Poštnina plačana v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v nedeljo, dne 1. junija 1930 St. 125 St. 3 Dir Naročnina Dnevna Izdaja n kriljMlno Jugotlailjo mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din n«dei|»kn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsivo MOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petll-vrsia mali oglasi po i'50 in 2 D, večji ociiaai nad 45 mm v. Sme po Din2-30, veliki po ."J ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica r>o lo Din n Pr: večiem o norocnu popust Izide ob 4 zjuiraj razen ponaeljka ln dneva po prazniku CrednMRo /e v Kopllarievl ulici šl. 61111 Kokoplal se ne vračalo, nelranltlrana pisma se ne spre/ema/o j- lireanlšlva telefon SI. 20SO, upravnlštva št. 2992 Sedanji politični moment v Španiji Italija hoče Evropo L/prava /e vKopllar/evi ul.št.U Cekounl račun: C/ubl/ana štev. tO.dSO ln lv.i-19 xa Inserate, Sara/eioSl.7563, Zarjreta šl. 39.0U, Vraga In Kuna) .it. 24.797 9 ® (Od našega dopisnika.) Madrid, 28. maja. .Prerok španske republikanske Indije-Koro-mandije, profesor Unamuno, je s svojim hujskaškim govorom v Ateneju, ki je bil en sani in sicer zelo grd oseben napad na kralja, izkazal monarhiji samo veliko uslugo. Tako so nade republikancev, ki so bile po padcu Primo De Rivere z vso silo vzžarele, zelo zbledele. Dobri poznavalci razmer pravijo, da bodo volitve prinesle naravnost ogromno večino za monarhijo. Ce ne bo ogromna, velika bo na vsak način. To bo razumel samo, kdor pozna osobitost Španskega naroda in države. Špansko ljudstvo živi slej ko prej od svoje močne verske tradicije in narodnega etosa, ki se od časa Filipa dalje bistveno ni nič izpremenil. More se reči, da sile protireformacije v političnem in kulturnem življenju Špancev še danes z nezmanjšano močjo delujejo naprej. To je predvsem živa katoliška vera, po kateri se politično življenje naroda naslanja nn močno avtoriteto, radi česar ideje liberalizma niti leta 1798. niso prodrle v globine narodnega Čustvovanja, še manj pa marksistične raz-rednobojne teorije preteklega in sedanjega stoletja. Edina organizirana sila v Španiji ije armada, dočim je ljudstvo piolitično neorganizirano. Obstojate sicer, kakor svoj čas na Angleškem, dve veliki stranki, liberalna in konservativna, ki sta se na oblasti menjavali; v zadnjem času se jima je pridružila — tudi po angleški, pa čisto zunanji analogiji — socialistična, s katero se bodo v prihodnjih kortesih delale koalicije. Toda španske stranke izvzemši maloštevilno socialistično in tenko plast republičanskih nekoliko svobodoumsko nadahnjemih intelektualcev, ki pa do danes še niso strankarsko organizirani, niso osnovane na principu kakega političnega nazora, ampak oseb in nijihovih interesov. Tako ua primer so liberalci najmočnejši v provinciji Gu>dala-jarski, pa ne zato, ker bi ta provincija bila po nazorih svojega prebivalstva bolj liberalna ko druge, ampak zato, ker ima tam bogati liberalni voditelj grof Romanones velika posestva in provinc:omirila s Francijo, če bo tudi še najmanjša vojaška, diplomatična ali finančni hipoteka ležala na Porenju in na Posaarju in če se Nemčiji ne bo vrnil Danzig, sicer se bo Nemčija pridružila Italiji in pa Rusiji, s katero jc žc Brockdorff-Rantzau priporočal alianco. Na | zelo vidnem inestu reproducirajo tudi fašistični i listi članek dunajske »Reichspost«, v katerem sc hvalijo Mussolinijevi govori, češ, da niso nevur-| nost za mir, ampak samo afirmacija nove Itali- je, medtem ko se Briand napada, češ, da na cm strani vabi države k mirovni zvezi, na drugi pa jdklanja pravično in naravno zahtevo Italije po pariteti v Sredozemskem morju. Dn Italija na pametno in pravično poravnavo svojega spora s Francijo v resnici ne misli več, se razvidi iz govora mornariškega ministra Siriannija v zbornici 29. maja, ki je r svojem poročilu k mornariškemu budgctu samo čisto po strani omenil, da »možnost zopetnega začetka pogajanj še obstoji«. Da tc možnosti v resnici več ni, se razvidi iz budgeta samega. Izdatki za italijansko mornarico so se v tekočem finančnem letu napram lanskemu letu povišali okroglo od 245,532.000 lir na 1.475,966.000 lir. Torej znašajo okoli osem odstotkov vseh državnih dohodkov. Od te vsote je za nameravane nove gradnje za to let,) na razpolago 600 milijonov lir, dočim jc nadaljnjih 620 milijonov potrebnih za izgraditev že v gradnji nahajajočih se ladij. Te navedbe mornariškega ministra vnovič dokazujejo, kakšne ogromne napore dela Italija, da bi čimprej dosegla pariteto s Francijo. Omendti je še, da so v dvodnevni dehati fašistični poslanci vei ali manj odkrito napadajoč Francijo, poudarjali, da jc fašistična Italija, ako bi njen duce smatral za potrebno, pripravljena prinesti še večje žrtve za svojo »varnost« in seveda za veličino Italije. Vsa pisavo fašističnega tiska doknzuje, da hoče Italija Evropo na vsak način zopet razdvojiti v dva velika sovražna tabora. Vlogo g. Mctternichn je tedaj v resnici, tako pravilno in duhovito ugotavljajo francoski listi, prevzel g. Mussolini. Poljska naj posreduje med Friancijo in Italijo Obisk grških Velth politični pomen obiska Zaleskega v Parizu Varšavo Grandi obišče Pariz, 30. maja. y. Poljski zunanji minister Za-leski je včeraj podal 1'ardieuju in Briandu zanimiva poročila, ker sla se oba ministra takoj potem zvečer sestala k intimnemu posvetovanju o razgovoru z Zaleskim. Kakor pišejo pariški listi, so sicer govorili o poljsko-nemškem sporu, ki pa je na najboljši poti, da se poravna mirno. Dalje so govorili o Briandovem memoraudu o Panevropi. Kakor piše »Journak, pa je bil najvažnejši predmet razgovora bodoči obisk italijanskega zunanjega ministra Grandija v Varšavi. Poljska je z ozirom na svoje odnošaje nasproti mali antanti na eni ter Italiji in Madjarski na drugi strani poklicana za posredovanje. Italija je vadnjem času prešla v tabor revizionistov versaillske mirovne pogodbe. Poljska ima vitalne interese na tem, da ostane ta pogodba neomajana, kar Zaleski gotovo ne bo zamolčal Grandiju iu bo obenem tudi naglašal solidarnost s Francijo. Pariz, 31. maja. AA. Listi se poslužujejo prilike prihoda poljskega ministra za zunanje zadeve Zaloškega v Pariz, da komentirajo skorajšnji sestanek med njim in italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem, ki bo na Poljskem. Listi naglašajo, da jc razumljivo, ako smatra Poljska prijateljstvo z Italijo za dragoceno. To velja predvsem za narod, ki neprestano poudarja potrebo konsolidacijo miru. To prijateljstvo bo morda uprav krasna prilika za one, ki hočejo poudariti, kako je konsolidacija miru združena s spoštovanjem meja, kakor so bile določene z mednarodnimi mirovnimi jiogodba-mi. V tem pogledu gotovo Briand in Zaleski popolnoma soglašata. Pariz, 31. maja. x. Včerajšnji obisk Zaloškega pri Briandu komentirajo francoski listi še nadalje z velikim zanimanjem. Značilno za veliki politični pomen sestanka je to, da Quai d'Orsai tudi še nadalje trdovratno molči o poteku razgovorov, tako da listi samo ugibajo. List »Temps« izjavlja, da na raz,govoru ni bilo na vrsti niti kifto gotovo vprašanje niti kak konkretni posamezni dogodek, temveč da so samo splošno skušali dobiti pregled o političnem položaju. »Temps« pa z oziroin na številne komentarje, ki se pojavljajo v listih glede nemško-poljskega obmejnega incidenta in skorajšnjega obiska Grandija v Varšavi, dostavlja, da to sodelovanje med Varšavo in Parizom ni naperjeno proti nobeni tretji državi. »Liberte« poroča, da je bil glavni predmet razgovora med briandom in Zaleskim, da se razpršijo vse bojazni glede ureditve poljsko-nemškega incidenta. Pogajanja med železnico in rudniki konča na Sledil bo še večji odpust delavstva Belgrad, 31. maja. n. Dolgotrajna, več mesecev trajajoča pogajanja med zastopniki uprave državnih železnic in zastopniki lastnikov zasebnih rudnikov so sc danes končala. Kakor znano, so se pogajanja vršila radi količine pre- kateremu je Španija dolžna zahvalo za ogromni na-rast svojega prestiža, svoje zunanjepolitične pozicije in gospodarskega dviga med vojno in po njej. Da je krona zelo pametna, dokazuje posebno potovanje kralja v Barcelono, s katerim se jo inav-gurirala sprememba dosedanjega strogo centralističnega kurza napram Kataloniji. Kajti le ta dežela razpolaga s tvornimi in aktivnimi političnimi silami, lako radi visoke izobrazbe svojega ljudstva, ki je udejstvovalo svoje zmožnosti v svoji provincijalni samoupravi, kakor radi velikih možnosti svojega gospodarskega razvoja. Tudi ima enega najmočnejših španskih politikov, ki je po svoji dolgoletni politični praksi v življenju španske države najbolj zmožen, da spravi v soglasje centralistične tendence vladajoče Kastilije in avtonomistične težnjo svojih katalonskih rojakov. Lahko so reče, da je bodočnost Španijo najbolj odvisna od tega, kako se bo našel pameten modus vivendi med Madridom in Barcelono kot političnim središčem najbogatejše in kulturno ter gospodarsko uajbolj razvito španske provinc* moga, ki ga bodo železnice nabavljale od zasebnih rudnikov in predvsem radi cene za ta premog. Pogajanja so bila težavna z ozirom na dejstvo, da je uprava državnih železnic zahtevala zelo znižane cenc in prav tako tudi redukcijo količine premoga. Končno so zastopniki zasebnih rudnikov popustili in danes jc prišlo do sporazuma in do kompromisne pogodbe, ki velja eno leto. V tej pogodbi je država dosegla šest odstotno znižanje cen. Prav tako pa bo nabavljala znatno manjše količine od dosedanjih. Radi tega obstoja posebno zn delavce v revirjih TPD možnost redukcije dela in redukcije delavcev z ozirom nn zmanjšanje dosedanje količine nabav. Anglija oborožuje boljševike London, 31. maja. x. Radi vprašanj s slrani konservativcev v poslanski zbornici sc jc javno do-znalo, da je trgovinski minister Graham dal dovoljenje za izvoz 60 oklopnih avtomobilov v Rusijo, od katerih je 20 avtomobilov 6 in 12 tonskih. Svoje dovoljenje je utemeljil s leni, da bi sicer dobila naročilo kaka druga neangleška tvrdka. Dunajska vremenska napoved: Naibrž bo jasno, nekoliko bolj svezc vrtino. Soiun, 31. maja. AA. Pod vodstvom našega generalnega konzula g. Kojiča, zastopnika jugoslo-vansko-grške lige Maurokordata in zastopnika naše kraljevine dr. Mihajloviča so davi s posebnim vlakom št. 1015 odpotovali v Belgrad na najavljen obisk grški gospodarski zastopniki, meni katerimi je več zelo uglednih osebnosti, kakor solunski župan Manos, bivši finančni minister Kofinas, bivši župan Varlemidas in predsednik grško-jugoslovan-ske lige. Na postaji so se od deputacije poslovili zastopniki gospodarskih društev, solunski podžupan z občinskim odliorom, naš konzul Stepanovič, direktor jugoslovanske zono Nešič, člani naše kolonije in mnogoštevilno občinstvo, vsem na čelu pa generalni guverner Makedonije Gonatas. Občinstvo je depulaciji burno vzklikalo »Žito!« ter priredilo manife slačijo za jugoslovansko-grško prijateljstvo. Belgrad, 31. maja. m. Kakor poročajo i2 Gjevgjelije, so danes tja prispeli zastopniki grškega trgovstva in drugih stanov ter časnikarji. Na meji so jih zastopniki naših oblasti prav prisrčno sprejeli. Jutri pridejo v Belgrad, kjer se jim prav tako pripravlja slovesen sprejem. Obiskali bodo vso našo državo. Obiskali bodo Zagreb in Ljubljano ter ostalo Slovenijo, nakar sc bodo vrnili nazaj. Romunski gostje v Belgradu Belgrad, 31. maja. u. Sem so danes prispeli zastopniki romunskih avtomobilistov, med katerimi se nahajajo najodličnejše osebnosti romunskega javnega življenja. Na meji j.ili je sprejel podpredsednik jugoslovanskega avtomobilskega kluba dr. Velizar Jankovič. V Pančevu so jih sprejeli številni člani belgrajskega kluba. Tu jim je bil prirejen tudi svečan banket, na katerem so bile .izrečene številne napitnice in zdra-vicc, in iz katerega je sijalo prijateljstvo in zavezništvo med Romunijo in Jugoslavijo. Zvečer je bil v Belgradu svečan sprejem v avto mobilskem klubu v čast uglednim gostom. Premestitve pri banski upravi Belgrad, 31. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na jiredlog ministra za javna dela v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani za tehničnega svetnika v 1-4 a Karel Št urm, tehnični svetnik iste skupine in kategorije pri tehničnem oddelku okr. naoelstva v Ljubljani; k tehničnemu oddelku pri okr. načelstvu v Ljubljani za višjega tehničnega pristava v 1-6 Viktor Pilepič, tehnični višji pristav iste skupine in kategorije pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani; k tehničnemu oddelku okr, načelstvu v Celju za praktičnega tehnika v 111-1 Josip Pleteršek, praktični tehnik iste skupine in kategorije tehničnega oddelka pri okr. načelstvu v Mariboru levi breg. Novi češki poslanik v Belgradu Belgrad, 31. maja. u. Kakor poroča »Pravdne. je imenovan za Belgrad novi češkoslovaški poslanik dr. Robert Flider, dosedanji poslanik v Stockhoiniu. Njegov prihod v Belgrad se pričakuje sredi junija. Kakor sc zatrjuje, bo konferenca male antante od 2b. do .20. junija ua Tatrak Za izboljšanje naših tujsko-prometnih razmer Občni zbor zveze za tujski promet Ljubljana, 31. maja. Danes ob pol ti dopoldne se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOI redni letni občni zbor Zveze za tujski promet. Kakor vsako zborovanje te Zveze je bilo tudi to prav zanimivo, /akaj iz referatov, poročil iu debate na njem je bilo razvidno, kje smo Slovenci že v tujskopro-inetuem oziru. Občni /.bor je otvoril predsednik dvorni svetnik dr. Mu rn, ki je pozdravil najprej zastopnike oblasti in raznih korporncij: g. bana jo zastopal glavar g. Na rte V e 1 i k on j a . pod-buna dr. I> f cifer, mestno občino podžupan prof. I are, Zbornico za TOI tajnik g. Mohorič, železniško direkcijo g. Petek, poštno direkcijo g. 11 i č. Dalje so bili zastopani razni tujskoprometni kraji, tako Kranjska gora po županu T. a v t i ž a r j u , Bohinj no županu Mavriču. Kamnik po županu K. r a t n e r -j u , Bled po županu II u s u ; avloklub in zimsko športno zvezo je zastopal dr. Ciril P a v 1 in. hišne posestnike ravnatelj Janko N. Jeglič. Prisotna pa sta bila tudi predsednik mestne hranilnice ljubljanske ri čemer jo obljubila svojo pomoč tudi banska uprava, ki bo razpisala konkurz za vzorno opremo tujskih sob. V imenu banske uprave je častita! Zvezi k njenemu jubileju g. Na rte Vel i konja, že-leč. naj bi se uspehi Zveze še povečali in je zagotovil vso naklonjenost banske uprave /.vezi. V imenu Zbornice za TOI je častitol tajnik g. Mohorič. ki je v svojem govoru unesel mnogo problemov, ki še čakajo Zvezo v njenem delu. Tako je potreben zakon o letoviščih. Pod ministrom dr. Korošcem se je žc pričela organizacija za modernizacijo našega prometa, to je. da bi železnice v naši banovini dobile 20 motornih vozil, s katerimi naj bi se promet hitreje in uspešneje vršil. Ta akcija se je žal opustila. Pozornost jc treba posvečati tudi poštnim zgradbam. Politika z železniškimi restavracijami je pri nas zgrešena in odbi ja tu jce. Delo za sanacijo naših vasi. ki jo je uspešno začel bivši oblastni odbor, je treba nadaljevati. Posebno važna pa je akcija za nove ceste in je lc pozdraviti iniciativo banske uprave. Slovenci pn moramo postati tudi k o ion i za tir ji našega Primorja in graditi tam hotele. Tu čaka naš podjetniški narašča j še velika naloga. Podžupan proL j n r . je izrekel častitke v imenu občine, poudar jajoč važnost tu jskega prometa za agrarno pasivno deželo, kakor je Slovenija. Tudi občinski svet se tega zaveda in jc pričel z organizacijo tujskega prometa pri nas s tem, da je ustanovil tujsko prometni svet. Podžupan je sprožil šc nekaj umestnih predlogov zn povečanje tujskega prometa v Ljubljani. — V imenu avtomobilskega kluba je častitai dr. Pavlin, ki je govoril obenem tudi kot zastopnik zimekosportne zveze. Blaga jniško poročilo jc podal nato g. Š t r u -kelj, poročilo revizijskega odbora pa g. dr. G regorič, ki je predlagal odboru nbsolu-torij. ki je bil soglasno sprejet. Tajniško poročilo o delovanju zveze sc ni bralo, ker je bilo tiskano .in ga je vsak zborovalec dobil. Pri volitvah so bili soglasno izvol jeni v odbor: predsednik dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, prvi podpredsednik g. Franc Kavčič, predsednik Zveze gostilničarskili zadrug v Ljubljani: drugi podpredsednik g. Ivo Šubic, magistratni direktor v Celju; dalje so bili izvoljeni v odbor gg.: Vargazon, dr. Josip Tičar, dr. Fran šterk. dr. Hubert Sovan, Rus. Lavtižar in Badjutn. Za namestnike pa so bili izvoljeni gg.: dr. Andrejkn, dr. Pavlin. Schrev, Ciril Majcen, Evgen Jarc. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Gregorič, Jankovič in Franjo Rus. Kot virilista sta bila izvoljena v odbor g. I/ojze Rihtcršič iz Celja in g. Anton Cerar iz Kamnika. Pri slučajnostih so prisotni iznesli mnoge želje za izboljšan je tujskega prometa. Dr. Ogrin in dr. Gregorič sta govorila za ureditev avtomobilskega prometa. Prvi se je zlasti zavzemal za boljše razumevanje med avtomobilisti in prebivalstvom. G. Lavtižar je izrazil željo, da bi imeli pravico do polovične vožnje na izletniških vlakih tudi potniki, ki vstopajo na vmesnih postajah med Ljubljano in Jesenicami, da bi ta polovična vožnja veljala tudi za potnike, ki potujejo v Kranjsko goro, Rateče in Tržič. G. Rani je apeliral na Zvezo, naj se bolj zanima zn Dolenjsko. G. Kavčič pa .je častita! Zvezi v imenu Zveze gostilničarskili zadrug. V nadaljnjem govoru pu jc grajal stroge in skrupulozne predpise o priglaševanju tujcev. Predsednik dr. \lurn jc obljubil, da sc bo Zveza za vse tc probleme zanimala, skušala doseči, kur sc doseči du. nekaj zadev pa jc bilo žc rešenih. V polnem soglasju jc bil nato občni /.bor zaključen ob 12. Avfo trčil v vlak Snntingo. 51. maja. AA. Pri uekem železniškem nrrhorlii je potniški avto trčil v vlok. šest potnikov jc bilo ubitih, ostali so zudobili težje in Lužje poškodbe. Turčija za balkansko zvezo Izjave turškega poslanika v Belgradu Belgrad, 31. maja. m. Z ozirom ua anketo, ki jo je priredita belgrajska »Pravda« o bulkuu|J|i federaciji, objuvlja danes »Pnivdu« izjavo grškega ministra v Belgradu Huider Bega, ki izjavlja: »Ideja Vašega uglednega lista radi ankete glede zedinjenju Balkana zasluži popolno priznanje vseh balkanskih narodov, katerim jc za mir v lastni hiši. Delo zu mir nn Balkanu je v interesu vseh balkanskih narodov. Nova Turčija sc lahko popolnoma, morda bolj nego sploh kdo, prišteva med pristaše uresničitve zedinje-nja Balkana, ki bi temeljil na načelu miru in trajnega sporazuma med balkanskima narodi. \ Turčiji smo čvrsto prepričani, da do tega prav lahko pride. Poprej . c samo treba pripraviti atmosfero iu vzajemno zaupanje, kakor tudi solidarnost na polju političnega in gospodarskega sodelovanja. Pri zapatlnjh narodih vidim pri- mer, do so tam storili vse, kur je mogoče zu zagotovitev edinstva nn gospodarskem temelju. Zakaj tudi Balkan nc bi mogel podvzeti nekuj sličnega, ker so njihovi gospodarski interesi skoro |x>polnomu enaki? Po uašem globokem prepričanju bi sc moglo tudi na tem zgodovinsko tako važnem polotoku pričeti z izvrševanjem -sličnili mednarodnih korporacij. Naši proizvodi so skoraj isti. Trgovinu je ista. Svetovni trgi, s katerimi sino v zvezi, so uujvcč eni in isti. To jc vse dober predpogoj. Ako izhajamo iz. ideje gospodarske enakosti, bodo balkanski narodi skupno doprinesli k splošni harmoniji in iskrenosti. Če iti sc delalo s temi metodami, bi se lahko uresničila misel zedinjenju Bnlknnn. To bi bilo v veliko korist in srečo vseh držav. Nova Turčija je, kakor sem rekel in še enkrat nuglašam, iskren pristaš tega zedinjenju iu balkanske antante.« Kako bod® v Nemčiji odpomogli brezposelnosti Imenovanja Berlin, 31. maja. d. Nu zborovanju strokovnih organizacij je izjavil državni delovni minister dr. S t e g e r w a 1 d : V Združenih državah Amerike, v Angliji in v Nemčiji jc približno deset milijonov brezposelnih. Reklo sc bo, da je pogrešeno, uko se dajejo previsoke podpore, namesto da bi sc s tem denarjem ustvarile možnosti dela. To pu je lažje rečeno, kakor storjeno. Da bi mogli zaposliti dva milijonu brezposelnih, ki jih imamo v državi, bi bilo treba investirati šest milijard murk. Take vsote pa trenutno ne moac preskrbeti nobena vlada, ne z zunanjim, ne notranjim posojilom in tudi ne z Tardieu odgovori Pariz, 31. maja. x. Ministrski predsednik Tardieu se je danes odpeljal v Dijon, kjer bo imel jutri že dolgo napovedani programni govor. Na vprašanje, ali se bo dotaknil tudi francosko-italijanskih odnošajev, je izjavil, da bo morda rekel par besedi, ki naj jih pozneje tolmačijo kakor hočejo. Popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri -je Briand govoril o zunanjepolitičnem položaju. Ministrski svet je sklenil, da zastopa vlado pri pogrebu nadškofa v Reimsu vojni minister Maginot. Protiirancoska špmnaža Pariz, 30. maja. x. Kakor javlja pariška izdaja »Chicago Tribune«, je prišlo v pristanišču Bi-zerta do prvega incidenta med italijanskim in iran-coskim brodovjem. Francoske pristaniške oblasti so v zadnjih dneh zasačile italijansko poizvedovalno ladjo, ki je v pristanišču vršila geograiične študije. Kapitan italijanskega parnika je bil takoj prijet >'•» se je izgovarjal, da se je v megli zgubil. Na Quai d'Orsayu do sedaj ni bilo mogoče dobiti potrdila te vesti. Odgovor Fmnci^e S? Rim, 31. maja. y. Kakor pišejo italijanski listi, se bo velik del enomiljardnega kredita, ki ga je francoska poslanska zbornica dovolila za utrdbe na meji, porabil na francosko-italijanski meji. »Giornule d' Italia« trdi, da bo posebno tako zvano utrjeno taborišče pri Nizzi požrlo velike vsote, ker se bo zgradilo na vse mogoče načine. Francosko vojno vodstvo je ravno ta dela označilo za najbolj nujna. Komentarji italijanskih listov naglašajo, da se ta dela ne morejo več označiti samo za obrambna dela. Tako utrjeno taborišče, kakršno je okoli Nizze, ravno tako lahko služi tudi za ofenzivne svrhe in mora Italijo zanimati v največji meri. Nemci krivi kiiajshe vo$ne? London, 31. maja. x. Severna kitajska vlada namerava protestirati pri Društvu narodov proti temu, da je nankinška vlada najela nemške svetovalce, ki so po oficielnih poročilih iz Šanghaja nahu,iskali Cangkajška k sedanji državljanski vojni. Dasi se je berlinska vlada večkrat izjavila proti temu, da so bili nemški svetovalci sprejeti v posle kitajske narodne vlade, je nemški poslanik v zadnjem času interveniral pri severnokitajski vladi v korist nemških ujetnikov. Zeppelin pristal čelrtic v l.akehisrsta Lakehurst. 31. maja. AA. Davi so opazili nad mestom »Zeppelina«. Lakehurst, 31. maja. x. Takoj po pristanku zrakoplova »Zeppelina je dr. Eckener med tem, ko se je vršila carinska revizija, žc določil termin za odhod v Sevillo na ponedeljek zyečer ob 22, to je po srednjeevropskem času 3. junija ob 3 zjutraj. Zrakoplov je sedaj že četrtič pristal v Lakehurst u ob 7.25 nevvyorškega oziroma 12.25 srednjeevropskega časa. Spuščanje se je izvršilo zelo precizno in jc zrakoplov kljub hudemu nasprotnemu vetru svoje vrvi spustil natančno tam, kjer je moštvo čakalo na vrvi. tO oseh ufonilo Sun ta Monica, Knliforiiijn, "I. maja. AA. V tukajšnjem pristanišču se je pripetila težka nesreča. Motorni čoln, ki jc prevažal potnike z obale k vodometu, je trčil v ribiško ladjo. Navzlic temu, da so ribiči takoj priskočili nn pomoč in začeli reševati potnike, je deset oseb utonilo. Nn motornem čolnu jc bilo vsega 62 potnikov. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno solnčno in toplo, nekoliko velrovuo, naraščajoča iu večinoma visoka oblačnost. davki. Iz narodnega gospodarstva ni mogoče iztisniti tolike vsote, ako naj sploh še kaj ostane za plače in penzije. Z raznimi podjetji misli kljub temu vlada, ako bo nn to pristal državni zbor, zaposliti v kratkem 130 do 150 tisoč tlela vccv in sicer največ v gradbeni stroki. Tekom štirih tednov pa bomo sklejiali o tem, kako bomo zaposlili nadaljnjih 500 do 600 tisoč brezposelnih. Berlin, 31. maja. AA. Minister za finance Moldenluiuer je utemeljeval proračunski primanjkljaj s povečanjem brezposelnosti. Rojsšnš dan sv» Očeta Rini, 31. maja. A A. Danes praznuje papež Pij XI. svoj 73. rojstni dan. Rim, 31. maja. A A. »Osservatore Romano« priobčuje daljši članek, v katerem čestita svetemu očetu za rojstni dan in občuduje njegovo vsestransko delavnost ter cvetoče zdravje, ki opravičuje najlepše nade za bodočnost. Žalni dan n a Madjarskem Budimpešta, 31. maja. d. Povodom desetletnice trianonske mirovne pogodbe se za 4. junij jx) vsej državi napovedujejo ogromna protestna zborovanja. V ogrskem državnem zboru bo govoril grof Albert Apponyi, v višji zbornici pa predsednik ogrske akademije znanosti Albert pl. Verzeviczy. 4. junij je proglašen za žalni dan madžarskega naroda. I. junija bodo po vseh cerkvah obhajale vse veroizpovedi žalne svečanosti. V Budimpešti in v vseli večjih mestih in tudi na deželi se bodo vršile velike protestne manifestacije. Opoldan bodo za eno minuto obstali vsi vlaki, vse pocestne železnice in vsa vozila. V vseh obratih bo počivalo delo deset minut in trgovine bodo med tem časom zaprte. Zvečer bodo vsa gledališča zaprta, kakor tudi vsa druga zabavišča, kavarne in restavracije. 144 cigaret v 24 urah Sofija, 31. maja. AA. Pred dvema dnevoma je dobil Gjorgje Psano originalno stavo. Psano je v Sofiji stavil, da bo popušil v 24 urah 121 cigaret, to je več kakor je bil dosedanji rekord. Psano je v 15 urah in 47 minutah pokadil omenjeno število cigaret, nato pa še 23 cigaret, tako da je točno v 24 urah popušil vsega 144 cigaret in dosegel nov svetovni rekord. Kiirten priznava 26 napadov Diisseldorf, 31. maja. y. V policijskem predsedstvu v Dusseldoriu je bila danes časnikarska konferenca, na kateri je policija sporočila, da ji je Kiirten obljubil, priznati še druge umore, tako med njimi enega, ki ga je izvršil 1903. Skupaj je Kiirten priznal 20 napadov, med njimi 9 izvršenih umorov. Drobne vesti London, 31. maja. v. lndia Office demenlira v Nevvyorku razširjene vesti, da bi bil MacDonald ponudil Gandiju poravnavo s tem, da bi Indija dobila statut dom i n ionov. Bukarešta, 31. maja. A A. Rador javlja, da bo francoska eskadrila odpotovala v Belgrad jutri zjutraj. Dunaj, 31. maja. y. Na sestanku mandatarjev krščanske socialne stranke so po dolgih razpravah prišli do zaključka, da naziranja o predlagani noveli orožnega patenta in razmerje do lleiin-wehra ne ogroža strukturo krščanske socialne stranke. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo v ponedeljek konferiral z dr. Schobrom, da se spremeni besedilo orožnega patenta kakršno po mnenju krščansko socialne stranke ne bo proti svrhi nameravane orožne novele. V tem odboru bodo samo člani srednje linije v stranki. Stockholm, 31. maja. x. Huda avtomobilska nesreča se jo pripetila v Weslergotlandu. Brzo-vlak iz Goteborga je zagrabil avtomobil, v katerem se je vozilo pet ljudi, in ga vjekel za seboj več kot 500 metrov daleč. Vseh pet potnikov je bilo takoj mrtvih. Madrid, 31. maja. A A. Divja plemena v zapad-ni Sahari so zahtevala od španske vlade 100.000 pe-zet za odkup letalcev Bougeta, Numeza in Ferreria, ki so jili vjeli prejšnje dni. Zborovanje sodnikov Belgrad, 31. maja. m. 21. junija se bo vršil prvi redni občni zbor sodniškega združenja. Občni zbor bi se imel vršiti v Belgradu. Doslej so bili sodniki organizirani v posameznih pokrajnskih društvih, sedaj pa bodo ustanovili združenje za celo državo, kar bi bilo velikega pomena in velike koristi za njihov slan, ker bi bili bolj enotni. Pravosodni minister jo za delegate sodnike na tej skupščini odobril potreben dopust. Belgrad, 31. maja. Uredniške železniške legitimacije so zopel podaljšane do 1. julija. Belgrad, 31. maja. m. V Novem Sadu je umrl vodja in bivši predsednik nemške stranke dr Krenili njf. f Belgrad, 31. maja u. Izšel je velik vojni ukas. Med drugim so napredovali za podporočnike naredniki Karel Orač, Alojzij Kukinan, Valentin Korošec, Alojzij Stražišar, Janez Iršič, Josip Gomzi, Alojzij Bolite, Simon Golež. Za vršilca dolžnosti poveljnika tehničnega polka tretjega zrakoplovnega polka je imenovan kapetan prvega razreda llugo Trostman. Za vršitelja dolžnosti poveljnika aerodroma drugega zrakoplov-nega polku kapetan prvega razreda Erik Kos. Za vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma 4 zrako-plovnega polku kapetan prvega razreda Pavel Cen-čič. Za vršilca dolžnosti poveljnika lovsko pilotske šole 6 zrakoplovnega polka kapetan prvega razreda Janko Markičevič. Za vršilca dolžnosti načelniku štaba prve konjeniške divizijo pešadni major za generalštabne posle Mirko Burja. Za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba poveljstva bregal-niške divizijske oblasti pešadni major za generalštabne posle Ivan Prezelj. Za vršilca dolžnosti poveljnika druge divizije artilerijskega polka 5 ar-madne oblasti artilerijski kapetan prvega razreda Rudolf Čeh. Belgrad, 31. muja. u. UjHikojenn sta: Pavle Nahtigai, p. i. uradnik Ljubljana t, in Tekla Jašovec, p. t. uradnica Ljubljana I. Pri donav-skem postnem in brzojavnem ravnateljstvu jc imenovan zu svetnika 1 6 Matija Kune. Frančiška Vrtačnik na pošti Litiju jc postavljena kot p. t. uradnica v II 2 iz Maribora. Na pošti Šoštanj zu p. t. uradnika v II 2 Pavle Jarli iz Celju. Belgrad. 31. maja. ni. Na predlog ministra za socialno politiko je postavljen za zdravstvenega pripravnika zdravilišča v Surdulici dr. Aleksander Josič, zdravstveni pripravnik zdravilišča v Topolščici. Za pripravnika šolske poliklinike v Ljubljani v I 9 dr. Franc Ciber. Belgrajski proces Belgrad, 31. maja. u. Na današnji razpravi se govorili zagovorniki obtožencev Matekoviča, l'a-verja in Bana. Vsi 4 zagovorniki so za vse tri obtožence ugotovili in na podlagi dokazov prišli do sklepa, da teroristična organizacija ni obstojala Zato tudi obtoženci niso mogli biti njeni člani tei da je v tem oziru obtožnica pomanjkljiva. Matekovič je obtožen, da je izvršil atentat ns kapetana Kaledina. Odvetnika dr. Kišič in dr. OdR sta skušala zmanjšati njegovo kazensko odgovornosi s tem, da (o dejanje, če tudi bi ga bil obtoženec res izvršil, ue spada poti zakon o zaščiti države, marveč ga je treba izročiti rednemu sodišču, ker kapetan ni bil in ni zastopnik oblasti. To dejstvo sta poskušala dokazati na podlagi navajanja strokovne literature. Dr. Stambuk, ki zagovarja Paverja, je poskur šal prav tako dokazati za svojega klijenta, da ni sodeloval pri atentatu na kapetana Kaledina. Kakoi znano, je Paver izpovedal, da je šel samo do ogla ulice, da je slišal strel, da pa ne ve, kdo je streljal, Svoj govor je Stambuk končal s tem, da se naj sodniki ozirajo, da se ni nobeno dejanje izvršilo iz kakih umazanih motivov marveč nasprotno iz žalosti radi smrti Stjepana Radiča. Dr. Stambuk je v imenu svojega drugega klijenta obtoženega Bana dokazoval nedolžnost in V daljšem govoru pobijal obtožnico. Seja Jugosl. akademije Zagreb, 31. maja. z. V slavnostni dvorani jugoslovanske akademije jc bila svečana seja jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Ker je bil pokrovitelj nadškof dr. Bauer odsoten, je sejo otvoril predsednik akadem'je dr. Gavro Manojlovič. Svečani seji so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, akademiki, vseučiliški in srednješolski profesorji in drugi. Tajnik dr. Boranič je poročal, da je akademija izdala 11 knjig, da se je aktivno udeležila graditve biološke okeanografskega instituta na Jadranu, da se je njena knjižnica znatno pomnožila, tako za islamsko kulturo, za zbirko srednjeveških napisov in drugo. Galerija slik je dobila več novih komadov. Dohodki znašajo 1,561.829, izdatki 1,328.728 dinarjev. Nato so bili izvoljeni novi člani akademije. Med številnimi inozemci in domačini je tudi dr. Marjan Salopek iz Ljubljane. Smrtna nesreča v tovarni Jugočeške Kranj, 30. maja. Danes popoldne je smrtno jtonesrečil v Ju-gočeški tovarni IS letni ključavničar Adolf Dolenc. Bil jc nameščen pri stroju na električni jiogon, pri čemer mu je popoldne pri manipulaciji naenkrat šinil tok 120 Voltov skozi telo. Nesrečnež je takoj zgubil zavest in dobil opekline na roki. Obveščen je bil takoj zdravnik dr. Bežek, ki je dve uri in pol poskušal, da mladeniča z umetnim dihanjem spravi k zavesti, kar pa mu ni uspelo. Tragično umrli Dolenc je rodom Primorec in je bival v čirčičah pri Kranju, kjer zapušča osamelo mater. 10 letni jubilej LNP-a Včeraj se je ob dosti številnem občinstvu Izvr-šila polovica nogometnega turnirja, ki ga je pripravil hvalevredno LNP. Koroška : Team LNP 3:7 (2:3). Skrbno izbrano moštvo gostov je z zadovoljivo igro nudilo dovolj trd oreh slovenski reprezentanci. Odlikovala se je posebna obramba in srednji krilec, ki je daleč prekašal domačega Varška. Gostje prav gotovo niso zaslužili lako številčnega poraza. Nasprotno pa nikakor nismo bili zadovoljni z domačim moštvom, ki je imelo več zelo slabih točk. 2o dolgo ni morda ubramba »Berglez-Janez« tako nesigurno nastopala, kakor je to bilo v prvem polčasu. Velika napaka posameznih igralcev je tudi nepazljivost v pokrivanju nasprotnika. — G. Cim-perman pa ni imel ravno srečnega dne s sajenjem. Beograd : Graz 3:3 (1:1). Veliko živahnejša in zanimivejša je bila v vsakem pogledu druga tekma. Oba nasprotnika sla imela odlične igralce v svoji sredi. Posebno krasna v taktičnem oziru je bila igra belgrajskega napadalnega kvinteta in le neodločnost dveh igralcev pred golom je vzrok, da ni bil Graz poražen. Tekma se je vršila v divjem tempu, posebno proti koncu, ko je belgrajsko moštvo blokiralo vrata grnškega teama. Gradčani so pa imeli v krilcih in srednjem napadRlcu zavidljivo sposobne igralce. Sodil je g. Deržaj, ki je imel v drugem polčasu nekaj »tožjih slučajev«, katerih rešitvi bi se dalo oporekati. SK Ilirija (smuška sekcija). V ponedeljek dne 2. junija t. I. ob 18.30 v klubovi sobi kavarne Evropa (vhod Dunajska cesta) sestanek smučarske sekcije. Sestanek važen, zato vsi in točno. — Na-„ čelnikS/