QlZSom W>AND s~(/it6uce... NO. 99 Ameriška Domovi ima L'i i 3 rircmnej AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 19, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL LIX. Belgija ima Še vedno , Stevenson bi rad več Ileltfijski Kontjo bo postal koncem letošnjega neodvisna država. — la je skoro v državljanski vojni. WASHINGTON, D. C. — Po-lumja se^na korrrsija senatnega odbo-Deže ra Za trg°vino Uravnava zakon, ki naj uredi volivno ikampanjo na televizijskih mrežah. Komisija je zaslišala kot izvedenca tu-RRUXELLES, Bel. — Belgij- di bivšega kandidata za predsed-ska vlada bi se rada čim preje nika Stevensona. znebila odgovornosti za svojo Stevenson je izjavil, da bi bilo afriško kolonijo Kongo, toda de- najboljše, da bi tri glavne tele-lo ji ne gre gladko od rok. To vizijske mreže dale tekom zad-se vidi že po tem, da le težko njih osmih tednov pred volitva-dobi politika, ki bi hotel prevze- mi po en« uro na teden na raz-ti vodstvo ministrstva za to ko- polago obema glavnima kandida. lonijo. Sedaj poskuša razvoz- tema. Oba kandidata naj bi Ijati celo zadevo novi minister imela isto število minut na raz-Ganshof, ki bo v kratkem odle- polago. Mreže naj'bi odstopile tel v Afriko, da vidi, kaj se da ta čas brezplačno. Cas je zelo napraviti. | drag, na vseh treh mrežah sku- Skupna konferenca belgijskih paj stane vsaka minuta $6,000. in afriških politikov iz Konga je Stevenson upa, da bi na ta napo tritedenskem zasedanju za- čin prišla oba kandidata vsak te-kijučila svoje delo, ki pa z njim den do besede pred milijoni vo-ni posebno zadovoljna. Imeno-pivcev, ki jih drugače nikoli ne vala je 15 članski odbor, ki naj dosežeta. Prepričan je, da bi se nadaljuje njeno delo. j kandidata za govore tudi pri. Med tem je belgijska poslan-, memo pripravila, kar bi spravi-ska zbornica izglasovala zakon,' i° volivno borbo na bolj kulturni daje Kongu samostojnost s 30. i no višino. Junijem. Zako,n mora sedaj iz- j Večina konrsije se v glavnem Letalsko vohunslvo bo kmalu zastarelo S? j KRUTA V VZHOD. BERLINU .«a5 EISENHOWER V LIZBONI mogoče jemati slike do 500 °* (organ,“'f. » P<>sP“<™")e -T”! TT., . „ mili Hale*5 i svetovne trgovine, znana pod i- Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruscev j milj daleč. WASHINGTON, D.C. kih misli je bil zastopnik naše armade, ko je razlagal, kaj vse se da dognati z najnovejšimi radarskimi napravami. Trdil je, da se take radarske postaje dajo montirati kar na trebuh velikih modernih letal in da od tam lahko “na velike'daljave” fotografirajo vse objekte na zemlji z natančnostjo, ki ne zaostaja za slikami z izvidniških letal. Ta nova iznajdba ima še drugo prednost: radar sam ne dela fotografij, ampak samo nabere vse elemente, ki so potrebni za sestavljanje slik. Ko ge letalo vrne na svojo postojanko, prevzamejo ta materijal kemični laboratoriji in naredijo slike. Ako tako letalo pade v roke sovražniku, mu z materialom, ki mu pride v roke, ni dosti poma-gano, ker ne ve, kako je treba “razviti” slike. Armadni zastopnik je rekel, da take radarske postaje lahko z velikih višin vse po- glasovati še belgijski senat, kar strinja s Stevensonom. Vodite-;bo gotovo rad storil. . obeh strank, Butler za demo- Kongo bo tako postal koncem krate in Morton za republikance, i1]3 1ira^10. junija samostojna, toda obenem s^a Pa Pr°ti zakonu kot takem in . a*\ e’ ' so Potie ni za usmer tudi nemirna država. Boji med pravita, naj televizijske mreže ^ ru^^lmskih jaket, pri plemeni so se že sedaj spremeniti v pravo državljansko vojno, kar najlepše potrjuje dejstvo, da iz Konga bežijo Evropejci, naj-več Belgijci. dajo kar dobrovoljno še več časa zastonj na razpolago. Sen. Lausche in Young za zvezna sredsiva za izboljšanje pristanišč WASHINGTON, D. C. — Zvezna senatorja F. Lausche in S' Young sta med 16 podpisniki Predloga za odobritev zveznih Sl'edstev za izboljšanje pristanišč °t> Velikih jezerih. V pismu, ki k'a je predložil F. Lausche, je Predsednik finančnega odbora Suriata zaprošen, naj vključi v ta ^amen $1,435,000 v predlog za lavna dela. V pismu je rečeno, da morajo ]ti pristanišča poglobljena do Eisenhower objavil predpise o varstvu proti radijaciji WASHINGTON, D. C. — Doslej je nešteto federalnih in dr-1 čemur letalu ni treba drugega kot, da leti ob meji sovražnikovega ozemlja. Narodna obramba se bo preselila na kolesa WASHINGTON, D.C. — Tako nekako prerokuje najrtovej- " 1 “i nnrnriln lei ip nfiuoH- ž»v„ih agencij dajalo navodila,'na obramba za pristoj. take mere, da bedo imela polno rricst od globokovodne poti !re-c sv. Lovrenca. Od imenovane ^8°te je namenjeno za Cleveland j ’000, za Ashtabulo $44,000, za ’ J^rain $227,000, za Fairport $45,-U0° m za Toledo $332,000. ^°da se nam bo & časom podražila Washington, d. c. — ith^kuvnjaki 50 izračunali, da , a naša dežela zmeraj manj do-e Pitne vode in da so naši vo-ov°di na splošno zelo zaostale naPrave. v ^dijo, da bo morala Amerika I atniti tekom prihodnjih 15 nov0koli ^ bilijonov dol. samo v 0> Ve vodovode in v zboljšanje ^sioječih. To se pravi: konsu-Vaetnt->e vode bodo morali plače-1 okoli poldrug cent na dan Sam« za vodo. Verjet Vremensk prerok pran: oblačno in toplo. Naj-temperatura 75. Ponoči nost dežja. kako naj se ljudje varujejo pred posledicami radijacije pri eksplozijah atbmskega streliva. Navodila se niso samo križala, ampak dajala strokovnim besedam različna tolmačenja. Predsednik je radi tega naročil še lani Federalnemu svetu za radija-cijo, naj zbere visa navodila v pregledno zbirko in uvede enotno tolmačenje strokovnih izrazov. Svet je sestavil tako zbirko, objavU jo je predsednik sam. Navodila so obvezna za vse federalne agencije in za podjetja, ki delajo za federacijo. Računajo s tem, da jih bodo smatrale za obvezna tudi vse krajevne javne uprave (kot države, okraji, občine, mesta itd. ne kongresne odbore. Središče obrambe se bo preselilo na železniško mrežo. Organizirano bo do 100 železniških garnitur, vsaka bo oporišče za najnovejšo raketo Minuteman, ki lahko leti iz Amerike naravnost v Sovjetijo. Garniture bodo neprenehoma “na potu”, tako, da nihče ne bo vedel, kje bodo prihodnjo uro. Tako bo išpijonom onemogočeno, da bi povedali sovražniku, kje se nahajajo naša potujoča oporFča. Grrniture bodo tako dobro zamaskirane, da se na zunaj ne bodo dosti razlikovale od navadnih tovornih vlakov. Vse to seveda še ne bo jutri. burni tiskovni konferenci včeraj odletel danes iz Pariza v Berlin na razgovore z vodniki Vzhod. Nemčije. — Predsednik Združenih držav Eisenhower je po razgovoru z De Gaullom in Mac-millanom odletel danes zjutraj v Lizbono na Portugalskem, kjer je bil navdušeno sprejet. ..... J« PO I menom GATT, je začela v Že-! rp j ■j j nevi s tritedenskim zasedanjem, j V organizaciji je včlanjenih 42 , rednih in nekaj izrednih članov, i V tej organizaciji je včlanjena ' tudi naša dežela. Začetek zasedanja je bil kar dober. Anglija je namreč pove , PARIZ, Fr. — Nikita Hruščev je včeraj popoldne pred a a na o von veni sep. a i nacj tjS0£ časnikarji z vsega sveta znova ostro napadal smela kar po svo.n volji ovirati;Združene države jn osebno predsednika Eisenhovverja Pri uvoz blaga na njeno carms o tem je uporabljal izraze, kot smo jih bili vajeni V dneh naj-podroeje, kar so vsi navzoči to- bofj osrre hIadne vojne in dodai k njim §e nove žaiilve na plo pozdravili. , |račun Združenih držav in njihovega 'predsednika. Grozil Drugače bo pa zajedanje ime-j ;e ameriškim zaveznicam na mejah Sovjetije, ki dajejo ZDA lo največ posla z znanim spo- na razpolago letalska oporišča, napovedal podpis mirovne rom med “skupnim evropskim pogodbe z Vzhod. Nemčijo, nadaljevanje konferenc v Že-trgom” in sedmorico evropskih ^ nevi, nov sestanek velikih štirih čez šest ali osem mesecev, držav, ki imajo svojo organiza- pa na kraju zagotavljal, da bo kot v “preteklosti deloval za cijo za pospeševanje zunanje utrditev svetovnega miru tudi v bodoče.’’ trgovine. Da bi mogla kaj pri- j Besede Hruščeva so bile tako da vpl v?ti na obe skupini, ni- strupene, njegov nastop tako hče ne upa. Pač pd je na tem bojevit, da je neki starejši an-zasedanju dana prilika vsem gleški opazovalec dejal: “Ta državam članicam, da se pogo-Jmožse utegne preobrniti v Hit-v.-rjajo in večkrat tudi dogovo- lerja!” Na temelju izjw in besed, ki jih je Hmščev uporabljal, je težko verjeti, da s? bo naslednik Eisenhqwerja pripravljen usesti s Hruščevini za isto mizo. Izgledi na kakršnokoli zbiranje med Atperiko ' in i Spvjetijo v bližnji bodočnosti ,.sp po včerajšnjem nastopu predsednika sovjetske vlade zelo skromni. rijo o medsebojnih gospodarskih odnosih. Na takih zasedanjih so se že večkrat pogodili o obsežnih znižanjih carinskih tarif. ■ ' 1 Nixon že vidi v Kennedyu glavnega nasprotnika HOT SPRINGS, Va. — Podpredsednik Nixon je v tem znanem letovišču predaval o politiki 100 izbranim republikancem, direktorjem in podjetnikom največjega kalibra. V predavanju je obravnaval tudi morebitne nasprotnike pri novembrskih volitvah. Največ pozornosti je posvetil senatorju Kennedyu, ki ga je zbranim gospodarskim magnatom naslikal kot orodje delavskih unij in mu obenem očital, da bo demokratsko stranko spraviL “čisto na levo”. Nekaj več milosti je našel v njegovih očeh demokratski senator Johnson, ker ima “zdrave” konservativne ideje. Stoletna starka pred sodišče v Južni Afriki PORT ELIZABETH, J. Af. — Jane Ntuntwana, ki, je stara sto let, je med štirimi domačinkami, ki bodo morale 27. maja pred sodišče, ker so oblasti našle pri njih žgano pijačo in mamilo “daga.” Vlada Južne Afrike skuša z močno roko napraviti red in mir med domačini, ki sta bila z izgredi in nemiri v marcu in aprilu v resni nevarnosti. Ttidi Pakistan KARAČI, Pa(k. — Predsednik Pakistana gen. Ayub Kan je dejal na tiskovni konferenci, da ni “bilo prav,” če je ameriško leta. lo U-2 uporabilo pakistansko letališče za svoj polet nad Sovjetijo in da je vlada zaradi tega v Waishingtonu protestirala in zahtevala, naj se kaj takega ne ponovi. Ayub je časnikarjem dejal, da se ne boji sovjetskih groženj. Norveška, kamor je bilo letalo U-2 po izjavi Sovjetov namenjeno, je protestirala že pretekli teden. Castro šel po vzore revolucije na Kitajsko ne v Moskvo NEW YORK. N.Y. — Urednik . . socijalistične revije “Monthly Sovjetska letala letajo Review”, ki je študiral potek ' nad Pakistanom Castrove revolucije na Kubi in ! LONDON, Pak. Pakistan-se sedaj vrnil domov, trdi, da predsednik Ayub Kan je iz-se Castro ravna po kitajskih in Javil na tiskovni konferenci, da ne ruskih tovariših. sovjetska letala že “nekaj časa” Po kitajskem zgledu smatra letajo nad Pakistanom, poljedelski proletarijat za svojo No so vprašali, ali je radi te- glavno oporo; skuša ga organizirati v kolhoze po kitajskem vzorcu. Mestni proletarijat je za Castra revolucijonarna sila drugega razreda. Vse te nazore je razvijal o-menjeni urednik na nekem sestanku, ki so bili na njem navzoči taki levičarji kot Alger j Hiss, Harry Bridges in voditelji Nixon računa s tem, da bo Kennedyu pobral take južne! države kot so Tennessee, Texas, komunističnih delegacij pri ZN. ga kaj protestiral, je samo rekel: “Počemu neki?”. Dodal je tudi, da mu ni bilo znano, da ameriška vojna letala vporab-Ijajo pakistansko oporišče za iz-vidniške polete po ZSSR. Poveljnik Ameriške legije odsvetuie obiske v ZSSR! INDIANAPOLIS, Ind. — Poveljnik Amerišlke legije je pozval Amerikance, naj ne hodijo Lastovka rekorderka V Natalu (Južna Afrika) so Florida itd., kjer “verski pro- ujeli lastoko, ki je preživela lan-!ker je Nikita Hruščev umaknil blem” še ni tako mrtev, kot se- sko poletje na Greenlandiji, kjer [povabilo predsedniku Združenih daj misli naša javnost. so jo lani obročkali. [držav za obisk. -----m----- [ V štirih mesecih je ta morska | Martin B. McKneally je dejal, Bodimo pri vsaki vožnji pre- lastovka preletela 18,600 km dol- da je ameriško-sovjetski spor v vidni in zmanjšujmo število go pot, kar je vsekakor rekord Parizu uničil vsako misel na nje- Sovražnik med nami! Nadškof iz Santiago na Kubi svari pred nevarnostjo komunizma. HAVANA, Kuba. — Nadškof Enrique Perez Serrantes iz San-Uaga, ki je v času vlade Batiste nekoč celo nudil zavetje sedanjemu predsedniku vlade Fidelu Castru, je v posebnem pismu opozoril kubansko javnost na nevarnost komunizma, ki se v vedno večji meri pojavlja v deželi. Povedal je odkrito in jasno, da Cerkev tega ne bo mirno gledala, ampak bo nastopila proti nevarnosti z vso močjo. “Naš sovražnik je znotraj in borba ise razvija med cerkvijo in njenimi komunističnimi nasprotniki,” je dejal nadškof. Pismo je bilo objavljeno v dveh poslednjih časopisih, ki še nista prišla čisto pod oblast Castra in njegovih pristašev. Pismo ne dolži vlade podpiranja in širjenja komunizma, svari le ponovno pred njegovim splošnim napredovanjerp v deželi. nje in razpravo o ameriških iz' vidniških poletih nad Sovjet- na potovanje v Sovjetsko zvezo, s^° zvezo> k* ^a ogrožajo svetovni mir. Hruščev v Berlinu Nikita Hruščev je danes dopoldne odletel v Vzhod. Berlin, kjer so mu pripravili buren sprejem. Prvotno napovedan govor na Marx-Engelsovem trgu sredi mesta je b'l odpovedan. Hruščev bo govoril v zaprtem stadionu,'ki ima prostora za kakih 10,000 poslušalcev. Čemu je bil prvotni načrt spremenjen. ni bilo objavljeno. Napovedujejo, da bo sovjetski oblastnik ostal v Vzhod. Nemčiji dva do tri dni v razgovoru z vodniki Vzhod. Nemčije. Nekateri ugibajo, če morda le ne bo ob tej priložnosti podpisal mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Sam je dejal včeraj v Parizu, da bo Sovjetija sama izbrala čas za ta podpis, ker je to “njen posel”. Pri tem je opozoril, da je Amerika tudi sama podpisala mirovno pogodbo z Japonsko, ne da bi čakala na Sovjetijo. Eisenhower v Lizboni Predsednik Eisenhower, Macmillan in De Gaulle so se včeraj popoldne sestali za kratek čas, da pregledajo mednarodni položaj in zavzamejo svoje stališče k novi politiki Sovjetije. Danes zjutraj se je predsednik Eisenhower podal v Lizbono na Portugalskem, kjer je bil silno navdušeno sprejet. Tam bo ostal 24 ur, nato pa se- bo vrnil v Washington. Po svojem povratku domov bo poročal a-meriški javnosti o dogodkih v Parizu preko radia in televizije. U-2 pred Združenimi narodi NEW YORK. N.Y. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je v posebni noti Varnostnemu jih ]e ,26 Delavska s svetu predložil njegovo jiklica-(istoiasno pridobi|a 92 mest> pa jih izgubila 732. Prhodnje lato milijon Ion peholeja v FLRJ BEOGRAD, FLR. — Ko je stekel prvi petrolej po 17 km dolgem cevovodu s petrolejskih polj v Stružecu na Hrvašk. do petrolejskih čistilnic pri Sisku pred nekaj dnevi, so jugoslovanski petrolejski strokovnjaki izjavljali, da bodo prihodnje leto samo pe-trolepska polja na Hrvaškem dala okoli milijon ton surovega olja. Lani iso vsa petrolejska polja v Jugoslaviji dala 600,000 ton eu-rovega olja, letos pričakujejo k temu dodati še 300,000 ton olja iz Stružca, nedavno odkritega največjega petrolejskega polja v Jugoslaviji. Iz Clevelanda in okolice Seja— Jutri zvečer ob 7:30 bo imelo Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ svojo redno sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo popoldne ob dveh sejo v navadnih prostorih. To je zadnja seja pred konvencijo, zato so vsi člani prošeni, da se jo za gotovo udeleže. Junija, julija, avgusta ne bo seje. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri zv. v navadnem času sejo v navadnih prostorih. Društvo Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zvečer ob osmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Zedušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Kovača v spomin 4. obletnice smrti. Občni zbor— Slovenski oder ima v soboto, 21. maja ob osmih zv. v Baragovem domu občni zbor. Vsi vabljeni! Iz bolnišnice— Mrs. Mary Smrtnik, 19802 Muskoka Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. -----r>----- Vodstvo alžiri iških upornikov “zamudilo vlak” RABAT, Mar. — Predsednik alžirijske uporniške vlade Fer-had Abas je bil na obisku pri maroškem sultanu Mohamedu in je šele v ponedeljek poslal brzojavne pozive trem, udeležencem sestanka na vrhovih, Eisenhow-erju. Macmillanu in Hruščevu, naj pri razgovorih ne pozabijo na alžirijsko vprašanje. Eisenhower je še posebej dobil prošnjo, naj ne daje več podpor Parizu. Podobnega poziva nista hotela poslati soseda Alžirije: Tunis in Maroko. ------d----- Konservativci pridobili pri krajevnih volitvah LONDON, Vel. Brit. — Konservativna stranka je objavila, da je tekom krajevnih volitev pretekli teden pridobila 680 mest v raznih zastopstvih, zgubila pa žrtev! svoje vrste. gov obisk v Sovjetski zvezi. EDINA V DEŽELI Kalifornija je edina država v Uniji, kjer goje mandeljne za prodajo v večjih količinah. Na škodo delavske stranke se je okrepila liberalna stržmka, ki v zadnjih dveh desteletjih v splošni narodni politiki ni dosti pomenila. Liberali so izgubili 29 mest, pa jih pridobili 111. Ne. odvisni so izgubili v celem štiri mesta, komunisti pa so eno mesto izgubili in eno dobili. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Železniška družba Baltimore & Ohio je sprejela ponudbo za združitev z Chesapeake & Ohio Railway Co. CLEVELAND, O. — Znani industrija lec in finančnik Cyrus Eaton je sinoči odletel v Pariz, kjer se je imel danes sestali s Hruščevim. Eaton in žena bosta obiskala Vzhodni Berlin, Prago, Budapešto, nekatere kraje v Turčiji in Angliji, nato pa se vrnila v A-meriko. BUFFALO, N.Y. — Podpredsednik Nixon je v govoru tod razkril, da je bil v česu, ko je lani Hruščev govoril pred Združenimi narodi o razorožitvi, izgnan iz Združenih držav zaradi špionaže sovjetski državljan, zaposlen pri ZN. Tekom obiska Hruščeva v ZDA sta bila dva sovjetska državljana prijeta, ko sta skušala dobiti tajnosti v Springfieldu, Mass. PAINESVILLE, O.—Mrs. Clare je tekom včerajšnje razprave proti umora njenega moža obdolženemu Hargrovu priznala, da je imela z njim in še s tremi drugimi ljubavno razmerje. Njen mož je bil u-streljen v njunem domu na Sveti večer skozi kuhinjsko okno. \ Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA« Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 meaect Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 rncatha Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for C months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 99 Thurs., May 19, 1960 Slovenija pod tujo zasedbo 1941 - 1945 V zadnjih mesecih se je pokazalo, da je med Slovenci v Združenih državah še vedno' precej takih, ki ne vedo, da se je v Sloveniji kot tudi v ostali Jugoslaviji po komunistih osnovana in vodena “Osvobodilna jronta” borila prvenstveno za uvedbo komunizma v deželi in zato načrtno z vsemi sredstvi pokončevala svoje domače idejne nasprotnike. V ta namen je razbila narodno slogo in začela državljansko vojno. V sledečih člankih bomo skušali na kratko opisati razmere v Sloveniji pod tujo zasedbo, začetek državljanske vojne, njen potek in vzroke končnega poraza narodnih sil, da bodo imeli tudi zadnji dobronamerni rojaki priložnost spoznati resnico. III. Državljanska vojna zavzema vse večji obs'et? Samolasten nastop Komunistične partije je razbil slovensko narodno enotnost. Slovenska narodna zveza, v katero so sepreosnovale vse slovenske narodne sile razen Komu-nistične parvije in njenih pomočnikov v OF, je prišla do prepričanja, da mora zaustaviti pot komunistični revoluciji, dokler je še čas. Zavedala se je, da bodo Nemci in Italijani ter njihovi zavezniki prej ali slej vojno izgubili in morali iz dežele, komunistični nasilniki s svojo “Narodno osvobodilno vojsko” pa bodo edina sila v deželi, če se jim pravočasno ne postavi po robu. Tako se je odločila z delom svoje podtalne vojaške sile organizirane v legijah (V Slovenski legiji, ki je bila daleko močhejša od ostalih dveh, so bili vojaško organizirani možje in fantje pristaši SLS, v Sokolski legiji pristaši Napredne stranke in socialni demokrati, v Narodni legiji pristaši ostalih skupin), ki je bila namenjena za končni obračun s sovražniki slovenskega naroda, podpreti pokret vaških straž, nastal v slovenskih vaseh brez njene podpore in navodila. B la je prepričana, da je to edina rešilna pot. ❖ Vaške straže so v večjem delu Ljubljanske pokrajine vzpostavile red in varnost življenja in premoženja, pa ob italijanskem zlomu zaradi slabe organizacije in oborožitve doživele hud poraz pri Turjaku. Podobna usoda je doletela skupino četnikov, ki je dočakala italijanski zlom v Grčaricah. Italijani so izročili svoje težko orožje rdeči “Narodno osvobodilni vojski,” ki ga je uporabila proti svojim domačim nasprotnikom, ne pa proti — Nemcem. * * # Kralju Petru II. in vladi generala Simoviča se je po zlomu vojaškega odpora doma posrečilo preko Aten in Jeruzalema umakniti v London. Zaradi spora med Srbi in Hrvati v vladi ni bilo prave slo^e in je bila za vsako ciločnejš?; delo nesposobna. Tako je Simovič 13. januarja 1942 odstopil, nakar je novo vlado sestavil Slobodan Jovanovič. V njej je bil general Draža Mihajlovič vojni minister. Draža Mllhajlovič se ob jugoslovanskem zlomu ni predal Nemcem, ampak sef je z nekaj tovariši umaknil na Ravno goro v Srbiji odločen nadaljevati boj z Nemci. V kratki dobi si je zaradi svojih uspehov pridobil velik ugled pri zaveznikih, ki so vzpostavili z njim neposredno vojaško zvezo. Dražina vojaška organizacija je v nekaj mesecih zajela vso pravo Srbijo, Črno goro in Sandžak. V hrvaških predelih ni nikdar pognala korenin, v Sloveniji pa je imela od pozne jeseni 1943 v svojih rokah vso podtalno vojaško organizacijo narodnih sil. Legije so postale dejansko le sredstvo za zbiranje in organiziranje moštva za vojaške enote, ki so bile pod vrhovnim poveljstvom Dražinega opolnomočenca za Slovenijo. * Speri itfed Srbi in Hrvati v vladi v Londonu in njihovo medsebojno pobijanje v Jugoslaviji je pripravilo Churchilla do tega, da se je skušal podrobnejše seznaniti z načrti komu-nistične “Osvobodilne fronte/’ ki je pod vodstvom Tita obljubljala svobodno, demokratično, federativno urejeno Ju-go-iavijo. Koncem maja 1943 je prispela k Titu prva angleška vojna misija pod vodstvom kap. Deaklna, med tem ko so predstavniki zavezniškega poveljstva v Kairu obiskali Tita že v maju 1942. * Spori v vladi v Londonu so postali kljub vsem naporom slovenskega zastopnika dr. Mihe Kreka vedno ostrejši. Vlado Slobodan jovnoviča je zamenjala 27. junija 1943 vlada Trifunoviča, njo pa 11. avgusta 1943 uradniška vlada Puriča. V obeh je bil general Draža Mihajlovič vojni minister. * * $ Partizani in “Narodno osvobodilna fronta” so pokazali, kako si zamišljajo novo ureditev dežele, ko so nekaj tednov po zlomu Italije gospodovali po delu Dolenjske in v Beli krajini. Več sto svojih nasprotnikov so brez vsake sodne obravnave rostr:!:,i in zakopal' v množične grobove v jelendo-lu, pri Mozlju in drugod. Nekaj so jih postavili pred ljudsko sodišče v “osvobojenem ’ Kočevju, da hi pokazali svetu svojo pravičnost. (Konec prihodnjič.) Predsednik Eisenhower o tednu pisem iz Amerike New York, N. Y. — Predsednik , 400 milijonov na leto, kar v ob- Eisenhower je poslal predsedniku odbora organizacije American Council for Nationalities Service Edwardu Corsiju pismo, v katerem se pohvalno izraža o Tednu pisem iz Amerike, od 15. do 21. maja. “Z veseljem se pridružujem dobju desetih let pomeni 140 milijonov več. V zvzei s Tednom pisem iz Amerike ima Council na razpolaga nov priročnik na šestih straneh za pisce pisem — You Too Sp'eak for America — katerega lahlko dobite brezplačno, če desetletnici Tedna pisem iz A-; pišete na naslov: American merike. V zadnjem desetletju | Council for Nationalities Service, so naši ljudje z osebnim dopiso- 20 West 40th Street, New York vanjem v veliki meri prispevali 18, N. Y. Brošurica poudarja naje ojačitvi prijateljskih vezi, Jci slednje točke: pišite vsak teden nas vežejo z narodi na svetu. j vsaj enemu prijatelju ali sorod-Kljub razvoju številnih novih niku v tujino. S popisovanjem oblik komunikacij v zadnjem ča- stvari, ki so vam znane — kako su pismo še vedno zaleže največ, živite vi sami in družina, kako Kot sredstvo, ki ljudem pomaga, delate in se zabavate, kaj se doda drug drugega spoznajo, da gaja v vašem kraju, z vsakodne-drug z drugim čutijo in da ugo- 't vnimi stvarmi, ki pomagajo širi-tovijo svoje skupne koristi, je in-ameriško poslanico, opisujte dividualno pismo nadvse uažno.! ameriški način življenja. Poka-Upam) da si vedno več Arne- j žite iskreno zanimanje za način ričanov dopisuje s sorodniki in življenja osebe, kateri pišete, za-prijatelji v tujini. Na ta način mimanje, kakršno pričakujete, vsak državljan s peresom in sr- ’ da bo tudi ona pokazala do vaše-cem lahko pomaga pri polaganju '' ga. Ne hvalite naših material-temeljev razumevanja, ki je po-\nih prednosti. Izogibajte se goj izgradnje miru: American Council je pričel s spornih stvari, če pišete za železno zaveso. Na vprašanja in kri- gospej Vovkovi, da So kljub te-! žavam in oviram nastopili polnoštevilno v prekrasnem slovenskem plesu “Koroški rej,” Mladim harmonikarjem in njihovemu učitelju Knezu, deklama-torju g. Odarju in recitatorju Pustu, slovenski šoli župnije Marije Vnebovzete in otrokom in staršem, ki so omogočili nad vse ljubka voščila. Hvala fantom “Prosvete Baragov Dom” za njihov nastop, oktetu in zboroma “Slavček” in “Korotan” ter njihovim dirigentom Riglerju, Sa-verniku in Milaču. Hvala g. Dolinarju, ki je oskrbel krasitev in vodil razpored na odru, hvala gospem Hočevarjevi, Kuharjevi in Mervarjevi, gospodični Preša in vsem, ki so pomagali v dvora-'ni, v kuhinji in točilnici ali kako I drugače pripomogli k uspehu ce. ■lotne prireditve. Bog povrni vsem in posebej še g. Marjanu Jakopiču, ki nam je za to priložnost spisal pomembno pesnitev Slavljencu na čast. Matt Intihar, predsed. priprav, odbora. Podružnica št. 41 SŽZ programom Pisem iz Amerike j tike iz tujine odgovarjajte odleta 1950. Ob koncu leta i960 bo krito in pošteno. Z dokazi, ki so po cenitvah pošte število pisem ! okoli vas, pokažite, kako skuša in razglednic, katere pošiljajo Amerika reševati svoje proble-Američani v tujino, naraslo na me. A. C. »t * n »T»W+Tt-y* | BESEDA IZ NARODA I Slovensi v Argentini Buenos Aires, Arg. — Ob‘zaključku prvega petletja umetniške šole Slov. kulturne akcije so imeli razstavo del njenih učencev. Letos je rednih šest učencev od tega pet od vsega začetka. Vsi so razstavili svoja dela: Bukovec Ivan, Kržišnik Tone, Papež Franc, Šušteršič Darko, Vombergar Jure in gdč. Žirovnik Metka. V soboto, 7. maja, je imela Slov. kult. akcija svoj prvi kulturni večer v novi sezoni. Dr. P. Krajnik je predaval o “Krščanstvu v Pasternakovem romanu Dr. Živago.” Večeru je predsedoval Ruda Jurčec. Slovenci v Buenos Airesu se trudijo za ustvaritev osrednjega slovenskega doma. Posebni odbor se je lotil zbiranja sredstev. V nedeljo, 8. maja, so Slovenci tako iz mesta Buenos Aires kot tudi s širše okolice skupno poromali k Mariji v Lujan. Bila je to kot lani mogočna versko-na-rodna manifestacija. Romarska pobožnost se je začela s sv. ma-šo, ki jo je imel za vse Slovence v Argentina! Anton Orehar. V popoldanski procesiji so slovenski fantje nosili poleg kipa Lu-janske Marije tudi lepo okrašeno podobo Brezjanske Marije, ki visi v Marijinem svetišču v Bujanu. -------o------- Sv. oče pozdravlja Slovence Celovec, Avstr. — Na letošnji velikonočni ponedeljek se je odpeljala s Koroškega skupina 30 slovenskih romarjev v Rim. Na poti so bili do bele nedelje. Za romanje niso izpeljali kake pro-aagande, ker glavni letošnji romanji slovenskih ljudi bosta na Mednarodni evharistični kongres v Mcnakovem in k Materi božji na Sv. Vilarjih. Rim pcmeni za vsakega romarja močno doživetje, posebno še vernega. To doživetje pa se poveča zlasti še z morebitnim, spre-;cmom romarjev po sv. očetu. novanje je sv. Stolica dokončno potrdila, tako da ima gospod sedaj nad semeniščem škofovske pravice. Gre namreč za semenišče, katero je 1. 1945. ustanovil in do svoje smrti 16. nov. 1. 1. vodil in vzdrževal škof dr. Gregorij Rožman. Obenem z vrsto drugih romarskih skupin je slovensko koroško romarsko skupino sprejel sv. oče v cerkvi sv. Petra na veliko sredo opoldne. Najprej je sv. oče v italijanskem jeziku nagovoril romarje iz latinskih dežel. Govoril jim je “o veselju kristjana, ki ima trdno osnovo v Kristusovem vstajenju. Velikonočni A-leluja je znamenje veselja Cerkve in njenih udov.” Nato je v francoščini nagovoril udeležence iz francoskih in angleško govorečih dežel. 1 Za angleške govoreč je papeževe besede na kratko v angleščini ponovil neki rimski monsignbr. Nato je sledil govor za romarje, ki razumejo nemški jezik. Izrekel ga je neki drugi rimski monsignor. V govoru je na prvem mestu imenoval “slovensko skupino iz krške škofije v Avstriji.” Ob koncu govora je še enkrat poudaril, da “sveti oče še posebno pozdravlja slovenske romarje iz krške . kofije in jih vzpodbuja k vžtraj-ni vernosti.” Ta ponovna omemba in posebna pozornost sv. očeta na naše koroške romarje je vzbudila pri mnogih veliko zanimanje za našo skupino; saj so se mnogi po avdienci še posebej zanimali za njih. Prav posebno pa je to začudilo neko tirolsko skupino, ki je stala v bližini Slovencev, pa ji je nekdo razložil, da sv. oče čuti najbolj z zatiranimi in preganjanimi. K. T. Cleveland, O. — V nedeljo, 22. (maja, bo slavila Podružnica št. 41 SŽZ 30-letnico svojega obstoja. Odbor prijazno vabi vse čla-Aice, da se udeležijo te slavnosti, ki se bo pričela s sv. mašo ob 19:15 v cerkvi Marije Vnebovze-| te. Sv. maša bo darovana za vse žive in mrtve članice. Spomnimo se ustanovnih članic, tako tudi sosester, ki go se tekom teh 30 let preselile v večnost! Popol. ob 5:30 bo v Slov. del. ■domu na Waterloo Rd. banket, po njem pa domača zabava s plesom. Igral bo Grabnarjev orkester. Sklenjeno je bilo, da vsaka članica kupi vsaj eno vstopnico. Pokažimo se ob tej priložnosti! Če bomo sodelovale, bomo koristile same sebi in podružnici. Pozdravljene in na svidenje! Ella Starin, taj. ZaMa Lige K$A Cleveland, O. — Da smo mgli primerno in lepo nastopiti zadnjo nedeljo v počastitev msgr. Omana, je bilo treba sodelovanja in pomoči mnogih njegovih spo-štovalcev in naših prijateljev. Vsi sodelujoči so pokazali vzoren emisid za skupnost, vsak je sto-Te časti je bila deležna tudi na- rT kar je le mogel, da bi bil skuša koroška slovenska rimska ro- P^n uspeh čim lepši. Najlepša carska skupina. Vstopnice za hvala in Bog povrni! avdienco ji je preskrbel p. dr. Hvala posebej msgru. Bazniku, Anton Prešeren, generalni asi- hi nam je dal dvorano brezpla-stent jezuitskega reda za slovan- čho na razpolago, hvala mu za 3ke narode v Rimu, to je tisti njegovo prisrčno voščilo, ki ga >ospod, katerega je ljubljanski je govoril. Presenetd nas je kon-ikof Anton Vovk, ko je bil neda- S1^3- Michael Feighan in smo vno v Rimu, imenoval za svoje- mu za njegovo pozornost in iskrega pooblaščenca za slovensko se- no besede iz srca hvaležni. Po-menišče v Argentini, katero ime. jsebna hvala društvu “Kres” in Kaj berejo Ljubljančani Znana revija Knjiga, ki je glasilo slovenskih založb, prinaša v zadnji številki daljši članek o Delavski knjižnici v Ljubljani, iz katerega zvemo, da je imela lani ta knjižnica 48,860 obiskovalcev, med katerimi pa so bili delavci (če izvzamemo 6 kmetov) na zadnjem mestu. Vsi skupaj so si izposodili 160,138 knjig (3,000 več kot leta -1958). Od celotnega števila je bilo izposojenih 46.5% človeških knjig, 42.5% nemških in 6.9% srbohrvaških. Na angleške knjige je odpadlo 2.9% in na vse druge jezike 1.2%. To kaže, da obvladajo Ljubljančani v glavnem le slovenščino in nemščino. Presenetljivo veliko si izposojajo nemške knjige. čudno pa je, da tako malo bralcev sega po knjigah v angleškem in v drugih jezikih. Iz tega bi se dalo sklepati, da ljudje ne obvladajo tujih jezikov, kljub temu da že desetletja uče v šoli francoščino, oziroma v zadnjem času angleščino. Začudi tudi zelo malo izposojenih srbohrvaških knjig, čeprav nabavlja knjižnica okrog 25% vseh novih knjig v srbohrvaščini. Izmed slovenskih pisateljev si bralci najbolj izposojujeja dela Cankarja, Bevka in Hke Vašteto-ve(!). (Dela te pisateljice so morda zato tako priljubljena, ker obravnava v svojih zgodovinskih povestih snov iz zgodnje slovenske zgodovine). Miško Kranjec je na šestem metu. Slede mu Jurčič, iFnžgar, Tavčar, Jug Kozak, Ingolič in Mira Mihelič. Zelo radi so segali Ljubljančani po knjigi dr. Henrika Neubauerja Ceylon, kar je razumljivo, ker zelo primanjkuje izvirnih slovenskih potopisov. Med tujimi pisatelji pa so na prvih mestih Karel May, Sienki-ewicz, Jules Verne, Jack London, Galsworthy, Balzac in Tolstoj. Zanimivo je, da ni med najbolj branimi pisatelji nobenega sodobnega pisca, iz česar bi Kulturna kronika Ob zaključku sezone (J.B.) Društvo Premieren v New Yor-ku je že nekoliko znano tudi izven New Yorka. Ni pa toliko znano delo, ki ga vrši društvo med new-yorškimi Slovenci. Nekako trdovratno molčimo o kulturnem delu društva. Zakaj tak molk? Ali smo kulturno indiferentni, da ne cenimo kulturnih dobrin, ki jih dajejo Prešernove!? Ali menimo, da je kulturno delo prokleta dolžnost Prešernovcev in naj bodo veseli, da jih pridemo poslušat, čeprav včasih v bolj pičlem številu? Ali molčimo o njih delu zato, da ne bi se Prešernove! prevzeli, če jih nagradimo z zasluženo pohvalo? Pustimo ta ugibanja. Razložimo si molk na najbolj enostaven način: lenoba. Nikomur se ni zljubilo, da bi se vsedel po vsaki prireditvi Prešernovcev in napisal vtise, ki jih- je prinesel s prireditve. Prešernove! 'se trudijo in žrtvujejo svoj čas in svoje sposobnosti za kulturno delo, poklicanim se pa ne da, da bi vsaj kratko poročali, kako je bilo v župnijski dvorani, ko so zopet nastopali Prešernovci. V pretekli sezoni so nam dali Prešernovci tri dramat. predstave: Vombergerjevo “Vrni- tev” za Božič, Govekarjevo “V Ljubljano jo dajmo” za pusta in “Sovražnice” (Nicodemi) pa za materinski dan. Vombergerieva “Vrnitev” je lepa stvar, zgodba zajeta iz časa po prvi svetovni vojni. Dejanje se vrši na obsežni hribovski kmetiji, kjer živi z družino vdova, ki se je drugič poročila, potem ko je bil mož, pogrešan v prvi svetovni vojni, proglašen za mrtvega. Poročila pa se je s fantom, ki je pričeval, da je bil prvi mož na fronti smrtno zadet. Kasneje v razvoju dejanja se še tudi izve, da je sedanji mo'! na fronti streljal na prvega moža, da bi tako prišel na njegovo mesto v zakonu z lepo ženo in na lepo kmetijo. In tako je razumljvo, da se drugega moža polallča silno razburjenje, ko se širijo govorice, da se je vpnil iz Rusije po dolgih letih ma najboljša v sezoni, dasi ima drama sama nekaj hib. Tako n. pr. k “happy end” pomaga plaz, ki ga je hotel drugi mož sprožiti na prvega, pa je sam postal žrtev plazu. S tem je bil prvi mož rešen in rešen tudi njegov zakon. Igra s prizori iz kmečke družinske izbe je bila tudi mnogo lažja za igralce, kakor pa igra “Sovražnice”. “V Ljubljano jo dajmo” je seveda šla gladko; vesela burka za veseli predpustni čas. Skrbna mamica in bahaški podeželski trgpvec, ki ima pod palcem zvenka in cvenka, sta v skrbeh za bodočnost edinke sklenila, da jo dasta v Ljubljano, da si bo pridobila potrebne olike in omike za “gospo” pa mogoče še povrh ženina. Očka v svoji poslovni vnetosti in sposobnosti že kar napeljuje na primeren par, pa hčerka z mestno Šolo in zdravo pametjo nadmodri očeta in si sama poišče boljšega ženina, h kateremu oče ne more končno reči nič drugega kot dati svoj blagoslov. Burka je tekla gladko in občinstvo je nagrajalo igralce z vnetim ploskanjem, ki je raslo od dejanja do dejanja do “srečnega konca”: očetove- ga blagoslova za par, ki ga ni nameraval. Pa je bil spretno prirejen, kakor je bilo očetovo snovanje za ženina po prebrisani hčerki izigrano. Nicodemijeve/ “Sovražnice” za materinski dan so prevzele same Prešernovke: sedem ženskih vlog brez vsake moške. Tudi dejanje te igre je zajeto — v končnem razpletu —< iz prve svetovne vojne. V jedru pa je to borba starejše “hčerke” pastorke Sandre ža materino ljubezen, ki jo je deležna samo hčerka Ljubica. In zopet poseže vmes višja sila — vojna, pri kateri se je Ljubica javila za strežbo ranjencem pa pri tem zgubila svoje življenje,' spremljajoč vlak ranjencev, ki je bil bombardiran. Mati je ob tej nepričakovani zgubi ljubljenke zlomljena ih Sandra se vrže nesrečni materi v naročje, da jo tolaži pa postane tudi pastorka ljubljena hčerka mamice, za katere ljubezen se je tako-dolgo borila. Igra ie bila pod režijo gospe Marjance Kalan vestno pripravljena in vloge zelo dobro razdeljene. Tako je igra, sama, po sebi težka za naše občinstvo, močno prijela in so bile ob napetih prizorih oči premnogih v dvorani vlažne od ganotja. Igra je bila lepa proslava materinskega dne, dasi možakar,, ki o njem sodijo, da ima sama na seb. hfbe Tuja bi mogel biti za mrtvega pro jmena> preve£ obstraktni in pre- plašeni” prvi mož. V tej stiski zasnuje drugi mož drugi zločin, da bi se znebil nezaželjenega “mrtveca”. Tako je dejanje ves čas napeto. Vmes so bili lepo vpleteni prizori iz kmečke izbe, ki kažejo običaje božičnih praznikov in razpoloženje širše družine s hlapci in deklami ob praznikih. To je bila igra prav za božični čas. Menimo, da je bila od zgoraj navedenih ta dra- se dalo sklepati, da .jih bralci premalo poznajo, saj ni mogoče, da bi generaciji okrog 1960 najbolj iz duše pisali pripovedniki, ki so že desetletja pod zemljo in katerim so bili današnji problemi človeštva še čisto neznani. Mlekopivci in mesojedci Statistični izsledki so dognali, da popijejo največ mleka Švicarji in sicer na leto in prebivalca kar 209 litrov. Njim .sledijo Nizozemci, ki zaužijejo 17& litrov mleka, Švedi 169, Angleži 154, Zahodni Nemci 130 Francozi 87 ne bi tega uporabili, da in Italijani 56 litrov. finjeni dialogi, prisilno vezanje vsega dogajanja na ženske in še slab jezik prevoda. O dveh ženinih hčerke Sandre je govora, pa gledalec nobenega ne vidi. Prešeren ima lep ensamble igrslcev, med njimi talentov, ki je bil pri zadnji igri še pomnožen z novimi, pa vidno nadarjenimi močmi. Prešeren ima talentirane igralce. Zato občutimo škodo, da so talenti premalo izkoriščeni za kulturno delo, ki smo ga vsi silno, silno potrebni-Takoj že slišim ugovor, da je s pr pravo igre v razmerah New Yorka veliko truda in zamude časa. Prihaja nam misel, če bi ensamble razširili. Dr. J. Ev. Krek je dejal, da ima največ od igi’e, tisti, ki igra. Zakaj ne k’ naši mladini v New Yorku dali te lepe šole na odru! Je teakai a je najbolj uspešna. Imamo mojstra za kulise, da je oder za vsako igro krasno pripravljen. Imamo župnijsko dvorano, kjer ni težko za ure za vaje. Zakaj bi se V več mlsdine vežbalo na odru? Mesojedi rekorderji pa se ta- Režiserje imamo, ki imajo veh kole razvrščajo: Francozi poje- ko smisla za kulturno tlako, ka-db na leto in na glavo 75 kg me- kor je tudi težka. Zelo bomo sa, Angleži 68, Zahcdni Nemci 53, veseli, če nam Prešernovci za Švicarji in Švedi po 51 kg. Nizo- prihodnjo sezono pripravijo ob' zemci 40 in Italijani 20 kg. jsežnejšl program. Imv«4 trmrg Thmndmy tor the Jvsosleva le Wueouia • Tedenske prSlofa ze Slovence v Wksconsinn §pp * ■•'•v <■ ■ ■ 'i1" •" ■ter ;■ ' Hk THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY OBZOI PUBLIRHIMQ COMPANY Marica R. Staet, Publisher M* Be. Ith St Milwaukee 4, Wto. TeL Mitchell 4-4171 Sem in Ija po Milwauket Ko se je nedavno nahajal v letajočih se žena, ki so jim bile ^ilwauskem pristanišču jugo- prav všeč in Blazina je rekel,1 n^skim davkom (income tax), ga prejeli od vašega delodajalca za leto 1959, katerega original ste poslali z valšlm dohod- Atomski vrt mogli vzkliti iz njihovih semen potomci, ki bi bili odpornejši in bi imeli drugačne lastnosti. Pod učinkom kobaltnega sevanja se v semenih spreminjajo nosilci dednih lastnosti. Z dolgotrajnimi poskusi bo človek dobil nove, koristnejše rastlinske vrste. Vendar bo človeku koristilo le nekaj odstotkov rastlin s poskusnih njivah blizu radioaktivnega vira. Potomce še nadalje nadzorujejo ter izbirajo tiste posamezne rastline, od katerih si lahko obeta človek v prihodnosti zaradi najugodnejših sprememb tudi največ koristi. Le nekaj uporabnih rastlin je med množico tistih brez vrednosti, med katerimi jih cela spremenjenimi lastnostmi, vsaj | vrsta sploh ni sposobnih za živ-tako pravijo v danskem ekspe-I ijenje ali pa imajo lastnosti, ki rimentalnem centru Risoe, do- J občutno zaostajajo za vrednost-končni uspehi ali neuspehi pril jo rastlin, ki jih je že zdavnaj Vesoljske popevke Nekatere evropske dežele, ki za sedaj še ne morejo poročati o ^___ ________________ j_ ______) _______ v_______ ____Sivo prepleskana jeklena cev'line, se oglasi sirena, ki opozar-( Rovanški parnik “Zenica”, so da amerikanski nežni spol daleč ,in vašo social security izkazni-|z dolgim vrhom sredi vrta z ja okolico na nevarnost radio- ^osamezni^ rastlinah pa se bo- ustvarila narava, kili štirje člani parnika gostje nadkriljuje onega doma v nošijco. Ako v zavarovalninskem u_ j rastlinami na različnih razvoj-j aktivnega sevanja. > J ° Pollarj' so se silno čudili velikim v Jugoslaviji veliko število let Poslopjem. Četverica, ki je kri-|in 0d tedaj se je veliko, veliko Zarila p0 mestu, je občudovala spremenilo . . .” Med tem, ko se posebno razdeljeno cesto je četvorica veselila po mestu •ncoln Memorial drive. Ko so Milwaukee, je pa njih kapetan Zagledali nebotičnik Cudahy Mr. Vrankovič ostal na, parni-o\ver ter bili poučeni, da je ku. On ne gre veliko med ljudi, Poslopje last velemesarja Cu-,ker ne kadi in tudi ne pije. V „ahy, je Bučan podal opazko, mornarici je že nad 26 let ter ■^ba, ta je milijonar!” Četudi je zej0 priljubljen pri moštvu. s° Podaniki komunistične vlade, * £°stje niso z nobeno besedo te- Veliko naših ljudi še ne razu-označili. Zanimali so se za me poslovanja urada starostne cene raznih predmetov, posebno zavarovalnine (Social Security) 2a ^Me radije z namenom, da | m izplačevanje podpor. Radi te-nakupijo ter vzamejo s se-^ ga priobčujemo vprašanja in °1 v domovino. Poizvedovali odgovore, da vsaj v’ mali meri ^ tudi, koliko stane najemnina.' pomagamo rojakom: °v jina je bilo povedano, da se I i. Kdaj morem vložiti prošnjo acuna od velikega števila sta- Za pokojnino? — Najboljše, da ^°vanj sto dolarjev mesečno, je naznanite na zavarovalni urad, el Tomič: “Za to vsoto bi se da nameravate iti v pokoj vsaj domovini izvrstno živelo pol en mesec prej, uredno preneha-jeca.” Priljubilo se jim je te delati in takoj po upokojitvi i milwauško pivo, ki po njih podpišete prošnjo, da ne bo nesenju bolje teče in se lepše potrebnih zamud v izplačanju erd kot njihovo domače (ju- začetnih podpor. ^slovansko pivo je zelo težko j 2. Kaj moram imeti pri sebi, ar vsebuje 14% alkohola). O- ko predložim prošnjo? — Poka-^ edali so si okrajni stadijon, zati morate listino, ki spričuje per igrajo milwauški Braves, datum vašega rojstva in starost pedali so, da “baseball” jih (najboljši je rojstni ali krstni Sebno ne zanima, ker igre ne list), skupni zaslužek pretekle-azUmejo, njih igra je nogomet ga leta (letos bi to bil listič W-2 °Ccer).. Videli so tudi nekaj Statement Only electricity provides $119. si prizadevajo, da bi z 5. Kaj je najnižja pokojnina? | vrtu” izpostavljajo nevidnemu radioaktivnim obsevanjem pri-— Tekom leta 1959 — $33. (Toč-.sevanju koščka kobaltne kovine, dobili na primer nove jagode, ke 4 in 5 se nanašajo na delav-! naj bi postale zametek, neke vr- ki bi bile odporne proti zdaj ce, ki so dosegli 65 let starosti.) (ste predniki bolj zdravih, od- najpogostejšim boleznim, ali le- 6. Ako ženska prosi za podpo-, pornejših, pa tudi lepših novih £o, ki bi ji zdaj nevarne glivice ro, ko doseže 62 let starosti, in rastlin. ne mogle več do živega. Prido- to stori na svojo lastno številko, Kos kobalta 60, za dobro dlan biti skušajo rdečo deteljo s kraj-ki je na s. s. kartici, za koliko velik, ima sevno moč 100 curi- širni cvetnimi listi, tako da boje njena pokojnina znižana? —1 ejev. To je doza, ki bi na raz- do mogle čebele oplajati cve- 20% najmanjša podpora, ki jo prejme je $26.40, najvišja pa $95.20 mesečno. daljo nekaj metrov lahko uni- tove. živi, ko doseže starost 62 let? — 25%. čila človeški organizem. Vrt- Rastline v bližini radioaktiv-narji, ki delajo v tem radioak- nega vira so čudno iznakažtene. 7. V koliko je podpora ženijtivnem vrtu poskuse z najraz- Konoplja je komaj tolikšna kot znižana v slučaju, da mož še ličnejšimi rastlinami, smejo navadna trava ob košnji, že ne- skozi vrata za zemeljskimi na- kej metrov vstran od kobaltne sipi le takrat, ko sd zasveti na cevi pa imajo konopljene bilke1 8. Ako žena ob starosti 62 let ^ koncu kobaltne cevi električna! naravne razsežnosti. Tik ob ko-1 postane vdova ter prosi za po-j žarnica. Ta luč se prižge, ko se baltni cevi so" jagodovi grmiči! kojnino, v koliko je upraviče-, vir smrtnonevarnega sevanja pritlikavi, krmežljavi, kakih pet na? — Njena pokojnina ni nič spusti v zemljo. Preden se cev aij osem metrov dalje pa raste- spet dvigne nad obsevane rast- j0 debele vrtne jagode. Rastline v neposredni okolici kobaltne SPECIJALNE CENE POLETNE OBLE- «1 ftA KE ZA DEKLICE* ' 3-DELNE DEŠKE OBLEKE (srajčka; $3.98 jopič in hlačke) BOMBAŽASTE PO- TOr LETNE BLUZE DEŠKE ŠPORTNE Cl ftg JOPIČE * ' ŽENSKA SPODNJA QpU KRILA NA VSE DEŠKE LETNE KLOBUKE 2Q% popusta J. & A. VARIETY CENTER 842 East 185. Street znižana ter znaša tri-četrtine moževe. 9. Ako se izplača polna smrt- sala Lucija, ni ga pa objavil, 'cevi so žrtve znanosti. Obsojene ninska podpora naenkrat, ali to ^ ^ zavjsj otj njega go na prezg0(jnjj konec, da bi prikrajša ali zniža pokojnino? |------------------------------------------------------------------ — Ne, pokojnina ostane nespremenjena. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17062 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HKnderson 1-2088 KEnmore 1.630« Moderno podjetie — Zmerne eeu< cooking, clothes drying, water heating Appliances using electric heat, such as the range, clothes dryer and water heater, can be placed anywhere because they are flameless. Since there are no flames, there are no products of combustion. Electric heat puts nothing into the air — takes nothing out of the air. You are safe and sure with air that's pure "'ith flameless, electric appliances. w! SCONS jHJ^CT R Live Better... Electrically 10. Koliko je navišja mesečna podpora za družino? — $254. Ako v kakem oziru niste na jasnem, obrnite se na bližnji urad Social Security, naslov in telefonsko številko najdete v telefonskem imeniku. * Ta teden se vrši v milwau-| škem okraju velika kampanja! za sklad v pomoč trpečim za kruto boleznijo “cerebral palsy”. Kampanja se imenuje “35-Minute March” in namen je zbrati $100,000 za kritje stroškov raziskovanja zdravilnih sredstev, da se hitreje omeji to bolezen. Priskočite tudi vi z malim darom na pomoč! Zadnja fatimska skrivnost se ne bo objavljena Lizbonski kardinal je povedal časnikarjem, da zadnja fatimska skrivnost še ne bo objavljena, da pa je bilo zapečateno pismo, ki ga je do smrti hranil škof iz Leire, pod katerega spada Fatima, bilo izročeno sv. očetu Janezu XXIII. Ta je pismo odprl, kot je napi- POMLAD — Mladi ljudje so se spravili na starodavni top na londonskem Tower-ju ln pozdravljajo francosko vojno ladjo Le Boulonnais, ki plove pod mostom. EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE ± M AY^ (2) BASIIWEBaf d&n&t POSEBNA PRODAJA Hladne, lahke in pralne PERMN NOSI M&e OBLEKE MERE Regularne ....36 do 46 DOLGE ...... 37 do 44 KRATKE .....36 do 42 Tudi: zobčasti in križasti vzorci Hlače spredaj z gubo ali brez . . . Prav prijetno in hladino poletje . . . prerokujemo gospodom, ki bodo nosili te kvalitetne hlače iz korda. So lahke, perfektno krojene, pralne in udobne ... v svetlo modri, srednje modri, in kožnati barvi . . . Hlače so krojene s sprednjo gubo ali brez, kakor želite. Tudi zobčasti in križasti vzorci. Res eleganten videz za to nizko ceno. Prihitite k nam za boljšo izbiro. žal pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo The May Co.’s Basement, oddelek moških oblačil v mestu in a Heightsu. Starogonki: ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI Starčki in možje so jokali in voljstvo in novo veselje. Glasno dvigali roke, žene in dekleta so'petje pastirjev je odmevalo s ihtele in vsi so molili Jezusa [pašnikov, na njivi pa je oral in Kristusa, ki jih razume in ki jih ----' hoče ščititi. Molili so za se in za svojo domovino, za srečo naroda in za svoja apostola. Molili so glasno s Cirilom: “Verujem v Boga očeta vsemogočnega . . in ko se je obrnil k njim in o-pomnil: “Molite bratje . . ., so popadali na obraze in izj duše jim je kipela vroča molitev. In tedaj se je na desnici svojega Očeta nagnil On, kogar nekrvava daritev se je vršila po rokah Cirilovih v spomin krvave pred 834 leti na Golgoti, in blagoslovil je ves slovenski narod različnega plemena. Zadnji pomisleki so se podrli v srcih Slovanov in z vso dušo, s celim srcem so se oklenili blagovesti in Krist je slavil popolen, zmagoslaven pohod, pravo cvetno nedeljo, v slovenske pokrajine. Po daritvi sta krstila apostola, pridigovala in čudili so se vnovič ljudje, da se ne zmučita in ne utrudita. — vih. Nepopisno hudo je bilo na begu, ko smo marširali nazaj proti Karpatom, neprenehomai IS1 dni in 16 noči, skozi lagerje, Konec ... Ne? Kaj stoji še Ciril, kaj stopa vnovič k oltarju? ... In Metod? ... Po koftn se ozira? . . . Tam od strani prihaja deklica, ogrnjena v belo, doma tkano obleko, kakor bi prihajala lilija med pestro cvetje, blesteče se v solncu, kahor sneg na planini in z vencem v laseh . . . Spoznajo jo, Zorislavo . . . Ljudje si zašepetajo: “Poroči se Zorislava z Ljubomirom in apostol sam ju blagoslovi? Z Ljubomirom gre duhovnik Gojmir, z Zorislavo? Kdo? . . . Dragom’1? . . . Ali je on? — Da!” Spoznajo ga, on je, ki poštene duhovnik, da oznanja blagovest svojcem v domačem jeziku. In sedaj spremlja mladostni prijatelj, prijateljico Zorislavo k poroki. In za njimi gre godec Zoran, resnega obraz? in rosnih o-či. Nevesta in ženin poklekneta pred apostoloma in Ciril ju blagoslovi v imenu Kristovem. Vse je tiho. Metod pa se obrne k množici in de: “Blagor narodu, ki ima zveste in krepostne hčere, zakaj tak nrrod ima pravico, da živi na veke. Zorislava, hčer pokojnega staroste Stražimira in Ljubomir, sin vojvode Vojeslava, in bratje moji, kličem vam k slovesu: Blagoslovi vas Bog Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh! . . . Ostanite zvesti blagovesti in svojemu jeziku, ostanite dobri in krepostni in obilo vas bo nagradil. Midva morava naprej, zapustiva vam pa Kristovo blagovest, da se izpolni, kakor se bere v evangeliju (ta evangelij se bere n? god sv. Cirila in Metoda, 5. julija vsakega leta) ‘Jezus je poslal dva in dva pred seboj v kraje, kamor je i-mel sam priti, in jim rekel: “ne iščite svojega dobička, ne jemljite seboj bisage, bodite prijazni, krmorkoli pridete, pozdravite ljudi in recite jim: Mir vam bodi! In ako so ljudje dobri, o-stane mir pri njih, ako ne, se pa spet povrne k vam. Pijte in jejte, kar je Bog dal, kar ljudje imajo, saj zaslužite vsakdanji kruh z oznanjevanjem sv. vere, ker vsak delavec je vreden svojega plačila. Oznanujte besedo božjo, ozdravljajte bolnike in recite ljudem: došlo je k vam kraljestvo božje!’ Mir torej bodi z vami, vi vrli sinovi in hčere velikega in lepega naroda!” Metod je vzdignil roke in je vnovič blagoslovil množico. Liudstvo je pokleknilo in klicalo med solzami: “Ostanita pri nas, oh ostanita pri nas, apostola naša!” * * * Nekaj dni je poteklo po tem. Blagovestnika sta odšla dalje, zapustivšd v srcu vseh zado- Ka umiku v Karpate (Piše F. Jelen — Dalje) Denver, Colo. — Težko ranjeni so ostali kar na bojnem polju. Ne vem, kaj se je zgodilo z njimi, ko so Rusi zasedli bojišče. Tudi mojega četovodjo Ko-znaka nisem več videl in nihče ni vedel povedati, kaj se je z sejal oratar jasnih lic. Starosta j njjm zgodilo. V naši, deseti, Ostoj se je poslavljal od sina kompaniji nas je malo ostalo ži-Dragomila. Zorislava in Ljubomir sta mu želela sto' sreč na pot in srečno vrnitev ter izročala pozdrave od Cirila in Metoda in na Gojmira. Dragomil je podal vsem roke in dejal vesel Zorislavi: “Bil sem pri tvojem krstu, pri tvoji poroki in bil bi še rad nekje ...” Nasmehnil se je, ko je Zorislava zardela in vprašala v zadregi s tihim glasom: “Kje, Dragomil?” Dragomil se je prijel za lase, nasmejal se je in rekel: “Nu, težko je povedati!”. . . Godec Zoran, ki je obiral poslednjo kost, preostanek od gostije, je dejal: “Kaj težko! . . . Pojdeš v Rim, da te posveti papež v duhovnika, in ko se vrneš, boš imel že kaj krstiti!” Zorislava je skočila h godcu in vzkliknila: “Zadavi se, očka, prav res, zadavi se!” drugih krajih pa je bila cesta tako blatna, da smo skoraj vlekli noge iz ilovice. Poleg tega smo nosili težki tovor, po dva sva nosila menjaje eno škatljo, ki je bila težka 50 kg. Komaj sem se ene znebil, sem že drugo dobil. Patrone, kakih 800, smo pa počasi kar proč zmetali, tako da je bilo ob cesti vse rjavo od njih. Naš kompanijski čevljar je pa nosil s seboj veilko vrečo, katero smo morali tudi mi menjaje nositi. Prenekateri vojak je na poti začel peišati. Ko sem ga videl, da ne more več naprej, sem vzel njegovo opremo in jo nekaj časa nesel, dai se je mož kjer so naši imeli shranjeno spočil. Za te usluge sem dobil municijo, živež! in drugo. Videl; več božjih Ionov. sem, kako so minirali in uničevali, kar niso mogli vzeti s seboj. V nekem magazinu so imeli sode vina in ruma. Imel sem srečo, da sem si lahko natočil stekleničko z rumom, iz svoje vojaške skodelice sem ga pa pil kar pri sodu. Ker sem bil žejen in lačen, rum pa tako močan, se mi je kar vrtelo v glavi in komaj sem korakal. Iz stekleničke sem gai pil potem bolj previdno in počasi. Koliko hrane je bilo uničene na begu, mi pa smo bili lačni med potjo. S kaprolom Gradiškom, ki je bil doma iz Prevalj, sva bila prijatelja in velika skupaj Godec je odložil kost, pogle-: Vprašal sem ga, zakaj tako uni-dal Zorislavo in dejal s kaj čujej0 in požigajo koče in vasi. smešno-žalostnim obrazom Pa mi je povedal, da bežimo Zadavim se naj? Nato si je o- i pre(j sovražnikom in da zato pobrisal usta in pristavil: “Vese-1.žigaj0j da ne bo imel sovražnik lila bi se sedaj, seveda, ko sem kje te srečno privezal k Ljubomi- j Vedno več vojakov je bežalo, po ru! ... To ti je hvaležnost! lUj^irje vštric smo korakali po le-pograbil je ogorčen za vrč. j vj strani ceste, po desni strani Počivali nismo dosti, jesti pa smo dobili enkrat na dan in še to mimogrede, ne da bi se ustavili. Kuhinja je stala ob robu ceste, mi smo šli mimo. nje, in kar gredoč so nam napolnili skodelice. Tudi jedli smo kar gredoč, malokdaj smo se ustavili in sedli. Spali nismo in včasih sem bil tako truden, da sem korakal in spal. Še to moram omeniti, da so med potjo ves čas požigali, tudi vse mostove so uničili. In to, da sem: imel uši, ki so mi že dolgo časa pile kri. Okrog pasu sem voriti in ko je videl, da ne ra- Zorislava pa mu je segla lase in dejala pol resno, pol jih najprej zapazil. Ves čas se nisem preobul in ne preoblekel. Vreme se je poslabšalo, padal je dež! in sneg. Vsega zla sploh popisati ne morem. Še več kot mi vojaki so trpeli begunci, ki so imeli s seboj otroke. Bili so se sedaj, seveda, ko senv^jg stanovati, ker se bliža zima. lslabo oblečeni in niso imeli kaj jesti, veter pa je bil tako oster, da je šlo skozi obleko. Meni se je civilno ljudstvo silno smililo. Prišli smo do madžarske meje ih kmalu nato v hribe. Ne vem, kje smo hodili, le to vem, da, smo šli skozi trdnjavo pri Pržemislu. So pravili, da je bilo v tisti trdnjavi stotisoč vojakov in da so jo zavzeli Rusi. Trdnjava je bila masivna stavba, imela je betonirane podzemske bunkerje. Zdi'se mi, da so se od tu dalje naše vrste bolj redčile. Ko smo prišli v hribe, je bilo tam že precej snega, bil je čisto bel in droben kot prah. Veter je tulil, da je bilo joj. Kamor smo prišli, smo morali hitro kopati strelske jarke, kar je bilo zelo pa so bežali civilisti. Vse, kar so mogli, so vlekli s seboj, do-smehom: Zakaj pa govoriš ta-jmove so jim pa požigali in uni- ko, očka? . [čili. Pogled na bežečo množico Godec se je ozrl in dejal nato (grozen; 0b cestah pa so le- s tako obupanim glasom, da je vse posilil smeh: “Pri Kristu, ko bi bil tu Gojmir, naprosil bi ga, da ti pove zgodbo o figovem drevesu. A jaz ne znam pripovedovati!” Vsi so se sme- žali poginjeni konji in prevrnjeni vozovi. Vprašal sem Gradišnika, kako to, da je toliko mrtve živine ob cesti, pa mi je povedal, da je živina opešala, ker jo ni bilo časa krmiti, popadala je in so jo kar postrelili, ker je bil j ali godcu in ga dražili, da je naposled razbil vrč iz same je-!sovražnik tik za petami, ze, ker se ni nikdo domislil, da ai mu ga bil napolnil. Dragomil je stopil k Ljubo- Nek poročnik na konju je vedno jezdil mimo nas in pazil, .če je kateri vojak omagal in ni spal in ko sem se zbudil, je stal četovodja pred menoj. Bil je Slovenec, Kacingar se je pisal. Pravi mi, ti si spal, lahko te takoj ustrelim. Spočetka sem tajil, da nisem spal, nakar mi je četovodja povedal, da me je moj tovariš Nemec prišel zatožiti, da spim. S puškinim kopitom so me z vso močjo bili v podplate, da sem se zbudil. Priznati sem moral in oditi z njim. Med potjo sem ga lepo prosil, naj me ne ustreli, kar je obljubil, pač pa je dejal, da me bo naznanil komandi, česar sem se zelo bal. Prosil sem ga, naj tega ne stori in mu obljubljal, da ne bom nikoli več na straži zaspal. Končno je le obljubil, da me ne bo naznanil, a jaz se nisem zanesel. Danilo se je že, ko sva prišla v neko globel, kjer je bila že cela naša kompanija pripravljena za. odhod. Hitro sem pobral svoje stvari in odšel s kompanijo. Nisem bil miren in bal sem se, če me četovodja kljub obljubi naznani. Ni trajalo dolgo, ko so me poklicali h komandantu. Hitro sem stekel, se predstavil nadporočniku, tresknil s čevlji, da je kar zapelo in ponosno salutiral. On je začel nekaj go- zumem, me je vprašal, kateri jezik govorim. Povedal sem, da slovenskega. Jaz sem se z nad-poročnikovim slugo, ki je bil Slovenec iz Ptuja, pisal se je Kolbl, prav dobro poznal. Ko je nadporočnik vprašal, kdo zna nemško in slovensko, se je on oglasil in tolmačil. Povedal sem mu, da me je spanec premagal, da sem od prevelike utrujenosti na straži zaspal. On mi pravi, da kaj takega, ne smem nikdar več storiti in zavpije: “Abtret- ten!” Hitro sem salutiral, še o-brnil in stekel nazaj za grm na svoje mesto. Hvala Bogu, sem si rekel in si nabasal eno čedro tobaka. (Dalje prihodnjič) TRETJINO CELOTNE POVRŠINE ZEMLJE Tihi ocean ali Pacifik obsega polovico vodne površine na Zemlji ali eno tretjino celotne površine. HELP WANTED — FEMALE HOWARD JOHNSON'S 10730 EUCLID 13704 EUCLID 4546 MAYFIELD Applications now being taken for i mmm mis WAITRESSES CASHIERS HOSTESSES Apply in Person Only Free Uniforms and Laundry Service Excellent Starting Rate, Company Insurance Provided (100) MALI OGLASI 2 h!iši naprodaj Enodružinska s 4 spalnicami in dvojna hiša, 5-5, na enem lotu, v izvrstnem stanju. Plinski furnezi. Se prodajo skupaj ali posamezno. Kličite po 6. uri HE 1-3629. Nič agentov. (19,20,27 maj) miru. mu segel še enkrat v roko ; mogel naprej. Ko se je vojak in rekel: “Prijatelj, ostani zdraVjVsede^ ob kraj ceste, je prišel in srečen z Zorislavo, svojo že- [ nad njega, ga pričel tolči s sab- 1 težko, ker je bila zemlja zmrznjena. Jaz sem si izkopal precej globoko zavetišče, da me ne bi tako zeblo in da ne bi občutil vetra. Pa se mi je vedno tako godilp, da sem moral biti ponoči na-straži, včasih po štiri ure skupaij, včasih kar vso noč. Na straži je bilo prepovedano spati in kogar bi zasačili, bi bil takoj Ustreljen. Meni se je enkrat zgodilo, da sem na straži zaspal, ko sva stražila skupaj z nekim Nemcem. Ne vem, kako dolgo sem no!” Ljubomiru se je zazdelo, djQ p0 pie£ib jn ko je vojak proda se je Dragomilu tresel glas se£e vzdignil roke, je poročnik in da mu je v očesu zablestela j potegnil pištolo in ga ustrelil v solza, in začutil je neprijetno j giavo Takih prizorov sem veli-čustvo, da; je najbrž le onjko videl prijatelj mi je pojas-vzrok, da postane Dragomil du- [ nii) da ni za nami nobenega vo-hovnik. Dragomil pa je opazil, | za ve-^ da b- onemogle naložili in da bi jih dobili Rusi. Če bi dobili žive v roke, bi zvedeli od njih, kako daleč so naše čete. Tisti marš je bil strašansko dolg in naporen, po cesti eno ped na debelo prahu, in kadilo se je, da nismo nič videli. Po kaj se godi v Ljubomiru, zato mu je stisnil roko še bolje in rekel tiho: “Pridem in prvorojeno dete bom krstil jaz, ker sem ljubil Zorislavo kot svojo sestro!” Nato se je obrnil h godcu. “Zoran, treba da zajaševa!” Godec je pograbil vrč, ki ga je med tem prinesla Zorislava, in pil. Ko je odnehal, ga je položil počasi na mizo in rekel: ‘Težko se je ločiti, a treba je! Gojmir in tudi apostola bi se vznemirjala! Starosta Ostoj je vprašal, kakor bi se nečesa domislil: “Po kaj pa gre Gojmir v Rim, saj je že duhovnik.” Godec pa je odvrnil: “Po kaj pa grem jaz, ko sem le godec?” “Vina ti bo primanjkovalo, pu se vrneš, preden dospeš tja!” “Ne vrnem se, in če se mi o-suši jezik, kakor posušena češplja!” Zunaj sta zarezgetala žrebca in godec in Dragomil sta ju zasedla. Godec se je še do dobra prepričal, če so čutare v resnici napolnjene z vinom, nato pa rekel z .zadovoljnim glasom: “Torej da se vidimo! . . . Ne spijte vsega vina, da vam ne škoduje in Ljubomir naj ne hodi na medvede poprej, dokler mu ne dorastejo sinovi. Zakaj Zorislava ne bo imela več toliko časa presedati ob njegovem ležišču! (Dalje prihodnjič) -------o------ $14,900 Čista, modernizirana hiša, 3 spalnice, klet, bakrene cevi, nov furnez, nova garaža, lepa družinska soba, jedilnica, izredno velika kuhinja, hiša lepa znotraj in zunaj. Zidan bungalow Blizu E. 185 ceste, 5 sob spodaj, 2 spalnici, vežni vhod, predeljena klet, perfektna zunaj .in znotraj, lep vrt in drevje. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (100) NA PRODAJ Na Neff Rd. — hiša 5 sob, v prvovrstnem stanju, lep senčnat lot. — Lastnik sprejme primerno ponudbo. V Collinwoodu — hiša 7 sob, v dobrem stenju. Cena samp $10,600. RAZEN TEGA IMAMO ŠE MNOGOVRSTNIH HIŠ V RAZNIH LEPIH DELIH EU-CLIDA IN CLEVELANDA, ter lotov. Knific Realty 820 E. 185. St. IV l-754< Lastnik prodaja Ranch hiša s 3 spalnicami, a-luminijaste strani, zamrežen porč, panelasta sprejemna soba, jedilnica, hodnik in kuhinja. Gre izven države. Lot 10Qx 160 na 29814 Arthur Rd. WH, 3-4650. (100) Ženske dobijo delo IŠČE SE Izkušena kuharica za delni čas. SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. EN 1-5214 (X) Delo za žensko Išče se gospodinja, ki bi tudi skrbela za 2 otroka, 1 in 3 leta, za 2 ali 3 tedne v Euclid blizu Boulevarda. Kličite KE 1-5195 odv8. do 6. Po 6. uri kličite K® (101) 1-4891 MALI OGLASI Naprodaj Moški bicikel — 24 inč napr0' daj za $10, Moncrief plinski fur' nez naprodaj za $55. Zglasite se na 19831 Meredith Ave. ali kl>' čite IV 1-2 1 82. —(99) FUR AND GARMENT COLD STORAGE MERVAR’S DRY CLEANING 5372 St. Clair, 7801 Wade Park HE 1-7123 Sobe se odda Štiri sobe in kopalnica, se °“' da na E. $0 St., blizu slovens^ cerkve v Newburgu. Kličite 6. uri Dl 1-4641. (109) Izdelujem preproge Izdelujem preproge na roČaf statve iz novega ali starega d0-stavljenega materiala. Mrs. Ca’ roline Gross, R. 2 Ross Rd., Na‘ dison, Ohio. Naprodaj Dvodružinska hiša, 4-4, P^11 ska gorkota, garaža za, 2 ka^' dovoz, $17,500. Na 11117 Lard« Ave. GA 1-4744. — N00 ini' Naprodaj 2 kosa pohištva za sp a co, omara, postelja s modn com in vzmetmi, samokoh1^ rpotorna kosilnica, in lovsl' puška. Na 8213 Medina AvC, UT 1-5175. (1°° PRI PITJU — Žirafa v Vincennes živalskem vrtu v Parizu se je spravila gasit svojo žejo: Sobe se odda Lepo 4-sobno stanovanje zgoraj, blizu sv. Vida, se poceni odda na 5516 Carry Ave. Kličite UT 1-7931. —(101) Sobe se odda Ena soba se odda osebi. Si lahko tudi kuha,. na Bayliss Ave. Kličite HE 1-3496. , (100) Ravno zaznamovane ,, Dve hiši v slovenski okN1^ ena lepa 8-sobna enodružin5,, na E. 71 St. južno od St. Ave., ima 1 spalnico spodaj 3 zgoraj. Posebno velika ka nja, dvojna garaža, lot c' . To je čist dom in samo $13^ , Dobra dohodninska &v0\ ,ol hiša v Grovewood okolic*. ^ 5-5 ima 2 spalnici vsako sta^ vanje, prenovljena kuhinja, P na klet, 2 nova plinska furi1^ Samo $19,400. PACE REALTY 00. 455 E. 200 ST. KE l-*j Vprašajte za JOHN LAUR^, Hiša naprodaj Enodružinska, 4 spalnice, 2 palnici, lepo podstrešje, v brem stanju, v St. Clairski 1 lici. Dajte ponudbo. Kličite 1-2405. ^C Hiša naprodaj V dobri nagelbini za mlade o-troke ali starejše, 4 spalnice, porč iz smrečja, lepo dvorišče. Kličite WY 1-1967. (101) rrT'ryY'jrTTTTYYTYYYrTTXZXXZ Re-Nu Auto Body Cf. Popravimo vaS avto Ir, prebarvarar da bo kot nov. ) Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street 'TTY'TT-VVTTTT YTTXTXXXXXX* Curst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDE.LOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMEM1KOV VETERANS CENTER H 5417 St. Clair Ave. for rent, for Wedding5, Banquets, Socials, Dance For information call HE J Sobe se odda t Tri sobe in kopalnica s® dajo novoporočencem na 9 . 63 St. Kličite HI 2-4479- ^ Sobe sc odda 5 sob se odda zgoraj. Og d se v Sorn’s Restaurant, 60^ / Clair Ave. Blizu Lake Shore V fari sv. Križa, 2 le^ jji bungalow, velike sobe, F klet. ^ RAY NAUSNER REA^ 27950 Lake Shore B,v ' AN MODO SETEnrSKA DOMOVINA, AL PA NE pogledati po njegovem sadju, ki roditeljsko oblast tudi se nam je tako iskreno ponuja-.viti pri otrocih. Če je oče rekel Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sesta/vkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. fl-gJi. flPOOOOOOOOOOOOOOOPOO p ^ J) Nsša senožet se naslanja ob Viklečev vrt, ki je bil takrat z živo mejo ograjen. Eden Vikle-čevih gospodarjev je po pomoti zasadil sladke štrbunclje ravno ob meji, da so- segale veje čez mejo na našo senožet. Težko obložene s sladkim sadežem so me skoro trkale v nos, zato gotovo nisem storil greha, če sem odprl ustr. in so vanja izginjali mehki štrbunclji. Čez mejo ne bi šel za vse na svetu ponje, vsaj takrat ne, ko je bil še stari Vikle pri moči. Pastirčki nismo smeli niti PITTSBURGH, PA. lo. Ampak čez tisto, kar je viselo na našo zemljo, pa ni imel u-kazov. Poleg Viklečga vrta je bil Tomažičev, potem Brescev, potem pa Cencov. Same široke parcele, vse zasajene s sadnim drevjem. Tam sredi se je bahal širokopleč kozolec, zraven skedenj, naprej hlev in na vasi je stala hiša, zidana in trdna kot so bile trdne te kmetije. Ob koncu'vrtov je vodila pot, na drugi Strani poti so se razprostirali pa zelniki, vsaka hiša je imela koncem vrta svojega. Njive so bile pa dlje od vasi, za njivami senožeti, ob strani pa gmajna, za njo pa gozd, zlat rudnik za vsakega kmeta. Taka je bila naša vas, naša ljuba Menišija. Vse tako lepo u-rejeno, da so živeli naši Meni-ševci, ne sicer gosposko, vendar — živeli so in kakor povsod — v potu svojega obraza delali in trpeli, zraven nekoliko poroban-tili, zelo malo se tožarili, pomagali drug drugemu, ob nedeljah pa šli redno v cerkev in poči-, vali. Takrat je pri nas še veljala stara vera in stari Bog je čuval nad njimi, da so jo vozili zgledno in pošteno od roda v rod. Nikoli ni bila kmetska družina tako zmučena zvečer, da ne bi pokleknila- po “hiši”, ki je bil kmetski parlor in molila rožni venec. Bognedaj, da bi katerega manjkalo. V soboto večer so nekoliko prej molili, posebno še, če so bili pri hiši odrasli sinovi- Ti so na vso moč hiteli, da so še za dne vse pospravili in pripravili za ponedeljek, potem pa naganjali mater, naj pohitijo z večerjo. Po večerji pa nad očeta: dajmo, molimo. Potem (šele so bili sami svoji gospodarji, da so smeli na vas. Pa je bifa kakšna ujna ali strina pri hiši, ki je ob sobotah nezna-sko vlekla molitev. Pa še za tega in za onega in za to in za ono, se je glasilo po rožnem vencu. Dobro je vedela, kako da so nestrpni mladi petelinčki, "T ---------V-, ki so se nestrpno premikali ob GIRL _ General Housework, 5% j peči gem jn t-c in grdo giedali v Days, Must live in. Good Ref- , pobožno jensk0) ki je obrala vse duše ranjcih, samo da bi zme- uvelja- gesa dekleta in vsaka je skušala i Pa kaj bom, saj je bila naša v glasovih poiskati svojega. Ka-Jvas prav taka kot vaša in kot ‘Dokler bo tale gibal, bom jaz ko bi ga ne našla, ki pa njen vse slovenske vasi. Vse tako le- najlepše poje. Bogve, če bo po- pe, vse tako blage in vse tako trkal na polkence, predno bo šel naše. Topla gnezdeca, iz katerih j spat . . . Tudi pogledala ga ne smo se izlegli, ne z zidanimi ( bom jutri tam pod lipo pred (nitkami prepletena, ampak či-cerkvijo, če se ne bo nič oglasil, sto navadna slamnata gnezda, , In če si bo tam na koru pljuča pa v katera smo tako radi šli BUSINESS SERVICE TV SALES & SERVICE RAYMOND SOSINSKI Open 9 A.M. — 9 P.M. Very Reasonable Rates — Long-established Business — Excellent Workmanship Guaranteed — Pocket Radios for Ball Games — Portable TV for Picnics WE KEEP OUR CUSTOMERS 900-902 Madison Avc. North Side ALleghcny 1-6312 (99 Nimrod camping trailers Rent $39.50 per Week—Sale $595.00 UNITED " — RENT-ALL Discount to Our Readers 333 Thompson Run Road, Pgh 37 HU 6-2100 (99) FOR SALE Dar & restaurant for sale Well-Established Business 100% Business Location Sea Food a Specialty No Reasonable Offer Refused hitowning 9-S828 BR 6-9659 (09) DOMESTIC HELP ercnccs necessary. Must like children. Age 25 to 45. Private Room and Bath. CHurchill 2-5930. (100) | netom kalila dušni mir. Ampak I tam ob postelji so klečali oče in GIRL-WOMAN — General House-1 v cčetu je bila zapopadena naj-work. Live in good home. Private višja oblast, ki je ni k--.zalo razhuditi- Da, da, oče in mati sta bila zares oče in mati, od vseh spoštovana in ljubljena, pa upoštevana. Pa sta si znala svojo room and bath, good wages. Must like children. CHurchill 2-4473. (ICO) m < . <• 1 ’ PREMODEE.NO? — V HijUey v Dominikanski repubii-Sc' zgradili Gospej milosti tole moderno cerkev. Cerkev je stala okoli dva milijona dolarjev. V njej je slavna božje-Potna slika Marije, ki privablja ogromne množice vernikov k čaščenju božje Matere. gospodar pri hiši,” ni nihče ugo-, varjal, niti kihnil ni. Oče so rekli in dovolj je bilo. j Komaj so zaropotale jagode namolku in oče še niso poteg-! nili s trdo roko vsega križa po-dolgem in počez, že so snemali fantje kamižole s kljuk, si jih vrgli čez ramena in hajd k vrstnikom na vas na dogovorjeno mesto. Tam so se najprej dogovorili, kam bi jo mahnili v vas to soboto večer, ali bi morda raje ostali doma in zapeli po vasi v prelestno poletno noč, da se jim je klanjal na oknih rožmarin in roženkraut ter radovedno dvigali glavice nageljčki, češ: kaj so to za eni fantje, ki tako lepo prepevajo . • . V kamricah so pa radovedno nastavljala u- izkašljal, se mu ne bom oglasila vedno nazaj in katerih še danes tam spodaj v klopi . . . Kar dru- nismo pozabili in jih gledamo go naj si dobi, pest jak. ! prav taka, kot smo jih pustili, Pa ni bilo tako, tudi če ni po- ko smo odhajali v svet-trkal na polkence. Celo uro se je vrtela pred ogledalcem in vlekla izpod rute kodrčke, da so ji lepo nagajivo skakali po čelu. Čisto malo je potegnila ruto na oči, da ne bi vsak videl, kam ji uhajajo. Pa je išVignil pogled izpod rute v gručo fantov tam pod lipo in pogledi so se križali in užigali, da bi pregoreli kamnito goro. &aši zašiesmiti 'mm Clevelanda Louis Balant, 1808 East 32nd St., Lorain, Ohio los. L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa. Mrs. Antonia Densa, 2008 W. 21st Place Chicago 8, 111. John Jerich, 6519 W. 34th St., Berwyn, 111. Joseph Leksan, 198 W. 22nd St., N. W„ Barberton, Ohio L jdvik Perusek, Baraga Point, Willard, Wia. Icseph J. Peshel, 439 Camp St, E., Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So. 5th St.. Milwaukee, Wis. stva, je razsodilo vrhovno sodišče v Londonu, kjer je neki zakonski mož, ki je svojo družico dal opazovati po dveh prijateljih, le-ta navedel za pričo, da sta videla ženo iti s spremljevalcem v hotel. Toda žena je prešla v protinapad in oba moževa prijatelja tožila radi razgaljenja časti. Vrhovno sodišče ji je dalo prav in tudi moževo zahtevo po razvezi zakona zavrnilo z utemeljitvijo, da mora biti zakono- lomstvo ----o_ uene nesporno in ne o-jsnovano le na domnevah, ki ni-jso potrjene po očividnih doka-j zih. Pri tem se je sklicevalo na j kazensko pravno načelo, da je v j dvomu treba obtoženca oprosti-; ti. Ali mora tudi mož dvomiti, Poročena žena, ki gre s tujim ni v sodbi nič rečeno.' moškim v hotelsko sobo, zaradi | ______0______ tega še ni zagrešila zakonolom- Oglašajte v “Amer. Domovini” Samo popolen dokaz P*®' VSAK* AVTO LICENČNO PLOŠČO JE AVTOMATIČNO r ^ I wm IAKX0 ZADENETE $21,008 HIŠO VAŠIH um $20,090 kot delni nakup za katerikoli dom. Dobitelj izbere slog, načrt in graditelja, da zgradi dom na njegovem zemljišču. Dobitelj naznanjen 10. julija. aMmiV spi {JSl r m t I ■ I NIC II TREBA KUPIH! NI TEKMA! Ml REGISTRACIJE! SAMO POGLEJTE VSAK TEDEN PRI SOHIO, ČE JE TAM VAŠA AOTS LICENSE STEVSIKA! ENO TEH ZAŽELJENIH DARIL ODDANO VSAK TEDEN! % gkgggl mmm mm POLET OKROG SVETA ZA DVA! Tri tedensko potovanje okoli sveta. Obiskali Angliji , Francijo, Italijo, Lebanon, _ Indijo, Kor.g, Japonsko in Hawaii. boste Hong RAVKOŠNO OPREMLJENA KRIŽARKA! 23-foot, inboard cruiser z V-8, 185 HP motorjem, zganlji-vim pokrovom, sesalko za nabrano vodo, prenos-Ij.vo žarometno lučjo itd. $1,000 KOLEGIJSKA ŠOLNINA! $4,000 na račun stroškov kolegijskega šolanja. Dobitelj lahko izbere katerikoli kolegij ali univerzo. m ot i5,8i!8 mmm zažeuivih daril V VREDNOSTI VSE D© $!,» NOVA I960 KARA VSAK TEDEN! NOV SEZNAM RAZSTAVLJEN VSAKO NEDELJO! Vsaka* Oh o auto license številka je bila avtoma-tiino vpisana. Vsak teden bo razobešen nov sez-nam dobiteljskih licenčnih številk v vseh v ••'Jp* Sohio postajah. Neodvisna statistična orga- Rizaci>a Izbere dobiteljske številke, kar jamči pravično razdelitev po celem Ohiu. Dobitelj! se morajo priglasiti še tisti teden. ♦GRATIS PLATES SF NE UPOŠTEVA 10. (:e je katera dobiteljska avto Hcenšna številka registrirana v imenu družbe, ne posamezne osebe, si Sohio pridržuje pravico dološiti, kateri voznik takega avtomobila dobi dar. Čisto novi 1960 modeli. Dobitelj v tednu' izbere izmed treh različnih vrst izdelkov na razpolago tisti teden. Zašise se 22, maja V |I1 i m tir ■ i ^ fl-: TRIJE KOSI OBLEKE IZ MINKO VEG A KRZNA Ta dar sestoii iz razkošnega dolgega plašča iz naravnega mihkovega krzna, visoko urezr.no “cape stole” in klasično urezane “cape.” 6 AMERIŠKA DOMOVINA, rmmnmjmmmmmmmmi MAZZETTIi I Junakinja iz Štajra W.JS ■« Li tm . 4» Neka vzvišenost ji je odse- molila, toda srca ne bom no-vala s snežnobelega čela, iz j benemu dala. No more biti.’ oči ji je svetila nadzemska Njen nežni, skoraj tihi g-las svetloba. Pred Henrikom se ' je odločen in skoraj piker, to vse suče in vrti, divje mu po-1 je srebrni glas mrtvaškega Ije kri po žilah. j zvona, ki poje v mrliške svate “Štefka —” je sopihal, njegovi ljubezni. Nikdar, ni-“Luteran? Krivoverec? šte- kdar! fana! To je vera mojih star-j ‘Štefka, kaj takega mi po-šev, zato jej ostanem zvest, | veš?” je sopihal. “In je-li to toda prisegam ti, nikdar ne tvoja zadnja beseda?” bodo moja usta spregovorila | k)a, gospod!” žal besede zoper tvojo cerkev 1 Kam pa naj sedaj grem, in njene služabnike, nikdar kje naj ostanem, vse sem za-ne bom prijel za meč zoper slavil zate, premoženje, kri, nje, in če bi se jih kdo hotel boli si je grizel ustne. Strupe-1 na zver, ki je v njem, hoče iz-' gi materi . . . da bi zavrnila moža, ki prihaja njo in nas tegniti kremplje, ljubiš li — vse rešit revščine in pomanj lotiti, jih bom branil, štefa- drugega? Toda vpričo njene žalujoče nedolžnosti se zopet zapraska v prah. Z zlomljenim glasom je vprašal: “Sedi nočeš mbžiti? — Jeli greh? Ti je li to vtepel v glavo Albert, ki z batom u-bija naravo?” Preprosto in resno mu je odgovorila: “Sveti mož, ki ga imate v mislih, mi je v vsem pokazal pravo pot in mi je vsikdar povedal resnico. Ne psujte ga! Možiti se ni greh. Toda jaz hočem ostati v samskem stanu, že vem, zakaj.” Zunaj so se podili oblaki na nebu. Dosti ur, dosti ur je jahal k svoji ljubi, vriskala mu je duša in vse rože so cvetele v deže.i. Sedaj so ležale poteptane v prahu. “Pridem še enkrat, Štefana,” je rekel počasi, globoko žalostno, iz potrtega srca mu te o in življenje.” “Bogu vas bom priporoči- na! Kaj hočeš še? Zjutraj , Ki, je rekla, ne da bi ga po- cur]ja j~ ^ pridno. Toda —” je z bliska-( okno je zastrto, je njena po- Vt]^ iC '°' j°čimi se očmi stisnila pest, stelja, blizu zraven je maha onemu — ki ti je tako zme- krstica. Gre v sobo in poklek Štefana je tiho in bolestno prosila: “Mamica, pojdi, pojdi, ne reci tako. Saj sem bila vedno taka, samo ti nisi opazila.” Nato je šla iz kuhinje, ni ji več prestati. Mihaelco ca počiva na dveh stolih in na levi in desni gori po ena rumena sveča. Štefana moli in toži: “O tebi je dobro, otročiček, sestri pa je slabo. O, to je bilo hudo, Zveličar!” O, kako je gledal ubogi mož, kakor bi mu prebodla srce, in to mu je napravila za njegovo dobroto. Mislila je na sveto Rozo, ki je sedemkrat zavrnila snubca, na sveto Jedrt s plamtečim srcem, na sveto Nežo, ki je rekla, da je zaročena z Jezusom, toda polom- P'j ot od hiše, Štefana jo je za- ga| g]av0 . . . jih rada pove- ne poleg bele krstice, na kate-1 Ijene so njeni duši peroti, na- vrgla. Mati je hitela v kuhinjo. ‘S tefana!” je z a»..ji mrio Ti. H u’a vsem, i i so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadnji poti do groba na Ka va. ijo. Hva’a sesedam in prijateljem, ki so nas to’a'ili v času velike žalosti in bili nam v pomoč. Vsem, ki sle bili nam v pomoč in tolažbo in i ar sic nam dobrega storili- Naj bo Rog obilni plačnik. Hvala nosilcem krste. Hvala vsem, ki ste dali na dan pogreba avtomobile na razpolago, da se je lahko toliko ljudi udelež lo pogrebnega sprevoda. Hva'a Lou's Ferfolia pogrebnemu zavodu za častill ivo vodstvo p greha, za tolažbo ob izgubi ni.jdražjcga, in za vso postrežbo in naklonjenost. Ti moj ljubljeni soprog, naš dobri cče, nad 47 let sva živela skupaj v pravi zakonski ljubezni. Res, da si bil zadnje čase bolehen, pa si vse voljno trpel. Še na veliko nedeljo si bi' pri sv. obhajilu. Lepo smo v krogu družine praznovali dan vstajenja Zveličarja. Bil si vesel med svojimi sinovi in hčerami in vnuki. Kdo bi si bil mislil, da se boš tako kmalu ločil ocT nas. V torek si še delal po vrtu, kar je bilo Tvoje veliko veselje. Nenadoma Ti je postalo slabo, padel si na t'a in duša Tvoja je šla pred prestol božji. Kako velika žalost je cbjela našo hišo. Ni Te več med nami ali ljubezen, katero smo imeli do Tebe, ohranimo v spominu. Vemo, da je človeku odločeno, da mora umreti, za lo se, dasi s žalostnim srcem, vdamo v voljo božjo. Ker si bi' tako dober do nas, dokler si bil med nami, Te še prosimo spomni se nas pred Bogom, da kadar se mi ločimo iz sveta, da vid’mo se nad zvezdami. Saj tako nam križ govori. Počivaj n-irno v jamici. Na svidenje v večnosti. Tam bomo zopet združeni, radost nebes ko uživali. Žale joči ostali: ANTONIA VALENČIČ, soproga FRANK, ANTON, sinova JENNIE, ROSE por. JANKOVSKY, ANTONIA, hčere vnuki, vnukinje V stari domovini v Trstu sestra IVANA VATOVEC Cleveland, Ohio. 19. maja 1360. V HLADNI SENČICI! — Senca je v vročih poletnih dneh prijetno zatočišče vseh premočenih in utrujenih. Gonjač kamele v Karačiju v Pakistanu je izkoristil edino senco', ki mu je bila na razpolago, za kratek odmor. V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU 15335 Waterloo Rd. x Servirati se prične ob 5:30 pop. V NEDELJO 22» MAJA I960 f igra j. Grabnarjev orkester 30 letnica Podružnice ŠL 41 S. Ž. Z- - BANKET -