tremi leti. GO,KENJfcja GLAS • 22. STRAN DEŽELA Torek, 29. novembra 1994 Žičnice ne bodo mirovale Bled bo spet gostil veterane Zatrnik smučarskemu klubu? Veslači se radi vračajo občini se že dogovarjajo o tem, da bi smučarski center ZatrnikgSvetovno veteransko prvenstvo bo prineslo Bledu okoli rezplačno oddali v najem smučarskemu klubu Bled.H (dvajset tisoč nočite Radovljica - Ko je turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled pred nedavnim zemljišča ter objekte in naprave smučarskega središča Zatrnik (knjigovodsko vredne nekaj več kot 60 milijonov tolarjev) preneslo na občino, so v občint ki noj bi bila le začasna lastnica, takoj začeli iskati novega upravljavca oz. najemnika. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Resman, se v občini zdaj dogovarjajo o tem, da bi smučišče oddali v najem Smučarskemu klubu Bled, in da bi prejšnji lastnik in upravljalec smučišča turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled vsaj za začetek zagotovil nekaj žičničarjev. Če se pri razčiševanju še nekaterih spornih vprašanj ne bo kaj zapletlo, naj bi tripartitno pogodbo (v soglasju z lastniki zemljišč) podpisali do sredine decembra. Tudi v primeru, da bo sneg zapadel prej, žičnice ne bodo mirovale, saj naj bi jih po dogovoru z občino zavrtelo še blejsko podjele. tudi lastniki zemljišč (poleg dosedanjih še tisti, ki so jih dobili z denacionalizacijo), za zdaj ne kaže, da bi se organizirali v skupnost ali podjetje, ki bi lahko prevzelo smučišče. Florjan Urevc iz Krnice, ki je eden izmed številnih lastnikov zemljišč na smučišču, je, na primer, povedal, da bi bila takšna skupnost zaradi veli- Razlogov, da se je podjetje Turizem in rekreacija odpovedalo smučarskemu centru Zatrnik, je več, med njimi so tudi ekonomski in finančni. Ker so se žičnice (sedežnica in štiri vlečnice) zaradi pomanjkanja snega lani polno vrtele le deset dni, predlani še tri dni manj, jim je to po besedah direktorja Stanka Slivnika prineslo izgubo, ki so jo pokrivali z dohodkom iz drugih dejavnosti. Možnosti, da oi v prihodnosti "zelene zime" reševali z umetnim zasneževanjem, pa so zaradi pomanjkanja vode tudi bolj slabe. Ob tem, ko podjetje za Zatrnik ni kazalo več posebnega poslovnega interesa, je občina z dopolnitvijo odloka o komunalnih dejavnostih med dejavnosti posebnega pomena uvrstila tudi turistično infrastrukturo, kamor sodi Zatrnik. Razlog za prenos lastnine je tudi v zakonu o lastninskem preoblikovanju Eodjetij, ki je določil, da se o družbeno premoženje turističnih podjetij na območju Triglavskega narodnega parka lastninilo po posebnem zakonu. Čeprav je bilo že slišati, da se za najem smučarskih objektov in naprav zanimajo V smučarskem klubu Bled se za zdaj de niso dokončno odločili o najemu smučarskega centra Zatrnik, in sicer zato ne, ker ne poznajo vseh pogojev. Ti bodo bolj znani po sestanku z lastniki zemljišč, ki ga bo sklicala občina in na katerem naj bi tudi dobili odgovor na vprašanje, kolikšno odškodnino bodo zahtevali za uporabo zemljišč. kega števila lastnikov le težko učinkovita in da bi bilo v njej zapleteno usklajevati želje po dobičku z zahtevami po vlaganjih, varnosti, odgovornosti...Od novega lastnika oz. najemnika pa bodo za uporabo zemljišč zahtevali primerno odškodnino. »CZ KAJLE IN KLAMFE Le kdo kandidira? Ko je radovljiška Združena lista socialnih demokratov predstavljala svoje kandidate za župane v občinah Radovljica, Bohinj in Bled, je dramski igralec in novinar, ki je vodil predstavitev, govoril več kot kandidati Stanka Zupan, Vinko Gole in Jože Rebec in tudi več kot gost, predsednik sveta in minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc. Ljudje v dvorani so bili malo zbegani in so se spraševali: le kdo kandidira. Zamenjali slike Ko so v Dnevniku predstavljali kandidate za župana v občini Bohinj, se jim je zgodila napaka, kakršna se je že tudi nam v Gorenjskem glasu. Zamenjali so sliki dveh Kandidatov - Jože Cvetek (SKD) je naenkrat postal Franc Kramar (neodvisni) in obratno. No, zamenjava sploh ne bi povzročila večje pozornosti, če to ne bi bila v Bohinju glavna politična nasprotnika za župansko mesto. Vsi kandidati v znamenju P Volivcem v občinah Bled, Bohinj in Radovljica bo na decembrskih volitvah res težko. Ko sem poslušal razne strankarske predstavitve svojih kandidatov, sem velikokrat slišal, da so vsi na njihovi listi v znamenju P - (presenetljivo) pametni, pridni, predani, pošteni, požrtvovalni, premišljeni, preudarni, pogumni, peaant-ni, poslovni...Volivcem bo res težko izbirati med samimi takimi! Nejevoljni predsednik Predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije dr. Dimitrij Rupel je bil na nedavni programski konvenciji LDS na Bledu precej slabe volje. Najprej je mislil, na kako pomemben strankarski sestanek je prišel (domov iz Združenih držav Amerike), pa je bila le konvencija, na kateri so Že prepričanim LDS-ovcem predstavili svoje kandidate za župane in nosilce strankine liste v občinah Bled, Bohinj in Radovljica. Ko si je potlej dr. Rupel med konvencijo hotel v hotelu Park ogledati osrednji televizijski dnevnik, v hotelu ni našel televizorja. Svetoval je blejskim hotelirjem, da naj se bolj spogledujejo z razvitim svetom, kjer se mu kaj takega ne bi zgodilo, nazadnje pa se je "obregnil" še ob rnoderatorja konvencije, podpredsednika stranke mag. Viktorja Žaklja, češ - kako je mogel pozabiti povedati, da je bil na Bledu združitveni kongres Liberalne demokracije Slovenije in da je združevanje (v razmerah, ko se druge stranke kregajo in cepijo) kvaliteta LDS, ki jo je treba v predvolilni kampanji posebej poudarjati. Stanko je v prednosti Kandidat LDS za blejskega Župana Stanko Slivnik je v prednosti pred ostalimi kandidati. Njegova prednost je v tem, da kot izkušen veslaški delavec in trener še prej, predno pridejo čolni v cilj, ve, kdo bo zmagal in kakšen bo vrstni red. Na listi najlepši in najboljši fantje! Ko je Stanka Zupan, kandidatka Združene liste socialnih demokratov za županjo v občini Bohinj predstavljala bohinjsko listo, je dejala kratko in jedrnato: "Na listi so najboljši in najlepši bohinjski fantje pa še mlada dama Lucija Grm (spomnimo se jo z Radia Kranj - op.p.)." Le kje je obtičal znani občinski politik?! Ko pregledujemo kandidate za župane in občinske svetnike v novi občini Bled, pogrešamo nekoga, ki ima v sedanji radovljiški občini pomembno funkcijo pri prostorskem urejanju, in ki bi glede na promeme težave na Bledu imel precej dela tudi v "svoji" novi občini. Le kje neki je obtičal, je v svoji delovni vnemi "pozabil" kandidirati...? No, neuradno se je razvedelo, da mož ni dobil zadostne podpore v lastni stranki, in da se preprosto ni uvrstil na listo! Župani le plemenski poglavarji Sobotne predstavitve kandidatov za blejskega župana se je udeležil tudi Miro Rozman, nekdanji direktor radovljiške Almire, ki je že znan po tem, da govori brez ovinkarjenja in dlake na jeziku. "Vi ne boste župani, ampak lahko le nekakšni plemenski poglavarji! "Kapo" je v Kranju, v Gorenjski banki!" je dejal kandidatom in jih potlej povprašal, kaj bodo storili, da bi blejske Vezenine spet dobili nazaj lastniki iz občine. Kandidati so bili pri odgovorih precej previdni in so se nekako strinjali, da bi bilo treba najprej preveriti, ali je bilo vse zakonito. DOLES d.o.o. Cankarjeva 25, 64290 Tržič KUPUJE 1. BOROVO HLODOVINO - VSE KVALITETE 2. BOROV ŽAGAN LES 25/27 mm, KVALITETE O-lll. Cene so konkurenčne, za hlodovino Je možen tudi odkup na panju. Informacije na sedežu podjetja ali po telefonu 064/50 423. Bled - Septembra prihodnje leto bo na Bledu spet svetovno veslaško veteransko prvenstvo (prvič je bilo 1986. leta), na katerem bo sodelovalo okoli štiri tisoč veslačev in njihovih spremljevalcev iz vseh veslaško razvitih držav. želi, da bi prvenstvo dobro uspelo. Ne le zato, ker so se tuji veslači že navadili blejske kakovosti, ampak predvsem zaradi tega, ker na Bledu ne V začetku novembra se je na Bledu mudila petčlanska komisija mednarodne veslaške zveze za veteranska prvenstva na čelu s predsednikom Janusom Boellnom z Nizozemske. Čeprav je bilo še lani v Mednarodni veslaški zvezi nekaj pomislekov o tem, ali je Slovenija zaradi bližine vojne dovolj varna za tako množično tekmovanje, so veslaški funkcionarji po marčevskem obisku Bleda dokončno "pokleknili" pred številnimi veslači, ki se radi vračajo na Bled in na Blejsko jezero. Prireditev bo velik organizacijski zalogaj, saj bo treba poskrbeti za okoli štiri tisoč veslačev in njihovih spremljevalcev in spraviti v Malo Zako okoli tisoč čolnov in 150 prikolic za čolne. Ker bodo vse tekme le na tisoč metrov dolgi progi, bodo morali štartni stolp in vse potrebne naprave namestiti sredi jezera. Start bo zaradi velikega števila udeležencev na vsake štiri minute. Organizacijski odbor, ki ga vodi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, si skrivajo želja, da bi leta 2001 spet pripravili svetovno člansko prvenstvo. Za blejski turizem je dobro, da se veslači radi vračajo na Blejsko jezero. Prihodnje leto, v času veteranskih tekem, si obetajo okoli dvaset tisoč kakovostnih nočitev. Američani, na primer, so glede na dobre izkušnje s prvenstva pred osmimi leti že rezervirali Vilo Bled. • C. Z. Dobrodošli l Vsako noč, razen nedelje, t Zabaval vas bo ansambel ANACONDA! ČETRTEK, 1. DECEMBRA TVS 1 9.20 Otroški program: Kako sta s« kuža in muca igrala gledaoče, lutkovna igrica 9-55 Ples stoletja: Od akademizma do abstraktne klasike, francoska serija 10.50 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 11.15 Po domače ]3.00 Poročila 15.25 Wexfordska trilogija, ponovitev irske drame 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20-10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 21.50 Sejem šport «.00 TV dnevnik 22.26 Šport 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova gledališče Ravja Bradburvja, tanadsko-novozelandska nanizanka Gruško, angleška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronews 15.00 Kinoteka: Ciklus filmov H. Bogarta: Lauren Bacali o Bogartu, ameriški dokumentarni film 16.30 V vrtincu 17.15 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.15 Tok, tok, oddaja za Mladostnike 20.05 Življenje v Silveraku, ponovitev kanadske dokumentarne serije 21.40 Umetniški večer - Mojstrovine -zbirka Peggy Guggenheim, Benetke, angleška dokumentarna oddaja 22.30 Oči kritike 23.30 Stoletnici filma naproti - Ingmar Bergman: Deviški vrelec, švedski f'lm (čb) HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deček iz Andromede, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Henrvja Fon-°a: Rdeči Poni, ameriški barvni mm 14.30 Šolski program 16.30 Poročila 16.40 Rastoke - ranjena 'epotica, dokumentarna oddaja 17.10 Turistični magazin 17.45 ^n/aška danes 18.00 Kolo sreče 18-35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Čas v sliki/ vreme 20.10 Cesarstvo ruskega Medveda, dokumentarna senja 21-00 Akustikoteka 21.35 Ekran gjtt okvirja 22.35 Slika na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Zarota £r°ti Harrvju, ameriški Ib film °-45 Poročila 0.50 Sanje brez meja HTV 2 P-25 TV koledar 17.35 Ljubezen nanizanka 18.35 Rasputin, gnovitev 19.30 Tv dnevnik , '0 Jeeves in VVooster, angleš-^ nadaljevanka 21.00 Ljubezen 2« anagleška nadaljevanka kam ^° Afriki z otrokom in s Mero, nemška dokumentarna kanala 7.00 Video strani 12.00 Na ^[kem platnu 12.20 Luč sve-'°be, ponovitev ameriške nadal-If^anke 13.10 Ameriških deset ]J'85 Spot tedna 13.40 CMT i?-40 Na velikem platnu 16.55 ^lbum show 17.45 Video igralni-S 18-15 Benny Hill 19.00 Por-^''a 19.10 šport in rekreacija ,!8-15 Luč svetlobe, ameriška Nadaljevanka 20.00 Magnetos-£°P 20.40 Pred poroto, amenš-nanizanka 21.10 Poročila j1-25 Šport in rekreacija, se-J*Mska reportaža 21.30 Računalniški vid, ameriški barvni film *3-05 Zdrava video glava 23.55 ^Pot tedna 0.00 Na velikem Platnu AVSTRIJA 1 21.30 KANALA RAČUNALNIŠKI VID Ameriški barvni film; igrajo: Joseph Bottoms, Kristie AUey, James Daughton, Lana Ciarkson, Keir Dullea in drugi; Mladi Američan John Rotciiffe dela za reklamno agencijo v Atenah. Nekega dne sreča lepo Rachel, ki ga tako prevzame, da jo zasleduje na vsakem koraku. Ravno v ffstem času po mestu razsaja morilec, ki ubija mlada dekleta s skalpelom. Nekega večera ga prestraši Racheiin prijatelj. Ko beži, nesrečno pade in ko se zbudi v bolnišnici, ugotovi, da je slep. novitev 11.45 Črno na belem, ponovitev 12.15 Prihodnost staranja, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Hišnica 14.45 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Skrivnost črne džungle 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Konvoj, ameriški akcijski film 23.00 Čas v sliki 23.05 Hellrai-ser, angleška grozljivka 0.30 MacGyver, Pritisk 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Umetniki za boljši svet 15.00 Lipova ulica 15.30 Poslednji križarji 16.15 Vrtiljak popevk 16.45 Jolly Jocker 17.15 Sadeži novega sveta 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Nekoč - Da capo 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Generacija 23.05 Iščemo: Demokracijo 0.05 Nočni studio 0.35 Plesna dvorana, francos-ko-alžirsko-italijanski film 2.20 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 0.00 Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.15 Miha Pavlina (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Lokalne volitve '94 -SOOČENJE KANDIDATNIH LIST ZA OBČINSKE SVETE MESTNE OBČINE KRANJ: ZLSD, Boris Ocepek, Zeleni Slovenije, LDS, SKD, SDSS, Pavel Sajovic, Anton Zupan, Za napredke Kranja, SND, SNS, SLS, voditelj - odg. urednik Drago Papler (v živo) 21.25 EPP blok, Danes na videostraneh 21.40 Halo, Maja! (v živo) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Video boom 40 - Elasbena oddaja (14. del) 20.50 rez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Svetovni dan AIDS-a 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga? 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gor- enjska danes - Soočenja županov - Naklo 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Predstavlja se ZLSD Škofja Loka in Železniki 18.00 Od svečke do volana 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj shovv 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit RADIO ŽIRI, SFMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka KINO JOO čas 5°m 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 "ka Avstrije 10.25 Dvoboj, po- v sliki 9.05 Naš hrupni CENTER prem. amer. ris. LEVJI KRALJ ob 16. uri, akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 17.30 uri, amer. akcij, thrill. ŠUND ob 20. uri STORŽIČ amer. psih. krim. KLIENTob 15.30,17.45 in 20. uri ŽELEZAR amer. drama NEVARNA ŽENSKA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ZRAVSAL SEM E. HEMINGWAYJA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. FOREST GUMP ob 18. in 20.15 uri BLED amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 20. uri PETEK, 2. DECEMBRA TVS 1 9.50 Rakuni, ameriška risana nanizanka 10.15 Roka ročka 11.05 Duhovi deženvega gozda, ameriška poljudnoznanstvena nadaljevanka 11.45 Že veste 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.10 Film tedna: Afriška kraljica, ponovitev ameriško-angleškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Pomagajte Kitki, švedska EBU drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Gruško, angleška nadaljevanka; Samotnež, ameriški film TVS 2 13.00 Euronevvs 15.45 Razjarni-kovi v prometu, TV nadaljevanka 16.10 Nor na reklame: Moja soseda dela reklame, 6. oddaja 16.30 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 20.50 Sejem šport 20.55 Baročna Ljubljana, dokumentarna oddaja 21.35 Obiski 22.35 Koncert popularne glasbe: Simfoniki RTV Slovenija in Big band RTV Slaovenija, 2. del HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Doombolt, otroška serija 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Filmi s Henrvjem Fondo 14.30 Šolski program, ponovitev 16.30 Poročila 16.40 Spoznavajmo Hrvaško 17.10 Otrok, šola, dom 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi 21.00 Dobri ljudje 22.30 S liko na sliko 23.10 Dejanje, ameriški film 0.35 Poročila HTV 2 17.10 Ljubezen boli, serijski film 18.00 Turbo limateh shovv 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Jenatsch, švicarski film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.10 Magnetos-kop 13.50 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.45 Pred poroto 17.05 Računalniški vid, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA -Velika jezera, dokumentarna serija 21.30 Poročila 21.40 Šport in rekreacija 21.50 Teden na borzi 22.00 Okus Slovenije, slovenski kraji 22.05 Hiša strahov, ameriška grozljivka 23.35 Spot tedna 23.40 Album shovv, glasbena oddaja 0.30 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Zillsertalci 10.20 Konvoj, ponovitev 12.00 Živali našega sveta 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Pravica ljubiti, nanizanka 14.00 Hišnica, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Tvvist total 17.00 Mini ZIB 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Skrivnost črne džungle, nanizanka 19.30 Čas v 22.40 TVS 1 SAMOTNEŽ Ameriški barvni film; igrajo: Steve Martin, Charles Grodin, Judith hiey, Steve Lawrence, Robyn Dougtas. Rim ironično riše usodo ločencev. V ospredju je zgodba uspešnega \arryja, moškega srednjih let, ki skuša priti do pisateljske slave na Manhattnu. Prvi znaki uspeha se mu že kažejo in tako je navdušen, da sprva sploh ne uvidi, daje njegov zakon v razsulu. Ko mu žena to dokaže z ljubimcem v postelji, je te prepozno. Njegove stvari so že v kovčkih in skupaj z njimi se znajde na cesti. V Centralnem parku sreda ljudi, za katere se zdi, da jih je doletela podobna usoda kot njega. Vendar Larry se ne da, trmasto vztraja, da bo živel povsem normalno. sliki 20.00 Šport 20.15 XY -nerešeno 21.20 Pogledi vstran 21.30 Supertipa iz Miamija, ameriški film 22.55 XY - nerešeno 23.05 Čas v sliki 23.10 Barcelonska zveza, španska kriminalka 0.40 Film 2.20 Slike upanja AVSTRIJA 2 14.50 Slike upanja 15.00 Lipova ulica, nanizanka 15.30 Izlet v preteklost 15.40 Hindenburg, ameriškiški film 17.30 Zgodbe iz narave 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Sanjsko potovanje 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 22.55 Totalno odštekana televizija 23.30 Konstantin VVecker 1.35 Slike upanja TELE-TV KRANJ 13.55 Test slika 14.00 TV napovednik TELE-TV, Glasbeni video-spot: Gašperji 14.05 PONOVITEV PROGRAMOV KANDIDATNIH LIST ZA OBČINSKI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRANJ: ZDRUŽENA LISA SOCIALNIH DEMOKRATOV 14.35 Glasbeni videospot: Ansambel Blegoš 14.38 ZELENI SLOVENIJE 15.08 Glasbeni videospot: Ansambel Jože Skubic in Slapovi 15.11 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 15.31 Glasbnei videospoet: Ansambel Mira Klinca 15.33 SLO-VENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 16.03 Glasbeni videospot: Ansambel Nagelj 16.06 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 16.36 Glasbeni videospot: Ansambel Šibevniki 17.39 PAVEL SAJOVIC IN SKUPINA VOLIVCEV; ANTON ZUPAN IN SKUPINA VOLIVCEV 17.09 Glasbeni videospot: Ansambel Gašperji 17.12 ZA NAPREDEK KRANJA 17.42 Glasbeni videospot: Slo-venskogoriški kvintet 17.45 SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA 18.15 Glasbeni videospot: Ansambel bratov Poljanšek 18.18 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 18.48 Glasbeni videospot: Ansambel Francija Zemeta 18.51 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 19.21 EPP blok 1 - Danes na videostraneh 19.30 EPP blok - 2, Danes na videostraneh 20.15 KANDIDAT ZA ŽUPANA: mag. ŠTEFAN KADOIČ - ZLSD 20.45 Glasbeni videospot: Hmeljarski instrumentalni kvintet 20.50 KANDIDAT ZA ŽUPANA: PETER ČOLNAR - SDSS 21.40 EPP blok - 3, Danes na videostraneh; Glasbeni videospot: Ansamble Mladi prijatelji 21.45 KANDIDAT ZA ZUPANA: VITO-MIR GROS 22.15 Glasbeni videospot: Ansambel Lojzeta Slaka 22.20 KANDIDAT ZA ŽUPANA: PETER OREHAR - SKD 22.50 Glasbeni videospot: Alfi Nipič in njegovi muzikantje 22.55 KANDIDAT ZA ŽUPANA: JANEZ OSOJNIK - LDS 23.25 Glasbeni videospot: Štajerskih 7 23.30 M & M - promocijski koncert 24.00 Nočni zabavno-erotiči program TV ŽELEZNIKI Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Škofjeloški kulturni utrip - izme. z LOKATV 19.00 Gost šolskega radia GA-GA na TV -pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Otvoritev vrtca Sv. Dominik Savio 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednejm valu 1584 Khz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Ajpetour-ovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra KINO ŠKOFJA LOKA amer. film ZRAVSAL SEM E. HEMINGVVAVJA ob 18. uri, amer. film FOREST GUMP ob 20.15 uri BLED amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI bo 18. uri RADOVLJICA amer. akcij, film RESNIČNE LAŽI ob 20. uri dkar znam brati, berem TRALALA PLAC Mandarine za novo leto Leto se bliža koncu in kot nekaj zadnjih let je tudi sedaj ravno pravi čas za mandarine. Tega se zavedajo tudi pri založbi Mandarina, kjer so bili sicer delavni celo leto, saj so izdali kup cedejev in kaset vam zelo priljubljenih izvajalcev zabavne glasbe. Sedaj, v času mandarin, pa so se na založbi odločili, da na posebni kaseti in cedeju zberejo tiste, "naj naj skladbe", ki so izšle v njihovi produkciji v preteklem letu. Tako so na kaseti "Zlata Mandarina" in cedeju "Naj naj naj 8 - na poti k zvezdam" same letošnje uspešnice (na kaseti 14 in cedejki 12), naj bosta to Brendijev hit "Zelne oči", "Jaz potrebujem več" gorenjskega banda Monroe, ali pa tista "Sem pravi Primorec", ki jo pojeta Istrijan Korado Buzeti in Brendi. Pri Mandarini niso pozabili tudi na najboljše tri z letošnje prireditve Vesela jesen, skupina Cmok, Sanja Mlinar in stari znanec Aleksander Jež, ki je pred kratkim izdal tudi novo kaseto. Tu sta še mladi Hajdi in Moni, pa Robi Horvat, Ptujskih pet.... Nagradno Tralala vprašanje Napišite vsaj enega pevca, pevko skupino, ki ga lahko poslušate na kaseti "Zlata Mandarina" ah cedeju "Naj naj naj 8", mogoče kar tistega, ki vam je najbolj všeč. Dopisnice pričakujemo do petka, 2. decembra, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Tralala nagradna uganka". In kaj je nagrada. Kaseta "Zlata mandarina", seveda. Vso srečo vam želimo pri žrebanju. ■h REKLI SO Fotografiranje brez fotoaparata Škofja Loka, 28. novembra -Priznani fotograf in pedagog Vlastja Simončič je pred kratkim v prenovljenih prostorih škofjeloške ZKO na Mestnem trgu predstavil vzgojiteljem in pedagogom osnovnih šol tehniko izdelave fotografije brez fotoaparata. V Gorenji vasi je leta 1974 ustanovil prvo otroško fotografsko šolo v Evropi. Njegova metoda fotografiranja je tudi mednarodno priznana pod imenom "Slovenski model". Danes je deset zagnanih malčkov pod vodstvom Vlastje Simonciča ustvarjalo čudovite fotografije Jerca Pahor, 6 let: "Jaz sem narisala konjička in punčko. To gre tako: najprej s svinčnikom narišeš, kar hočeš, potem greš še enkrat čez s kredo iz voska. Risbo pomočiš še v tri tekočine - v razvijalec, vodo in fiksir. To je vse. Bilo je čisto lahko in bi rada videla, da bi to še kdaj delali v vrtcu." Tilen To-zon, 7 let: "Narisal sem pajaca in smreko. Taško fotografiranje je su-per, pa še nič težkega ni. No, pri drugi sliki je bilo malo težje, ker je bilo več dela kot pri prvi. Bi pa to še kdaj rad delal, na primer v šoli. Mogoče bom pa postal fotograf. Ne vem še. " Eva Šubic, 6 let: "Meni se je zdel prvi način težji, ker je bilo treba z voskom zelo pritisniti, da se je sploh kaj poznalo. Drugi način, ko smo risali s čopičem, mi je najboljši. Pa še lepšo sliko sem naredila. Narisala sem snežaka in hišo. Še bi rada na tak način fotografirala, čeprav ni tako lahko... bolj srednje težko. " Grega Kržišnik, 6 let: "Jaz sem narisal pajaca. Tako fotografiranje brez fotoaparata se mi zdi prav hecno. Saj je zanimivo, vseeno pa tega ne bi rad več počel, ker je preveč dela. Fotograf ne bom nikoli. Jaz bom policaj!" • Sandra B., foto Lea Jeras LITERARARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Grega Kuralt, Manca Urevc, Anže Volk, Igor Jan, Matevž Rupar, Špela Langus, Denis Krasna, Nina Krmelj, TomaŽ Urh, Katarina Bergant, Katarina Jugovic, Nina Taler, Katja Hafner, Klemen Skrbiš, Katarina Krmelj, Brigita Potočnik, Jernej Rant, Ajda Cuznar, Petra Hajdinjak, Mateja Juvančič, Tjaša Skabar, Jana Potočnik, Nina Albreht, Jan Koprek, Tine Dobrilovič, Špela Likozar, Arber Dedaj, Špela Likozar. Janja Štremfelj, Tone Jugovec, Nina Fajfar, Trina Štremfelj, Nina Logonder, Gašper Kaste-lec, Laura Svoljšak, Kaja Teržan, Katra Hafner, Katja Jamnik, Mateja Jedrejčič, Urban Hafner, Miha Pintar, NAGRAJENI SPIS Narobe šola Prav polževo se vlečejo dnevi od ponedeljka do sobote. To so namreč pouka prosti dnevi. Res prav težko čakam vsako nedeljo, ko imamo pouk od četrte ure zjutraj pa vse do Hugovizije zvečer. Ta dan pouka izgleda takole. Po navadi pridemo v šolo že eno uro prej, preden zazvoni šolski zvonec. Prve tri ure, to je do sedme zjutraj, brez odmorov pridobivamo znanje iz matematike. Z žepnimi računalniki seštevamo dežne kaplje. Vmes pa za rekreacijo mečemo pikado v razredni zvočnik. Kogar ne zanima pikado, meri svojo natančnost v mikadu. Prav hitro minejo te tri ure matematike. Nato sledi enourni odmor. Dolgočasimo se, ko pri sosednjem kmetu rabuta-mo sadje in zelenjavo. Nato sledi pet ur glasbene vzgoje. Na pamet se učimo pop pesmi z MTV. Obiskal pa nas je tudi specialni gost Rafko Irgolič. Z njim vred smo se naučili povsem novo pesem Moj črni konj. Hitro mine čas do glavnega odmora. Zberemo se na šolskem dvorišču, kjer nam kuharica peče krompir, koruzo in kostanj. Kdor ne mara zelenjave, si lahko na leskovi palici speče pasjo radost. Glavni odmor se vleče vse do četrte ure popoldan, zato si večina hitri umivat roke že pol ure prej. Pri slovenskem jeziku smo se učili življenjepis našega največjega pesnika Martina Krpana. Ta je napisal veliko ljubezenskih pesmi, namenjenih svoji ljubici Kobilici. Tako hitro mine tudi ta predmet. Po kratkem odmoru imamo še razredno uro. Imamo ogromno dela z volitvami predsednikov in ministrov, ker vedno kdo odstopi. Tako se spusti mrak, zazvoni šolski zvonec, mi pa zdrvi-mo domov. Če bi bilo to res, bi se zelo malo naučili. Zato raje hodim v gorjansko šolo. ta pa ni domišljija. • Grega Kuralt, 4. b r. OŠ Gorje GREGA KURALT I I I I GLAVNI TRG J. 64000 KRAN tel.: 064/221 570 ANTON MAROLT Komu srebrna verižica? Iz koliko karatnega zlata izdelujejo nakit v Zlatarstvu in pasarstvu Marolt? Izžrebanca, ki bo pravilno odgovoril, bo zlatar nagradil s srebrno verižico. Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, do konca tega tedna. Nagrado trgovine Ani, ki nagrajuje s pecivi, pa smo prejšnji teden podelili Ani Minelčič in lOtO iMMMKir M družini Česen iz Kranja. Ste se dobro posladkali? MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Hodim v 2. letnik srednje šole. Zaljubljena sem v učitelja športne vzgoje. Je mlad, ima ful lepe modre oči in blond lase. Simpatičen je in prijazen. Kadar ga vidim, zafarbam do fula in sem totalno nema. Kako naj mu pokažem, da mi je všeč? Prosim za nasvet. Nina Miha, 11 let: "Gotovo si gledala filmsko nadaljevanko Iz dobrega gnezda. Uboga ]enny je nasankala, ker ni počakala do konca gimnazije. Svetujem ti, da ti počakaš. Po končanem študiju (srednji šoli) pa sta lahko stokrat poročena in imata milijardo otrok. Aja, glede rdečice pa ti svetujem čimveč pudra." Sergeja, 12 let: "Pri telovadbi moraš biti čim slabša. Potem ti bo on zanesljivo kaj rekel, ti se boš pa že znašla." Marjeta, 18 let, dijakinja: "}a, ja, poznam take zadrege. Tudi vsak - naš učitelj športne vzgoje je bil reinkarnacija Jamesa Deana. Punce smo se zmenile, da ga neprestano gledamo, on pa jefarbal kot neumen. Predvsem se moraš z njim čimi'eč pogovarjati in se zafrkavati do nezavesti.' Klemen, 21 let, študent: "Po tvojem "čudnem" obnašanju bi rekel, da učitelj že ve. Svetujem ti, da pozabiš nanj, vsaj do konca srednje šole. Potem pa kar "navali"." Z ROMANO mm m Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Skrivnostna šola z naših dveh prejšnjih posnetkov je podružnična šola Franceta Prešerna na Kokrici. Uganka je bila, kot kaže skopo število dopisnic z vašimi odgovori, tokrat zelo trda. Kdo dobi majico Gorenjskega glasa, pa bo povedala Romana v današnjem radijskem Vrtiljaku. Naj naj časopis za otroke Veseli smo, da radi berete tudi Gorenjski glas, čeprav ni med kandidati za naj otroški časopis. Prejšnji teden ste največ zvezdic poslali za Cicibana, ki mu je Pil tesno tesno za petami. Kateri bo zmagal? Časa za glasovanje imate še en slab teden. KUPON ZVEZDICA ZA............................................................ MOJ NASLOV............................................................ (Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1) Zbiratelji Prejšnji torek je k Romani v radijski studio prisedla zbirateljica Zala Krelj iz Škofje, ki ima že več kot 900 prtičkov, celo s Kitajske, Japonske, iz Nemčije in Amerike, več kot tisoč razglednic in kar 110 žepnih koledarčkov. O svojem konjičku je pr'jateljčkom povedala marsikaj zanimivega, nam pa je v pogovoru po oddaji zaupala tudi to, da že drugo leto obiskuje geološki krožek, ki ga vodi zunanji mentor Pavel Florjančič. Krožek se imenuje Loški kremenčki, prav Zala pa je avtorica emblema, ki so ga učitelji kot najboljšega izbrali na šolskem natečaju. In kaj počno mladi geologi iz osnovne šole Petra Kavčiča? Sodelujejo na razstavah, napravili so raziskovalno nalogo o škofjeloški kašči, ki jo bodo prav zdaj obnovljeno odprli, prečesali so domači Kamnitnik in ugotavljali njegove značilnosti... Zalina zbirka mineralov in fosilov sicer še ni velika, vendar raste. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Levji kralj Mali Bink v filmu Trije lopovi in potepin je star deve* mesecev. Brezplačno kino vstopnico dobijo izžrebanci Toma2 Bešter, Sp. Besnica 12, Polona Vreček, Mačkovo nas. 24 iz Šenčurja, Urša Jakob, Podreber 14 iz Nakla, in Monika Sušan)/ Stranska pot 6 z Jesenic. „.^^^^HV«« ~ 1. decembra prihaja na veliko platno Dis-neyjev risani fil01 Levji kralj, ki po svetu tolče vse rekorde, premagal je celo Le* potico in zver. Zgodba je izvirna, pripp* veduje o levčku SimM iz afriške džungle/ kjer živalim vlada njegov oče, lev Mufasa. Toda srečni časi ne trajajo, zavistni kraljevi brat Scar kralja ubije, levčka Simbo p prepriča, da je on kriv očetove smrti. Simba odide v pregnanstvo, kraljestvu pa zavlada zlobni Scar. čez leta se I odrasli Simba vrne domov v opustošeno kraljestvo... Mladega Simbo v filmu govori Jonathan Taylor Thomas, odraslega Matthevv Broderick, glasove pa so med d™!?"? Rosodili še Rowan Atkinson, VVhoopi Goldberg, Moira Kelly 1 [athan Lane. Režiral je Roger Allers, za pesmi pa sta poskrbel Elton John in Tim Rice. NagTadno vprašanje tokrat navezujemo na obnovljeno kino dvorano Storžič v Kranju, ki so jo odp'? prejšnji teden. Veste, koliko sedežev za gledalce je zdaj v nje) Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. 4779 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI z**5™ p°tr°šn>kov ^MMSfJfc«*^^^ KATALOŠKA PRODAJA deln deln ica na prinosnika v uvrščeni kotaciji II. Z navadno ico na prinosnika se je začelo trgovati na prostem trgu ednih delnic Ljubljanske borze marca 1993. leta. Kot je Razvidno iz grafikona, je navadna delnica PROBANKE "°segla najvišji letošnji enotni tečaj dne 13. 5. 1994. Znašal t v -549,00 tolarjev. Minimum je dosegla 21. 10. 1994 in je ^ašal 12.190,00 tolarjev. vw kupna nominalna vrednost celotne izdaje delnice PRO-UfNKE d.d. znaša 17.000.000 DEM in je razdeljena na 5fVi navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo delnice uu DEM in 100.000 navadnih delnic na prinosnika z finalno vrednostjo delnice 100 DEM. Vse delnice so jPj^vljavske in dajejo imetnikom pravico do udeležbe na Po podatkih izdajatelja so največji delničarji družbe z g?soavlano pravico: Primofin d.d., 2.306 delnic (14,41 %), Z1** d.d., 1.519 delnic (13,08 %), Star d.d., 1.488 delnic (9,30 g). Dadas d.d., 1.019 delnic (6,74 %), Zavod za izgradnjo pribora, 913 delnic (5,71 %), RTV Slovenija Radio Maribor, JJ1 delnic (4,32 %), Petrol, 491 delnic (3,22 %), Občina pribor, 280 delnic (2,37 %), Sklad stavbnih zemljišč, 257 je mc (1>61 0/o) Areal d d 242 delnic (1,51 %),... O navadnih ,elnicah na prinosnika je dostopen le podatke Auruma prednje ustanove, kis e ukvarja s hrambo vrednostnih ^aPlrJev), kje so delnice deponirane, ne izkazuje pa lasntištva ad njimi in komu pripada glasovalna pravica. • R. S. Gibanje tečaja navadne delnice PROBANKE v letu 1994 V zadnjem času se vedno bolj razširja tudi tako imenovana kataloška prodaja izdelkov. Na dom prejmete katalog z opisi različnih izdelkov in privlačnimi fotografijami. Na vas je le, da se odločite za enega ali več njih, izpolnite naročilnico in te na vaših vratih zvoni poštar z naročenim. Da pa vedno le ne gre vse tako gladko, se je prepričal član ZPS iz Kranja. Po katalogu enega izmed slovenskih podjetij je spomladi leta 1994 naročil več izdelkov, s katerimi sije nameraval popestriti letni dopust. Ker niti po preteku skrajnega roka večine naročenega ni prejel, se je obrnil na prodajalca. Dobil je zagotovilo, da je do zamude prišlo zaradi napake pri odpošiljanju artiklov in bo naročeno prišlo v roku enega tedna. Izdelkov pa ni bilo, in ko se je član z družino vrnil z dopusta, so se ponovno obrnili na podjetje. Ti so se izgovarjali na dobavitelje in na koncu tudi sporočili, da izdelkov na žalost ne bodo prejeli. Šele koncem poletja je po osebni reklamaciji in posredovanju naše pravne pisarne končno dobil tudi vrnjen preveč vplačani znesek z obrestmi in pisno opravičilo omenjenega podjetja. Njegovo mnenje pa ostaja, da bi bilo še vendo boljše, če bi prejel naročeno in bi tako lahko intenzivneje izkoristil svoj letni počitek. Pravna pisarna ZPS Jure Marldč Ko je (ni) kupec kralj Pišite nam, povejte slabe in dobro primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami. Odmev SEDEM NAJVEČJIH DELNIČARJEV Z GLASOVALNO PRAVICO p«tro( i.m W1 1--- **>loMB Mn ♦M 22' Maribor t,m L i °» posode za tekoči plin » plinski radiatorji Accorroni > armature, ventili in druga oprema Razstavljene izdelke lahko v Instalaterju tudi kupite, za gotovino ali na kredit. Popusti za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja. ISKRA KIBERNETIKA Tovarna VEGA 61000 Ljubljana, Stegne 13 A Razpisuje na podlagi Sklepa DS podjetja z dne 18.11.1994 in v skladu z internimi akti podjetja, ter Zakona o prometu z nepremičninami JAVNO DRAŽBO Predmet javne dražbe so pisarniški prostori v delu objekta Planina 3, v Kranju in sicer pritličje ter del kleti, v skupni izmeri 431,30 m2 ter pripadajoče stavbno in funkcionalno zemljišče v skupni izmeri 288 m2. Objekt se nahaja na pare. št. 200/1, pod vi. štev. 123 k. o. Huje, vpisano v zemljiško knjigo Temeljnega sodišča Kranj. Nepremičnina se prodaja po sistemu videno kupljeno. Izklicna cena znaša 27.016,000.00 SIT, kar znese na dan ocene vrednosti 31.10.1994 334.622,73 DEM in je plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plaćanja. Prometni davek in vse druge dajatve v zvezi s prenosom lastništva na nepremičnini je dolžan nositi kupec. Kupnino je treba plačati 8 dni po podpisu pogodbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj en dan pred začetkom dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % izklicne cene z virmanom na žiro račun: 50101 601 17473 z oznako javna dražba. S tretjim primerom virmanskega naloga, potrjenim od Agencije za plačilni promet, o vplačilu kavcije, se morajo vsi ponudniki izkazati pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v 8 dneh po opravljeni javni dražbi oz. ne bo plačal kupnine v celoti v dogovorjenem roku, nima pravice do vračila kavcije. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavna pooblastila za licitiranje in kopijo registracije družbe, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Kupoprodajna pogodba bo vsebovala klavzulo, da stopi v veljavo, ko je v smislu 44. člena ZLPP potrdita javni pravobranilec in Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Javna dražba bo 15. decembra 1994 ob 11. uri v prostorih objekta Planina 3. Vsa dodatna pojasnila dobite po tel. 061 132 132 9. Ogled prostorov je možno opraviti samo ob predhodni najavi. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Traktorji Zetor in Gorenje trgovina Vse večja povezanost Češka tovarna traktorjev Zetor bo do konca letošnjega leta in prihodnje leto pripravila nekatere novosti. Pred kratkim so predstavili novo serijo traktorjev, ki jo izdelujejo tudi za slovito ameriško tovarno John Deere, do konca letošnjega leta bosta nare d dva nova traktorska motorja s turbinskim polnilnikom, intenzivno pa pripravljajo tudi tako imenovani ekološki traktor, ki ga bo poganjalo biodizelsko gorivo. Tudi pri nas so Zetorjevi traktorji vse bolj uveljavljeni, predvsem zaradi dobrega sodelovanja s slovenskim zastopnikom Gorenje trgovino iz Velenja, ki je prejšnji teden za slovenske novinarje tudi organizirala obisk v tovarni. Več o tovarni Zetor in sodelovanju s slovenskim zastopnikom v petkovi številki Gorenjskega glasa. * M. G. Strokovni izlet Kmetje na avstrijsko Koroško Kranj - Gorenjska kmetijska svetovalna služba bo v petek, 9. decembra, popeljala kmetice in kmete na avstrijsko Koroško, kjer si bodo lahko ogledali nekaj kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo. Obiskali bodo kmetijo Miki v Ločim, kjer pridelujejo jagode in kuhajo žganje, turistično kmetijo ob Baškem jezeru ter kmetijo v bližini Klopinskega jezera, na kateri predelujejo meso in pečejo kruh. Za konec strokovnega izleta si bodo ogledali še malo tržnico v Velikovcu, nekaj časa pa bo ostalo tudi za nakupe. Cena izleta je 3.000 tolarjev. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave do torka, 6. decembra, (tel.: 242-736 in 242-738). • CZ. Povprečna svinjska koza 90 tolarjev Kranj - V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na kmetijski strani pisali tudi o odkupnih cenah kož, ki veljajo na odkupni postaji Kota v Kranju. Pravilno smo zapisali, da svinjske kože plačujejo po deset tolarjev za kilogram in da povprečna tehta devet kilogramov; pri zmnožku pa jo je zagodel "škrat" in eni ničli dodal še drugo. Povprečno težka svinjska koža torej ne stane 900 tolarjev, ampak, žal, le 90 tolarjev. • C. Z. Po končani denacionalizaciji lavnih gozdov bo bolj malo Kranj - Slovenija je že pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji imela v primerjavi z večino evropskih držav dokaj majhen delež javnih gozdov, po končanem postopku vračanja nekdanjim lastnikom pa jih bo imela samo še 20 do 25 odstotkov. V Italiji je javnih gozdov 40 odstotkov, v Avstriji 21 odstotkov, v Nemčiji 53, v Grčiji 78, v Švici 74, na Norveškem 13, na Portugalskem 87, na Švedskem 27, v Belgiji 45, na Irskem 85, v Evropski uniji 40 odstotkov - in tako dalje. • C. Z. Vlada še drugič o zakonu o veterinarski službi Gorenjski zavod bo le izpostava Mag. Andrej Pipp, v.d. direktorja ŽVZG Kranj: "Nenavadno je, da bo sedež (edinega) republiškega veterinarskega zavoda v Novi Gorici." Ljubljana - Državni zbor je na seji v sredo še drugič obravnaval zakon o veterini. Tudi tokrat je bilo največ razprave o tem, kako bo v prihodnje v Sloveniji organizirana veterinarska služba. Vlada, ki je bila predlagateljica zakona, je vložila kar šestdeset dopolnil, med drugim tudi tega, da naj bi v Sloveniji imeli le en (republiški) veterinarski zavod z devetimi izpostavami. Ena od njih naj bi bila tudi v Kranju, kjer je sicer sedež Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske. Gorenjski poslanec Brane Eržen je kot protiutež vladnemu predlogu dal pobudo, da bi v Sloveniji tudi v prihodnje imeli devet območnih zavodov. Predlog je utemeljil s tem, da se je takšna organiziranost pokazala za učinkovito in da jo (vsaj na Gorenjskem) podpirajo tudi na terenu. Čeprav je bilo slišati tudi kritike, da spreminjanje območnih zavodov v izpostave republiškega zavoda pomeni le novo centralizacijo, je pri glasovanju dobil več podpore vladni predlog. Na predlog poslanca mag. Jožeta Protnarja (prejšnjega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo) je državni zbor tudi sklenil, da bo sedež republiškega veterinarskega zavoda v Novi Gorici. Vsi območni zavodi v enakem položaju V gorenjskem živinorejsko veterinarskem zavodu se tej odločitvi čudijo in poudarjajo, da bi bilo pametneje, če bi bil sedež v Ljubljani, kjer "domu-jeta" tudi republiška veterinarska uprava in osrednji republiški laboratorij. Čeprav je gorenjskemu zavodu že grozilo, da ga bodo preprosto priključili ljubljanskemu (s sedežem v Gro- supljem), je zdaj, resda samo kot izpostava, enakovreden vsem ostalim zavodom, ki jih je doletela enaka usoda. Izpostave ne bodo samostojne pravne osebe, ne bodo imele svojega računa... Ker zakon še ni sprejet (na vrsti je namreč še tretje branje), lahko pride še do nekaterih manjših sprememb. V gorenjskem zavodu pričakujejo, da ga bo državni zbor sprejel na eni od decembrskih sej in da bodo po novem letu že lahko začeli z ločevanjem veterinarske službe na javni in zasebni del in z uveljavljanjem ostalih sprememb, ki jih prinaša zakon. Preostanka ne bodo lastninili Ker za sedanje veterinarske zavode ne velja noben od doslej sprejetih "lastninskih" zakonov (o zavodih, javnih gospodarskih službah, o lastninskem preoblikovanju podjetij), zakon o veterinarstvu ureja tudi lastninsko in organizacijsko preoblikovanje zavodov. Predlog zakona predvideva, da bi najprej izločili prostore in opremo, ki jih bodo uporabljali novoustanovljeni javni veterinarski zavodi, preostali družbeni kapital pa naj bi olastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kot je povedal mag. Andrej Pipp, v.d. direktorja Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske v Kranju, so se v zavodu na zboru delavcev že odločili, da za olastninjenje premoženja, ki bo Še ostalo po izločitvi javnega dela, ne bodo pripravili lastninskega programa. Razlog je v tem, da javni zavod potrebuje za svoje delo vrednejše dele premoženja, in da jim bo po izločitvi tega dela ostalo za lastninjenje bolj malo. Samo priprava lastninskega programa bi jih glede na vrednost preostanka premoženja stala preveč pa tudi sicer bi morali "to malo" razdeliti med 66 zaposlenih, nekdanje zaposlene in upokojence. In kaj se bo zgodilo s preostankom, če ga ne bodo olastninili zaposleni? Že zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da bo premoženje podjetij, ki ne bodo pripravila programa lastninskega preoblikovanja in se olastninila po zakonu, postalo last države. V primeru gorenjskega zavoda bo verjetno preostanek pripadel javni veterinarski službi. • C. Zaplotnik Na osnovi Pravilnika o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev iz proračuna občine Radovljica za pospeševanje kmetijstva in pogodbe št. 996 00 241 o medsebojnem sodelovanju za pospeševanje kmetijske dejavnosti v občini Radovljica Izvršni svet občine Radovljica (občina) in Gorenjska banka, d.d., Kranj (banka) objavljata RAZPIS za pridobitev posojil za pospeševanje kmetijske dejavnosti z dolgoročnim financiranjem kmetijske opreme v občini Radovljica 1. Znesek razpisanega posojila znaša: 30.000.000,00 SIT. 2. Prosilci za posojilo so lahko občani občine Radovljica, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju občine Radovljica 3. Prosilci naj vlogi priložijo naslednjo dokumentacijo: - potrdilo pristojnega upravnega organa, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo - potrdilo o katastrskem dohodku (če se davek odmerja od KD), oz. potrdilo o dejanskem dohodku (če se davek odmerja od dejanskega dohodka) in potrdilo o plačanih davkih - potrdilo o državljanstvu in - dokazilo o namenu posojila (predračun ali pogodbo o nakupu kmetijske opreme) - če občan opravlja tudi drugo dejavnost (potrdilo o višini osebnega dohodka na obrazcu, ki ga pridobi v banki, zadnji odrezek o prejeti pokojnini) 4. Prednostno se bodo obravnavale vloge prosilcev, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. 5. Pogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: - odplačilna doba: do 5 let - realna obrestna mera: fiksna 4 % letno - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira z veljavno stopnjo revalorizacije - način plačila realnih obresti in revalorizacije: mesečno na osnovi obračuna - način vračanja posojila: v mesečnih obrokih - posamezni prosilec lahko zaprosi za posojilo do višine 70 % predračunske ali posebne pogodbene vrednosti, vendar ne več kot 3 mio SIT - zavarovanje posojila in ostali stroški: v skladu z bančnim pravilnikom o zavarovanju in z veljavno tarifo nadomestil banke 6. Dodatne informacije in obrazec potrdila o višini osebnega dohodka prosilci dobijo v referatu odobravanju posojil občanov v enoti banke v Radovljici, Gorenjska cesta 16. 7. Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi tega razpisa. 8. Prosilci naj popolne vloge oddajo v referatu odobravanja posojil občanov na sedežu enote banke, Gorenjska c. 16. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. 9. Na osnovi predloženih vlog s priloženo zahtevano dokumentacijo in strokovni obdelavi v banki in po pridobitvi soglasja občine za odobirtev posojila po obrestni meri iz tega razpisa ter ureditvi zavarovanja, prosilec sklene z banko posojilno pogodbo. Izboljšanje posestne sestave v škofjeloški občini Vsako leto se "zaraste" dvajset kmetij Po podatkih iz katastra se je v občini v zadnjih petdesetih letih zaraslo 108 hektarjev kmetijskih zemljišč na leto, kar predstavlja površin0 zemljišč povprečno velike kmetije v občini. Škofja Loka - V začetku pre- Povprečna kmetija v škof-jšnjcga tedna je bil na Bledu jcloški občini je s 5,88 hektarja kmetijskih zemljišč oz. 14,36 hektarja skupne površine večja od povprečne slovenske kmetije, ki ima le 3,2 hektarja kmetijske zemlje, in . še vedno bistveno manjša od . prispevki, ki so obravnavali povprečne evropske kmetije kov, po podatkih agrokarte *e slovenske razmere in naloge (13,2 hektarja). Ker pre- blizu 70 odstotkov, kar pre" se dvsern v hribovskem svetu tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, na katerem so strokovnjaki z različnih področij razpravljali o tem, kako izboljšati posestno sestavo v Sloveniji. Med številnimi povrcčne škofjeloške kmetija se več površin se zaraste P° podatkih katastra se je * občini v zadnjih petdeset"1 letih zaraslo 108 hektarjev kmetijskih zemljišč na lef^ ali za površino dvajseti*1 kmetij. Gozdov je 65 odstot- razmere na državni ravni, je bil posebej zanimiv referat Staneta Rupnika iz škofjeloške enote gorenjske kmetijske svetovalne službe, ki je predstavil ugotovitve iz škofjeloške občine, za katero je značilno, da ima za slovenske razmere nadpovprečno velike kmetije in manjšo razdrobljenost zemljišč ter precejšnje uspehe pri urejanju kmetijskih zemljišč. v prevladujejo večji obdelovalni kosi, je tudi razdrobljenost zemljišč manjša od slovenskega povprečja. Ob tem, da so kmetije za evropske razmere dokaj majhne, se tudi obseg zemljišč še naprej zmanjšuje. V občini vsako leto spremenijo namembnost 5,6 hektarjem zemljišč, kar predstavlja površino zemljišč dstavlja zgornjo mejo gozd' natosti. V občini so doslej storil1 veliko, da bi zmanjšali paf/ čelno razdrobljenost in izbolj' šali izrabo kmetijski11 zemljišč. V zadnjih dvanajstih letih so uvedli pašo J1* 300 kmetijah oz. na I50y Pozidava in zaraščanje "Na območjih z najboljšimi kmetijskimi zemljišči se kmetije zmanjšujejo zaradi spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč, v hribovskem svetu in na območjih z oteženimi pridelovalnimi možnostmi pa predvsem zaradi opuščanja rabe in premajhnega interesa za obdelovanje." Država naj zagotovi direktna plačila Stane P upnik iz škofjeloške kmetijske svetovalne službe meni, da morajo biti vsi ukrepi kmetijske politike dolgoročno usmerjeni k zagotavljanju boljšega dohodka kmetij, ker je to tudi največja spodbuda za koncentracijo zemljišč. Promet s kmetijskimi zemljišči bi bilo po njegovem mnenju treba spodbujati z ugodnimi kreditnimi pogoji, z regresiranjem obresti pri posojilih za nakup zemljišč ter z aavčno politiko. Da bi ohranili kmetijska zemljišča v najtežjih pridelovalnih razmerah in zagotovili njihovo obdelavo, bi morala država poseči tudi z direktnimi plačili. Predlaga tudi, da bi povečali sredstva, namenjena za ohranjanje in izboljševanje zemljišč, omejili spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč, nadaljevali z ukrepi za zmanjšanje parcelne razdrobljenosti (medsebojne menjave in komasacije)... hektarjih, s čimer so posredno preprečili, da bi predvsern v hribovskem svetu opustil vsaj 500 hektarjev zemlji**: Na površinah, kjer zaradi parcelne in lastniške razdrobljenosti niso mogli °rSa' nizirati paše na kmetijah, so uredili skupne pašnike. Iy Starem vrhu je združilo zemljišča devet lastnikov, na Koprivniku enajst. Z agromelioracijami so do ^°^cz lanskega leta izboljšali cj* 2.000 hektarjev zemlj.lSC (1.712 hektarjev so splanirj* li, skrčili 291 hektarjev gozd* in zgradili 291 kilometrov poti). Izračunali so, da s bile naložbe v agromclior^ cije visokodosne, saj so se ji vlaganja z večjo vrednost] pridelka izplačala že v dven letih Dovolj pove podate da se je stalež živine na te kmetijah povečal več kot z eno tretjino. • CZ. v novembrski številki revije HOKEJ lahko preberete: • reportaža s turnirja pokala prvakov na Švedskem - pogovor s Craigom Nienhuisom - težave celjskega hokeja - NHL zvezdniki se vračajo v Evropo - v Švici na tekmah gledalcev ne manjka UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje Si ^LB^BS 'SS S Y S T E M S đ.. podjetja za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 r-- svečana akademija in podelitev priznanj n LET JESENIŠKEGA PARTIZANA Jelovadno društvo TVD Partizan Jesenice je bilo ustanovljeno 2. oktobra leta 1904, leta 1924 pa so Postavili temelje za gradnjo sedanjega doma.- Veliko državnih prvakov in reprezentanov. ji^nice, 28. novembra - Društvo za telesno vzgojo in rekreacijo )q i ^art'zan Jesenice je minuli teden proslavilo lepa jubileja -lOjetn"co društva in 30-/etnico judo sekcije. Slavnostna akademija I j* Pokroviteljstvom skupščine občine Jesenice je bila v društvu artizan na Jesenicah, prikazali pa so program rekreacijskih zeh^n°St' ^'Pa> nastopili so tekmovalci judo sekcije, slovenska "Ska telovadna reprezentanca, podelili pa so tudi priznanja. i Slavnostni govornik je bil ton s dnik TVD Partizana An" !de"a*tražišar, ki je med drugim l°n Stražišar "Na Jesenicah je bilo društvo Ustanovljeno 2. oktobra 1904 M* protiutež tedanjemu prodir-Wemu nemštvu, ustanovili pa |o ga zavedni slovenski športni-»*. Vsa leta je prizadevno kovalo, pod njegovim okril-pa se ni razvijala le športna "'javnost, ampak tudi kulturna. Leta 1924 so postavili temljni kamen sedanji stavbi, ki je bila nato zgrajena leta 1929. Iz jeseniškega telovadnega društva so izšli številni državni prvaki in reprezentanti, med njimi tudi telovadec Janez Pristav, ki je sodeloval na olimpiadi leta 1936 v Berlinu in na svetovnem prvenstvu v Pragi. Po drugi svetovni vojni se je tedanje fizkulturno društvo preimenovalo v TVD Partizan in leta 1950 je telovadno sekcijo prevzel Mirko Petač. To so bila izjemna leta, saj je jeseniška telovadna vrsta nastopila na olimpiadi. Tudi kasneje, leta 1963, ko je jeseniške telovadce treniral Leon Mesaric, so se lahko pohvalili z izjemnimi uspehi doma in na tujem. Kasneje so ustanovili judo sekcijo, judoisti so postali republiški prvaki. Društvo nikoli ni pozabilo na rekreativno in družabno dejavnost. Po letu 1988 pa so se razmere zelo spremenile in društvo se je vedno bolj ukvarjalo s športno-rekreativno dejavnostjo. Zdaj so uspešni programi Lipa, v katerih sodeluje okoli 400 mladih in starejših, tekmovalno dejavnost pa nadaljuje judo sekcija. Na svečani akademiji v počastitev 90 - letnice TVD Partizan Jesenice je nastopila ženska telovadna reprezentanca. Društvo TVD Partizan Jesenice, ki sodi v slovensko športno unijo, si prizadeva, da bi v obnovljen objekt, v katerem so pred kratkim odprli tudi fitness center, dobili sodobnejšo opremo, predvsem orodja za gimnastiko." Ob lepem jubileju so priznanja dobili: Janez Pristov, starosta jeseniške telovadbe, tekmovalec na olimpiadi v Berlinu in svetovnem prvenstvi, vzgojitelj telovadcev pred vojno in po njej; Sonja Petač, olimpijska tekmovalka in tekmovalka na svetovnem prvestvu ter šestkratna državna prvakin- ja; Ada Bešter, olimpijska teko-movalka in tekmovalka na svetovnem prvenstvu; Jože Oblak, olimpijski tekmovalec ter dvakratni državni prvak; Vojko Kučina, pobudnik ustanovitve juda in vzgojitelje tekmovalcev; Brane Dvoržak, trener judoistov; predsednika društva: Tone Vari m Valentin Erjavšek. Priznanja pa so podelili tudi načelnikom društva. Dobili so jih: Tone Antonič, Mirko Petač, Nuša Vari, Janez Kane, Alojz Ferbežar, Ančka Stojan, Jožica Mrak, Cilka Talar, Iztok Vari, Jože Žagar in Roman Pogačnik. • D. Sedej - Foto: J. Pelko ^di letos bomo izbirali najboljše športnike Gorenjske začenja se stotinkin izbor 1994 Si '°vcnski, pa tudi gorenjski športniki, so v minulem letu dosegli vrsto odmevnih rezultatov v ^narodnem merilu, tako da bodo imeli tisti, ki bodo izbirali najboljše, težko delo - Bralci Gorenjskega "a$a boste tudi letos ugibali o tem, koga bodo gorenjski športni novinarji izbrali za najboljšega novembra - Leto se bliža koncu in podobno kot lani in jlj^išivja leta bomo tudi Gorenjci izbrali športnike, športnice in L Pc> na katere smo bili v zadnjih dvanajstih mesecih najbolj Prih°Sni- Zak,Jučna Prireditev "Izbor 1994" bo prve dni "°dnjega leta v jeseniški občini. Ko smo v začetku letošnjega 3'a v Škofji Loki podelili znanja najboljšim gorenjs-22 Športnikom za leto 1993, '"o pričakovali, da bodo lanski JJbpljSi: Jure Košir, Alenka Iztok Čop in Denis j yegelj ter hokejisti Acroniksa daienic' 1 dobrimi nastopi nadevali tudi letos. In večina se Ds "a izneverili. Jure Košir je Jjsmučal (med drugim) bro-l-jf0 olimpijsko kolajno v Lil-Lnammerju, Iztok Čop je bil v °nasti na svetovnem prvenst-v Indianapolisu - tokrat v t J'Jevi disciplini, skifu, prav '° pa je veliko lepih dosež- kov priplavala Alenka Kejžar. Hokejisti Acroniksa Jesenic so pomladi slavili novo zvezdico in se dobro držali tudi na mednarodnih tekmovanjih, edino Denis Žvegelj je, zaradi poškodbe v prometni nesreči, tekmovalno leto večino preživel v bolniški postelji. Že lani uveljavljenim posameznikom in ekipam so se letos pridružili novi šampioni. Treba je omeniti predvsem odlične nastope (in olimpijsko kolajno) Alenke Dovžan iz Mojstrane, mladih balinarjev, zmagovalcev svetovnega mladinskega prvenstva, med katerimi so bili kar trije Gorenjci - Uroš Vehar iz Žirov, Damjan Sofronievski iz Škofje Loke in Grega Molič-nik iz Radovljice, pa uspehe plezalcev Davoria Karničarja in podvig Toma Česna..... Tudi med skakalci ie bil najboljši Gorenjec, Robi Meglic. Pri dekletih velja omeniti še Špelo Pretnar, pa biatlonko Andrejo Grašič......ne smemo pa pozabiti tudi na odlične športnike, ki so nastopali v gorenjskih pa tudi v drugih slovenskih ekipah (nap. Roman Horvat pri K K Smelt Olimpiji). Med ekipami v individualnih športih so bili zopet v ospredju veslači in leski padalci (2. mesto med ekipami na SP), med ekipami v igrah pa so spomladi najbolj navdušili hokejisti Acroniksa Jesenic, ki so znova postali državni prvaki. Prav tako so vse boljše blejske odbojkarice, ki so v vrhu slo venske lige, pa košarkarji Tri bodo najboljši športniki Gorenjske za leto 1994 po izboru novinarjev. Ob koncu leta bomo na posebni prireditvi podelili priznanjanajboljšim, vsi, ki boste pravilno glasovali (vaš lava, kegljači Triglava..... izbor bo tak kot izbor novinar »kratka, tudi letos imamo na Gorenjskem veliko športikov in ekip z odmevnimi rezultati. Kdo med njimi je najboljši bodo odločali športni novinarji z vse Gorenjske (tudi dopisniki osrednjih časopisnih, radijskih in TV hiš), bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj pa boste tudi letos povabljeni k ugibanju, kdo jev), pa boste imeli možnost, da ste izžrebani za lepe praktične nagrade. Glasovnice z vašimi kandidati že čakamo na našem znanem naslovu: Športno uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj (za Stotinkim izbor). Več o akciji, nagradah in končni prireditvi pa bomo še pisali v mesecu decembru. • V. Stanovnik IZBOR 1994 Po mojem mnenju bo: Gorenjski športnik leta. Gorenjska športnica leta. Ekipa v individualnih športih. Ekipa v igrah. Moj naslov. Bloudkova priznanja športnikom MINILO JE LETO VELIKIH DOSEŽKOV Ob zaključku leta je priložnost podelitev priznanj najboljšim športnikom po panogah, po regijah in v državni, kot najvišja športna odlikovanja pa še vedno štejejo priznanja Stanka Bloudka - Jure Košu* svojo denarno nagrado podaril jesniškim invalidom Kranj, 28. novembra • Bloudkova priznanja za največje športne dosežke na področju Športa in telesne kulture imajo že tridesetletno tradicijo. Tudi ob letošnji obletnici smrti Stanka Bloudka so jih podelili šestnajst - štiri nagrade in šestnajst plaket, kar je maksimalno možno številko priznanj. To pa je tudi razumljivo, saj je minilo še eno za slovenski šport zelo uspešno leto. Na slovesnosti v Cankarjevem domu minuli petek sta minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in predsednik odbora za podelitev Bloudkovih priznanj Janez Matoh najvišja državna odlikovanja za tekmovalne, strokovne in organizacijske dosežke, nagrade Stanka Bloudka podelila atletinji Brin" Bilač za vrhunske mednarodne športne dosežke in zlato kolajno v skoku v višino na EP 1994 v Helsinkih, Kranjčanu Štefanu Ožini za življenjsko delo na področju športa ter organizacijsko in strokovno delo, gimnasticarju Aljažu Peganu za vrhunski mednarodni športni dosežek in zlato kolajno na drogu na EP 1994 v Pragi, ter ekipi trenerjev moške in ženske reprezentance v alpskem smučanju: Tomažu Cerkovniku, Pavlu Grašiču, Jaru Kalanu, Marku Jurjecu in Stojanu Puhiju za vrhunske mednarodne dosežke in tri bronaste kolajne na ZOI v Lilleharnmerju 1994. Med šestnajstimi dobitniki Bloudkovih plaket pa so tudi Gorenjci: Jure Košir, Alenka Dovžan in reprezentanca padalcev Slovenije: Dušan Intihar, Bogdan Jug, Roman Pogačar, Senad SaSkič in Branko Mirt. Medtem ko so dobitniki nagrad Stanka Bloudka prejeli tudi po 150 tisoč tolarjev, so dobitniki plaketet dobili 50 tisoč tolarjev. Naš najboljši alpski smučar Jure Košir iz Mojstrane je svojo denarno nagrado podaril Društvu invalidov Jesenice. • V. S. »»»SMUČANJE' V Ameriki se je začel letošnji svetovni smučarski pokal NAŠE SMUČARKE POD PRIČAKOVANJI V Park Citvju so se minulo soboto in nedelje najboljše veleslalomistke in slalomistke pomerili na prvih tekmah svetovnega pokala - Naše solidne, toda slabše od pričakovanj Kranj, 27. novembra - Številni ljubitelji alpskega smučanja pri nas so težko pričakovali začetek letošnje sezone. Potem ko sta odpadli uvodni tekmi v Saas Feeju za dekleta in fante, in ko so odpovedali tudi začetek sezone za smučarje v Sestrieru, so bile vse oči uprte v Ameriko, kjer so v soboto sezono odprli z veleslalomom. Naše smučarke, ki so po lanski uspeli sezoni načrtovale uvrstitve v sam vrh, so bile po prvi tekmi večino razočarane. Še najbolje jo je odnesla "slalomistka" Urška Hrovat, ki se je edina uspela uvrstiti med deseterico, na deseto mesto. Katja Koren je bila šestnajsta, Špela Pretnar pa sedemnajsta. Že v prvem teku sta odstopili Alenka Dovžan in Mojca Suhadolc, Nataša Bokal pa je bila petinštirideseta. Zmagovalka prve veleslalomske preizkušnje sezone pa je postala Švicarka Heidi Zeller - Baehler. V našem taboru so več pričakovali od nedeljskega slaloma, vendar pa so bili rezultati spet slabši od pričakovanih. Edina, ki ni razočarala, je bila Špela Pretnar, ki je kljub napaki v drugem teku uspela ujeti smučino in se uvrstila na enajsto mesto. Razočarali sta Urška Hrovat, ki je bila sedemnajsta in Katja Koren, ki je kmalu po startu odstopila. Nataša Bokal, ki je letos v dobn slalomski formi, je imela že precej načeto progo, ena od zank pa jo je stala uvrstitve okoli petnajstega mesta. Alenka Dovžan je bila solidna enaindvajseta. Čeprav naše smučarke v prvih dveh nastopih niso navdušile, pa jih čaka še dolga sezona, katere vrhunec bo svetovno prvenstvo v Španiji v Sierra Nevadi od 30. januarja do 12. februarja. Konec tedna pa bodo nastopile v Vailu. • V. S. ....... IlIlSlilH Atletska zveza razglasila najboljše PRIZNANJA PREZLJEVIM Ljubljana, novembra - Atletska zveza Slovenije je v četrtek v hotelu Kompas v Ljubljani razglasila najboljše atletinje in atlete letošnje sezone. Med najboljšimi je tudi nekaj članov atletskega kluba Triglav iz Kranja. Skakalca v višino Stanka in Dušan Prezelj sta si s srebrno in zlato kolajno na evropskem veteranskem prvenstvu prislužila naslov najboljših veteranov v Sloveniji, njun 15-letni sin Rožle, ki uspešno nadaljujejo družinsko tradicijo, pa je z osebnim rekordom 194 centimetrov najboljši pionir letošnje sezone. Metalka kopja Mojca Golob je pri pionirkah na tretjem mestu, tekačica Brigita Langerholc tretja med starejšimi mladinkami, skakalka v daljino Marcela Umnik pa v isti starostni skupini četrta. • C. Z. [Kl® KEJ Državno hokejsko prvenstvo PRIČAKOVANE ZMAGE FAVORITOV Konec tedna so hokejisti odigrali 11. in 12. krog prvega dela letošnjega državnega prvenstva, v najzanimivejšem srečanja na Bledu pa so zanesljivo slavili državni prvaki Kranj, Bled, Jesenice, 26. novembra - Prvo zanimivo srečanje minulega tedna je bilo že v četrtek zvečer na Jesenicah, ko sta se pomerila Acroniks Jesenice in Triglav, na Bledu pa so prekrižali palice hokejisti Sportine in Maribora. V soboto pa so se Blejci in Jeseničani pomerili med seboj, Triglav pa je bil v 11. krogu prost. Četrtkovo srečanje v Podmežaklji med Acroniks Jesenicami in Triglavom je bilo zanimivo, čeprav so prvaki povedli in vodili vso tekmo. Triglavani so se jim najbolj približali v 8. minuti, ko je Marko Kumar dosegel prvi gol za kranjsko moštvo in znižal vodstvo dveh golov na 2:1. Kljub temu da so Jeseničani nastopili brez poškodovanih Murajice Pajiča in Matjaža Kopitarja, so dodobra napolnili gol vratarja Triglava Kompasa. Končni izid je bil 11:4 (4:1, 4:2, 3:1). Podoben rezultat je bil v četrtek zvečer tudi na Bledu, kjer je Sportina zanesljivo ugnala Maribor. Blejci so povedli, učinkoviti pa so bili zlasti po zaslugi mladih Jeseničanov: Klinarja, Škonca in Hafnerja, pa tudi Rožkov in Anfjorov sta poskrbela za nekaj lepih golov. Končni rezultat srečanja je bil 11:5 (2:0, 5:3 4:2). Že v torek so Celjani visoko premagali ekipo Slavije Jate, Olimpija Hertz pa je bila vil. krogu prosta. Najzanimivejše srečanje 12. kroga pa je bilo v soboto na Bledu. Sportina, ki je gostila državne prvake, Acroniks Jesenice je v zanimivem srečanju morala ponovno priznati premoč "sosedov". Jeseničani so povedli v prvi tretjini, Blejci pa so se jim na dva gola približali šele v zadnji tretjini. Končni rezultat je bil 2:4 (0:2, 0:1, 2:1). Triglavani so bili v tem krogu prosti, ekipa Olimpije Hertz je v Cehu premagala Inntal z rezultatom 2:8, Maribor pa v Zalogu Slavijo Jato z 1:12. Na lestvici vodi ekipa Olimpije Hertz z 20 točkami, Acroniks Jesenice na drugem mestu imajo 16 točk, Sportina in Celje imata po 14 točk, Triglav 4, Slavija Jata pa je še brez točke. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo 6. decembra, ko bo derbi v Podmežakli, kier bosta igrala domači Acroniks in Inntal, Sportina bo gostovala v Tivoliju, Triglav pa se bo doma pomeril s Slavijo Jato. • V. Stanovnik GORENJSKA HOKEJSKA TRIM LIGA PEČARSTVO TOMEC V VODSTVU Vse večja popularnost hokeja v Sloveniji se odraža v vedno večjem številu rekreacijskih ekip tudi na Gorenjskem. Nov dokaz, da so tako tudi ostalo je že četrtič zapored organizirana hokejska trim liga. V letošnji sezoni nastopa 10 ekip, za katere je prijavljenih 230 članov. To so HK pizzerija Oliva iz Svetega Duha, NK Alf iz Kokrice, okrepčevalnica Anže iz Strahinja, NK Jelen iz Rateč, HK Jezersko Prologo, HK Pečarstvo Tomec iz Škofje Loke, HK mizarstvo Mrak iz Medvod, HK Preska iz Medvod, HK pizzerija Botana iz Komende in HK Tržič. V tem tednu je bil odigran že četrti krog. Izidi IV. kroga: Okrepčevalnica Anže : Tržič 4:3, Pizzerija Oliva : Jelen-Leteče 5:1, Pizzerija Botana : Pleska 5:3, Jezersko : Alf 4:8, Pečarstvo Tonec : Mizarstvo Mrak 6:2. Lestvica po IV. kolu: 1. HK Pečarstvo Tonec (8), 2. HK Pizzerija Oliva (6), 3. HK Alf (5), 4. HK Jezersko, HK pizzerija Botana (4), 6. NK Jelen (3), 7. HK Okrepčevalnica Anže (2), 8. HK Preska (1), 9. HK Tržič, HE Mizarstvo Mrak (0). • Potočnik W$TERPOLO ni TRENINGI VZAMEJO VELIKO ČASA Vaterpolisti Triglava trenirajo za nastopanje v prvi državni ligi in Evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev v Železnikih in Ljubljani, ter igrajo trening tekme v sosednji Hrvaški. Kranj, 26. novembra - Le še slab teden nas loči od začetka tekmovanj v prvi državni ligi, zato se klubi, ki bodo v njej nastopali, marljivo pripravljajo in skušajo odigrati nekaj trening tekem, da bodo kar najbolj pripravljeni začeli boj za dobro uvrstitev. Kranjski Triglav, ki že skoraj 50 let osvaja najvišja mesta v Sloveniji vsakodnevno trenira v zimskem bazenu v Železnikih in zimskem bazenu Tivoli v Ljubljani, saj možnosti za vadbo v Kranju ni, le z izjemo trim kabineta v športnem centru. Prav to, da se trenira v Železnikih in Ljubljani pa vaterpolistom vzame veliko časa, saj so vezani na avtobusne prevoze v te kraje in se morajo prilagoditi prostim terminom v teh bazenih. Še sreča, da so našli razumevanje pri g. Bojanu Lcbnu v Železnikih, ki jim daje kapacitete vsak dan in to celo uro in pol v popoldanskem času in dve uri v sobotah dopoldan. Razumevanje je uprava Triglava našla tudi v zimskem bazenu Tivoli, kajti tja so vaterpolisti vskočili tedaj, ko so bili že vsi termini oddani, vendar se je našla skupna beseda z g- Marjanom Černjavičem, ki je vaterpolistom dovolil trening po 22. uri med tednom in od 7.30 ure pa do 10. ure ob nedeljah. Z omenjenim odgovornim v zimskem bazenu Tivoli se je klub tudi dogovoril, to pa za vsak primer, če v Kranju Še ne bi bilo bazena, da bo Triglav kot "domačin" lahko igral tekme v Ljubljani. Prvenstvo, ki se začne v soboto, 3. 12., ko je na programu prvi krog in se bodo ob 20. uri v Mariboru srečali Probanka in Kranj 90, ob 20. uri v Trstu, kjer je "domačin" Micom Koper in Okolje, ter ob 19. uri v Celju Neptun in Triglav bodo Tnglavani pričakali dobro pripravljeni. Kondicijo, ki so si jo nabrali v Železnikih in taktiko, ki sojo nekoliko uigrali na trening tekmah prejšni vikend v Reki bodo lahko pokazali že v Celju. Trener Rado Cermelj, ki še ni najbolj zadovoljen z igro varovancev, ti pa so Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Teo Galič, Žiga Balderman, Matej Nastran, Jure Kern, Gašper Stražnik, Uroš Cimčar, Erik Bukovac, Branko Klančar, Tadej Peranovič, Klemen štromajer in Primož Troppan, namerava še ta teden oditi na tri trening tekme na Reko, Celovec in Maribor, da odkloni pomanjkljivosti, ki jih je do sedaj videl. • Jože Marinček SMUČARSKI SEJEM fSK0F.ll LOKI Škofja Loka, 28. novembra • škofjeloški smučarski klub Alpetour bo ta konec ledna organiziral sejem rabljene smučarske opreme. Prireditev bo v soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra, v hali Poden v Škofji Loki. Sejem bo oba dneva odprt od 9. do 19. ure, na njem pa člani kluba lahko plačajo tudi letno članarino. • V.S. Gorenjski nogomet pred pomembnimi odločitvami Z0GA SE B0 VRTELA TUDI POZIMI Mladinska moštva so v državnih ligah jeseni obdržala visoke uvrstitve (Gorenjski glas, Živila Naklo in Zarica Športplan), članski moštvi Živil in Triglava Creine pa sta igrala pod pričakovanji' Kranj, 28. novembra - Ligaška tekmovanja so končana. V prvi državni ligi sta na vrhu SCT Olimpija in Maribor Branik z enakim številom točk, ob teh dveh moštvih pa lahko samo še Biostart Publikum, Železničar AM Cosmos, Mura in Beltinci lahko dokaj zanesljivo računajo na obstanek v prvi ligi brez kvalifikacij. Vsem drugim se tresejo tla pod nogami, posebno moštvom, ki so zbrala 10 ali še manj točk, med njimi pa so tudi Živila Naklo. Le redki so pričakovali, da bo uvrstitev po jesenskem delu tako klavrna, da bo izkupiček le devet točk in temu ustrezno predzadnje mesto. Pred letom so jih imeli Živilci 20 in ponovitev tega uspeha bi jih letos postavila pod vrh. Tako pa žoga v upravi Nogometnega kluba Živila Naklo in pri vseh tistih, ki so se odločili postaviti kranjski nogomet na trdnejše temelje, pozimi ne bo smela mirovati. Jasno je, da okrepitve v prvem moštvu niso bile zadostne za zagotovitev uvrstitve med osem tmidLJflNJE Trener Živil Naklo Nikica Cuk-rov trdno upa, da bo njegovo moštvo z okrepitvami ostalo v prvi ligi. najboljših moštev, in da so igralci, ki so odšli, za naklans-ko moštvo veliko pomenili. Tudi nekateri igralci, na katere so stavili v Naklem, niso pokazali vsega. Marušič se je po hudi poškodbi šele proti koncu jesenskega dela lige približal svoji nekdanji formi, Grašič je dolgo sedel na klopi, na igrišču pa je bil le senca nekdanjega nevarnega Gregorja, Kečan je pre-redko streljal na gol kljub izrednemu strelu, prav tako pa tudi Plevnik. Moštvo se lahko do spomladi kakovostno dvigne. Trener Cukrov verjame vanj, čeprav je zadnje tekme tarnal nad marljivostjo na treningih. Vendar je rešitev v okrepitvah, v igralcih, ki v obrambi ne bodo delali osnovnošolskih napak, ki bodo hitrejši in napadal ne jši, ki bodo moštvu vrnili nekdaj nevarno igro na bokih, v napadu pa manjka strelec Ška-perjevega ali Glihovega formata. Take igralce pa bo treba plačati in sedanjemu sponzorju Živilom postaviti v pomoč še koga. V nogometu se vrtita žoga in denar. Kdo hoče biti zraven, mora imeti predvsem tega in predvsem v njem je ključ rešitve oziroma obdržanja Živil v prvi ligi. To je kratkoročni cilj reorganizacije nogometa v kranjski občini. Izguba prvoligaša bi negativno vplivala na pridobljeno priljubljenost te športne panoge na Gorenjskem, ki so jo zadnja leta vzdrževali Naklanci, prizade; vanja za ponovno vrnitev pa W bila veliko dražja in zahtevnejša kot vložek za obstanek v ligi. Triglav Creina je letos v tretji ligi in možnosti za napre-dovanje so po jesenskem deli1 minimalne, čeprav ima trenef Stenovec talentirane igralce, bodo zreli za drugo ligo ali višje čez leto ali dve. Sploh je za gorenjski nog0; met značilna množica dobri0 mladih igralcev pri TriglaV Creini oziroma v mladinske01 in kadetskem moštvu Gorenjskega glasa, pri Živilih, ki delij0 prvo mesto v območni mladins; ki ligi, in Zarici Športplanu, 1° so v tej ligi pod vrhom. P° takrat, ko bodo ti fantje dozof; eli, pa si bomo pač moral' pomagati z "uvozom" dobri" igralcev, ne glede, od kod so 'n kaj so. Italijani so nad zade1' kom enako navdušeni, pa naj $l doseže Italijan ali Nemec. LKošnjek ROKOMET ZVEZDE ZABLESTELE V CELJU USPEŠNI VSI TRIJE V Sloveniji največje desetstezno kegljišče na Golovcu v Celju je bilo prizorišče 8. kola L SKL za moške. Pomerila sta se domačin Micro Data Link Celje in gorenjski prvoligaš Triglav. Skoraj prazne tribune so nemo opazovale "garanje" prav vseh tekmovalcev na težkih stezah. Na koncu je bila bolj zadovoljna četica gorenjskih navijačev, ki so videli zmago Triglava. Trener Belcijan je v ogenj poslal Zdravka Štruklja, ki je odlično opravil delo in z 942 keglji dosegel najboljši rezultat srečanja ter Vaneta Omana, ki je z zagrizeno igro na čiščenje uspel podreti 898 kegljev,, kar je zadoščalo za točko. Boris Urbane (910 kegljev) in Marko Oman (897 kegljev) sta samo povečala začetno vodstvo na 149 kegljev. Marko je v dramatičnem zaključku moral edini oddati točko najboljšemu od gostiteljev Salobirju, ki je podrl 906 kegljev. Zadnja sta od Kranjčanov na stezi stopila Boštjan Mihelic in Albin Juvančič. Po njuni prikazani igri, zmaga Triglavanov ni bila več vprašljiva. Albin je z 906 keglji premagal svojega nasprotnika za 54 kegljev, Boštjan pa je v svojem dvoboju pokazal jeklene živce in zmagal s podrtimi 890 keglji za samo 4 keglje. Rezultati: MDL Celje : Triglav 1:7 (5236:5443) Sivka : Oman V. 0:1 (868:898), Lešnik : Štrukelj 0:1 (861:942), Brglez : Urbane 0:1 (863:910), Salobir : Oman M. 1:0 (906:897), Vodeb : Mihelič 0:1 (886:890), Klinar : Juvančič 0:1 (852:906). Triglavani po osmih kolih še vedno trdno vodijo na prvenstveni lestvici brez poraza s 16 točkami. Z zmago v Celju so kolo pred koncem osvojili tudi naslov jesenskega prvaka, saj Kontruktor zaostaja za 3 točke. Sledijo Tekstina 10, Proteus Liv 9, Gradis-Noris 6 točk. Naslov bodo Kranjčani morali potrditi v pravem kegljaškem spektaklu med trenutno najboljšima ekipama v državi. Dvoboj s Konstruktorjem bo v soboto, 3.12.1994, ob 16. uri na kranjskem kegljišču. Nastopili bodo vsi "zlati fantje" iz Ludvrigshafna '94 (razen Benedika in Bizjaka), ekipi pa bosta vodila oba stratega državne reprezentance Franc Belcijan in Milan Amer. • V. O. KAKD1NARJEVA NASKAK0VALA REKORD EMO ETERNA : TRIGLAV 7:1 (2557:2421) Celje, 25. novembra - Triglavanke so v predzadnjem kolu prvega dela gostovale v Celju in že po pričakovanju izgubile z izredno razpoloženimi Ccljankami. Marika Kardinar je v tem dvoboju naskakovala rekord kegljišča, ki je 467 podrtih kegljev, na ji je za izenačenje zmanjkalo le šest kegljev. Pri Kranjčankah je bila tokrat izredno razpoložena Belcijanova, ki je dosegla do sedaj svoj najboljši rezultat. Čeprav so igralke Triglava nastopile solidno, se niso mogle resneje upreti preveliki premoči domačink. V zadnjem kolu prvega dela, bodo Triglavanke v soboto ob 13.30 uri na svojem kegljišču v Kranju gostile igralke Konstruktorja. Izid: EMO ETERNA : TRIGLAV 7:1 (2557:2421) Tkalčič:Fleichman 1:0 (434:401), Šeško : Belcijan 0:1 (412:432), Grobelnik : Cof 1:0 (402:396), Zupane : J. Jerala 1:0 (421:407), Kardinar : Zaje 1:0 (461:389) in Petak : M. Jerala 1:0 (427:396). • Jože Marinček GORENJSKI DERBI LOG STEINELU Kranj, 26. novembra - V osmem kolu medregijske lige sta se v derbiju kolu pomerila med seboj gorenjska predstavnika LOG STEINEL in JESENICE. Rezultat: LOG STEINEL : JESENICE 5:3 (5271:5129) Benedik : Geršak 1:0 (920: 865), Hafnar D.: Jesenšek 1:0 (858:827), Cvim : Jezeršek 0:1 (845:846), Hafnar B.: Simeonov 0:1 (860:864), Šemrl : Žemva/Beravs 1:0 (923:406/403). Oman : Jan 0:1 (865:918). Pred zadnjim jesenskim kolom iguvodstvu še vedno KAMNIK, drugi je LOG STEINEL, tretje JESENICE itd. V zadnjem kolu igrajo JESENICE doma proti GROSWUU, mostov LOG STEINEL A pa se bo v Kočejvu srečal / t-kipa IjpjNlCE. • M. Šilar LJUBELJ SLAVIL DOMA V predzadnjem krogu jesenskega dela 2. Slovenske lige so kegljvci Ljubelja i/. Tržiča na domačem kegljišču gostili Domžale. Veliko število gledalcev je bilo priča odlični igri vseh domačih kegljavcev. Goste so premagali z rezultatom 5171 : 5042 (8:0). Najboljši posamezniki so bili Zalokar z 876, Ahačič z 875 in Cerin z 868 podrtimi keglji. • Jure Mejač Zaradi nastopa ženske reprezentance Slovenije na turnirju v Šv|Cl! naše so tam zmagale, tokrat ni bilo rednega kroga v prvi žens" rokometni ligi. Zato pa so odigrali redno kolo rokometaši v drUr ligi To jesen prvič so vsi trije ligaši zmagali Dva sta slavila do&*' tretji je zmagal na gostovanju. Po porazu v Kranju proti Besn^1' pretekli teden, so se Šeširjevci tokrat znesli nad Kamnikom •'j visoko zmagali. Trener Prafjak je tekmo začel z mladimi, saj je 9~ Erve sedmerke tekmo začel samo Dolinar, ki so začeli dobro ip asneje ob pomoči vseh dosegli rekordno zmago. Med strelce S" se tokrat vpisali vsi. to pa je tudi nova kvaliteta Ločanov. Trene* Praljak pa bi večkrat lahko igral tudi z mladimi, da si le ti naberejo izkušnje. Vse bolje igrajo tudi Preddvorčani. Tokrat so dosegli že tretj zaporedno zmago in so že v sredini lestvice. Kot kaže so * Tabovci pobrali in bo prav zanimivo prisostvovati obračun Šeširja in Preddvorčanov čez štirinajst dni. Najbolj prijetno * tokrat presenetili rokometaši Besnice. Prvič to jesen so slavi"*, goste h in se tako kot Preddvorčani že poslovili od dan lestvice- ~~ bodo tako nadaljevali jih zanesljivo čaka končnica. Zato bo Že soboto v dvorani na Planini spet zanimiv obračun med Besnico TAB Inženiringom. Lokalni obračuni so vedno zanimivi, zator splača ogledati srečanje, ki se bo igralo v soboto ob 20. uri. '. rezultati desetega kroga v drugi moški ligi: Šešir : Kamnik Zur .j Team 27:6, Škofljica : Besnica 18:23, TAB Inženiring : Črnoroe.J 29:25, GPG Grosuplje : Titanic Sežana 23:23, Akripol Reg"J, Trebnje : Prule 21:16, Delmar : Nova Gorica 24:11. Vodi Akr>P° Trebnje ima 18 točk, drugi je Šešir s petnajstimi točkami. TA Inženiring je sedmi, Besnica osma, oba pa imata po devet to軕 Končano je tudi prvenstvo v gorenjski rokometni ligi. Letos )g v ligi pet ekip, ki bodo jeseni in spomladi vsak z vsakim igrah,™ dvakrat. Prvak pa bo imel seveda ob izpolnjevanju vseh P°$0'J možnost igranja v tretji ligi. Jesenski del prvenstva je poteKalb* . zastojev, saj se je samo eno srečanje preložilo na pomlad, ene ekip pa samo enkrat ni bilo na tekmo. Rezultati: L kolo: Lagufl (Železniki) : Krvavec 31:14, Žabnica II. : Duplje 10:26. 2. WJ Krvavec : Žabnica II. 28:23, Žabnica I : Laguna 17:18. 3. k° ! Žabnica II. : Žabnica I. 22:30, Duplje : Krvavec 30:2 4. MJJ Žabnica I. : Duplje 32:24, Laguna : Žabnica II. 10 : 0 b.b. 5. ME Duplje : Laguna 19:16, Krvavec : Žabnica I. 29:24. 6. ko* ' Krvavec : Laguna 22:25, Duplje : Žabnica II. 20:20. 7. kj!g Žabnica II: : Krvavec 22:20, Laguna : Žabnica I. 24:14. 8. ko Žabnica I. : Žabnica II. 24:26, Krvavec Duplje 29:13. 9. ko"| Duplje : Žabnica I. 34:21, Žabnica II. : Laguna 16:19. 10. fcjJJ Žabnica I : Krvavec 29:28, Laguna : Duplje - preloženo na Pon? Lestvica po jesenskem delu: 1. Laguna Železniki 12 toČK. ^ Duplje 8, 3. Žabnica L 6, 4. Žabnica II. 5 in zadnji Krvavec točke. • Martin Dolanc ZMAGA ZA ŠKOFJELOŠKE GIMNAZIJCE . Škofja Loka, 25. novembra - Prejšnjo sredo je bilo v ^p°r^0 dvorani Poden v škofji Loki organizirano letošnje srednješols prvenstvo v rokometu, na katerem je zasluženo zmagala ek»P škofjeloške gimnazije. ^ Škofjeloški gimnazijci so v tekmi za prvo mesto z rezult8J~*jj 19:10 premagali ekipo SKCPŠ, prav tako iz Škofje Loke, v tegj za tretje mesto pa sta se pomerili ekipi Gimnazije Kranj in ^ Škofja Loka Zmagali so kranjski gimnazijci, ki so tako prvenstvu zasedli tretje mesto. j)i V zmagovalni ekipi gre pohvaliti vse igralce, pri drugouvršce strojnikih pa sta bila najboljša vratar Matej Rupar in Željko Jj?^ Loški gimnazijci pa so se z zmago uvrstili tudi na rcP^!Lkd polfinalno tekmovanje, kjer jim želimo veliko uspeha! • Nuša K* 4. B0BEK0V (PREŠERNOV) MARATON ^ Kranj, 28. novembra - Do 15. decembra se je moč prijaviti t* Bobekov (Prešernov) maraton, ki bo organiziran 8. februajJ 9 bo dolg 60 kilometrov. Štartnina zanj je 1200 tolarjev, prija* ".^r, se lahko pismeno na naslov Bobek in SOI, d.o.o. Ma"1 ^ Frankopanova 17, Maribor ali pa v Kranju na Glavnem jj v četrtkih popoldan in petkih dopoldan. Tam dobit«1 natančnejše informacije o prireditvi. • V.S. Lastninjenje Alpskega letalskega centra Lesce Bled BODO GORENJSKI LETALCI IŽ ORLOV POSTALI LE VRABCI? Večina članstva ALC je šele sedaj spoznala, da so članarino plačevali delovni organizaciji in ne klubu. Občini predlagajo, da ustanovi neprofitni javni zavod ali podjetje, sami pa sklenili ustanoviti letalski klub. Lesce, 28. novembra - Številni sestanki članov štirih sekcij Alpskega letalskega centra Lesce Bled so v zadnjih dneh dodobra razburili pa tudi razdvojili članstvo tega najuspešnejšega letalske-pa centra v Sloveniji. Le dober mesec je namreč še ostalo, ko se uteče rok za lastninsko pretvorbo delovnih organizacij, in sobotni Uredni zbor članov je sklenil, da občini Radovljica predlagajo ustanovitev javnega zavoda ali javnega podjetja. Tako naj bi premoženje, ki so ga ustvarili s svojim delom, ostalo javna last. Zagotovo je razpoloženje nepričakovano dobro obiskanega izrednega zbora članov najbolje pražil eden od uglednih članov ALC z besedami: "Kar v prsih (Be stisne, ko se zavem, da nam naše večdesetletno delo uhaja iz rok. Mislil sem, da smo na nebu Gorenjske orli, pa vse bolj spoznavam, da postajamo vrabci!" Osrednja in edina predlagana točka je namreč bila lastninsko Iireoblikovanje ALC, ki vse od eta 1975 deluje kot delovna organizacija na področju družbenih dejavnosti. Roki za lastninjenje oz. statusno in lastninsko preureditev tovrstnih organizacij (po zakonu o zavodih) se je iztekel že pred dobrim letom, Interes občine je, da se dejavnost ALC nadaljuje Predsednik izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman:Po temeljitem pregledu tega, kako je nastal ALC in od kod viri sredstev, smo ugotovili, da je občina, ki je edina njegova ustanoviteljica, lastnik pretežnega dela nepremičnin. Veliko so ustvarili člani, ki so si v preteklosti tudi sami izbrali organiziranost v obliki delovne organizacije, posamezne dejavnosti pa kot sekcij. Ker menimo, da gre za dejavnost posebnega pomena, smo jo z odlokom o javnih gospodarskih službah določili kot izbirno javno službo, ALC pa predlagali, da naj pripravijo predlog nadaljnje organiziranosti. Po mnenju izvršnega sveta bi bilo najprimerneje organizirati javno podjetje s statutarno določenimi sekcijami, saj smo prepričani, da se v ALC uresničujejo interesi širšega kroga ljudi. Ker gre za družbeno in ne društveno lastnino, predlagamo, da to postane občinska javna lastnina, po naravi in zakonski opredelitvi javne dejavnosti pa je, da se pri tem ne išče profit, pač pa si mora zagotavljati vsaj enostavno reprodukcijo. V pogodbah, ki jih prav sedaj sklepamo za druge infrastrukturne dejavnosti, smo zapisali, da se vse ustvarjeno vrača nazaj v dejavnost, zato menim, da je mogoče to tudi v primeru ALC.Se en razlog imamo, da predlagamo javno Podjetje: znano je namreč, da letališka dejavnost povzroča moteč hrup v okolici, ki se nad tem pritožuje. Zato je prav, da občini ostane možnost, da dejavnost uravnava v sprejemljivih mejah, saj bo morala biti občina tudi v bodoče mesto, kjer se bodo usklajevali interesi prebivalstva in izvajalcev te javne dejavnosti. Naj še enkrat poudarim: interes občine je, da se dejavnost nadaljuje, da se zaščiti interese članstva, ki so pri razvoju teh dejavnosti marsikaj prispevali! tako da preostaja le še splošni rok za lastninjenje delovnih oz. javnih gospodarskih služb organizacij do konca tega leta. V obstoječem ALC sta namreč združeni dve dejavnosti: letališka, ki je v bistvu gospodarska javna služba, ter letalska dejavnost, ki ima izobraževalen, vzgojni in predvsem športni značaj. Pri tem ni nobenega dvoma o tem, da je prva dejavnost zgolj servis drugi, saj gre le za športno letališče, ki pa ima določen turistični pomen, medtem ko se v vitrinah ALC blešče pokali in medalje s praktično vseh pomembnih tekmovanj. Na prvem mestu so zagotovo padalci, ki so le dan prej prejeli za svoje športne dosežke in medalje na svetovnem prvenstvu najvišje slovensko športno priznanje Bloud-kovo plaketo, v svetu imajo svoje ime jadralni piloti, po Evropi so občudovali izdelke leščanskih modelarjev. Že kar nekaj mesecev se je med nepoučenim članstvom šepetalo, da občina namerava vzeti vse, in nato z visoko najemnino vleči profit iz premoženja (zemljišča), ki je nedvomno občinsko. Manj jasno pa je bilo, kaj bo z vsaj delom zgradb, ki so bile izgrajene nekoč tudi iz državnih virov ter dograjene z udarniškim delom članov ALC. Še posebej [>a so se letalci spraševali o usodi etal, ki so bila resnično kupljena s trdim delom članov v Železarni in drugod, saj se je sredi šestdesetih let financiranje vojske in države ustavilo, financiranje tele-snokulturnih skupnosti pa glede na potrebe postalo v /0. letih vedno bolj simbolično. Prav delu članstva gre zasluga, da je hangar pri Lescah danes poln, kot noben drug v Sloveniji, ob nedavni 40. obletnici obstoja ALC pa smo v našem časopisu že zapisali, da se tu leti več, kot v vseh ostalih slovenskih aeroklubih skupaj. V ŠKOFJI LOKI SPET BOLJŠI ČASI ZA KOŠARKO LOČANIV PETO DESETLETJE Škofja Loka, 26. novembra - Teden dni pred nadaljevanjem državnega prvenstva v obeh najkvalitetnejših ligah za moške, Al '» A2, so v Škofji Loki pripravili košarkarski turnir, na katerem so Se spomnili tudi začetkov te športne panoge pred 40 leti. Poleg domačega A2 ligaša so ^e vabilu organizatorjev odzvali »e Triglav iz Kranja, Postojna in *drija, ki je v zadnjem trenutku nadomestila Kovinotehno Savinjsko Polzelo, ki je odpovedala udeležbo. V uvodnih tekmah je najprej Postojna Premagala domačo Loka Kavo s 95:78 (42:41), kranjski Triglav V Popolni zasedbi pa se je dodobra namučil z oslabljeno fdrijo (brez Mačka, Tiringerja ln Stipaničcva), kljub vsemu pa ^° si Kranjčani z zmago z '2:56(39:34) le zagotovili mesto v finalu, kar je bilo tudi Pričakovati. Drugi dan turnirja sta se f]ajpiej za tretje mesto pomer-«■ oba A2 Ugaša. Tako, kot v Prvenstveni tekmi so tudi tokrat košarkarji Loka Kave uspeli premagali Idrijo z 79:57 (31:24). Pri domačih ni igral kapetan Dušan Mitič, ki je še naprej v Nemčiji (službeno), po več kot dveh mesecih odstot-nosti zaradi poškodbe pa se je pod koše vrnil Peter Hartman. V finalnem obračunu si je škofjeloška publika, ki je žal edina zatajila, saj si je vseh pet tekem ogledalo le kakih 600 gledalcev, lahko ogledala srečanje dveh Al ligašev in s prikazano igro, predvsem v drugem polčasu so bili vsi lahko le zadovoljni. Kranjski Triglav, trenutno četrto uvrščena ekipa Al lige je v dramatični končnici uspel zmagati s 86:84 (49:43) in tako osvojil turnir, ki je bil posvečen začetnikom škofjeloške košarke, ki so se današnja ekipa košarkarjev Loka kave je ponovno poskrbela za Popularnost moške košarke. V hali Poden so bili dva večera zanimivi boji, žal pa si jih je ogledalo premalo gledalcev. prvič začeli zbirati leta 1954 na igrišču iz ugaskov v Puštalu, kjer je bil v začetku le en koš. Veterani prve generacije škofjeloških košarkarjev pa so se {iredstavili tudi tokrat. Kljub etom so prikazali kar nekaj duhovitih akcij, vrstniki iz Medvod pa so bili tudi tokrat tako kot v mlajših letih uspešnejši in zmagali z 26:14. Še enkrat pa smo tako na delu videli: naslednje igralce: Peter Kafol, Miloš Mitič, Ivan Hafner, Lovor Kalan, Vladimir Kolendo, Andrej Rihtaršič, Franc Tomen, Matevž Oman, Janez Cerkve-nik, Matjaž Hafner, Andrej Goljar, Anton MiheliČ in Boris Čajič. Tekmo veteranov pa je sodil bivši mednarodni sodnik in delegat ter škofjeloški rojak Janko Kavčič ob pomoči domačega bivšega zveznega sodnika Vladimirja Kolenda. Tudi tokrat sta svoje delo opravila vzorno, kot vedno doslej. • Dare Rupar, foto:Gorazd Sinik Vendar prav dejstvo, da ALC ni letalski klub, pač pa (očitno po dejavnosti uspešna) DO vrača "udarec": lastnina ni društvena, pač pa družbena, slednjo pa ukinjamo ne glede na to, kdo jo je ustvaril. Na več kot tri ure dolgem zboru članov je bilo slišati veliko nasprotnih mnenj, zelo enostranskih razlag, hkrati pa je jasno, da je šlo za precej tudi strokovno zahtevna vprašanja. Poleg vodstva ALC, s katerim je soglašal tudi občinski odvetnik, se je očitno s pravniki, odvetniki, pa tudi nekaterimi državnimi institucijami posvetovalo kar nekaj članov. Vodstvo je ponudilo predlog, da se občini predlaga ustanovitev javnega podjetja, delniške družbe, ki bi jo lahko po javnem razpisu člani ALC v deležu premoženja, ki so ga ustvarili, lastninili s certifikati, medtem ko je članstvo menilo, da je s tem prevelika nevarnost vdora zasebega kapitala (lahko celo tujega), ki bi utegnil omejiti letalsko dejavnost in le iskati profit. Na nekaj slabih izkušnjah iz preteklosti - po tem kar je bilo slišati na zboru, jih še vedno preiskuje policija - se je prepričljiva večina odločila za predlog, da se občini predlaga ustanovitev zavoda oz. podjetja v javni lasti. Pri tem vsi pričakujejo, da bo tudi v bodoče letalstvo razumljena kot Eomembna javna dejavnost, od atere ni mogoče pričakovati profita, in da jim bo upravljanje, pri katerem so se nedvomno izkazali, zaupano tudi v bodoče. Imenovali so skupino predstavnikov za pogovore z občino, za vsak primer pa se odločili še ustanoviti letalski klub. Prave orle so zaščitile vse občine na Gorenjskem, bo tiste iz zelenega travnika pri Lescah znala obvarovati občina Radovljica? • Š. Žargi LOČANKE ZMAGALE Škofja Loka, 27. novembra -V četrtek zvečer so se po desetdnevni turneji po ZDA, skupaj z mlado reprezentanco Slovenije v domovino vrnile tudi košarkarice Odeje Marmorja iz Škofje Loke. V ZDA so odigrale šest srečanj. O treh smo že pisali, žal pa smo za izide preostali treh izvedeli šele po prihodu škofjeloških košarka ric Tri srečanja v ameriški zvezni državi Ohio so Lo-čanke izgubile. Za razliko od mlade reprezentance, ki je izgubila v vseh nastopih, pa so Ločanke uspele doseči zmago v domovini košarkarske igre. V tretjem nastopu v Ohioju so se pomerile z Voungstownom. Ločanke so na tem srečanju dosegle "zgodovinsko" zmago. Zmagale so s 74:69 (34:34). Po štirih tekmah v Ohio so se Ločanke preselile proti zahodu, v Indianapolisu so se pomerile z Butler Universitv m izgubile visoko s 86:58 (36:20). V enem najbolj Športnih mest v ZDA se je med Ločankami najbolje izkazala Mateja Kržišnik, ki je dosegla 27 točk. Pred odhodom domov pa so v Louisvillu (Ken-tuckev) Ločanke odigrale še zadnjo tekmo turneje in doživele največji poraz, saj je domača univerzitetna ekipa zmagala kar s 86:47 (40:21). Ločanke pa se sedaj že vestno pripravljajo na nadaljevanje prvenstva, saj se bodo pomer-de s Cometom, po treh zaporednih zmagah pa si Ločanke v boju za tretje mesto želijo ponovno zmagati. Dare Rupar Aleš Strojan, plezalec iz Škofje Loke PLEZANJE JE ŠPORT ZA IZBRANCE Škofja Loka, 25. novembra - Še ne šestnajstletni dijak srednje elektrošole v Kranju, Aleš Strojan iz Škofje Loke, se je športnemu plezanju zapisal pred štirimi leti, zadnji dve leti, predvsem pa v pravkar minuli sezoni, pa je dosegel že lepe mednarodne rezultate in drugo mesto na domačem državnem prvenstvu, ki se je prejšnjo soboto končalo prav na škofjeloški plezalni steni v hali Poden. "S plezanjem se ukvarjam od petega razreda osnovne šole. Moj prvi trener je bil Srečo Rehberger, nato me je treniral Franci Jensterle, kasneje Jožre Kordež, sedaj pa je moj trener Tomaž Rant. Na prvi mednarodni tekmi sem nastopil v lanski sezoni, to je bilo v Bolzanu v Italiji. Tam sem bil drugi in to je bil kar dober rezultat. V letošnjem letu pa sem nastopil na treh mednarodnih tekmah in na svetovnem prvenstvu. V Raveni julija sem bil šesti, septembra v Pragi, kjer je bila največja konkurenca, sem bil osmi, zmagal pa sem na domači mednarodni Alpe -Adria tekmi tukaj v Škofji Loki." Vrhunec letošnje sezone tako zate kot za ostale plezalce je bilo gotovo svetovno prvenstvo? " Res je bil višek te sezone svetovno prvenstvo V Leipzigu. Tam sem v hodi konkurenci tekmovalcev iz osemnajstih držav, ki so bili res zelo dobri, dosegel osmo mesto. To je bil sicer iep uspeh, vendar pa sta mi do finala "zmanjkala" le dva oprimka. Športno plezanje je v Sloveniji in na Gorenjskem vse bolj popularno. Kaj ti je pri tem športu najbolj všeč? "Pri plezanju kot športu mi je najbolj všeč dejstvo, da je nekaj posebnega, da zanj ni zmožen vsak.... kot naprimer lahko vsak igra košarko. Pri tem kako dober si, pa največ odloča trening in predvsem motivacija. To pa je tudi tisto kar moram še izboljšati." Navadno športni plezalci pred seboj vidijo kariero alpinista. Te to zanima? "Seveda plezam tudi v naravi, vendar je zaenkar moj najboljši dosežek smer San Pedro (7C+) v plezališču pod Sušo v Železnikih. Letos prek poletja sem "študiral" tudi težjo smer pod Sušo, vendar ga nisem še uspel splezati. Če bo čez zimo dovolj časa, pa nameravam kakšno težjo smer splezati v Mišji Peči na Primorskem. Sicer pa me alpinizem vedno bolj navdušuje in zato si čimveč želim plezati v hribih. Všeč so mi tudi ledni slapovi, čeprav tega še nisem poskusil, pa zagotovo kdaj bom." • V. S. mtmmtitmi..............................ii.......i......i.....ur REMI VODEĆIH DVEH Kranj, 25. novembra - V 5. krogu prvenstva Šahovske sekcije Toma Zupana iz Kranja se je vodilnima dvema, Mateju Sušniku in Matjažu Šlibarju, ki sta med seboj remizirala, pridružil še Peter Kovačič z zmago nad Blažem Kosmačem. Pol točke za njimi so Zlatko Jeraj, Milan Golja in Uroš Kavčič. Vrstni red po 5. krogu: 1.-3. (4) Matej Sušniik Matjaž Šlibar in Peter Kovačič, 4. - 6. (3.5) Zlatko Jeraj, Uroš Kavčič in Milan Golja, 7. (3) Emil Muri, itd... • Aleš Drinovec V KRANJSKI LIGI VODI CENTER Kranj, 27. novembra - V kranjski šahovski ligi je bilo odigrano prvo kolo. Najvišjo zmago si je zagotovilo ŠD Center, ki tako z dvema točkama (3,5) vodi na letvici. Po dve točki imajo še ekipe Primskovega, Bitnje I in EMKO. Z eno točko sta na petem oz. šestem mestu Gumar in Sava, Bitnje II, Vodovodni stolp, Naklo, Marička in Adergas pa so še brez točke. Pari 2. kola: Bitnje II -Adergas, Sava - Bitnje I, EMEKO - Center, Primskovo - Gumar, Naklo - Vodovodni stolp, Marička - prosti. • L. Grobelšek iiGMZHl TENIS MERKUR IZTRŽIL TOČKO Kranj, 26. novembra - V 6. krogu tekmovanj prve državne lige za članice so mlade igralke NTK Merkur v postavi: Petra Fojkar, Tina Žerovnik in Urška Petrič pričakovano doma izgubile z drugouvrščeno Olimpijo z izidom 1:6. Edino točko je za domačinke priigrala mlada Tina Žerovnik z zmago nad Privškovo. NTK Merkur je sedaj z dvema točkama uvrščen na 7. mesto in v zadnjem (7.) krogu, 3. decembra, gostuje v Ljubljani pri vodečem NTK Kajuh - Slovan. • F. Ošlaj DVE ZMAGI ZA JESENIČANE Jesenice, 26. novembra - V II. SKL za mladince je ekipa KK Jesenic minulo sredo igrala z mladimi Radovljičani in jih premagala z rezultatom 112:48 (53.24). Člani KK Jesenice pa so v C SKL gostili KK Etiketo Žiri in zmagali z rezultatom 107:62 (56:34). Jeseničanke, ki igrajo v II. SKL, pa so bile tokrat v Domžalah neučinkovite. Domača ekipa ŽKK Domžale jih je premagala z rezultatom 69:60 (39:17). • F. Rizvanovič ŠOLA BADMINTONA V KRANJU Kranj, 28. novembra - Športno društvo Kokra skupaj s Športno zvezo Kranj pripravlja šolo badmintona, kise bo začela L decembra. Badminton ima tudi v Kranju vse več privržencev, zato so letos pri ŠD Kokra ustanovili sekcijo za badminton. Otroke in mladino bodo v tečajih učili igranja, zanje pa se je moč prijaviti od danes, 29. novembra, do 1. decembra po telefonu (Čadež) 211-176 ali 211-235 (vsak delavnik od 7. do 9. ure). Na Športni zvezi dobite tudi vse dodatne informacije. Število tečajnikov je omejeno na 16, tečaji pa bodo trajali 15 ur. • V. S. PRO/ZVODNO, TRGOVSKO i/V GOST/NSKO PODJETJE Ško f/a L o k a p. o. K idr ič e v a c. 54 m Moška, ženska, otroška in športna konfekcija * Igrače ar Popust velja do konca decembra ob gotovinskem nakupu nad 4.000 SIT v vseh Lokinih prodajalnah in na oddelkih s tekstilom in igračami. KUP J £ Pffi l O Ki Na Primskovem odprli trgovino Eltron POMEMBNA KVALITETA IN ZADOVOLJSTVO KUPCA Kranj, 29. novembra - V petek so na Primskovem pri Kranju odprli trgovino Eltron. V njej dobite vse za centralno kurjavo in vodovodno inštalacijo. Skoraj štiri leta je imela trgovina svoje prostore v Domu Žabnica, sedaj pa so se preselili v lepo, popolnoma prenovljeno hišo poleg Cestnega podjetja. Ukvarjajo se s prodajo na debelo in drobno. Lastnik Jernej Gortnar pravi, da so zaupanje ljudi pridobili s kvaliteto, ki jo ponujajo. Odločili so se, da ne bodo prodajali nekvalitetnih poceni izdelkov, pač pa le material priznanih evropskih in svetovnih proizvajalcev. Tako je Eltron za slovenski trg ekskluzivni zastopnik za italijanski Ocean, ki je proizvajalec pločevinastih radiatorjev in svojo kvaliteto potrjuje z ISO standardom 9001, 70 do 80 odstotkov svojih izdelkov pa izvozijo na zahtevno nemško tržišče. Zastopajo tudi švedskega proizvajalca oljnih in plinskih gorilnikov Bentone - Electro Oil. Gorilniki so narejeni za moč od 10 kilovatov do 3 megavate. Tudi ta proizvajalec je v Evropi in svetu zelo uveljavljen, mnogi ga verjetno poznajo pod nekdanjim imenom CTC. Za potrditev izredne kakovosti je verjetno dovolj že podatek, da firma izdela kar 160.000 gorilcev letno. Izdelki teh dveh svetovno priznanih in visoko kvalitetnih proizvajalcev, katerih zastopnik je Eltron, d.o.o., se prodajajo po vseh večjih krajih v Sloveniji. Če ste v dilemi, kakšni radiatorji, grelci, oziroma celotna centralna in vododvod-na napeljava je primerna za vašo hišo ali stanovanje, potem je Eltron pravi naslov za dober odgovor. Kajti strankam svetujejo, naredijo izračune kaloričnih vrednosti in določijo potrebne dimenzije grelnih teles, poskrbijo za montažo, skratka za vse, kar se potrebuje pri dokončanju hiše. Poskrbijo tudi za servis vseh izdelkov, ki so bili kupljeni pri njih. Držijo se načela, da je za njih pomembno edino zadovoljstvo kupca. Če želite kvaliteto in dober nasvet, potem se po Jezerski cesti peljite proti Jezerskem, tik pred Cestnim podjetjem zavijte desno in po približno stotih metrih se boste znašli pred lepo novo štabno, v kateri ima svoje prostore trgovina Eltron. Odprto imajo vsak dan od 8. do 18. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko po tel.: 064/24-22-29. Ista številka velja tudi za telefax. V OBJEMU ENERGIJE Primanjkovanje energije je pri ljudeh danes pogost pojav, ki pa od sedaj naprej ne bi več smel predstavljati problema. Kajti Vitalis, d.o.o., je tudi na naše tržišče uvrstil izdelke, ki so v svetu popolna novost in predstavljajo pravo revolucijo tako pri izboljšanju vsakdanjega počutja in doseganja boljših rezultatov na področju poslovne uspešnosti in športa. Pomagali nam bodo premagati meje, ki dosedaj niso bile dosegljive, in s pomočjo stimulacije akupunkturnih točk pomagali pri težavah in obolenjih. AKU STIMULATOR ušesom prilagojene elektrode, ki avtomatsko izbirajo akupunkturne točke, jih stimulira in uravnava energetsko ravnotežje v telesu. Odpira zamašene meridiane in izboljšuje delovanje njim odgovarjajočih organov. Posebej je učinkovit pri boleznih, povezanih s prebavo, pri boleznih dihalnih organov, nespečnosti, visokem krvnem pritisku, zobobolu, glavobolu, nevral-gičnih simptomih in menstrualnih težavah, išijasu, pri bolečinah v želodcu, bolečih sklepih, očesni mreni, slabem vidu, pri epilepsiji, vnetju sinusov, grla, dlesni, pri migreni, bolečinah v vratni hrbtenici itd. Presenetljive rezultate lahko dosežemo tudi pri vsakdanjih simptomih, vendar je priporočljiv posvet pri zdravniku akupunkturologu. AKU SANDALE Na pogled AKU STIMULATOR izgleda kot nekakšen vvalkman. V bistvu gre za veliko več. Kajti "slušalke" imajo Tudi AKU SANDALE so pripomoček za učinkovito avtomatično zdravljenje. Uvrščajo se v skupino akupunkturnih pripomočkov znanega kitajskega izumitelja g. Xionga Xiaowela. Nastale so na osnovi dolgoletnih izkušenj tradicionalne kitajske medicine in modeme evropske tehnologije. Uporabljamo jih skupaj z AKU STIMULATORJEM. Z električnimi impulzi stimulirajo akupunkturne točke na stopalih, ki jih aparat poišče avtomatično. Še posebej učinkovito lajšajo težave pri sladkorni bolezni, delni paralizi, astmi in artritisu. Ker so enostavne za vsakdanjo uporabo in pri zdravljenju delujejo popolnoma avtomatično, jih zlahka uporabljate sami, brez zdravnikove pomoči. Tudi poznavanje kitajske medicine ni potrebno, zato so še posebej primerne za domačo uporabo. ENERGIJSKA MAJICA ENERGIJSKA MAJICA je bila testirana na Inštitutu za šport Univerze v Ljubljani in je popolna novost na svetovnem tržišču. Fotografije, ki jih je naredil Inštitut za radiometrijo, so bile narejene s posebno kamero -AURA VISION 3000, kažejo pa bistveno spremembo energijskega polja -aure po 20 minutah nošenja majice. Pripomore k manjši porabi kisika v telesu, nižjemu respiratorskemu kvo-cientu in nižjemu krvnemu tlaku. Raziskave na Inštitutu za radiometrijo so pokazale, da ENERGIJSKA MAJICA daje največ dodatne energije osebam, ki jim fizične energije primanjkuje in sicer tudi do 50 odstotkov. Tudi v športu pomeni pravo revolucijo. Priporočljiva je takrat, kadar se počutite utrujene in brezvoljne, kajti poma- gala vam bo izboljšati energijsko stanje v telesu in vam okrepila voljo. Rekrea-tivci naj majico oblečejo 20 minut pred fizično aktivnostjo, aktivni športniki pa 30 minut do eno uro pred začetkom vadbe in tako telo že v naprej pripravijo na telesne napore. NASLANJAČ . MEGATRON NASLANJAČ MEGATRON je delovni stol, ki ima vgrajene naprave za dovajanje čiste kozmične energije na vse pomembne energijske centre v telesu. Poznamo obleke in opremo za odvajanje negativnega energijskega naboja iz telesa ain napajanje s čisto vitalno energijo. Primeri so indijanska oblačila z resicami, kraljevski plašči, mašniške stole, razna pokrivala, tudi nakodrane srebrne lasulje, ki jih obvezno nosijo sodniki v Veliki Britaniji, imajo podoben učinek. Design stola MEGATRON pa je prilagojen obrisu popolne telesne avre zdravega človeka in na ta način stimulira avro uporabnika k pravilni obliki, ki ščiti telo pred odtekanjem vitalne energije. Na posameznih mestih stola so name-ščnene točno določene in natančno usmerjene antenske naprave, ki filtrirajo in usmerjajo določen spekter kozmične energije na odgovarjajoč energijski center telesa. Stol MEGATRON je namenjen kreativnim in ustvarjalnim ljudem, ki želijo povečati kvaliteto in učinkovitost svojega dela. Predvsem so to: managerji in direktorji, znanstveniki in umetniki, državni politiki, novinarji, študenti. Za dodatne informacije in naročila pokličite Vitalis ,d.o.o. Brod 24, Novo mesto tel.: 068/323-878, tel.-fax: 068/321-331. Razstavno Prodajna prireditev NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU * OD 30. 11. DO 30. 12. 1994 svečana otvoritev I©* novembra ob 17. uri 4±fc OBISK MIKLAVŽA IN DEDKA MRAZA 500m2 PROSTORA ZA ZABAVO, PRIREDITVE IN IGRANJE J PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PTT KRANJ Uporabnike telekomunikacijskih storitev obveščamo, da bo PE PTT Kranj zamenjala obstoječo telefonsko centralo Podnart in razširila telefonsko centralo v Škofji Loki. 1. Nova telefonska centrala v Škofji Loki bo vključena v javni telefonski promet v četrtek, 1. 12. 1994. Hkrati bodo vsem prometno zahtevnim naročnikom telefonske centrale v Škofji Loki zamenjane telefonske številke. Informacije o novih telefonskih številkah so na voljo v Službi telefonskih informacij na klicni številki 988. 2. Nova telefonska centrala Podnart bo vključena v javni telefonski promet v petek, 2. 12. 1994. Hkrati bodo vsem naročnikom telefonske centrale Podnart zamenjane telefonske številke. Nove telefonske številke so objavljene v Telefonskem imeniku Slovenije 1994/95 v oklepajih. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. PE PTT Kranj Naša Sava - naj postane tudi Vaša Andrej Žagar, Marjan Benedičić, Franci Lehner, Štefan Pikovnik, Silvester Krumpestar V zadnjih desetih letih beležimo nenehno rast storilnosti in proizvodnje. Doslej smo izdelali 350 tisoč ton gumenih izdelkov. Od leta 1920 pa do danes se proizvodnja ni ustavila. Ponosni smo na to. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, d.o.o., v stečaju Cesta Ste Marie auz Mineš 9 sprejme takoj v delovno razmerje: - večje število obdelovalcev lesa, mizarjev in lesarskih tehnikov (možno je opraviti tudi pripravništvo) in - delavcev z dokončano drugo poklicno šolo ali dokončano osnovno šolo, za priučitev v lesni dejavnosti Informacije so na voljo osebno v splošno kadrovski službi podjetja ali po telefonu 064/53-632, v dopoldanskem času. Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., škofjeloška c. 6, 64000 Kranj. Prodajalna Sava Trade: Kranj, Gregorčičeva 10. Gorenjska banka d.d., Kranj: Na vseh poslovnih enotah: Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka, Tržič. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana: Na vseh poslovnih enotah Nove LB na širšem območju Ljubljane. Poštne enote: 64000 Kranj, 64103 Kranj, 64104 Kranj, 64105 Kranj, 64106 Kranj, Zg. Besnica, Naklo, Duplje, Golnik, Preddvor, Zg. Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Žabnica, Bmik-aerodrom, Mavčiče, Visoko pri Kranju, 64220 škofja Loka, 64221 Škofja Loka, Poljane nad Škofjo Loko, Gorenja vas, Sovodenj, Žiri, Selca, Železniki, Sorica, Radovljica, Brezje, Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Zg.Gorje, Lesce, Bled, Boh.Bela, Boh.Bistrica, Boh.Jezero, Sr.vas v Bohinju, 64270 Jesenice, 64271 Jesenice, 64272 Jesenice, Blejska Dobrava, Žirovnica, Begunje na Gorenjskem, Kranjska gora, Mojstrana, Gozd Martuljek, Rateče - Planica, 64290 Tržič, 64291 Tržič, Križe, Domžale, Kamnik. Informacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. KOMENTAR Vmesni časi Jože Dežmart Kdo packa po zidu? Vine Bešter Na kratko si oglejmo p o l o i a j strank v petnajstih občinah, ki so nastale iz petih občin prejšnje gorenjske regije, po vložitvi kandidatnih list. Ob vsej nedorečenosti občinske samouprave oz. komunalne avtonomije ob iivahnem vrvenju pred občinskimi volitvami ocenjujem, da bodo nove občine dobile za župana oz. župane in občinske svetnice oz. svetnike vrsto zanimivih ljudi. Po objavljenih podatkih se 15 županstev poteguje 58 kandidatov in le 4 kandidatke (torej skoraj pet priča-kovnaj na eno župansko mesto). Skoraj dve tretjini jih je starih od 50-60 let, 8 je starejših, niti eden pa ni mlajši od 30 let. Dve tretjini jih imata vsaj višjo izobrazbo in večina jih opravlja ali so opravljali (upokojenci) vodilne položaje. Zanimivo je, da je kar 14 županskih kandidatov prijavilo samostojno kandidaturo, čeprav je verjetno, da se bodo nekateri slej ko prej ali slej opredelili za katero od strank. 13 županskih kandidatur je vložila LDS, 11 SKD, 10 SDSS, 9 ZLSD. Ostale stranke pri Županskem kadrovanju niso bile tako uspešne (SLS 2, SNS 2 in DS 1; SKD in SLS imata eno skupno kandidaturo). Še hujša konkurenca kot za županska je za svetniška mesta. Za 286 sedežev je okroglo 1980 kandidatov in kandidatk ali skoraj sedem kandidatur na enega. Največ popolnih list je vložila SKD, nato LDS, SDSS, ZLSD, SLS. Te stranke imajo na listah od 294 do 269 oseb. Tudi pri listah nastopa vrsta samostojnih list in kandidatov z 260 kandidati in kandidatkami. Nekaj popolnih list in 190 kandidatov je zbrala SNS. Nepomembno število kandidatur so vložili DS, ZS, SND. Verjetno lahko na osnovi teh podatkov že pokažemo na štiri stranice, ki bodo imele glavno besedo na volitvah. To so LDS, SKD, ZLSD in SDSS. LDS, SKD in ZLSD imajo svoj delež v volilnem telesu na Gorenjskem razmeroma stabiliziran. Glede na ugled kandidatov in kandidatk, glede na predvolilne aktivnosti v posameznih občinah in tudi glede na aktivnost državnih strankarskih central lahko pričakujemo nihanja v razmerjih med njimi po posameznih občinah. Poleg tega pa je vidno, da pokrivajo sicer večino terena, da pa kljub temu irftranke, ki bi suvereno pokrivala celotno ozemlje. Pričakujemo, da bo SDSS pritegnila recimo mu "lahkoverni" del volilnega telesa, ki ga na Gorenjskem ni tako malo in kije na prvih volitvah nihal h Krambergerju, na drugih k Jelinčiču, zdaj pa bo iskal odrešenika in močnega vodjo v Janši. Upam pa, da bodo to pot volilke in volilci trezno razmislili, saj SDSS trenutno ne ponuja kaj drugega razen evforičnega navdušenja. Lahko tudi pričakujemo, da SNS verjetno ne bo dosegla tako presenetljivih izidov kot na državnozbors-kih volitvah. Tudi SLS je v kandidacijskih postopkih krepko zaostala za prvimi strankami in možen je sklep, da postaja stranka, ki plačuje svojo omejeno socialno zaledje. Prav tako bo zanimivo videti, kako se bodo odrezale samostojne liste in kandidati. Slednji praviloma nimajo posebnih možnosti, lahko pa pričakujemo morebitne uspehe nekaterih list, ki zagovarjajo predvsem krajevne, nekatere pa tudi kot programske interese. Čeprav so se nekateri slovenski pomlad-niki oz. nacionalni desničarji tudiv Gorenjskem glasu kar pomembno napihovali, pa bodo le skromna podpora skupnim ciljem. Ostanki gro-sističnega krila te eksotične družbe pa iščejo nekaj tolažbe s samostojnim kandidiranjem. Skratka, mizica je pogrnjena, splačalo se bo iti na volitve. FANTOM SVOBODE Jože TVovaJc Marsikaj, kar se je na politični sceni dogajalo pretekli teden, je postalo bolj jasno v soboto, ko je Delo objavilo rezultate anket volivcev. Rezultati so za marsikoga presenetljivi, vsekakor pa ne za volilne štabe nekaterih političnih strank. Po rezuta-tih Delove ankete je Janševa socialdemokratska stranka v večjih mestih, kot so Ljubljana, Kranj ali Celje, pa tudi v manjših krajih, kot je npr. Kranjska Gora dosegla velik uspeh, saj je že celo prva ali druga stranka, takoj za LDS. To je bil za mnoge na levici verjetno hud šok, čeprav dogodki preteklega tedna kažejo, da so mogoče takšne rezutate na levici pričakovali, vendar pa ne vedo dobro, kaj bi storili proti naraščanju popularnosti Janševih socialdemokratov. V preteklosti so inštituti za raziskovanje javnega mnenja delali za C K, rezutati teh raziskav so bili največkrat namenjeni samo političnim veljakom, kar jim ni bilo všeč, seveda nikoli ni prišlo v javnost. Kasneje je nastalo še več različnih privatnih agencij za raziskovanje javnega mnenja, ki so povezane z levico. Zato je verjetno, da so njihove agencije že prej prišle do podobnih rezutatov, seveda, če so natančno in vestno opravljale svoje delo. Mogoče rezultatom anket enostavno niso verjeli. Tako je po svoje značilno, da se je Združena lista, ki sicer sama o sebi pravi, da širi "dobro voljo", takoj žolčno odzvala na izjavo slovenskih škofov. Škofi so v svoji izjavi zapisali, da bi "skromna udeležba državljanov na volitvah lahko pomagala utrjevati totalitarni družbeni red". Zato slovenski škofi na srce polagajo vernikom, da naj "podprejo tiste ljudi, ki so s svojim strokovnim in etičnim delom dokazali, da svoje znanje na pošten in nesebičen način namenjajo za rast splošne blaginje". Združena lista trdi, da škofi s tem nenačelno podpirajo nekatere politične opcije", kar je za Združeno listo nerazumljivo, razen seveda, če člani Združene liste niso svoje znanje namenili za rast splošne blaginje. Združena lista še trdi, da se "Cerkev protiustavno vmešava v politiko", in da s tem škofi "podpihujejo nestrpnost med ljudmi". Čudno, da je stranka, ki se hvali z "dobro voljo" spregledala dobro voljo s strani Cerkve. Končno se tudi papež "vmešava" v politiko, toda kljub temu nobenemu svetovnemu državniku še ni prišlo na misel, da bi ga obsojal, da "podpihuje nestrpnost med ljudmi", ker se npr. zavzema za mir v Bosni. Seveda pa ne gre le zato, problem je bolj splošen, ker zadeva tudi odnose med Cerkvijo in komunistično državo v preteklosti. Takoj po vojni so komunisti v duhu primitivnega ateizma preganjali in zapirali duhovnike, ter razstreljevali cerkve. Kasneje, ko so ugotovili, da razrednega sovražnika ne morejo uničiti, so izbrali bolj prebrisano taktiko. Podpirali so samo tiste duhovnike in škofe, ki so sodelovali s komunistično oblastjo in jo aktivno podpirali. Čeprav je veljalo načelo ločitve Cerkve od države, kar je pomenilo, da sta bili vera in Cerkev izgnani iz javnosti, komuniste prav nič niso motili tisti teologi in škof Grmič, ki so trdili, da so cilji socializma in krščanstva pravzaprav enaki, in da bo uresničevanje komunizma prineslo nebesa na zemljo. Škofa Grmiča komunisti nikoli niso obsojali, da se vmešava v politiko, čeprav je pisal knjige o kristjanih v samoupravljanju, delegatskem sistemu in v SZDL. Zato gre poslanico slovenskih škofov razumeti kot dobrohoten poziv ljudem, da naj razumejo demokracijo, kot temeljno vrednoto, torej kot pravico in dolžnost, da gredo na volitve in s tem povedo svoje mnenje. Svobodo je namreč težko priboriti, žal pa jo je mogoče hitro izgubiti, še posebej, če so ljudje razočarani, ker so jih prevarale nekatere stranke, kot npr. Jelinčičeva SNS. Demokracija ob vsakih volitvah spet omogoča možnost izbire, samo trezno je potrebno presoditi in kdor se zmoti, ima popravni izpit na naslednjih volitvah. Je mar v življenju kaj drugače? Dol z vami, gor z nami", se je na steni ene osrednjih kranjskih stavb pošalil neznani grafitar in aktualni politični cirkus prevedel v spolne simbole. Če s tem pravzaprav ni povedla nič novega, saj o politiki kot kurbi že vrabci ne čivkajo več, je še sveža flourescentna barva utrinek iz sveta grafitov. Slednji pa se te dni, kot po pravilu selijo iz straniščnih prostorov, torej dokaj zasebnih kotičkov, na piano - zidove, mimo katerih se valijo množice. "Veni, vidi, pipi", "tukaj so se usrali tudi najhrabrejši", "ne išči vicev po zidu, kajti najboljšega držiš v roki", vsega tega sicer v Kranju še nismo opazili, gre pa za del subkulture, ki živi svoje življenje ne glede na dnevne dogodke. Če še ni tako dolgo nazaj čas, ko so bili grafiti na tej strani Alp policijsko preganjani (se še kdo spomni naprimer "sfera SKA" v kranjski Gimnaziji?) danes država gleda na zapise po zidovih zgolj kot "uničevanje imovine". Prav- zaprav so se v Kranju zadnji zidni zapisi, ki jih je nekdo vneto brisal, pojavili po tragičnem dogodku na Kranjski noči. Sprej je močno pred govorico sodišča oznanil ime morilca. Sicer pa kakšnih velikih grafitarskih podvigov "gorenjska prestolnica" v preteklih letih (še) ni doživela. Sem pa taj vidite kakšen simbolizirani Triglav okrašen Z junaki slovenske pomladi ali pa avtor sporoča, kdo so "slovenski Ponciji Pilati". Kranaj,ki se bo od Silvestra naprej ponašal s pravicami mestne občine pravzaprav ne premore niti "alfa grafita" ("rad imam Mojco"), izjema je le podhod pri Šifrerjevi oštariji, kjer vas presenetijo tudi barve. Če se bo ob pričujočem pisanju kdo nagnil v smer, da vrstice spodbujajo k grafitarskemu nasilju je vaš vtis napačen. Če boste imeli namreč kdaj priložnost klepeta s člani "stranke grafitar jev", vam bodo slednji jasno razložili svojo filozofijo. Sistem "zakaj pišeš po zidu - zato, ker je tu" v svojih vrstah ne priznava ne "rušilcev" (tistih, ki pišejo, a nimajo kaj povedati) ne "fušarjev" (tistih, ki čečkajo po zidu le pred volitvami). Zdi se, da imajo slednji še najmanj bistroumnih misli, saj razen kratice političnih druščin in imen njihovih junakov, ne premorejo močnejšega stavka. Grafit pač ni to, da vzameš v roke sprej in s pomočjo "šablone" zasvinjaš naprimer vhod v glavno kranjsko pošto ali (druga stranka) avtobusna postajališča, da tistih z lastovko še iz prejšnjih volitev sploh ne omenjamo. Vprašanje za strankarske liderje, policiste in (sedanje) občinske uradnike: je katera od političnih strank plačala kazen, ker po končanih volitvah ni za seboj pospravila vseh predvolilnih signij? In vprašanje za nove oblastnike: se boste držali zakone ter sami sebe in svojo konkurenco po 18. decembru prisilili, da boste "svoje smeti pospravili sami"? "Tudi politik je človek kot vsi drugi, samo, da sam tega še ne ve." PREJELI SMO "Visoški" kandidat Reforma lokalne samouprave bo poleg pozitivnih posledic, o teh nas predvsem, v zadnjih dnevih prepričujejo številni kandidati, vsekakor imela tudi negativne posledice. Te se že kažejo v politizaciji življenja bodočih podeželskih občin. Predlagane občine so namreč ravno prav velike, da zaradi svoje nepreglednosti omogočajo različne strankarske igre. Pri tem pa praviloma štejejo le ozki strankarski interesi in ne rast kvalitete življenja na podeželju. Kdo le s figo v žepu obljublja "gradove v oblakih" in si tako dviga predvolilni rating, pa je že razvidno iz strankarskih list kandidatov. Nekateri kandidati bi v lastnih krajevnih skupnostih zelo težko dobili zadostno pisno podporo, če ne bi bilo strankarskih list. V sedanjih krajevnih skupnostih se ljudje preveč poznajo med seboj, da bi zgolj po barvi oziroma strankarski pripadnosti volili svojega svetnika. Žal volilna zakonodaja ne zagotavlja vsaki krajevni skupnosti ali celo vsakemu naselju, da bi ob podpori sokrajanov, dobilo svojega občinskega svetnika. Praktično pa to lahko pomeni, da na primer volivci Šenčurja s svojo podporo listi SKD podprejo tudi "visoš-kega" kandidata g. Jurija Vrečka, ki v svojem kraju nikdar ne bi dobil zadostne morale. Kako nekdo, ki še nikoli v življenju ni storil ničesar za skupno dobro, ki je vedno na svoj način "reševal" oziroma nasprotoval skupnim prizadevanj em krajanov za izboljšanje življenja na podeželju, lahko sploh kandidira za občinskega svetnika, ki je med drugim odgovoren za nedokončan pločnik, za namerno poškodovanje dela krajevnega telefonskega omrežja, za uničevanje javne poti itd. Zlasti pa se je izkazal z "nočnim" delom, s katerim je meteorne vode s svoje hiše in gospodarskega poslopja, vključno z dvoriščnimi odplakami ter gnojnico, napeljal v kanalizacijo regionalne ceste Kranj - Jezersko. Posledica takšnega neodgo- vornega ravnanja je ogrožanje prometne varnosti, saj ob vsakem nalivu, zaradi preobremenjenosti cestne kanalizacije voda prekrije del ceste in nato oplemenitena z gnojnico odteka v reko Kokro. Tudi v izjavi Šalovenske škofovske konference pred volitvami 1994 je zapisano: "... dolžnost vsakega volivca je, da se o kandidatih dobro informira ter upošteva ne samo njihov program ampak tudi njihovo dosedanje ravnanje. Naš glas naj podpre tiste ljudi, ki so s strokovnim in etičnim delom dokazali, da svoje znanje na pošten in nesebičen način namenjajo za rast splošne blaginje." Obravnavani kandidat g. Jurij Vreček pa je popolnoma nepovezan s krajem in ljudmi, zato bo lahko tudi v prihodnje, kot doslej, uveljavljal le svoje interese. S atem kandidatom si stranka slovenskih krrščanskih demokratov zagotovo ne bo povečala ugleda. Čudi pa njihov nekritični pristop k oblikovanju liste SKD za bodočo občino Šenčur. • Raj ko Bakovnik, Visoko Spoštovani! V Gorenjskem glasu sem dne 8. novembra 1994 prebral članek z naslovom "Peračica ne sme postati stoletna smetarija". Poročilo novinarja gospoda Žalarja s sestanka zbora krajanov KS Brezje je dobro in objektivno. Vendar menim, da je potrebno dodati tudi naslednje. Krajani KS Brezje so se izrekli proti deponiji. Prebivalci vasi Peračica pa so v svoji izjavi proti deponiji napisali tudi ti dve, pomembni ugotovitvi (navajam dobesedno): - Menimo, da je neumnost govoriti o deponiji, ki naj zadošča hranjenju odpadkov za nadaljnjih 50 (petdeset) let. Takih dolgoročnih planov (50 let) se ne da razumno zagovarjati. Smeti so svetovni problem, zato se bodo nujno pojavila revolucionarna odkritja v zvezi z njiho-v i m hranjenjem in predelavo. Vsak kratkoroč-nejši plan pa za 35.000 prebivalcev ne zahteva več površine 5-7 ha, temveč mnogo manj. Takšno izho- dišče (manjša površina) bi ponudilo tudi kakšne primernejše lokacije na drugih območjih občine. - Deponija komunalnih odpadkov zahteva resen pristop. Ne razumemo, po katerih kriterijih lahko v občini, ki šteje 64000 km2 in je zaenkrat peta največja občina v Republiki Sloveniji, strokovno ali znanstveno, določiš 6 dobrih makroloka-cijskih območij v dolžini petih kilometrov. Vseh šest predvidenih lokacij je namreč umeščeno v pravokotnik površine 10 km2. Težko razumemo, da je pri površini 64000 km2 ravno to skoncentrirano območje 20 km2 zadovoljiva, še manj pa dobra rešitev. Še manj verjetno pa je, da v celi občini ni primernejših lokacij. (Konec navedbe). Gospa Bernarda PodlipniK direktorica Komunalnega podjetja Radovljica je na istem sestanku poudarila, da območje Peračice kot kulturna krajina zasluži vso pozornost, da pa je napaka prejšnjih vladujočih struktur, ker območja niso zaščitile (kot naprimer dolino Drage). Povedala je tudi, da so pri izbiri lokacije upoštevali stare prostorsko ureditvene akte iz leta 1985. Sam želim dodati, da tako stari akti, torej iz obdobja, v katerem se je Z naravo ravnalo skrajno neodgovorno, ne morejo biti osnova za iskanje lokacije za komunalno deponijo danes (deset let kasneje). IS občine Radovljica ter Komunalno podjetje Radovljica, v svojem dvomljivo pravilnem postopku iskanja lokacije za deponijo komunalnih odpadkov, očitno ni seznanjeno tudi s tem: - Da ie Republika Slovenija podpisnica Sporazuma o varstvu Alp (Alpska konvencija), sprejeti 7. novembra 1991 v Salzburgu. To konvencijo je podpisalo sedent alpskih držav in Evropska gospodarska skupnost. Republiko Slovenijo sporazum zavezuje, da s tem prostorom (vanj spada tudi območje občine Radovljica) ravno skrajno pazljivo in da išče optimalne rešitve pri posegi" vanj. Nadaljevanje na 33. strani ODMEVI 33. STRAN • GORENJSKI GLAS - Da bi morali Občina Radovljica, Komunalno Podjetje in Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora, v iskanju primerne lokacije napraviti celovito presojo vplivov na okolje (PVO). Tako zavezuje Zakon o varstvu okolja (Uradni list \ 32/93). Po predvidevanjih znanstvenikov, bo pitna voda pro-! blem naslednjega stoletja -\Večji od problema z nafto. Pokrajine z ohranjenimi vod-\nimi viri, bodo v veliki prednosti. Onesnaženi zrak in voda ne poznata občinskih \in državnih meja. Deponije \komunalnih odpadkov so \zelo pomemben problem, ki ga zagotovo ne bomo rešili tako, da bomo deponije skrivali po gozdovih. S spoštovanjem, Tomaž Vrabič, dipl. ing. arch. 10 gozdovih V Gorenjskem glasu z dne 22. novembra 1994 v rubriki 1 Prejeli smo: O gozdovih Prebral silno zanimiv članek Občinskih odborov LDS Sled, Bohinj, Radovljica, ki ia preveva ena sama skrb za našo prihodnost. Moto članka je pretresljiva skrb imenovanih o prihodnosti oz. lastništvu gozdov. Precej nejasnosti je že na samem začetku tega članka, ko avtorji zapišejo: "V javnosti je precej ugibanj... Ljudje se sprašujejo... Prav tako poudarjajo... itd." To so Precej abstraktni pojmi oz-neka nedoločljiva masa ljudi- V tistem delu javnosti, ki h meni poznana, se o problemu gozdov ne pogovarjajo s tako zastrašujočo skrbjo. Dopuščam možnost, da se v stranki LDS o tem pogovarjate, toda to še ni vsa, ampak °*l javnosti. Na vsa zastavljena vprašanja vam bo morda odgovorila cerkev ali gozdarji, toda nekatera vprašanja karajo na skrajno pomanjkljivo Znanje zgodovine. Kako je katoliška cerkev pridobila gozdove? V svojih vrstah x*nate dobrega zgodovinarja, kj bi vam z lahkoto odgovor-* Morda pa ste že kdaj slišali Za darovnice? Za čuda so zavedene v zemljiški knjigi, k' je javna listina, zato lahko P° njih brklja vsakdo, ki ga ZQnima izvor lastništva posesti. Tudi tretje vprašanje je Zanimivo. Kaj pa dela dober %°spodar z gozdom? Po PQmeti ga izkorišča. Tudi naša družina ima gozd, pa n*m gozdar svetuje, katero drevo je zrelo za posek in Katero ne. Cerke je Že večkrat Pojasnila, da namerava delati enako. Bolj kot gozdovi pa vzbuja slirb nekaj drugega. Umiruje slovenskega naroda! "tCvilo otrok v družini se je l .1.9 znižalo na 1,3 in *rivulja je še zmeraj obrnje- s*, navzdol. Zmanjšuje se Zattanca n°roda in to je J^krbljujoče. Za koga bodo L; 'em gozdovi? Za ljudstvo, 1 g izumrlo? j, pa vem, da je članek °v predvolilno propagand- nega značaja in da ta kost, ki je bila glodana na TV in dnevnem časopisju, nima več mesa tudi vas prav tako lepo pozdravljam M. Serajnik, Bohinjska Bistrica Območni odbori Slovenske nacionalne stranke - SNS Radovljica, Bled in Bohinj 21.11. 1994 PROTESTNA IZJAVA Območni odbori Slovenske nacionalne stranke iz Radovljice, Bleda in Bohinja najostreje protestiramo proti podarjanju slovenskih gozdov na Pokljuki, Mežakli in Jelovici katoliški cerkvi. Najostreje protestiramo tudi proti napačno uporabljeni besedi "vračanje gozdov"; saj nikakor ne more iti za vračanje nekega neobstoječega premoženja, ki ga je cerkev odpro-dala takratni državi Avstriji ob zemljiški odvezi 1848. leta. Banski odlok, ki naj bi ga dr. Korošec napisal in izdal 1939. leta, pa ne more biti zavezujoči akt, saj ni bil ne potrjen ne ratificiran in gre zgolj za zlorabo zelo vprašljivega in pravno nekompetentnega akta. Protestno izjavo naslavljamo dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Vlade Republike Slovenije, Občinski komisiji za denacionalizacijo v Radovljici, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za finance in obenem pa sporočamo, da bo Poslanska skupina SNS v DZ RS še danes vložila poslansko vprašanje na to temo. Podpiramo slovenski narod, ki ne dovoli tatvine narodovega premoženja in ki je proti temu, da se slovenski gozdovi poklonijo tuji pravni osebi, kar rimskokatoliška cerkev s sedežem v Vatikanu nedvomno je. Razen tega katoliška cerkev izvaja velike investicije in tako uničuje gozdove in s tem izničuje dosedanje dobro gospodarjenje z gozdovi. Zahtevamo, da slovenski gozdovi ostanejo slovenska last in zlasti gozdovi znotraj Triglavskega narodnega parka v državni lasti. Cerkev naj skrbi za duše, za gozdove bo skrbel slovenski narod sam. V zvezi s tem postavljamo sledeča vprašanja: 1. Ali je ustrezna komisija za denacionalizacijo raziskala dejstva tem, kako je katoliška cerkev pridobila te gozdove? 2. Kakšno je stališče Državnega zbora, Ministrstva za kulturo in uprave Triglavskega narodnega parka do mnenja, da naj bi bilo ozemlje znotraj Triglavskega narodnega parka v čimvečji meri v državni lasti oz. zagotovljeno javno dobro? Ali ne bi bilo glede na dejstvo, da Občina Radovljica ne sme odločati o usodi črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku, logično, da bi tudi o usodi parkovnih gozdov odločali na državni ravni? Podpredsednik Območnega odbora Radovljica Stanislav Pere GORENJSKI POSLANCI za MM GLAS Lds ^ERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE vabilo aoimo vas na razgovor o kmetijstvu J^JVfiS, v torek, 29. novembra 1994, ob 19. uri S ^ulturnem domu v Stari Fužini. gost bo mag. Jože Protner, predsednik odbora za J^etijstvo P" Državnem zboru Republike Slovenije. Z K,!?1 se °oste lahko pogovarjali o aktualnih vprašanjih ^etijske politike. Razgovor bo vodila kandidatka za uPanjo Bohinja, gospa Evgenija Korošec. Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Bohinj Prišel je naš čas Že precej časa je bilo pričakovati, da bo vlada razbila sedanji PTT in ločila ter privatizirala telefonijo. Mogoče je to celo dobro. Do sedaj se je PTT obnašal do nas, telefonskih naročnikov skrajno birokratsko in super poslovno - po drugi strani pa tudi ignorantsko. PTT je imel vedno prav! Vsaj pri meni so se v enem letu kar dvakrat "zmotili" pri obremenjevanju telefonskih storitev. Čudno -nikoli pa se niso zmotili v svojo škodo! Da sem bil tiho -pa bi ostalo po njihovem! Vse pritožbe oziroma urgence pri njih so za nas naročnike zamudne in zelo drage! Smo še daleč za ameriško telefonijo... Pri njih (čezoceanska družba AT & T) lahko kar po telefonu pokličeš zadolženo osebo za pritožbe, če ti je njihov računalnik zaračunal številke, ki so ti popolnoma neznane! Dajati kredit brez kakršnegakoli prerekanja ali ugovarjanja! Naši PTT-jevci pa bi šli na luno in okrog nje investigirati pritožbo proti prevelikemu računu... Naš PTT je popolnoma pozabil, da smo njim mi zgradili in financirali infrastrukturo. Mislim, da je bilo to vse protiustavno! PTT ni bil dobrodelna ustanova, temveč javna profitna organizacija. Le kje na svetu morajo bodoči tel. naročniki graditi telefonskim družbam infrastrukturo in kupovati telefonske centrale? Celo na jugu nekdanje Jugoslavije so naročniki plačevali le simbolične zneske za priključitev telefona. Izžemali so le nas Slovence po onem pregovoru - da je treba tepsti dobrega konja! Sedaj je prišel čas, da damo zadevo Ustavnemu sodišču. Potem pa zahtevamo za vloženo delo in denar pri naši telefoniji - delnice ali pa denar vrnjen z obrestmi, Sedaj, ko je "hiša zgrajena" se bodo v njo vselili ljudje, ki niso nič prispevali za izgradnjo te "hiše". Slovenske politične stranke - vržena vam je "rokavica", katera stranka bo izpeljala ta "nlovi projekt" privatizacije, bo dobila veliko točk pri slovenskih volivcih. Jaka Peternel Žiri Ali spomenik tudi ustašem? Škofjeloško skupščinsko komisijo za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov v občini vodi njen prizadevni predsednik g. Vincencij Demšar (predsednik IS občinske skupščine). Ta komisija je bila v preteklem obdobju zelo aktivna. Svoje delovanje je predvsem usmerjala na področja postavljanja spomenikov in spominskih plošč v spomin Žrtvam "komunističnega nasilja". Doslej so v občini odkrili že štiri taka spominska obeležja in v pripravi jih je še kar nekaj. Poleg obnove cerkva in znamenj ter akcije Visoko so to najvidnejši rezultati dela te komisije oz. predsednika IS skupščine občine g. Vincenci-ja Demšarja. Vsa ta zavzetost omenjenih aktivnosti ima samo eno majhno napako in sicer v tem, da občanom ni znano, koliko denarja in iz katerih proračunskih sredstev se financirajo veliki stroški za te namene. V tem času potekajo priprave, da se čimprej postavi spomenik žrtvam vojne v Crngrobu. Ob tem imam Pravna držav al Da, po potrebi! Aliroslav Alozetič Sklicevanje ZLSD oz. za potrebe občinskih volitev Združene liste dobre volje, na pravno državo je že kar neokusno. Kako so gospodje iz ZLSD v času, ko so nesporno vladali, razumeli pravno državo ni težko ugotoviti. Pobrskati bi morali le po starih knjigah in časopisih. Lahko pa povprašate kar lepo število ljudi, ki so njihovo pojmovanje pravne države občutili na lastni koži-Pa pustimo preteklost! Poglejmo v današnji dan. Prvi primer: odziv ZLSD na izjavo Škofovske konference. Združena lista dobre volje se sklicuje na 63. člen Ustave in trdi, da se Cerkev protiustavno vmešava v politiko. Sprašuje tudi, kaj bo pravna država rekla o izjavi Škofovske konference, ki jo obtožuj e j o, da spodbuja državljane k verski ali drugi neenakopravnost ter da razpihuje versko in drugo sovraštvo in nestrpnost. Če bi tako izjavo izrekla ena od predhodnic Združene liste dobre volje, takrat, ko je bila na oblasti, bi neodvisna pravna država (tožilstvo in pravosodje) takoj reagirala. Dokazov je na pretek. Na srečo pa imamo po vzpostavitvi večstrankarske, parlamentarne demokracije le nekaj več pravne države, čeprav se nekaterim očitno globoko kolca po nihovi "pravni državi". Drugi primer: vračanje nacionaliziranega premoženja. Slovenska oblast po vojni, ki je bila nesporno vsa v rokah komunistične partije ali kakorkoli se je v različnih obdobjih imenovala, je odvzela (ukradla) ljudem, lastnikom ogromno premoženja. Recimo, da se da določene odvzeme celo opravičiti, toda za večino odvzetega lahko povsem upravičeno uporabimo izraz kraja. Ne, da bi posebej izpostavljal slovensko Cerkev, vzemimo jo le za primer in to le vprašanje vračanja nekaterih gozdov. Slovenska Cerkev (posamezne slovenske škofije), ne Vatikan, je bila lastnica določenih gozdov. Kako je gospodarila z njim in za kaj je uporabljala dohodek je vsakemu, ki želi biti pošten, znano ali pa se lahko o tem pouči. Sedaj bi bilo potrebno te gozdove vrniti slovenskim škofijam, slovenski Cerkvi. V vsaki pravni državi in tudi naši je lastnina zavarovana in je v naši Ustavi zapisana celo med človekovimi pravicami. Toda izgleda, da je pojmovanje ZLSD o pravni državi v tem primeru nekoliko drugačno. Slovenski Cekrvi ni treba vračati njene bivše - odvzete lastnine. V tem primeru je ZLSD celo uporabila staro metodo pritiska na pravno državo. Naročila je svojemu ministru za kulturo naj razglasi gozdove na Pokljuki za kulturni spomenik. In je tako tudi nemudoma storil in zagrozil občinam, da so ti gozdovi v njegovi pristojnosti in naj se občine v to ne vtikajo, če pa se bodo jim je naštel cel arzenal pravnih ukrepov po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Lepo in prav, toda kje je minister bil dve leti? Zakaj ni Že pred dvema letoma občinam povedal, da je on pristojen in zakaj tudi ni povedal kakšno stališče ima do tega vprašanja in bi tudi lahko že odločal o tem vprašanju. Še bi lahko g. kulturnemu ministru zastavljali vprašanja na to temo, a odgovora ne bo dal on, ker je odgovor drugje. Zaključim naj s citatom iz razmišljanja predsednika republike ob Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu na temo Pravo in politika. Pravi: "Problem pravne države..., ni v tem, da prihaja do zlorab prava, do kršitev zakonov..., marveč predvsem v tem, kako se sama oblast... odziva na te kršitve. Ali se odziva samovoljno, volontaristično, "revolucionarno", s sprotnim izmišljanjem načel in pravil po meri interesov v spopad vključenih političnih stmai in njihove realne politične moči, ali pa reagira po načelih in pravnih pravilih, ki so določena vnaprej... "Predsednik države že ve, po poklicu je diplomirani pravnik in v vrhu slovenske politike že vsaj od 1970. leta dalje. Kaj se je dogajalo s pranvo državo med leti 1970 - 1980 ali še dlje najbrž še ni pozabil in tudi Slovenci imamo dober spomin. nekatere pripombe in raz mišljanja. Znano je, da so v Crngrobu pokopani predvsem člani in (nekateri njihovi družinski Članic ožjega vodstva Hrvaške, kijih so zajele enote IV. armade J A. To so bili pripadniki vodstva najbolj krvavega, fašističnega geno-cidnega režima v Evropi v 2. svetovni vojni. To niso bili udeleženci v naši (po SLS) "krvavi revoluciji". Po dejanjih in odgovornostih sodijo v krog tistih, ki jim je sodilo mednarodno sodišče v Nuern-bergu. Res je, da so bili, kot tisoči drugih v tistih dneh po Evropi justificirani brez sodbe in ugotavljanja individualne odgovornosti. Poseben primer so bile družine posameznikov. Seveda pa je nesporno, da so pripadale vodilni skupini režima, ki je bil od mednarodne skupnosti obsojen kot zločinski. Ustaške enote so se skupaj z Nemci občasno bojevale tudi tukaj na ozemlju Slovenije in pri tem izvajale številne zločine. Tudi oni imajo pravico na ime in spomin, vendar ne na spomenik. Dovolj bi bil skromen križ in ime. V nasprotnem ne vem, zakaj ne bi postavljali spomenike tudi Nemcem, ki so kot okupatorji delali zločine na ozemlju Slovenije. Mnogi so bili manj odgovorni in manj krvavih rok, kot pa ta ustaška skupina. Drugo vprašanje pa je, zakaj za to ne poskrbi hrvaška oblast, bodisi da prenese njihove posmrtne ostanke na Hrvaško, bodisi da jim ona postavi primerno spominsko obeležje. Ob tem želim izraziti svoje mišljenje v zvezi akcij postavljanja spomenikov in obeležij v spomin na mrtve, ki niso padli na strani NOB. Vse to naj bi potekalo v imenu sprave med mrtvimi, pravice vsakega na ime, spomin in človeško dostojanstvo pokojnih, ne glede na to, kje, kdaj in zakaj je kdo umrl. To je bilo izhodišče 1991 leta v spravnih slovesnostih v Rogu, v izjavah Cerkve, Predsedstva RS in borčevske organizacije. Zal pa so dogodki po tem ubrali drugačno pot. Slovenija je že prekrita s spomeniki in spominskimi ploščami, ki so postavljene na javnih mestih, izven pokopališč. Na njih so predvsem poudarjena dejanja politične obsodbe in kvalifikacije, pokojni so zgolj kot dokaz za to. Na mnogih spomenikih in ploščah je napis: "Žrtvam komunističnega (ali boljševiškega) terorja ali "Zamolčanim žrtvam" in podobno. V večini so tudi slovesnosti ob odkrivanju teh spomenikov in plošč potekale v tem smislu. Torej v ospredju je politična ocena o "krvavi revoluciji", a imena in število pokojnikov naj bi to tezo samo potrdilo in pozivalo na "popravo krivic" v skrajnem na maščevanje. Vse to s spravo nima nič skupnega. Nasprotno, vnaša nove delitve, spore tudi med sorodniki. Vse to je v funkciji tekoče politike in s pieteto do pokojnih nima nič skupnega. Ljudje se celo tožarijo, brišejo ali dodajajo imena, razbijajo spomenike in plošče itd. Kot je rečeno, te plošče in spomeniki (tudi partizanski) z imeni pokojnih so postavljeni na javnih vidnih mestih, ki spominjajo na velike dogodke in pomembne osebnosti. Prebral sem mnenje, da so to javno objavljena imena kolaborantov in sodelavcev (saj se zgodovina tako ali tako ne more spreminja-tij.Vsemu temu ni videti konca. Stvari se zaostrujejo in stopnjujejo. Če resnično želimo spravo med mrtvimi, ne pa manipuliranje živih z mrtvimi, če hočemo vsakemu umrlemu v vojni dati ime, spomin in dostojanstvo, predlagam naslednje: v vsakem kraju postavimo na pokopališču spomenik ali spominsko ploščo, na katero vpišimo imena vseh padlih ali umorjenih v 2. svetovni vojni. Na spomenik - ploščo pa napiši-mo "Žrtvam 2. svetovne vojne - združeni (spravljeni) v smrti". Prenehajmo že enkrat manipulirati z mrtvimi za potrebe tekoče politike, s političnimi kvalifikacijami in podobno. • Vinko Rzen sooal^^okSa^tska STRANKA SLOVENIJE ^___ Naročnik: obi, odbor S08&Kwl EPILOG IGER BREZ MEJA '94 V začetku novembra je bil na sedežu Evrovizlje v Ženevi sestanek, na katerem so dokončno potegnili črto pod Igre brez meja '94 in najavili nove v letu 1995. Eden od dveh pohvaljenih programov v poročilu producentov je bil program TV Slovenija. Pohvaljena je bila režija, scena, kostumi, zamisli za igre in organizacija. TV Slovenija je prejela tudi več individualnih pohval iz osmih televizijskih hiš. TV Slovenija je izvedla Igre z najnižjimi stroški med vsemi udeleženci. Gledanost programa je bila zelo dobra tako doma kot v tujini. Julija, avgusta in septembra so bile igre brez meja najbolj gledana program TVS (bolj kot TV Dnevnik - 2 in bolj kot finalne tekme Svetovnega prvenstva v nogometu - vir Služba za raziskovanje programov TVS}. Skupna minutaža našega programa s premierami in ponovitvami je bila 32 ur 20 minut in 46 sekund. Vsako od dvanajstih oddaj Igre brez meja si je povprečno ogledalo okrog 603.000 gledalcev v Slovenip. V tujini si je Igre brez meja ogledalo 115 milijonov gledalcev. V Italiji pa si je posebno 14 minut dolgo reportažo o Ljubljani, Komendi, Bledu in Predjamj ogledalo še 4 milijone gledalcev. Slike iz Ljubljane in o slovenskih mestih, ki so sodelovala v Igrah, so v Evropi videli v dolžini 122 minut in pol. Serijo 1994 je odkupita tudi satelitska postaja SKY. Kot urednik razvedrilnega programa TVS sem seveda zadovoljen in tudi ponosen zaradi vsega tega. Hkrati sem hvaležen številnim sodelavcem, ki so opravili to delo. Bilo je zahtevno, a uspešno. V javnosti so se ob Igrah ves Čas pojavljale časopisne, radijske in televizijske vesti, ki so skušale prikazati Igre v slabi luči ali sramotiti mene kot urednika. Kdor se loti dela, kakršno je moje, mora v naših razmerah računati tudi s tem. Ni pa mogoče sprejeti dejstva, da so me pri tem poskušali diskreditirati tudi kot človeka in namigovali (in ne samo to), da sem si pri tem delu prisvajal denar namenjen Igram, še manj pa je mogoče sprejeti dejstvo, da je pri tem vodstvo zavoda RTV in še posebej TV Slovenija, molčalo. Mito Trefaft Odgovorni urednik Razvedrilnega programa TV Slovenija PREJELI SMO Osnovno zdravstvo Gorenjske, p.o. OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA objavlja dve prosti delovni mesti SPREMLJEVALCA za delo v dežurni ambulanti in spremstvo pri reševalnih prevozih. Delo poteka dopoldne, popoldne, ponoči in v turnusu 12/24. Zahtevani pogoji: - končana srednja zdravstvena šola - vsaj pet let delovnih izkušenj - zaželene izkušnje z delom na intenzivnem oddelku Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 8 dni od objave tega razpisa na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske OE Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 64220 Škofja Loka. A^HIŠA AVKCIJSKA TEČAJNICA 6. avkcije terjatev z dne 24.11.1994 za gotovinska plačila dolžnik nominalna vrednost /SIT/ najnižja promet ponudba /sit/ /%/ 1. CIMOS, Koper 2.000.000,00 90 2. CIMOS, Koper 2.000.000,00 90 3. CIMOS, Koper 22.204.249,00 90 4. CIMOS, Koper 7.926.451,30 70 5. DONNA TINA d.o.o., SI. Gradec 771.471,50 70 6. EEK MONTAŽA d.o.o, Maribor 485.984,50 70 340.189,15 7. EEK VIDEM, Videm ob Ščavnici 1.341.498,30 70 8. EMKO YU GIRAK d.o.o., Luče 2.818.226,90 65 9. GRADIŠ, GP, Maribor 57.000.000,00 70 10. IKOS, Kranj 18.197.365,60 70 11. JEKLOTEHNA KIO, Maribor 1.480.805,10 95 12. KONSTRUKTOR SGP, Maribor 28.879.519,70 65 13. KOVINARSKA.tov.ind.opr., Krfko 4.284.128,40 50 14. LESTRO-LEDINEK d.d., Hoče 10.321.936,00 49 15. LESTRO-LEDINEK d.d., Hoče 3.548.648,00 49 16. MEGGI TOURS d.o.o., Šk. Loka 18.876.451,00 50 17. MEGGI TOURS d.o.o., Šk. Loka 1.651.325,10 80 18. METALNA-TAS d.o.o., Maribor 2.000.000,00 85 19. MK5 d.o.o., Metlika 4.242.889,30 80 20. MTT, tov. tkan. Melje, Maribor 731.567,00 80 585.253,60 21. RATTTOVEC p.o., Železniki 3.485.609,80 70 22 REPRIZA, Blag. HiJa, Ptuj 3.522.663,20 80 23. SAVA IMPEX d.o.o., Ljubljana 1.154.790,00 70 24 TAM-gosp vozila, Maribor 4.794.098,40 70 25. TAM-gosp. vozila, Maribor 916.765,00 70 641.735,50 Avkcijska hiša Ljubljana, do.ov Mali trg 6/1V teL 0611324230 / faks 0611324241 Pobuda konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja Proces lastninjenja napreduje, sprejeti programi last-ninjena ie kažejo prve obrise. Ustavlja pa se tam, kjer je treba razlaščenim lastnikom oropano premoženje vrniti na način, kot ga predvideva zakon o denacionalizaciji (ZDEN). Različne oblike denacionalizacije so v ZDEN-u določene, vendar je temeljno določilo zakona vrnitev premoženja v last in posest, torej v naravi. Da tovarne, kmetijske zadruge, trgovine ipd. kot pravne osebe ali kot zavezanci v postopku ne bi bili oškodovani, zakon z določili v členih opredeljuje v primerih, kjer vrnitev v naravi ni mogoča. Zakon so sestavili s soglasjem različnih mišljenj strokovnjaki in politiki. Bil je izglasovan v državnem zboru. Po polževo se izvaja že tretje leto. Namesto da bi konzorcij zavezancev za vrnitev podržavljenega premoženja iskal poti za pospešitev procesa lastninjenja, pa preko Ške-tove pobude opozarja vlado na "katastrofalne posledice, ki čakajo Slovenijo zaradi ekonomsko škodljivega, neetičnega in pravno problematičnega zakona o denacionalizaciji. S tem posredno obtožuje razlaščence krivde za vse nastale probleme v slovenskem gospodarstvu, tudi za bresposelnost, ki se obeta delavcem po najnovejših napovedih sindikata, pa čeprav razlaščenci na ta dogajanja še ne morejo vplivati. Podpisovanje Šketove pobude kot ljudske iniciative je bilo v preteklem tednu končano. Mnenja smo, da so bili delavci iz podjetij, ki jih vodijo člani konzorcija, enostransko seznanjeni s predlo- fom sprememb ZDEN, ki jih odo s podpisom predlagali parlamentu, saj je Jože Šketa javnost obvestil, da sploh ne gre za bistvene spremembe in da bodo tudi za razlaščence stekle stvari hitro, v njihovo in splošno dobro. Podpisovanja so marsikje organizirali tudi tako, da so vodilni podjetij lahko izdelali sezname podpisanih. Kakorkoli že, konzorcij molči o primerih že izvršenih denacionalizacij v naravi, pri katerih se je gospodarski položaj močno izboljšal, število delavcev se ni spremenilo, plače pa so se jim povečale. Naj navedem nekaj primerov samo iz Kranja: Žaga Gorjanc, trgovina Adamič, del Merkurjeve Stare pošte. Šketova pobuda za spremembo zakona o denacionalizaciji ne pove, kako razporediti in pravično razdeliti družbeno lastnino, kaj s sistemom obstoječih podjetij in kaj z nasledstvom samoupravnih pravic zaposlenih. Izničiti hoče glavna določila ie vpeljanega pravnega reda z namenom, da bi prejšnje politične in poslovodne strukture in njihovi dediči imeli proste roke s čim manj omejitvami pri lastninjenju družbenega premoženja. Vsekakor so jim pri tem napoti razlaščenci, ki ne spadajo v njihov krog, ker so Že večkrat dokazali, da so proti divji privatizaciji. Ta pobuda zahteva, da bodo privilegirani zavezanci odločali o načinu denacionalizacije, razlaščenci pa bodo porinieni ob rob kot drugorazredni državljani. Žuganje konzorcija z domnevno gospodarsko in socialno katastrofo, če volja trinajsttisoč podpisnikov pobude v parlamentu ne bo sprejeta, naj bi bilo predvsem namenjeno slovenski vladi. Vlada pa vztrajno molči. Nekaj upanja za pravično razdelitev načina denacionalizacije v parlamentu je vendarle ob zagotovilu predsednika vlade dr-Drnovška in predsednika koalicijske stranke SKD Peterleta, da se bosta zavzemala za hitrejšo realizacijo zakona o privatizaciji. Za Iniciativni odbor ZLRP * podružnica Kranj Anton Božič, predsednik Več Slovenije! L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J Industrija bombažnih izdelkov Kranj Staneta Žagarja 35, 64001 KRANJ, p.p. 32, Slovenija POZIV NEKDANJIM ZAPOSLENIM VSI, KI STE KADARKOLI DELALI V "IBI" - INDUSTRIJI BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ, STE VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE V POSTOPKU LASTNINJENJA. CERTIFIKATE LAHKO ODDAJATE VSAK DELOVNI DAN V TEDNU OD 7. DO 15. URE V SPLOŠNO KADROVSKI SLUŽBI PODJETJA. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU (064)241-050. VLJUDNO VABLJENI Najslajših 5% je vaših! Ob 25. letnici industrijske f>roizvodnje vozil t v Sloveniji podarjamo vsem svojim kupcem 5% popusta za vozila Renault 5 in Clio, izdelana v Revozu. Ponudba velja od 1. novembra do 31. decembra 1994 za vsa vozila, vplačana in prevzeta v salonih Renault do konca leta. (dodatno darilo AVTO RAD I PREŠA d.o.o. 64207 Cerklje, Slovenska c. 51 tel.: 064/421 202, 421 203, 422 522; fax: 422 520 «4 slO IT) C* * 1 RENAULT Wk, 29. novembra 1994 ODMEVI 35. STRAN • GORENJSKI GLAS GORENJSKI POSLANCI GLAS Prepotrebno rojstvo! Brane Eržen, poslanec SDSS Zgodil se je Socialdemokratski nacio-f0'«' forum in kar je še bolj ■F»v, zgodil se je v Trticu. V mertu torej, kjer bije marsika-ter° patriotsko srce, kjer besedo domoljubje izgovarjamo tPonosom in spoštovanjem in P Pišemo z veliko začetnico. W>SS daje poleg socialne ravičnosti znak razpoznavati v slovenskem političnem Prostoru ravno jasna narodna Politika. Zato je bilo odloči-f*" o ustanovitvi SNF logična Posledica takšne strankarske 0rientacije. Coj, ki ga živimo, naj bi bil Se. v marsičem prelomen za slovenski narod in slovensko arzavo. Slovenija se je po aesetletjih mukoma iztrgala [2krempljev balkanskih nar-pov, s katerimi si po kulturi nUmo v nobenem sorodstvu, rred 70 leti so slovenski fin*lneJši od avtorja zgodo-Šut, "nalize gorenjske i/o far'je" Mihe Naglica, ki Wa napisal na Odprtih jj$ nen Gorenjskega glasa I yn°vembra prejšnji petek. §q °dQ vsaj iz treh razlogov %!r°ram v drobni podrob-jf' Popraviti. a Podrobnost je, da Plani-\ni tovarna iz predvojnih lje °H ampak da je otrok, ki rodil v novi Jugoslaviji, \Q! let po drugi svetovni M*1- Naj mi bralec oprosti, <o°/arm" čevljev Pri Prešernu ^rugi vojni bil trinajstkrat udarnik; da je bila zato njegova slika s še drugimi junaki dela v Slovenskem poročevalcu; da sem na novoletnih srečanjih, ki so jih imeli delavci kar v tovarniški hali, moral na očetovo željo v kulturnem delu praznovanja Z recitirat i ali zdeklamirati enkrat. Pogovor ptičke z mrtvim partizanom in drugič Voduškovo Domovino. Obe sem pripravljal pod očetovo komando že vsaj od Miklavža naprej, da sta bili do delavskega novoletnega praznovanja nared. Posebno Vo-duškova pesem, ki je delala kar precej težav. Pesem Pogovor ptičke z mrtvim partizanom sem izbral iz prvega letnika otroškega Cicibana in da je bil notri verz: na polju več ne orje plug, zdaj konec kmetovih je muk, ne konj ne kmet ne bo garal. In še kasneje, se spomnim, da sva z očetom tam za Savo podirala in razžagovala jug nedi s tisto našo nikoli raz-perjeno ročno žago in da sem Že takrat vedel, da topol ni kaj prida za drva. Pa vendar, oče jih je dobil kar tako, za Ion, pa še veseli so bili graditelji nove Planike, da jih njim ni bilo treba proč spravljat. To pa so gradili več let in ne enkrat so jih zalile visoke vode narasle Save. No, pa potem so jih ukrotili z visokim nasipom. Tretji razlog pa je ta, da je bil moj oče prvi predsednik delavskega sveta v Planiki. In ko sem hodil k zdravniku, ki sem ga imel v Planiki, ker je bil oče tam zaposlen, sem vsakokrat, ko sem se vzpenjal po stopnicah do ambulante s ponosom postal pred sliko na steni in jo skrivoma pogledoval. Oče se mi je zdel kot delavski direktor. To je bilo enkrat takrat, ko je tovariš Tito izrekel tisti, rekli so, zgodovinski stavek: "Tovarne delavcem!" In prav vsi tisti, ki so bili na tisti rumeni strani Slovenske- ga poročevalca kot desetkratni in še večkratni udarniki, so delali v tej novi Planiki. Ob njihovem znanju in trudu se je Planika širila. Direktorji so jih s ponosom in po sposobnostih postavili na odgovorna mesta za mojstre oddelkov, glavne kontrolorje čevljev, vodij šolskih delavnic. To so bili pionirji Planike, ki so o čevljih vedeli skoraj vse, da niti deliti niso znali. Deljenje takrat ni bilo važno, naučili so se ga spotoma po delu. In ko sem odrastel, sem spoznal, da znam deliti vse vrste števil, a da niti navadnih pet ne znam popraviti pri čevljih. Kar tako očetu v spomin, recimo. Še danes hranim očetovo čevljarsko orodje, ki ga je založil, ko je bil še navaden, "Šuštar na stolu". To je bilo v ttistem času prve petletke, ko še niso vozili delavski avtobusi, ko še ni bilo parkirišča pred Planiko za vse tipe osebnih avtomobilov, ko so pozimi hodili delavci v tovarno peš v snegu, ki ga je včasih bilo do metra in ga zjutraj ob štirih, ko so delavci šli na šiht, kmetje še niso zorali s ceste. In niti enkrat ni zamudil na dleo, moj oče. Taki so bili takrat v Planiki. IN zato sem ponosen na Planiko, da je rastla v moji mladosti. Jaz sem pa vpisal prvi razred osnovne šole šestinštiridesetega leta.In vem, da mi MIha Nagič ne bo zameril, da sem ga popravljal. Vem, da te možnosti ne bom dobil več tako hitro ob njegoivh kvalitetnih umetniških razmišljanjih podprtih Z res domiselnimi zgodovinskimi paralelami. Naj mi oprosti tudi zato, ker je del njegovega rodu služil kruh tam doli, v Planiki. • Marjan Stempihar NOB ali "krvava revolucija" Nedavni kongres Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je bil večinoma v medijih ocenjen kot rutinski in "nezgodovinski". Pa vendar v celoti ni tako. Zaradi prizadevanja, da bi popravljali novejšo slovensko zgodovino in le-to prilagodili lastnim političnim potrebam so v 110. člen Programa SKD vnesli naslednjo formulacijo: "Slovenski narod je bil grobo prizadet tako s fašističnim kot komunističnim totalitarnim sistemom. Še posebej je komunistična partija pod vodstvom kominteme začela v najtežjem času fašistične okupacije krvavo revolucijo v letih 1941/45 in s tem povzročila med nami bratomorno vojno, ki se je končala z množičnim pobojem tistega dela Slovencev, ki se je komunistični ideologiji in revoluciji uprl." Po taki opredelitvi do obdobja 1941/45 so v program še zapisali: "V slovenskem narodu je zato potrebna sprava, do katere bo mogoče priti po poti iskanja in ugotovitve resnice in na podlagi krščanskih vrednot priznanja in obžalovanja, dopolnjene- ?a s popravo storjenih krivic, 'oprava krivic mora obsegati vse žrtve revolucije in z njo povzročene državljanske vojne od leta 1941 dalje in vse žrtve totalitarne oblasti do demokratičnih volitev leta 1990..." Prvič je v programu neke stranke jasno in nedvoumno zapisano, da v Sloveniji ni bilo nikakršne NOB, temveč "krvava revolucija". Izhajajoč iz take ocene naj bi se opravila sprava in popravile krivice žrtvam te "krvave revolucije" in žrtvam "totalitarne oblasti" do leta 1990. Iz dosedanje prakse, od 1941. leta dalje se pa po piscih programa ve, kdo je kaj bil v tej "krvavi revoluciji" žrtev in kdo krvnik. Na eni strani borci NOB in narodnoosvobodilno gibanje sploh, na drugi pa bela garda (MVAC), domobranci, kvi-zlingi, kolaboranti in sodelavci okupatorja. Poenostavljeno po njihovem: komunisti (NOB) na eni in protikomunisti (kolaboranti) na drugi strani. Prvi krvniki in zločinci (krvava revolucija), drugi žrtve. Kakšna sprava je ob takšni sodbi še potrebna in mogoča. Ostaja samo še kazen za zločine (borcev NOB) in "poprava krivic", ki so storjene "pro-tikomunističnim borcem" -domobrancem in drugim. Če sledimo tej logiki, potem bi bili upravičeni na "popravo krivic" tudi Italijani in Nemci, ker so tudi oni bili v tej "krvavi revoluciji" prav tako goreči protikomu-nistični borci. Če ni bilo NOB, ampak "krvava revolucija", potem bi bili menda Italijani upravičeni do bivše Ljubljanske pokrajine kot pogoj za svoje soglasje za naš vstop v Evropo. Iz tega protikomunistične- ga pojmovanja NOB in obdobja 1941/45 so iz "poprave krivic" izključeni borci, aktivisti, simpatizerji NOB in druge žrtve kolaborantov in okupatorjev. To je okrog 46.000 smrtnih žrtev, med njimi padlih 16.000 in 22.000 ranjenih borcev NOB, okrog 170.000 žrtev fašističnega terorja ter ogromna materialna škoda, ki jo je povzročil okupator s svojimi pomočniki - udeleženci, danes žrtvami "krvave revolucije". Takšen, v programu SKD opredeljen odnos do NOB je daleč od vsake ideje o spravi. Je v nasprotju z znano izjavo nadškofa Pogačnika iz leta 1977, z izjavo slovenske pokrajinske škofovske konference o narodni spravi in tudi z izjavo o narodni in državljanski umiritvi Predsedstva RS. Oba zadnja dokumenta sta iz leta 1990. Prav tako ni v skladu z besedami in duhom sprave slovesnosti v Rogu 8. julija 1990. Tudi ZZB NOB Slovenije je v izjavi leta 1990 in Spomenici leta 1993 poskušala na objektiven, kritičen in spravljiv način opredeliti svoj odnos do obdobja 1941/45 in do sprave. Žal so dogodki zadnjih let, predvsem pa spremembe programa SKD, potrdile bojazen, da je za mnoge bila akcija sprave le v funkciji boja za oblast, medtem ko je njen dolgoročni cilj bil prevrednotenje in zanikanje NOB, revanšizem, obračun in maščevanje. Skoraj nesmiselno je ponovno dokazovati vlogo NOB v Sloveniji, ker je ta v Evropi in v svetovni zgodovini potrjena in dokazana. Pa vendar moramo ob takšni opredelitvi NOB v pro- framu ene večjih strank v loveniji znova opomniti na neka znana nesporna dejstva. Že navedeni podatki o žrtvah in škodi pričajo o odporu proti okupatorju, ne pa o revoluciji in boju med obema domačima sprtima stranema. Kolaboranti so samo pomagali okupatorju in s tem povzročili nesorazmerno več Žrtev in škode. V O F in NOB je bilo organiziranih več kot 100.000 Slovencev, še več pa jih je simpatiziralo in na en ali drug način pomagalo NOB. NOV Slovenije je konec vojne štela okrog 40.000 borcev in je vezala nase do 80.000 sovražnikovih vojakov (en korpus). Vsa Slovenija je bila pokrita z odbori OF, organi oblasti NOO s SNOS-om in vlado, zgrajen je bil sistem zvez, ilegalno šolstvo, zdravstvo, sistem preskrbe in prvi zametki gospodarskega in finančnega sistema. Ne, to ni bila nikakršna revolucija, temveč vsenarodni odpor zoper okupatorja s ciljem in vizijo osvoboditve in lepše prihodnosti Iz NOB je nastala prva slovenska država povečana za eno tretjino ozemlja - z Istro in Primorsko. Od zaveznikov smo bili priznani kot pomembni del protihitlerjevske koalicije ter zato tudi med ustanovitelji Organizacije združenih narodov. Med vojno smo zato od zaveznikov prejemali pomoč v orožju, opremi in hrai. Njihove vojaške misije so bile pri Glavnem štabu in pri štabih korpusov. Za posamezne akcije smo bili deležni posebnih pohval njihovih najvišjih poveljnikov (npr. feldmaršal Aleksander). Svetovni mediji so s simpatijami obveščali svetovno javnost o naši NOB (ne o revoluciji). Londonska vlada in zavezniki so obsodili domobranstvo, kolaboracijo in prisego Hitlerju. Tudi glavni odbor takratne SLS v Londonu (Kuhar, Snoj) je v letu 1944 obsodil domobranstvo. Konec koncev tudi zavezniki niso vrnili 1945 domobrancev zato, ker so bili proti-revolucionarji in protikomunisti, temveč kot medvojne sovražnike, kolaborante in izdajalce. Med borci, aktivisti, sodelavci in simpatizerji so bili v veliki večini verniki - katoličani. Večina so to še danes. Mnogi so člani ali pa volivci SKD. Težko si je predstavljati, da sprejemajo kot svoj program stranke, ki jih uvršča med tiste, ki so bili na strani povzročiteljev "krvave revolucije" a ne med borci za svobodo. Evropske države in ZDA se pripravljajo na 50. obletnico konca vojne in zmage nad fašizmom. Pri nas pa si SKD privošči, da eno največjih in najpomembnejših odporniških gibanj v Evropi -NOB - prav v tem času in za svoje potrebe prekvalificira v "krvavo revolucijo". Vsekakor takšno njeno ravnanje ne krepi mednarodnega položaja Slovenije v Evropi, ampak mu nasprotno, izrecno škoduje. Slednja, nova Evropa namreč, temelji na protifašističnem in odporniškem izročilu. Zamenjava NOB s "krvavo revolucijo" nas tudi v sedanjih težavah v odnosih z Italijo spravlja v absurden položaj. Saj smo po logiki takšnega (razvrednotenja NOB krivi in odgovorni za vse le mi Slovenci, Italijani pa upravičeni do vsega, kar terjajo vključno z revizijo mirovne pogodbe in Osimskih sporazumov. Ni naključje, a vendar zelo indikativno, da sta glavna pobudnika "novega vrednotenja" NOB emigrant iz Argentine Marko Kremžar ter žena bivšega domobranca in sedanjega državnega tožilca Republike Slovenije Antona Drobnica. Vse to je sramotno in vredno vsakršne obsodbe. Medobčinski svet Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja za Gorenjsko 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka Torek, 29. novembra 1994 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 36. STRAN GLASOV KAŽIPOT » I Razstave M Prireditve 13 Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Simon Kravanja ob diapozitivih predstavil potepanje od Bogote do Ria de Janeira. »»»»»»»»»»»»» Pomagam, torej sem Ljubljana - V petek. 5. decembra, bo ob 9.30 uri v Stihovi dvorani Cankarjevega doma javna okrogla miza z naslovom Pomagam, torej sem. V okviru svetovnega dne prostovoljcev bo okroglo mizo vodil dr. Blaž Mesec, sodelovali pa bodo Rina Klinar, Slavko Debelak, mag. Teja Valenčič in Janez Kopač. »»»»»»»»»»»»» Novoletno srečanje Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 14. decembra, ob 16. uri v Pivnici Marinšek novoletno srečanje za svoje člane. Prijave zbirajo v petek, 2. decembra, od 9. do 11. in od 16. do 18. ure v Domu upokojencev v Naklem. »»»»»»»»»»»»» Vrnimo dolg... Ljubljana - Združeni ob Lipi sprave vabijo v četrtek, 1. decembra, ob 19. uri v veliko dvorano Teološke fakultete v Ljubljani, Poljanska 3. Na prireditvi Lipe sprave bo pomenek o popravi krivic, ki so bile storjene slovenskemu narodu in o čemer nevoljno razpravlja državni zbor. Govorili bodo dr. Janez Juhant, Irena Virant in še kdo. še posebej vabijo zagovornike narodne sprave. »»»»»»»»»»»»» Prvi glas Gorenjske Bled - Radio Triglav Jesenice vsako leto pomaga talentom, ki se želijo uveljaviti v svetu popularne glasbe. V soboto, 3. decembra, ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu spet organizira zabavno-glasbeno prireditev Prvi glas Gorenjske. Poleg mladih pevcev, izmed katerih bo strokovna žirija izbrala najboljšega, bodo nastopili tudi lanskoletna zmagovalka Sonja Zupan in duo M 4 M. »»»»»»»»»»»»»It Večer latinsko ameriške glasbe Radovljica - V kinodvorani v Radovljici bo drevi (danes, 29. novembra) ob 19. uri večer latinsko ameriške glasbe v izvedbi dua Puerto Rico. Prost vstop na por-ijeten večer sta zagotovila LDS in kandidat za župana občine radovl-jica Miroslav Pengal. Izleti Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet Križem kražem po domovini. Ogledali si boste grado-vem srednjeveške poti, obiskali slavnega Slovenca... Izlet bo v četrtek, 1. decembra, z odhodom ob 7.15 uri izpred Kina Center Kranj. »»»»»»»»»»»»It Okrog Smarjetne gore Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 1. decembra, pohod okoli Smarjetne gore. Odhod bo ob 8.30 uri z avtobusne postaje v Kranju. Vodila ga bosta Marjan Prinčič in Franc Šilar. Koncerti Koncert upokojencev Kranj - V počastitev rojstnega dne dr. Franceta Prešerna prireja Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj v petek, 2. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani društva na Tomšičevi 4 koncert, na katerem bodo sodelovali ženski komorni zbor Lipa in moški pevski zbor društva. Koncert bo ponovljen v torek, 6. decembra, ob 16.30 uri v Domu upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59. Predavanja 9t Zdravstveno predavanje Naklo - V četrtek, 8. decembra, bo ob 17. uri v Domu kulture v Naklem zanimivo predavanje o boleznih srca in ožilja. Vabljeni krajani Nakla, Podbrezij in Dupelj. 150-letnica Prešernove Zdravljice Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 1. devcembra, ob 18. uri odprli razstavo ob 150-letnici Prešernove Zdravljice. Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica Kranj. »»»»»»»»»»»»» Slikar Tušek razstavlja Domžale - V Likovnem razstavišču Domžale bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del akad. slikarja Vinka Tuška. Na otvoritvi bosta umetnika predstavila Damir Globočnik in Cveta Z. Oražem. V kulturnem programu sodeluje glasbenik Marijan Rudel na harmonski harfi. »»»»»»»»»»»»» Družinske jaslice Kamnik - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo Družinske jaslice, ki sta jo pripravila ZKO Kamnik in Združenje slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov Kamnik-Stranje. Razstavo spremljajo tudi likovne stvaritve otrok na temo Družina. »»»»»»»»»»»»» Razstava Marije Lucije Stupice Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo v petek, 2. decembra, ob 18. uri odprli razstavo ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. Ob tej priložnosti je s sodelovanjem Pilonove galerije v Ajdovščini in založbe Mladinska knjiga izšel tudi koledar 1995 z umetničinimi ilustracijami. HI - Fl KOTIČEK Nekoč so ljudje sedeli ob domačem ognjišču in prepevali. Ljudski godci so zabavali goste na poroki do zgodnjega jutra. Le nekateri so si lahko privoščili obisk koncerta ali opere. Vsem pa je bilo skupno to, da so bili to nastopi glasbenikov v živo. Danes nam je tehnika omogočila, da lahko vsi poslušamo vsakršno glasbo, kadar si jo zaželimo: od domače glasbe, do ročk koncerta, do poslušanja opere v milanski Scali. Vse samo z dotikom na gumb. Toda, v eni stvari se to razlikuje od nastopa v živo. Kvaliteta zvoka ni več takšna, kot pri nastopu v živo. Zato ne boste danes malokrat slišali izraz, da tega žaganja že ne bom poslušal, ali pa, poje, kot bi koza po pločevini... Zato, kadar govorimo o kvalitetni reprodukciji glasbe, govorimo o HI Fl zvoku, katere oznake so hitro prilepili proizvajalci na svoje aparature in s tem zavajajo kupce aparatur. Danes večina ljudi ve, kaj je to stereo zvok, in da zato potrebujemo dva zvočnika Tudi to, da je v glasbeni stolp vgrajen ojačevalnik, radijski sprejemnik ter kasetofon in laserski gramofon (CD). Toda, kako ugotoviti, kateri so boljši in koliko denarja potrošiti za HIFI, je pa že težje vprašanje. Običajno ste prepuščeni trgovcem, prijateljem in redkeje svojim ušesom. Nikakor pa ne boste uspeli ugotoviti, kako neka aparatura deluje iz prospektov - saj tudi TV reklamam ne verjamete, zakaj bi prospektom In številkam, ki nič ne povedo. Zato je potrebno aparature poslušati in se s tem prepričati, kako zvenijo. Toda, ne se obnašati kot otrok, ki ga prvi blišč igrač najbolj zaslepi. Zato pri nas v podjetju KAT. d.o.o. Kranj, Hotemaže 17A (064-43-391) omogočamo, da lahko aparature slišite, jih primerjate med seboj, ter se prepričate, kako dober zvok boste dobili za svoj denar. Zato vam lahko svetujemo o nakupu aparatur, postavitvi ali samo o dokupu neke aparature, ki bo izboljšala vaš obstoječi sistem. Studio je odprt od 15. do 18. ure, vsak delavnik od ponedeljka do petka. Najcenejši osnovni sistem je sestavljen iz ojačevalnika, radijskega sprejemnika ter CD gramofona Rotel in zvočnih omaric iz Anglije, JPVV.. Firma Rotel je japonska, ki pa ima to prednost, da ima razvoj v Vel. Britaniji, kjer je zibelka HI Fl-ja. Zato pri konstrukciji naprav dajejo največji poudarek zvoku, kar jim daje prednost pred konkurenco. Njihove aparature so med ljubitelji avdia že kar legendarne. JPW je pred leti presenetil ves svet z zelo kvalitetnimi in ne predragimi zvočnimi omaricami, ki so vso konkurenco prekašale po zvoku. Danes, še vedno držijo ta status v hudi konkurenci. Dober, avdiofilsko sestavljen HI Fl stolp za ceno okoli 2.000 DEM, bo sicer res dražji od glasbenih stolpov, ki imajo vse polno raznih možnosti programiranj ter ostalih funkcij, da vas impresionirajo, toda preden se odločite, dajte sebi možnost in pridite poslušati dobro glasbo in nato narediti odločitev o tem. Izkoristite brezplačne možnosti poslušanja glasbe v studiu podjetja KAT, d.o.o., ter v studiu ADS v Žavbnici 37A (064-311-845), kjer boste našli aparature firm Rotel, JPW, JM labs, Focal, VDH, Conrad Johnson, KEF, Infinitv. Prihodnjič: na kaj moramo paziti pri sestavi HI Fl sistema. F. K. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AMZS so v teh dneh opravili 19 vlek in 16 krat nudili pomoči na cestah. Izmed daljših voženj naj omenimo vožnji v Celovec in Postojno. GASILCI - Kranjski gasilci so gasili požar osebnega avtomobila, ki je stal na stranski cesti v Šenčurju, in kontejner pred občino v Kranju. V Radovljici so gasili dva avtomobila, ki sta gorela v garaži na Črnivcu 17, škofjeloški gasilci pa so pohiteli v Nemo, kjer se je sprožil alarm, vendar so ugotovili, da požara ni bilo. Gorele so tudi saje v dimniku v hiši na Fužinah 5, na pomoč pa so priskočili gasilci iz Gasilskega društva Trebija. GORENJSKI DOJENČKI - V kranjski porodnišnici se je od petka do danes rodilo 15 otrok. Od tega je bilo 9 deklic, najlažja je ob rojstvu tehtala 2.000 gramov, in 6 dečkov, od katerih je bil najtežji korenjak s 4.400 grami. Na Jesenicah pa se je rodilo 8 dojenčkov, 4 deklice in 4 dečki. Najtežja in najlažja sta bili deklici, prva s 4.030 grami in druga s 2.220 grami. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so zdravniki na kirurškem odelku pomagali 115 bolnikom, na ginekologiji 13, na pediatriji 14 in na internem odeelku 33 bolnikom. SLS Odprto pismo Marjanu Podobniku, predsedniku SLS Gospod Podobnik, ker na moja pisma ne odgovarjate, ker so osebni pogovori brez uspeha, ker ni pomagalo niti branje tega pisma na strankinem posvetovanju 5. 11. na Trojanah, čeprav je g. Jurko-vič opozoril, da bo pismo v primeru neuspeha našlo pot v časopise in ker so izgledi za mojo udeležbo na kongresu SLS majhni, sem se odločil obrniti se na Vas preko javnosti v zadevi, ki je za demokracijo in Slovensko ljudsko stranko velikega pomena. To moram storiti kljub bližajočim lokalnim volitvam, ker je nujno seznaniti kongresne delegate z vsebino tega pisma. Pričakujem, da bodo volivci le dobili ponovno zaupanje v našo stranko, če bo to javno pismo imelo uspeh še pred volitvami. Najprej želim protestirati zaradi odstranitve in politične likvidacije glavnega tajnika stranke, gospoda Francija Feltrina. Sam nikoli nisem podvomil o njegovi poštenosti, niti ne potem, ko ste mi 27. 9. telefonirali iz Amerike, da ste ga odstavili iz položaja glavnega tajnika, ker ima stike s "srbsko-muslimanskim lobijem". Ko sem vprašal za dokaze, ste se izmikali in povedali le ime Bruno Dugar, ime, ki sem ga slišal prvič. Začudil me je Vaš postopek, saj je za odstavitev po statutu pristojen edino Glavni odbor. En mesec po tem pogovoru, 17. 10., ste šele vložili obtožbo . zoper Feltrina pri strankinem častnem razsodišču in predlagali njegovo odstavitev, torej zahtevali potrditev tega, kar ste Vi že pred mesecem odločili. Vaša obtožba ne navaja dokazov za prekrške strankinih pravil, ampak le namigovanja. Tako navajate neko sejo predstavnikov SLS, kjer je sodeloval tudi Feltrin: "Na tej seji se je neargumentirano napadalo politiko vodstva SLS". Začudo podobna formulacija je v odločbi od 7. 7. 1949, s katero so me komunisti poslali na Goli otok: "Obdolženec je širil klevete proti ljudski oblasti in vodstvu." Nato navajate, da je na neki drugi seji Feltrin "razlagal, da jaz kot predsednik SLS samovoljno postavljam ljudi na položaje." Dalje: "Feltrin (mi je) tudi potrdil, da je zadnje tri mesece ob različnih prolikah... govoril o moji neprimernosti za predsednika SLS". Po branju obtožbe sklepam, da je "skrbno-mus-limanski lobi" le pretveza, dočim je pravi namen obtožbe znebiti se neprijetnega kritika, morda tudi človeka, ki pozna kake nepravilnosti v poslovanju stranke. Vsiljuje se mi ponovno primerjava iz sedanjosti: Janša je začel kritizirati predsednika Kučana. Ne zaradi tega, ampak zaradi "Depale vasi" je bil odstranjen iz vlade. Feltrin je začel kritizirati predsednika. Ne zaradi tega, ampak zaradi "Muslimans-ko-srbskega lobija" je bil odstranjen iz vodstva stranke. Sta to klasična primera balkanske demokracije? S Švicarsko ljudsko stran- -- Demokratska stranka Slmenije VEC POŠTENJA! _,__~_-_-— NAROČNIK: OOJ5S RADOVUICA prvin»2 ko SVP sem se sporazumno Z Vami dogovoril, da bom pripeljal delegacijo na kongres SLS v Slovenijo. Prepričati sem se hotel, če je vse pripravljeno, zato sem se napotil septembra v Ljubljano. Ugotovil sem, da niste storili ničesar, kar sva se dodgovorila (Slovensko-švi-carska trgovska zbornica, pobratenje idrijske in švicarske občine, priprave obiska švicarske delegacije na kongresu itd.). Kljub temu sem se s Feltrinom dogovoril, kako bomo organizirali obisk Švicarjev. Ker ste mi kasneje iz Amerike sporočili odstavitev Feltrina, sem se oktobra drugič napotil v Ljubljano, da ugotovim, če lahko priporočam Švicarjem udeležbo na kongresu. Našel sem kaos: od Vas samovoljno odstranjenega, čeprav od GO za v. d. imenovanega glavnega tajnika, negotovost glede datuma kongresa (najprej 5. 11., nato 19. 11. in pozneje 10. 12.) itd. Po vsem tem me je začelo zanimati, kakšne so razmere v stranki sami, ker sem dobival občutek, da Vi neodgovorno in neresno vodite stranko. Zato sem imel nekaj razgovorov s člani SLS. Ker živim v Švici 28 let, poznam demokratični sistem in demokratične stranke. Nad stanjem v SLS in Vašim delovanjem sem zaskrbljen. Neodvisno od Feltirna sem prišel do praktično enakih zaključkov kot on. V Lenartu (SI. Gorice) sem Vam 25. 10. v prisotnosti nekaj strankinih voditeljev povedla svoje ugotovitve. Naj omenim le trti. POMANJKANJE DEMOKRACIJE V STRANKI IN KULT OSEBNOSTI. Spoznal sem, da se Vas člani in strankini funkcionarji bojijo in Vas ne upajo kritizirati. To je nevaren znak, da v stranki ni (dovolj) demokracije in da vlada čaščenje Vaše osebe (npr: Slovenske brazde skoraj vedno prinašajo Vaše slike in opevajo Vaše zasluge, kar me spominja na malikovanje Tita). 2. FINANČNA POLOMIJA. Gospodarski položaj stranke je katastrofalen in ni izgledov za izboljšanje, ker položaja sami ne poznate, nit ne veste za rešitev. Kako nevarno je, če se poklicno ukvarjajo s politiko ljudje, ki niso delali dalj časa v gospodarstvu in torej od vsega početka živijo na račun davkoplačevalcev (podoben primer je Školč). Na seji Glavnega odbora v Dravogradu 8. 10. ste slišali finančno proočilo: strankin dolg se je v enem letu povečal za skoraj 1 milijon DEM na reci in piši 1,2 milijone DEM (!!!) Kakšno je to gospodarjenje, kam bi Vi privedli Slovenijo, če ne zante gospodariti niti v malem? Tako zadožena stranka ne more biti več samostojna ter politično aktivna (od kod npr. denar za naslednje parlamentarne volitve?), saj jo upniki lahko vsak čas začen-jo izsiljevati ali groziti s tožbami za poravnavo dolgov. Na Zahodu je samoumevno, da v primeru take polomije takoj odstopi predsednik. 3. NERESNOST KOT PREDSEDNIK SLS sem ugotovil, ko sem pripravljal Vaš obisk pri SVP v Švici. En delovni ana pred obiskom delegacije SLS (Podobnik, Feltrin in Ribič), mi je Feltrin sporočil, da VI zaradi nujne zadržanosti ne morete priti. Obisk SLS bi moral odpovedati! Toda s tem bi osramotil Slovenijo, SLS in sebe ter zapravil možnost vsakega sodelovanja v prihodnosti. Kaj storiti? Klical sem ponovno v Ljubljano in zvedel za vzrok Vaše odpovedi: Gospod Podobnik gre z družino na morje zato ne more na dogovorjen uradni obisk v Švico! Mar ni to pobalinsko norčevanje iz Švicarjev, mene in mojega truda za uresničitev tega, kar doslej ni uspelo še nobeni slovenski stranki? V kasnejšem telefonskem pogovoru ste pristali na obisk pod pogojem, da pride z Vami celotna petčlanska družina in svak (Omanov sini za nekaj dni na dopust v Švico. Ker je bil moj cilj izpeljati dogovorjen obisk pri SVP, nisem imel izbire. Pondil sem Vam svoje stanovanje. Prišli ste, hvala Bogu! Obisk je uspel in rešil sem težko vzpostavljene kontakte Z vrhom švicarske stranke, ki bi lahko koristili ne le SLS, ampak tudi Sloveniji. Zal, gospod Podobnik, Vi te možnosti nočete koristiti. Vse to, in še več, sem Vam povedal na sestanku v Lenartu z namenom prepričati Vas, da sami odstopite iz položaja predsednika, ker ste postali za demokratično stranko nevzržen. Ker niste razumeli tega namiga, sem Vas direktno prosil za odstop celo z molečo sklenjenimi rokami. Ni me bilo sram na tak način prosit; prosil sem v korist demokracije in ljudske stranke. Žal, odklonili ste mojo prošnjo. Upam, da po tej odkriti kritikine boste še mene dolžili sodelovanja s kako marijo. Verjeli Vam ne bodo tisti, ki so brali moj politični življenjepis (Udbise je dalo upreti. Delo, 23. 93, str. 37) in intervju o mojem poklicnem delu (Delo, 28. 9. 94, str. 5). Pričakovati je,da Vas bodo naši nasprotniki podprli, javno ali tajno, morda celo poravnali deficit, saj imata ZL in LDS velik interes obdržati SLS pri življenju, kot dokaz za formalno demokracijo, vendar moralno in finančno tako oslabljeno, da jim SLS 1996 ne bi bila nevarna. Če bo SLS doživi na lokalnih volitvah neuspeh, ne krivite "notranjin sovražnikov", ampak pre' dvsem sebe, ker ste ustvari" tako stanje, da moramo nastopati v javnosti celo pre<* volitvami, če hočemo odvrniti še večjo škodo. Neuspeh si pripišite tudi zato, ker ste namesto med volivce odšli za dva tedna v Ameriko, kar bi brez dvoma lahko storili kasneje. Gospod Podobnik, namen tega pisma je, da Vas še enkrat prosim pred vso slovensko javnostjo, tudi sedaj Z moleče sklenejnimi rokam1, storite uslugo demokraciji m ljudski stranki - odstopite kot predsednik. Člani SLS borno tak korak visoko cenili- ^e pa ne boste odstopili in boste po starih vzorcih edini predsedniški kandidat na kongresu, ostaja tistim članom, ki nam je demokracija J stranki in državi najvišje dobro, dve možnosti. Prva je resignacija, to pomeni, da se pridružimo tistim, ki so siti politikantstva in jim je vseeno, kdo vlada. Druga možnost je, poskus začeti na novo. To pomeni zainteresirati za politiko "molčečo večino" prebivalstva, ter jO pritegniti pod skupno stre^ s tistimi, ki so v obstoječin strankah nezadovoljni s politiko vodstva. Uspeh b° možen le, če bo demokracija v novi stranki vzorna in ce bo veljalo načelo "Iz ljudstva za ljudstvo" ne le v statutu stranke, ampak ga bomo dosledno izvajali v vsakoa' nevni praksi, tako da bi s upravičeno imenovali D mokratična ljudska stranKa ali Združena krŠčansKa ljudska stranka. Dr. Ludvik Čanžek, Švica ^ek, 29. novembra 1994 GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 37. STRAN Mali oglasi Jj? 223-444 Garati stroji nSj^SONIC telefaxi, telefoni, taj-TEi c1!" betonske centrale. SERVIS 5^5LtFONSKIH APARATOV. Đ632- •--- 22989 tjS?j?ENČUR, Stranska pot 1 |>e{i #-» 8 nov' termoakumuiacijski to. P° polovični ceni. 16 i"079' vsak torek in četrtek od L^<*18. ure_26481 fiLTlKULTlVATOR Gorenje Muta z ^ki k m motor)em- z vsemi prikl-fen' .Drezhiben, ugodno prodam, tudi na kredit. Đ 891-304 iJtem mal° rabljeno FRITEZO ^SlTa891-267 26693 §. gospodinjskih strojev, gar-J^Jj>632-002 ^694 Star^T^ Pralni STROJ GORENJE, te?™ 0 let- za 20.000 SIT. ©621-451 OnVi^l'8 23 Polietilen prodam v U'nal vrečah ter nekaj polistirola. ^546 °aam praini stroj, dva kavča ter Čig^__g331-273 _26719 Na???J?0 prodam kompletno RAV- B&no Mizo lainer. ©70-462 26720 ^rodam novo plinsko sobno PEČ. ^^086_26726 ^JHERMOMEC gorilec prodam ceneje, za 33000 SIT. Q632- 26739 P VMNI d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA Največji uradni prodajalec za PeKRANJgQ64/225061 ---{(V.65V GR. MATERIAL HRASTOV FURNIR po 250 SIT/m2 in FURNIRANO HRASTOVO OBLOGO po 1.200 S!T/m2, prodam. 12 422-193__24879 Prodam smrekove PLOHE in DESKE druge kvalitete . Q 46-138 267x Prodam 65 kosov ozkih betonskih STEBRIČKOV za ograjo, dolžine 2.5 m in 5 kom debelejših. Q421-169 26768 Prodam rabljene punte, bankine in deske za šolanje. 0695-509 26842 GLAS Zoisova 1, Kranj, telefon.: 223 * 111, telefax: 222 - 917, telefon mali oglasi: 223 - 444 (MMlffiMEII GLAS f>c^am TERMOAKUMULACIJSKO 1 ^ 3^KW. Faflik, Pot na Bisl J&^am CIRKULAR. O 312-119 JAVNI POZIV Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. R Slovenije št. 5-233/94) upravičenci iz 1. odstavka 4. člena zakona JAVNO POZIVAMO prejšnje člane, njihove dediče ali pravne naslednike agrarne skupnosti Žabrdo, da pristopijo k ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, ki je bila prekinjena z odvzemom premoženja in pravic po Zakonu o agrarnih skupnostih in drugimi predpisi po letu 1945. Upravičenci smo na podlagi pooblastila 1. odstavka, 5. člena zakona sklenili sporazum in ponovno vzpostavili AS Zabrdo in sprejeli pisna pravila. Izraz volje k pristopu je podpis izjave. Izjava je na voljo v Zabrdu 1 do seje ustanovnega zbora AS. Dne 27. 11. 1994 Upravičenci: 1. France Gaser 2. Peter čufer 3. Janez Eržen 26747 1lWdam RADIATORJE Emoterm fcu° X 750 (300) vratca za peč »l^f^OS11-353 26823 ^arim črno bei star TV ISKRA v ^5^0327-292 26833 ^rodam ŠIVALNI STROJ Bagat v ^^ja 15000 SIT. 077-41026839 •sJOdam samonakladalno prikolico (£17 m3 in bukova DRVA. Q64- 26841 Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče Kazina na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED", ter v tradicionalno prijetni družbi. INFORMACIJE in REZERVACIJE na telefonsko Številko 064-44-007 In 064-44-071. Televizijsko snemanje novoletne oddaje MMTV in NK FLOK Komenda KAMNIŠKI NOVOLETNI VIDEOMEH Športna hala Kamnik SOBOTA, 17. DECEMBRA, ob 16. in 20. uri ^delujejo: ] Ansambel Lojzeta Slaka " Alfi Nipič in njegovi muzikantje " kjor in Zlati zvoki I Ansambel Bratov Poljanšek * Nagelj izpod Kamniških Planin * Ansambel Nika Zajca * Ansambel Mak z Andrejo in Edvinom ] Ansambel Vrtnica * folklorna skupina Svoboda Mengeš „ ^»kupina Čuki * Marijan Smode * Heidi ] Janja Zaje - Zupan * tdvin Fliser ; Alfi Nipič * Vinko Šimek - Jaka Šraufciger ] Vedeževalec Danilo Furlan cestna godba "Kamnik" ^enarist in voditelj: BORIS KOPITAR ^° snemanju bo veselo rajanje z ansamblom Nagelj izpod Kamniških planin. NAGRADNE IGRE ORGANIZIRA N. K. FLOK VSTOPNICE: HRAM ROŽICE, tel. 061/737-240, 737-510 Turistična agencija Veronika Kamnik, tel. 061/832-662, 817-000 Trgovina "Marija" Moste, tel. 0609/622-318, 061/841-267 ^* novoletni videomeh 17. decembra ob 16. uri v Kamniku pripravljamo Glasov izlet - Informacije in prijave: GORENJSKI GLAS, tel 064/223-111. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL,: 064/66-052 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 064/66-052 AVTOŠOLA BinB TEL.: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK NOVEMBRA RENAULT IN VOLVO ŠE UGODNEJŠI NAKUP TRGOVINA APEL za hotelom Jelen TEL.: 064/225-531 ITALCO Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 5. decembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK Tel: 061/651-247, 651-014 SNOVVBOARDI MIKE'S Jenkova 4, Kranj OTROŠKA TRGOVINA MINIM A K SI Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 064/22-55-22 Ob 40- letnici podjetja kupcu bogato darilo - 5.000 km brezplačne vožnje, R 5 in CLIO pa 5 % ceneje. ALPETOUR REMONT, Kranj, tel.: 064/223-276 MIKLAVŽEV POPUST! Moško, žensko in otroško perilo, posteljnina, brisače, pižame; otroške pižame = 1.100 - 2.000 SIT, otroške trenirke = 2.500 - 2.750 SIT. Popust nudimo do 5. decembra. SE PRIPOROČAMO! Glavni trg 24, Kranj MODA ZA MLADE jeans in konfekcija EMANUEL, SOV1ET • BLUE ONE, COCOA, GAS, GYMNASIUM, od št. 36 do 56. Tel.: 211-326 Lamelne in plise zavese, žaluzije 16, 25, 35 in zunanje 50, 65 in 80 mm, rolete, plastične in aluminijaste IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Naše izdelke si lahko ogledate v našem razstavnem prostoru Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice Burton, Santa Cruz, Sims, Nidecker F2, Hooger... športna konfekcija Chimsee, Sunshine, Killer coop, O'Neil, Simmer Stvle... IZPOSOJA SNOVVBOARDCV! ŠOLA SNOVVBOARDANJA! Tel.: 064/221-129, int. 2 NOVO! Odprli smo OTROŠKO TRGOVINO = mini cene - maxi izbira! Do sobote, 3. decembra, dajemo na vse cene 5 % popusta. Obiščite nas in se prepričajte! PREDNO VOLETNA Hotel GRAJSKI DVOR RADOVLJICA vam v mesecu decembru nudi SREČANJA ZABAVE LJ9oc'no možnosti prirejanja prednovoletnih srečanj, zabav ob „,..„,,.. /Ti/17 zaključku poslovnega leta in ostalih prireditev. Po želji priskrbimo t KI K hl) l i V t, glasbo. Priporočamo se! Tel.: 064/715-585, 714-445 Hitro, ugodno in kvalitetno! Kemično čistimo vse vrste tekstilnih izdelkov. Sprejemnica: Koroška 47, Kranj, tel.: 064/217-198 EKSPRES ČISTILNICA ŠENGER, d.o.o., Britof BRAZDA Poljšica pri Podnartu ODKUPUJEMO smrekovo, borovo, bukovo, jesenovo, javorovo hlodovino. SE PRIPOROČAMO! Tel.: 064/70-225, 730-521 TESNENJE OKEN in VRAT s silikonskimi cevnimi tesnili (uvoz Nemčija), do 30 % prihranka energije, omejeno prašenje, prepih, rosenje in hrup v prostoru. Jamstvo 10 let. Tel.: 061/714-206, od 8. - 10. NAKUPOVALNI IZLET MADŽARSKA - LENTI, 10. 12.; PALMANOVA, 2. 12. Rozman, tel.: 064/712-247 SILVESTROVANJE v TUNIZIJI, odhod 30. decembra 1994 = 519 DEM Kompas: Kranj, tel.: 224-100; Šk. Loka, tel.: 620-960 PAPIRNICA in KNJIGARNA v Šk. Loki - posl. hiša Arnol NOVO! Pisarniški material, vse za šolo, obrazci, računalniški papir, novoletni program (koledarji, rokovniki), novoletni okraski in danla. Posebna ponudba: otroške igrače in makete Revell. ZADNIKAR, d. o. o. Tel.: 064/48-644 NAKUPI: Madžarska - Lenti, 17. december; Češka - Brno, 1. do 3. decembra; Silvestrovanje Češka ADVENTNI VENČKI Tel: 064/47-203 Poceni in primerni za vsak dom in vsako priložnost. POKLIČITE! Rozman, Zg. Duplje 93 AVTOŠOLA VP'S kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva 6 "K/C" - MLADI VOZNIK 170 LOKALI Podjetniki! V centru Kranja oddajamo 17 pisarniških enot v II. nad. kvadrature po želji od 10 m2-73 m2, cena m2/17 DEM, možen takojšen najem. NAJAMEMO gostinski lokal v oklici Kranja, možen odkup inventarja. V centru Kranja kupimo - najamemo trgovski lokal. V Textilindusu oddamo v najem pisarniške ter trgovske prostore. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0 in fax: 242-651, vsak delavnik od 10. do 16. Ure 26759 PONUDBA TEDNA; nudim najem kava bar. K3 KERN Kranj, d.o.o., 0 221-353_28806 PONUDBA TEDNA nudimo najem 80 m2 prostora za trgovino (tudi police}, primemo tudi za skladišče, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 0 221-353 26807 V Kamniku oddamo opremljeno pizzerijo cca 100 m2 in opremljen bistro 60 m2 (brez odkupa opreme), Crt Kranju okrepčevalnice ter v Škofji oki živilsko trgovino. APRON 331- 292 26861 POSESTI Ugodno prodam GARAŽO v centru Jesenic. 081-238, po 19. uri 26896 Zazidljivo PARCELO nad Trsteni-kom, prodma. 0214-927 26701 Kupimo travnike ali njive od Hote-maz do Visokega. Prodamo zazidljivo PARCELO 500 m2 v Hotemažah, VIKEND na parceli 1100 m2 pod Krvavcem, VIKEND v Pševem na 2000 m2 ali pa zamenjamo za starejšo hipo. Na Orehku prodamo zazidljivo PARCELO 600 m2 zgrajena hiša do I. plošče. Prodamo HIŠO na Zlatem polju, v Hotemažah na Primskovem, v Komendi, na Cešnjici, v Škofji Loki, na Drulovki, v Preddvoru. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0 in fax 242-651, vsak delavnik od 10. do 16. ure 26760 NAJEMAMO, KUPUJEMO, PRODAJAMO IN ODDAJAMO STANOVANJA, LOKALE TER OSTALE NEPREMIČNINE NA OBMOČJU GORENJSKE! FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, 0 in fax 242-651, vsak delavnik od 10. do 16. Ure 26782 TRŽIČ - mesto: Prodamo stanovanjsko hišo ( CK, Tel.) za 65.000 DEM, starejšo poslovno stanovanjsko hišo v mestnem jedru za 246.000 DEM, v neposredni bližini poslovno stanovanjsko hišo v fazi obnove (3. grad. faza) za 100.000 DEM - možna tudi menjava za stanovanje v Kranju, v Pristavi stanovanjska hiša v 5. grad. fazi za 165.000 DEM, na Brezjn pri Tržiču atraktivna stanovanjska hiša v 3. grad. fazi - velika parcela - cena po dogovoru. IPPE, d.o.o. 0 57-838 ali PRIMO , d.o.o. © 58-055 26791 TRŽIČ - Zvirče: Za nakup atraktivne parcele 1400 m2 iščemo najboljšega ponudbnika, v Zadnji vasi naprodaj zazidljiva parcela 1600 m2 - cena po dogovoru. IPPE, d.o.o. © 57-838 ali TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP RESNICA 11, TEL: 064/403171 POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS auu/a. MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENSST.TTX55cm 87.550S!T SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONIOD 8.550 SIT MINI STOLPI AMA 00 54.550 SIT 54.550 SIT f ODOTVCEVA17 UHOIUEV iOJUKC'KlUilU ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 19ht OB SOBOTAH 9h - 12h PRIMO, d.o.o. S 58-055 26793 PONUDBA TEDNA: prenovljena stanovanje v mestnem jedrn Kranju v 1. nadstropju hiše (primerno za trgovine ali pisarne), K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 © 221-353 26804 PONUDBA TEDNA; dvostanovanjs-ko hišo v Naklem in 700 m2 sveta prodamo za 120.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. © 221-353 26805 PONUDBA TEDNA nudimo najem polovice hiše (ni opreme) v Kranju, najem več hiš v Kranju, Škofji Loki, Domžalah, Ljubljani, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 S 221-353 26808 PONUDBA TEDNA: na Jelovici prodajamo po ugodni ceni večje gozdne površine, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 © 221-353 26809 Kupimo starejše in manjše novejše hiše, posesti in zazidljiva zemljišča na Gorenjskem. APRON, Ukozarjeva 1 a, Kranj, ©331-292, 331-366 26864 Prodamo starejšo hišo in polovico hiše v Šenčurju, 16 let staro v Kranju v večjo parcelo in druge. APRON 331-292, 331-366 26865 PRIREDITVE URŠKA plesna šola v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah. ©41-581 25937 PLESNA ŠOLA URŠKA tudi na Gorenjskem vpisuje nove plesalce. ©41-581 25938 PLES - v soboto 3.12.94, v dvorani KS Stražišče. PROST VSTOP! 26780 V bližini Radovljice oddamo, v poslovne namene, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem na zemljišču 4000 m2. APRON 331 -292 26862 V bližini Radovljice oddamo v poslovne namene, starejšo hišo z gospodarskim poslopjem na zemljišču 4000 m2. APRON 331 -292 26863 OBVESTILA Dne 24. - 26.11 organiziramo NAKUPOVALNI IZLET NA ČEŠKO, od 1. - 3. 12. pa MIKLAVŽEVE NAKUPE na Češkem. Prijave in informacije ©325-737 28241 POSLOVNA DARILA za obdarovanje polovnih strank. Pokličite! © 46-234 26646_ OTR. OPREMA Pograd nov prodam za 21000 SIT. 0332-601 26527 Prodam belo otroško posteljico, ugodno. 0213-737 26/oq OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje ©061/611-078 tuw Prodam dvoje dvokrilnih kovinskih GARAŽNIH VRAT, dimenzije 2.40 X 2.15 m. © 064/883-055 int 230?6501 GOBELIN "Jesenski gozd" 55x45, prodam. ©802-189 26834 Prodam GOBELIN Planinska koča pod gorami 60x50. ©802-189 26835 GOBELIN Bled 35x25, prodam. 0802-189 MM REKLAMNI NOVOLETNI PROGRAM KOLEDARJI ( namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI, ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČI, VŽIGALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite z dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxti Za večja naročila vas obišče predstavnik. ammsKitiajr J TISK. REKLA MM S A PISI, OB LI KO \ A NJF lil D.Kvedra 11. Šentjur pri Celju U,fux.; 063 741 104 Planinska vas 44. Planinu pri Sevnici, TS 063 783 232 TRIO IGRA na ohcetih, lokalih ali tudi sam s harmoniko frajtonarico. 070- 015 26848 POSLOVNI STIKI Iščem partnerja za sovlaganje v dobičkonosen posel. 0631-988 26713_ Prodam PODJETJE d.o.o. široka registracija in potrebna gotovinska dokapitalizacija. 0215-972 26859 RAZNO PRODAM Prodam 2 PEČI na kurilno olje in FIKUS velik z 170. listi. 0 216-524 PO 20. Uli 26727 Prodam suha bukova DRVA. 0633- 286_26740 Prodam suha bukova DRVA. 0421- 836 26821 Prodam rostfrei pomivalno korito z odcejalnikom in orgle TIGER. 0311- 353 26822 Prodam stekleno KLUBSKO MIZICO, noge iz kroma, jakno iz ovčje kože (št. 42), havbo, prtljažnik za smuči za R 5, nizko omarico Eva s tremi predali. Hafner, T. Vidmarja 6, Kranj, po 20. uri ?*> KANAIX3V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID CARANCIJA, OBROKI - m ^rii Prodam CITROEN GSX, celega ali po delih. O 41-894_26810 GOLF JXD, letnik 1988. nekaj dodatne opreme, reg. 25.10.95. 0710-090 26818 JUGO 55 SKALA POLY, letnik 1989, obnovljen, in ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, prodam. 0632-286 26826 Prodam FIAT TIPO 1.6 SC. reg. cele leto. 0633-664_268« Prodam LADO SAMARO 1300 s 5 v, 94. 078-409_26844 Prodam ALFO 33 1.5,105 KM, I. 90, črne metalne barve, z vso pripadajočo dodatno opremo, cena 13000 DEM. 0327-316, po 20. uri 26851 JUGO 45, letnik 1985. reg. do 7/95, cena 1900 DEM, prodam. 053-062, popoldan 26855 ZAPOSLITVE KV NATAKARICO za strežbo v gostilni v Ljubljani zaposlimo. Soba preskrbljena. 0373-396 25466 Zaposlimo 5 SLOVENCEV, ker odpiramo nov program, ker potrebuj-mo dobre in zanesljive delavce. Delo je dolgoročno. Prosimo samo resne ponudbe na 0064/331-307. od 8. do 14. ure 26298 Nudimo atraktivno, dobro plačano delo managerjem -zastopnikom, za trženje finančnih storitev. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, po., Ljubljana, Ovoriakova ut. 5. Z MONTAŽO SAMO 569c * SISTEMI ZA VEČ STRANK* _ *VRTIJIM SISTEMI* sat-vrhovnik SK.IDKA, C;ODI-:Slč 12S, TEL: 064 633-425 Redno zaposlimo "pleskarja - avtoličarja oz. delavca usposobljenega za strojno brizganje - barvanje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. Informacije po teletonu: 064/47-350. športno društvo Domel Železniki, Alpska sekcija razpisuje delovno mesto HONORARNEGA TRENERJA ALPSKEGA SMUČANJA. Razpisni pogoji: - opravljen izpit za trenerja alpskega smučanja - vozniški izpit B kategorije najmanj 3 leta vozniških izkušenj) - zaželene so izkušnje na delovnem mestu trenerja alpskega smučanja Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: ŠD DOMEL, Alpska sekcija, Otoki 21, 64228 Železniki do 10. decembra 1994. Prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor. ŠD DOMEL Alpska sekcija Bistro v centru Kranja redno ali honorarni zaposli DEKLE V STREŽBI, a 331-654 ali 222-430 V gostilni v Gorenji vasi takoj zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. 0681-424 26711 OSMRTNICA V 80. letu starosti nas je zapustila naša dobra, skrbna in vedno razumevajoča sestra in teta PAVLA KONC Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 30. novembra, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v večnem spominu. Sestra Marija, nečak Marjan z Marinko, Aljoša z družino, Marč z družino in ostali sorodniki ZAHVALA Ljubil si svoj dom, rodno hišo, kmečko delo in slovensko zemljo. Ob smrti dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in bratranca, ki nas je zapustil 8. novembra v 77. letu starosti ANDREJA TIČARJA Martinovega ata iz Praš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom, nosačem, pevcem za lepo petje, g. župniku za lep pogrebni obred, Navčku in govorniku ZB g. Zorcu za besede slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni osebju in dr. Potokarjcvi iz oddelka 300 Bolnišnice Golnik za dolgoletno zdravljenje, enako pa tudi dr. Bavdku, dr. Pavlinovi in sestrama Marini in Heleni ter patronažni sestri Cvetki za obiske na domu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI LEKERO, d.o.o. Milje 13 64212 VISOKO Ker odpiramo nov razstavno - prodajni salon v centru Kranja ZAPOSLIMO TRGOVCA za nedoločen čas Pogoji: - končana ustrezna šola oz. opravljen izpit za prodajalca - poznavanje gradbeno tehniške stroke - komunikativnost ter veselje do dela Začetek dela TAKOJ, poskusno delo tri mesece. Prosimo, da lastnoročno napisane prošnje pošljete na naslov: LEKERO, d.o.o., Milje 13, 64212 VISOKO sedem dni po objavi oglasa. O izbiri kandidata boste obveščeni v sedmih dneh po preteku roka prijave. Zastopnici nudita delo na terenu za predstavitev Krajevnega leksikona Slovenije. Povprečni mesečni zaslužek 1500 DEM. 0620-867, od 10.- 14. Ure 26733 DZS zaposli zastopnike z avtomobilom, povprečen zaslužek 1500 DEM. 00609-617-132 26737 Iščemo dekle za 5 urno zaposlitev v pisarni (pri prodaji). 0213-728 26743 Možnost zaposlitve, dober zaslužek, za delo na terenu. Kličite v sredo in četrtek od 15. do 21. ure, 078-818 26745_ Redno, s predhodnim poskusnim delom, zaposlimo nadpovprečno komunikativno osebo, z lastnim prevozom, za trženje in dostavo kave trgovinam. P raž ama Janco, Kolodvorska 3. Kranj, 0211-026 26771 Honorarno zaposlitev nudimo delavki za pomoč v proizvodnji. Pražama Janco, Kolodvorska 3, Kranj, 0211- 026 26772 Če imate veselje do zastopniškega dela, se kratko predstavite pod Šifra: REDNA ZAPOSLITEV 26773 Delavko za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času vabimo k sodelovanju. 047-428 26783 V hotelu zaposlimo KUHARJE in NATAKARJE. O 329-518 26797 Redno ali honorarno zaposlimo DEKLE za strežbo, v lokalu. 0 49-050 po 17. uri 26800 DZS d.d. vam za predstavitev Krajevnega leksikona Slovenije nudi visok honorar, zagotavlja uvajanje in možnost redne zaposlitve. 0 59-041 26811_ MARKETING! Nudimo vam posel na področju sodobnih zavarovalnih področij, kot spremno ali glavno dejavnost Inforamcije na 081-733, od 7. do 9. ure in od 18. ure dalje 26815 Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa založbe MK. Poleg osnovne provizije najboljši še dodatno nagrajeni. 0633-330, 56-105 in 0609-620-475_26819 V delavnici s stružnimi avtomati zaposlim fanta, starega od 20 do 25 let. 043-017_26825 Iščemo študenta-ko za dežurstvo v pisarni Selška dolina. 0620-211, zvečer 26845 Gostilna na periferiji Kranja išče dekle za strežbo in KUHARJA. Šifra: ZNANA 26856 Razpisujemo prosto delovno mesto POSLOVNE SEKRETARKE. Cenjene ponudbe z dokazili o šolanju in izkušnjah, pošljite na naslov — LE - TEHNIKA, Hrastje 75, 64000 KRANJ. ŽIVALI Prodam KOZO staro 7 mesecev. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 26448 Kupim TELETA, starega 10-14 dni. 0401-322 26697 Kupim TELETA simentalca od 100 do 200 kg. 049-470 26696 Kupim 14 dni starega BIKCA. 043- 451 26710 Prodam rjavo KOZO ter savsko mivko in kupim sponja vratca za gorilec Tam Štadler. Žeje 15, 047- 839 26712 Oddam mlade PSIČKE mešance med čistokrvnim nemškim ovčarjem in dogo. Lahajnar, Zg. Jezersko 48, Jezersko 26721 Kupim BIKCA simentalca za rejo, starega pet tednov. 044-146 26723 Prodam TELIČKA in BIKCA stara po Ltednov. A kontrola Sr. vas 138, nČUr 26735 TELETA starega do 14 dni, kupim. 0681-071 26741 ^Zakie ovnače prodam. 045-171 Kupim BIKCA do 70 kg težkega. 070-592 26756 PRAŠIČE od 20 - 35 kg in SVINJO prodam. 049-252 26763 Poceni prodam pasmeske KUNCE -mladiče madagaskar ovnačev (samce, samice. 045-532 26776 Prodam PAPIGE skobčevke, aga-purnuse, nimfe. 0633-309 26782 Oddam 6 tednov stare KU2KE. 0 66-931 26798 Plemenske ZAJKLE pasme madagaskar ovnač, pa pripust, prodam. 045-532, popoldan 26814 TELICO frizijko brejo 7 mesecev, prodam. 0061/612-917 26827 Prodam PRAŠIČE od 20-100 kg. Voglje Letališka 7, Šenčur 26829 Prodam PRAŠIČA težkega. Dorfarje 22, Žabnica, 0633-309 26830 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 10 a, Preddvor 26831 Mladega bika meso menjam v decembru za svinjsko meso. 0738- 922 26832 Prodam BIKCA simentalca 150 kg. 0061/612-749 26848 Prodam polovico KRAVE za meso. 0632-067 26852 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša draga žena, mama, babica in prababica ANGELCA VALANT roj. Rožič Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 29. novembra, ob 15.30 uri na pokopališču v Lescah. VSI NJENI: mož Ivan, sin Stane in ostalo sorodstvo ZAHVALA Zakaj si morala nam umreti, ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, praznina domujeta pri nas. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre MARTINE DOLINAR roj. Platiša se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu LOKA Škofja Loka, Dinos Kranj, Corona Rateče, g. kaplanu za lep pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi, se nanj zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker tebe med svojimi več ni. Naš dom je prazen vsak dan, vendar v naših srcih živela boš z nami vekomaj. Nepozabni 24-letni LJILJANI (LILI) KUSIĆ Danes mineva pol leta žalosti in nam težke bolečine, od tistega usodnega, krutega dne, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila naša draga sestrica in hči. Vsem, ki se je spominjate, postojte ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Tvoji: ati, mamica, bratje in ostali ter družina Jovanović z Jesenic Kranj, 29. novembra 1994 Slovenski krščanski demokrati Tržiča in poslanka Jana Primožič Vas vabijo na PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA - JANEZA BEČANA in kandidatov za člane občinskega sveta z liste SKD, ki bo jutri, v sredo, 30. novembra 1994, ob 19. uri v dvorani v Lomu. J Po predstavitvi bo igral ansambel Zarja. VUDJE, SKUP/UUSmiMOWWKVAUTEIOŽIMW JOŽE LOGAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VOLJE OBČINE ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Kdo lahko kupuje in prižiga petarde Novo leto traja že mesec dni Že od 1. novembra naprej v nekaterih kranjskih naseljih motijo stanovalce pravcate kanonade petard. Policisti ne zmorejo čudežev. Kranj, 29. novembra - O vlogi policistov pri preprečevanju prednovoletnih kanonad smo se pogovarjali s pomočnikom komandirja kranjske policijske postaje Miranom Oš-tirjem. Dejal je, da so policisti le člen v verigi, največ besede imajo vsekakor starši, ki pa so praviloma tolerantni do nevarnih iger svojih otrok. Policiste celo nadirajo, češ, ali nimate drugega dela kot loviti otroke... Pred lanskim novim letom so v kranjskem zdravstvenem domu pomagali desetim, ki so se ranili s t.i. pirotehničnimi izdelki, med katerimi so prav petarde najbolj priljubljene. Letos so se nevarne igre začele že prej, okrog 1. novembra, od tedaj se manija samo stopnjuje. Vsak večer na policijo kličeta najmanj po dva Kranjčana, ki se pritožu-jeta nad "grmenjem". Najhuje je v Drulovki, na Planini, v Šorlijevem naselju. "Policisti delamo predvsem preventivno, kar naj bi bilo dolgoročno tudi najbolj učinkovito. Že lani smo obiskali vse šole in izvedli skupno akcijo z inšpektorji. Zasegli smo 481 paketov pirotehničnih izdelkov," je povedal Miran Oštir in razložil nekaj pravil. Pirotehnični izdelki prve kategorije, med katerimi so bengalske in pokajoče vžigalice, konfeti, bombice, bonboni, žabice in podobne ognjene igrice, so v prodaji na voljo le starejšim od štirinajst let. Otroci jih torej ne morejo in ne smejo kupovati, tudi upor- abljajo jih lahko samo ob nadzorstvu staršev. V drugi kategoriji izdelkov so mali ognjemeti, petarde, svečke, bengalične bakle in podobne "igre", ki so prepovedane za otroke do šestnajstega leta. "Tudi letos bomo z inšpektorji ugotavljali, kje vse se pirotehnični izdelki prodajajo. V Kranju sta namreč za prodajo registrirani le dve podjetji, to sta Bok (prej Lovec) v Dražgoški ulici in Orbis v Stražišču. V trgovinah bomo preverjali dovoljenja, hrambo, izpite prodajalcev. Sicer pa bomo v široko zastavljeni akciji preventive opravili pogovore z ravnatelji vseh osnovnih in srednjih sol ter z župniki, ki naj bi vzgojno vplivali na starše in otroke, s sodniki za prekrške KRIMINAL/ Nesreča pri popravilu avta Črnivec - Brata s Črnivca se zaradi hudih opeklin zdravita v Kliničnem centru. V soboto, 26. novembra, okrog petih zvečer sta popravljala osebni avto in si pri delu svetila z žarnico. Pri tem so se vžgali hlapi oziroma bencin, nastal je velik požar, v katerem sta zgoreli dve vozili, škode je za okrog dva milijona tolarjev, brata pa sta hudo opečena. Marihuano ponujal drugim Kranj - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil so kriminalisti ovadili 17-letne-ga K. M. Fant naj bi na pripravah, ki jih je imel njegov jeseniški klub na Češkem, ponudil drugim mladincem in kadetom cigarete z marihuano. Pri hišni preiskavi so kriminalisti pri mladem K. M. našli še nekaj posušene indijske konoplje. Znanca ustrelil v oko Kranj - Mlajši mladoletnik se bo na sodišču zagovarjal zaradi nepremišljenega dejanja, zaradi katerega bo njegov znanec zaznamovan vse življenje. Fant je namreč med streljanjem z zračno puško znanca ustrelil v oko. Z nožem nad pivskega druga Radovljica - Kriminalisti z radovljiške policijske postaje so obravnavah 55-letne-ga možakarja, ki je 21. novembra z znanci popival v Radovljici. Pivci so se sprli, nakar je mož potegnil noč in zabodel 45-letne-ga Č. A. v predel dimelj. Nasukal poslovneže in državo Kranj - Kriminalisti iz gospodarskega oddelka urada kriminalistične službe UNZ so zaradi suma stor- itve najmanj 35 kaznivih dejanj ponarejanja listin in utaje davščin ovadili 37-Ietnega podjetnika V. T. iz Železnikov. V. T. je bil med leti 1992 -1994 lastnik zasebnega podjetja Intex, d.o.o. Kupil je podjetje Leomar, d.o.o., iz Ljubljane, vendar pa ni registriral lastništva. V tem času naj bi na več izdanih akceptnih nalogov kupoval različno blago v družbenih in zasebnih podjetjih ter ga brez ustrezne dokumentacije prodajal naprej, ne da bi plačeval prometni davek. Kriminalisti so ugotovili, da naj bi V. T. oškodoval najmanj 33 podjetij in obrtnikov, in sicer za skupaj 6,3 milijona tolarjev. Državo naj bi zaradi neplačanega prometnega davka prikrajšal za 1,1 milijona tolarjev. Pri njem so kriminalisti na podlagi sodne odredbe 22. novembra opravili hišno preiskavo in našli vrsto sporne dokumentacije, ki kaže na to, da naj bi V. T. zakrivil še več kaznivih dejanj. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za V. T. odredil pripor. • Helena Jelovčan MISLIM DA B< LAHKo NAR€D»li KoMPRoMiS. iuPN'« »• P*l ve*©uKu uč'L — bomo skušali doseči dogovor, da bi kršitve te vrste prednostno obravnavali, z vodstvom zdravstvenega doma pa, da bi nas sprotno obveščali o morebitnih telesnih poškodbah." Kazni torej čakajo tako "črne" prodajalce petard kot tiste, ki petarde prodajajo premladim kupcem pa tudi otroke, ki petarde mečejo. Mandatna kazen stane po občinskem odloku 4.500 tolarjev, policisti pa lahko ukrepajo tudi po zakonu o prekrških zoper javni red in mir. Nadzor nad pokanjem bodo poostrili zlasti na Miklavža, Božič in Novo leto. "Ljudje se pogosto jezijo na nas, čes, zakaj ne ukrepate. Policisti smo le člen v preprečevanju prepovedanih iger z ognjem, razpeti med dokaj liberalno zakonodajo, ki dovoljuje prodajo, in občinskim odlokom, ki prepoveduje uporabo. Sami, brez sodelovanja trgovčev, ki jim gre, žal, le za dobiček, inšpektorjev, učiteljev, zlasti pa staršev, kanonad ne bomo izkoreninili." • H. Jelovčan V V FRANC BIMDIC1C NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VODE OBČINE ŽELEZNIKI <3? ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov 6. Miklavžev sejem Kranj, 29. novembra - Jutri, 30. novembra, bodo v Kranju že Šestič zapored odprli Miklavžev sejem, ki bo trajal do nedelje, 4. decembra. Na sejmu letos s pestro ponudbo sodeluje po obvestilu Gorenjskega sejma, ki je prireditelj tega prvega slovenskega sejma, okrog 150 razstavljal cev. Posebej zanimiva bo za mlade obiskovalce Dežela igrarije. To je poseben sejemski paviljon, kjer je velika izbira domačih in tujih igrač, številne med'njimi pa imajo znak "dobra igrača", ki ga podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vsak dan bodo v Deželi igrarije pripravili tudi zanimiv otroški program. Vstop in parkiranje na letošnjem Miklavževem sejmu sta brezplačna. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, popoldne pa ga bo vsak dan obiskal tudi Miklavž s spremstvom. • A. Ž. Iščejo pobegla voznika Kranj, 29. novembra - Pretekli teden je bilo na Gorenjskem šest prometnih nesreč, od tega dve hujši že v ponedeljek, štiri lažje pa med vikendom. Sem ljudi je bilo ranjenih. Prometni policisti iščejo dva pobegla voznika, povzročitelja prometnih nesreč. Prva je bila v petek ob 21.40. Neznani voznik katrce rjave barve je vozil od Kranja proti Meji. Čeprav je bila zaradi megle vidljivost slaba, se je odločil za prehitevanje opla rekorda ljubljanske registracije. Med prehitevanjem je nasproti pripeljal neznan osebni avto, voznik katrce je sunkovito zavil v desno in oplazil opla, po nezgodi pa obrnil avto in peljal nazaj proti Kranju. Policisti ga kličejo, naj se oglasi, isto prosijo vse, ki bi ga poznali. Katrca je poškodovana po desnem blatniku, odbijaču, verjetno tudi žarometu in okrasni maski. Druga prometna nesreča s pobegom pa je bila v nedeljo ob 9.40 na magistralni cesti pri letališču v Lescah. Neznani voznik neznanega osebnega avtomobila temne barve je vozil od Lesc proti Radovljici in prehiteval neznan osebni avto. Takrat je nasproti pripeljal z Z 128 voznik iz Ljubljane, vozili sta oplazili z zunanjimi ogledah. Ogledalo se je pri Z 128 tako ukrivilo, da je razbilo še steklo na levih vratih. • H. J. Prejeli smo Pismo poslancem skupščine Občine Škofja Loka Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci! Iniciativni odbor "Za odprto Visoko" vas v svojem imenu in v imenu vseh podpisnikov LISTE ZA ODPRTO VISOKO vljudno prosi za temeljit premislek o reševanju problematike Visokega. Prosimo vas, da prisluhnete našim predlogom, za katere smo prepričani, da na objektiven, apolitičen, nepristranski in predvsem strokoven način opredelju- jejo tisti način reševanja primera Visoko, ki bo rezultirat v trajni rešitvi omenjenega problema. Naši predlogi so sledeči: 1. Predlagamo, da se razpiše nov razpis (glede na dejstvo, da je rok za podpis pogodbe s potencialnim najemnikom - Ljubljansko nadškofijo potekel 24. novembra). 2. Predlagamo, da se vse aktivnosti v zvezi Z reševanjem problematike VISOKEGA "zamrznejo" za čas priprav na lokalne volitve 1994 in za sam čas lokalnih volitev 1994. Upamo, da boste naše predloge razumeli kot dobronamerne in se o njih tudi po pameti in vesti izrekli. Prisrčen pozdrav! Log, 27. novembra 1994 Iniciativni odbor "ZA ODPRTO VISOKO" predsednik Janez Demšar MIKLAVŽEV SEJEM ULIČNA PRODAJA NA STOJNICAH NA GLAVNEM TRGU V KRANJU OD 1. DO 5. DECEMBRA 1994. Inf.in prijave: ARCUS Kranj, tel.: 064/211-777 .........,.............SOrUS.............„..... GARAŽNA HISA V ŠKOFJI LOKI ■ Frankovo nasaelje Informacie - prodaja: Loka invest, d.o.o., Škofja Loka, tel.: 064/621-781 (624-070) 3ADiO <*an; 313 F/7 KANDIDATOV ZA ŽUPANE, OB 14.30 URI Preddvor (.danes) Šenčur (jutri) Naklo (četrtek)