v I m i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljnb-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". V Ljubljani 30. maja 1902. 85 Politični oddelek. ## m W ■■■■■■ ■■■ J|MIII I ■■■■■ '* Položaj v parlamentu. Proračunska razprava je naposled vender kon-čaca. Bila je dolga in dolgočasna, ter je pokazala, da je v našem parlamentu poleg jako pametnih in razumnih mož tudi prav čedno število ignorantov in nevednežev. Konec proračunske debate je za Körber- jevo ministrstvo vsekako lep uspeh in prepričani smo, da bili oficijozi ta uspeh tudi oznanjali v najbolj poetičnih ditirambah, da jim niso Čehi natočili v čaše pelina. Komaj je bila proračunska razprava končana, oglasil se je namreč mladočeški klub z dvema jako važnima izjavama, ki sta obudili vseobčno pozornost, ker sta pokazali, da smo z našim parlamentom danes še ravno tam, kjer smo bili lani ob tem času, da je na jesen sklenjeno premirje poteklo in da stojimo pred končno odločitvijo glede tistega kompleksa vpra- šanj , ki so izza razveljavljenja čeških jezikovnih naredb na dnevnem redu. Mladočeški klub je v svoji seji dne 23. maja soglasno sklenil voditi obstrukcijo proti vsaki važnejši vladni predlogi, pred vsem proti davku na železniške vožne listke, katera predloga je že postavljena na dnevni red poslanske zbornice. Klub je zajedno izrekel, da bo obstrukcijo nadaljeval toliko Stališče Čehov je jasno in prav za prav ni moglo nikogar presenetiti. Češki poslanci so v zadnjih letih že opetovano, v parlamentu in zunaj parlamenta, izjavili, da bodo za njih postopanje proti nagodbi odločilni samo narodni in politični momenti in nikaki drugi oziri. Takisto so tudi že tekom lanskega leta proglasili, da se odločilna bitka v jezikovnem vprašanju ne bode bila pri proračunu, ampak pri nagodbi z Ogrsko. To politiko je vsakdo umel. Parlamentarna rešitev budgeta je bila za vlado sicer važna, toda ne- izogibno potrebna ni bila. nagodbo je drugače. Parlamentarna rešitev nagodbe in carinskega tarifa je neizogibno potrebna, a če hoče vlada tako rešitev doseči, se mora na vsak način porazumeti s češkimi poslanci in si zagotoviti vsaj toliko, da ostanejo Čehi pasivni in da ne delajo obstrukcije. Na to je bila kakor rečeno, vsa javnost pri so s tem tudi računali vsi politični pravljena in krogi. Toda Čehi so že zdaj, ko visita nagodba in carinski tarif še takorekoč v zraku, storili korak, ki ga je bilo pričakovati šele za jesen. Sklenili so, kakor že omenjeno, da začne koj sedaj z obstrukcijo in da zlasti ne pripuste razprave o davku na vožne listke in o subvenciji dunavski parobrodni družbi. Ta svoj sklep utemeljujejo s tem, da nikakor ne gre, neposredno pred koncem zasedanja naložiti a* prebivalstvu nov davek v znesku 17 milijonov kron časa, dokler se jezikovno vprašanje za Čehe na leto> zlasti ker ni jamstev, da se ta davek porabi na vsprejemljiv način ne reši. Drugo, nič manj važno izjavo J« podal načelnik mladočeškega kluba dr. Paca k pri razpravi o Breiterjevem nujnem predlogu zastran nagodbe z Ogrsko. seji dne 23. maja je za tiste namene, glede katerih je storila poslanska zbornica že svoje sklepe, in ker žele Čehi, da se zasedanje poslanske zbornice dne 14. junija pretrga, ter da deželnim zborom priliko, začeti svoje delo. dr. Pacak izjavil, da češke stranke ne dopuste parla- Prepričevalno to pač ni, saj vlada več kakor mentarne razprave o nagodbi z Ogrsko, dokler ni jedenkrat slovesno obljubila, da se dohodki davka na poravnana z razveljavljenjem jezikovnih naredb če- vožne listke porabijo za uredbo plač državnih diurnistov, škemu narodu storjena krivica za uredbo udovskih pokojnin in posebno še za po Letnik LX Stran 212 kritje odpadka, ki nastane vsled odprave državnih mitnic, a da se rečeni davek res porabi v ta namen, o tem pač ni dvomov. Pa bodi kakorkoli. To je gotovo, da so resne politične komplikacije skoro neizogibne, ako začno češki poslanci že sedaj obstrukcijo, kakor so sklenili. Vlada je storila, kar je mogla, začela se je namreč z Mladočehi pogajati, da bi za sedaj opustili nameravano obstrukcijo. Kakšen uspeh bodo imela ta pogajanja, ni uganiti, že zategadelj ne, ker niso znani pravi nagibi omenjenemu sklepu mladočeških poslancev. Časnikarski shod. II. Splošno se povdarja, da je imel shod slovanskih časnikarjev velik moraličen pomen. Slovenci smo si s tem shodom pridobili mnogo simpatij, utrdila in poglobila se je misel vzajemnosti, slovanski časnikarji so se med seboj osebno spoznali in spoznali tudi razmere, v katerih živimo Slovenci itd. itd. Mi nikakor ne podcenjujemo teh momentov in radi priznavamo, da so v tem oziru velike slavnosti posebne važnosti in koristi, Toda vse to se doseže tudi z drugimi nestrokovnimi priredbami. Časnikarski shod je bil strokoven shod in zategadelj se moramo vprašati: kakšni so uspehi tega shoda za slovanske časnikarje in za slovansko časnikarstvo. Ko smo pred shodom v dotičnem svojem članku, sodeč po vseh pripravah, izrekli bojazen, da tudi časnikarski shod v Ljubljani ne bo imel pozitivnih rezultatov, kakor jih niso imeli prejšnji, smo bili radi tega v „Slovencu" surovo napadeni, a sedaj se lahko prepriča vsakdo, da je naša bojazen bila opravičena. Za časnikarje kot takein za slovansko časnikarstvo ni ta shod prinesel obetanih sadov. Priobčili smo v zadnji številki poročilo o shodu samem in navedli storjene sklepe. Kdor to poročilo in te sklepe pazljivo prečita, spozna kmalu, da nimajo pravega jedra. Glavni, za Časnikarje in časnikarstvo pomembni stvari na shodu sta bili: 1. Ustanovitev slovanske korespondenčne pisarne in 2. Organizacija slovanskih časnikarjev. O slovanski korespondenčni pisarni se govori že več let, a mi bi stavili svojo glavo, da je tudi še v 20 letih ne bo. Ovire so denarne in politične. Skupen, vsem slovanskim narodom služeč korespondenčni urad je po naši sodbi dotlej nemogoč, dokler bodo mej Srbi in mej Hrvati, mej Srbi in Bolgari, mej Malorusi in Poljaki taka nasprotja, kakor sedaj. Vsak narod bo skušal v tem skupnem kores-pondenčnem uradu zastopati svoje interese proti interesom drugih narodov in takisto zopet vsaka stranka. Temu se tudi pri najboljši volji ni možno ogniti, a čim se postavi korespondenčni urad v službo jednega naroda ali jedne stranke, ni več to, kar bi moralo biti in izgubi ves pomen. Sicer pa je tudi denarna stran taka, da še dolgo ni upati na kak uspeh. Za ustanovitev korespondenčne pisarne, ki naj dela konkurenco c. kr. korespondenč-nemu uradu, je treba vsaj 500 000 K glavnice. Čehi, najbogatejši slovanski narod, so doslej komaj 10.000 K skupaj spravili, mej drugimi slovanskimi narodi pa se za ta projekt doslej še živa duša ni zmenila. Dr. Vefgun se je izkazal kot velik porednež, ko je vprašal, kaj se je zgodilo za izvršitev v Dubrovniku storjenih sklepov. Slovanski korespondenčni urad je za sedaj še utopija in ostane to še dolgo. O organizaciji slovanskih časnikarjev prihodnjič. Politični pregled. Notranji položaj. — Vlada nadaljuje svoja pogajanja z Mladočehi. Ta pogajanja imajo namen, pridobiti Mladočehe, da ne začno obstrukcijo, kakor je bil to nazaanil dr. Pacak. Vlada se nadeja, ia Mladočehe pridobi za to, da ne bodo delali obstrukcije. Pogajanja se nanašajo izključno na jezikovno vprašanje. Češki radikalci s tem niso zadovoljni, nego zahtevajo, da morajo poslanci stopiti v boj za češko državno pravo. Tega Mladočehi seveda ne store Nemci se drže prav previdno v ozadju, ker se češke obstrukcije po vsi pravici boje. Zasedanje delegacij bo ta tedćn končano. Vsa vprašanja se bodo rešila v štirih sejah. Hitreje že res ne gre. Razprava o zunanji politiki je bila prav plitva in nezaatna. čule so se običajne fraze, sicer pa prav nič, kar bi bilo vredno, da se omeni. Poslanska zbornica je, kakor smo že v članku omenili, dognala naposled proračunsko razpravo. Ostre so bile razprave o proračunu justiČnega ministrstva. Minister sam ni prišel k razpravi, radi česar so ga razni govorniki kaj ostro napadali. Proračun je bil sprejet s prav majhno večino. Prihodnja seja bo šele v petek. Nagodba pogajanja mej dunajsko in mej budimpe-štansko vlado se vrše prav pridno. Splošno vlada mnenje, da so ta pogajanja več ali manj samo formalna in da bo Körber na višji ukaz kapituliral pred Madjari. Krona želi, da se mej Cislitvansko in mej Ogrsko obrani trgovinska in carinska skupnost, in kar želi krona, to se v naši psevdoustavni državi tudi točno zgodi. kateri UTreklicuje vie, kar bil pisal v zade^vt^ zahoda sv. Jeroaima proti avstroogrski diplomaciji in proti Madjarom. ^omeatara >ni tc^ba. Kalija' Te dni je bila v italijanskem parlamentu velika razprava o zunanji politiki Italije. Minister zunanjih del Prinetti se je v svojem govoru odločno izrekel v smislu trozveze. Rusija. — Dijak Balmašov, ki je ustrelil ministra Sipjagina, je bil obsojen na smrt in je končal na vešalah. S tem se je hotelo statuirati eksempelj. V perilu usmrčenega Balma-šova so našli listek, na katerem so bila zapisana imena Sipjagin, Wahl, Prbedonoscev, Nikolaj . . . In res: Wahl je bil pred nekaj dnevi zavratno ustreljen. Sploh se kaže, da je revolucionarno gibanje na Ruskem dosti večje, nego se da soditi po listih. Francija. — Vsa pozornost je osredotočena na vprašanje, kdo postane naslednik Waldeck-Rousseau-a. Za kulisami se vrši velik boj v namen, da se sestavi ministrstvo, ki ne bi nadaljevalo od Waldeck-Rousseau-a začetih akcij. Letnik LX. Stran 213. Vojna v južni Afriki. vedno čeprav je mnogo Burov, ki vojne. Mirovna pogajanja se še nadaljujejo, vender se sodi, da bodo imela uspeh, so brezpogojno za nadaljevanje Obrtnija Solnčni motor. Napisal stud. tehn. O. R. prikladnejše pisati v tem vročem letnem času, nego baš o solncu in njega moči? In zares, ni majhna solnčna čem je moč, moč solnčnih žarkov, to čutijo že prav krepko prebivalci mest, ki bežijo, ako le morejo pred to močjo v hladne sence temnih gajev. Ako pa imajo solnčni žarki toliko moč, da go- nijo cele rodbine z vso njih težko prtljago vred iz mest na kmete, potem si moremo misliti, da je njihova moč tolika, da lahko goni motorje. In res! To moč skuša moderna tehnična veda tudi primerno izkoristiti s tem, da jo namerava uporabiti za gonilo strojev. Čuditi se tem poskusom ne smemo. Kajti od je člo- poroda mehanične teorije o toploti, v kateri veštvo izpoznalo, da je vsa naša zemska toplota jeden del one toplote, katero izžarevajo k nam solnčni žarki — od tega hipa dalje se množijo poskusi, da bi se s pomočjo istih okrajšalo pot, po kateri moramo hoditi pri izkoriščanju solnčne toplote. Navajeni smo, da jemljemo največji del našega mehaničnega dela od silne zaloge „toplote". Te toplote Aparat sestoji iz jednega reflektorja t. j. vspre- jema^ca solnčnih žarkov. V premerju ima ta reflektor 10 m in 55 cm. Vsa ploščad reflektorja je obdana z 1788 ste brušenim steklom, za kar je potrebovalo klenih plošč. Ves reflektor sloni na ogromnem že leznem podložku in je obrnjen vertikalno proti solncu Ob reflektorju je napravljen mehanizem ure, ki suče istega za solncem tako, da zbira ves dan vse solnčne žarke. Reflektor je v sredi izrezan in skozi to raz- prtino sega 4 24 m dolgi parni kotel, ki drži 434 litrov kubičnih čevljev prostora nad pol ure pritiska solnčnih vode kotlu vodo za nabiranje para. žarkov na ploščo reflektorja je kotel tako razbeljen kakor raztopljeno železo, indikator (paromer) pa kaže 150 atmosfer pritiska. Par je napeljan iz kotla po cevi iz fosforne bronce k stroju, katerega goni, od tod pa se vrača zopet v kotel ter se istega tem potom avtonomično polni. Ko je motor v teku, ni treba nobenega nadzorstva in opravlja ves dan krepko svoje delo. s Vročina, dasi je silno ogromna, je dovolj močna. da goni stroj nepretržno ves dan, vender pa ni o imamo sicer na razpolago velikanske zaloge, vender pa si moramo izmišljati najbolj kompliciranih strojev ter čakati potrpežljivo, dokler da moremo dobiti te pravi višini, kajti treba pomisliti, da upliva na toplote dovolj za svoje delo in namreč iz snovij, ki vsaka izprememba v solnčni toploti. Le jeden oblaček jo hranijo v sebi (kurivo itd.). Misel torej, da bi se čez solnce takoj oslabi njega moč. Naloga tehnične istej drugega sledu, nego mala meglica para, ki vstaja iz parnega kotla. Vročina v reflektorju je tolika, da raztopi n. pr. v nekaterih trenutkih poleno najtršega lesa, da v jednem trenutku vzplamti, kakor košček papirja. Motor opravlja delo za deset konjskih sil. Vode dvigne v jedni minuti 62 litrov. Da bode ta solnčni motor postal v Kaliforniji velik dobrotnik človeštva, se ne da tajiti, kajti jeli so ga uporabljati na domu, v tovarni, v rudokopih v prvo za sesanje vode iz globočine. Seveda, da izum solnčnega motorja še ni na to dobilo solnčno toploto direktno od vira in ne še vede pa je, da se izumi naprava, ki bode hranila po ovinkih (sežiganju kuriva) ter se jo porabilo kot solnčno toploto tudi tedaj, ako je solnce ne bode iz- gonilno silo, je popolnoma priprosta, tako priprosta, žarevalo direktno, po noči, o oblačnem vremenu da smatramo način, kako to rešiti za pravcato ubiti. Ko itd. Tedaj dospe' solnčni motor na višek svoje veljave. lumbovo jajce, katero le treba znati Po neštevilnih drugih sicer še dokaj brezuspešnih poskusih izumiti takozvani solnčni motor", se je posrečilo v zadnjem času nekemu posestniku v Kaliforniji, da je izumil tak aparat in sicer v bližini malega mesteca Los Angelos. Ta motor goni veliko vodno sesalko v ome- njenem kraju Izumu je dalo povod to, ker je v dotičnem kraju Kmetijstvo. 'j ■ 4 j'. % ž , jf . . & , • ji< v J s.4 j j ujfew i K 1 vjcw • g / • i < f '-it j \ -t » v. "t / \ - % ^ w4v. - ol. v \ ^ Vzroki, da konji tako mnogokrat oslepijo. Marsikomu se je morda že večkrat čudno zdelo, kako da izmed raznih domačih živalij, posebno konji zbole na očeh največkrat in tudi pogosto oslepe. premog čezmerno drag, vsled česar si prebivalci ne Seveda tak konj z enim očesom zgubi mnogo vred- morejo niti omisliti tega dragega, a skoro jedinega nosti, z obema slepima pa skoraj vse! Vredno in po- kuriva. Vsled tega se je porodila misel, da bi se ra- trebno toraj je, da se spoznajo vzroki teh bolezni j, bilo solnčno toploto direktno za kurjavo parnih kotlov da se jih znamo varovati za časa. itd. To je bilo tem lože, ker je baš v Kaliforniji večji del leta jasno vreme in huda vročina. Prva napaka v tem so previsoke jasli. Navadno nahajamo povsod konjske jasli tako visoko, da mora r Stran 214. Letnik LX. konj napenjati se, ako hoče dobiti kaj iz njih Pri tem se večkrat dogodi, da mu pade kakšna smet v oko, kar mu povzroči vnetje, katero je navadno začetek hudih boleznij, ki več ali manj skvarijo oko. bolje, dotične krave postaviti. Če mogoče na suho, kar ni samo za kravo, ampak tudi za mladiča velike vrednosti. Da mleko zagreni, more biti vzrok tudi vnetje vimena. Tudi tako mleko je treba posebej porabiti, kajti Čisto malo takega mleka pride- janega dobremu, isto lahko popolnoma pokvari Ako ie Drugi vzrok, vsled katerega bolehajo konji na mleko vseh krav koj po molži grenko, tedaj mora biti vzrok očeh, je premočni sopar v hlevu. tem se človek pokvarjena krma. Tako lahko prepriča, posebno kdor ima bolehave oči Ako stopi v takšen prostor, takoj ga začno srbeti in žgati zamore biti vzrok grenkobe n. pr. je trpela vsled zmrzline, ravno tako z grenčicami, stare pokvarjene ogrščine in oljnate po- pesa, posebno taka, krmila gače, plesnjiva in zaduhla mrva, slama itd. Ako hočemo zve- ter solziti. Ako je prisiljen ostati na takem mestu, deti, ali tu tiči pravi vzrok bolezni, moramo krmljenje spre-polnem soparov od amonijaka in drugih plinov, kateri meniti. Slednjič zamore tudi močno plesnjiv nastilj povzročiti grenkobo mleka Ako pa nastopi grenkost še-le čez nekaj ur, izhajajo od gnoja, kmalu zboli za vnetjem očes. Eaako se godi tudi bolehavemu konju, samo da še toliko slabše, ker se ne ve čuvati, kadar ga začne oko srbeti ter se drgnje ob njo kolikor more. V tem je koj od potem imamo pred seboj gnjiloben razkroj mleka, ga po- vzročajo majčkena bitja, bakterije ali glivice, so se naselile v hlevu na vimenu krav ali v mlekarni na mlečni posodi in od tod prehajajo v mleko. Ako nekaj časa hladimo, oziroma začetka, ko se opazi, da se konj obilno solzi, treba hranimo mleko v kakem drugem, ne navadnem prostoru, bomo kmalu našli, če je prostor vir okuženja. Pri tem lahko ome- zdravila, za kar je pred vsem priporočati kafrovo vodo. Ob enem pa je treba kolikor mogoče skrbeti nimo, da se mleko v hlevu lahko okuži, ako v se za čisti zrak v hlevu, kar se doseže, ako se gnoj in nesnaga sproti spravlja iz hleva in se ta večkrat prezrači. na 6 toto. Zlo dalje, Če se vime z mlačno tako pazimo se odpravi še le tedaj, ako se hlev temeljito apnom, prilili osnaži in vsi leseni deli dobro namažejo s sveže žganim vodo izpira, kateri smo Tudi je dalje škodljivo za nekoliko karbolne kisline Ako imamo pa vzrok misliti, da je mlekarski prostor vzrok bolezni, potem moramo ta prostor, popolnoma ga izpraznivši, temeljito razkužiti. Orodje in stroje, kakor tudi prostor sam je treba z vročo vodo umiti. Dobro prezračeni prostor se potem izpostavi skozi 12 do 24 ur raz-kužujočim žveplenim parom; ko smo ga dobro prezračili, ga konju od zadej, ker tako so mu oči večjidel v temo zopet lahko rabimo Ako hočemo biti popolnoma gotovi, potem oči konju, ako mu svetloba prihaja v hlev le od jedne strani, dočim je druga stran temna. Nasledek temu je, da obe očesi slabita. Tudi ni najbolje, ako prihaja svetloba v hlev obrnjene in nagel pogled vratom ali oknu nazaj mu napravlja blišč na oči. Najbolje je, ako spredaj nad jaslami in sicer precej veliko, da svetel, ker ugaja konju, ki svetlobo ljubi. okno hlev se svetuje, tudi stene na novo pobeliti. Jajčje lupine. Navadno se misli, da jajčje lupine nimajo nobene vrednosti ter se jih pomeče proč. Toda te lupine Skoraj največji vzrok kvarjenju očij pa so ne imajo v sebi veliko apna in fosfora in se jih baš zaradi tega more dobro vporabiti. Stolči dobro jajčje lupine in jih pomešaj med hrano živini in videl boš, da so posebno mladi živali v kaka ušesca pri uzdi, katera so pritrjena ob straneh veliko korist. Posebno Očij Namen jim je, da bi se konj manje plašil ker beta i koristne so te lupine za teleta, žre- t. ne bi videl vsake malenkosti ob strani ceste, pač pa se ne pomisli, koliko ta ušesa mučijo oči živali. Konj ima namreč oči tako ustvarjene, da je glavni pogled mačih Svoji k svojim v Rusiji. Petrograda se poroča, da je ruska vlada izdala naredbo, da morajo vsa ruska želez- niška društva tvrdkah nabavljati si potrebni materijal samo pri do-Med domače tvrdke pa se ne računa rajnih uperjen bolj na stran in če ondi nima razgleda, se mu oko nepravilno obrača in napenja, s čemur se kvari. Konečni vzrok, da oko zboli, je pa dostikrat bič neusmiljenega hlapca. Ako tega konec le količkaj za- nalijemo filijalnih tvornic tujih podjetnikov. Prestopki proti tej naredbi se kaznujejo z velikimi globami. Sladkorni med, kako ga pripraviti? Da bode med iz sladkorja in vode imel okus kot pravi čebelni. ga pregrejmo na sledeči način: Vzemimo veliko posodo (lonec), v katerega nekaj vode, v njo postavimo posodo z medom To dene na oko, je to naglo zbolelo na vnetju, kar se se vse dobro pregreje od ognja, vreti pa ni treba. Tako pri- popolnoma malokdaj ozdravi. Toraj proč s bičem, kakor tudi z neusmiljenim hlapcem od živine! memb, Kmetijske raznoterosti. Grenko mleko. Jedna najpogostejših mlečnih izpre- pravljeni med se baje ne loči mnogo od Čebelnega. Proti črvom na zelniku. Izmed mnogih sredstev, da se ta golazen zatira in zabranjuje, svetuje se tudi ta le pomoček: Od gosenic napadene rastline se naj poaipavajo na večer ali pred dežjem s sajami, ali če teh pomanjkuje, s svežim pepelom. Če pa so se črvi že pri mladih sajenkah v gredici prikazali, zlasti oni, se rede na koreninah rastlin, priporoča se pri nam niso ljube, je grenkost mleka Ako hočemo presajanju največja opreznost. Napadene rastline se zavržejo priti na pravi sled mlečni napaki, moramo najpreje določiti, in pokončajo, zdrave vsaj videzno pa se pred sajenjem po- je-li imajo vse, ali samo posamezne molže to napako. Veli- kokrat zamoremo uže mej molžo določiti, večinoma pa se gren- koba še le pozneje jasno pokaže, ko je mleko vže nekaj časa stalo. Zato se priporoča, dvomljivo mleko v zaznamovanih makajo v tekočino oi ilovice, kravjeka, saj ali pepela, kar se vse z vodo razredi, da je tekoče. V slučaju, da se želi imenovani mrčes ugnezditi, je vredno, da se to zabranjuje, zlasti ker to sredstvo nH ne stane. steklenicah shraniti in je čez 24, 36 ali 48 ur preskusiti na Crešnja. Domovina sedaj splošno razširjene sladke njega okus. Ta napaka se pogosto nahaja pri staromolznih črešnje ni Evropa, temuč iztočna rastlina. Kakor govore kravah, ki 80 že visoko na času, ker se tu mleko nič več listine, je našel še pred Kristusovim rojstvom po sladko- pravilno ne tvori. Proti temu ni nobenega drugega sredstva, snednosti znani rimski vojskovodja Lucullus. Prišel je iz nego prizadeto mleko posebej porabiti, oziroma pokrmiti ali še zmagoslavne bitke nazaj v Rim, ter pripeljal na posebnem NOVICE Stran 215. vozu velikansko črešnjevo drevo, polno najlepšh. zrelih črešenj. ako sem Ljudstvo je dobilo posamezne sadove iz tega drevesa ter jih v8adilo. Tako je prišla Črešnja v Italijo. Divja creŠnja je bila uže poprej poznan sad. ali plemenita višnja (Prunus Cerasus Weichselbaum) bila je sladkosnednim Italijanom dobra vojna sam gospodar svoje duše in vesti Da, da, vest mora vsak sam imeti Tako je, tako! . . . No, pa poslušaj, Vasiljko . . .a Stari Martin je pogledal na mesec, kateri je pridobitev. Črešnja je potem postala navadna po srednji Evropi, ravno v tem trenutku pogledal izza oblakov, in nato Na divjo podlago, katere se je nahajalo in se še nahaja danes južni Norveški cele gozde, cepili so finejše in okusnejše po vrste. Od nekdaj dozoreva in je jel v onem skrinostnem, zategnjenem tonu pripove- )e uže imela veljavo ona vrsta. se odlikuje po obilnosti soka. o zgo d aj preteku dovati, kakor imajo sploh navado stari ljudje, ako pripovedujejo skrivnostne povesti iz preteklosti. 120 let, odkar se je udomačila v Italiji, razširila se je po Da, da Angleškem, od ondi po Nemškem proti sredozemskem morju Ravno taka noč je bila, mesec je dobro poznani maraskino". Pri nas in v Rusiji V Švici in na Tirolskem sadijo jo največ, da delajo iz nje žganje in raste ugaja črešnja povsod, v gorskih, kakor nižjih krajih, ker ji sijal in zvezde so se bliščale bilo je ravno na Sveto noč . tanko, kot bi bilo sedaj . . . . . . Da, natanko vem, . . Spominjam se na-s Parasko sem stal tam podnebje, vender uspeva mnogo bolje proti jugu nego pri meji, kjer leži oni veliki, rujavi kamen In proti mrzlemu severu. Naši kmetje, posebno krog Vipave in takrat je ležal ravno tako, ta kamen. Veš. Vasiljko, tak kamen ima prav lepo življenje. Mirno leži sto in dalje po Goriškem, dobivajo za črešnie, kadar dobro obrode, lepe stotake, ker se jih pošilja na stotine kvintalov daleč v inozemstvo. Želeti bilo, da se nasadi še mnogo več Črešnjevega drevja dobre *r*te pri naših kmetih, kjer jim že prinašala dobička, bodisi, da prodajo. se jih porabi za dom, ali za tudi tisoč let tam je bil tak se ne gane in ne spremeni. Kakor Le malo bolj v zemljo se je po- marsikak prostor samuje, kjer bi dobro uspevala črešoja in greznil n . . . Pač -lepa je, biti kamen"! Toda kamen vender nič ne čuti, očka"! „Ha, ne čuti! To ravno dobro, da ne čuti; Poučni in zabavni del. JjS^Äg cjgjjfeg w W I ker ne čuti, ga tudi ne boli Pa poslušaj, Vasiljko! Jaz in Paraska sva stala tam na r IL egu pri rujavem kamnu Paraska je bila lepa dekle Njeni dolgi lasje so bili krasni Kakor jo je tudi umrla n Greh starega Martina. (Ruski spisal J. N. Potapenko, prevel O. M.) (Konec.) čem govorite očka"? je vprašal Vasiljko. Stari Martin je vstrepetal. Starček ni mislil, da je govoril glasno. Zdelo se mu je, da so se mu pretekli spomini le nekako nejasno v glavi porajali, kakor daljna luč, zavita v gosto meglo . . . Ti čuješ moje misli! Poglej no ! O čem govorim ? » praviš. Tega pač tebi ni treba vedeti u „Oh, očka, povejte . . „Da, časi so minuli in i 0 • se je prosil deček. ne povratijo več a P t M Je odgovoril stari oče, nato molčal in potem zopet pristavil: r Ravno taka noč je bila in mesec je ravno nato ga je zakril črn oblak svetil izza oblakov. In in potemnilo se je na zemlji, a ko je zopet drvil naprej in zopet je bilo vse v svetlobi in bilo je, kot bi peli angeljci v nebesih! . . . Da, da! ne besih so peli angeljci, a na zemlji se je zgodilo nekaj strašnega ..." „Kaj se je zgodilo, očka" ? „Strašne reči, Vasiljko, strašne reči, ti rečem"! je dejal stari oče in nekak nemir se ga je polotil. Marfa Abrahamovna vlekla za lase (in Marfa Abra ■ hamovna je bila stroga gospodinja) kakor jo je tudi vlekla, njene lasje so bile vender zmerom lepe. Včasih jih je tudi ovila krog vratu in jih povezala v kite. Bila je velika, rudečelična, ustnice je imela kot češnje in svitle, kakor najsvitlejše zvezde tam nad zvonikom! Da, take so bile Paraskine oči Pa tvoj očka tudi ni bil takrat tak, kot je sedaj! Lep, postaven mla denič je bil takrat tvoj očka in dekleta so dejale, da je lep, mlad mož, in mislim, da niso lagale, marsikateri so se porudečila lica, ako so se kajti srečale najine oči. Ljubil sem Parasko iz vsega srca in ona je ljubila mene ..." „Kaj je to, očka" ? „Koga iz srca ljubiti"? Vidiš, to se pravi: za človeka, katerega se ljubi, dati življenje. In brez tega človeka se mu zdi, da mesec ne sveti, zvezde ne . . . Vidiš, to se pravi, . . . Midva sva bila oba mlada Jaz sem imel dvajset let, a ona še ne dvajset migljajo in solnce ne greje človeka iz vsega srca ljubiti še In takrat se nisva ljubila morebiti tudi ne jeden mesec, a seveda tajno bi to zvedela Marfa Abrahamovna, gotovo odrezala Paraski kite in mene bi porinila v vojake. jeden dan, Kajti, ako bila tem trenutku se ni mogel stari oče več vzdr- Da, da, huda gospodinja je bila Marfa Abrahamovna, žati, da ne bi pripovedal, ako tudi ni bil naprošen. Vasiljko je to vedel in je previdno molčal. Bog • » daj večni mir mi je nimamo soditi . Sodnik sam bo sodil njo kakor nas In jaz sem In stari Martin je govoril dalje: „Da, da, sosed dejal takrat Poraski: „Poslušaj Poraska! Postni dnevi Kalinik je zmerom dejal: preje je bilo bolje, veliko so sedaj pri koncu, skrbeti morava za najino bolje! Če tudi", je dejal, „so bile naše duše prodane, hodnjost Ali Paraska me je pri objela, rekoč: „Ne a bilo je vsaj kaj jesti To je dejal, ker je bil misli na to, moj ljubi Martin! Včeraj je Jevdoha od neumen po mojih mislih je bolje, umreti gladu, gospe sama čula, da je moja usoda že odločena u Stran 216 Letnik LX In kako jo je odločila? „Odločila jo je, ihtela je Pa- oči so izrazale strah, da preostane stari oče pri tej raska, ter se tresla po celem životu", da, ko bo postni točki pripovesti in ne pripoveduje dalje. čas pri „In kaj se je zgodilo potem" ? je končno vprašal, moža. On je zdrav in krepak mladenič, ona tudi; to „Potem se je zgodilo nekaj strašnega", je od- bo krepka rodovina! Če ne, je dejala, zna Trofin še govoril oče. „Naša gospodinja je postala tako huda, kraju, Poraska vžame kočijaža Trofina za : to kake neumnosti napraviti z drugimi mladenkami in kot jo še nikoli v življenju nisva videla obraz Paraska se zna v koga druzega zaljubiti da, da, pobledela od jeze, tresla se je po celem životu in kos na to se težko pazi"! In bridko je jokala Paraska. pečenke, katero je ravno jedla, ji je obtičala v gol- Ko sem jaz to Čul, sem škripal z zobmi ter se pestil, tancu, na njenih ustnih pa so se prikazale pene Tako jezen sem bil, ko je to dejala — in vender tako nogo je bila ob tla, in njene ustnice so se najsale, žalosten. Moje dekle mi hoče vzeti ena?! Kako je to kot pri mladem žrebetu mogoče? In komu jo še hoče dati? Trofinu! Kaj je n Trofin? Pijanec in pretepač! Ubil jo bo še, mučil jo ge nobeden Ha, ha", je dejala, „torej to sta sklenila! Vedita bo in • # ne bo dal miru Strašno sem bil jezen mojih psov ni imel lastne volje, in tudi w In nato sem sklenil s Parasko, da greva jutri takoj? ko pride Marfa Abramovna iz cerkve, k nji, ter jo na kolenih toliko časa prosiva, da se ji srce omehča. Mislila sva, da na tak praznik, ko poj o angel jci v nebesih, se mora tudi naj grozo viteje srce omehčati. Da, tako sva mislila ..." Stari oče je molčal, ter se zatopil v spomine. vidva je ne bosta imela! Slišala sta, kaj nameravam z vama, in predrznila sta se, meni nasprotovati . . . Vidva se ljubita že dolgo", je vpila, kaj ne da? Kdo vama je pripustil, ljubiti se? tHa, jaz vama pokažem! Proč njima, v konjski hlev ju peljite in ju pretepite, da se jima bodo celo njihovo življenje na hrbtu poznale maroge" t » Na tak velik praznik" ? je prestrašeno vprašal Vasiljko je nestrpno vlekel za rokav. „Naprej, očka, Vasiljko in glas se mu je tresel. naprej"! je prosil. „Kaj praznik! Tega se še manjka ... Le po- ln stari oče je nadaljeval: „Tako sva tudi na- slušaj, kako hudobni so ljudje! Krvoželjne zveri se redila. Božični dan je napočil. Paraska in jaz sva ni tako bati, kajti imamo nož m čakala, da se pripelje Marfa Abramovna in cerkve, ubranimo, kot hudobnega človeka palico, da se je hlev ju Čakala sva precej časa Prišel je pop s križem in ž peljite", je zavpila s strašnim glasom, in kakor sta njim cerkovnik, in obadva sta pela: „Devica danes se ljubila, tako naj se tudi sama kaznujeta"! Jaz bi narodi" in sta voščila, petem pa šla dalje v kmečke moral toraj Parasko s palico pretepsti, in ona mene. hiše, nabirati milodarov. Nato pa sva stopila v sobo. Mladenič dekleta, njegovo ljubico, in dekle Ondi je bila dolga miza in na njej so ležale vse mo deniča Se je mla kedaj že kaj tacega slišalo? Ha, goče jedi: prašičja pečenka, klobase, potvica in druge to je strašno! In peljali so naju v hlev take jedila od kodi sva vzela pogum, da sva sto- i» In od proklete ga časa nisem videl več Paraske pila pred njo, še danes ne vem. Rečem ti, Vasiljko, in tudi Trofin je zginil. Slišal sem, da ju je naša bila divja zver in ne človek, kajti ni imela mučiteljica poslala v Moskvo, kjer je bil njen sin v ona nobene usmiljenosti, ako bi tudi človeka za celo nje- ondotnem polku častnik. Tam je ostal Trofin cel čas govo življenje spravila v nesrečo. In to je z marsikom svojega življenja kočijaž, in Paraska je trpela strašno tudi storila! Midva sva padla pred njo na kolena, ležala sva takorekoč pred njo v prahu! „Kaj je to? Kako sta se osmelila? Kdo je vaju pustil notri"? je zakričala ona. Midva pa sva molčala, jezik nama je otrpnel, nisva mogla spregovoriti . . . sva spregovorila, rekoč: Mamica, ljuba naša gospa, ne pogrezite nakrat, dve krščanski duši v nesrečo, Čez dolgo Časa ne dajte Parasko Trofinu on jo stori nesrečno, on jo bo končal . . . Midva pa se, milostJjiva gospa, ljubiva že dolgo časa in čakala sva le Božiča, da pa-deva pred Vas na kolena, ter Vas prosiva za dovoljenje . . ." pred njim, kajti pil je v Moskvi še bolj, kot tukaj. mano pa se je zgodilo nekaj druzega a »Kaj se je zgodilo s tabo, očka" ? vprašal Vasiljko. v Naredili so me za svinjskega pastirja Moral sem pasti svinje in dali so mi za ženo nekega de kleta, imenom Arina. In nato se je začelo"! „Ali bolje je, da ti ne pripovedujem ... Za Boga. bolje je, da tega ne veš"! je končal stari oče. silil deček s Ne očka, ne! Pripovedujte!" tresočim glasom. „Torej naj pripovedujem? Ali ne veš, kako „Oh, moj Bog"! je dejal stari oče po kratkem mi to težko de!" Veš Vasiljko, vsak človek ima na • • • vesti težke grehe, ki leže na njem, kakor težak kamen, premolku. „Tako je bilo, da zares je bilo tako Dandanes ne verujejo kaj takega, a bilo je tako Vasiljko"! ki se ne da z nobeno molitvijo in zdihovanjem od srca odvaliti Ker tako prosiš, poslušaj, ali ne Vasiljko je pomolil glavico iz gorke suknje, ter obsodi tvojega starega očeta! Arina je bila tiha, motril očeta z nemirnim pogledom, kot bi hotel reči: mirna žena. Vsak je začel ž njo prepir, ali ona je » Ali je to vse? In potem"? In njegove modre, svitle pretrpela vse samo prekrižala se je in zdihovala. NOVICE Stran 217. Bila je zelo bogaboječa! Njen obraz ni bil ravno grd, storil, pamtil to in začel se jokati. Drugi dan je Arina ali, da bi rekel lep tudi ne Bila je bleda, suba sklenila In jaz sem jo umoril"! in bolj majhna! Ker sem pa jaz takrat ljubil Parasko Zadnje besede je stari oče govoril popolnoma in me je Marfa Abrahamovna tako raztogotila, sem tiho in trudno je pobesil sjvo glavo. bil jezen na vse, in Arino sem sovražil iz dna svoje duše. Ona je bila proti meni tako dobra, a jaz proti Nakrat se je vzdramil. „He, Vasiljko, kam bežiš? stoj Vasiljko", za • 9 nji kot divja zver. Dejala večkrat proti meni: klical s tresočim glasom, ter se počasi vzdignil iz D Zakaj si jezen name, Martin? Ali sem jaz kriva tega? Bog je tako učinil, in tako mora biti"! Ali vrag mi je vzel um in neka nečista moč se je polastila mene; na njene krotke besede sem od govoril z udarcem po njenem životu. „Molči", sem u zavpil, „ti si me napravila nesrečnega; s tabo živeti mi je ravno tako, kakor pretrpeti peklenske muke In začel sem hoditi pogosto v gostilne ter sem pil ! šnops. Ko pa sem prišel domov, ter sem zagledal Arino, me je tako razdražilo, da sem jo začel pre- tepati; a ona ni vpila, le vzdihovala je, ter se pre križala Moj Bog, moj Bog! Tako sem grešil je mraz, zakaj se tako treseš, Vasiljko ? Gotovo kaj ne da? Pojdi za peč, Vasiljko. „Ne, očka, ne tresem se od mraza. Meni je tako hudo pri srcu, očka!" je odgovoril deček z nemirnim glasom. Stari oče je vzdihnil. „Da, to je bilo strašno", je dejal, strašno! Če me vsesodnik na sodni dan vpraša ne vem, kaj bom odgovoril. Arina mi je porodila deklico in enega sinčka, tvojega očeta! Arina je bila tvoji, stari mati, Vasiljko. Pa to ni nič ohladilo moje jeze! Sovražil sem jo kot prej, in pretepal sem jo nečloveško, zverinsko lase in jo teptal z nogami . . . Vlekel sem jo za Ne tresi se tako. Va- siljko! Kaj delaš? Kaj skačeš okrog! Le poslušaj! Neko nedeljo zvečer sem šel v gostilno in dobil sem ondi Anikita, grofovskega kuharja, ki je ravno prišel klopi. Toda Vasiljko je skočil kakor plaha zver po koncu, ter bežal v sneg, tresoč se po celem životu. „Pojdi sem, neumni dečko! Odeni se v kožuh, drugače se še prehladiš", je dejal stari oče. » Ne grem, očka, nočem iti « t odgovoril deček » s tresočim glasom. Zakaj nočeš iti? Saj si vender še preje tako mirno tu sedel nakrat ... Oh ti neumnež"! „Ne grem očka! Bojim sete očka,!" je s strahom zaklical deček. „Ti si umoril človeka"! Stari oče je stal tu, noge so se mu tresle in v tem padel je nazaj na klop. Krčevito se je prijel za prsi. Zdelo se mu je, kakor bi mu kdo oster nož porinil v srce. Toda samo trenutek je to čutil, potem ni čutil več . . . ... Ko je Vasiljko vzbudil očeta in mater ter sta ona dva šla vun pogledat, nista mogla starega očeta več vzbuditi. Zaspal je za večno . . . Mesec je pa še vedno svetil, le časih ga je zakril mimo drveči oblak in trs je stal tiho in nepremično na bregu, kot v oni že davno pretekli noči, ko je mladi Martin stal s Parasko pri onem rujavem kamnu in v njene lepe oči. In angeljci so peli v gledal nebesih, Vasiljko pa se je skril za peč, jokal in se tresel; nič ni hotel vedeti, nič slišati. In celo življenje ni pozabil povesti starega očeta. iz Moskve od mladega gospoda. Seveda sva takoj vkupaj pila. „Poslušaj", sem ga čez nekoliko časa vprašal, „ali si kaj videl Parasko ondi" ? „Kako da je nebi videl?" je dejal. „Seveda sem jo videl! Vpra- * " ä oMo m. % I W W « Novice. m s.. v t. , i? . . / , ^Lj v Jfc j ^JL^- J^s . vJL / v JL^/ j »S a - * ■* vJL i_if j sJt ■wVrf« oL. (JL vJL^y \_A_f »JE, sJL^ * * »_ srt > OC,' - -JK-^ vi«' % K^ va^I šala me je, kako se godi a » In kakšno je njeno Osebne vesti. Nadvojvoda Josip Ferdinand življenje"? „Njeno življenje ni vredno nič več! Vsak ki se je nekaj časa mudil na Pokluki na Gorenjskem, je zopet čas pride njena poslednja ura. Trofin, ta zverina, jo zapustil deželo in se vrnil na Dunaj. bije, da je na pol mrtva in lazi okrog še kakor Promocija. Gospod Dragotin Lončar, suplent na senca Še enkrat ali dvakrat jo bode Trofin na- il. državni gimnaziji v Ljubljani, bil 22 t. m. na češki tolkel in po nji je Ko sem to čul, pogrelo me univerzi v Bivši Pragi promoviran za je po vsem životu. Postal sem besen, kakor, razdražen pevovodja Glasbene Matice" doktorja modroslovja. in sedanji kapelnik v je tiger ... , nisem mogel Več Hitro sem zlil še dva kozarca one Tako je tedaj! tako!" sem zavpil. župni cerkvi sv. Lavrencija na Dunaju, gosp. Josip Cer in, bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije. Disertacija, ki io je spisal gospod ČJerin, se nanaša na slo- pekoče tekočine v se, nato pa sem letel domov in začel mojo Arino pretepati . . divja zver takrat, in ne človek Bil sem v resnici venske protestantske napeve. Kadar izide v tisku, bo še prilika, o njej kaj izpregovoriti. Poročil se je oficijal trgovske in obrtne zbonrce Ona pa je samo gosp. Josip Hauptmann z gdč. Pavelco Šijančevo iz vzdihovala in njene oči so bile obrnjene proti nebu. Cerkevnjaka. Čestitamo! Jaz pa sem bil vedno huje, vedno jezneje. Nisem Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. mogel nehati, satan me ni pustil. In čul sem, da je njeno ječanje prenehalo, videl sem, da je ležala na tleh popolnoma iztegnjena. Nakrat mi je bilo, kakor bi me objel leden hlad, zavedel sem se, kaj sem Trgovinsko ministrstvo je odobrilo izvolitev gosp. Jos< Lenarčiča predsednikom in gosp. Fr. Koli mann a podpred-8ednikom trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko. Konferenca srednješolskih ravnateljev. Te dni se je na ljubljanskem učiteljišču pod predsedstvom gospoda Stran 218. NOVICE Letnik LX. ravnatelja Lev ca vršila letošnja konferenca ravnateljev kranjskih srednjih šol. Udeležili so se te konference ravnatelji gg. dr De tel a iz Novega mesta, Hub ad iz Kranja, dr. Ju-nowicz, Senekovic in Wiesthaler iz Ljubljane ter Wo ls egg er iz Kočevja. » — Stranska blagovna postaja na Bledu, katera se je bila dne 30. novembra 1. 1901. nadalje zaprla, se dne 8. junija 1. 1902 zopet otvcri. Do^tavninsko okrožje stranske blagovne postaje obsega kraje Bled, Zagorico, Želeče in Mlino. Privaža in odvaža se blago med stransko blagovno postajo in postajo po železniških dostavninskih vozovih Stranska blagovna postaja prejema in oddaja blago in ga prevaža na postajo in od postaje Lesce-Bled na podlagi pravilnikov in cenikov, veljavnih za železniško prevažanje, po določbah te objave in po dostavninskem ceniku in voznem redu, določenem za privažanje in odvažanje blaga. Z ozirom na sklep in izpol-njevanje železniškovozne pogodbe so stranske blagovne postaje enake drugim oüpravljalnicam blaga; druge določbe je razvideti iz dotičnih lepakov — Dolenjska železnica je postala leta 1900 aktivna in je mogla koncem tega leta izkazati tak čisti prebitek, da Ž njim plača vse obresti za garancijske deželne prispevke iz prejšnih let in še nekaj na račun kapitala. Tudi v letu 1901. je bila dolenjska ž-leznica aktivna, in sicer je končni uspfh še znatno ugodnejši, kakor v predidoČem letu Čisti dohodek znaša 608.239 kron 81 vin. 01 tega se porabi za amortizacijo prioritetnih obligacij 520 413 kron 29 vin , od ostanka pa se plača deželi 14 982 kron 42 vin. obresti od garancijskih prispevkov, 72 844 kron 10 vin. pa na račun kapitala garancijskih prispevkov. Garancijski prispevki, ki jih je dežela posodila dolenjski železnici, so znašali 31. decembra s 4 °/0 obrestmi vred 389 525 kron 53 vin Ker se plačajo iz lanskega dobička obresti in 72 844 kron 10 vin kapitala, ima dežela še dobiti 301 699 kron 1 vinar. — Pozor na Gorenjsko. Industrialna podjetja na Gorenjskem so pripeljala v deželo dokaj tujih življev. Nemški element se množi in pripravlja se tudi na narodnopolitično delo. V Jesenicah delajo priseljeni Nemci na to, da se jim ustanovi javna nemška ljudska šola — ne schulvereinska, Kakor se je svoj čas pisalo — sedaj pa snujejo svojo podružnico „Südmarke". Tudi v Mojstrani se nekaj kuha Dovjani hočejo, naj se nova šola zgradi v Dovjem, Mojstranci pa zahtevajo, naj se sezida ob cesti, da bi imeli bližje do nje. Mojstranci ne zahtevajo nič krivičnega, a Dovjani jim nečejo ugoditi: Posledica tega je, da se je začela neka agitacija v Mojstrani in se tam že Čuje, da bodo prosili Schulverein, naj jim ustanovi nemško Šolo. In ker je v teh krajih sicer jako veliko verske gorečnosti, narodne zavednosti pa preklicano malo, je prav lahko mogoče, da se v Mojstrani nekega lepega dne (tvori — nemška schulvereinska šola. — Nezaupnost Kočevcev. V četrtek, 22. t m . je nenadoma privrelo v Kočevje praznično oblečenega ljudstva. Človek bi bil mislil, da je semenj ali praznik, toda motil bi se bil, kajti če se je natančno pogledalo, videlo se je, da so imeli vsi ti ljudje vsak po eno knjižico v rokah. Pa kako in zakaj to? Hudomušneži so po okolici prejšnji dan raztrosili vest, da je kočevska „šparkassa" napravila krido. Ubogi ljudje so se takoj drugi dan lepo oblekli, poiskali iz skrivnega zatišja hranilne knjižice ter. se peljali v Kočevje, vzdigovat svoj težko pridobljeni zaklad. Mislim, da so se tu dali vender prepričati o raci, kajti polagoma so vozovi zopet začeli drdrati iz slavnega kočevskega mesta. Za kočevsko hranilnico se pač ni treba bati, kajti ta stoji trdno in dobro uspeva. — Prememba posesti. Mariborski knezoškof dr. M. Napotnik je kupil v Mariboru za 38 000 kron Ehrenbergovo posestvo. V tem poslopju bode imelo zavetišče nemško „Kato^ lisko delavsko društvo". — Tujih delavcev je došlo s Furlanskega in od drugod zadnje dni nekaj nad 100, t. j. nekaj zidarjev in delavcev, katere so vzele tri tukajšnje tvrdke v delo. — Največja trgovina železnine na jugu. Peter Majdič „Merkur" v Celju, Štajersko, priporoča gg. trgovcem železnine, stavbenikom, graditeljem poslopij itd. svojo bogato zalogo vsakojakih predmetov te stroke. Ta tvrdka je znana ne le slovenskemu svetu, temveč daleč preko naših meja in je na glasu velike solidnosti in točnosti ter kot naj-ceneia v svoji postrežbi. Tvrdka Peter MajdiČ „Merkur" je narodno podjetje, zato je želeti, da se vsi trgovci oklenejo tega velepodjetja, posebno še, ker vsakemu lahko zagotovimo, da ne bode nikjer tako postrežen, bodisi glede cene, kakor tudi glede blaga. — Bivši mariborski notar dr. Fran Radey se nahaja v deželni blaznici v Feldhofn pri Gradcu. Ker pa ]e začela proti njemu tožbo na 10.000 kron njegova sinaha Ana Radey, rojena grofica Meran, je postavilo mariborsko okrožno sodišče ondotnega odvetnika dr. Radslava Pipuša za kuratorja umobolntmu. — VII. avstrijski vinarski shod se bo letos vršil v Kremsu in sicer dne 14 , 15., 16 in 17. septembra. Kdor se hoče shoda udeležiti, naj se oglasi pri profesorju Franu Rathsam u v Kremsu. . — Umrl je v Novem mestu vodja zemljiške knjige gosp. Ivan Be v c. N. v m. p.! — Poskušen samomor princezinje. V Rimu je skočila 5 t. m. princezinja Beatrix Massimo pri Sikstovi kapeli v Tibero. Videla jo je neka beračica, ki jo je tudi vprašala, kam tako hiti. Princezinja ji je stisnila liro v roko in ji rekla, naj molči Vse to sta opažala tudi dva redarja ki sta potem rešila princezinjo. Izredno elegantno opravljena in lepa dama dolgo ni hotela povedati, kdo da je; naposled je vendar izpovedala, da je princezinja Beatrix Massinft), ter da se je hotela vsled ljubosumnosti na svojega moža usmrtiti Ko je zvedel princ o poskušenem samomoru svoje žene, je prihitel iz Tivolija takoj v Rim, kjer sta se mož in žena zopet spravila Nato je šel princ k papežu, kamor je bil poklican; ostal je tam samo pol ure in je prišel baje smrtnobled in po vsem telesu se tresoč iz papeževe sobane. Zvečer je spremil princ svojo soprogo in otroke v Tivoli. — Žid — vojni minister. Iz Rima poročajo, da je vojnim ministrom imenovan generalni lieutenant Ottolenghi, ki je po veri Žid. V drugih državah židje niti Častniki ne morejo biti, ker se jih smatra zadoščenja nesposobne. — Morjenje. Iz Aten poročajo, da je guverner otoka Thastost ukazal nove davke, katerih velik del bi rad sam utaknil v žep. Prebivalci so priredili na glavnem trgu glavnega mesta protesten shod ter so sklenili, da pošljejo svoj protest kedivu Egipta, ki je vladar otoka. Med shodom pa je prišel guverner s turškimi orožniki ter je ukazal, naj se takoj vse razide. Ker pa se je shod nadaljeval, je guverner ukazal streljati. Orožniki so večkrat ustrelili na množico far ubili blizu 100 oseb. Množica se je razkropila in se zaprla v hiše. Po noči pa je nekaj mož ušlo na sosednji otok Kavalu'in prosila guvernerja brzojavno pomoči. — Blaznik — mehikanski cesar. V lokalnem vlaku, ki vozi med Peyerbachom in Badenom, je sedel te dni v II. razredu eleganten gospod. Ko je prišel kondukter pregledat vozne listke, je dejal potnik: „Jaz ne rabim nobenega listka, ker sem mehikanski cesar!" S sosednje postaje so brzojavili po rešilno družbo v Baden, kjer je potnik izstopil, šel k po-stajenačelniku ter se mu predstavil kot mehikanski cesar. Blaznik je zahteval kočijo, da se pelje v hotel. „ Nesrečnika je sprejela rešilna družba ter ga peljala v bolnišnico. Stran 219. Ribarska razstava na Dunaji in Dalmacija, derka, doma z Moravskega. Rodila je na Dunaju nezakonsko „Hrvatska" prinaša pod tem naslovom malo Črtico o krivici, dete Ker jo je njen ljubimec zapustil, je nesla 7 dni staro s katero se postopa pri napravi ribarske razstave na Dunaji, hčerko v neki gozd pri Haders3orfu, kjer je hotela baje po- proti Hrvatom. Njim, odnosno Jadranskemu morju, na tej raz- iskati žensko, kateri bi dala otroka v rejo. V gozdu pa je stavi nočejo dati posebnih, primernih prostorov, da zamore otroka hote ali nehote zadavila skopala z rokami jamo in ga Dalmacija ter sploh hrvatsko primorje ugodno razstaviti raz- zakopala. V predpreiskavi je dejala, da je otroka z roko za- lične ribe svojega morja. Odbor razstave hoče, da naše Jadransko davila, pri obravnavi pa je trdila, da se je otrok zadušil v morje skoči v vrsto beneških lagun, ter se pomeša s svojimi naročju, ko je v gozdu zadremala Obsojena je bila v lOmesečno krasnimi eksemplari med njihovo neznatno število izloženih rib. ječo. Umor se je zgodil lani v juniju. Ko so otroka odkopali, Avstrijsko ribarsko društvo je sklenilo, da se pod takimi pogoji je bil že docela gnil, zato se ni moglo dokazati ničesar. udeleži razstave. Ta razstava bode svetovna; zastopana bode Indija, Grenlandija, Kina. Japan in še mnogo drugih dežel, Sladkor. Sladkorja se pridela povprečno na leto: samo za hrvatsko Dalmacijo naj ne bode prostora. Prav Iz cukrovega trsja 28 5 mil. 37 5 mil in sicer v Nemčiji 13 5 mil. ima n Hrvatska", ko pozivlje, da naj se, ako se to ne spre- v Rusjjj 5 3 in v Franciji 7 7 mil. iz cukrove peae pa v Evropi , v Avstriji 7 6, meni, ne vdeleži nijeden Dalmatinec .ali Hrvat z zasebnimi Žene in znanost. Da ženska glava ne doseza onih izložbami in naj je tudi ne obišče. Ako se moramo mi Slovani znanosti in vednosti kakor moški, to se vedno trdi. Toda ob javljene Številke ob priliki pariške izložbe dokazujejo vnovič nasprotstvo te trditve. Tako je izložilo svoje izdelke na še vedno in povsod zadovoljiti z najslabšim, imejmo tudi odločnosti dovolj, da pokažemo, da tudi brez tega najslabejšega lahko vztrajamo zvonika padel. Iz Hinterbrübla javljajo: Te dni je zvonilo tu več otrok v zvoniku cerkve. Nakrat pa je padel llletni B Pekarek z zvonika na tla ter je obležal nezavesten ome in teško ranjen. Ker je baje otrokom strogo prepovedano hoditi 1877 dobilo njeni razstavi 260G žen ter je od njih dobilo 1136 odlikovanje in nagrade. V tehniški dtroki je dobilo 19 žen diplome in jedna prvo nagrado. V strojarskej industriji odlikovanih je žen Tudi na polju iznajdb niso žene slabo zastopane Od leta v zvonik, je odgovoren cerkvenik za to nesrečo. je samo na Francoskem 502 žen patente, a v Doživljaj Hrvata Ameriki, ondi kjer so žene še mnogo bolj podietne. je pode- v Južni Afriki. „Hrvatsko Ijenih 5535 iznajdbenih priznanj ženskam Pravo" poroča, da so Angleži na Reki najeli nekega Hrvata, Moč morskih valov se ob obrežju ne čuti tako, da je spravljal konje, so jih s parobrodom peljali v južno kakor sredi oceana. Vender si lahko predstavljamo mož nji- Afriko Določeno je bilo, da se peljejo do Capetowna, a so se hovega navala, ako se pomisli, da pred par leti na Fran- vozili še teden dni do Durbana. Pamik je vozil 1200 konj, coskem Biaricu morski val udri na suho ter v trenutku podrl izmed katerih jih je poginilo 80. Ljudje na ladiji so stradali železni 45 m visoki stolp. Isti val je drvil seboj 1 m in pol in dobivali nevžitno hrano V Durbanu so Hrvata zopet poslali debelo peska, katerega leža je znašala 2400 kg. Istotam vidi na ladijo ter ga odpeljali na Angleško, v Liwerpool, a mu se prav često valove srednje velikosti, ki z vso lahkoto pred plačali ondi le polovico izgovorjene plače. Vsi ugovori niso seboj podirajo kamenite stebre od 40 —50 m3. Sploh največ izdali ničesar. Konzulat je Hrvata nekoliko podprl, a oi Mo- trpi severno francosko obrežje pod močjo morskega valovja, nakovega naprej je moral iti Hrvat peš v domoviuo. Dospel se mora leto za letom umikati pred njimi. Celo ondi, kjer je v Trst ves izmučen in tako bolan da je moral v bolnišnico, valovi bijejo ob granitno skalovje pozna se njihovo delovanje. Ubit pri večerji. V italijanskem mestecu Avellinu je bil pri večerji ubit kanonik Demattra Ubil ga je bivši frančiškan Dominik Femina, ker je bil na zahtevanje kanonika Povsod ob obrežju se vrši neprestan boj med morjem in suho zemljo, toda na Francoskem zmaguje vedno le morje. 50.000 kron znaša glavni dobitek glediščnih radi grdega življenja izključen iz samostana. Ubijalec je ušel, igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da a so ga našli. se vrši sreČkanje nepreklicno dne 19. junija 1. 1902 in da Otroka zadavila in v gozdu zakopala. Pred bodo dobitki od pošiljateljev proti 10 °/0 odbitku v gotovem dunajskimi porotniki je stala te dni 261etaa dekla Marija Jan- denarju izplačani. patentovanim valjčnim tečajem obračasto pripravo za mazanje, ročne na gepel in na par 9 potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žitočlstilnice, t rij er je rebljaČe; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepeljive. j Valarje za polje iz jeklene ploščevine (Stahlblech-Feldwalzen), robati in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže; travniške brane klepne in dijagonalne. Slamoreznioe s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in sočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Samodelujoče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad „Syphonia". Sejalni stroji „Agricola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in snšenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po > najnovejši odlikovani sestavi kr, edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine par na Dunaji, II j Tab o rs tras s e 7* Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Ustanovljena leta 1872. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. 750 delavcev Stran 220. NOVICE Letnik LX. Loterijske srečke. V Brnu dne 28: maja t. Na Dunaji dne 24. maja t. V Gradci dne 24. maja t. 14, 13, 38, 74, 26. 67, 34, 9, 47, 55 67, 17, 14, 32, 33 Tržne cene. V Ljubljani dne 30. maja 1902. Pšenica 9'50 rž K 7 ječmen h, oves K 8-50 ajd b proso K 6 — h, turšica K 6*— h, Ječa Vse cene veljajo za 50 kilogramov. 9 h. fižol K 6-50 h OC M priporoča £1 Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. zamore ceni hazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. (4 — ib) i