PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 101 (14.192) Trst, torek, 5. maja 1992 V Bosni in Hercegovini divja prava vojna Baščaršija gori Predsednik Izetbegovič zaprosil tujino za vojaško pomoč Mostarju grozi podobna usoda, kot jo je doživel Vukovar V nedeljo je končal obisk v FJK Janez Pavel H. sprejel zastopstvo beneških Slovencev LJUBLJANA — »V Bosni in Hercegovini divja vojna.« S temi dramatičnimi besedami je sinoči sarajevska televizija začela svoj dnevnik, ki pa so ga le redki v BiH gledali na svojih ekranih, saj je srbskojugoslovanska vojska včeraj porušila in onesposobila še zadnje televizijske oddajnike in pretvornike. Potem ko je bosansko-herce-govska teritorialna obramba v Sarajevu prešla v protinapad in zadala srbskočetniškim napadalcem hude izgube, se je nekdanja JA znesla tudi nad starim delom mesta, tako da Baščaršija s svojimi kulturnimi spomeniki gori. Do sedaj je armada v BiH nekako prizanašala nesrbskim kulturnim spomenikom, medtem ko smo bili vse te mesece na Hrvaškem priča pravemu »kulturocidu«, v katerem so skušali načrtno izbrisati vsako sled hrvaške prisotnosti. Od včeraj tega ne moremo več trditi, pla- meni v Baščaršiji so dodaten dokaz, da za tako armado ni nič svetega, da kot ranjena zver uničuje vse okoli sebe. Številna poslopja v središču Sarajeva so porušena, med njimi tudi poslopje glavne pošte. Zaradi uničenja glavne telefonske centrale je ostalo nemih 45.000 telefonskih priključkov v Sarajevu. Redka poročila, ki so včeraj vendarle prispela iz Bosne in Hercegovine pripovedujejo o nadaljevanju bojev v Sarajevu, a ne navajajo števila žrtev. Že sam podatek, da ostrostrelci preprečujejo, da bi nudili pomoč ranjencem in da bi odstranili trupla z ulic, priča o grozotah tega od zunaj vsiljenega spopada. Razgovori med predstavniki jugoslovanske vojske in bosansko-hercegovskih oblasti, ki so bili napovedani za včeraj, še niso stekli. Po nekaterih podatkih naj bi del armade zanikal legitimnost sedanjemu vodstvu BiH. Pač pa je več ur zasedalo Predsedstvo Bosne in Hercegovine. Predsednik Alija Izetbegovič je napovedal, da bodo danes v Helsinkih zaprosili za tujo vojaško pomoč proti srbsko-črno-gorski agresiji na suvereno BiH. Vse več poročil govori o tem, da se Mostar spreminja v novi Vukovar, v znano hrvaško mesto, ki je bilo nekaj mesecev strahovito oblegano in do tal porušeno od jugoslovanske vojske in srbskih enot. Včeraj popoldne so armadne enote po nekaterih poročilih zavzele Doboj, močne enote jugoslovanske armade pa naj bi se približevale tudi Brčkemu. Jugoslovanska armada pa ni mirovala niti na Hrvaškem. Kot da bi hotela pred umikom s tega območja prihraniti na prevoznih stroških, je včeraj globoko segla v vse razpoložljive zaloge municije in dobesedno zasula hrvaške položaje v Slavoniji, v Baniji in v dalmatinskem zaledju. Župan Piero Borghini ne namerava odstopiti, čeprav to zahteva večina strank Zaradi izbruha škandala s podkupninami Amato izredni komisar milanskega PSI RIM — Ledeni veter, ki je zapihal iz Milana, je dodobra pretresel italijansko politično sceno, kjer se moralna vprašanja prepletajo z bližajočimi se^ nujnimi političnimi odločitvami. Škandal s podkupninami najbolj peče socialiste - pa ne samo njih - ki so včerajšnje zasedanje vsedržavnega vodstva stranke posvetili prav temu vprašanju in Giuliana Amata imenovali za izrednega komisarja PSI v Milanu. Socialisti ne skrivajo, da jih skrbi naraščanje primerov korupcije v političnih, gospodarskih in finančnih krogih, vse to pa zahteva po njihovem mnenju »energično reakcijo, da se ugotovijo vzroki in posamezna krivda.« Pred srečanjem je socialistični tajnik Craxi (na sliki AP skupaj z Amatom) NADALEJVANJE NA 2. STRANI V Milanu morda novi sodni ukrepi MILAN — Namestnik državnega pravdnika Ghe-rardo Colombo je včeraj zaslišal več podjetnikov, ki so hoteli prostovoljno pričati v zvezi z afero o pod-kupnih v Milanu. Govor je bil predvsem o podrobnostih, ki zadevajo odnose, ki so jih podjetniki imeli z nekaterimi vpletenimi osebami. Ti naj bi v vlogah javnih upraviteljev postavljali določene pogoje, pod katerimi bi lahko podjetja sodelovala na natečajih za javna dela. Pričati je hotela tudi neka ženska, ki je trdila, da je že šest let seznanjena s celotno zadevo, »vendar je nihče ni hotel poslušati.« Tudi pravdnik Colombo včeraj ni prekinil zaslišanj, žensko pa bo zaslišal v prihodnjih dneh. Medtem pa odvetniki ministra Carla Tognolija in poslanca Paola Pillitierija (oba sta nekdanja milanska NADALJEVANJE NA 2. STRANI VIDEM - Z obiskom v videmski pokrajini in v vojaški kostnici v Redipuglii je papež Janez Pavel II. v nedeljo končal svoj obisk v Furlaniji-Julijski krajini. Po maši v videmski stolni cerkvi je Karol Wojtyla sprejel delegacijo slovenskih duhovnikov in vernikov iz Beneške Slovenije, ki sta jo vodila msgr. Marino Oualizza, odgovorni urednik petnaj stdnevnika Dom, in špeterski vikar Dionisio Mateucig. Srečanju je prisostvoval tudi videmski nadškof msgr. Battisti, ki je poudaril upravičene zahteve slovenske manjšine po zaščitnem zakonu. S slovenskimi verniki se je papež zadržal v prijaznem pogovoru, ki je potekal delno tudi v slovenščini. Na vprašanje, koliko časa pravzaprav živijo na beneškoslo-venskih tleh, so mu verniki odgovorili, da so tam doma že 13 stro-letij. V spomin na srečanje je zastopstvo beneških Slovencev podarilo Karolu Wojtyli knjigo o slovenskih narečjih v Furlaniji in srebrno sliko cerkve pred vhodom v Landarsko jamo. Na sliki (Telefoto AP): Papež Janez Pavel II. z mladimi, ki so ga pozdravili v štirih jezikih in mu zaželelli dobrodošlico v FJK. NA 3. STRANI Volilna računica ne bo pogojevala dela nove slovenske vlade Gospodarstvo glavna Drnovškova skrb LJUBLJANA — Minister za sestavo nove slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj napovedal, da bo njegova vlada izvajala dosledno politiko ozdravljanja in oživljanja slovenskega gospodarstva, čeprav bo za to treba sprejeti tudi nekatere nepopularne ukrepe, ki bodo dali rezultate šele v daljšem časovnem obdobju. Janez Drnovšek je izrecno poudaril, da glede tega ni pripravljen na kakšna »taktiziranja« in ne misli predlagati »popularnih potez«, s kratkotrajnim in dvomljivim učinkom na področju plač, standarda in sploh spreminjanja razmer v gospodarstvu. Drnovškova vlada se bo ysekakor znašla glede tega v precejšnjem precepu, ker prevzema dolžnosti le nekaj mesecev pred splošnimi parla- mentarnimi volitvami, čas volitev pa je nasploh bolj naklonjen »velikim obljubam« kot pa »otipljivim rezultatom«. Kljub temu je Drnovšek nedvoumen. Po njegovih besedah nova vlada ne bo delala »polovičnih potez«, ki bi bile preračunane samo na trenutne in kratkotrajne učinke v gospodarstvu. Drnovšek se bo zavzemal za takšne rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročne trajne rezultate, še zlasti neinflacijsko oživljanje gospodarske rasti, trdnost in konvertibilnost slovenskega tolarja. Za takšno usmeritev se Drnovšek zavestno opredeljuje, četudi bi to, kot je dejal, morda lahko vplivalo na njegove volilne rezultate. Prav tako Drnovšek smatra, da z volitvami ne kaže odlašati, saj bodo šele volitve lahko odpravile nekatere sedanje politične napetosti na slovenski politični sceni. Po njegovem mnenju naj bi bile volitve v najkrajšem možnem času, to je jeseni. Janez Drnovšek je na včerajšnji prvi tiskovni konferenci kot predsednik slovenske vlade s tradicionalno umirjenostjo odgovarjal na številna vprašanja, med katerimi je bilo tudi vprašanje, kdaj pričakuje, da se bo Slovenija znašla na gospodarskem dnu? Drnovšek ne izključuje možnosti, da se bodo sedanja neugodna gospodarska gibanja v naslednjih mesecih še zaostrila, vendar pa hkrati poudarja, da bo s svojo vlado poskušal to zaustaviti in pripraviti pogoje za pozitivni preobrat. Med ekonomske priorite- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Begunci iz BiH v Cervinjanu VIDEM — V vojašnico Monte Pasubio v Čer-vinjanu, kjer je že od prej sprejemni begunski center, prihajajo prvi begunci iz Bosne in Hercegovine. Približno 260 Hrvatom, ki so v Červinja-nu že dalj časa, se je v zadnjih dneh pridružilo približno 20 mladih iz Sarajeva in okolice. Kot so povedali odgovorni za begunce pri videmski prefekturi, so Sarajevčani prišli sami, z lastnimi avtomobili. V domovini so pustili vse, kar so imeli, za beg pa so se odločili, ker se niso hoteli odzvati mobilizaciji in boriti proti tistim, ki jih kljub vsemu še vedno imenujejo za brate. V Červinjanu, kjer so jeseni sprejeli več sto hrvaških beguncev, ki so zbežali pred srbskim nasiljem, so pripravljeni na sprejem novih prišlekov iz Bosne in Hercegovine, čeprav vsi upajo, da bo v Bosnih končno le prišlo do politične rešitve in ustavitve krvavih spopadov. Zunanja znamenja bodo kmalu odstranili, ljudje pa ne bodo več enaki kot prej V Los Angelesu že čistijo pogorišča Oblasti so preklicale policijsko uro LOS ANGELES — Na tisoče ljudi je z lopatami in metlami čistilo losangeleške ulice, da bi ostranilo posledice štiridnevnih nemirov, ki so po zadnjem obračunu terjali 51 življenj. Z ramo ob rami brez rasnih in drugih razlikovanj so kot mravlje odstranjevali ruševine iz oplenjenih in zažganih trgovin (na sliki AP). Čez nekaj tednov skoraj ne bo ostalo sledov, čez kak mesec pa bo tudi večina trgovin obnovila svojo dejavnost po zaslugi vladnih podpor in posojil z nizkimi obrestimi merami. Los Angeles bo dobil torej prejšnjo podobo, tega pa ne moremo trditi za ljudi. V njih se je nekaj pretrgalo, tako da skoraj vsi vedo, da nič ne bo tako kot prej. Oprostilna razsodba proti štirim belopoltim policistom, ki so skoraj do smrti pretepli temnopoltega avtomobilista, je bila le opravičilna iskra, ki je zanetila požar. Korenine tega požara pa je treba iskati v koncu tako imenovane »socialne države«. V desetih letih sta Reagan in Bush uničila sistem javnega socialnega skrbstva, tako da sta reveže pahnila v še večjo revščino in obup. V Los Angelesu so preklicali policijsko uro, narodna garda pa bo še vedno nadzorovala mesto in v kali zadušila vsako znamenje novega nasilja. Zapori so prenasi-čeni, sodstvo dela s polno paro, da bi sodilo tisočem, ki so jih med plenjenjem in slepim nasiljem aretirali po losangeleških ulicah. Vse sedaj najbolj skrbi beda, ki so jo zadnja razdejanja še povečala. Cerkvene in humanitarne organizacije skušajo nuditi prizadetim najosnovnejše pogoje za preživetje. Južnokorejska vlada je že sklenila pomagati svojim sonarodnjakom v Los Angelesu, ki so bili glavne tarče črnopoltega nasilja. V tako imenovanem Koreatown so namreč oplenili in zažgali kar 1.626 trgovin, ki so bile last južno-korejskih priseljencev. Ta skupnost je imela enega mrtvega, 46 ranjencev, utrpela pa je za 320 milijonov dolarjev škode. Titov grob odslej brez častne straže BEOGRAD — Ob 12. obletnici smrti Josipa Broza Tita so srbsko-črnogorske oblasti tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije včeraj umaknile častno stražo z groba ustanovitelja avnojske Jugoslavije v Hiši cvetja na Dedinju. Za srbsko časopisje je to nov dokaz, da se »tretja« Jugoslavija odpoveduje komunizmu. Taki verziji pa lahko le redki verjamejo, ker Miloševičev! zavezniki iz vrst Šeš-ljeve četniške desnice že mesece zahtevajo, da se z Dedinja izžene »ustaša«. Za srbske nacionaliste je namreč Tito kot Hrvat le navaden »ustaš«, ki je kriv za vse gorje, ki je doletelo srbski narod. Član nekdanjega zveznega predsedstva Branko Kostič pa je včeraj agenciji Tanjug navedel, da ni nobenega razloga, da toliko vojakov straži Titov grob. Ob dogajanjih v nekdanji Titovi Jugoslaviji so te Kostičeve trditve še točne, saj so vojaki Srbiji bolj potrebni na bojiščih kot pa pred grobom maršala Tita. V četrtek in petek na Bledu slovenski gospodarski forum LJUBLJANA — V četrtek in v petek, 7. in 8. maja bo na Bledu potekal slovenski gospodarski forum, ki ga družno organizirata fondacija Pharos in Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum). Fondacija Pharos, ki ji predseduje Janez Drnovšek, je neprofitna organizacija, katere namen je prispevati k razvoju Slovenije in pospeševati razvoj civilne družbe. Svetovni gospodarski forum deluje že od leta 1971. Njegov namen je pospeševati globalni gospodarski in družbeni razvoj. Svoje cilje uresničuje prek povezovanja vodilnih politikov, poslovnežev in akademikov. Foruma, ki bo v glavnem potekal v obliki diskusijskih skupin, se bodo udeležili številni ugledni slovenski in tuji podjetneži in politiki, med njimi tudi precej izjemno visokih vladnih predstavnikov: Drnovšek, Kučan, Peterle. Po besedah Dirk Lustiga, člana izvršnega odbora svetovnega gospodarskega foruma, je namen srečanja trojen: prvič, da mednarodni podjetneži dobijo najboljši možni vpogled v politično in ekonomsko situacijo v Sloveniji; drugič, da napelje ustrezne stike med slovenskimi in tujimi gospodarstveniki in tretjič, da mednarodni udeleženci posreduje- jo nazaj v svoja matična okolja svoje vtise o Sloveniji, hkrati pa jih tudi posredujejo nazaj Sloveniji. Glavnina dela foruma bo zaprta za medije. Ena izmed diskusijskih tem bo tudi »Stabilnost in gospodarski odnosi v regiji«, kjer so napovedani pomembni politiki in poslovneži s področja bivše Jugoslavije. Tudi zunanji minister Srbije Vladislav Jovanovič je najavljen, čeprav svojo udeležbo še ni potrdil niti preklical. Nedvomno gre organizatorjem čestitati, če bodo lahko odprli ključno temo: brez miru tudi uspešnega gospodarstva ne bo. Če bi bil led prebit, bi »dialog«, ki ga hoče na forumu uveljaviti Svetovni gospodarski forum, dobil svoj pravi pomen. Toda tudi brez tega (in če poleg »jugoslovanskih« gostov odmislimo še zahodne) je blejsko srečanje lahko prelomno: nedvomno so še vedno v spominu prizori, kako je politična polarizacija segla tudi v gospodarsko življenje in ga - ob dodatni izgubi Jugoslovanskega trga - popolnoma ohromila. Drnovšek pa je bil kot novi mandatar vlade izvoljen tudi zato, da odpravi gospodarsko polarizacijo in oživi slovensko ekonomijo. Če že nič drugega, se bodo v četrtek med sabo pogovarjali tudi tisti slovenski gospodarstveniki, analitiki in politiki, ki do sedaj ne bi sedeli za isto mizo. (NIA) V ZRN se stavka še stopnjuje Po diisseldorfskem (na sliki AP) bodo danes stavkali tudi na frankfurtskem letališču, v Bonnu pa vlada že daje znake, da je pripravljena na kompromis s sindikatom. nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L stram - nadaljevanja s_ L strani • Amato komisar poudaril, »da kdor greši, plača v skladu z zakoni,« toda socialističnega voditelja najbolj skrbijo težnje po »naglih obsodbah brez obtožnice« in pa »naraščanje števila šakalov, hipokri-tov in lažnih moralistov.« Craxi se boji, da bi na predvečer pomembnih institucionalnih izbir »nekateri želeli špekulirati z milanskimi dogodki, namesto da bi prišlo do splošne razjasnitve v zvezi z javno moralo.« O milanskem škandalu je včeraj iz Irske spregovoril tudi predsednik Cossiga, ki pravi, da gre za »grenke sadeže političnega sistema v krizi« in vidi v institucionalnih reformah edino rešitev za odstranitev teh pojavov. V Milanu se je včeraj zvečer sestal občinski svet, na katerem je župan Borghini zavrnil možnost razpustitve odbora, »saj mesto političnemu razredu, ki je že "umazal" podobo Milana, Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel,-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchl 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ne bi oprostilo še umika, ki bi pomenil moralno zmedo in upravno paralizo.« Borghini se je zavzel za tako mestno vlado, v kateri bi bili politiki z jasnimi zadolžitvami in tehniki. Ta občinski odbor pa bi morala po njegovem podpirati čim bolj široka politična večina, do katere pa naj bi prišli »s soočanjem v okviru občinskega sveta in brez vmešavanja političnih tajništev.« Vendar pa je najbrž malo možnosti, da bi se odbor, ki ga vodi Borghini (Reformistična enotnost), v njem pa so KD, PSI, PSDI, PLI, Nova liga in upokojenci, obdržal. Krajevno tajništvo PSDI je včeraj že poudarilo, da je edina rešitev za rešitev politične krize razpust občinskega sveta in nove volitve. Tudi D' Alema (DSL) meni, da je razpust občinskega sveta edina rešitev. Poudaril je tudi zaskrbljenost zaradi vpletenosti DSL v škandal s podkupninami, glede odgovornosti posameznikov pa naj odloči sodstvo. Odstop Borghinija in občinskega odbora zahtevajo tudi republikanci. Na zasedanju svetovalske skupine, na kateri je bil prisoten vsedržavni tajnik La Malfa, je bila izražena želja, »da bi sodstvo ob širjenju politične in upravne korupcije šlo do konca.« V sporočilu ob koncu zasedanja so tudi zapisali, »da izbruh tega škandala nalaga tistim strankam, ki so prestopile mejo med zakonitim in nezakonitim, korenito prenovo lastne politike na vsedržavni in krajevni ravni.« Svetovalci Lombardske lige na zasedanju občinskega sveta niso sodelovali in ne nameravajo, »dokler župan Borghini ne odstopi.« V podporo tej zahtevi so pripravili tudi manifestacijo pred občinsko palačo, kjer pa so iz podobnih razlogov manifestirali tudi pristaši Komunistične prenove. Predstavniki Lige so v Rimu od predsednikov zbornice in senata še zahtevali, da »ukineta javna financiranja PSI, KD in DSL zaradi vpletenosti v škandal.« Ohranitev sedanjega odbora ob socialistih podpirajo le še liberalci in demokristjani. Ti so se zavzeli za po- litično preverjanje, ki naj bi pripeljalo do razširitve politične večine. • V Milanu župana) preverjajo način, kako se braniti pred obtožbami (Tognolija bremenijo prikrivanja, Pillitierija pa ob tem še sprejemanja podkupnine), pri čemer je tudi mogoče, da bosta oba socialistična predstavnika spontano stopila pred preiskovalne sodnike, še preden bo odobrena zahteva za nadaljevanje preiskovalnega postopka. Minister Tognoli je včeraj izdal tudi tiskovno sporočilo, v katerem še enkrat poudarja, »da jamstveno sodno obvestilo še ni obsodba, kot tudi še ni vložitev obtožnice; gre le za akt, s katerim je neka oseba obveščena, da je v teku preiskava, ki lahko zadeva tudi dotično osebo.« Tognoli je še dejal, da ni prav, da se znani obrazi avtomatično povezujejo z vsem, kar se je v Milanu zgodilo, istočasno pa je tudi poudaril, da ima popolno zaupanje v sodstvo. Poslanec Paolo Pillitteri pa je včeraj zvečer izjavil, da »od nikogar in zaradi kakršnegakoli razloga ni dobil ne enega, ne sto in ne tisoč milijonov.« Bivši milanski župan je še dejal, da se mu zdi izredno zaskrbljujoče, »da se jamstveno obvestilo, ki je namenjeno zaščiti državljanskih pravic posameznika, spreminja v sojenje brez obtožnice, kjer je sodba že izrečena.« Včeraj je bil zaslišan tudi geometer Tamagni, ki naj bi priznal, da je v desetih letih dobil 80 milijonov lir od vsaj treh podjetij: Colombo, Cogemi in Coedil. Tamagni je bil atretiran zaradi prikrivanja, zdaj pa so obtožbo razširili tudi na prejemanje podkupnine, podkupovanje in zlorabe uradnih aktov. Zvedelo se je tudi, da naj bi tudi bivši komisar Ipab Carriera, tako kot Tamagni, priznal, da je prejemal podkupnine. Po nekaterih navedbah naj bi 30 milijonov, od milijarde lir, ki jo je dobil, nakazal na sekcijo PSI Matteotti. Poleg Tamag-nija in Carriere je Colombo zaslišal tudi Alessandra Preziusa iz družbe Orion in še nekega podjetnika, za katerega pa se ni uspelo izvedeti, kdo je. Odvetniki vseh aretiranih so tudi vložili zahtevo za izpustitev njihovih varovancev. Tožilci se glede teh zahtev še niso izrekli, razen za Mattea Carriero, ki naj bi ostal še naprej v zaporu. Dokončne odločitve še niso sprejeli, ker sodnik za preliminarne preiskave Ghitti še čaka na rezultate zdravniškega pregleda, ki ga bo opravil Carriera. Ob vsem tem pa ostaja celoten položaj v Milanu še izredno nejasen in sodniki ne izključujejo možnosti novih sodnih ukrepov. • Gospodarstvo te nove vlade Drnovšek uvršča sanacijo finačnega in bančnega sistema, kar je povezano tudi s sanacijo podjetij, hkrati pa je od tega v marsičem odvisno tudi ustvarjanje pogojev za konvertibilnost tolarja. Vendar pa glede tega, kdaj bi lahko konvertibilnost dosegli, Drnovškov odgovor ni bil tako optimističen in časovno določen kot pred nekaj meseci ob nekem drugem njegovem javnem nastopu. V tekoči ekonomski politiki bo poglavitna skrb vlade namenjena zaustavljanju inflacije, ker je še vedno resna nevarnost, da se le-ta poveča. Doslej doseženi rezultati na tem področju, po besedah Drnovška, »niso zadovoljivi in so dokaj vprašljivi«. Drnovšek, ki bo na začetku poleg predsedniške funkcije opravljal tudi dolžnost ministra za finance, se zavzema za bolj usklajeno delovanje med vlado in Banko Slovenije pri ukrepih za ohranjanje tolarja. Prav tako pričakuje, da bo šla kar najhitreje v skupščinsko proceduro tudi nova, medstrankarsko usklajena verzija lastninske zakonodaje. Janez Drnovšek je nekajkrat poudaril, da bo glavna skrb nove slovenske vlade veljala gospodarskim vprašanjem, pri čemer tudi ni skrival, da velik delež pri tem opravilu pada tudi osebno nanj. Funkcija ministra za finance je »začasno« ostala v njegovih rokah, ker mu doslej ni uspelo najti optimalne kadrovske rešitve. Še naprej bi na mestu ministra za finance rad videl Mitjo Gasparija, znanega finančnega strokovnjaka in nekdanjega namestnika guvernerja Narodne banke Jugoslavije, ki je prvotno Drnovškovo ponudbo odklonil, vendar pa se pogovori z njim še nadaljujejo. Drnovšek je napovedal svoje neposredno angažiranje v mednarodni »ekonomski diplomaciji«, pri čemer predvsem misli na kontakte in vzpostavljanje odnosov Slovenije z različnimi evropskimi in svetovnimi ekonomskimi in finančnimi organizacijami. Zaradi tega Drnovšek ob sebi vzpostavlja tudi mesto posebnega predsedniškega svetovalca za mednarodne ekonomske odnose. To funkcijo bo opravljal Andrej Kumar. Drnovšek je pozitivno ocenil dosedanje delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Za razliko od dosedanjega predsednika Lojzeta Peterleta, ki je bil kar naprej v kompetenčnih pa tudi siceršnjih sporih z zunanjim ministrom Ruplom, pa je Drnovšek tudi izjavil, da pričakuje, da bo moč doseči dobro koordinacijo dela z zunanjim ministrstvom. Sicer pa Janez Drnovšek meni, da je predlog za sestavo nove vlade, ki ga je pred nekaj dnevi poslal predsedniku slovenske skupščine, maksimalno usklajen z možnostmi, ki v Sloveniji objektivno obstajajo v sedanjih političnih razmerah. Ponujene rešitve lahko zagotovijo potrebne »proboje in korake«. Drnovšek je zelo pozitivno ocenil popolnitev podpredsedniškega mesta za gospodarstvo s Hermanom Rigelnikom, nekdanjim uspešnim direktorjem koncerna »Gorenje«, kar je naletelo tudi na ugodna pričakovanja v gospodarstvu. Drnovšek je na direktno novinarsko vprašanje glede sodelovanja z dosedanjim predsednikom vlade Lojzetom Peterletom odgovoril, da bo z njim vodil odkrit dialog kot s predsednikom ene izmed pomembnih slovenskih strank, vendar pa Peterleta kako drugače ne misli angažirati v delu vlade in za vlado. (NIA) S srečanji na Videmskem Karol Wojtyla končal svoj obisk v Papež sprejel beneške Slovence VIDEM Z obiskom na Videmskem in vojaške kostnice v Sredipolju se je v nedeljo končal štiridnevni pastirski obisk papeža Janeza Pavla II. v školijah Furlanije-Julijske krajine. Srečanje papeža z verniki iz naše dežele in obmejnih krajev v Sloveniji, Hrvaški in na Koroškem je pustil v vseh globok vtis, saj je pomenilo predvsem sporočilo miru, sožitja, bratstva in medsebojnega spoštovanja. Furlanija-Julij-ska krajina predstavlja središčno točko med Severom in Jugom, med Vzhodom in Zahodom in je zato poklicana, da v prvi vrsti odigra vlogo, ki jo je papež večkrat poudaril med svojim štiridnevnim obiskom. To velja tudi v odnosu do narodnostnih skupnosti, ki po njegovem mnenju ne predstavljajo delitve, mar-vreč veliko bogastvo, ki ga je treba čuvati in razvijati. Slovenska beseda je zato bila prisotna tudi v Trstu in v Gorici, še največ pa na Videmskem, kjer se je papež srečal tudi s slovenskim predstavništvom iz videmske škofije in s tem delno izpolnil pred časom napovedan spored, ki je obsegal tudi srečanji s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Svoj zadnji dan v FJK je Janez Pavel II. začel v Huminu, kjer se je seznanil s popotresno obnovo, ki jo je cerkveni dostojanstvenik ocenil za vzgledno . Ob tej priložnosti je pohvalil pomoč dežele in državne vlade, posebej takratnega izrednega komisarja Zamberlettija, predvsem pa furlansko ljudstvo, ki je z delavnostjo in pridnostjo znalo kljubovati tudi naravnemu razdejanju. Srečanje v Vidmu je potekalo v znamenju mladih. Kakih trideset tisoč se jih je zbralo v dopoldanskih urah na trgu 1. maja, da bi papežu izkazali navezanost in priljubljenost. Papeža so mladi pozdravili v štirih jezikih. »Dobrodošli v naši deželi, da bi prehodili z nami en del življenske poti«, je papeža v slovenščini nagovorilo dekle. Ob takšnem mladostnem navdušenju je tudi Karol Wojtyla za trenutek pozabil na protokol, odstranil napisani govor in prosto spregovoril zbranim. Povedal jim je, da Evropa preživlja čas milosti, ki se kaže na razne načine. Pomembno pa je, da mladi razumejo pozitivnost časa in da si prizadevajo za ohranitev vrednot prijateljstva, spoštovanja in sodelovanja. Na videmskem stadionu se je papež poslovil od Videmčanov, daroval mašo in spregovoril tudi v furlanščini, kar je izzvalo »nogometno« navdušenje med večtisočglavo množico. Ob tej priložnosti je papež sprejel darila s strani vernikov iz raznih krajev Furlanije in tudi iz slovenske Benečije. Svetemu Očetu so izročili prošnjo s 13 tisoč podpisi, da bi se na Videmskem lahko maševalo tudi v furlanščini in slovenščini. S slovenskimi zastopniki pa se je papež Janez Pavel II. srečal v videmski stolnici. Zastopstvo sta vodila msg. Marino Oualizza, odgovorni urednik pet-najstdnevnika Dom, in špetrski vikar Di-onisio Mateucig. Srečanju je prisostvoval tudi videmski nadškof Battisti, ki je podčrtal upravičene zahteve slovenske manjšine po zaščitnem zakonu. S slovenskimi sogovorniki se je papež pogovarjal tudi v slovenščini in se zanimal, od kod prihajajo. Na ta vprašanja je odgovoril Marino Oualizza, ki je orisal položaj naše skupnosti na Videmskem in izrekel papežu željo, da bi tudi Slovenci v Italiji nemoteno razvijali svojo vero in kulturo. V spomin na to srečanje je zastopstvo Slovencev iz Videmske pokrajine poklonilo papežu knjigo o slovenskih narečjih -v Furlaniji ter srebrno sliko cerkve ob vhodu v Landarsko jamo. RUDI PAVŠIČ Furlaniji-Julijski krajini Nenavaden posnetek papeževega obiska v Vidmu (AP) Ozbičeva na razstavi nabožne umetnosti v Vidmu Priznanje slovenski obrtnici VIDEM - V cerkvi sv. Antona v Vidmu bo do nedelje odprta razstava nabožne umetnosti, ki jo je deželna ustanova za razvoj obrti ESA priredila ob papeževem obisku v Furlaniji-julijski krajini. Ekspponate je izbrala posebna strokovna komisja. Med 34 obrtniki, katerih dela so bila sprejeta in razstavljena je tudi Slovenka Gabri-ella Ozbič, lastnica delavnice Ars Cretaria v Borštu. Ozbičeva je za videmsko razstavo pripravila kelih iz bele gline in ga okrasila s starokrščanskimi figurami. Dejstvo, da je bil njen kelih sprejet na razstavo, je veliko priznanje za tržaško slovensko obrtnico, posredno pa priznanje tudi vsem slovenskim obrtnikom, ki delujejo na področju umetne obrti. Na sliki: kelih Gabrielle Ozbič. Dvojna kazen Prometeju PIRAN — Prometej se je moral res zameriti bogovom, ker jim je ukradel ogenj in jim hotel postati podoben. Najprej ga je kaznoval Zeus tako, da ga je priklenil na skalo, orel pa mu je vsak dan znova kljuval jetra. Za drugo kazen pa so poskrbeli običajni vandali v Piranu, ki so se znesli nad kipom Prometeja slovenskega kiparja Stojana Batiča. Umetniško stvaritev iz brona so preprosto zlomili s kamnitega podstavka (to delo pa menda ni bilo tako lahko, ker je bron dokaj trdoživ material) in ga zabrisali s podstavka in tako je le- žal po hudi noči s sobote na nedeljo še ves nedeljski dan. Razbijači so dosegli svoje, javnost pa je reagirala različno - enim je bilo vseeno, drugi so se zgražali. Kipar, ki je delo naredil, se lahko tolaži s tem, da tako uničevanje ni bilo prvič v Piranu, res pa je, da imajo uničevalci takorekoč proste roke. Dober primer je tudi nagrajena ploščad - elipsa na Tartinijevem trgu, na kateri zdaj razposajeni polnočni vozniki vadijo v hitrem obračanju avtomobilov.Kulturni spomeniki so torej v pravih rokah. B. Š. IZ ff/ii/f cfi/om/icf/ V ttUVt vf Vat ttU&tt VStTUittSt t