^S5SKK?r Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 262 (10.481) TRST, nedelja, 11. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob-^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni tropi. V OKVIRU «DNEV0V UNIJE ITAUJANOV» V PASSARIANU RAZSTAVA ITALIJANSKIH UMETNIKOV IZ ISTRE IN Z REKE PO RAZSODBI_ USTAVNEGA SODIŠČA IN BOJKOTU PR IN MSI VLADA NUJNO POPRAVILA KRITERIJE ZA INVIM IN POTRDILA ODLOK 0 VARČEVANJU Z ENERGIJO Skopo poročilo z razprave o stališču Italije do umestitve novih jedrskih' izstrelkov - Pravičnejša odmera davka na prirastek vrednosti nepremičnin »IM — Vlada je že na včerajšnji seji, kot so vsi napovedovali, Polnila vrzel v davčnem ustroju, ki jo je odprla razsodba ustavne-, sodišča o občinskem davku na prirastek vrednosti nepremičnin, s Oai ■ *!.a ie sPremeniIa kriterije za njegovo obračunavanje, ki jih je je)V|šji sodni zbor razveljavil. Na predlog ministra za finance Reviglia Vr ?,ato sklenila < dpraviti pavšalni 10-odstotni letni odbitek na začetno . dnost nepremičnine, ki po mnenj! Ustavne8a sodišča ni bil v enem sorazmerju z dejanskim n -- sorazmerju z V ovrednotenjem in je zato po-j dd*! protiustavno diskriminaci-j *ed davkoplačevalci, na ško-v ustih, ki so ostali lastniki za v lct d Postopek zato izhaja iz oblik'^6 0snove. ki je enaka raz-0I)I nied vrednostjo nepremičnine j. nakupu in ob naslednji prodanost**0 pa na osnovi začetne vredne i! 'n easov.ie dobe nalaga davč-(B doličnike. Razlika med starim , obustavnim). in novim kriteri-t|)01. najbolj jasno izhaja iz pri-„D Jnve. če vzamemo za vzorec sti .Snovanje z začetno vredno-J? milijonov lir s 25-odstotnim rastkom vrednosti na leto, ki je zato ob prodaji po treh letih doseglo vrednost 23 milijonov ,bi po starem kriteriju najprej odbili od razlike (11 milijonov) po 10 odstotkov začetne vrednosti za 3 leta (3.600.000) in dobili obdavčljivo osnovo, to je 7.400.000 lir. Na prvih 10 odstotkov začetne vrednosti (1.200.000) bi moral prodajalec plačati 5 odstotkov davka, torej 60.000 lir. Na naslednjih 40 odstotkih začetne vrednosti (4 milijone 800.000) je bil davčni količnik 10-odstotni, torej davek je znašal nadaljnjih 480.000 lir. Na ostanek (7.400.000 — 6 milijonov) 1 milijon 400.000 je bil količnik 15-odstotni, torej tretji obrok davka 210.000 lir. Skupaj je prodajalec >>>,|tt||„, |||,||,„,,|„||||,||,||,|,|ni|||||,ni,|,t|,,,,,,|||ii„MII MUH,, lllllll lili lllltlHlIlllllllllllllltlllllUIIM ^IKflLNfl TAJNIKA POSEGLA V POLEMIKO Lama in Benvenuto odgovarjata Amendoli *ainik CGIL zavrača obtožbe, da je sindikat premalo zavzet * >»oju proti terorizmu, tajnik UIL pa se sprašuje, če se-flanii «model» sindikata ustreza dejanskim potrebam Rim _ racije „ Polemiko po objavi članka A-v komunistični reviji Ri- (U'"!. — Voditelji sindikalne fe-v so v prvi osebi posegli ?aSCit; vDp.’e napisal daljši članek o tem kotk ..in za današnjo številko H1r?.lDlishčn^ga glasila Unita, Ilšfo m. k° Avanti objavlja sta-»iut® tajnika UIL Giorgia Benve-T a' Ne ■ uv°dbma ugotavlja, da IjeT^ka Amendole ni neuteme-Nt ' venclar Pa obstaja nevar-ttihnLtako. kot jo navaja ko-Nnk Cni voditelj, postane ne-o^kovita. Lama najprej omenja cj med sindikatom in delav-h4£.men', da je razlog za raz-pJa”Je teh dveh dejavnikov di[tg.Vsem v manjši zavzetosti sin-Na ■ 23 vprašanja organizacije stu i” P°kr°jev na delovnem me-laU.yse t° seveda vpliva na de--N razred in posledica je, da PikaP zanimanie delavca za sin- organizacijo. Kar pa zait^* odnose med vlado in sindi- !Wa bi Lama o nevarnosti, da va ^držanje sindikatov in njihova vi?avzetost za uveljavitev po-Uj.jjenih zahtev na nepredviden sl0j‘n vplivala na emarginirane Pošel ^riižbe, n<* mladino, na brez-li , ”e z Juga, kj bi to razume-gfp~°t opuščanje strategije kon-6klia., * * * * v EUR, kjer je sindikat kih”1*, .da ne bo zahteval velita, tx,viskov ampak se bo zavzelo?* Rredvsem za politiko zapos-po?”!3 in za razvoj Juga. Tajnik te j se zavzema za ohranitev So j^ategije, ki predstavlja enot-. zbtro sindikatov. A ”ciao° Lama ne soglaša z vbr s ol° še zlasti v zvezi z s ”šanjem nasilja. «Ne morem ocene, piše Lama, po ka-*av- ?a' bi se sindikat premalo Prot v boju proti nasilju in ta«* terorizmu.* Omenil je are-bo Pifana in poudaril, da gre na kot ga pojmuje leninizem. Vendar, ugotavlja Benvenuto, Amen-dola ne oporeka modelu sindi- kata, na katerega se njegova stranka še vedno sklicuje, kljub temu, da je prav v tem točka, v kateri moramo začeti razpravo. «Reči je treba, nadaljuje Ben-venuto, da sta kriza sindikata in politična kriza tesno povezani.* Koristen je torej predlog o raz-čiščenju odnosov tako znotraj sindikata kot tudi med sindikatom in strankami. Kar zadeva sindikat je treba najprej resno načeti vprašanje »notranje demokracije* in dbločiti način, da bodo vsi delavci lahko soodločali o smernicah in o dejavnosti sindikata, pa čeprav bi se bilo treba poslužiti referenduma. Kar pa zadeva odnose s »sogovorniki* mora biti sindikat «aktiven dejavnik pri načrtovanju*, ne da bi se bal odgovornosti. Skratka, pravi Benvenuto, sindikat se mora otresti mitov in ideoloških pogojevanj, tudi zato, ker bo le tako močnejši v boju proti nasilju in proti terorizmu. |1 moral torej plačati 750.000 lir davka INVIM. Po novem sistemu je obdavčljiva osnova (brez vsakega odbitka) 11 milijonov lir. Prvih 20 odstotkov začetne vrednosti (2.400.000) je treba pomnožiti z leti (3), kar daje 7.200.000 lir. Na ta znesek se obračuna 5 odstotkov davka torej 360.000 lir. Za ostalih 3.800.000 lir obdavčljive osnove je določen količnik 10 odstotkov, torej nadaljnjih 380.000 lir davka. Skupen IN VIM znaša zato 740.000 lir, nekaj manj kot po starem kriteriju, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo. Ta razlika se toliko bolj veča, kolikor daljša je doba med nakupom in proda,' . Pri istem vzorcu bi po 6 letih plačal prodajalec po starem kriteriju 4 milijone 3R0.000 lir davka, po novem pa 2.480.000 lir. Drug važen ukrep, ki ga je vlada sprejela v obliki zakonskega odloka zaradi nujnosti, je potrditev fiskalnih in drugih norm o varčevanju z energijo. V bistvu je potrdila vsa določila iz prejšnjega odloka, ki ga parlament ni utegnil potrditi zaradi obstrukcije radikalcev in MSI, z vključenimi časovnimi omejitvami za ogrevanje po zemljepisnih pasovih ir! posebnim skladom 57 milijard lir za nujne nabave kurilnega olja, ki bo pa sestavni del državnega proračuna, kot je zahtevala parlamentarna opozicija. Za prihodnji mesec pa je minister Bisaglia napovedal zakonski osnutek, ki naj bi , obravnaval organsko energetsko politiko vlade. \! začetnem delu seje je vlada razpravljala o stališču, ki naj ga zavzame Italija na prihodnjem sestanku , držav NATO glede u-mestjtve povih jedrskih izstrelkov v, Evropi.' Uradno sporočilo se u-stavlja tu, iz izjav »iz vladnih krogov* pa se je izvedelo, da se bo Vlada zavzela za vzpostavitev ravnotežja v oborožitvi na najnižji ravni in da si bo zato prizadevala za sporazum o zmanjšanju oborožitve, toda potem, ko bo ravnotežje v Evropi spet vzpostavljeno. Upoštevajoč, da NATO zatrjuje, da ima varšavski pakt trenutno premoč, naj bi to pomenilo, da bo Italija sprejela nove izstrelke, hkrati se bo pa zavzela za začetek pogajanj o zmanjšanju oborožitve. (Iv) prav na zahtevo vlade. Sindikati namreč terjajo jasnih odgovorov Cossige o najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo davčno in energetsko politiko, tarife za javne storitev, pokojnine in še druge probleme. Po najnovejših vesteh naj bi bilo srečanje 14. ali 15. t.m. Medtem so včeraj po tridnevnih pogajanjih na ministrstvu za delo dosegli okvirni sporazum za obnovitev delovne pogodbe okrog 150.000 delavcev pri javnih prevozih. Sporazum predvideva postopno zvišanje plač: letos za 20.000 lir na mesec, leta 1980 za 18.000, nadaljnii povišek pa v letu 1981. Poenotili so tudi plače v različnih krajih in doouste. ki bodo odslej trajali 25 ali 26 delovnih dni. RIM — Karabinjerji so včeraj zaradi bankrota aretirali bivšega demokristjanskega senatorja Antonia Capuo in še tri osebe. Napori za rešitev ameriških talcev - :f .i TEHERAN — Islamski študentje na zasedenem ameriškem veiepo-rianištvu v Teheranu so včeraj «povabili» veleposlanike Sirije, Alžirije, Francije in Švedske, naj obiščejo talce v zgradbi veleposlaništva, da bi se na lastne oči prepričali o humanem ravnanju študentov, »Homeinijevih služabnikov*, do Američanov. Že sam obisk dokazuje, da so študentje utrujeni, oblasti pa si želijo konca. Včeraj je celo najuglednejša politična osebnost po Homeiniju Abdulhasan Banisadr priznal, da talci niso edina rešitev. »Iran bo uspešneje prizadel ZDA, če bo razkril ameriško spletkarjenje v Iranu*. Medtem se brezuspešno nadaljujejo posegi tujih državnikov in osebnosti, ki si želijo mirne rešitve. Na sliki (teiefoto AP) malček s Homeinijevo sliko v ročici se nastavlja fotografu pred zasedenim veleposlaništvom. PASSARIANO — V okviru «Dne-vov Unije Italijanov iz Istre in z Reke» v deželi Furlaniji - Julijski krajini. so včeraj v znameniti Vili Manin v Passarianu odprli drugo razstavo del umetnikov iz Istre in z Reke. Ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi videmski župan Candolini. načelnik za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Jože Hartman, predstavnik obalne skupnosti Črtomir Kolenc, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj, predstavniki političnih forumov iz SR Hrvatske in drugi družbenopolitični delavci iz Furlanije - Julijske krajine in SFR Jugoslavije, je razstavo odprl deželni odbornik Mizzau. Ta je najprej pozdravil prisotne predstavnike oblasti. Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter umetnike same in pri tem poudaril pomen, ki ga dežela pripisuje tej manifestaciji, saj ni naključje, da je razstava prav v Vili Manin, kjer je čuvana kulturna zakladnica naše dežele in kjer je Napoleon podpisal sporazum z Avstrijo, s katerim je bilo konec beneške republike. Mizzau je ob tem na- PRED SREČANJEM Z VLADO Sporazum za delavce pri javnih prevozih RIM — V sindikalnih krogih vzbuja precejšnje nezadovoljstvo zavlačevanje vlade pri novem sklicanju srečanja na vrhu z Lamo, Carnitijem in Benvenutom, ki bi moralo biti že konec preteklega meseca, a je bilo odloženo • llllll|kllUIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||tll|lll||||||||||||||||||||l||l|,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||MIIIMIIIIinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIII1lllUlllllll|||||||||||||||||||||||||||||H|f|||imi||,|||l||| MED PREMESTITVIJO ZAPORNIKA Z ZASEBNIM AVTOMOBILOM Krvava zaseda na avtocesti pri Catanii Poklicni morilci ubili tri karabinjerje Akcijo so izvedli, da bi osvobodili mafijca Angela Pavoneja, kar jim je tudi uspelo - Postavlja se vprašanje, kdo je sporočil uro odhoda CATANIA — Včeraj pred zoro so neznanci ubili pri vhodu na avtocesto Catania - Mesina v kraju S. Giorgio tri karabinjerje, ki so z zasebnim mercedesom spremljali v Bologno zapornika Angela Pavoneja, obtoženega ugrabitve industrijca Fave. Zasedi ni, zaradi zgodnje ure, prisostvoval nihče; kljub temu so preiskovalci v grobih obrisih že navedli morebitno dinamiko zasede. Šofer, ki je upravljal mercedes neke avtosposojevalnice iz Cata-nie, se je pred avtocesto ustavil, da bi iz avtomata vzel listek za cestnino. Prav v tistem trenutku so iz teme skočili trije ali štirje morilci in iz neposredne bližini streljali proti karabinjerjem in šoferju. Karabinjerja 50-lc.jii Do-menico Mazzara in 41 letni Salva-tore Bologna, ki sta na zadnjih sedežih varovala mafijca Angela Pavoneja, so smrtno zadeli streli iz revolverja kalibra 38, na šoferja in podčastnika 24-letnega Gio-vannija Bellissima pa se je usul plaz šiber. Voznik se mora zahvaliti le čudežnemu naključju, da II Ef človeka, ki je pred rimski univerzi dni ir, ””0 vodil akcijo proti Lami Na« s>adikatu ter da je bil t sindikat večkratna tarča te-Amendola mi v svo-dve bi- K, st°v. «Tovari,š l °Prostil, če trdim, da 8tvL?lanltu pozablja na h« ”* vprašanji; obstoj politič-Vi-ai .bo-ia Pr°ti konkretnim so-Vg.^kom delavstva in vse drža-v „”r nujnost globokih sprememb Lpspodarstvu in v družbi, da Itn *taliia lahko izšla iz globoke končuje Lama članek v O' jeJ0DC>° Benvenuto pa v svo-Potr l1,an,Ue težave tudi v Sloveniji, saj je snežilo do nižin, a sneg se je tu sproti topil. V višjih predelih predvsem na mejnih prelazih z Avstrijo brez zimske opreme nisi smel in mogel nikamor. Podobno je bilo tudi na avtocesti Senožeče - Ljubljana, predvsem na odseku med Postojno in Rauberkomando. Neurje z dežjem je prizadelo tudi Rim, kjer se je utrgal oblak in so zaradi pomanjkljive kanalizacije drli z znanih gričev pravi po- toki po rimskih ulicah. Meteorologi napovedujejo za današnji Martinov dan delno izboljšanje. Morebitne razjasnitve pa bodo kratkotrajne in še te nesmotrno razpršene, da z zaskrbljenostjo lahko pričakujejo »martinovanje*. (voc) ORISTANO — Včeraj so na Sardiniji ugrabili 51-letnega živinorejca Giovannija Oppa. To je že trinajsta ugrabitev na Sardiniji v letošnjem letu. Cossiga uradno obišče Francijo PARIZ — Danes prispe na uradni obisk v Francijo predsednik i-talijanske vlade Cossiga. Po mnenju opazovalcev bosta glavni temi pogovorov predvsem km-, ijska politika Evropske gospodarske skupnosti in analiza mednarodnega položaja tudi z vidika nedavnega obiska predsednika kitajske vlade Hua Guofenga v zahodni Evropi, Samo po sebi umevno se bo Cossiga pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med Italijo in Francijo. Štirje mrtvi pri trčenju tovornjaka v avto NOVARA — štirje mrtvi in e-den ranjen je tragičen obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne na avtocesti Turin - Milan v bližini Novare. Verjetno zaradi goste megle je tovornjak silovito trčil v pred njim vozeči avto, v katerem je bilo pet oseb. Štiri od teh, med katerimi trije otroci stari 2, 11 in 13 let, so pri priči izgubili življenje, peto, tridesetletno žensko, pa so prepeljali v bolnišnico v Novaro. ■tiimiiiiivmniiimiiiiiiiiiiiiMMiiiMiiiiiiiiiiiiniiifiiiiftmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN VČERAJ GA JE NADVSE TOPLO SPREJELA CATANIA Nadaljuje se obisk Pertini j a na Siciliji Sprejem na prefekturi in obisk na univerzi CATANIA — Prav tako kot včeraj v Palermu je bil tudi danes predsednik republike Pertini, ob prihodu v sicilsko industrijsko središče, deležen nadvse toplega sprejema prebivalstva in oblasti. V običajnem neprisiljenem vzdušju, ki ga zna Pertini ustvariti povsod, kjer »e pojavi, je predsednik republike piejel na prefekturi pozdrave župana Coca, predsednika pokrajine Sciuta, deželnih svetovalcev in krajevnih poslancev ter ministra Scalie, ki je zastopal vlado. Obiskal je nato vseučilišče, ker mu je rektor Rodolico orisal razmere in potrebe najstarejše sicilske univerze, zastopnik študentov Marletta pa je spregovoril o problemih mladine na Jugu, ki ne sprejema integracije v konservativni ustroj in se bori proti ideološkemu nadzorstvu nad univerzo. Malfaiti končal obisk v Romuniji RIM — Italijanski zunanji mi nister Malfatti se je včeraj vrnil v Rim po svojem dvodnevnem obisku v Romuniji, kjer se je sestal s predsednikom Ceausescom, z zunanjim ministrom Andreiem in z. ministrom za zunanjo trgovino Burtico. V skupnem komunikeju obe strani poudarjata sličnost in podobnost ocen o analiziranih problemih. Italija in Romunija z zadovoljstvom ugotavljata uspešno razvijanje političnih in gospodarskih odnosov, kljub dejstvu, da državi pripadata različnim obrambnim zavezništvom. Glede prihodnje konference o evropski varnosti, ki bo v Madridu. Romunija in Italija polagata veliko važnost utrjevanju dobrososedskih odnosov na Balkanu, v Sredozemlju in v drugih regijah Evrope. Tajnik PSI Craxi odpotoval na Kitajsko RIM — Tajnik PSI Bettino Craxi je odpotoval na Kitajsko, kamor ga je uradno povabila vlada. Med obiskom, na katerem ga spremljajo žena, parlamentarca Magnanj Noya in Zagari, direktor strankinega glasila in skupina strokovnih sodelavcev, se bo Craxi zadržal v Pekingu, San-gaju in Kantonu na razgovorih s kitajskimipolitičniini voditelji. glasil tudi delež, ki ga imajo umetniki pri utrjevanju prijateljskih vezi med obmejnimi okraji in ne nazadnje pri utrjevanje prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Prisotnim je spregovoril tudi predsednik krožka pesnikov in umetnikov z Reke profesor Antonio Pellizrer, ki je naglasil, da je kultura most, ki mora združevati ljudi istega jezika, pa čeprav jih ločijo državme meje. Prav preko umetnosti italijanska narodnostna skupnost v SFRJ poglablja znanje in vednost o svoji kolokaciji. Prof. Gioseffi je v imenu prireditelja celotnega srečanja, Ljudske univerze iz Trsta, podal nekaj misli v zvezi z razstavo samo. nakar je bil pod vodstvom Sergia Molesija na vrstil V naftni škandal vpletenih 300 oseb TREVISO — Državno prav-ništvo iz Trevisa je v okviru preiskave o tihotapstvu z naftnimi derivati osumilo 300 oseb, zaporni nalog poslalo 60 osebam (15 osumljencev je pravočasno zbežalo, 35 oseb pa je na začasni prostosti, ostali so V zaporu). Med glavnimi obtoženci, ki So opeharili državo za 2.000 milijard lir, so štirje častniki finačnih straž, en polkovnik, dva podpolkovnika in en kapetan. Med glavnimi osumljenci pa je naftni industrijec Bruno Muselli, vitez dela, častni konzul Čila v Milanu, ki je pred aretacijo verjetno zbežal v Švico. Državno pravdništvo je tudi uvedlo preiskavo o petih skrivnostnih smrtnih oseb, ki so bile na eden ali drugi način vpletene v škandal o dobavah pritihotapljenih naftnih derivatov. Med drugim bodo. izvršili obdukcijo nad trupli. Preiskovalci namreč sumijo, da smrti niso bile posledica naključnih nesreč, temveč del morilskega načrta. ogled posameznih eksponatov, ki jih ie na razstavi kakih sto-dvajset. In če podamo nekaj vtisov o razstavi, vtisov, ki smo jih dobili tudi v pogovoru s posame-nimi umetniki - slikarji, naj povemo, da so ustvarjalci italijanske narodnosti v SFRJ čutili potrebo. da se soočajo talco med seboj in jugoslovansko kulturo, kot tudi s kulturo matice. Vsi slikarji, ki so zastopani na razstavi so med nagrajenci ali pohvaljenimi na velikem kulturnem natečaju tlstria nobilissima» in zato predstavlja razstava dejansko stanje likovne umetnosti v prostoru, kjer živijo pripadniki italijanske narodnostne skupnosti. Italijani, ki živijo v SFRJ, s« brez manjvrednostnih kompleic-sov vračajo v jugoslovanski kulturni prostor, v Vili Manin pa lahko vidimo celoten razvoj likovne umetnosti med pripradniki italvanske narodnostne skupnosti v SFRJ. Glavna stilna nit vodi od impresionizma. preko ekspresionizma do postkubističnih analiz in informalne poetike. Vse to pa oblikujejo izkušnje , domačih krajev, ki so nemalokrat ovekovečeni na platnu. Ob tem naj povemo. da je v Vili Manin tudi velika retrospektivna razstava Ro-mola Venuccia, največjega slikarja italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ. ki je nedavno preminil. Zvečer je italijansko gledališče iz Istre m z Reke posredovalo v Vidmu komedijo mSkopuh* Marina Držiča, danes pa se bodo z nastopi folklornih skuoin v Pordenonu in v Vidmu «Dnevi Unije italijanov iz Istre in z Reke* v naši deželi tudi končali. MARIJ ČUK Nov vzpon cen na drobno RIM — Cene blaga pri prodaji na drobno kažejo v zadnjih mesecih nov zaskrbljujoč vzpon. Po rekordnem 2,5-odstotnem skoku v septembru, so se po podatkih državnega statističnega zavoda oktobra še nadalje (»vzpele za 2,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim mesecem. S tem se je draginja povečala v enem letu kar za 18,2 odstotka, kar zaskrbljujoče pospešuje inflacijski proces, ki se vrača na stognjo izpred treh let. TRŽAŠKI DNEVNIK 11. novembra KRIZE NA DEŽELI ZA SEDAJ NE BO V Se ves ta mesec se bodo nadaljevali pogovori med strankami deželne večine Prihodnji tedni bodo posvečeni poglobitvi posameznih problemov Sele 28. t.m. sestanek o morebitni novi sestavi deželnega odbora Že prejšnjo soboto so bili razočarani tisti, ki so si želeli takojšnjo krizo v deželni vladi. Se bolj so bili oziroma bodo razočarani isti krogi po rezultatu včerajšnjega šeststrankarskega sestanka v Vidmu, potem ko se je kriza oddaljila vsaj do konca novembra, saj pride v tem mesecu do vrste sestainkov, na katerih bodo prou- Šolski skrbnik ne bo podaljšal učnih ur V zvezi z okrožnico ministra za šolstvo Valituttija o podaljšanju šolske ure za deset minut, ki je že sprožila val protestov pri študentih, profesorjih in ravnateljih, je tržaški šolski skrbnik Lorenzo De Rosa izdal poročilo, v katerem med drugim zatrjuje, da ne namerava avtomatsko uvesti določbe na vseh tržaških šolah. »Zaradi zasedbe nekaterih višjih šol v našem mestu — pravi šolski skrbnik — so o-škodovani predvsem študentje, ker izgubljajo dragoceni čas, ki bi ga drugače posvetili študiju. Sicer pa ne vidim razloga, zakaj bi morali še nadalje protestirati, kajti, kar zadeva Trst, nimam nobenega namena slepo izvajati ministrske okrožnice, ki predpostavlja podaljšanje učnih ur na 60 minut. Po oceni položaja, v katerem se nahajajo tržaške višje šole, je bilo razvidno, da bi podoben poseg prinesel samo zmedo. Šolske oblasti se sprememb časa, namenjenega učenju, poslužujejo samo v izjemnih primerih. Za trajno zamenjavo pa je to nemogoče, ker bi bile posledice prehude.* »Pripravljen sem poslušati predloge in zahteve ravnateljev in ostalih šolskih organov, se nadaljuje poročilo dr. De Rose — kajti v interesu tržaškega šolstva je, da obdržimo urnike, ki so bili v veljavi v minulem šolskem letu. Zdaj, ko sem objasnil svoje stališče, želim, da bi se položaj na šolah čimprej normaliziral in da bi se študentje spet posvetili u-čenjd.* čevali posamezna vprašanja, ki zanimajo v tem trenutku deželo. Niti razkorak med strankami, ki se je pokazal v deželnem svetu pri torkovem glasovanju o zakonu za psihiatrično oskrbo, ni povzročil razkola v večini. O tem vprašanju so na včerajšnjem sestanku veliko govorili v uvodnem delu srečanja, vendar so se različna gledanja nekoliko ugladila. Kako bo z že omenjenimi sestan ki? Že jutri bo v Vidmu sestanek o uvajanju zdravstvene reforme. Govor bp o razdelitvi deželnega ozemlja na krajevne zdravstvene enote; kot je znano, so tu mnenja precej deljena, in različno gledanje je prišlo do izraza v številnih občinskih svetih širom po deželi. V torek se v Trstu sestanejo tajniki strank, da bi nadaljevali včerajšnjo začeto razpravo o poteku obnove po potresu. Naslednji torek, 20. novembra, bo ponovni sestanek o proračunu za prihodnje leto in o razvojnem načrtu dežele; v sredo, 21. novembra, naj bi razpravljali o prenosu nekaterih deželnih pristojnosti občinam. Sestanek v soboto. 24. novembra, naj bi bil posvečen preučevanju preosnove pristojnosti posameznih odbornikov. Dva dni kasneje. 26. novembra, naj bi govorili o novih nalogah občinskih uslužbencev. Zaključni sestanek, kjer naj bi govorili o novi sestavi deželnega odbora, na naj bi bil 28. novembra. Na tem zaključnem sestanku naj bi prišlo torej do morebitne nove večine, ali pa bodo stvari ostale pri starem. Tudi včerajšnjemu sestanku je predsedoval deželni tajnik KD Braicla, posamezne delegacije pa so vodili Cuffa-ro za KPI, Bravo za PSI. Gradnik za SSk. Bianchi za PSDI, Barnaba za PRI. Sestanek je trajal skoraj šest ur. Po začetnih polemičnih ugotovitvah v zvezi s torkovim glasovanjem v deželnem svetu, je povzel besedo deželni odbornik za javna dela Bia-sutti, ki je prikazal potek obnove na potresnem področju. Kot so r.am po sestanku povedali nekateri med prisotnimi, je bilo Biasuttijevo poročilo porazno, saj je dokazovalo, da poteka obnova zelo počasi in da sta temu krivi počasnost deželne birokracije in temu sledeča zakasnitev pri obnovi. Dežela ima sicer na razpolago za obnovo ti; soč in devetdeset milijard lir, skoraj celotna vsota je bila namenje- Dancs zaključek mednarodnega posveta o prevozili v mestih Na univerzi se je včeraj nadaljeval mednarodni posvet o potniškem in blagovnem prometu na urbaniziranih območjih, ki ga organizira tukajšnji Inštitut, za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti in ki se bo zaključil danes opoldne. Prof. Perticaorili iz Milana je predaval o uporabi posebnih vozil za prevažanje blaga na krajše razdalje, glavni ravnatelj grških železnic Lambros je poroča! o problemih prometa na domačem omrežju, strokovnjak Groche iz Stuttgarta pa je prikazal obratovanje tako imenovanih «lahkih» podzemskih železnic. Dr. Riccardi iz Rima je v daljšem posegu poudaril nujnost postopnega vračanja k filobusom v italijanskih mestih, tajnik organizacije Confetra Donati pa je orisal nekatera vprašanja v zvezi s sestavljanjem tarifnih pravilnikov na področju javnih prevozov. Posvet se bo kakor rečeno nadaljeval danes dopoldne, zaključil pa se bo s sprejetjem nekaterih resolucij, ki jih bodo nato izročili vodstvu EGS. PO MNENJU PREDSTAVNIKOV ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE Trgovsko osebje zadovoljivo pristopilo k deželni stavki Veletržnice in blagovnice so bile zaprte, male trgovine pa večinoma odprte - Sprevod po mestnih ulicah na, vendar so doslej porabili le majhen del. Kritično na sestanku so govorili o poteku obnovitvenih del, o razlikovanju med obnovo starih mestnih središč in stanovanjskih središč v istih krajih. Občine bi lahko z obnovo javnih zgradb segale po drugih zakonih, prepogosto pa se poslužujejo sredstev iz zakonov o obnovi. Nujno mora tudi pridi do soočanja med še strankarsko večino in enotno sindikalno zvezo, da se odpravijo nekateri nesporazumi. Komunisti in socialisti so kritizirali delovanje sedanjega odbora, ker nd jasnega pogleda o celotni obnovi na tem področju. (mw) aiiiriiiniiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiuiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiimiMitiiiiiiiMiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiM NA POBUDO KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Stvaren posvet o problemih bodočih kraških rezervatov Tudi tretji zakonski osnutek deželne vlade ne upošteva dejanskih potreb prizadetega prebivalstva in krajevne stvarnosti • Na Krasu je treba okrepiti tradicionalne gospodarske dejavnosti - Vloga KGS in krajevnih uprav Kakor napovedano, je bila včeraj dopoldne v vsej Furlani ji-Julijski krajini stavka trgovskih uslužbencev. Na Tržaškem in še posebno v mestu pa je imela v primerjavi z drugimi predeli naše dežele svojevrstne značilnosti. Veletržnice in velike blagovnice so bile vse zaprte, večina malih trgovin v družinski režiji nasprotno ni imela spuščenih navojnic, kolikor pa zadeva druge, je obračun razmeroma nejasen. Ob osmih se je na Goldonijevem trgu zbralo nad petsto stavkajočih, ki so nato v sprevodu obšli glavne mestne ulice in demonstrativno postajali pred obratujočimi trgovinami. Nekateri trgovci so brž spustili navojnice, pozneje pa zopet odprli vrata kupcem. Drugi so na-vojnice ves čas pustili spuščene, vendar so jih brzo odpirali strankam ali pa te usmerjali v notra- Tretji zakonski osnutek o kraških rezervatih, ki ga je deželni odbor predložil 12. julija 1979, potem ko sta prvi in drugi propadla zaradi odločnega nasprotovanja vsega prizadetega prebivalstva je nekoliko boljši od prejšnjih, saj upošteva nekatere zahteve Kraševcev in njihovih organizacij, vendar vsebuje še vedno številne norme, ki jih je treba temeljito spremeniti oziroma izboljšati. To je glavna misel, ki se je izoblikovala na včerajšnjem posvetu o omenjenem zakonskem osnutku, ki ga je sklicala v Sesljanu Kraška gorska skupnost in katerega so se udeležili zastopniki tržaške pokrajine, tržaške, devinsko - nabre-žinske, doberdobske in dolinske občine, političnih strank, ki so prisotne v skupščini KGS, SKGZ, tržaške in goriške Kmečke zveze ter tržaške, .gon^kt^m jf^i^e sekcije organiza- Kraševci niso načelno proti zašči- ZARADI ŠKVADRISTIČNEGA NAPADA NA UNIVERZITETNE ŠTUDENTE Policija je prijavila sodstvu še sedem skrajnih desničarjev Med njimi sta tudi Livio Lai in Paolo Moreili * Crevatin, Sluga in Valencich, ki že sedijo v zaporu, zavračajo vse obtožbe in se izgovarjajo s samobranom Politični oddelek tržaške kvesture Digos je prijavil sodstvu nadaljnjih sedem mladih, a v pretepaških veščinah pošteno izurjenih neofaši-stov iz skupine, ki je v četrtek u-prizorila škvadristični pohod nad demokratične študente tržaške univerze. To so komaj 15-letni R. S., 20-letni Dino Ruzzier, 22-letna Ro berto Cappellina in Silvano Anto niutti, 24-letni Roberto Cetin in 25-letna Paolo Moreili in Livio Lai. Slednjih dveh gotovo ni treba predstavljati, saj sta že vse preveč zloglasno znana kot pravi primadoni skrajnodesničarskega nasilja, raz-legajočega se iz brloga misovske mladinske organizacije Fronte della gioventu. Sedmerica je obtožena povzročitve telesnih poškodb in vandalstva, pa še seveda nezakonite posesti železnih palic, verig in drogov ter •m iiiiinniiiimiMHimiiMiiiHiiiimiiiiiimiiiiiniiHMiniiiHmiiiiiiiiiiiiiniiiiMit •iiiii(ninii n (*ihiiiiiiiiiiiii ŠTUDENTJE 4. LETNIKA PEDAGOGIKE NA OBISKU Stik ljubljanskih študentov z našo šolsko stvarnostjo Gostje so obiskali Slovenski dijaški dom in nekatere slovenske višje srednje šole francoskih ključev Ochiavi ingje-si»), ki so postali že nepogrešljiv del bojne opreme, kakršna se spodobi za nasilno roko režiserjev napetosti. Pod istimi obtožbami že sedijo za rešetkami, kot znano, tajnik FdG, 22-letni študent Fulvio Sluga, enako stari Fabio Valencich in leto mlajši Igor Crevatin. Res pa je tudi, da se je trojica med zasliševanjem obdala s svetniškim sijem, saj je obtožbe togotno zavrnila, češ, v izgrede smo bili nehote vpleteni, ko smo priskočili na pomoč našim dekletom, ki so delile letake in bi skorajda podlegle nasilju levičarskih študentov. Preiskava se kajpak nadaljuje in želeti je, da bodo agenti Digosa stopili na prste še drugim fašistom. Včeraj so zaslišali vrsto prič (študentov ter unizerzitetnega osebja). ki so prisostvovale škvadrističnemu napadu in s tem še obogatili dokazno gradivo. Na univerzo sta se medtem vrnila red in mir. Študentje so prenehali z zasedbo in lekcije se redno nadaljujejo. Dosedanjim protestnim in solidarnostim izjavam je treba dodati še ustrezno sporočilo, ki ga je izdala tržaška anarhistična skupina Germinal. (dg) • Danes ob 11. uri bo v dvorani krožka »Rinaldi*, Ul. Madonnina 19, ob priliki obletnice oktobrske revolucije prireditev na pobudo tržaške federacije KPI. Pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, senatorka Jelka Gerbec in Angelo Oliva bodo spregovorili o izvirnih značilnostih KPI za uveljavitev nove ideje socializma. Te dni se mudijo v našem me-j na obisku študenti 4. letnika dagogike in filozofske fakultete Ljubljane. Včeraj so si gostje ledali dolinsko občino in sloven-i trgovski zavod. Še prej. v ju-injih urah so v Dijaškem domu iredili predavanje, da bi ljubljan-e študente seznanili s slovenskim lstvom v Italiji. O tem jim je ivoril Pavel Štranj, temo je nalije še poglobil profesor Samo Pa->r, ki je svoj poseg omejil na o-azložitev petih glavnih zahtev, in cer: šola za vse Slovence, kultur-i in upravna avtonomija, odprava ■edvidenega najmanjšega števila izredov in šol, šole vseh vrst in openj ter priznanje jugoslovanskih plom. Nato je tajnik SKGZ Duško dovič prikazal položaj Slovencev v aliji ter orisal značaj vloge SKGZ. edilo je še kosilo, ki sta se ga ieležila ravnatelja Laura Abrami i Maks Šah. Popoldne so si ljubljanski štu-;ntje ogledali trgovski zavod Žiga ois, kjer je poteka' pouk znan-.venega in iasičnega liceja. Goje »o »e v razgovoru z ravnate- ljema in nekaterimi profesorji po-bliže seznanili z zapleteno problematiko slovenskega šolstva. Ob tem so ljubljanski gostje podelili trgovskemu zavodu ter licejema knjige in si nato ogledali potek pouka. Medtem so se še pogovorili z dijaki, ki so jim orisali svoja stališča. Ljubljanski študentje so izkazali veliko zanimanje za ta vprašanja. Zanimivo je bilo vprašanje, katero metodiko uporabljajo v Italiji za poučevanje. Tu je orišlo do izraza, kako se v Italiji vse prepogosto dovoljuje, da si morajo vzgojitelji tako rekoč »sami pomagati*. Po zakonu se namreč vzgojitelj lahko poslužuje metodike, ki se mu zdi najbolj primerna in ki do neke mere najbolj ustreza določenemu programu. Na koncu so si l.ubljanski študentje o-gledali še mesto. Dolgoprsfcneži so včeraj ponoči izmaknili iz blagajne pekarne v Ul. Ananian št. 2 za pol milijona lir bankovcev. Lastnik pekarne je 42-letni Aurelio Grego, po rodu iz A sola v treviški pokrajini. V petek, 9. novembra, je na medicinski fakulteti tržaške u-niverze uspešno diplomiral PETER STARC Svojemu odborniku in trenerju iskreno čestita Športno društvo Kontovel. ti določenih predelov kraškega okolja — so poudarili prisotni — povsem upravičeno pa zahtevajo, naj Se zaščita ne nanaša samo na floro in favno, temveč naj predvsem upošteva binom človek - okolje. To pomeni, da je treba ustrezne zakonske norme usmeriti v ovrednotenje tradicionalnih gospodarskih dejavnosti kraškega prebivalstva (kmetijstva, živinoreje, gostinstva, obrtništva. agriturizma, kamnoseštva), ne pa le določiti vrsto omejitev in prepovedi glede, izkoriščanja naravnih dobrin. Krasu je z drugimi besedami potrebna «aktivna zaščita*, pri kateri naj bo kraško prebivalstvo neposredno soudeleženo; «pasivna» zaščita .kakršna preveva sedanje norme, bi namreč pomenila le nove žrtve za Kraševce in v širšem smislu za slovensko narodnostno skupnost, in to v korist drugih delov prebivalstva,. k. , , Zaščitni zakon mora upoštevati je bilo poudarjeno na posvetu — da živi in dela na, teritorialnem območju, na katerem naj se ustanovijo predvideni rezervati, skoraj izključno prebivalstvo slovenske narodnosti. Zaradi tega morajo vodilni in pomožni organi predvidene u-stanove za kraške rezervate, nujno obvladati tudi slovenski jezik, kakor mora biti dvojezično tudi vse njeno poslovanje. Mimo tega je u-stanovitev posebne organizacije za upravljanje kraških rezervatov nepotrebna, saj spada prizadeto območje v pristojnost Kraške gorske skupnosti, katera lahko prevzame, v sodelovanju s krajevnimi upravami, vse predvidene naloge in je hkrati po svojem izvoru tudi izraz demokratično izražene volje vsega prizadetega prebivalstva in torej najbolj zanesljiv tolmač zahtev in potreb krajevne stvarnosti. Posebno skrb je treba v okviru novega zakonskega osnutka posvetiti vprašanju razlaščanja in ustreznih odškodnin. Razlaščanja naj bodo zreducirana na minimum, odškodnine — do katerih bi poleg prizadetih zasebnikov imele pravico zaradi okrnjenih pristojnosti tudi krajevne uprave — pa naj bodo določene po tržnih cenah zaseženih nepremičnin. Podoben kriterij naj velja tudi za določanje raznih omejitev, ki nikakor ne smejo zavirati razvoja kmetijskih dejavnosti. V včerajšnjo razpravo, ki jo je vodil predsednik Kraške gorske skupnosti M. Budin — ki je podal tudi uvodno poročilo — so posegli pokrajinski odbornik L. Volk, tajnik tržaške Kmečke zveze E. Buka- flilillilimaillllili....................................■■■■■■■■ POSLABŠANJE VREMENA PO VSEJ DEŽELI F-JK V mestu se je temperatura v nekaj urah znižala za deset stopinj Včeraj sta praznovala 50. obletnico poroke FRANCKA in ANGELO PERŠIČ Obilo sreče in razumevanja v skupnem življenju jima želijo hčerka Grazia z možem Tuliom_ sin Edi z ženo Mariso in nečaki Štefan, Aldo in Živka. Včeraj je praznoval 93. rojstni dan. danes pa goduje MARTIN SLAVEC iz Boljunca Ob tem dnevu mu čestita ji svojci. njost prodajalne skozi stranski vhod. Med nakupovalci, ki so takole skrivaj kapali v trgovine, je bilo seveda daleč največ jugoslovanskih gostov. Teh se je v mestu nabralo več tisoč. Kaj se pravzaprav dogaja, so lahko razbrali le z lepakov, ki so tako v italijanščini kot v slovenskem in srbohrvatskem jeziku obveščali javnost, da je v teku stavka. Na svoj račun so sicer vseeno prišli: poleg prodajaln Delavskih zadrug, ki s stavko niso imele ničesar opraviti, so jim bile na ste-žaj odprte brezštevilne trgovine Terezijanske četrti. Kljub vsemu je protestna akcija enotne sindikalne zveze FULCTAS/ CGIL-^ISL-UIL bila uspešna, saj je k njej pristopila po zatrdilu sindikalnih predstavnikov večina trgovskih uslužbencev. Vzrokov stavke ne bomo navajali, ker smo jih že pretekle dni, ponovimo naj le, da se prizadeto osebje bori tudi za korenito preureditev prerazdrobljenega prodajnega omrežja. Glede tega je zavzelo včeraj stališče tudi vsedržavno združenje za proizvodnjo in potrošnjo A.I.PRO.C.: mali trgovci odklanjajo množitev veletržnic in veleblagovnic, toda ravno te lahko učinkovito prispevajo k smotrnejši ureditvi prodaje na drobno in s tem k zaustavitvi inflacijskega procesa, ki se kaže v neprestanem naraščanju cen na škodo porabnikov. Kaj pa meni zveza Confcommercio, ki je osorno zavrnila prav vse zahteve trgovskih uslužbencev? Da bi se s sprejetjem teh zahtev režijski in drugi stroški trgovcev povečali kar za 39 odstotkov. (dg) vec, predstavnik tržaške sekcije WWF De Beden (njegova gledišča so se nekoliko razhajala od ostalih, pač zaradi enostranskega gledanja te organizacije, ki ji je pri srcu le zaščita narave, tako da poj muje kraške rezervate le kot nekakšne «zaščitene parite*, ne da bi pri tem upoštevala tudi človeka), podžupan doberdobske občine Lavrenčič, dolinski župan Švab (ki je med drugim zahteval razkrinkanje tistih sil. ki se poslužujejo Krasa le kot pretveze za sejanje razdora med tu živečima narodoma) in župan devinsko - nabrežinske občine; J. Škerk. Predstavnik LpT Tassinari, ki mu je bila dana krasna priložnost, da obširno raztolmači »ljubezen* melo-narjev do Krasa, saj predstavlja njegova zaščita eno izmed treh programskih točk LpT, ni imel za potrebno, da bi se priglasil k besedi, in to kljub temu,, da je .bjl med razpravo vsaj dvakrat neposredno izzvan, (ef) niiitiii|iiiiiiii(iiiiiiiiiiiiitiMi#imiWiiiiiiiiim«mfiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEČER HRVAŠKE FOLKLORE VBOLJUNCU Prof. de Ferra predsednik združenja opernih gledališč Prof. Giampaolo de Ferra, ra v natelj tržaškega gledališča Verdi, je bil imenovan za predsednika vsedržavnega združenja opernih gledališč ANELS. To mesto je imel doslej j ravnatelj milanske Scale Carlo Ma- i ria Badini. Za prof. de Ferro je to j vsekakor veliko priznanje. Pred ime- '• novanjem novega predsednika je i skupščina združenja ratificirala j sporazum za obnovo delovne pogod-! be, ki zadeva okrog 7 tisoč uslužben- i cev opernih ustanov. DltlJCB VESTI NA ZADNJI STHAN1 Kljub divjemu vremenu je v gledališču »F. Prešeren» v Boljuncu vseeno potekal večer hrvaške folklore. Gostje iz Medjimurja in z Gradiščanskega v Avstriji so s svojimi ljudskimi plesi izzvali občudovanje in želi priznanje občinstva. Najprej se je predstavila folklorna skupina Seljačka sloga iz Donje Du-brave, ki deluje že od leta 1947. Imela je že kakih 500 nastopov v več kot sto krajih. Skupina sodeluje z mnogimi skupinami in kul-turno-umetnimi društvi v Jugoslaviji. Šteje kakih 50 aktivnih članov, ki negujejo izvirne medjimurske pesmi, plese in običaje. Folklorna skupina Seljačka sloga nastopa na vseh pomembnih festivalih folklornih skupin v Jugoslaviji. Prejela pa je že več priznanj, med drugimi plaketo Oslobodjenja Medjimurja in plaketo prosvetnega sabora Hrvatske. Sledil je nastop folklorne skupine Hajdenjaki iz Donje Pule. Skupina obstaja malo časa in je nastala prav z namenom, da ohrani običaje Hrvatov, ki so se naselili na Gradiščanskem že v 16. stoletju. Pribežali so namreč pred Turki. Naselili so se v 186 vaseh. Danes je čista hrvaška skupnost ohranje- Člani ženskega in moškega pevskega zbora Tabor čestitajo MAGDI in ZORANU ob rojstvu sina Martina. Malemu Martinu pa želijo vso srečo v življenju. Po zadnjih toplih in sončnih dneh, v katerih smo skoraj pozabili na burjo, ki nas je pestila pred desetimi dnevi, se je včeraj vreme nenadoma poslabšalo. Živo srebo je v nekaj urah padlo za deset stopinj, z dopoldanskih 16 stopinj na 6 stopinj Celzija v poznih popoldanskih urah. Burja je pihala s hitrostjo 80 km na uro, posamezni sunki pa so dosegli tudi hitrost 87 km na uro. Burja je povzročila prebivalcem nemalo preglavic in telefon tržaških gasilcev je skoraj nepretrgoma brnil. Na srečo do hujših nesreč ni prišlo, gasilci pa so bili večkrat prisiljeni posredovati zaradi nevarnosti, da bi, zaradi močnih sunkov burje, popustili žlebi, ali se zrušili na cesto stari in poškodovani napušči. Večjo škodo je burja povzročila le v Ul. Schiappa-relli, kjer je zrušila ogrodje okoli novega poslopja v gradnji. Ceyi. ki so padle na cesto, so skoraj popolnoma zmečkale in uničile avto, ki je bil parkiran v neposredni bližini zgradbe. V Drevoredu Raffine-ria pa je sunek burje vrgel z okna neke štabe cvetlični lonček, ki je padel na streho mimovozečega taksija. Hujše škode na srečo ni bilo. V Trstu je včeraj deževalo ves popoldan in do 18. ure je padlo že 22 mm dežja. Deževalo je tudi po vsej Furlaniji in na Goriškem, kjer je Soča občutno narasla. O močnm padavinah poročajo tudi iz ostalih delov dežele, le da gre v tem primeru za sneg, ki je pobelil Karnijo, Kanalsko dolino in višje ležeče kraje_ v Beneški Sloveniji. V Trbižu je včeraj zapadlo 5 cm snega; na Nevejskem sedlu pa je dosegel že višino pol metra. Promet se zaenkrat odvija normalno, vendar je potrebna zimska oprema. na še v trideset vaseh, v 15 pa živijo skupaj z Bosanci in Slavonci. Ansambel je doma iz Srednjega Gradiščanskega, kjer so se najbolje ohranili hrvaški jezik in običaji. Po- I leg plesalcev deluje v skupini še j tamburaški ansambel, ki se je osnoval leta 1977. Posamezne točke sinočnjega programa v gledališču »F. Prešerem v Boljuncu je povezovala Tanja Smotlak, organiziralo pa se je prosvetno društvo F. Prešeren. (ris) Godbeno društvo Nabrežina izreka nekdanjemu godbeniku Jožefu Grudnu in družini Caharija najgloblje sožalje ob izgubi svojega tasta in očeta FRANCA CAHARIJE Člani ansambla nižje srednje šole F, Erjavec skupaj s starši izrekajo gospodu Grudnu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega FRANCA CAHARIJE Ob težki izgubi dragega očeta Josipa izrekamo Mariu Miliču in družini globoko sožalje. PD Rdeča zvezda Ob smrti dragega očeta izreka ŠK Kras svojemu odborniku Mariu Miliču in družini Iskreno sožalje. ZAHVALA Svojci Štefanije Pregare vd. Žerjal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Boljunec, 11. novembra 1979 Pogrebno podjetje Zimolo Naznanjamo žalostno vest, da je preminil naš dragi mož, oče in nono JOSIP MILIČ Pogreb bo v torek, 13. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti v Repniču št. 39 v zgoniško cerkev. Žalujoči žena Olga, sinova Mario in Pepko (odsoten) z družinama ter drugo sorodstvo Repnič, Melbourne, 11. novembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni za-pustil naš dragi mož, oče, nono in tast FRANC CAHARIJA Pogreb bo jutri, 12. novembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoči: žena Albina, sin Franko, hči Laura, zet Jože, nevesta Marina, vnuk Henrik in drugi sorodniki Trst, Nabrežina, 11. novembra 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil FRANC CAHARIJA Žalujoči sestre Draga, Fani in Matilda z nečaki ter družine Malabotti, Floridan in Visintin Nabrežina, Sesljan, 11. novembra 1979 ZAHVALA Po težkem slovesu od našega MITJE se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli čutili z nami. Mama Stanka in papa Riko, nonoti, strici, tete in ostali sorodniki Opčine, 11. novembra 1979 ZAHVALA Sergej in Franco se ganjena zahvaljujeta vsem prijateljem in znancem, posebno pa vaščanom, ki so tako toplo sočustvovali ob smrti ljubega očeta PIA ULIANA Posebna zahvala župniku za plemenite besede. »it/VOi.JeOtfV V. Ul S ■ r.)VS i( ? t :l. . . . f rt J f-Jfr**-.- ijk I Opčine, 11. novembra 1979 Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3, tel. 60-096. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame in nonc OLGE PRELC vd. RONČELU Posebna zahvala darovalcem v dobrodelne namene, darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi župniku Žerjalu, prof-Sobanu ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin- Žalujoči svojci Trst, 11. novembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STEFANA FERF0UE se iskreno zahvaljujemo vsem,- ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena Rafaela in družine Ferfolja, Macuka in Bacb Barkovlje, 11. novembra 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega STANISLAVA M0H0R0VIČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin- žalujoči žena Valerija, sin Darijo in hči Dinora z družinama ter drugo sorodstvo Ricmanje, 11. novembra 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ARTURA RUSSIANA se iskreno zahvaljujemo župniku Bedenčiču, zdravniku dr. Daril Magrisu, darovalcem cvetja, vsem, ki so nam izrazili sožalj8 ter tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Veliki Repen, 11. novembra 1979 NA ZAHTEVO DEMOKRATIČNE OPOZICIJE PRIMER EDDE STEFANI V OBČINSKEM SVETU Kljub nasprotovanju ostalih strank bo melonarska upra-Va nadaljevala disciplinski postopek proti uslužbenki ,W rza,ški meloni in še zlasti njiho-z županom Cecovinijem la )U so ze^° občutljivi, ko gre ,, mstne tudi domnevne pravice > ar med drugim dokazuje žolčna spanja proti strankam ustavne-loka. ki naj bi jim ne hotele kar jim gre), tenki posluh hm kar nenadoma otopi, ko gre le kavice drugih. Pa tudi, če so Pravice jasno in nedvoumno za-tls°ne v ustavi. iT ® je na lastni koži okusila ob-nsfca uslužbenka Edda Stefani, v ,1 je melonarska «obveščevalna (lav sPoznala «Eddo», avtorico s„[ a> ki je v Rusem mostu opi-an„nnse Med uradniki ob okencih ^Grajskega urada in občinstvom. , Ps/ca ima dvojno službo, je ta-ugotovila občinska uprava. Kr- . "* 7f? nr/MM'!««!!* ^ w /lvt j w risi »h ]e Pravilnik n s splošnim političnim in sPKZ?enim položajem v Italiji s po-$ ozirom na Trst ter s polo-sklettl' vl°go in problemi Primor-nj|fga dnevnika kot edinega dnev-Uria.v slovenskem zamejstvu. Pobrili so tudi koristnost podobnih ■skov in izmenjav o splošnih in če estitke nimi in tudi bolj oddaljenimi področji Jugoslavije in Italije. V spomin na ta prvi obisk (s časnikarskim kolektivov reškega Novega lista so bili delovni stiki vzpostavljeni že prej) je direktor «Slo-bodne Dalmacije* izročil predstavnikom našega dnevnika umetniško sliko in spominsko kolajno »Slobo-dne Dalmacije* ter povabil predstavnike Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska na povračilni obisk v Split. problemih na šolah. Svoje mnenje je izrazila le peščica prisotnih, o-stalih 900 pa še dalje prikriva svoja prepričanja. Včerajšnje zborovanje so sklicali zato, da bi prišlo do večje povezanosti med vsemi petimi višjimi srednjimi šolami. Kakih posebnih sklepov v tem smislu žal ni bilo. Sklenili so le, da bodo s prihodnjim tednom vse štiri šole pomagale počistiti bodoče prostore strokovnega inštituta za industrijo in obrt pri Sv. Ivanu, za kar prefektura še ni poskrbela. OBVESTILO TEČAJNIKOM «150» UR Sindikat slovenske šole sporoča, da bo tečaj «15° ur* za dosego diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku začel predvidoma čez teden dni. Problem je nastal, ker na šolskem skrbništvu niso še urejene lestvice neučnega osebja. V prihodnjem tednu bi moralo bito to vprašanje rešeno. O točnem začetku bodo udeleženci tečajev obveščeni pismeno, po radiu Trst A in po slovenskem tisku. Jutri na Proseku občni zbor združenja staršev Jutri ob 19. uri bo v prostorih osnovne šole na Proseku redni občni zbor združenja staršev. Na dnevnem redu je več točk, med katerimi tudi ižVolitev novega trinajsti članskega odbora združenja;, kateremu zapade mandat. Poleg tega bodo na -občnem zboru izbrali tudi kandidate za volitve medrazrednih svetov, ki bodo prihodnjo nedeljo, 18. t.m. Starši bodo dobili na občnem zboru tudi vsa podrobna navodila za nedeljske volitve, posebno tisti, ki letos volijo prvič. Govor bo seveda tudi o poimenovanju šole. Zato se priporoča vsem staršem, ki imajo otroke, vpisane v slovensko osnovno šolo na Proseku, da se jutri zvečer polnoštevilno udeležijo občnega zbora in s tem dokažejo tudi navezanost na šolo. B.R. prenašal vse napore in si že zgodaj v mladosti utrdil svoj značaj. V življenju je spoznal okrutnost kapitalističnega sistema, zato je povsod iskal in se boril za pravico delovnega človeka V začetku druge svetovne vojne leta 1941 Martin v svojem prepričanju ni okleval, kako naj se opredeli pač pa se je takoj vključil v OF. Povezan s tovariši, kot so bili | začetniki upora Anton Ferjančič j (narodni heroj) Artur Bevk, Ivan ! Kosovel (Borotin), Martin Greif, I Joža Vilfan in številni drugi, je na vipavskem področju stopil v akcijo proti okupatorju. Zaupane so mu bile razne funkcije in tvegane akcije v zgornji in spodnji Vipavski dolini od Vrtovina preko Ajdovščine, Podrage, Branice, Mauč m Goč. Januarja leta 1943 so ga karabinjerji aretirali in skupaj z drugimi Vipavci odpeljali v zapor v Gradiško in dalje v notranjost Italije v kazensko taborišče. Tudi tam je bil Martin med prvimi organizatorji NOG. 8. septembra 1943. leta je organiziral beg; s štirimi tovariši je pobegnil iz taborišča in se vrnil po skrivnih poteh v svoje kraje, kjer je nadaljeval borbo na političnem in vojaškem področju. Širom po Vipavski je bil poznan pod ilegalnim imenom *Lisjak», kasneje kot »Izidor», kot ilegalec v Trstu pa je bil «Davorin». Opravljal, je razne funkcije, bil je vojaški referent, komandant Zgornjega vipavskega odreda, komandant bataljona. Novembra meseca 1943. leta je bil poslan na partijski tečai. Potem je bil tajnik Okrajnega odbora OF Ajdovščina. Sprejet je bil v KPJ in imenovan za okrajnega sekretarja KP v Ajdovščini. Po na logu Matevža Haceta in Martina Greifa je bil avgusta 1944. leta dodeljen v Trst mestnemu komiteju KP. Bil je okrajni sekretar in tajnik OF za Skedenjski okraj. Leta 1954 je moral Praček pod silo razmer zapustiti Trst in se je z družino preselil v Izolo. Tudi v Izoli je bil vse do pred kratkim vsestransko aktiven. Bil je zaposlen v Obrtni komunalni zbornici v Kopru, vršil je funkcijo predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Izola, tajnika SZDL v Izoli itd. Pred leti mu je umrla življenjska tovarišica Rosanda, znana aktivistka v Skednju, pa tudi zdra vje mu nagaja, saj je stoodstotni invalid. Kljub vsem težavam v življenju Martin možato prenaša še tako tež ke udarce, a najhuje mu je. kakor pravi sam, ker ne more več sodelovati na kulturnem in politič nem področju. Vsi njegovi prijatelji, soborci ti} kontunisti smo Martinu hvaležni za vse kar ie prispeval za našo so-cidtističnd skupnost in mu ob nje govi teletmcl kličerho 'še na Mnoga leta v boljšem zdravju kot doslej. IVAN ŠKERJANC Prvi tečaj grafologije Italijanski grafološki inštitut iz Trta bo organiziral grafološki tečaj na deželnem pedagoškem centru v Ul. Mazzini štev. 25. Prvo predavanje bo imel prof. Egidij Košuta, in sicer v torek, 13. novembra. Prof. Košuta bo govoril o splošni psihologiji. Prosveta Kino Gledališča PD Slavec vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani. Na sporedu je nastop mešanega in otroškega zbora Slovenec in nekaj družabnih točk. Razstave V občinski galeriji je do 19. t.m. odprta razstava Megi Pepeu. V galeriji Tribbio bo do JO novembra odprta razstava Uga Caraja. V galeriji alla Corsia Stadion razstavlja do 15. novembra Giulio Degiat. V prostorih (-Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schweifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava noš, slik in domačih predmetov. Razstavo sta pripravila odsek za zgodovino NŠK in TFS «Stu ledi*. Odprta bo en mesec. V galeriji Planetario bo od srede, 14. novembra, razstavljal Dova. Odprtje bo ob 18.30. Razna obvestila Planinska sekcija Smučarskega kluba Devin prireja danes, 11. novembra, 3. jesenski pohod po Krasu. Start in cilj bo pri naravni kraški jami nad nabrežinsko postajo (cesta Nabrežina - Šempolaj). Odhodi se bodo pričeli ob 9. uri ter se zaključili ob 11. uri. Bogate nagrade. Sindikat slovenske šole sklicuje za torek, 13. novembra, o'j 16. uri redno sejo odbora s sledečim dnevnim redom: 1. Priprava na občni zbor SSŠ 2. Sestanek z osebjem otroških vrtcev 3. Razno. Uredništvo Skdanca prireja danes, 11. novembra ob 11. uri v prostorih bivšega otroškega vrtca šole A. Sirk srečanje kriške mladine. Razpravljali bomo o bodočnosti lista. Tržaško združenje Italija ZSSR obvešča vse tiste, ki želijo poglobiti znanje ruskega jezika in književnosti, da ze precej časa organizira tečaje raznih težavnostnih stopenj, z visoko kvalificiranimi učitelji in avdiovizivnimi pripomočki, za boljše znanje jezika. Združenje ima svoj sedež v Ulici Torrebianca 13, prvo nadstropje, in je na razpolago za informacije vsak dan od 17. do 19. ure, razen petka in sobote. OBVESTILO IZLETNIKOM V «NEZNANO» Vse, ki so sc prijavili za izlet v »neznano* prosimo, da se v četrtek, 15. t.m. zglasijo v potovalnem in turističnem uradu «AURO-RA» v Ul. Cieerone 4 (od 9. do 12.30 ali od 16. do 19. ure), kjer bodo dvignili nagradni vprašalnik s številko avtobusa in sedeža. Uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA tez tri gore, iez tri dole... 2. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V Kulturnem domu v Trstu danes, 11. novembra, ob 17. pred začetkom predstave pri stanovskih problemih. Direktor »Novega lista* Škrbec in direktor «Slo-bodne Dalmacije* Despot sta potrdila ta obojestranski interes v o-kviru vloge, ki jo imajo sredstva množičnega obveščanja v pospeševanju sodelovanja in prijateljstva med državami in narodi, v našem primeru pa še posebej med sosed- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. Predprodaja vstopnic eno uro blagajni Kulturnega doma. v/^es praznuje rojstni dan KSE-DOBRILA. Še na mnoga sreč-jj ,n vesela leta ji želijo Irena, m'l. Vida in stara mama. praznuje rojstni dan NA-let. PERNARČIČ. Še na mnoga starši Zdravj“ iD veselju ji želijo STnir* **° praznoval svoj rojstni dan ia J^N PETAROS. Obilo zdravja delSe P0'"0 uspeha v folklornem „ “Yaniu mu želijo mama, oče in ^inja Monika. Mna,ne* Praznuje svoj rojstni dan PERČIČ iz Saleža. Vse naj-i I1 želijo Igor, Marta in v*nka. Danes, NEDELJA, 11. novembra MARTIN Sonce vzide ob 6.58 in zatone o 16 40 — Dolžina dneva 9.42. — Luna vzide ob 23.23 in zatone ob 12.58. Jutri. PONEDELJEK, 12. novembra EMIL Vreme včeraj: najvišja temperatura 16 stopinj, najnižja 6,8 stopinje, ob 18. uri 6,8 stopinje, zračni tlak 1008,4 mb narašča, veter 47 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, s sunki burje 78 km na uro, vlaga 85-odstotna, nebo pooblačeno, padlo je 22 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Damiana de Gio-ia. Eriča Cociancich, Lucio Zaini, Matteo Cimadori. UMRLI SO: 76 letni Luigi De-grassi, 75-letni Vittorio Pipan, 75-letna Emilia Versa vd. Vusconi, 77-letna Carolina Curet vd. Caucci, 7P-letna Anna Glavina vd. Hrovatin, 72-letna Giovanna Benedetti vd. Go-iak, 70-letni Rodolfo Škrbec, 80-let-na Irene Cante vd, Lenaz. OKLICI: delavec Walter Cuban in vzgojiteljica Lucilla Dudine, avtoličar Bruno Canciani in prodajalka Daniela Fabbro, železničar Gerar-do Onorato in univerzitetna študentka Tuliola Manfroi. mehanik Fede-rico Miclaucich in gospodinja Lucia Kretzschmar. uradnik Riccardo Ma-strangelo in knjigovodkinja Ada Maria Maržo, mehanik Fulvio Ferri in u- Včeraj - danes čiteljica Franca Camporeale. elektrotehnik Walter Peri in frizerka Marina Cucovizza. uradnik Isidoro Militello in gospodinja Malina Kio-seva, zdravnik Vincenzo Troisi in uradnica Luisa Maria Bertogna, u-radnik Elvio Mengotti in študentka Claudia Bognolo, zemljemerec An tonio Tieghi in študentka Elvia Mi-cheli, obrtnik Marco Feliciano Mu- ulica maj zini ff/ stacchi in učiteljica Rasel Alkabes, uradnik Marzio Lipari in uradnica Tiziana Ferluga, točaj Giovanni De Chiara in uradnica Susanna Faidi-ga, uradnik Diego Fioranti in študentka Maria Sparaco, delavec Franco Primieri in uradnica Marina Aguiari, finančni stražnik Roberto Margiotti i.. gospodinja Giovanna Di Bisceglia, trgovec Gaeta-no Buttinoni in uradnica Erika Pfordte, inženir Franco Bertoli in študentka Marialuiša Piazzi, dela vec Maurizio Brendi in univerzitetna študentka Graziella Cociancich, Roberto Gonan in glasbenik Anna Zucconi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15 Ul Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine tel 211001. Prosek tel 225 141 Božje polje, Zgonik: tel 225 596, Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel 209 197; Zavije-tel 213-137; Milje: tej. 271-124. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva do prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 40 58 15 21 48 CAGLIAR1 77 74 4 67 Ž FIRENCE 58 76 8 35 42 GENOVA 12 8 61 l 69 MILAN 55 23 38 73 53 NEAPELJ 72 14 47 67 81 PALERMO 24 13 68 79 87 RIM 59 84 49 63 57 TURIN 20 88 37 83 7 BENETKE 26 30 37 17 65 PELLICCERIA CER VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST, Vlaie XX. settembre 16 Tel. 796301 Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja zimova-nje za otroke od 7. do vključno 11. leta v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 23. do 30 decembra 1979. Vpisovanje in informacije na sedežu SkGz v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, do 19. novembra 1979 v uradnih urah. Telefon 744249. Nazionale 15.15—22.15 «Jesus Christ superstar*. Barvni film za vsakogar. Ariston 16.30 »Ferdinando il duro*. Alexander Kluge. Barvni film. Ritz 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ara-gosta a colazione*. E. Montesa-no Claude Brasseur, S. Dionisio. Barvni film. Eden 16.00—22.15 »Airport 80». Barvni film za vsakogar. Excelsior 15.30 »Campione*. Jon Voichet. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 »Uragano*. Barvni film za vsakogar. Fenice 16.0 »Alien*. Barvni film Mignon 15.30 »La tigre si scatena*. Bruce Lee. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »Vizio in bocca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 15.30 »Moonraker - opera-zione spazio*. Roger Moore. Barvni film. Moderno 15.00 »Buon compleanno Topolino*. Walt Disney. Barvni risani film. Aurora 16.30 »Ratataplan* Barvni film za vsakogar. Capitol 16.30 «11 corpo della ragas sa». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.00 »Furto contro furto*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 15.00 »La bella addor-mentata nel bosco*. Walt Disney. Barvni risani film. Aldebaran 15.30 »R padrino*. Režija: F. Ford Coppola. Igrajo: Marlon Brando, James Caan, Al Pacino. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KONTOVEL priredi ob vaškem prazniku danes, 11. t.m., tradicionalno MARTINOVO OSMICO v Soščevi hiši na Proseku. VABUENI! Uprava občine Dolina spo roča, da poteče 10. decembra, ob 12. uri rok za predložitev prošenj za javni natečaj za eno mesto smetarja v občini Dolina Letna Dlača znaša 2 340.000 lir s poviški, ki jih predvideva de lovna pogodba. Vse podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobijo na občinski oglasni deski ali v tajništvu občine. 30ietMALALAN ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE SLOVENSKI KLUB TRST Ulica sv. Frančiška 20/13 V torek, 13. novembra, ob 26.30 TRETJE OKO Ob novi zbirki Marka Kravosa bo o njegovem pesniškem gledanju govoril Taras Kermavner, pesmi bo bral avtor. Na predstavitvi bo sodeloval tudi Tone Pavček, glavni urednik Cankarjeve založbe. Ob začetku večera bomo nekaj minut posvetih' Pančiju Kravosu, njegovemu ustvarjalnemu delu in njegovi najnovejši grafični mapi .vOSSETTl Danes, 11. novembra, ob 16. uri (konec 18.20) red «druga nedelja* predstava Georga Kaiserja «11 fun-zionario Krehler*. Zadnji predstava. Zadnji dan za vpisovanje abonmajev. Devet odrezkov za enajst predstav. Posebni popusti za nameščence, mladino, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaže Protti. • • • Od 13. t.m. v abonmaju (odrezek 2) Flaubertov »Candidato al Parla-mento*. V glavni vlogi Tino Buazzel-li. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti za ponovitve do 18. novembra. VERDI Ob 16. uri tretja predstava Verdijeve opere Rigoletto. Abonma red G. * • • Prihodnji torek ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera Puccinijeve ipere Madame Rutterfly. V glavnih vlogah sopranistka Elena Mauti Nunziata, tenorist Giuliano Ciannelli. in baritonist Giulio Fio-ravanti. Opero bodo predstavili v ponedeljek ob 18.30 na sedežu CCA. AVDITORIJ Ob 10. uri predstava za šole. Skupina »La Contrada* predstavi «Amo-re, avventure ed aspre lotte dello hidalgo cavaliero Don Chisciotte*. Rezervacije m tajništvu Stalnega gledališča. • * • Danes se prične v Avditoriju ciklus nedeljskih koncertov. Prvi bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi z Vivaldijevimi »Letnimi časi*. Pričetek ob 11. uri. Prodaja vstopnic pri Osrednj. blagajni. Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje jutri, 12. t.m., v Ljubljani (Drama) s predstavo Mihaila Bulgakova - Ivan Vasiljevič. PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ organizira v torek, 13. t m., ob 20.30 v društvenem prostoru v Saležu predavanje «GOBE S KRAŠKE GMAJNE* Predaval bo in prikazal gobe z barvnimi diapozitivi dr. Milko Čebulec, predsednik slovenske gobarske družine v Trstu. Nastop domačega moškega pevskega zbora Vabljeni! Koncerti Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 12. novembra, nastopil v gledališču Rossetti kvartet Smetana. Od prihodnje nedelje bodo v Avditoriju obnovili »nedeljske koncerte*. Prvi bo posvečen Vivaldiju, nastopil pa bo komorni ansambel Verdijevega gledališča. Začetek ob 11. uri. Vstopnica stane 500 lir. SLOVENSKI ŠTUDENTI FILOZOFSKE FAKULTETE V TRSTU vabijo vse študente na informativni in spoznavni sestanek z vpisanimi v prvi letnik. Vabljeni so seveda študenti vseh letnikov, kajti na srečanju bo govor o splošnih problemih glede študija in univerze, o političnem in kulturnem delovaniu slovenskih študentov, o stikih s študenti ljubljanske Filozofske fakultete. Sestanek bo v četrtek, 16-.—novembra ob 16.00 uri, dobimo pa se v glavni veži filozofske fa kultete (Ul. Universita št. 7). ODBOR ZA POIMENOVANJE ŠENTJAKOBSKE OSNOVNE ŠOLE »JOSIP RIBIČIČ* - TRST in GLASBENA MATICA V TRSTU razpisujeta NATEČAJ ZA ZBOROVSKO SKLADBO NA BESEDILO JOSIPA RIBIČIČA Razpis velja za originalne skladbe za otroški zbor od 6 do 10 let. Možna je tudi instrumentalna spremljava od ene do treh sopranskih kljunastih flavt, ali drugih instrumentov Orffovega instrumentarija (največ trije izvajalci). Vsaka skladba naj bo označena z geslom. V priloženi zaprti ovojnici, označeni z istim geslom, naj bo ime, priimek in naslov skladatelja. Nagrada za najboljše delo znaša 250.000 lir. Najboljše skladbe bodo tiskane v posebni zbirki. Sklepi žirije so dokončni in nepreklicni. Kdor želi, lahko dobi tekste pri Glasbeni matici v Trstu ali na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prispevke sprejema do 31. januarja 1980: tajništvo Glasbene matice Trst, Ul. R. Manna 29, 34134 Trst. TRŽAŠKA POKRAJINA Tržaška pokrajina sprejema, za kritje izrednih in trenutnih zahtev, na podlagi neformalnih izbirnih preizkušenj v začasno zaposlitev uradnike z upravnimi dolžnostmi v starosti nad 18 let, z diplomo pravne, ekonomske ali agrarne fakultete, ali pa z diplomo nižje srednje šole in z dobrim poznavanjem slovenskega jezika. Na izbirni kolokvij bodo pripuščeni kandidati, ki bodo oddali prošnjo do 12. ure dne 20. novembra 1979. TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONZORCIJ ZA PREVOZE razpisuje javni natečaj za sprejem v službo DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA za mesto vodje knjigovodskega oddelka Prošnjo lahko vložijo Usti, ki do 4. novembra 1979 niso še dopolnili 35. leta starosti (vključene so izjeme, ki jih predvideva zakon). Interesenti lahko dobijo razglas, kjer so natančno navedeni pogoji, v personalnem oddelku v Trstu v Ulici Bellini št. l/d, v H. nadstropju soba 48, ob delavnikih od 7.30 do 13.30 (tel. 68-744 int. 92). Rok za vložitev prošnje zapade 15. decembra 1979 ob 12. uri. GORIŠKI DNEVNIK 11. novembra 1979 OPOZICIJA JE ZAPUSTILA DVORANO KD in PSDI osamljeni ob glasovanju za izvolitev novega občinskega odbornika ■v Zupan ni sprejel zahteve opozicije, naj odstopi ves odbor ■ Veliko «ostrostrekev»: Tacchinardi (PSDI) je dobil le 19 od 23 glasov Polemika o odstopu nekdanjega republikanskega odbornika Lucia-nija in o preosnovi občinskega odbora je bila zelo vroča in ko je prišlo do glasovanja za izvolitev novega odbornika, so se v sejni dvorani demokristjani in socialdemokrati znašli sami. Vsi drugi so namreč v znak protesta zapustili dvorano. Kljub taki izolaciji si niso bili svetovalci novopečene dvostrankarske večine enotni. Kandidat za odbornika Agostino Taceninardi je dobil le 19 glasov, tri glasovnice so bile bele, en glas je dobil bivši odbornik Luciani. Koalicija KD - PSDI torej ni enotna. To se je pokazalo tudi v zaključni fazi razprave, ko so v dvorani bili le predstavniki teh dveh strank, med govorom demokristjanskega načelnica Tuzzija, ki mu je župan De Simone svetoval: «Nima pomena, da govorite, saj smo sami med seboj!* nakar je Tuzzi jezno odgovoril županu in tudi odborniku Le-ardiju, ki ga je miril. Ozračje je bilo torej kar precej naelektreno Ob začetku seje so svetovalci PLI, PSI, KPI, SSk in PRI predložili skupno resolucijo z zahtevo po odstopu celotnega odbora. Župan je ni hotel dati na glasovanje. O njej so glasovali le po obširni razpravi, dobila je le 13 glasov, proti je bilo 21. Zaradi tega so svetovalci opozicije zapustili sejno dvorano takoj po potrditvi odstopa odbornika Lucianija (24 svetovalcev je sprejelo njegov odstop, 4 so bili proti, sedem svetovalcev se je vzdržalo). V razpravo so posegli vsi. Republikanec Drufuca, socialist Del Ben, liberalec Fornasir, Paulin od Slovenske skupnosti, komunist Cocea-ni, socialdemokrat Bianconi, demokristjan Tuzzi ter župan De Simone. Svetovalci opozicije so kritizirali vodnje občinskega odbora v zadnjem času. Ni izvedel do konca revizije regulacijskega načrta in stvari so se ustavile na pol poti; odlaga rešitev organika občinskega osebja: KD in PSDI nočeta javne diskusije o vseh vprašanjih in vo dita vse posle na skriven način. Polemike so bile tudi o vodenju uprave avtoporta. Zdi se, da so republikanci izstopili iz koalicije, ker hočejo zasebno vodenje avtoporta ne pa javnega. Vsekakor so svetovalci opozicije kritizirali tudi večletna zadržanje republikanske stranke, 'ki izstopa iz odbora tik pred" volitvami. Precej pa so vsi kritiztffili odbor, ker ni hotel demokratičnega soočanja z drugimi strankami. Župan pa je v svojem posegu naštel vsa dela, ki jih je občina izvedla v teh letih in v polemičnem tonu do republikancev dejal tudi, da so to dela, ki so bila v skupnem tristranskem programu leta 1975 ter da ne razume, zal a j. so izstopili iz koalicije ter da se niso niti hoteli pogovarjati s part-nerjena o možnosti nadaljnjega sodelovanja. Polemičen do republikanske stranke, iz katere je izstopil po tridesetih letih, je bil dr. Luciani, ki ostaja v občinskem svetu kot neodvisen. Ponovna seja občinskega sveta bo jutri zvečer. Ne bodimo kramarji! smerja drugam. Takšno poslovanje je nelojalno. Kar pa zadeva Gorico, si takšno ravnanje zasluži čisto svojo razlago. Gorica je namreč znana po zadovoljivi stopnji kulturne ponudbe, po takšni, ki je odraz omikanega mesta in ki ustreza na Gorico tradicionalno vezani klienteli. Vsak dober goriški trgovec je prepričan, da Videmčani kaj takšnega ne bi nikoli napravili. Njihova konkurenca temelji na bogati izbiri, dostojni ponudbi, gostoljubnosti in — če hočete — tudi na konkurenčnih cenah. Ko smo se pogovarjali s trgovci, ki jim takšen način ni po godu, smo izvedeli za predlog, da bi morali izdajati obrtnice ljudem, ki dajejo določena jamstva, da bodo dvigali kulturno stopnjo ponudbe. Morda bi morali omogočiti domačinom, da odprejo trgovine, zakaj ti poznajo uzance v trgovskem poslovanju, v našem mestu, ki ima neko svojo tradicijo, nastalo na podlagi povezave med mestom in zaledjem, če tako ne bomo ravnali, bomo dosegli to, da se bo en del klientele preusmeril v bližnji Videm in v manjše kraje v Posočju in Furlaniji, (kar je vedno bolj pogosten pojav) znan po gostoljubnosti. Ne verjamemo, da si goriški trgovci to želijo. Tudi zato ne, ker poznajo nihanja med leti sedmih suhih in sedmih debelih krav in se zato zavedajo, da domačega kupca in kupca iz sosednjega kraja ne smejo izgubiti, če se nočejo tudi sami pogubiti. NA POBUDO KPI Javni posvet o ladjedelništvu Na pobudo KPI je bil včeraj v Tržiču javni posvet o ladjedelništvu, na katerem so senator Bacicchi, deželni svetovalec Zorzenon in Renzo Redivo poročali o trenutnem položaju v tržiški ladjedelnici ter o predlogih KPI za ohranitev delovnih mest in razvoj tega podjetja v okviru vsedržavnega področnega načrta. Posvet, ki so se ga udeležili v glavnem člani in aktivisti KPI je potekal v dvorani Palaveneto. 17. OBČNI ZBOR PD DANICA NA VRIJJ ZOPET BODO PREUČILI NflČ^T CESTE GORICA-VIDEM Znova potrjen cilj: čimprej do lastnega kulturnega doma Skoraj je ni družine na Vrhu, kj ne bi imela svojega člana v domačem prosvetnem društvu Danica, ki uspešno deluje že tri desetletja. Dokaz, da Vrhovci globoko občutijo potrebo po kulturnem in družabnem udejstvovanju. V petek zvečer so se člani društva, ki poleg kulturnih prireditev skrbi tudi za športno in rekreativno udejstvovanje mladine, zbrali na rednem, sedemnajstem občnem zboru v domači gostilni Pri lovcu. Na žalost, kljub dolgotrajnim prizadevanjem Vrhovci še ne premorejo lastnega sedeža in se tudi vsa dejavnost odvija v glavnem v zasebnih prostorih. Prav gradnji kulturnega doma je bilo na občnem zboru, ki ga je vodil Leopold Devetak, namenjeno največ pozornosti. Tako je dosedanji predsednik društva Darin Devetak poročal o prizadevanjih v zadnjih dveh letih, da bi PD Danica prišlo do dostojnega sedeža, ki bi bil vsekakor odločilnega pomena pri širjenju in popestritvi prosvetnega dela. Ustanovili so zadrugo, ki si je zadala nalogo zgraditi kulturni dom, s sodelovanjem celotne vaške skupnosti ter ob pomoči osrednjih družbeno - političnih organizacij. V tem času so tudi že kupili zemljišče, napravljen je bilo okvirni načrt, ven- S SREČANJA ZGODOVINARJEV V NOVI GORICI Preučevanje tukajšnjega delavskega panja je tesno povezano z nacionalnim vprašanjem Na dvodnevnem srečanju so prišle na dan nove zanimive teme, pri tem pa je dana vzpodbuda za še globlje in širše preučevanje vsega, kar se je v našem primorskem prostoru dogajalo V krogih goriških trgovcev še vedno odmeva pobuda nekaterih prodajalcev kavbojk in drugega tovrstnega blaga, ki -o prejšnjo soboto, ko so v Trstu praznovali svetega Justa, poslali pred železniško postajo štiri avtobuse ter pripeljali v Gorico, kjer so bile trgovine odprte, 200 kupcev iz nekaterih jugoslovanskih republik. Nedvomno so tisti, ki so kliente takorekoč pripeljali v trgovino, nekaj zaslužili, toda vprašljivo je, ali je takšna politika nabiranja klientele v skladu z nekaterimi pravili igre, ki morajo veljati v trgovini. Ne vemo, kaj si morajo misliti tržaški trgovci, kadar jim nekdo, pa čeprav imajo zaprto trgovino, odpelje klienta ter ga preu- Vsak simpozij prinese nekaj novih izsledkov tudi o dogodkih ali osebnostih, za katere menimo, da smo že vse vedeli. Tako je bilo tudi z dvodnevnim srečanjem zgodovinarjev v Novi Gorici, kjer so prišle na dan marsikatere novosti v zvezi z delavskim gibanjem na Primorskem. K temu so pripomogli tako poročevalci kot diskutanti in marsikatera ugotovitev je vžgala tudi živahno polemiko, saj si niso bili vsi edihi v tolmačenju vlog nekaterih političnih osebnosti. Še zlasti velja to za vlogo tržaškega delavskega voditelja in komunista Ivana Regenta. Francetu Klopčiču, ki je v svojem referatu o stališču KPJ do Slovencev v Julijski krajini in njenem vplivu na KPI v razdobju med 1920 in 1928,, ocenil Ivana Regenta kot »anacionalca*, in te svoje trditve podkrepil s številnimi Regentovimi članki in drugimi spisi iz razdobja 1921 -1925, so živahno oponirali že takoj po predavanju v petek zvečer dr. Joža Vilfan in dr. Milica Kacin Wohinz, včeraj pa še Branko Babič, ki je nacionalno zavednost Regenta podkrepil z ustanavljenjem Ljudskih odrov. Če je ta problem nekoliko razživel razpravo, je treba reči, da so nekateri diskutanti sicer tudi tu pa tam oponirali, ali bolje rečeno dopolnjevali, nekatera izvajanja drugih poročevalcev. V svojem poročilu je dr. Tone Ferenc orisal razvoj Komunistične partije Slovenije na Primorskem v letih 1941 1945 in svoje ugotovitve utemeljil predvsem s citiranjem dokumentarnih virov. Čeprav se je narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem hitro razvilo, ker je tu našlo zelo ugodna tla zaradi dvajsetletne italijanske fašistične okupacije, je bilo vendarle čutiti na Primorskem škodljivo pomanjkanje vodilnih kadrov. Tudi to je bila posledica dvajsetletnega poiskusa iztrebitve našega naroda na tem področju. Številni diskutanti, med njimi tudi Branko Babič, pa so spet ugotovili primorsko realnost. Odpor se tu ni pričel šele leta 1941, marveč je ••»■■llMMMIMIMIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIllltlinftUIIIIIMmttlHItllHIUHnttlMIIIIMimilllllllllllMmmHMmlll MARTIN POKAZAL SILA NEPRIJAZNO LICE Poplavljene ulice v Gorici Škoda na gradbišču hidrocentrale Voda odnesla železobetonski element pontonskega mostu Martin je letos, vsaj kar se vremena tiče, pokazal sila neprijazno lice. Močan dež z vetrom, ki je v kratkem času pobral listje z dreves je včeraj spremenil goriške ulice v hudournike umazane vode. Posebno hudo je bilo v opoldanskem času, ko je zaradi hudega naliva, listja in drugih smeti marsikje odpovedala kanalizacija. Prišlo je do manjših zastojev v prometu, ki je bil včeraj živahen tudi zaradi prisotnosti številnih jugoslovanskih avtomobilistov. Spet so se pokazale neurejene točke mestne kanalizacije. Tako je bila že spet poplavljena cesta pri Rdeči hiši, kjer so se znašli v težavah nekateri avtomobilisti. Sicer pa je deževje povzročilo precej težav tudi v drugih krajih na Goriškem. Tako je narasla Soča že spet ppvzročila nekaj škode na gradbišču hidrocentrale pri Solkanu, kjer je odnesla, v prvih popoldanskih urah, železobetonski element pontonskega mostu. Zaradi slabega vremena včeraj namreč niso delali in so se o nevarnosti zavedli prepozno. Sicer pa bodo okrog pet metrov dolg in približno 2 metra širok železobetonski element, ki tehta okrog pet ton, ko se bo neurje uneslo, ponovno prepeljali na gradbišče. Seveda, če ga bo mogoče ponovno uporabiti. O nesreči so že obvestili tukajšnje obmejne organe in gasilce. Delovanje odbora za solidarnost z Nikaraguo Jutri ob 18. uri se bo v prostorih delavske zbornice sestal odbor za solidarnost z ljudstvom Nikarague. Odbor je nastal v Gorici, kot v številnih drugih italijanskih mestih, z namenom, da nabere sredstva za takojšnjo pomoč in za nakup traktorja, ki ga bo Gorica darovala Ni-karagui. Na jutrišnji seji bodo ocenili dosedanje uspehe nabiralne akcije in se domenili za nove pobude. Kdor bi želel stopiti v stik z odborom, lahko to stori v knjižni zadrugi Incpmtro - Srečanje (tel 31045). bil logično nadaljevanje več kot dvajsetletnega splošnega odpora proti fašistični raznarodovalni o-blasti. Zaradi tega se je narodnoosvobodilno gibanje pri nas tako hitro razvilo med vsemi plastmi prebivalstva. V svojem zanimivem poročilu o stališčih KPJ in KPI do nacionalnega vprašanja v Julijski krajini med obema vojnama, ki se opira na arhivske dokumente, je dr. Milica Kacin r Wohinz poudarila, da se KPI v prvem trenutku, prav tako kot socialdemokrat4 pred prvo svetovna, vojno,,..ni .zavedala pomena manjšinskega vprašanja v naših krajih. Šele po letu 1924 je pričela KPI pozitivneje reševati to vprašanje in tja do tridesetih let je moralo večkrat osrednje vodstvo KPI pritiskati na tržaške komuniste, ki niso hoteli razumeti ali rešiti tega vprašanja. Po letu 1924 prihaja do raznih zanimivih predlogov o ločenih slovensko-hrvaš-kih in italijanskil partijskih organizacijah v naši deželi, po letu 1930 pa pride do stikov med jugoslovansko, italijansko in avstrijsko komunistično partijo in tu se razpravlja tudi o reševanju slovenskega narodnega vprašanja. Ni pa nik dar bila prisotna pri tem madžarska partija. Včeraj dopoldne so nekateri poročevalci ocenili še nekatera druga doslej premalo raziskana področja. Nad 300 partizanskih spomenikov na Primorskem čaka primerne skupne analize, je dejala Nelida Silič - Nemec in prikazala razna obdobja, ko so ti spomeniki nastajali, največ zaradi samoini-ciative krajevnega prebivalstva. O partizanskih tiskarnah - tehnikah v srednjeprimorskem okrožju je podrobno poročala Slavica Plahuta, ki je omenila njihov razvoj, uspehe in tudi težave. Naj pri tem o-menimo kasneje poseg dr. Ferenca, ki je dejal, da je v centralnem državnem arhivu v Rimu shra njenega veliko tiskanega partizanskega materiala, ki bi bi! nedvomno koristen doprinos obširnejši študiji o partizanskem tisku na Primorskem. Magister Boris Mlakar se je še posebej zaustavil ob propagandnem delovanju belogardističnih in domobranskih skupin na Primorskem, od povezovanja dr. Kralja iz Gorice z banom Natlačenom v Ljubljani po okupaciji leta 1941, o neuspelih poiskusih, da bi že takrat med tu-kašnjim prebivalstvom razširili belogardistične ideje, pa tudi o kasnejših množičnejših in tudi kvalitetnejših propagandističnih akcijah nacistov, ki so na Primorsko uvozili domobransko policijo ter ustanovili slovenske šole, slovenske časopise, postavili slovenske župane in skušali na tak način pridobiti zase slovensko prebivalstvo, ki pa jim ni nasedlo, ker je bilo zelo tesno navezano na partizansko gibanje. Za zaključek omenimo še zelo zanimivo študijo Metke Gombač o položaju tržaškega in goriškega političnega okrožja v razdobju 1945 do nove razmejitve 1947. Primorsko ljudstvo si je svoje ljudske odbore izvolilo poleti 1944, ti odbori so še bolj zaživeli po osvoboditvi, a so se morali nekoliko umakniti kmalu po razdelitvi našega področ ja na cono A in cono B. Zavezniška vojaška uprava je takrat odrinila od ljudstva izvoljene predstavnike in polagoma zavzemala vse položaje v upravi, ljudski odbori pa so kljub temu delovali še naprej, ob popolni podpori prebivalstva. Naj nam bo dovoljeno pripomniti, da bi to tematiko morali bolje spoznati v našem zamejstvu, zato bi bila morda najprikladnješa objava tega poročila v našem dnevniku. Po številnih posegih v razpravo je dvodnevno srečanje zaključil ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič ter izrazil željo, da bi se zgodovinarji kmalu ponovno sestali ter nadaljevali z odkrivanjem novih resnic in s soočanjem različnih stališč. (m.w.) dar so se pojavile težave pri izda- ji gradbenega dovoljenja. Težave so bile, oziroma bodo dokončno odpravljene v prihodnjih mesecih, ko bo začela veljati sprememba občinskega regulacijskega načrta. Zaradi lokacije zemljišča je bilo namreč treba prilagoditi, oziroma spremeniti občinski regulacijski načrt. Občinski svet v Sovodnjah 'je na zadnji seji že sprejel ustrezen sklep, vendar bo do zaključka postopka, ko bo novi regulacijski načrt začel veljati, še dolga pot. Darin Devetak je v nadaljevanju poročila omenil, kako je dru.Vvo veliko pridobilo z nastankom in vstopom dekliškega pevskega zbora, ki je v zadnjem letu imel vrsto uspešnih koncertov ob različnih priložnostih v domačem kraju, kakor tudi na gostovanjih. Predsednik je poudaril poseben pomen prijateljskih in vsestranskih vezi s sorodnimi društvi iz Sovodnji v občini Škofja Loka, s kulturnimi delavci iz Podnanosa ter s Krajevno skupnostjo Sela na Krasu. Tajnik društva, Žarko Grilj je v krajšem poročilu poudaril, kako društvo, kljub temu da ne '•azpolnga s primernimi prostori, opravlja pomembno vlogo tudi na področju športa in rekreacijske dejavnosti, kjer se je pokazalo še posebej uspešno in koristno sodelovanje s prosvetnim društvom «Kras» iz Dola - Poljan. Zahvalil se je tudi članom sekcije VZPI-ANPI za vsestransko pomoč in sodelovanje ob različnih priložnostih. Manuela Černič je podala kratek oris dejavnosti društva v zadnjih dveh letih, ki je bila precej razvejana in raznolika, bila pa bi prav gotovo bogatejša, če bi društvo i- tiiiiiiiiMMiiiiHiiiimiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiii iniiiiii Na Poljanah j« umrla Ivana Cotič por. Lavrenčič Začetek volitev v šolske svete V teh dneh pričenjajo volitve v razne šolske svete na vseh šolah v naši pokrajini. O vlogi teh teles je bilo v zadnjem času v italijanskem tisku precej napisanega, posebno še ker se je zmanjšalo zanimanje za njihovo delovanje. Ob priliki volitev, ki so že danes na nekaterih italijanskih šolah, pozivajo pobudniki enotnega šolskega odbora starše, da se polnoštevilno udeležijo teh volitev. Boje se namreč, da ne bo velike volilne udeležbe. Na slovenskih šolah pa se volitve prično šele v nedeljo, 18. novembra. Ta dan bodo namreč volitve na vseh slovenskih osnovnih šolah goriškega in doberdobskega didaktičnega okoliša. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure. že sedaj pozivamo starše, naj gredo polnoštevilno na volišča in tako dokažejo čut odgovornosti. Na slovenskih srednjih šolah v Gorici pa bodo volitve v razredne svete v nedeljo, 25. oktobra. Športno društvo Sovodnje vabi na občni zbor Športno društvo »Sovodnje* se pripravlja na občni zbor, ki bo v torek, 13. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodr.jah. Poleg poročil o delovanju v pretekli sezoni ter izvolitve novega odbora, se obeta živahna razprava o novih pobudah, ki naj bi poživile športno dejavnost na področju sovodenjske občine. Pred nekaj .dnevi je umrla Ivana Cotič por. Lavrenčič; Rodila se je na Vrhu, kjer se je leta 1920 o-možila z domačinom Ivanom. Lavrenčičem, kateremu je povila sina Ivana. Po njegovem rojstvu so se preselili v staro hišo na Poljane, kjer se je rodilo še pet otrok. To je še bolj onemogočilo že itak težko obnavljanje hiše. Nekaj let po preselitvi je obolel mož, ki je moral v sanatorij. Za vsa opravila je morala skrbeti Ivana, ki sta ji lahko pomagala le otroka Ivan ip Slavica. Po vrnitvi moža, ko so dokončali z obnavljanjem hiše, je izbruhnila druga svetovna vojna. Sin Ivan, ki je bil že odrasel, je skupno z drugimi fanti odšel v partizane. Zaradi' tega so vse odrasle člane družine odpeljali v zapor, otroke pa pustili doma. Vrnili so se po razpadu fašizma. Kmalu po vrnitvi se je z bombe na domačem dvorišču smrtno ponesrečil najmlajši sin Lado, Ivana, ki je bil minerc, so ujeli Nemci in ga odpeljali v tabo rišče, kjer je umrl. To je bil za I-vano že drugi hud udarec. Smrti tretjega otroka ne bi prenesla, zato je večkrat nadomestila hčerko Slavico, partizansko kurirko, da bi ,ie Nemci ne zasumili. Pred dvema letoma pa ji je huda bolezen odvzela tudi Slavico. Kot da bi vse to ne zadostovalo, je pred šestimi meseci umrl še sin Stanko, ki je bil tudi borec. Kmalu no stoovi smrti se je Ivana ponesrečila in je zaradi posledic ilmrla. Vaščani jo bodo ohranili v trajnem spominu, saj .je bila vedno skrbna in dobra mati. Hčerkama Ivanki in Mariji izrekajo vaščani globoko sožalje. Pridružuje se tudi naše uredništvo. melo svoj dom. O športu je nekaj ugotovitev povedal Mavricij Černič, ki je dejal, da se bo ta dejavnost nedvomno razvila, ko bo na razpolago nova občinska telovadnica v Sovodnjah, medtem ko je Romano Devetak poročal o stanju društvene blagajne. Na petkovem občnem zboru, ki so ga pozdravili tudi predstavniki sosednjih prosvetnih in športnih društev ter predstavniki KS Sela na Krasu, so izvolili tudi nov ožji in razširjeni odbor, ki je tako sestavljen: ožji odbor Adriana Devetti, Darin Devetak, Leopold Devetak, Renato Devetak, Angel Frandolič, Žarko Grilj in Dominik Juren. Za kulturno delovanje bodo skrbeli Manuela Černič, Nerina Devetak in Mario Vižintin, za športno delovanje Lucijan Černič, Avguštin Devetak in Oskar Grillo, za foto odsek Katja Cotič, Mario Devetak in Mure-nec Orlando za aktivnost žena I-rena Černič, Anastazija Devetak, Boiana Devetak, Boža Devetak in Vida Černič. V razsodišče so bili izvoljeni Silva Cotič, David Černič, Ladislav Devetak, Oskar Devetak, Adriano Frandolič, v nadzorni odbor pa Remo Černič, Marino Devetak, Romano Devetak, Anastazija Grillo in Lorenzo Panariti. Dovolj časa za ureditev nadvoza na Tržaški cesti Vse kaže, da se goriška občinska uprava ne namerava vec pogovarjati z lastniki zemljišč za sprejemljivo rešitev Novi odsek državne ceste štev. 56 bo po vsej verjetnosti ostal še nekaj let nedokončan, na drugi strani Soče. Tako je mogoče sklepati na podlagi zaključkov sestanka, ki je bil v petek na sedežu deželnega odbomištva za načrtovanje in proračun s predstavniki prizadetih občin, državnega podjetja ANAS in podpredsednikom deželnega odbora Colonijem. Načrt nove cestne povezave bodo ponovno preučili (in najbrž tudi spremenili) spričo ostrega nasprotovanja strokovnih organizacij kmetov in nekaterih občinskih uprav, zlasti Krmina, Mariana in Mor ara. Zaradi takega razvoja bi kazalo ponovno preučiti tudi načrt ureditve križišča na Tržaški cesti, o čemer je bil govor na sestanku, ki je bil prejšnji teden na goriškem županstvu in o čemer smo poročali v nedeljo. Takrat je odbornik za javna dela povedal, da ni veliko časa na razpolago, ker bodo v zelo kratkem času začeli z deli. Nekaj so medtem res storili in so posekali nekaj divjih kostanjev. Najnovejši razvoj pa kaže, da je čaSa za ponovno preučitev in možnost spremembe načrta in upoštevanje predlogov, ki so jih dali neposredno prizadeti lastniki zemljišč in stanovanjskih hiš, več kakor dovolj. V TRAJALA BO DO KONCA MESECA V Jamljah ugodno poteka nabirka za spomenik Prejšnjo nedeljo smo objavili prvi seznam darovalcev, ki so s svojimi prispevki konkretno pripomogli k uspehu akcije za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni v Jamljah. Kot znano se je akcija pričela oktobra, trajala pa bo še ves mesec november. Pobudnika nabiralne akci je sta jameljski odbor za postavitev spomenika in krajevna sekcija VZPI-ANPI. Doslej ne moremo mimo ugotovitve, da so se vaščani, bivši borci in vsi drugi, ki jim je pri srcu postavitev spominskega obeležja padlim partizanom, v velikem številu udeležili akcije. Številni prispevki pričajo, da je med našimi ljudmi še vedno živ duh NOB, ki se izpričuje prav v zavzetosti ja-meljskih vaščanov, ki hočejo na dostojen način ohraniti živ spomin, na tiste, ki so padli za svobodo. Objavljamo drugi seznam prispevkov za spomenik padlim v Jamljah: Alojz Frandolič 100.000 lir, NN 20.000, Jožef Pahor 30.000, Jožef Marušič 5.000, NN 10.000, gostilna Soban 50.000, Mario Soban 100.000, Peter Radetič 20.000, Franco Boscarol 10.000, Mirko Legiša 30.000, Rihard Kobal 10.000, Alojz Kobal 10.000, Walter Agostinj 10 tisoč, Karel Kobal 50.000, Lucijan Radetič 10.000, Jožef Radetič 20 tisoč, Stanislav Legiša 30.000, Darij Legiša 20.000, Franc Konje la tisoč, Mario Pahor 50.000, Jožefa Okretič 5.000, Mario Okretič 10.000, Anton Frandolič 2.000, Veronika Pahor 5.000, Ernest Šuc 15.000, Ma rija Pahor 2.500, Emil Krošelj 40 tisoč, Julij Fučlca 10.000, Albin Šuc 5.000, Ema Pangos 10.000, Jožef Legiša 25.000, Francka Bagon 100 tisoč, Dominik Devetak 20.000, Štefanija Bagon 5.000, Julko Terrana 10.000, Marija Pahor 100.000. Edoar-do Zanolla 5.000, Anton Perukovič 5.000, gostilna Pahor 50.000, Mario Semolič 50.000, Enio Brumat 20.000. Ernest Semolič 50.000 Jožef Bagon 20.000, Alojz Tomasin (Tržič) 10 tisoč, NN 150.000 lir. je, ki se bodo zbrali na glavnem trgu po maši. Gostom bodo ponudili domače vino in druge dobrote ter razstavili pridelke skrbno negovanih domačih njiv in vrtov, tistih vrtov, ki jih hočejo na odločujočih mestih goriške občine uporabiti za gradnjo raznih infrastruktur. Zato ima današnje praznovanje še poseben pomen, ki ga bodo znali ceniti poleg kmetov tudi drugi prebivalci Štandreža. To bodo dokazali z množično udeležbo na današnjem prazniku. Prosveta Praznovanje Mariina danes tudi v Štandrežu V številnih krajih bodo danes slovesno, tako kakor se spodobi, pro slavili Martina. Poleg Sovodenjcev in Doberdobcev bodo pripravili po seben praznik tudi štandreški kmet ■ lllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||l|||||||IIIIMIIIIIIMIIIIIIMMMMIIII|||||||||||M||||||||||||||||||||||||,|l|,M,|,||fMn,|„||||||||,||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||| PROBLEMI PROSTE CONE V GORIC/ Prihodnji teden bodo sklepali ali bomo imeli meso «na karte» Prosvetno društvo «Naš prapor* s Pevme - Oslavja priredi v soboto, 17. novembra, ob 20. uri v gostilni na Oslavju vsakoletno martinovanje. Prijave sprejemajo v Pevmi Mira Sošol in Štefanija Bensa, na Oslavju pa Berta Pintar do torka 13. t.m. Predavanja Odbor PD Sovodnje vabi domače vinogradnike na strokovno predavanje o kletarstvu, ki bo v sredo, 14. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo direktor vinske kleti v Dobrovem inženir - enolog Zvonimir Simčič. Predavatelj bo na razpolago udeležencem tudi za morebitna vprašanja in pojasnila. tem tednu naj bi prišlo do sestani s predstavniki državnega podjetij za ceste, lastniki zemljišč ter odbor-nikom za javna dela. Od vsega tež* ni bilo nič. Mar to pomeni, da J* občinska uprava ne namerava pogovarjati za dosego sprejemljiv rešitve? Razna obvestila Pod pokroviteljstvom goriške P®" krajinske uprave bo v torek, 13. no-vembra ob 18. uri posvet o uživanju in razširjenosti mamil med mladi®0-Posvet je pripravilo goriško zdrav-niško združenje. Briški fotoklub iz Števerjana J* razpisal natečaj za najboljši barvni diapozitiv na temo «Jesen». FrispeV-ke je treba dostaviti najkasneje d® 15. decembra letos na naslov Bris*1 fotoklub, Trg svobode 6 - števerja®; Vsak avtor lahko pošlje največ V* diapozitive. Razstave V razstavni galeriji «11 Torcbi®* v Gorici so odprli razstavo kraji® mladega furlanskega slikarja Edoaf da Pirusela, ki živi in dela v G®” rici. Odprta bo do 23. novembra- Kino t"l 1 MII— AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PDRSCHB tel. 2069 GORICA — Ulica G. Cascino 7 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14 do 18 ure ob sobotah od 8. do 12. ure Poiskati morajo mehanizem, kako pravično razdeliti kontingent miesa med posamezne mesarje - Letna marža znaša 4 milijarde lir Po sklepu odbora trgovinske zbor niče. razširjenega s predstavniki ustanove proste cone, naj bi prebivalci Gorice prejeli za nakupovanje mesa podobno osebno živilsko nakaznico, kot jo imajo za ka vo in sladkor proste cone, blago, ki .je «na karte* podobno kot bencin, plinsko olje in motorno olje. Pravimo maj bi», ker se bodo na trgovinski zbornici ponovno se stali v naslednjih dneh in razprav ljali o tem vprašanju, ki naj bi »birokratiziral* prodaje mesa. Po prvih govoricah naj bi obča nj prejeli osebno živilsko nakaznico, sedaj pa se govori le o dokumentu, ki bi pomagal kupca ideri tificirati. Težnja je namreč, da bi meso proste cone prodajali samo Goričanom, ne pa tudi kupcem od zunaj S takšnim postopkom bi ugoto vili, koliko mesa proda vsak me sar. Tako bi prišli do prodane ko ličine, ki bi predstavljala podlago za dodelitev novih količin mesa po prosti coni. S tem bi se izognili pretiranim zahtevam, ki jih glede količine postavljajo nekateri mesarji. Zakaj kar naenkrat spet vse te zadeve okoli mesa. Zato. ker so minila leta, ko so bili mesarji v krizi zaradi konkurence mesnic na drugi strani meje. Danes je meso pri nas cenejše do tolikšne mere, da ga kupi tudi kakšen Jugoslo van. Da ne govorimo o Videmča-nih. ki jim naše, iz Jugoslavije in Madžarske uvoženo meso prija zaradi okusa in ugodne cene. Po zakonu o prosti coni imata Gorica in Sovodnje pravico do 2(1 tisoč stotov mesa Dokler je trajala jugoslovanska konkurenca, jp bil kontingent za Gorico in Sovod nje, kjer se razprostira prosta cona (med mejo, Sočo in Vipavo), preobilen in ga niso mogli proda ti. Zato so kontingent sporazumno z mesarji in oblastjo razdelili na področju pokrajine. Gre za okoli 4 milijarde lir (lani 3,8 milijarde) Sedaj se proda v Gorici 10.000 stotov, na področju pokrajine pa pre Ostalih 10.000. Seveda ta količina za potrebe območja proste cone ne zadostuje ter so morali dokupovati meso na svobodnem tržišču, ceno. ki je bila enotna, pa določati na podlagi poprečja obeh cen. Verjetno bomo prihodnji teden že vedeli, kako nam bodo mesarji prodajal} meso, ali na živilsko nakaznico, ali na podlagi dokumenta o identifikaciji, ali pa kar v prosti prodaji kot sedaj. Težje bomo izvedeli. kako je z razdelitvijo kontingenta in kako bode med posamezne prodajalce porazdelili tiste štiri milijarde, kolikšna je ugodnost, ki jo ima Gorica od kontingenta mesa proste cone. RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! RAZPRODAJA! FANTASTIČNA JESEN, Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj! ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseh merah) ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER RIFLE MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE DEŽNI PLAŠČI DEŽNI JOPIČI ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULIJI OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDAN S MOŠKI IN ŽENSKI PULIJI IZ ANGORA VOLNE OTROŠKI PULIJI ŽAMETNI JOPIČI 250/R DO 12 LET PODLOŽENI S KRZNOM KRILA (vseh mer) ŽENSKE OBLEKE IZ BOUCLEJA LIR 7.000 ” 21.900 11.900 4.000 6.500 2.000 3.900 2.000 9.500 5 000 3.900 18.900 11.900 21.900 OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOI.NF RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni. . skleniti dobro kupčijo ! ELIO «IN» MODE Ulica Formlca 28 GORICA Pf C Poj (.urica VERDI 15.00-22.00 «Ratatapla®»-M. Michetti. Barvni film. CORSO 15.30-22.00 Walt Disney »U® maggiolino tutto matto*. VITTORIA 15.30-22.00 «Quella P°r' no . erotica di mia moglie*. Barv-ni film. Prepovedan mladini P0® 18. letom. Tržič EXCELSOR 14.00-22.00 «Uno sce-riffo extraterrestre». PRINCIPE 14.00-22.00 »Profezia*- J\ura (.urica in ukuhca SOČA (Nova Gorica) 16.00-18.00-; 20.00 «Gusar». Ameriško - španski film. SVOBODA (Šempeter) 16.00—18.00-20.00 «Puščica, meč in karate*. A' meriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Zapeljevanje*-Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes veš dan in ponoči je 1 Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ul. E. Toti, tel. 72-701. Karlo in Mirko iz Ronk daruje-ta 20.000 lir za Prosvetno društvo «Kras», namesto cvetja na grob strica Lojzeta Vižintina. Namesto cvetja na grob Ivane Co-tič s Poljan, darujejo svak Karlo Černič, skupno s hčerami in sinovi, nevestami in zeti, 70.000 lir za Dijaški dom. I te vei P(X B-! no- ta: let ! «0 Pr jo it tei ke izl nj Ut »n Pr E 4; sl k: DEŽURNA LEKARNA V GORI# Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Alesani* Ul. Carducci 38, tel. 22-68, ■ft. fb » KULTURA slovenske založbe V PRIHODNJEM LETU (1) IZVIRNA DELA PRI »OBZORJIH* tofovor z urednikom knjižnega programa izvirne literature Hermanom Voglom Bliža se novo leto in zato smo I ven!?/ naPotili k urednikom slo-DoHp u da bi kaj ved in fr, *neje zvedeli o knjižnih pro-novn'ltl za leto 1980 in kaj nam na,ega zanimivega obetajo na knjižnem trgu prihodnje .Jjajprej smo obiskali založbo ^^rja» v Mariboru zato, ker jo malce drugače sprejema-jih «-6 Programe. Ne uravnavajo ■ I Uh ugiamc, nc uiavuavaju I I j. namreč po koledarskem letu, I k 'er od aprila do aprila vsa-i,t°a leta. Ker pa bodo začela ^Lajati dela, programirana letos- i. o** &DP11 a colo to moco/^ in H n- lje°d a^r'*a: šele ta mesec in da- aPr*'a prihodnjega leta, p. naprosili urednika knjižnega e vgrama izvirne literature pri za- loHv™8 izvirne literature pri za-da h .‘Obzorja* Hermana Vogla, •i bi nam kaj več povedal o i. ,?nskih novitetah, ki bodo v ^em prišle na naš knjižni trg. *V novembru bo izšlo nekaj o-Kinalnih pesniških zbirk,* je za-f , naš pogovor Herman Vogel. Ben bralci dobili prvenec jjrte Bojetu pod naslovom «ža-ig,.*’, ki nam daje zgled, kako pi-*z sebe, brez obremenjenosti ^ Predsodkov, s popolno, samo l ,Sebi umevno odkritosrčnostjo, .,aar pač pišemo o ljubezni in asti. prav ta^0 izide v tem meta U .Pesn>ška zbirka Milana Kle-»Nad dečki sije sonce*. Nje-iam b^zUa prihaja med nas ne-ur1 neosveščeno, neracionalno, . Kor da ni od tega sveta, s po-KPno, ki je še ni bilo na na-i m Pesniškem zemljevidu, a se ].''anj° vredno naseliti. Tudi Ša-niun0va najnovejša pesniška ra m a »Zgodovina svetlobe je o-«v *a* bo izšla še ta mesec. Od ek>vljanskih tem se je Šala-. j*n v tej zbirki preusmeril k P', oblikovno in jezikovno pa stal bolj redkobeseden. Ohra-om 3eveba svoj hlastavi žar, ki mu jningoča poetično oživitev domala j znatnih in v staromodnem smis-, neznanih vtisov. In končno je *e četrta novembrska pesni- J*a zbirka Milana Štancerja «So-tj.Ca zemlja*, v kateri je simpa-rno ziasti to, da je vsa izpoved ‘lasti io, aa je vsa izpuveu {pečena sklenjenemu, trdnemu !r°bvu: to je življenje Kozjan- s, uvu- to je življenje ivozjan-e8a in Kozjancev, ki doživljajo PPfvno nesrečo — potres. V de-*nbru bo izšla zbirka Ančke Šu-enjakove «Pesmi med žetvijo*, ** katet ‘K katero bi lahko dejal: polje in rbnvnjak, kmečka domačija in na gorjc v strminito je svet. ki v, njem živi in poje kmetica P®snica Ančka Šumenjak. Njene (čsnii so prvinska pesniška do-aPtacija življenja na kmečki n m'ii, in ker jih je pisalo neuko, esprideno srce, so toliko bolj dra-!??ene. Ob njeni zbirki lahko to-J govorimo o organskem nadalje-anW slovenskega bukovništva. .januarja prihodnjega leta pa bo s'a zbirka Svetlane Makarovič .šansoni*, za katero lahko re-v^P°. da so zanjo značilne me-j'Kt1oznosti presenetljiva metafori-j?, *n miselni zasuki ter poetična keija verza, kar je nujno pri-Ič jalo v uglasbitev, za kar je po-Krbel Aleš Kersnik. .JJJed prozo naj na prvem mestu “tenimo knjigo Pavla Zidarja jjPhian o Hanibalu*, ki bo tudi novembra. Novo prozno be-Pavla Zidarja nas najprej, a zunaj, preseneti že po tem, a ie avtor kljub majhnemu ob-eSu postavil termin roman že v /slov. Med branjem pa bomo Via . • Mn malce narodno - prebudniško rovest o naših rojakih na avstrij-Koroškem. .Februarja prihodnjega leta pa r° 'zšel roman - prvenec Mirosla-a Slane »Proletarec*. Doslej smo a/orja poznali kot pisca pesniških a?!rk, pesmi za otroke, časnikar; skih reportaž, poročil itd. — zdaj Pa - se v svojem prvencu - roma-JJb loteva nenavadno zanimive te-"je: v središču novega romana je /ovek brez korenin: študent - Proletarec in njegova pozornost je Posvečena velikim stiskam današ-JJJih dni: pijančevanje, spolna “rozglavost, politiziranje... Do aPrila prihodnjega leta pa bo iz-še roman Nade Gaborovič '“azdalje*. V romanu pripoveduje Plsateljica o letih po vojni v ne-^tn slovenskem mestu in seže či-sto V naš čas. Snov za njen ro-^an ni znana in vsakdanja. Sko-nekaj nastopajočih oseb je hu-dez nepomemben, v resnici pa še Vedno aktualen čas. Izvirna dramatika je v našem Programu letos predstavljena s ■remi knjigami. Novembra bo iz-“*a knjiga Andreja Hienga »Večer ženinov in Nori malar*, torej ti-melodrama, s katero Hieng na-daljuje svoj slovenski malome-^anski dramski ciklus (Spomin-“ka plošča, Izgubljeni sin). Tudi v tej melodrami se naš avtor e?tetsko izostreno na nov in iz-'dron način loteva »večne teme* našega malomeščanstva. V zgodbi 0 Jožetu Petkovšku (Nori malar) pa gre za izredno psihološko študijo duševno bolnega slikarja, ki se ne zna prilagoditi »normalnemu* svetu in življenju. Decembra pa sta na sporedu preostali dve dramski deli, dramski prvenec Denisa Poniža »Spolno življenje grofa Franja Tahija*, ki se uvršča med tista prizadevanja, s katerimi skuša naš avtor, sicer znani slovenski literarni kritik, podatki z nove plati slovensko zgodovino in je njegovo besedilo zamišljeno kot groteska, preide pa v grozljivo burko. Tudi drugo dramsko delo je prvenec Borivoja Wudlerja «Perpetuum mobile*, vendar v njem ni nika- Iz programov Radia Trst A Danes, nedelja ob 12.15 NARODNI TRENUTEK SLOVENCEV V ITALIJI V nizu oddaj, posvečenih sedanjemu , položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s posebnim poudarkom na pereča vprašanja zakonske zaščite, bo dr. Viljem černo, vidni predstavnik beneških Slovencev, govoril o usodi, boju in pričakovanjih naših rojakov v videmski pokrajini. Oddaje, ki jih vodi prof. Jože Pirjevec, so vsako nedeljo ob 12.15. Do danes so se pred mikrofonom zvrstili senatorka KPI v rimskem parlamentu Jelka Gerbec, deželni svetovalec in tajnik SSk dr. Drago Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, član deželnega vodstva Socialistične stranke Italije Branko Pahor, predsednik SSO dr. Damjan Paulin. V nadaljnjih oddajah bodo spregovorili še člani posebne komisije za globalno zaščito Slovencev v Italiji pri predsedstvu vlade in predstavniki naših glavnih prosvetnih organizacij. Jutri, ponedeljek, ob 8.10 JUTRANJI ALMANAH: «BRATJE, LE K SONCU, SVOBODI* -Podobe iz NOB Ciklus 13 oddaj, ki so se pričele v začetku oktobra, prikazuje razvoj NOB na Tržaškem in Goriškem od leta 1942 do osvoboditve. Peta oddaja je posvečena delovanju OF na Tržaškem.od jeseni,leta. 1942 do zloma Italije. V krajšem uvodu obravnava Milan Pahor ‘razvoj osvobodilnega gibanja v tem obdobju s posebnim poudarkom na dogajanja, ki so odločilno vplivala na tukajšnjo stvarnost. Gosta oddaje sta tržaška aktivista OF Danilo Pilat in Ema Ker-ševan. Spomini na dogodke, ki sta jih takrat oba neposredno doživljala, so dragocen prispevek k spoznavanju tega dela naše zgodovine. kršnih začetniških negotovosti, napak in iskanj. V naši zbirki Razpotja bosta izšli dve deli, tako novembra knjiga Bojana Štiha »Izgubljeni sin na Stradunu*, ki zajema Štihove eseje, napisane v letih 1973 do 1979. Seveda to ni konvencionalno, memoarsko ali suhoparno dnevniško branje, marveč zavzeto, razgibano in osebno obarvano, polemično pričevanje in premiš-Ijanje. Aprila prihodnjega leta pa bo izšla knjiga Andreja Medveda «Spisi in razlage*. Zanjo lahko rečem, da je sicer raznorodna, vendar nedvomno vznemirljiva knjiga. Vrsta že znanih in tudi novih, še ne objavljenih besedil odkriva avtorjevo nenehno filozofsko zanimanje, usmerjeno v nekatera, gotovo bistvena vprašanja modernega sveta: znanost, tehnika, množična kultura. Med strokovno in esejistično literaturo pa bi najprej omenil potopisno knjigo Franca Šetinca »Razdalje se krajšajo*, ki je že izšla. Še ta mesec pa bomo izdali knjiga časnikarja Janeza Čučka «Sramota umira počasi*, v kateri nam je avtor živahno in prizadeto na reportažni način razkril vpogled v agonijo slovenske politične emigracije po svetu, zlasti v Južni Ameriki. Še ta mesec bo zunaj tudi knjiga Branka Rudolfa «0 izvoru moderne*. To so eseji, ki obravnavajo slovensko moderno in so napisani nekonvencionalno, iskrivo in pogosto tudi polemično, polni so originalnih misli in prepričljivih paralel ne le iz iiteratur, temveč tudi iz likovne umetnosti in glasbe, ki ju Rudolf v svojem polihistrov-stvu suvereno obvlada. Prav tako novembra bo izšlo še tretje delo iz te zbirke in sicer knjiga Mirka Zupančiča »Pogled v dramatiko*. Zupančičevo delo pomeni vsekakor v slovenski teatrologiji novost, , ki ji gre zato vsa pozornost. Knjiga je razdeljena v dva dela: prvi, Bližan je Ibsenu, obravnava celotno dramatiko tega velikega dramskega pisca, drugi del. Pogled v Shakespeara, pa se ukvarja z reprezentativnimi Shakespearovimi besedili, oziroma vprašanji njegove dramaturgije. Zelo poučen pa je dodatek h knjigi, v katerem nas Janko Moder seznanja, kako smo Slovenci spoznavali Ibsena. Februarja prihodnjega leta pa bo izšla knjiga Stanka Kotnika »Spodbude*, v kateri je zaobjet izbor prispevkov, ki jih je naš znani prosvetni delavec, pobudnik bralnih značk, slavist profesor Kotnik objavljal v zadnjih dvajsetih letih v najrazličnejših publikacijah. Delo je namenjeno predvsem učiteljem slovenščine, zlasti še osnovnošolskim, študentom razrednega pouka in slovenistom. Ob koncu naj še omenim, da bo decembra izšla tudi prva knjiga Izbranih del Prežihovega Voranca v petih knjigah in sicer njegov D. Ž. DRUGI KONCERT SEZONE GLASRENE MATICE Močna vokalna poustvarjalnost mezzosopranistke Nore Jankovič Na novem klavirju Steinway je pevko spremljala pianistka Neva Merlak * Navdušeni aplavzi številnega občinstva Drugi koncert Glasbene matice v Trstu, ki je bil dne 7. tega meseca v Kulturnem domu, sodi v dogodke izjemnih u-metniSkih poustvarjeni na področju vokalno solistične dejavnosti. Prepričan sem. da bo ta večer, na katerem se je mezzosopranistka Nora Jankovič predstavila, lahko bi rekli, v vsem svojem umetniško prepričljivem sijaju, ostal marsikateremu poslušalcu v spominu: nekateri so ga doživeli kot presenetljivo odkritje, drugi kot potrdilo zaznavnega umetniškega vzpona interpretke, ki je vsa svoja nagnjenja in sposobnosti posvetila glasbeni umetnosti ter se s pra-mm žaro-t zagnala v trdo delo. ki mu ni in mu ne more biti kraja. Ne le glasba, temveč vsestransko zanimanje za vse, kar sodi v umetnost, njena vokalna dovršenost in stopnja dognanosti v dojemanju ter oblikovanju vrednosti, ji je vtisnila pečat tistih osebnosti, ki nosijo posebno poslanstvo v službi u-metr.osti, ki izžarevajo poseben in svojski ustvarjalen duh, ki občutijo svoje zadoščenje in uteho v nenehnem snovanju in oblikovanju in ki se radujejo iz čistih nagibov nad svojo odmevnostjo pri poslušalcih. Vse to je bilo prisotno, ko smo poslušali dela Piccinija, Glucka, Schumanna, Chopina, pa štirih slovenskih skladateljev — slišali smo Lajovičevo Mesec v izbi, Škrjančevo Vizija, Simonitijevo Na Krasu. Srebotnjakovo Ne, jaz nočem umreti, ki Hm je poklonila vso svojo kreatorsko voljo in nazorno izoblJcovanost, saj so zapustila močan doživljajski vtis, posebno še dramsko notranje izredno učinkovito interpretativno delo — dalje Berlioza. Musorgskega, Ravela, Turine in De Falle. Ne moremo mimo, ne da bi poudarili pretresljive Uspavanke iz zbirke Pesmi in plesi smrti Modesta Musorgskega. Omemba dveh del pomeni le posebno nevsakdanjo poglobljenost in iz te izhajajoče svojsko zasnovanest celotne zaokroženosti, ki je imela posebno izrazno prepričljivost. Izvajalka je namreč tudi ves o- Mezzosopranistka Nora Jankovič med koncertom v Kulturnem domu ..........................................................II...................................................................................... stali spored pripravila in izvajala dovršeno tako po pevski strani, kakor z vso umetniško odgovornostjo. Vsako delo je pravzaprav odkrivalo pevko skrbnih priprav tako po vokalni, kakor po interpretativni, ki je od nje terjala vživljanja v različne sloge in mnogo oblikovalne domiselnosti. PRVA GORIŠKA NUMIZMATIČNA RAZSTAVA V NOVI GORICI Stari kovanci dokument zgodovine Na razstavi jc bil prikazan del zgodovine na Balkanu, nekdanje Avstro-Ogrske in rimskega cesarstva Redkokdaj se ponudi priložnost videti na enem mestu zbranih tako veliko število starih kovancev, papirnatega denarja in odlikovanj, kot je bilo v dneh od 31. X. do 4.‘XI., ko je Goriško numizmatično društvo v dvorani krajevne skupnosti v Novi Gorici pripravilo prvo numizmatično razstavo. Za tiste bralce, ki jim je beseda numizmatik nerazumljiva, naj povem, da beseda numizmatik pomeni zbiralec starih novcev — beseda numizmatika po pomeni, da je to, pomožna zgodovinska veda, ki prezimuje vse kar je v zvezi z denarjem, je -pa tudi pomemben vir za gospodarsko, kulturno in politično zgodovino nekega kraja, naroda ali države. Tako je Goriško numizmatično društvo 'S' to svojo prvo razstavo prikazalo del zgodovine na Balkanu, v nekdanji Avstro-Ogrski in del zgodovine nekdanjega rimskega cesarstva. Že takoj ob vhodu na razstavni prostor je obiskovalca pritegnilo besedilo: Človek je naredil denar, a denar ne naredi človeka. Najboljši in najbolje dodelan gospod na svetu je denar. Temu je sledilo pojasnilo, odkod ime dinar. ______________________ (Nadaljevanje na 8. strani) *lllllllllllll||||||||||||"“"'|"",,,,,,,,,,,,,",,,",,,,........................................................i.... KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE (5) IŠKA TI IN NE NAJTI Razmišljanje ob premieri novega, zelo pričakovanega slovenskega filma «Iskanja» Marka Slodnjaka Mimo je eden izmed tistih kulturnih dogodkov, ki je obetal postati za Ljubljančane sončni žarek v poltemi (ali morda polsvet-lobi) slovenskega filmskega življenja: premiera «Iskanja». O tem filmu se je toliko govorilo in od njega toliko pričakovalo, da ni bilo prav nič čudnega, če se je v sredo zvečer kar trlo ljudi pred ljubljansko unionsko dvorano. Kinematografsko občinstvo je očitno domnevalo, da bo na tej filmski premieri končno našlo, kar že tako dolgo išče. Toda tudi tokrat se filmska vremena Kranjcem niso zjasnila, tiskanja* — filmski scenarij je po romanu Izidorja Cankarja »S poti* napisal mladi dramaturg Ljubljanskega mestnega gledališča Marko Slodnjak - je film, ki nikakor ne bo doživel množičnega obiska in še manj množičnega o-dobravanja. Žal pa tudi tako i-menovanih sladokuscev ne daje dovolj, da bi ga lahko proglasili za ekskluzivnega, elitniškega, namenjenega zgolj omikancem, ki imajo tanjše membrane za zaznavanje lepega in kvalitetnega. Film, ki se večinoma godi v Benetkah in v Firencah, je v bistvu dokaj nezanimiv dialog med dvema izobražencema izpred prve svetovne -ojne — eden je slovenski duhovnik, ki se notranje poslavlja od duhovniškega poklica, drugi je nemški umetnostni zgodovinar, ki se ne znajde v dilemah findesieclovsko vzgojnega idejno dezorientiranega intelek-tulnega iskalca.. Kar se pogovarjata, je včasih hrupno, včasih zamreženo v polglasno metaforiko, nikdar pa tako, da bi današnjemu človeku šlo pod kožo in ga vzpodbod-lo k razmišljanju o njem samem. Ne glede na to, da obdaja pogovarjajočo se dvojico nekaj ža-nimivih ženskih figur, ki tako ali I drugače vplivajo na fizično ravnanje in počutje obeh lepoumni-kov in se torej tu in tam prikrade v dogajanje nekaj življenju po- dobnega, je ta film gotovo ponovno odrpl vprašanje, po kakšnih kriterijih spoznavajo na VIBA filmu filmske scenarije za vredne realizacije. Tokrat si je težko predstavljati, da bi imel ta scenarij kak drug smisel kot je bil ta, da »veteran* slovenskega modernega filma Matjaž Klopčič ponovno poskusi z »evropeizacijo* slovenskega filma, da ga spet poskusi «viscontizirati» ali kako drugače približati tisti filmski produkciji, ki pri krojačih pravega in edino pravega filmskega okusa velja za vrhunsko. Ali mu je vsaj tokrat uspelo? Ni, če je mo-moče soditi po prvih kritičnih zapisih — ki pa, to je treba prizna; ti, niso izrazito odklonilni. So bolj razumevajoči in opozarjajoči na »pomanjkljivosti* in »nedosledno- sti*. Kar je pozitivnega, je scenografija Nika Matula in je poetično, zrelo zroča kamera Tomislava Pintarja — za oboje. A kar je značilno, samo za to dvoje, je film dobil na zadnjem puljskem filmskem festivalu najvišjo nagrado, »Zlato areno*. K uspehom filma je treba prišteti tudi briljantno igralstvo Borisa Juha, ki je upodobil Frica, enega izmed obeh glavnih figur, ter zamolklo lepoto in očarljivo ženskost Tatjane Po-beržnik, ene izmed najbolj talentiranih slovenskih filmskih igralk mlajšega rodu. Milena Zupančič, najčešče in morda prepogosto zaposlena slovenska igralka, je bila tudi tokrat prepričljiva in pri-TEVŽ MATEJ (Nadaljevanje na 8. strani) Ta naziv ima izvor v latinski besedi Denarius, ki je bil v starem Rimu srebrni in nekaj časa zlati kovanec. Ime dinar uporabljajo razen v Jugoslaviji še v Alžiriji, Iraku, Tuniziji iln Jordaniji. Goriški muzej je v posebni vitrini razstavljal tri komade keltskih kovancev, en kovanec rim-skea srebrnika in prvega stoletja našega štetja, več bronastih kovancev rimskih cesarjev: Klau-dija, Galena, Aurelijana, Froba, Dioklecijana, Galerija, Konstantina Velikega. Kripša in Konstanci; ja. Ti novci so bili najdeno pri raziskavah rimske hiše na Mostu na Soči, ki jih že več let vodi arheolog Drago Svoljšek iz Goriškega muzeja. V naslednjih vitrinah so bili razstavljeni kovanci Srbije od leta 1868 'Jo leta 1915, kneževine in kraljevine Črne gore, papirnat denar stare Jugoslavije od 1920 do 1938, papirnat denar Srbije in Paveličeve Nezavisne države Hrvatske. Iz NOB so bile razstavljene denarne obveznice, lire in potrdila. Bogata je bila zbirka kovancev Jugoslavije od leta 1945 do 1979. V tej so bili jubilejni zlati kovanci ob 25-letnici zasedanja AVNOJ in srebrniki ob 85-let-nici maršala Tita in 50-letnici ZKJ. Zelo bogata je bila zbirka v več vitrinah bakrenih kovancev rimskih cesarjev. Razstavljeni so bili bakreni kovanci 52 imperatorjev, med katerimi so nekateri zapustili vidne sledove v zgodovini rimskega imperija. Na tem mestu naj omenim Oktavijana Avgusta, ki je vladal od leta 30 pred našim štetjem do leta 14 po našem štetju. Rimsko starešinstvo je Ok-tavijanu leta 27 pred našim štetjem za njegove vojne zasluge podelilo častno ime Avgust, kar pomeni vzvišeni, nedotakljivi. V Času svojega vladanja je podjarmil tudi naše kraje: Kranjsko, Koroško in štajersko. Skoro vsi takrat znani narodi na svetu — razen Germanov so priznavali vrhovno oblast Rima. Njegovi državljani so ga spoštovali in ljubili kot svojega dobrotnika. 0 njem so govorili: »Avgust ne bi smel nikdar umreti, ali pa se ne bi smel roditi.* Oktavijan Avgust je umrl dne 18. avgusta leta 14 po našem štetju star 74 let. Razstavljeni kovanci cesarja Trajana — vladal je od leta 98 do 117 našega štetja spominjajo na vladarja in vojskovodjo, ki je razširil rimski imperij z osvojitvijo Dacije — današnje Romunije — in tako prišel najbolj daleč na vzhod. Trajan je bil priljubljen, ker ni kazal svoje im-peratorske moči. Kot preprost me- Prizor iz filma »Iskanja*. Od lave: Boris Juh, Tanja Poberžnik, Boris Cavazza ščan je hodil po rimskih ulicah in je bil z vsemi prijazen, bodisi z bogatašem ah revnim meščanom. Njegova palača je bila odprta vsakemu in je lahko prišel k njemu svak, kadarkoli je želel. Zgodovinarji pišejo, da je bil Trajan res pravi vojak, ki je v taborih živel prav tako kot n rgo-vi vojaki, prenašal je žejo, lakoto, mraz in vse druge nadioge. Zjutraj je prvi vstal, zvečer pa šei zadnji spat. Nikdar ni bil brez dela. Zanimiva je zgodovina cesarja Dioklecijana, ki je vladal od leta 284 do leta 305 po našem štetju. Dioklecijan je bil iz Dalmacije, sin osvobojenega sužnja. Kot vojak se je zelo izkazal in se naglo vzpenjal pto lestvici" naslbVbV, dokler ga niso njegovi vojaki imenovali za cesarja. Ker so bili pre-torijanci v njegovi telesni ■straži-1-veliki razuzdanci, je vse odpustil, iz Dalmacije pa je dal pripeljati dve legiji najbolj zvestih ilirskih vojščakov, ki sta potem sestalja-li njegovo telesno stražo. Po enaindvajsetletnem vladanju se je leta 305 odpovedal cesarskemu prestolu in se umaknil v današnji Split, kjer si je bil prej dal zgraditi ogromno palačo. Tam je potem živel še osem let in se ukvarjal z vrtnarstvom vse do smrti leta 313 po našem štetju. Za Dioklecijanom je zasedel im-peratorski prestol Makcensij sin Maksimijana Herkula. (Maksimi-jan Herkul je bil Ilir! pripomba Ogarev). Na denarju, ki ga je dal kovati, je bila njegova glava. Med drugimi je bil razstavljen tudi en tak bakren kovanec. (Tak kovanec imam tudi jaz. Dobil sem ga po osvoboditvi v Vanganelu. Dal mi ga je neki kmet, ki je med NOB z novim plugom pri oranju njive zadel ob korčaste strešnike, pod katerimi je odkril velik kup bakrenih kovancev. No kovancu se s povečevalnim steklom da prebrati latinsko ime Maxentius. Nad Vanganelom je bila pri vasi Čentur za časa Rimljanov vojaška postojanka. Verjetno so morali vojaki te postojanke od nenadnem vdoru sovražnika, postojanko zapustiti, denar iz blagajne pa zakopati. Tako ga je po 1632 letih odkril istrski kmet). Neki cerkveni zgodovinar piše, da je Maksencij vladal kot najhujši tiran edino s pomočjo svojih vojakov, katerim je vse dovolil. Ne življenje, ne premoženje, ne poštenje ni bilo pred njim varno. Rim je pod Makcencijem doživel grozovitosti in ostudnosti, kakršnih ni videl vse do Neronove dobe. Veliko pozornost je vzbudil kovanec Konstantina Velikega, ki je vladal od leta 306 do 337 po našem štetju. 28. oktobra leta 313 po našem štetju na gričevju onstran Tibere in Milvijskega mosta, je prav pri Milvijskem mostu padla odločitev bitke v dobro Konstantina Velikega. Imperator Maksencij je v narasli Tiberi utonil s konjem vred pred očmi zmagovalca Konstantina, ki je ta prizor gledal z brega Tibere, jahajoč na belem konju. Kasneje je eden največjih italijanskih slikarjev — Rafael Santi — ta prizor naslikal na veliko steno v Vatikanu, kjer si jo obiskovalci Rima lahko ogledajo. Z zanimanjem je obiskovalec lahko ogledal razstavljeni ilirski kovanec z imenom DRAHMA iz leta 240 pred našim štetjem. V zgodovini so nekdanji Iliri pogostoma omenjeni kot napredno ljudstvo, ki je imelo svoje kralje in veliko močno brodovje na Jadranskem morju. Znana kitica Vodnikove ode, slavospev Napoleonu, Ilirija oživljena, poudarja Ilire kot pomorščake: Ze močan na morju llirjan je bil, k se ladije tesat je Rimljan učil. Iz leta 80 pred našim štetjem je bil na razstavi viden kovanec z imenom SESTERCIUS, ki ga je dal kovati Titus Idonitianus. Naj kot posebnost te razstave omenim še kovanec s podobo kralja Aleksandra Karadjordjeviča z napisom: «Čuvajte Jugoslavijo!* Znano je, da so kralja Aleksandra ubili v Marseillu, ko je bil na poti v Francijo. Omeniti moramo še odlikovanje — red — ki ga je bil prejel general Svetozar Bo-rojevič, plemeniti Bojna kot komandant V. avstro-ogrske armade na Soški fronti. Razen tega odlikovanja je bilo razstavljenih veliko število redov in medalj nekdanje kraljevine Jugoslavije. To je le bežna omemba najvažnejših razstavljenih predmetov. Prav bi bilo, če bi tako zanimivo razstavo prenesli tudi v druga večja središča Primorske, * ANDREJ PAGON-OGAREV Kdor je imel priložnost spremljati pot, prizadevanja in napore pevke od prvih priložnostnih nastopov, preko prvih radijskih sneTnanj, pa njenega nastopa kot slušateljice solopetja na konservatoriju v Milanu, na srečanju evropskih visokih glasbenih šol v Rovinju in na nekaterih drugih nastopih, potem je vesel njenega uspeha, doseženih kvalitet človeka oziroma osebnosti, ki lahko na pevskem, to je opernem kakor koncertantnem področju, odločujoče z visokim kriterijem poseže v glasbeno kulturo. In taka je Nora Jankovič. Saj poseduje 9 lepo zveneč, žametno obarvan glas, ki je z odlično vokalno šolo pridobil izenačenost v vsem obsegu, upoštevajoč lepo in sonorno razvite višine; skratka, pridobljena pevska tehnika ji nudi možnost za najbolj zahtevna dela. Njena prizadevnost in stalno delo pa pogojujeta vzdrževanje teh kvalitet, kar je otipljivo pokazal tudi zadnji nastop, saj drugače ne bi moglo biti. Tretja odlika pa je njena umetniška občutljivost. ki je že v njeni naravi i« ki jo razširja ter poglablja pridobljena muzikalna kultura. Ta pa lahko samo raste in oplaja. .. Tako imamo med tržaškimi Slovenci še enega glasbenega umetnika, ki sodi v vrsto visoko kvalitetnih interpretov. Pripomnil bi le to: glas je tako izenačen, da je *pokrimnje», ki gre včasih na škodo jasne izgovarjave, skoro nepotrebno, kajti besedilo mora biti razumljivo. Ob koncu še to: zanima me, kdaj bo njen glas segel tudi do Ljubljane. Pri klavirju je sodelovala pianistka Neva Merlak zelo solidno in prilagodljivo z ozirom na zahtevano skladnost v ritmu in medsebojnem delomnju. Pogrešali pa smo več iztanjšanosti t> frazira-nju. Najboljša so bila dela večjega dramatskega razpona. Sicer pa je šlo precej v izgubo zaradi nenatančno uglašenega klavirja, ki je na momente zazvenel dokaj razglašeno, posebno v < diskontu, včasih tako, da smo jasno zaznavali razliko med pevkino točno intonacija in nizkim diskontom. Klavir, ki je nov, dragoceni in plemeniti steinway, je treba zaupati človeku, ki strokovno ustreza in ne samo, da ve, ampak tudi da sliši, kako je treba instrument temperirati in na kakšen način, da bodo oktave čiste. . . IVAN SILIČ iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHMiiHimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimnnii PRI CANKARJEVI ZAL0ZBI FAKSIMILIRANA IZDAJA KNJIGE 0 POSTOJNSKI JAMI Gre za sloviti Hohenwartov vodit iz leta 1832, opremljen z risbami Alojzija Schaffeitratha Minilo je 160 let, odkar je preprosti bajtar izpod Soviča odkril nadaljevanje Postojnske jame. Dotlej odprta, nezavarovana in nerazsvetljena jama je prek noči postala matica kraškega turizma. Lega ob cesti Dunaj-Trst je ponesla njeno slavo po vsej Evropi. Postala je pojem podzemeljskega sveta in je nosila dolgo let sloves najdaljše jame na svetu. Zato je Postojnska jama doživela tudi največ knjig. Od leta 1821 je izšlo kar 85 knjig - vodnikov o tej jami, ki jo je obiskalo nad 15 milijonov turistov, s čimer se ne more ponašati nobena od 600 turističnih jam na svetu. Med knjigami, ki so posvečene Postojnski jami, je tudi knjiga »Vodnik za popotnike v sloviti Postojnski jami in jami prestolonaslednika Ferdinanda pri Postojni na Kranjskem*. Napisala sta jo dva ugledna člo veka, ki sta velik del svojega življenja posvetila raziskovanju Postojnske jame. Prvi je bil Franc Hohemvart, leta 1771 ro- jeni plemič iz Ljubljane, ki se je izpopolnjeval v naravoslovnih vedah tudi pri Žigi Zoisu. V letih 1830-1832 je izdal pričujoči vodnik do jami, opremil pa ga je z 19 risbami Alojzij Schaf-fenrath, ki je bil inženir pri okrožnem glavarstvu v Postojni. Ta je sodeloval pri turistični opremi Postojnske jame, napravil načrte za mostove, načrte za poti, povrh vsega pa se je ukvarjal z vsemi problemi krasa. Podobe, ki jih je izdelal o notranjosti Postojnske jame, dopolnjujejo Hohemvartov vodič po jami, ki pa ni zgolj opis jame temveč knjiga, ki se ukvarja z vsemi kraškimi pojavi in ki pomeni zapis o problemih speleo-loške vede. Tako je to reprezentativna izdaja o Postojnski jami, kakršne ta niti kasneje ni več doživela. Vodnik je sestavljen iz treh zvezkov in 19 bakrorezov, ki so priloženi posameznim zvez- kom. Prvi zvezek je izšel leta 1830 na Dunaju, drugi zvezek j« izšel dve leti kasneje, in malo kasneje tretji zvezek. Koliko je znano, je delo imelo le 32 pred-naročnikov, zato predstavlja danes še posebno redkost. Ob 160-letnici odkritja in obletnici jamskega turizma, je Cankarjeva založba poskrbela za ponatis tega dela v faksimilirani izdaji. Ta .je prišla na svetlo že pred meseci, vsekakor takorekoč neopazno, s premajhnim poudarkom. Izdaja ima originalni format, nerodno obliko zvezka 43 x 25 cm, kateri je pač podrejena celotna izdaja. Tei sta dr. France Habe in Jože Šlenc napisala predgovor in osvetlila zgodovino jame, njenega raziskovanja in prikazal še posebej Ho-henvvartovo knjigo kot reprezentativen in zgodovinsko odločilen vodnik. Osvetlila sta tudi vse podobe, tako da bo današnji bralec zvedel o knjigi vse. kar je treba. Za uvodom v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini sledi faksimile vseh trei zvezkov Hohenvvartovega opisa Postojnske jame. na koncu pa so reprodukcije Schaffenrathovih podob. Postojnska jama je v sodelovanju s Cankarjevo založbo s faksimilirano izdajo znamenitega vodnika po jami več kot dostojno počastila častitljiv jubilej obstoja; sicer pa sama izdaja predstavlja tudi pomembno kulturno dejanje, ker presega pomen izdaje samega vodnika po jami, temveč predstavlja dokaz častitljivosti same lame in skrbi za njen prikaz, škoda ie, da je dan tej pomembni izdaji dan premajhen poudarek. In pa še to, da Hohenvvartova knjiga nima vsaj povzetka, če že ne prevoda v slovenščini, pa morda še v kakem drugem jeziku škoda, da izdajatelji niso mislili tudi na to. Sl. Ra. f / meru je za žganjekuho skrbela zadruga. Načelo razvrstitve pa je se je v zadnjih letih razvila v 11. novembra SEMINAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZA MLADE KULTURNE DELAVCE V LJUBLJANI ZA SODOBNEJŠE IN BOLJ AKTUALNE PRIJEME V POSREDOVANJU KULTURE Pri organizaciji sodelovala Zveza kulturnih organizacij Slovenije - Prizadevanje, da bi občinstvo aktivneje sodelovalo pri predstavi - Grupna dinamika Jesenska Ljubljana je konec prejšnjega tedna pokazala vse svoje novembrske lepote: od megle, ki tako čarobno zastre avstro-ogrsko arhitekturo poslopij, in občasnega deževja, pa do jasnega in modrega neba, ki ga zmore le ta letni čas, s svojim rumenim in temno rdečim rastlinstvom. In v tem okolju se je prejšnji teden v predmestju Ljubljane odvijal tridnevni seminar za mlade kulturne delavce s Tržaškega in Goriškega, ki so se s strokovnjaki iz Slovenije seznanjali tako s sedanjo kulturno dejavnostjo v sosednji republiki kot tudi z novimi oblikami delovanja, ki bi jih bilo treba nujno uvesti v naših društvih, mladinskih krožkih in drugih klubih, da bi zaživela v svežem in bolj priljubljenem o-zračju. Pobudo za seminar je dala Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij iz Slovenije. Povabilu se je odzvalo okrog 20 mladink in mladincev, ki že delujejo po raznih zamejskih organizacijah, ki že nudijo svoj delež za ohranjevanje in rast slovenske kulture na italijanskem ozemlju. Žal pa njihov trud in požrtvovalnost večkrat nista poplačana. Pomislimo za trenutek na kakršnokoli proslavo, pomislimo na trud nastopajočih in na vse, kar se skriva «za kulisami*: od načrtovanja tematike pa do samih organizacijskih, tehničnih in praktičnih priprav, ki terjajo od pobudnikov dolge tedne požrtvovalnosti. Vse pa se konča z uro ali dvema nastopa. Pevski zbor je lepo pel, mladi domačini so živo recitirali, govornik je povedal dosti zanimivih reči, a vse besede gredo že z naslednjim dnem v pozabo. Kako napraviti, da proslava ne bo le sama sebi namen? O tem je Doro Hvalica, član ZKO na seminarju zelo jasno govoril in svoje teze spotoma izpopolnjeval s številnimi primeri, ki so jih v zadnjih letih pričeli- izvajati v Sloveniji. «Bodimo si jasni: pravih receptov ni,» je pričel v svojem humoristično nastrojenem žargonu. «Odvisno je od primera do primera, od okolja, v katerem se klub nahaja, od zahtev in teženj prebivalstva. Priznajmo si: tradicionalna oblika proslav ne more več biti aktualna, ker se okusi in zahteve občinstva spominjajo in prilagajajo sodobnemu pojmovanju kulture, ki se ne sme nujno identificirati v nekem nametanem kolažu raznih tcčk. Vzemimo na primer predstavo na določeno temo: obletnica nekega zgodovinskega dogodka, počastitev spomina nekega u-mrlega pisatelja, ali srečanje z nekim slikarjem, režiserjem, planincem ali udeležencem nekega filmskega ali glasbenega festivala. Vsaka tema mora imeti zaokroženo obliko, ki se dopolnjuje z diapozitivami, glasbo in z vsemi drugimi pripomočki. Ob zaključku pa mora nujno slediti debata nr-d povabljenci in občinstvom. Le če občinstvo sodeluje pri predstavi, odnese od nje veliko* Dobro pa vemo, in to je prišlo do izraza tudi na skupni zaključni debati v Ljubljani, da je skorajda nemogoče, da bi pričakovali od našega občinstva tovrstno sodelovanje. Predvsem kar se tiče starejše publike, ki na tako obliko ni navajena. Veliko je odvisno «1 samega predavatelja ali nastopajočega, koliko je ta zmožen izzvati pri gledalcih debato. Veliko lažje, vsaj v teoriji, bi mo-ra'o to biti za m’adino. O teh je tov. Hvalica spregovoril in nudil veliko konkretnih nasvetov o novih poteh kulturnega delovanja. «Vzemimo primer mladinskega krožka, ki ima svoje prostore in v katerih se shaja. Lahko še u-stanovi «disko-klub», kjer mladi sud'jo udobno na tleh in poslušajo glasho, od jazza do bluesa pa do ceuntry m pop-glasbe. Med niimi bi moral biti izvedenec, ki bi znal ob vsaki plošči obrazložiti zvrst in pomen določene pesmi in jo uokviriti v zgodovinski trenutek, v katerem je nastala. Kak stalni dan v tednu b:' morali organizirati »pogovor o ali z». In tu lahko pride v poštev vsemogoče: od u-metnikov ali navadnih oseb pa do p odstavitve knjige, filma, samo ene s'ike nekega domačega ne-profesionalca, diskusija o revijah, o starih predmetih, o navadnih ko- njičkih, o glasbenih inštrumentih. Skratka vsaka, na videz še tako neumna malenkost, je odličen predmet razprave, v katero se lahko vsakdo vključi, prav zato, ker ne zahteva pretiranega strokovnega poznanja argumenta, ki tako plaši vse. In že sam pogovor je kulturni dogodek.* Ampak tudi s tako obliko kulture imamo v zamejstvu težave. Večkrat še sam krajši poseg pri sejah društva zahteva nemalo pota, torej tudi tam, kjer se odborniki med sabo dobro poznajo. Poglejmo tipično obliko neke seje, kot jo je na seminarju orisal prof. Skalar z ljubljanske filozofske fakultete s posebno ilustracijo, na kateri so simbolizirani z živalsko podobo razni značaji udeležencev in sploh vse možne figure. Žaba simbolizira profesionalnega govornika, ki mnogo diskutira, vedno vprašuje, je pač v središču pozornosti; nato pes buldog: ta pa preži na vsako napako in ji takoj oporeka; jež se ne bo oglasil, dokler ga kdo ne drezne in prisili k temu, da spregovori; srna: molčečne/,, lahko je to odvisno od čuta manjvrednosti, nezadostnega poznavanja argumenta, ki je v razpravi, raje samo posluša druge in rabi dolgo časa, da se opogumi, če pa ga kdo prisili, da spregovori, se na prihodnji seji ne bo pojavil; konj: simbolizira tipičnega konformista, ki se zelo patetično zavzema, da na seji ne pride do kreganj, da bi se na seji vsi lepo počutili; podvodni konj: na seji ne spregovori, in to ne zaradi emotivnosti, kot v primeru sme, temveč zaradi dolgočasja, stalno zeha in se premika na stolici; lisica: zapisovalec, to je tisti, ki si vse zabeleži, vsako poročevalčevo besedo, ki po končani seji še leti za njim in v bistvu mu ostanejo le kupi papirja, ki ne bodo nobenemu v korist; in zadnja za mizo je bila naslikana žirafa. Ta je tipična oseba, ki se obnaša vzvišeno, ki vse ve, ki je že vse prebrala, ki je že pred leti poročala o predavalčevem argumentu. Ti so kot rečeno tipični liki udeležencev neke seje, ni pa nujno, da so vedno vsi prisotni. Kako uskladiti te razne tipe v harmonično zaokvirjeno celoto, kjer bi res prišlo do sodelovanja? To je predvsem odvisno od osebe, ki vodi sejo, torej od načina kaka posreduje dotočent* tematiko dnf* gim članom. Izhajati moramo iz dejstva, da ne vodja ne ostali člani si niso med sabo različni in da so vsi med sabo enakovredni. Reševanje tega problema ni lahko, da pa se postopoma odr ., „„ pa se postopoma praviti. Trenutno ga proučuje ta- pravo vedo. Zaradi njene važnosti je bila na seminarju izražena želja, da bi se podobna predavanja odvijala po vseh tržaških in goriških društvih . in krožkih, da bi se z njo seznanili vsi odborniki in člani kolektivov in ne le tista dva predstavnika vsakega, ki sta sledila tridnevnemu seminarju. V dopolnilo kronike naj še o-menimo, da sta na seminarju govorila predsednik ZKOS Jože Hu-mer in Martin Zakonjšek o sedanji kulturni dejavnosti v Sloveniji, medtem ko je Bogo Samsa poročal o sedanjem političnem dogajanju v zamejstvu, ki je povezan z na- KATJUŠA TRETJAK (Nadaljevanje na 7. strani) Pogled na udeležence seminarja SPZ v Ljubljani viiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinniiiiiiim SE IZZA AVSTRIJSKIH ČASOV v Žganjekuha prijetno in koristno opravilo Fenomen, ki se pojavlja od Devina do Milj, je edinstven v Italiji Prejšnje dni so zavreli kotli v Borštu, Mačkoljah in Dolini Delo v kleti ni prenehalo s trgatvijo. Zdaj je sicer že na vrsti pretakanje. Toda s prvim mrazom se pri nas vse bolj obuja lepa in koristna navada, o kateri pa malo pišemo. Naši vinogradniki, ko pospravijo mošt, pospravijo običajno tudi tropine. Iz stiskalnice jih naložijo v neprodušno posodo, kjer počakajo na nadaljnjo usodo. Vsakdo, ki ima okrog hiše kakšno trto, se rad ponaša z vinskim pridelkom: toda, če zunaj pridno brije burja, se rad ponaša tudi s kristalno čistim šnopcem, ki ga je skuhal iz svojih, domačih tropin. Žganjekuha je pri ms od nekdaj zakoreninjena kot važno poznojesensko opravilo. Razvila se je in ohranila samo v našem pasu tržaške pokrajine in to iz več razlogov. Pod avstrijsko oblastjo, vsaj kot pravijo naši najstarejši, je bilo to opravilo svobodno. Kmet je lahko prekuhal svoje tropine brez omejitev. Kotle pa so ponavadi imele srenje. Vsaka vas je imela svoj kotel in srenjski člani so si ga izpošojhlt na dom. Kotel je romal od hiše do hiše, dokler niso vsi skuhali, kolikor so pač imeli. Potem, ko so opravili člani srenje, so se kotla lahko poslu-žili tudi nečlani. V’ nekaterih vaseh so bili kmetje organizirani v kmetijsko zadrugo. V tem pri- Žganjekuha je pri nas že od nekdaj zakoreninjena bilo isto. Oblastem so kmetje plačevali eno krono m dan. S prihodom Italije v mše kraje pa je muzika menjala. Italijani so imeli vrsto zakonov, ki so določevali pridelovanje špirita. Te zakone in določbe so združili v en sam zakon, odroma ministrski dekret, odobren 8. julija 1924, ki polno velja še danes. Najzanimivejši člen omenjenega zakom, je člen štev. 6, ki pravi, da količino špirita je treba določiti m osnovi dnevne predelovalne zmogljivosti kotla. Določeni so tudi pogoji, pod katerimi oblasti lahko dovolijo predelovanje tropin. Kotel ne sme presegati nosilnosti dveh hektolitrov, kajti v nasprotnem primeru ima že lastnosti destilerije. Obenem mora biti tako pritrjen da ga je nemogoče ločiti od vira segreval-ne energije (v tem primeru ognja). Kmet, ki prideluje sam doma šno-peo, pa ne sime preseči količine, treh hektolitrov 100 odst. alkohola. Ker je moč našega tropinovca ponavadi SO stopinj, bi to, znašalo, 600 litrov tropinovca. Tretji pogoj pa je, da kmet kuha žganje izključno za domače potrebe. Kajti žganje, ki bi ga kuhali za prodajo, je treba predhodno temeljito analizirati. Pri nas je žganjekuha tradicionalna in je tudi zaradi tega ne maramo opustiti. Pri nas pa tudi ni velikih posestnikov, ki bi producirali toliko vina, da bi potem avtomatčno, po zakonu, morali odstopiti tropine velikim destileri-jam, katere nato plačajo kmetu ali v gotovini ali pa mu dajo za določeno količino tropin odgovarjajočo količino žganja. Od Devina do Milj je približno sto kotlov različnih velikosti in zmogljivosti. Vsi pa ne izkoristijo popolnoma vseh razpoložljivih ur za prekuhavanje tropin. Nekateri se omejijo samo na lastno rabo, ali kvečjemu kuhajo še sosedom in sorodnikom. Drugi pa se ob kotlu izmozgajo do kraja, kajti delo pri žganjekuhi je dolgo in naporno, ker traja nepretrgoma noč in dan. Prispevajte z/i DIJAŠKO MATICO IZLET MKT V BENEŠKO SLOVENIJO la neposredno spoznavanje beneške stvarnosti Mladinski krožek Trst začenja letošnjo sezono z izletom v Beneško Slovenijo, ki bo v nedeljo, 18. novembra. Cernu ta odločitev? Mladi čutijo danes veliko pomanjkanje novih oblik združevanja, pomanjkanje življenja v družbi, med svojimi vrstniki. Sobote in nedelje predstavljajo za mladino, posebno tisto, ki živi v mestu, pravi problem in večkrat so kino in disco-clubi edina možna alternativa dolgočasju in osamljenosti. Naloga mladinskih krožkov in mladinskih odsekov je skrbeti predvsem za združevanje mladih in za družabno dejavnost ter tako skušati rešiti globoko krizo, y ka- tero so mladi zašli predvsem zaradi zgrešenega in individualističnega ustroja naše družbe. No, izlet v Beneško Slovenijo, naj bi bil predvsem priložnost, da skupina mladih preživi v veseli družbi nedeljo, ter da se obenem seznani z življenjem sovrstnikov iz Nadiških dolin. Osrednja točka izleta je družabno popoldne, ki bo v Spodnjem Tarbiju, značilni beneški vasici pod Kamenico. Tu se bodo udeleženci izleta nekoliko nahodili, si ogledali Kamenico, kjer so se Beneški Slovenci zbirali v «sosiednjah*, ki so bili za tisoč let temelj beneške samouprave, ter se sprostili ob kresu in družabnih igrah. V poznih popoldanskih urah, se bodo izletniki vrnili v Tarbij, kjer bo v vaškem seniku družabnost in sicer gledanje diapozitiv in ples z ansamblom Narodna klapa. Ves dan bodo tržaške izletnike spremljali mladi iz Benečije, ki jih bodo zjutraj peljali tudi na ogled nekaterih slovenskih ustanov v Čedadu in Landarske jame. Eden izmed namenov izleta Mladinskega krožka je namreč tudi ta, da bi se mladi iz Trsta in Benečije med seboj spoznali in vzpostavili prijateljske vezi. Marsikdo pozna namreč Beneško Slovenijo zgolj iz šole ali iz časo- ni na ta datum. Medtem ko v kotlu vre, pa se spisek prosilcev stalno veča. Na koncu se zgodi, da zmanjka časa in vsi ne morejo skuhati. V Mačkoljah je šest kotlov. Zoran Parovel pa, ki ima kar dva, ker se poklicno ukvarja z vinogradništvom pa pravi, da bi lahko docela zadostil povpraševanju, če bi kupili še druge štiri. V Mačkolje prihajajo prosilci za žganjekuho iz Milj, iz Prebenega in iz Boljunca. V Boljuncu sicer i-majo kotel, a ga ne uporabljajo. Žganjekuha pri nas je enkraten fenomen v Italiji. Nikjer drugod je ni najti, kajti opravilo ne prinese nikakšnega zaslužka. Naši ljudje so pač čustveno navezani nanj, po drugi strani pa se jim smili vreči tropine stran, ko pa se sem ter tja kozarček žganja tako dobro prilega. ris Te dni teče iz različnih kotlov po različnih vaseh. V Bregu že kuhajo v Borštu, v Mačkoljah in v Dolini. Čeprav je kmetov znatno manj, pa je po naših vaseh poraslo število kotlov. V Dolini na pr., je bil vsa leta po vojni srenjski kotel, nato se mu je pridružil še en privatni. Danes je v vasi pet kotlov. Prvi je letos zagorel srenjski, ki pa ni več srenjski, ker ga je pred dvema letoma kupil Vincenc Pangerc in je na svojem domu organiziral prostor, kjer se je tudi prej že vrsto let kuhalo šnopec. Pri Pangercu začnejo ponavadi 2. novembra in stari klienti so že navaje- pisov, velika večina mladih iz Trsta in Gorice, ve o njej malo ali nič. Tale enodnevni izlet pa je prilika, da Beneško Slovenijo spoznamo s konkretnimi stiki z ljudmi, ki tu živijo, v prijateljskem razgovoru z njimi, med plesom in družabnostjo. Prijave za izlet sprejemajo člani Mladinskega krožka in sicer na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. sv. Frančiška 20. Tu se lahko vsakdo oglasi osebno ali telefonsko od 18 00 do 19.00 ure. (Tel. 76-73 03). Prijave sprejemajo člani krožka tudi na šolah in na univerzi. —sp— V okviru razgovorov s predsedniki zavodskih svet* Tehtne presoje dr. Slan < Naš sogovornik je bil tri leta predsednik zavodi j ga sveta srednje šole Ivan Cankar pri Sv. Mn { Z odredbo o ustanovitvi in preureditvi kolegialnih organov vseh šolskih ravneh (razen univerze) se je ustroj in razmerje "Ct ^ in neučnega osebja močno spremenilo. In to še toliko bolj, ker s® notranjo šolsko strukturo vstopili kot važen dejavnik tudi starši-mandatna doba šolskih, oz. zavodskih svetov je trajala od leta 1” | 1976; druga mandatna doba (predstavniki se izvolijo za tri_ le^jji potekala letos. Kaj vse je bilo storjenega in kaj bi lahko še ustvarili, uredili — so bila glavna vprašanja, ki so nas vodila I razgovor k predsednikom zavodskih svetov. Za tokratni razgovor il stopili do dr. Borisa Slame, ki je bil predsednik na srednji šoli 1.. Cankar pri Sv. Jakobu. Dr. Slama je moral letos odstopiti, ket (I hčerka odšla iz šole, toda njegova ocena trdno sloni na komaj “| padli izkušnji. "sddd\ Kako bi v nekaj besedah podali strnjen obračun dela sveta pod vašim vodstvom? Uvodoma naj povem, da nas je odredba o preureditvi kolegici organov z vsemi drugimi odredbami, ki so še sledile, zagrabila P*fjj 0 leb tire fotr piš. •ju* jje bol Na dol ita Ji «pi nepripravljene. Zaradi neizkušenosti pač, nismo znali in utegnj^ iztisniti ter obrniti nam v pr«-. d. tvartf1 vsega, kar odredbe predvidevajo tisto, kar nam bi bilo koristno. Tu mislim na konkretne s’ katere se starši mnogo lažje zavzamejo, tako da ne valijo vse vomosti na ravnatelja, in se mu tako tudi ni potrebno odvečno "T. stavljati. Moram reči, da smo se potrudili in smo v materialnem ■ j, iem g, nekaj pridobili za šolo. Naj navedem samo dejstvo, da smo med drUF| uspeli dobiti tudi sredstva HJlll OCU11VJ UUJPl VU, Ud O Hi L/ 1UVU .* | za zidavo nove telovadnice. Sedanj0 f,| bref bomo preuredili v sejno dvorano za nižjo in osnovno šolo. Vse - , i —:j------------------*■—-- J- bi lahko olajšali delo P1® administracije smo si naložili starši, da ... v.«JOaU «— r sorjem in ravnatelju. Kajti formalnosti, ki nas obvezujejo, je ogmj no in birokratske zapreke strašno težko padajo. Za primer naj n8t,| dem samo to: težko je v šoli karkoli načrtovati, ker vemo, da nima denarja. Ko pa dobimo nakazilo za neko delo, za katerega denar zaprosili, je medtem preteklo že toliko časa, da so strici narasli in denar ne zadostuje več. To samo kot praktičen pri i11 ji zavzetostjo vn*r| V ostalem pa se trudimo, da bi s svojo resnostjo in zavzetostjo ;; |j i šoli tisto zaupljivost, katero so pomalem izgubili tako starši kot dij3^ I Iščemo ravnotežje med vsemi komponentami, ki šolo — kot izraz I dobe in družbe v njej — sestavljajo. f\ Ali po šestletni izkušnji lahko rečemo, da se je šola bistveno bližala vsakdanji stvarnosti? Glejte, kar sem povedal uvodoma, drži le za birokratske 7-an'f1| Kar pa zadeva sodelovanje med starši in šolo, smo to pri Sv. Jak°”,| začeli že dolgo prej, preden je ministrstvo odredilo sprememb« zakone, o katerih se razgovarjava. Naši starši so bili na to že PI pravljeni, zato pri nas niti ni bilo potrebno preskakovati začetnih teža • I Vedno pa smo pazili, da smo držali šolske zadeve daleč od strank® I stva. Šolske probleme smo vseskozi obravnavali apolitično. Ejdino. I bi lahko očital staršem, je to, da se premalo angažirajo v razred® | svetih. Teh sestankov se premalo udeležujejo. Na njih bi morali I šati specifične probleme, kajti z odkritim in odprtim razgovorom lahko pride vsakomur v dušo. Enim prej, drugim pozneje. Sicer rl izboljšave so. Profesorji se ne čutijo več tako osamljeni in ker 1 bolj v središču pozornosti, globlje občutijo tudi svoje obveznosti j" I vet^l 1 jateljski. Med samimi razrednimi sveti je seveda razlika. Tam, 1 dolžnosti. Obenem pa so preko razrednega sveta mnogo bolj pove*»t z družinami in seveda, odnos je čisto drugačen, bolj sproščen in P° delujejo, kjer ležba polna. so vedno v živem in neposrednem stiku, tam je Katere oblike življenja še ne najdejo prostora v vzgojnem proC& Kako ste se znašli vi kot jeziček na tehtnici med šolo in domO^j-Ali je funkcija predsednika zavodskega sveta težavna; najbrž slf ... ■ " ----- - - 1 bk»* morali biti most med dvema ključnima okoljema doraščajočega otrok V tej svoji funkciji sem želel delovati kot njen uradni izvrševal®*? ne pa kot oče. Zato sem pri občevanju s pedagogi in ravnatelje^ skrbno pazil, da nisem omenjal svojih otrok, da bi ne vplival neg«' tivno na naše dobro razvijajoče se odnose. Doma pa sem vlogo obm'1: Kritične pripombe otrok sem skušal in hotel razumeti predvsem -, lastni račun. Funkcijo sem pač jemal zelo odgovorno in sem se m°t« Tržaški astrono nski observatorij ...........................................................................i...................................................mi.iimiimiiiiiMMiiiiiiMmim..ihimmiiimiiii"1"18 ---— ---------- * ------J ------ l---J'—*'** IH OV111 JV .- stalno poboljševati. Težko je najti pravo pot do vseh, a z dobro v0™ se da vse doseči. Predsedništvo mi je dalo veliko zadoščenja. ,8 moram reči, da traja premalo časa, ker preden se človek vpeljf1 traja leto dni. Ko začne nekoliko delovati, mine spet leto dni |n šele v zadnjem letu lahko popolnoma suvereno obvlada svojo funkcij0 in daje največ od sebe. Veselje do dela pa daje svojevrstno zad°' ščenje, posebno, ko prideš kakšnemu problemu do kraja, ko ugodi0 rešiš kakšen zapleten primer in vidiš, da si ustregel vsem, tebi P8 je ostala čista vest. ' ris SPREHOD PO TRŽAŠKEM ASTRONOMSKEM OBSERVATORIJU 0 SONCU, SPETR0SK0PIJI IN ŠE MARSIČEM Preučevanje sonca lahko služi tudi sa praktično uporabo sončne energije V dolgih zimskih nočeh, ko so pomorščaki opazovali jasno nebo.. . tako bi se lahko začela pripoved ali pa poljuden članek o nebesnih telesih in raziskovanju na tem področju. Astronomija je ena izmed najstarejših ved, lahko bi dejali, da se je začelo proučevanje vesolja, ko je človek začel spoznavati svet. Novo pomlad je astronomija, kot tudi ostale znanstvene vede, doživela v času razsvetljenstva in prav v tem obdobju je Marija Terezija ustanovila v našem mestu pomorsko šolo, kjer so se ukvarjali tudi z opazovanjem nebesnih teles. Pozneje so v bližini «Casteletta Baševi* zgradili pravo zvezdarno, oziroma a-stronomski observatorij, kjer so spoznavali zvezde vse dokler niso mestne palače in razsvetljava o-nemogočile nemoteno delovanje centra in so observatorij «prene-sli» na bazovsko gmajno. Tako imamo danes v Trstu v središču mesta center, kjer pregledujejo in preučujejo podatke medtem ko je v Bazovici observatorij v pravem pomenu besede. Verjetno tržaškega astronomskega observatorija ni treba posebno predstavljati, saj smo o njem predvsem v zadnjih letih in ob «sko-rajšnjem padcu* Skjdaba na Trst, že veliko slišali. Da bi se pobliže seznanili s to pomembno ustanovo pa je nujno, da si vsaj delno ogledamo njeno delovanje. Kot smo že prej povedali, se v Bazovici raziskuje nekatera nebesna telesa. Med te spada sonce, ki ga v Bazovici vsak dan skrbno proučujejo. Za to imajo posebno anteno ali bolje radioteleskop. Antena sprejema valove, ki prihajajo iz različnih plasti sončne atmosfere, ne more pa lokalizirati kraja, kjer se je pripetil določen fenomen. Za to je potrebno, da imajo še dve «vsaj za pojme navadnega zemljana* izredno zapleteni aparaturi, ki jih z znanstvenim imenom označujejo za interferometer. Sama beseda nam verjetno ne pove veliko, zato bomo skušali obrazložiti njeno delovanje. Interferometer sestavljata med seboj povezana sprejemnika, kateri^ razdalja je točno določena in ki izpopolnjujeta teleskop ter beležita do podrobnosti žarčenje sončne površine. S tako napravo bo znanstvenik lahko ugotovil mesto, kjer je prišlo do kake spremembe. V sprejemniku se radijski valovi pretvorijo v električni tok; sprejemnik je povezan z računalniki, ki natanko izmerijo tok in podatke uskladiščijo na magnetne trakove, ki jih nato znanstveniki preučujejo. Naj tu takoj povemo, da nam je delovanje vseh naprav, 'd so v Bazovici in Trstu, skrbno obrazložil mlad, a izredno sposoben sodelavec Uroš Koren. Poleg radioteleskopa in interferometra imajo v Bazovici še optični teleskop, s katerim opazujejo zvezde. Na samem teleskopu delujeta dve napravi in sicer spektroskop, ki razčleni žarke v barvne komponente, in fotometer, ki beleži samo v naprej določene valovne dolžine. S takimi aparaturami je mogoče opazovati tudi zelo oddaljene zvezde in zvedeti, kakšna je njihova temperatura in kemijska sestavina. S temi podatki si nato lahko znanstvenik pripravi fi i zikalni model določene zvezde. Mogoče je tu nujno še eno pojasnilo; v centrih imajo danes štiri različne raziskovalne skupine in sicer spektroskopiste (na tem področju dela ravnateljica observatorija Margherita Hack), foto-metriste (to so znanstveniki, ki študirajo izžarevanje zvezdne svetlobe), radioastronome (skupino vodi prof. Alberto Abrami, opazujejo pa sončno atmasfero in njegovo površino) in skupino, ki se ukvarja s tehnološkimi problemi v a-strofiziki. O delovanju centra v mestu smo se pogovorili s prof. Brunom Cestrom, ki je med drugim pripravil projekt, za optični teleskop. Na sedežu tržaškega observatorija v glavnem preučujejo vse zbrane podatke. V centru i-majo tudi elektronski računalnik in še druge naprave, ki omogočajo popolno obdelovanje fenomenov. Poleg tega imajo še izredno bogato knjižnico, kjer hranijo med drugimi nekatere knjige iz prejšnjih stoletij. Observatorij sodeluje z raznimi podobnimi ustanovami, tako da dobivajo publikacije iz različnih delov sveta. V tesnem stiku so z observatorijem Saint Michell v Franciji, s katerim so tudi izmenjujejo podatke. Mnogo potrebnih podatkov dobivajo od satelitov, povečini ameriških. Poleg tega je v centru živa didaktična dejavnost; observatorij je obiskalo mnogo mladih znanstvenikov, ki se hočejo izpopolnit-’ v posameznih panogah. Zdaj pa še nekaj besed o namenu vseh raziskav. Spektrosko-pisti in fotomertisti preučujejo notranjost zvezd. Tako lahko primerjajo teoretični model nekega nebesnega telesa z dobljenimi P0-datki. Preučevanje fizikalnih zna-čilnosti in kemične sestavine neke določene zvezde pa omogoča* da se razvija nauk o zvezdni evoluciji. S tem je tesno povezan0 poglabljanje in preverjevanje fizikalnih zakonov, jedrske fizike in kemije. Radioastronomi preučujejo hladne predmete in plinel v Trstu na primer študirajo sončno' atmosfero in sicer pojave, ki so povezani s sončnim magnetni01 poljem. Poleg tega preučujejo sončno žarčenje. Vse te raziskave omogočajo dobro poznavanje sončne energije in njeno praktično uporabo. Ko smo Uroša Korena vprašaji ali so v zadnjih časih odkrili* kot je novinarjem všeč, kak° «senzacionalno» spremembo, j®-dejal, da se v sodobnem svetu pride zelo težko do izrednih odkritij, saj je vsaka znanstvena panoga razdeljena na zelo specifična področja. «Dandanes se je figura znanstvenika mogoče bistven0 spremenila, saj ni to nek mit, ki stoji visoko nad ostalimi. Gre za človeka, ki opravlja neko del°. edini pogoj je, vsaj v mojem primeru, da odlično obvladaš mate; matiko. Tudi izrednih sposobnosti ni treba imeti, moraš biti oborožen z veliko mero dobre volje in trme. Posebne zasluge imajo v centru tudi tehniki, ki nam znanstvenikom s teoretičnim znanjem veliko pomagajo.* Naj tu še povemo, da so prav s pomočjo odličnih tehnikov lahko «zgradili» optični teleskop. Vlogo tehnikov so mnogo let omalovaževali in j° tudi podcenjevali, kar skušajo zdaj odpraviti. M POBUDO ZGODOVINARJA ENZA C0LL0TT1JA Obsežen bibliografski vodič o odporništvu v deželi F-JK ^.pdpomištvu v Italiji, še po-tkanst*10 ° ^Ooslovanskem Par' je bilo v zadnjih pet tim ese^1 letih marsikaj na-n J"10. izšlo je nešteto člankov, ljud'°ariev’ ^idij, življenjepisov j;®!' fci so žrtvovali svoja živ-Qla v borbi za svobodo in za h,Se in pravičnejše življenje, iolc Tazpola0° ie tudi obširna ujnentaci ja o slovenskem ^“'lanskem odporništvu in va- li lPloh*e^‘ ^str‘ *” na Primorskem raziskovalci, ; to snovjo, I J^dar pa so se fiiiflK Sf ufcuariaIi kj • Študentje pa tudi ostali, ]ja ffi je zanimala ta problemati-m so hoteli poglobiti svoje ni „vanie osvobodilnega giba-te,,v Furlani ji-Julijski krajini. D. j.rat znašli v težavah, saj je jjr7vW). ki so ga potrebovali, ^ flri0 razdrobljeno, raztrese-vseh mogočih publikacijah, jaZer Pa nis° mogli oofrit: niti bi i^0vnejSih podatkov o tem, kje kihko našli potreben material. 2 }ega razloga je nadvse po- lJ>>na hvalevredna pobuda prof. Pred ^olloltija, ki je do l. 1974 t^ašk0^■ sca°bmo zgodovino na jj""1'', fakulteti za književnost fa filozofijo in ki je najprej *>iis ,udo. potem pa izvedel zajci f( o obširni bibliografski zbir-tifibi vsebovala podatke o vseh Pbrn1'1’ ^ k° °d l- 1945 naprej trgovali odporniško problematik v naših krajih. Po skoraj sed-L ‘etih vztrajnega in mnogo-te^ težavnega dela. pri kate-ie sodelovalo dvanajst ralu ov^cev. je letos končno iz-'zčrpen bibliografski vodič, v 40Srfm lahko najdemo podatke lm,aJa o vsem, kar je bilo po to.. s,f5 napisano o odporništvu 1 nas Jod; ,0--ročje ; Im^ižtvo ki ga obravnava delo ;ru., -on/o v Furlaniji-Julijski tlJj*. Pa ni omejeno le na našo ul. saj so avtorji vključi1 i *ko jk° dolino, Goriško, Vipav-sy. • Idrijsko in Tolminsko, s loven-« p ras' dobršen del Notranjske oj °:sl°jno, Istro in Reko. torej Podi' ^i fe pred v°inn "padalo Dj . dalijo, danes pa je sestavil socialističnih rapublik Slo- venije in Hrvatske. Zbornik obravnava članke, knjige itd., ki so bili izdani od osvoboditve do l. 1970. vendar pa pri nekaterih publikacijah upošteva tudi gradivo, ki je izšlo kasneje in sicer do l. 1976. V glavnem obravnava material ki zadeva odporništvo v času od kapitulacije Italije do osvoboditve, vendar je bilo glede na to, da je do oborožene borbe prišlo že 1941. leta z nacifašistično okupacijo Jugoslavije, deležno posebne pozornosti tudi obdobje pred 8. septembrom 1943. Zbornik je razdeljen na šest delov, od katerih je prvi dokaj splošen in obravnava odporništvo na celotnem ozemlju, drugi pa vsak svoje področje. Furlanijo, tržaško in goriško pokrajino, Istro in Reko. Peti del vsebuje gradivo o udeležbi italijanskih borcev v jugoslovanskem odporniškem gibanju in jugoslovanskih borcev v italijanskem ter o prekomorskih brigadah. V zadnjem, šestem delu pa najdemo seznam padlih, življenjepise ipd. Bibliografski zbornik «Odporništvo v Furlaniji-Julijski krajini» je gotovo pomembno delo, po katerem bodo radi posegli ne samo strokovnjaki, ki proučujejo zgodovino osvobodilnega gibanja pri nas, ali študije, ki jim bo lahko služil kot važen vir pri iskanju gradiva za študij, marveč vsi. ki bi želeli poglobiti svoje poznavanje tega slavnega obdobja naše zgodovine, ali pa se šele prvič seznaniti z njim. Zbornik namreč ni zgolj suhoparno naštevanje člankov in drugih zapisov o odporništvu, marveč vsebuje, poleg vseh neobhodno potrebnih podatkov o člankih tudi kratko in večkrat kritično podano vsebino vsakega članka. Poleg tega lahko uporaba zbornika marsikaj pove bralcu o razvoju politične situacije o spremembah in konfliktih, do katerih je prihajalo v raznih obdobjih od osvoboditve do danes, saj so se, v skladu z dano politično situacijo, spreminjala izhodiščna stališča pri pisanju o odporništvu, odnos raznih političnih skupin do odporniškega gi- banja in interpretacija določenih dejanj in dogodkov. Delo vsebuje tudi šestdeset strani dolg. uvod prof, Adriane Petroma z inštituta za srednjeveško zgodovino na trž. fakulteti za književnost in filozofijo in prof. Silve Bongherardi z inštituta za sodobno zgodovino na isti fakulteti, ki sta tudi sodelovali pri sestavljanju zbornika, V uvodu so razložena izhodiščna stališča in kriteriji po katerih je bil zbornik sestavljen, prav tako so navedeni vsi viri, ki so se jih avtorji posluževali. Delo, ki je nastalo v sodelovanju in.,s srddstvi dežele Furlani-je-Jdlijske krajine, je izdala založba RIBIS. kot prvo knjigo nove zbirke cSocieti Storia liegio-ne* (sai) V BAZOVICI ULICA IGO GRUDEN 48 «CVETLICE MARA» Velika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci. SE PRIPOROČAMO ! Mačkoljah zraste 1 nov dom kulture PRIMERNI PROSTORI - POGOJ ZA USPEŠNO DELOVANJE DRUŠTEV Občinska hiša v Prebenegu kmalu nared v Mačke!j ah pa odslej brez zastojev i ' , A ’ ‘ Dela opravljata domači podjetji Glavina in Tul - Pogovor z Vilkom Bandljem iz Prebenega - Občinske hiše kot torišče družbenega življenja naših vasi KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROCENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILOŽNOSTIH. nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila Naša društva skelijo stare rane. Ob pomanjkanju primernih prostorov se društvena dejavnost ne more redno in plodno odvijati, zasilne rešitve pa postajajo mnogokrat dokončne, kajti priti do lastne strehe, pomeni imeti železne živce in trdno voljo — birokratska pot je dolga in trnjeva. Dolinska občinska uprava je začela to vprašanje reševati sistematično in dolgoročno. Kulturno prosvetna dejavnost v Bregu je množičen pojav, po vojni pa je doživela tudi precejšenj kakovostni skok. Kot prostor ni mišljena samo dvorana, kjer preostava poteka, temveč tudi manjši prostori z vsemi ustreznimi pritikli- nami, kjer se delovanje društev načrtuje in nato organizirano izpeljuje. Moderno in dinamično društvo je polivalentno, razdeljeno je na sekcije, ki vsaka v svoji interesni sferi deluje, in če hočemo, da je aktivnost uspešna, je nujno vezana na prostor, na njegovo sprejemljivost in uporabnost. Z modernejšimi in sodobnejšimi prijemi v kulturno-prosvetnem delu so tudi prostorske zahteve večje in bolj razcepljene v specialne namene. To so imeli občinski upravitelji pred očmi, ko so se lotili izgradenj občinskih hiš na različnih koncih občine Dolina. Toda izkoriščenost prostora, ki je prvenstveno namenjen društveni dejavnosti, je mišljena tudi drugače. Občinska hiša mora postati središčna točka vasi, torišče, kjer je prosvetna dejavnost samo ena izmed tolikih oblik vsakdanjega življenja. V občinski hiši lahko najdejo mesto rekreativne dejavnosti, posvetovalnica, zdravniška ambulanta, knjižnica in tako naprej. Toda to- razpredanje že presega okvir pričujočega zapisa. Naš namen, je na kratko spregovoriti o dveh takih objektih, ki so trenutno v dolinski občini v gradnji. Priti do javnega denarja smo že uvodoma rekli, da je težavna in naporna pot. To je bil eden izmed vzrokov, zakaj se je začelo v Mačkoljah in Prebenegu tako pozno graditi prepotrebne vaške domove. Pa tudi izdelava načrtov in njih odobritev, ima svoje zanke in zaplete. Toda ti dve fazi sta že krepko mimo. Občinska uprava je želela tudi slišati mnenje vaščanov in njihove pripombe glede umestnosti določenih tehničnih odločitev. Vsaka Staro «oznanilo» iz leta 1855 «zastran kaznovanja trpinčenja živali» Prejšnjih dneh smo tudi v J11 dnevniku s primernim po-,rnČk'0m beležili vest o mladi Ofj T^amieki, ki se je kdo ve KfaK°d (najverjetneje seveda s v rnla,in iz Miljskih hribov) zatekla če J?}0 oziroma v lesno pristaniš-hjrir0d Skednjem. Ko so jo dobro-fow?rni 'judje hoteli uloviti, je vsa ifto^ena skočila v umazano ’ iz katerega so jo še pravo-rešili tržaški gasilci in jo nekaj dni, da si je opomog-tv02?/-no >n ljubeznivo negovali v Vi^j Prostorih, poklicali celo ži-traf^favnika, da ji je razkužil t>li v T10 telesu in jo potem spuščeno naravno okolje. fov° je 'e eden od mnogih primeri k* dokazuje, da je med Trža-li, ' 2elo razvita ljubezen do živa-to^bno še tedaj, ko se znaj-tanto Pebogljene v situacijah, ki Je niso naravne. tudi v našem mestu ne kraj a nasProtnih primerov. Več-? 0l Se je že kdo oglasil v tisku l>50vVestilom o mučenju mačk ali 0 trpinčenju živine na pro-ZanL* Postaji, o lovljenju srn z jegj^nii in o drugih oblikah div-b , °V;i. na primer na ptice pev-Hai^jih na Krasu vedno manj. $adb*uj nečloveški in zato vse ob-ftiaj vreden je bil nedavni pri-Iti _ ^učenja mladega volčjaka, Hjjp Je iz nečloveških in nekultur-šjijok treh mladoletnikov, med talij1 bilo dekle, rešila ravna-obsp„a tukajšnjega astronomskega ta štorija prof. dr. Margheri->H nack in predala v zdravljenje je jj g0, psarni na Opčinah, kjer s tr-Va'*ca sicer okrevala, vendar *Ho u ud posledicami slepote na ^ °ko in pohabljenosti na taci. to-M paškem časopisju je bilo d°Va kratkim in je še precej nego-a °b napovedanem razpustu (f^tp za varstvo živali ENPA U) v®, nazionale protezione anima-tfehn So ga vključili med «nepo-bsae institucije*. V državi je Krfka.Va Poplava cele vrste ne-fL">nih institucij, ki v veliki ve-Priinerov niso nič drugega kot -.... ^ ^....................... ^........... ter i. f. ntftcni. i» tet Vr ...w. NoiifteasBtoiMt iltUi L It. 1 .««gnlcnri)za j.«! Liiiirale *tHI» ix p*t mn, K) ■ SiJsitim-JtmtssiiM .. Ss£aSHSs Mii §&&&$, m VW M> M r.,U-k1m (Higtin«> II«,,/ tii. IW*8 M. S»t-OI p<» Sf ira« Os« misfsr, kujiff v.tvt, .• ,.n Mvtnnmlnik »S vtf/nilc, ki :,i| mm Mas i>s sivDii. pmvjšVJi m \<«. Ii !<«,« k tv<- k»*W«r*H t !<,;»!», kur ie ,nt SS ,.. J....- H. mm?m mmm : v. M »rt***- -ififjt sm 2. tsuti tm. njliu vcrflvt. Pusti In Sfdijl t»1t «zlate jame* brezdelja in birokratske sinecure. Toda Zavod za varstvo živali, kot zgovorno dokazuje prav navedeni primer gotovo ne spada med take. Morda bi ga bilo treba posodobiti ali kakorkoli uskladiti s potrebami, nikakor pa ukiniti, kajti dokler ljubezen do živali ni spložna lastnost vseh ljudi, je le prav, da obstaja neka ustanova, ki stopi v akcijo takrat, kadar kdo iz človeške družbe ravna z živalmi v nasprotju z vsako normalno etiko. Kako so ta problem čutili že v starih časih in kako so ukrepali proti mučiteljem živali, priča dokument iz leta 1855, ki nam ga je te dni prijazno posredoval gospod Josip Merku iz svojega bogatega arhiva o življenju tržaškega mesta. Kot je razvidno iz priložene kseroks kopije, gre za trojezično oznanilo c.k. deželnega poglavarstva za Primorsko s sedežem v Trstu o kaznih zaradi tr pinčenja živali. G. Josip Merku je pripisal še dodatno informacijo, da je namreč leta 1856 tržaški mestni svet sklenil združiti vse komunalne dobrodelne institucije pod enotno nadzorstvo in upravo (Istituto generale di pubblica be-neficenza). Ustanova je imela o-sem svetovalcev, predsedoval pa ji je župan Muzio de Tommasini. Eden od svetovalcev — Antino Porenta — je bil od leta 1856 do smrti 1866 tudi «odiičen član* Tržaškega društva za varstvo živali (Societa zoofila triestina). Dokument in te besede objavljamo z željo, da bi prispevali k razvijanju če že ne ljubezni, pa vsaj civiliziranega ravnanja z živalmi in zakaj ne tudi k razmisleku pristojnih oblasti, če ne bi kazalo le ostreje nastopiti vsaj v najbolj kričečih primerih barbarstva do živali in na ukrepe v tem smislu opozarjati javnost s podobnimi dvojezičnimi coznanili*, kakršno je bilo v Trstu možno sredi prejšnjega stoletja, (jk) vas pač najbolje ve za svoje potrebe, pa tudi zmogljivosti. Rezultat vsega tega predhodnega dela je ta, da je danes v Prebenegu že točno viden obris bodočnega doma, v Mačkoljah pa so sicer šele pri temeljih, a delo je vendarle steklo in kaže, da v bodoče ne bo zastojev, dokler ne bo dom končan. Licitacijo del sta si zagotovili dve domači gradbeni podjetji. V Prebenegu gradi podjetje Glavina, v Mačkoljah pa celo pravi domačin Idle Tul. Pozanimali smo se tudi za približne številke. Za Prebeneg je predvidenih 70 milijonov lir, za Mačkolje pa nekoliko več, okroglo 96 milijonov. Občina(si je zastavila kot cilj, da bi hišo v Prebenegu odprli že koncem letošnjega leta. To najbrž ne bo mogoče, vendar delo dobro in hitro napreduje. «Po začetnem zastoju, nam je povedal Vilko Bandi — odbornik PD Jože Rapotec — so delavci korenito poprijeli za orodje in so skoro v celoti nadoknadili zaostanek. Toda zidarsko delo je -pač takšno/'da je močno odvisno od vremenskih razmer. Upajmo, da bo lepa jesen in da dež ne bo nadlegoval delavcev.* «Prosili smo za podrobnejši opis notranjosti hiše, pa tudi, kako mislijo Prebenežani urediti njeno okolico, saj je treba tudi z zunanjostjo poudariti vožnost objekta*. Deloma novi temelji so pobrali dobršen kos starega plesišča, tako da je od prostora Pod lipo ostalo bolj malo. Tu mislimo urediti parkirišče, ki bo zmoglo kakšnih dvajset avtomobilov, preostali prostor pa bomo dopolnili z zelenjem. Kaj več se ne da, ker teče okrog in okrog cesta. Kar pa zadeva notranjosti hiše, bo ta imela poleg glavne dvoranice še vrsto prostorov. V pritličju je mišljeno majhno skladišče, bar in pa sobica kJer bi lahko udarili eno na karte ali na biljard. Ta soba bo tudi na razpolago vaški mladeži, ki se zdaj shaja ali na ulici ali v gostilni. V prvem nadstropju pa bo zra ven dvorane še sedež društva in kabineti za gledališčnike, ko bodo tu dramske predstave in podobno. To seveda v glavnih obrisih. Možno je tudi, da ko bomo začeli razpolagati s prostori jih bomo še kako drugače izkoristili. Vendar se mi zdi važno in pomembno najprej to, da pride naše društvo do sedeža, ker se trenutno shajamo v privatni hiši, saj drugače sploh ne bi mogli izpeljevati dejavno sti, ki smo si jih začrtali in ki se — sicer v našem skromnem merilu — lepo odvijajo.* Prebenežani so bili od nekdaj složni in odprtih pogledov. Doslej so vedno tesno sodelovali z do linskim prosvetnim društvom. Od kar imajo svoje društvo, pa se je to sodelovanje še okrepilo, kaj ti razširile fo se dejavnosti in drug drugemu si gredo krepko na roko ob vsaki priliki in potrebi Dolinski zbor n. pr. prihaja že vr sto let v Prebeneg k spomeniku padlim na dan 1. novembra. PD Jože Rapotec pa ima stalno ru briko v TABORU glasilu PD V. Vodnik. Pogovor z Vilkom Ban dijem je tekel še o marsičem, toda o tem kdaj drugič. Čim se bo pokazala ugodnjejša prilika, pa bomo podrobneje soregovorili tudi o ureditvi mačkoljanske občinske hiše. BORIS PANGERC Frispfmjlp zn DIJAŠKO MATICO ki, smo prišli v Botač in nadaljevali po markirani poti do Drage. Tukaj smo s pesmijo in enominutnim molkom počastili spomin naše vestne planinke Marije Brezavšček. Vedno po gozdu smo prišli na Pesek. Spremljalo nas je lepo vreme ter tudi dobra volja. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot na Kokoš, od tam mimo spomenika naših padlih do Bazovice, kjer smo se razšli z željo, da napravimo še mnogo takih lepih in koristnih sprehodov. (TM) > Seminar Slovenske prosvetne zveze (Nadaljevanje s 6. strani) šo celotno kulturno problematiko. Svoje pozdrave seminarju pa sta prinesla Jože Hartman, član RK SZDL ter Klavdij Palčič, predsednik SPZ. V zaključni razpravi mgd samimi slovenskimi kulturnimi delavci pa je poleg drugih, prišla na dan. še zanimiva ugotovitev, da se je v treh dneh govorilo izključno o kulturi in se ni niti enkrat omenila beseda »prosveta*. Vsi prisotni so se celo strinjali, da bi naši Slovenski prosvetni zvezi celo zamenjali slednjo besedo z neko bolj aktualno in bolj prilagojeno, kot npr. »kulturna*, saj se ta ne ukvarja z neko prosvetno dejavnostjo temveč 2elo preprosto s kulturno. CITROEN *VISA SERVIS - NADOMESTNI DELI dinGJJDnti Ul. Coroneo 33 TRST Tel. 782-381 VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV Prvi jesenski sprehod planinskega društva po Krasu Po daljšem presledku se je minulo nedeljo zbralo lepo šte vilo članov planinskega društva na prvem jesenskem sprehodu po Krasu. Iz Boljunca po lepi soteski Glinščice, kjer se vsako ne deljo zbirajo italijanski izletni ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTR5ČMO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNO POSOJILO 1974-1981 S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE S 1. decembrom 1979 dospejo obresti za šestmesečje junij - november 1979 v višini 67,50 lire za obveznico. Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanru izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju maj -oktober 1979 borza poslovala, znaša 6,945 odst. (efektivno 14,372 odst. na leto). Zato bodo v smislu čf. 4 pravilnika posojil obresti obveznic za šestmesečje december 1979 - maj 1980 znašale 6,95 odst., kar je čistih 69,50 lire za obveznico. V primeru, ko bi v smislu čl. 5 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za enaisto šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 2,945 odst. Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 5 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 4% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. Po izžrebanju, ki je bilo 10. septembra 1979, bodo s 1. decembrom 1979 vnovčljive sledeče obveznice «serij»; 10 -112 -193 -254 - 16 - 20 117 - 121 194 - 197 257 - 259 345 - 349 - 352 - 21 - 45 - 59 - 62 - 66 - 72 - 75 - 84 - 101 - 122 - 130 - 135 - 137 - 147 - 172 - 176 - 183 - 189 - 203 - 212 - 216 - 221 - 226 - 236 - 245 - 248 - 250 - 263 - 275 - 294 - 308 - 309 - 314 - 315 - 320 - 333 - 356 - 359 - 369 - 375 - 377 - 394, Vrednost vnovčenja izžrebanih obveznic, določena v smislu člena 5 po pravilniku posojila, znaša čistih 1.259,98 lire za obveznico. 'nmorski dnevni 8 11. novembra 19^? DELOVANJE TRŽAŠKEGA ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV Plodno sodelovanje z organizacijami iz SFRJ Pred časom je Združenje krvodajalcev iz Trsta slavilo 15. letnico ustanovitve. Sam jubilej je prav gotovo zelo pomemben, saj je združenje nastalo iz potrebe po nely ustanovi, ki bi jamčila krvodajalcu ustrezno oskrbo in ga obenem obvarovala možnih zdravstvenih posledic. O delovanju združenja smo se pogovorili z njegovim predsednikom Genti-lijem ter svetovalcem združenja Jurado. Gentile nam je takoj ob začetku povedal, da je od ustanovitve do danes preteklo že precej let. a so v tem času res napredovali do take mere, da zasedajo njihov center skupno z ostalimi iz dežele eno izmed prvih mest v državi. Oglejmo si le nekaj podatkov. Trst ni razmeroma veliko mesto, ima pa kar 12 tisoč krvodajalcev, od katerih jih je aktivnih sedem tisoč. Združenje ima svoj vodstveni svet, ki je sestavljen iz devetih svetovalcev, med katerimi imamo tudi Slovenci svojega predstavnika in sicer svetovalca Jurado. Vodstveni svet i-ma nalogo, da koordinira delovanje samega združenja in odloča o morebitnih spremembah ter nujnih ukrepih. Svet se obnavlja vsaka tri leta, volitev bi se morali udeležiti vsi člani združenja, a se zaradi raznih razlogov skrči število volilcev na 1500. Združenje ima tudi krvodajalce iz Jugoslavije. Z Gentilejem in Jurado smo se pogovorili tudi o stikih z Jugoslavijo. Povedala sta nam, da sodeluje združenje že več let z raznimi centri krvodajalcev iz Jugoslavije, Stalne stike i-majo predvsem z Izolo, Pulo, Reko. Beogradom, Karlovcem in Ljubljano. Poleg tega se večkrat srečujejo še z nekaterimi centri, ki spadajo k večjim podjetjim, kot naprimer Tomos in drugi. Gentile je tu poudaril, da so v Jugoslaviji objektivno izrazno napredovali (kar ni mogoče reči o Italiji), predvsem kar se tiče same organizacije. Pri tem pa se vsestransko zelo zanimajo in raziskujejo na vseh mogočih področjih. da bi se tako čim bolj izpopolnili. Skupno z združenjem iz Trsta so nekateri centri priredili že vrsto srečanj, na katerih razpravljajo in soočajo udeležence o vseh novostih, naj si bo iz znanstvenega področja kot pa tudi praktičnega vidika. Gentile meni. da so ta srečanja neverjetno bogata in koristna, saj je obojestranska izmenjava mnenj ne samo konstruktivna, temveč v nekaterih primerih celo nujna. Hvalevredno je tudi dejstvo, da so 'v Jugoslaviji že dosegli glavni cilj krvodajalnih centrov, to je da dobava krvi pokriva resnične potrebe. «Žal smo v Trstu, je Gentile dodal, še zelo daleč od tega, saj bi potrebovali letno vsaj 16 tisoč stekleničk krvi, medtem ko jih dobivamo le 11 tisoč. Poleg tega, je Jurada poudaril, da uživajo krvodajalci iz Jugoslavije neprimerno več pravic kot italijanski*; kot primer je navedel. da ima krvodajalec poleg e-nomesečnega dopusta še pet dni počitnic. Težnja združenja je, da bi se delilo na več sekcij, občinskih in v nekaterih primerih še v podjetjih, toda da bi se ustanova decentralizirala. Tak center bo v kratkem začel delovati v devinsko-nabrežinski občini, za to ima velik del zasluge župan Škerk, ki se je za to pobudo zelo zavzel. Kmalu bodo podoben center ustanovili še v dolinski občini, saj je župan Švab sam stopil do Gen-tileja ter se pozanimal o delovanju združenja. Tu je bilo že nujno vprašanje koliko je slovenskih krvodajalcev. Zagotovo se števila ne pozna, suče pa se pri 500 krvodajalcih. Jurada je pri tem povedal, da se skuša združenje čim bolj odpreti slovenski javnosti, prav zaraai tega so sklenili, da bodo plakati dvojezični. Poleg tega bodo v bodočnosti priredili vrsto predavanj po vaseh, ki ne bodo le propagandnega značaja, temveč bodo predvsem skušali soočiti prebivalstvo s samo problematiko in nujnostjo po večjem številu krvodajalcev. Izvirna dela (Nadaljevanje s 5. strani) »Doberdob*, do aprila prihodnjega leta pa bo zunaj tudi druga knjiga, v kateri bodo zajeti Voranče-vi krajši spisi. Tu je seveda še naša Marksistična knjižnica, v kateri bo še ta mesec izšlo delo Janeza Škrjanca »Ekonomski sistem in ekonomska politika SFRJ*, a-prila pa delo Borisa Ziherla »Obča marksistična sociologija*. V sociološki politološki knjižnici bo novembra izšla delo Jožeta Goričarja »Razprave in zapisi*, na programu pa je tudi knjiga Franceta Vrega «Javno mnenje in samoupravna demokracija*, je zaključil Herman Vogel svojo predstavitev originalnega slovenskega pisanja, ki ga bo ob koncu letošnjega leta in v prvi polovici prihodnjega leta izdala mariborska založba Obzorja, Prihodnjič pa o prevodih. ZA RAZVIJANJE DRUŽABNIH ODNOSOV V Križu tečaj za ljubitelje plesa Ko je jamski človek prvič prenesel svoje veselje ali žalost v ritmiziran korak, v skok, v pozibavanje glave ali kretnjo roke, se je rodila zgodovina plesa. Posredovanje teh občutkov v obliki gibanja je bilo prisotno pri v ..eh narodih v obliki religioznih, vojnih, obrednih in priložnostnih plesov. Iz teh se je pozneje razvil umetniški ples, ki je sprva služil predvsem estetskemu uživanju vladajočega razreda. Šele okrog 12. stoletja so se pojavile prve oblike družabnega plesa ki so se spreminjale vzporedno z razvojem družbe. Danes je brez dvoma ples med najbolj priljubljenimi oblikami razvedrila. Vendar bi bilo napačno, če bi plesno izživljanje ocenjevali zgolj kot zabavo. «Sodobni ples je za ples isto, kot sodobno slikarstvo ali sodobna glasba — ustvarjalna manifestacija naše dobe.* — je zapisala Margaret Lloyd v svoji knjigi o modernem plesu. Sodobni ples je odraz današnjih človekovih biofizioloških, psiholoških in socioloških potreb. Najvažnejša biofiziološka silnica je potreba po gibanju in sprostitvi, ki jo danes mlad človek potrebuje bolj kot kadarkoli prej. Doživljanje ritma, usklajevanje gibov in estetska komponenta plesa mu dajejo posebno duševno ugodje. Hkrati zadovoljuje potrebo po druženju z vrstniki, po spoznavanju soljudi in oseb drugega spola. Zato je prav, da ima mlad človek možnost, da se seznani z osnovami družbenega plesa in da ima primeren ambient za izvajanje tovrstne dejavnosti. Pri nas je vzgoja družabnih plesov še nerazvita, čeprav je večina mladine zavzete za ta način izživljanja prostega časa. S plesno izobrazbo pa lahko dopolnimo proces vzgajanja in izobraževanja mladega človeka, ga usmerjamo pri izbiri kvalitetnih plesnih predstav in odvračanju razgrajanja in celo nasilnega obnašanja na plesiščih, ki nimata ničesar skupnega s cilji družabnega plesa. nimiifMiitnuuiiiiiiiiiiiiiiiMMiiMiimiiiiiiitiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiHimiitiiiiitiiiiitiiiniiiiiiiimiHiiiiiimiifiit Tone Škarja o Everestu ZKMI iz Križa je prvi pobudnik plesnega tečaja, ki bo deloma izpolnil to vrzel in hkrati nudil možnost za razvijanje družabnosti in humanih, odprtih odnosov med udeleženci. Tečaj, ki ga bo vodil strokovnjak iz Ljubljane, bo enkrat tedensko v dvorani Ljudskega doma v Križu. Pouk bo zajemal sledeče plese; angleški valček, foxtrot, dunajski valček, polka, jive_ tango, rock' n roli, disco fox. Vpisovanje je že v teku in se zaključi 17.novembra. Vse naknadne informacije lahko dobite na sedežu ZKMI v Križu vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 19. ure do 21. ure, v soboto od 16. do 18. ure. SONJA SIRK Iskati (Nadaljevanje s 5. strani) vlačna, medtem ko se je ves čas predvajanja zdelo, da je popularni Boris Cavazza kot duhovnik Ciril neprimerno zaseden in zato nezadovoljen s svojo vlogo. V Ljubljani filmu vsekakor ne prerokujejo usode evergreena, čeprav — kdo ve? Tukajšnje kroge je nemalo presenetila novica, da je na nedavnem milanskem «filmskem sejmu* neka ameriška distributerska firma odkupila licenco za predvajanje «Iskanj» po vsem svetu kar za 150.000 dolarjev — to je doslej največji mednarodni finančni uspeh nekega jugoslovanskega filma . .. S premiero »Iskanje* je bil končan pregled letošnje slovenske filmske bere. Najprej smo videli »Drago mojo Izo» pisatelja Iva Zormana in režiserja Vojka Dule-tiča. Zaradi zelo enotnega elegično - pripovedovanega sloga, pa tudi zaradi izredno skladno komponirane fotografije, velja morda prav temu filmu (ki pa tudi ni dosegel posebno dobrega odmeva pri občinstvu), prvenstveno v letošnji slovenski filmski trojici. Feljtonistično zastavljeni film «Krč» novinarja Željka Kozinca in režiserja debutanta Boža Špraj-ca, vsekakor ni navdušil dovolj, da bi ga lahko prišteli med pristne dobitke — preveč vsega je hotel zajeti in premalo se mu je posrečilo. Nedelja, 11. novembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 Hrumeča leta kinematografije 13.00 DNEVNIK 1 - OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 - 19.50 V teku nedelje Oddajo vodi Pippo Baudo 14.15 športne vesti 14.30 Disco ring: Tednik glasbe in plošč 15.15 športne vesti 15.25 Giuseppe Balsamo, 6. del 16.30 90. minuta 16.50 Bis 18.55 Športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme A lige . 20.00 DNEVNIK 20.40 ConVera verde la mia valle, 5. del 21.40 Športna nedelja 22.40 Pregled sporeda za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Alla conquista del West — TV film, 6. del 15.00 Pregled sporeda za prihodnje dni . 15.15 DNEVNIK 2 - Šport Neapelj: Konjske dirke Rovigo: Rugby 16.30 Pomeridiana: Gianni Schicchi, opera — 1 dejanje Revolt, balet 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 18.55 Joe Forrester — TV film Un ragionevole sospetto 19.50 DNEVNIK 2 — Odprti studio DNI 20.00 DNEVNIK 2 - Nedelja sprint 20.40 Alberto Sordi: Storia di un italiano, 2. del 21.55 DNEVNIK 2 - Dosšier 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Jazz z Enricom Rava JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 TV kažipot 9.50 A. Haley: Korenine, TV nadaljevanka 10.40 Deklica in deček, mladinska serija 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.15 Botanik, dok. 15.40 Veseli tobogan: Cirkovci 16.40 Poročila 16.45 Kako se oblačimo 16.50 Vesele brazde vzdržljivosti, reportaža 17.00 Pozna renesansa in zgodnji barok 17.35 Športna poročila 17.40 Golobi letijo, angleški film 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Dorenčevski - Lj. Hibi lovski: Beli zid, drama 21.15 Skopje 79, festival zabavne glasbe 22.25 TV DNEVNIK 22.40 Športni pregled Koper 18.00 Boks — mednarodno srečanje 19.30 Otroški kotiček; Zlati prstan — TV film 20.00 Pregled sporeda za prihodnji teden 20.15 Stičišče; tedenska odaja informativnega programa 20.35 Samčevg hčere — film Režija: Andew Stone; igrajo: Adolphe Menjou, Mail Russell, Ann Dvorak . . . 22.00 Glasbena oddaja: Milva, 2. del 22.40 Drugo življenje gospoda De La Pivardiera — TV film iz serije: Slavne pustolovščine. Zagreb 14]20 Mladinski film 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Ne nagibaj se ven, film 21.50 Popotovanja 22.20 TV DNEVNIK 22.40 Športni pregled i ’ - i m i Predstavitev fnma.ajca našemu občinstvu Ravno te dni so razglasili rezultate javnega nagradnega natečaja za izviren slovenski filmski scenarij. Nagrade ni bilo nobene, pač pa so štiri scenarije (do osemnajstih poslanih) na VI BA filmu odkupili. Isti dan so razpisali nov nagradni natečaj z enako vabljivimi nagradami v znesku po 50.000 dinarjev. Ali je tudi to samo vaba in ali spet čaka scenariste na koncu samo «odkup», ki očitno ni nič drugega, kot zagotovitev možnosti, da producent ravna z avtorjevo snovjo kar mu je volja? To najbrž ne bo pravšnji stimulans za pisanje prodornejših in uspešnejših slovenskih filmskih besedil. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠK MATICO JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. NOVEMBRA 1979 TOREK, 13. novembra LJUBLJANA 9.15 - 16.25 TV v šob; 17.25 Poročila; 7.30 Praznični dnevni slovenske folklore v Piranu; 18.00 Palčki nimajo pojma; 18.35 Obzornik: 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Helsinki pod Alpami; 20.55 H. Fallada: človek hoče navzgor, TV nadalj.; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Klasika. Poročila; 17.35 Z besedo in sliko; 17.55 Potovanje v deželo lutk; 18.15 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 10.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Drevo za cokle. KOPER 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.15 S tujo kožo film; 22.00 Dok. oddaja; 22.30 Obraz jazza, 2. del. KOPER 19.50 Stičišče: 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nogomet: Jugoslavija - Ciper; 22.15 Dve v eni, film. PETEK, 16. novembra LJUBLJANA KOPER 19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke: 20.15 TV dnevnik; 20.30 Komandant, film; 21.50 Aktualna tema; 22.20 Narodna glasba; 22.50 Stičišče, ponovitev. SREDA, 14. novembra LJUBLJANA 9.30 - 10.00 TV v Šoli; 15.25 No-gomet: Jugoslavija - Ciper; 17.30 ČETRTEK, 15. novembra LJUBLJANA 9.10 - 15.50 TV v šoli; 16.50 Poročila; 16.55 Jakec in čarobna lučka; 17.10 Nacionalni parki, dok.; 18.00 Bepo orje morje; 18.35 Obzornik; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Goya ali začetek modernega slikarstva. dok.; 21.30 Glasbeni magazin; 22.15 TV dnevnik. 17.15 Poročila; 17.20 Usoda nekega Charlieja; 17.35 Raznašalci časopisov; 18.00 Tuja folklora: 18.35 Obzornik; 18.45 Otrok in knjiga; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Slovenski kraji med seboj; 21.35 Petrocelli, serijski film; 22.20 TV dnevnik; 22.35 Jazz na ekranu. KOPER 19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik: 20.30 Trojni odmev, film; 21.55 Propagandna oddaja; 22.10 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 17. novembra LJUBLJANA 9.20 Palčki nimajo pojma; 9.50 Po sledeh napredka; 10.20 Smrt j je moj sopotnik, dok.; 10.55 A. Tolstoj: Trnova pot, TV nadalj.; 14.55 Nogomet: Dinamo - Rijeka; 16.55 Poročila: 17.00 Jezero pozablji- | vosti, film: 18.35 Naš kraj; 18.45 , Človek naš vsakdanji; 19.15 Risan ( ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 N. Collins: London je moj, TV nadalj.: 20.50 Kako se oblačimo; 21.00 Dick in Jane, film; 22.35 TV dnevnik; 22.50 TV kažipot. KOPER 14.55 Nogomet: Dinamo - Rijeka; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Prostor v peklu, film; 22.05 Italija z neba: Emilija - Romagna; 22.55 Pregled sporeda za prihodnji teden. TRSTA 8.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Rayja Connif-fa; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Pregled slovenskega tiska v Italij" in Aktualnosti; 11.05 Mladinski oder; 11.30 Nabožna glasba; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Glasba 'po željah; 14.10 Radio klopotača; 15.00 Nedeljsko- popoldne: šport, glasba ter neposredni prenosi iz naših prireditev. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 18.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno - prebujanje; 6.30 - 8.40 Glasba na praznični dart; 9.30 Maša; 10.13 Mojstri jazza; 11.15 Radio match; 12.00 Rally; 12.30 Stadioquiz; 13.15 11 Calderone; 14.20 Bel papir; 16.30 Stadioquiz; 19.20 Prisluhni, večeri se. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.0 Poročila; 7.3 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za,, otroke; 8.52 .... • < ~ _ KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo: 8.30 6+1=7 in je nedelja; 9.15 Poje skupina Libertas; 9.30 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Bob James; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 14 00 Automobile story; 14.30 Izbrani za vas; 15.00 Stisk roke, posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Poje Miguel Bose; 15.30 Koncert na trgu; 16 00 Free show — ni samo glasba; 16.30 Crash; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Disco hitrs; 18.15 Poje skupina The Ritchie Family; 18.30 Majhne mojstrovine velikih mojstrov. Skladbe za mladino; 9.05 Še pom- KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljo dopoldr.e; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 13.00 Sosednji kraji n ljudje; 13.20 Minute z ansamblom Bordon; 13 37 Glasben-' notes; 14,00 Glasba po željah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Igra orkester Bert Kaempfert; 15.30 Sijaj mi sončece; 16.00 Primorski dnevnik; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe vehkili mojstrov; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. Radio Ljubljana bo v okviru svojega programa Val 202 objavil v ponedeljek, 12. novembra, pogovor o prostorski in urbanistični problematiki na Tržaškem, z vidika položaja in teženj tukajšnjih Slovencev. Gost bo predsednik komisije za urbanizem pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi Mitja Race. Govoril bo o tem, da veljavni urbanistični dokumenti ne upoštevajo dejstva, da tukaj ob večinskem narodu žive tudi Slovenci, katerih težnje in razvoj je potrebno zagotoviti tudi s predpisi o racionalnem izrabljanju prostora, to je gradbenih in druaih zemljišč. Oddaja se bo začela okrog 9.30 ure, pripravil pa jo je stalni do-pis"ik komentator RTV Ljubljana v Furlaniji - Julijski krajini Marijan Drobež. Ponedeljek, 12. novembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Zgodovina in njeni protagonisti: Sicilija 1943-1947: Leta odklonitve, 6. del 13.00 Tedenska oddaja o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Didaktične perspektive za preosnovo šole — vzgojna oddaja 17.00 Remi - risani film Mama Milligan, mama Bar-berin 17.25 Con un colpo di bacchetta, 5. del 18.00 Obletnice: Ardengo Soffici, vzgojna oddaja 18.30 Napo orso capo - risanka 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Družina Smith - TV film Uradniško delo 19.35 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Gli erod del Pacifico - film Režija: Edward Dmytryk; igrajo: John Wayne, Anthony Quinn, Beulah Bondi, Leo-nard Strong in drugi 22.15 Za procesom: Smrt nekega kronista, 1. del Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Menu di stagione 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele, vzgojna odaja Program za mladino 17.00 Barbapapa - risanke 17.05 Rdeča rokavica - TV film 17.30 Spazio dispari 18.00 Tečaj za reševalce, vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Gli indiani delle pianure 19.05 Dober večer z .. . Albertom Lupom Vmes film iz serije Mork in Mindy: II nostro inviato spe-ciale - Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti stud"0 20.40 Sul filo della memoria: Ar* tacija, 3. in zadnji del 21.40 Vabilo: Francis Bacon 22.25 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Medveš Ljubljana 8.55 - 16.00 TV v šoli: Gecti*' trija, Pogovor, Labodje J zero, Materinščina, Krate# film, Biologija 17.10 Poročila 17.15 Glasbena pravljica; in čebele 17.30 Botanik, dok. . 17.55 Pot do pravične in spod011 ne delitve: Delitev osebne? dohodka po rezultatih do* 18.15 Portet Josipa Ressla 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka TV DNEVNIK , H. C. Norregaard: Seme« večnosti, TV drama TV DNEVNIK 22.00 Kulturne diagonale Koper 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 NeDOtrebni zločin - film Režija: Carlo Lizzani; ifC8 jo: Daniele Asti, Giulinn Cesareo, Pietro Brambil*-' 19.30 20.00 21.45 del 22.05 Baletni večer: Večer venskimi koreografi 22.40 Tale - TV nadalj., 6. Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.00 Šola za junake 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade TV DNEVNIK TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kulturna oddaja ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.30 Program za mladino . 19.05 Papagaii, ovce in .. . sl0® 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Violata la legge del Cors* ro - film 19.30 20.00 TRSTA 7.00, 8.00, 16.00, 11.30, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.2Q Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 9.45 Socialna problematika; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 Radio klopotača; 12.45 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence:’ 14.30 Roman v nadaljevanjih; Golobje in jastrebi; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: Kulturno pismo. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila: 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Miniature orchestrali; 9.00 štirje koraki; 9.15 Orkester Jimmy Sedlar; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Italijanski zbori; 16.00 športna oddaia; 16.10 Srečanje z Bobbvjem Solom in orkestrom Oliver Nelson; 1R 32 Crash; 16.55 Pismo iz . ..; 17.00 Posluša imo iih skunai; 17.32 Opera skozi čas; 18.30 Srečanje z našimi pevci: 19.00 Piscnh-ea sound. Glasbeno prebujanje; 7.45 na kočija; 9.00 Radio anch ’ ’ Graffia che ti passa; 11.30 G'a beni program z Mino; 12.03 - i Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 ^ sudore della fronte: per una s j ria del lavoro umano; 15.03 e0' ly; 15.30 Popoldanska srečanj0, 16.40 Mladi in klasična fdasD. 17.00 Patchwork; 19.15 Prisluh^ večeri se; 19.20 Les bonnes; 21-^ Concerto offerto dalla Radiote) vzuiila?! lhuji uciiia iwu,JV ^ visione italiana ai partecipant' »Congresso della Comuuita EaJV pea e i dirittl delluoino*. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30, l?;3”' 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročil0: 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Cronac di poveri amanti, radijska Pf.'. redba; 9.32 - 10.16 Radio 2 - 3^' 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 11 su°", e la mente; 13.40 Sound - Trac*; 15.00 - 15.45 Radio 2 - 3131; In concert!; 17.55 Glasbeni P°j gram; 18.33 Ponedeljkova ba; 19.05 Sportello informari011' 19.50 Spazio X - Formula 2. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, ^ 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; b’Z Dobro jutro, otroci!; 7.20 Rckre. nite, tovariši!; 10.05 Kar znaš, to veljaš II; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Juoslaviji; 15,10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15 55 Pri nas doma; 16 20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer, KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00. 13.30, 14.30 Poročila' 6.00 Glasba za dobro jutro; 1.3.05 Po stopinjah zamejske zborovske ustvarialnosti in polustvarialnosti: 13.37 Tzbrali Smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po žeHah; 16.00 Primorski dnevrrk; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 cija; 7.30 Iz naših sporedov, Z glasbo v dober dan; 8.25 raja; 8.4r Izberite pesmico; • Z radiom na poti; 9.45 Turist"0 , napotki; 10.05 Rezervirano za • C j 12.10 Veliki revijski orkestri: "n Kmetijski nasveti; 12.40 PU*® jo godbe na koncertnem odru; Danes do 13.; 13.30 Priporo00! cki vam . . .; 14.05 Pojo amater* zbori; 14.25 Naši poslušalci 0eS. tajo in pozdravljajo; 15.30 Zab0^ na glasba: 16.00 Vrt'Uak ;; 17-0° Studio ob 17.; 18.00 Naša ’g'aS^; ritM5 na izročila; 18.25 Zvočni sigj1?,5 19.35 Lahko noč, otroci!; Minute z ansamblom Mihe na; 20.00 Kulturni globus; Iz naše diskoteke; 21.05 Gl00 velkanov: 22 20 Popevke iz j "Tj slovanskih studiov; 23.05 L*0 -utrinki; 23 10 Za ljubitelje jaZ - &• Bob Woodward Carl Bernstein ijii S momv PADEC 1 27. Prevedel Dušan Dolinar Ob sedmih zvečer je Haig poklical po telefonu Ri-chardsona in mu prebral predsednikovo pismo, ki je bilo po njegovih besedah že na poti k pravosodnemu ministru: -Naročam vam, da ukažete posebnemu tožilcu Archibaldu Coxu, ki vodi preiskavo v zvezi z Waterga-teom, naj ne poskuša več pridobivati prek sodišča magnetofonskih trakov, beležk ali zapisnikov s predsednikovimi razgovori.* Richardson je ugovarjal, ker se z njim niso posvetovali o tem, in dejal, da je zaradi tega nejevoljen in vznemirjen. Haig je dejal, da je storil vse, kar je mogel. Predsedniku je dvakrat poskusil razložiti Richardsonovo stališče. Ni se mu posrečilo. Richardson je skrbno pazil, da mu ni povedal, ali bo izdal ukaz Coxu ali ne. Halgu se je dozdevalo, da se Richardsonu sicer upira Izdati ukaz Coxu in bo zato zavlačeval, a da še vedno načeloma skupaj z njimi podpira kompromisno rešitev s Stennisom. Odložil je slušalko. Delovati morajo urno. Sklenili so, da bodo ukaz objavili v tiskovnem sporočilu Bele hiše in tako izklopili Richardsona iz posredniške vloge. Predsednikov ukaz je bil namenjen neposredno Coxu kot -uslužbencu izvršne oblasti*. Haig je sklical višje funkcionarje v Rooseveltovi dvorani Bele hiše. Bryce Harlow, predsednikov svetovalec iz obdobja prvega Nixonovega predsedniškega mandata, ki so ga po Haldemanovem in Ehrlichmanovem odstopu vnovič poklicali v Belo hišo, je bil ves razdražen, ker ni sodeloval pri pogajanjih. Mudilo se mu je tudi na večerjo v priljubljeno washingtonsko restavracijo Jean Pierre. Naložili pa so mu, naj obvesti člane vlade c kompromisu s Stennisovim posredovanjem in o ukazu Coxu, naj opusti zahteve po nadaljnjem dokaznem gradivu. Harlovv si je že mislil, da je obvestil vse, tedaj pa mu je telefonistka iz centrale v Beli hiši sporočila, da ga kliče pravosodni minister Richardson. «Elliot,» je rekel Harlow, -tebe nisem nameraval klicati. Saj nima pomena, da bi ti jaz pripovedal o tem kompromisu. Ti o tem že vse veš. Po vsej deželi telefoniram naokrog tvojim plemičem in jim pripovedujem —» «No, dobro, Bryce,» mu je segel v besedo Richardson. -jaz sedim tule v svoji pisarni in pripravljam sporočilo za tisk.* Niti najmanj nisem prepričan, da sem sposoben storiti, kar zahtevajo od mene. Ne bom storil tistega, kar hoče od mene Bela hiša.» -Kaj ti pa je, Elliot?* Harlovva je presunilo nasprotje med Richardsonovimi besedami in prejšnjim Haigovim navdušenim prikazom. -Tako nemarnega ravnanja še nisem izkusil,* je rekel Richardson. -Elliot, nikakršnega pomena nima, da to pripoveduješ meni, Jaz ne vem nič, pa tudi ne maram vedeti. Samo ne stori kaj nepopravljivega ali nepreklicnega.* Harlovv ie odložil slušalko. Haig gotovo ve, kako se počuti Richardson. Zakaj mu Haig ni povedal, da je Richardson zaradi vse zadeve tako iz sebe? Odkorakal je v restavracijo in si privoščil krepak požirek dobrega martinija. Tam ga je po telefonu našel Haig in ga vprašal, kako so sprejeli novico člani vlade. «Nisem te klical,* je odvrnil Harlovv, -ker je bilo vsem všeč. Razen seveda Elliotu.* -Kaj to pomeni .razen seveda Elliotu’?* Nekaj trenutkov sta oba molčala, nato se je oglasil Harlovv: -Al, nikar me zdaj ne vleci. Saj vendar ni mogoče, da ti ne veš, kaj se Elliot pripravlja storiti?* «0 čem govoriš?* -Piše sporočilo za tisk. Misli, da ste ga preslepili in da ste z njim nemarno ravnali.* «Ob tem pa človeku preprosto zmanjka pameti,* je rekel Haig. «In zakaj misli, da smo ga preslepili?* Harlovv mu je povedal, da se mu niti ne sanja, zakaj. Haig je telefoniral Richardsonu, mu jezno naštel dogodke vsega tedna in ga spomnil, da je Richardson sodeloval pri vseh fazah v nastajanju kompromisa. Strinjal se je z vsem, kar se je zgodilo, celo s prihodnjo omejitvijo dosegljivosti dokaznega gradiva. In predsednik je prav ob tem popolnoma nepopustljiv, ga je spom1^ Haig je Richardsonu navsezadnje pomagal iz Prece'jii ko je dosegel, da so ukaz razglasili v Beli hiši, tako tega ni bilo treba opraviti samemu Richardsonu. Za se potem Richardson tako neznansko razburja? «Najbrž imate prav,* je odvrnil Richardson. .Zdal sem doma. Zdaj, ko sem nekaj malega spil, se mi reč ne upira več tako zelo. Stvari so videti ne koli"0 boljše in bomo videli, kako se bodo razvijale napr' «)•' Haig je začel razpravljati o prvih odzivih na ko1^ promis. Vodilni člani obeh strank so mu nakloni^ Richardson je pustil zdrsniti mimo še eno priloži10. za spopad. Ni imel rad puščanja krvi. Haigu se je 1 j Valil lzori fr O i o 1 i on 1 DlziKnrzlorvn i /-» flrti valil, ker ga je poklical. Richardson je svoje dni v< pogajanja o Agnevvovem odstopu in se mu je zdelo, vnovič odvrača nekakšno nacionalno krizo. d* Cox se je zdaj soočil s predsednikovim ukazom, ne sme več zahtevati dodatnih trakov. Pravzaprav dobil še nobenega traku. Kompromis s Stennisom " ^ po njegovem sploh ni kompromis — potiskajo skozi kor z buldožerjem. Cox je razglabljal, da so sod^ pravo in pravosodni minister na njegovi strani. R®2^ v, sil je, da bo imel v soboto, 20. oktobra, popoldne tisk no konferenco. V sporočilu je pisalo, da je kompromis Stennis «razsodal1^r koristen*, vendar se je Richardson postavil po robu prepovedi 'l°£e nnrlalin io voKtoim nn nroflcoHnibni/iH trfllmi;ili //H fom Ki »»Ofl nadaljnje zahteve po predsednikovih trakovih, «0 tem bi rad čim " razpravljal s predsednikom,* je pohlevno končal. Ker predsednik nikoli objavil svojega pisma Richardsonu, tudi pravosodni minist°r objavil svojega odgovora. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PREJŠNJI PETEK V LJUBLJANI NA POSREDOVANJE ZSŠDI Prvo uradno srečanje delegacij ZTKOS ter CONI iz naše dežele Obravnavali so konkretne pobude za vzpostavitev trdnih in bolj organizi-ronih odnosov - Razgovorov so se udeležili tudi predstavniki ZSŠDI osrednjih tehničnih na športnem področju k rvi uradni obisk delegacije Rajnkega olimpijskega odbora CO ,12 dežele Furlanije - Julijske oroJlne pri Zvezi telesnokultumih Ionizacijah Slovenije - ZTKOS, ie rUe vr®‘^ v v Ljubljani, ^.^dvomno dogodek, ki presega sov ajn' P'4''*!' dobrososedskih odno-med sorodnima temeljnima šport-ijj, * organizacijama. Kot je jasno jn .^!° iz celotnega poteka prisrčnih Prijateljskih razgovorov, so pred-«vn,ki obeh "Kanizacij da so dejansko soglasni V vse^ pogledih na razvoj rJ/ne kulture in vzpostavitev testa?* medsebojnega sodelovanja, na kupnih načelnih izhodišč, j^iambno zaslugo, da je do takega ji, a 4Udi prišlo, ima krovna zamejuj organizacija ZSŠDI, ki je s Ifjr0 aktivnim zanimanjem in po-aovunjem omogočila v svoji na-*ava* Akciji mostu med obema dr-kaU a' se postavijo temelji za He P^tni skok v športnih odnosih •u SR Slovenijo in našo deželo. », a uradnih razgovorih med dele-nie^ama ZTKOS (sestavljali so jo fo" Podpredsednik Milan Fabjan-^kretar komisije SRS za medni, ■ 0 sodelovanje Zoran Naprud-ta ® član komisije SFRJ za med-j »dno sodelovanje Boris Lenič) in jT^ega CONI (predsednik CONI j^fozo Civelli, predsednik teniške jv?* Antonino Lenaz in predsednik Ca»iZa športni ribolov Renato Del ^Ouo) sta najprej vodji dele-Po dobrodošlici in obojestran-HjJ’, Pozdravih, orisala položaj in v JJkluracijo športne organiziranosti d,, *°yeniji oziroma v F-JK. Da bi vihrt skupno željo po vzposta-j jjh trdnih in bolj organiziranih od-Vi V v interesu mladine in športa, in . dotaknili konkretnih pobud bil g c^skih programov. Najprej so dM ,na vrsti mladinske igre treh Prb • ^kupno s Koroško), ki jih PifehJaj° ^ šest let: iznesli so vrsto | glogov, ki so v glavnem soupada- . pred nasprotnikom DANES NEDELJA, 11. NOVEMBRA NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju Sovrana - Breg * * * 14.30 v Križu Vesna - Costalunga # # # 14.30 v Žavljah Zaule - Primorec * « * 14.30 v Bazovici Zarja - Giarizzole * * # 14.30 pri Dom ju Čampi Elisi - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Nabrežini Cave - Kras « « « 10.30 na Padričah Gaja - San Luigi For Vou # * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnjc - Fogliano * # * 14.30 v štandrežu Juventina - Libertas Kopriva # * * 14.30 v Št. Petru Isonzo - Mladost ZAČETNIKI 9.15 na Proseku Primorje - CGS # * # 11.45 v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni - Breg NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah Muggesana - Primorec NOGOMET V A LIGI DANES SPOPAD MILAN-TURIN Srečajo se namreč Intcr-Juventus in Torino-Milan V C-l ligi Triestina danes doma proti Mantovi Po tekmah v okviru evropskih nogometnih pokalov, v katerih je italijanski nogomet doživel hud polom, saj je v sredo izgubil kar tri svoje predstavnike, bo v današnjem kolu. prve.lige;iy ospredju spopad med enajstericami Milana in Turina. O prvem mestu na lestvici bi lahko Odločalo 'prav srečanje v Milanu, kjer bo Inter, ki s 13 točkami trenutno vodi na skupni lestvici, igral proti Juventusu. V primeru, da Inter izgubi, bi se mu znala pridružiti tako Milan, ki se bo spoprijel s Turinom, kot Cagliari, ki ima realne možnosti, da doma odpravi Avellino: Milan in Cagliari namreč zaostajata za Interjem le za dve točki. Z druge strani pa se bosta tako Napoli kot Perugia skušala oddolžiti za neuspeh tako v evropskih po kalih kot tudi v prvenstvenih tekmah prejšnje nedelje. Perugia je namreč v nedeljo le remizirala z zadnjeuvr-ščeno Pescaro, v sredo pa doživela hud poraz proti solunskemu Arisu. Nič bolje ni bilo z Napolijem, ki je v zadnjem kolu na lastnem igrišču klonil proti Avellinu, nato pa sredi tedna še izpadel iz pokala UEFA. Ravno proti Napoliju, ki bo za vsako ceno skušal zmagati, pa bo danes igral Udinese, zato ne bo njegova naloga nič kaj zavidljiva in lahka. DANAŠNJI SPORED - 9. KOLO (V oklepaju imena sodnikov) Ascoli - Fiorentina (Ciulli) Bologna - Catanzaro (Longhi) ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK IN DEKLIC UGODEN OBRAČUN ZA NASE EKIPE V B skupini so mladinke Brega favoritinje za končno zmago ■ Bor še vedno ita prvem mestu v A skupini deklic ■ V B skupini bo Kontovel težko ubranil lanski mslov L Prijateljstvo pa je jamstvo, da n° vzpostavili plodne odnose s '""»iiiiiii,,,,,,,umu,m,iiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Košarka V A-1 LIGI Osrednje srečanje Arrigoni - Emerson nedeljski zmagi morala na višku v ekipi hrlinghama - V Vidmu derbi Mobiam - Pagnossin sedmem kolu je stanje v obeh “Saških prvenstvih že bolj jas-\ A-l je že razvidno, da ima-ajvečje možnosti za uvrstitev v rio, ki gg bo borila za naslov, Emerson, Sinudyne, Billy, ?°ni in Grimaldi. V današnjem ja na sporedu en sam nepo-etl spopad med temi ekipami, Cer v Rietiju, kjer sprejema Ar 11 v goste Emersona. Od osta-tekem bo predvsem zanimiv °j med Antoninijem in Sinudy-v Sieni, predvsem zaradi ri-®te rned tema društvoma. Va-. 0 tudi spopad med Jollyjem in l“oxom, to je med ekipama, ki *a vsaj na sedmo ali osmo ■°* kar zagotavlja obstanek Najboljšimi ter kvalifikacijske le s prvo in drugouvrščeno v uvrstitev v play-off. A-2 ligi bo osrednja tekma os-a kola v Vidmu, kjer bo derbi Mobiamom in Pagnossinom. ekipi sta v tem prvem delu ristva povsem zadovoljili in za-!ta trenutno tretje oz. drugo 0 na razpredelnici. Goričani so 'Pomladili ekipo, vendar so se 3| igralci (Turel, Puntin) izka-tar večkrat celo povedli ekipo “Nage. Poleg tega je Američan Pondexter v izredni formi in je marsikdaj sam odločil tekmo. Prav tako se je pri Mobiamu novi Američan Dickey izkazal za odličnega igralca, trener Blasone, ki je zamenjal Guerrierija, pa je končno znal izkoristiti izreden igralski kader, ki ga ima na razpolago. Zanimivo bo tudi srečanje v Trstu med Hurlinghamom in Banco-romo, ki sodita med ekipe, ki merijo na eno izmed prvih štirih mest. Pri Hurlinghamu je morala po zmagi v Riminiju proti Šarili na višku: če bo danes tudi Laurel zaigral, kot zna, bo Rimljanom (ki imajo letos dva odlična Američana: Davisa in Hicksa) trda predla. Še ena zanimiva tekma bo v Tre-visu, kjer bo največje presenečenje tega prvenstva, novinec Liberti, sprejel pordenonski Postalmobili. DANAŠNJI SPORED A-l LIGA: Arrigoni - Emerson, Gabetti - Superga, Isolabella - El-dorado, Antonini - Sinudyne, Grimaldi - Scavolini, Jolly - Pintinox, Fabia - Billy. A-2 LIGA: Honky - Šarila, Hurlingham - Bancoroma, Mobiam -Pagnossin, Diario - Cagliari, Mer-cury - Canon, Liberti - Postalmobili, Rodrigo - Mecap. Cagliari - Avellino (Casarin) Inter - Juventus (Michelotti) Lazio - Pescara (Paparesta) Napoli - Udinese (Menicucci) Perugia - Roma (Bergamo) Torino - Milan (Menegali) * » » C-1 LIGA Po nedeljskem izredno dragocenem neodločenem izidu na tujem igrišču proti Riminiju, ki je Triesti-ni omogočil, da je skupno s Cre-monesejem še vedno na vrhu lestvice, se bo danes Tagliavinijevo moštvo srečalo z Mantovo; ki je s petimi točkami na spodnji polovici skupne lestvice. Pred današnjim srečanjem pa je Tagliavini v precej-1 šnjih težavah, saj ne bo mogel poleg Magnocavalla, ki je izključen zaradi dveh opominov, nastopiti niti poškodovani Quadrelli. Poleg tega ni vodstvo tržaške enajsterice še vedno rešilo hudega vprašanja, ki ga predstavlja napad: na Paino, ki se bo moral operirati, ne more računati vsaj tja do februarja, samo dobra obramba pa ne more zagotoviti napredovanja. Vodstvo Triestine si zato prizadeva, da bi našlo drugega dobrega napadalca, kar pa je sredi sezone izredno težka in nehvaležna naloga. Po zadnjih vesteh kaže, da je le uspelo izslediti perspektivnega mladega napadalca, vendar se o tem ne ve kaj bolj podrobnega. DANAŠNJI SPORED - 7. KOLO (V oklepaju imena sodnikov) Biellese - Forli (Pezzella) Casale - Pergocrema (Sguizzato) Cremonese - Rimini (Bianciardi) Lecco - Alessandria (Bosch') Sanremese - Varese (Pairetto) S. Angelo Lod. - Reggiana (Luci) Treviso - Fano Alma J. (Leni) Triestina - Mantova (Baldi) včerajšnji i bila odr- Odbojkarska prvenstva v kategorijah mladink in deklic se nadaljujejo brez prestanka. Ne glede na to, da smo doslej objavili skoraj vse izide, si bomo danes nekoliko bolj podrobno ogledali rezultate naših ekip, ki nas polnoštevilno in dokaj uspešno zastopajo v teh prvenstvih. MLADINKE SKUPINA A Če seveda izvzamemo prvenstveni za vrtljaj, so grana štiri kola, toda nepopolna, ker sta bili dve tekmi preloženi. Kljub temu pa lahko mirne duše trdimo, da je velik favorit za končno zmago v tej skupini OMA A, j ki je še edina neporažena. Tako1 lanske pokrajinske zmagovalke od Kontovela, kot tudi zastopnice Sloge so po enkrat ostale praznili rok. V treh nastopih je Sokol izbojeval par točk, Solaris je odigral dve tekmi manj in je še vedno praznih rok, kot tudi najslabši nasprotnik II Modulo, ki je odšel z igrišča kar štirikrat poražen. DOSEDANJI IZIDI OMA A - Sokol 3:0 Sloga — Solaris 3:2 II Modulo — Kontovel 0:3 Sloga — II Modulo 3:0 Sokol .— Solaris bo 22. t.m. Kontovel — OMA A 1:3 Solaris — OMA A 1:3 II Modulo — Sokol 2:3 Sloga — Kontovel 0:3 Sokol - Sloga 2:3 II Modulo — OMA A 0:3 Kontovel — Solaris preložena LESTVICA Bor — Breg 3:0 LESTVICA 9:0 6 Sokol — Sloga A 0:3 Inter 330 Sloga B - Bor 1:3 Kontovel 3 2 1 6:5 4 Breg — Sokol 3:1 Sloga B 3 12 5:7 2 LESTVICA Volley Club 3 0 3 1:9 0 Bor 3 3 0 9:1 6 G. F. Sloga A 3 2 1 7:3 4 Breg 3 1 Sokol 3 0 2 3 3:7 2 1:9 0 OBVESTILA SKUPINA B športna šola obvešča, da se red- V tej skupini igrata dve naši e- no nadaljuje vadba malčkov, sta- kipi — Kontovel in Sloga B. Po vsej Verjetnosti niti v lej konkurenci KontoVelu ne bo uspelo ubraniti lanskega * pokrajinske^'' naslova. Mlade slovenske odbojkarice so RADIO OMA A 4 4 0 12:2 8 Sloga 4 3 1 9:7 6 Kontovel 3 2 1 7:3 4 Sokol 3 1 2 5:8 2 Solaris 2 0 2 3:6 0 11 Modulo 4 0 4 2:12 0 ŠPORT NA TV Športna nedelja se bo začela na drugi italijanski televizijski mreži ob 15.15 s «Tg 2 Diretta Šport*, ki bo trajala do 16.30. V teku oddaje bo na sporedu od 15.25 do 15.30 kratek filmski prispevek o windsur-fingu pozimi, od 15.30 do 15.55 pa prenos iz Roviga drugega polčasa rugbyjskega srečanja med Šansonom in Petrarco. Od 16.00 do 16.30 bodo prišli na svoj račun ljubitelji konjskih dirk, ki bodo lahko sledili prenosu iz Neaplja, tekmovanju za nagrado «Freccia d’Europa». Prav tako bo na drugi televizijski mreži, s pričetkom ob 18.15, na sporedu strnjen prenos nogometne tekme italijanske B lige; ob 18.40 «Tg 2 Goal Flash* in končno ob 20.00 še «Tg 2 Domenica Sprint*. Na prvi televizijski mreži se bodo ob 14.15, 15.15 in 18.55 zvrstile športne novice; ob 16.30 «90. minuta*; ob 19.00 registriran prenos enega polčasa nogometne tekme italijanske A lige in ob 21.40 «športna nedelja*. AVTOMOBILIZEM SKUPINA B V tej skupini je pet ekip in tako je v vsakem kolu ena prosta. Mladinke Brega so končale prvi del prvenstva neporažene in so nesporne favoritinje za prvo mesto. Na najhujše nasprotnice so Brežanke naletele pri Interju, toda prepustile so mu samo niz. Bor in druga po stava OMA sta zaenkrat osvojila po dve točki. Najslabši tekmec pa je Volley Club, ki v treh srečanjih ni nasprotnikom odvzel niti niza. Če ne bo prišlo do večjih presenečenj, bosta najresnejša kandidata za pokrajinski naslov Breg in OMA A. IZIDI Breg — OMA B 3:2 Inter — Bor 3:1 Bor — Volley Club 3:0 Breg — Inter 3:1 Inter OMA B 3:0 Breg — Volley Club 3:0 Breg — Bor 3:0 OMA B - Volley Club 3:0 LESTVICA Gost jutrišnje oddaje «Glasbeni Ping - pong*. ki jo od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin, bo načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI in trener Dario Vremec. Govor bo o problematiki zamejskega nogometa. INKA morale v prvem kolu doma prepustiti dragoceni točki Interju, ki je najnevarnejši nasprotnik v tej skupini. Med našima zastopnikoma je boljši Kontovel, ki je v derbiju odpravil drugo vrsto Sloge, toda šele po petih setih igre. Najmanj za razred slabši je (tudi v tej konkurenci) Volley Club. IZIDI PRVIH TREH KOL Sloga B — Volley Club 3:1 Kontovel — Inter 0:3 Volley Club — Kontovel 0:3 Inter — Sloga B 3:0 Kontovel — Sloga B 3:2 Volle.v Club — inter 0:3 rili dve in tri leta, ki telovadijo skupno s starši in sučr na stadio-hn «1. maj» ob Sredah in petkih od 16. do 17. ure, Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki , da pridejo na stadion «1. maj» vsako sredo in petek od 14. do 15. ure, # * * ŠX Kras obvešča, da se pričenja v F.epnu telovadba za osnovnošolsko mladino. Prvi trening bo v sr"do, 14. t.m., od 16.30 do 17.30. Telovadba bo še ob petkih od 17. do 18. ure. Zamudniki se lahko vpišejo ob prvem treningu. Planinska sekcija ŠZ Sloga prireja VESELO MARTINOVANJE v soboto, 17. novembra, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Vpisovanje pri Viktorju Stoparju, tel. 226-283. /‘ris/trrnjte za DIJAŠKO MATICO 11.00 na Opčinah Giarizzole - Vesna # * * 11.00 v Trstu Sv. Alojzij S. Luigi FY - Breg « « « 12.45 v Trstu, Sv. Sergij San Vito - Zarja ODBOJKA MLADINKE 9.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - OMA B DEKLICE 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter - Kontovel DEČKI 11.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter ŽENSKI TURNIR ZA «3. POKAL CUS* 9.00 v Trstu, Monte Cengio Nastopajo: CUS Benetke, CUS Trst, Julia in Bor KOŠARKA KADETI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Alabarda # * * 9.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter 1904 B KOLESARSTVO CIKLOKROS 13.00 v Varianu (Videm) Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Nabrežini Nastopajo tudi Bor, Mladina in Kras JUTRI PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA MINIBASKET TURNIR Z&R 15.00 v Nabrežini Sokol - CAMB A • « * 16.30 v Trstu, Miraramski drev. DLF A - Bor Delovanje ZSŠDI Kadrovanje pri kotalkanju Na sestanku med ZSŠDI in ko-talkarskimi trenerji pri ŠD Vipava in ŠD Oton Župančič, ki je bil prejšnji teden, je bil govor o problemu kadrovanja in o pobudah, da bi razširili krog kotalkarskih trenerj^r. Na dan je prišel tudi predlog, da bi vzpostavili tesnejše sodelovatrje med vsemi slovenskimi zamejskinu, klubi, ki gojijo to panogo, se" pravi med obema omenjenima društvoma na Goriškem in ŠD Polet. Sestanek trenerske zveze Na petkovi seji odbora trenerske zveze so se v glavnem zaustavili pri pravilniku tega strokovnega organa, katerega merila niso bila v celoti potrjena na zadnji skupščini društev ZSŠDI. Sestanek v Sovodnjah Jutri bo v Sovodnjah sestanek med tamkajšnjo občinsko upravo, ZSŠDI in ŠD Vipava v zvezi z zemljiščem za gojitev športne dejavnosti. -bs- Odobren pravilnik nagrajevanja Na zadnji skupščini športnih društev, ki so članice ZSŠDI, je bilo med zkmejskimi športnimi delavci zaslediti precejšnje zadovoljstvo, saj so kot prvo točko dnevnega reda obravnavali zelo pomembno vprašanje o kriterijih delnega nagrajevanja trenerjev, o problemu torej, ki je vsa ta leta povzročal našim športnim društvom največ preglavic. Odbor ZSŠDI si je po vztrajnem iskanju zagotovil določena sredstva, ki so od oktobra letos na razpolago za trenerje in vaditelje. Pravzaprav je to prispevek društvu za delno kritje stroškov s trenerskim kadrom, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na deficitarne društvene proračune. Po temeljiti razpravi in vrsti predlogov so delegati odobrili pravilnik in merila delnega nagrajevanja, ki predstavljajo ključ za razdeljevanje sredstev. Podpore bo deležna dejavnost tako trenerjev ekip in posameznikov kot. tudi vaditeljev otroške telovadbe, ker je treba delo z najmlajšimi čimbolj razširiti in okrepiti. Vsak trener si bo moral zapisovati treninge v trenerski zvezek, ZSŠDI pa bo preverjalo verodostojnost teh podatkov in, če bo potrebno, tudi seglo po kazenskih ukrepih. Predsednica odbora za telesno kulturo pri SKGZ Blažinova je prisotne delegate seznanila s potekom priprav na proslavljanje 25-letnice osrednje organizacije SKGZ in na akcijske obveznosti, ki jih bodo morali prevzeti športni delavci. Določili so tudi datum prihodnjega občnega zbora ZSŠDI, ki bo v Benečiji (Čedad) 8. decembra t.l. Na prošnjo društvenega odbora je skupščina soglasno sprejela med svoje članice društvo Jadran, ki j* tako postal 30. član krovne zamejske športne organizacije. Na koncu so se delegati še zaustavili pri vprašanju hudih neredov in izgredov na nekaterih slovenskih derbijih v 2. nogometni a-materski ligi, kar so obsodili in si obetajo, da se bo izboljšalo stanje in odnosi v našem zamejskem nogometnem svetu. -bs- OBVESTILA Sejem rabljene zimsko-športne opreme ŠD POLET priredi v soboto, 24. novembra (od 15. do 20. ure) in v nedeljo, 25. novembra (od 10. do 12.30), sejem rabljene zimsko-športne opreme. Sejem bo v prostorih športnega krožka »Polet* v Ul. Conconello 1 (v poštev pridejo tudi oblačila!). • w «» Slovensko planinsko društvo Trst, vabi na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v soboto, 17. t.m., v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška ol 17. do 20. ure. # • * R^šmtcijski odsek ŠZ Bor spo- r0tREKREACIJSKA ODBOJKA na sporedu vsak torek, od 21. ure dalje. • • * Planinski odsek SK Devin sporoča, da bo danes, 11. novembra, priredil tretji jesenski pohod po Krnim. Pohod se bo pričel v naravni kraški pečini nad nabrežinsko postajo (cilj in start na cesti Nabrežina - Šempolaj). Odhodi od 9. do 11. ure. Bogate nagrade. • « » ŠD Breg obvešča vse otroke in starše, da se bo otroška telovadba pričela .jutri, 12. novembra, ob 15.30 v občinski telovadnici v Dolini. • # * TPK SIRENA obvešča člane in simpatizerje, da DELOVNA AKCIJA za dokončno ureditev zemljišča nadaljevala danes, 11. t.m., s pričetkom ob 8. uri. • * • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se bo začela košarkarska rekreacija jutri, 12. novembra, ob 21, uri na stadionu «1. maj*. Vsakdo, ki bi se rad vpisal v košarkarsko rekreacijo, se lahko neposredno vpiše vsak ponedeljek ob urah treninga (21.00-22.30). SKRB ŠPORTNE ŠOLE TRST ZA TELESNI RAZVOJ NAJMLAJŠEGA NARAŠČAJA Breg 4 4 0 12:3 8 Inter 3 2 1 7:4 4 OMA B 3 1 2 5:6 2 Bor 3 1 2 4:6 ■1 Volley Club 3 0 3 0:9 0 Koristna skupna vadba za matere in otroke DAYTONA BEACH (ZDA) - Mo tociklistični svetovni prvak v kategoriji do 500 ccm, Američan Ken-ny Roberts, bo nastopil v Daytoni na tradicionalni 24-urni dirki, ki bo 2. februarja prihodnjega leta, kot avtomobilski dirkač. Roberts pa bo še vedno tekmoval tudi z dvokoles nimi bolidi. DEKLICE SKUPINA A Deklice, to so igralke letnika 1963 in mlajše, so v obeh skupinah končale prvi del prvenstva. V sku pini A je Bor v treh tekmah pospravil prav toliko zmag in je se veda na prvem mestu razpredelni-! ce. V tej popolnoma slovenski sku-‘ pini je na drugem mestu prva postave Sloge, ki je premagala tako Breg, kot tudi Sokol. V zadnjem derbiju pa je Breg odpravil Sokol in je tako izbojeval prvi par točk. IZIDI PRVIH TREH KOL Sloga A — Breg 3:0 Bor — Sokol 3:0 Na stadionu «1. maj* v Trstu je že nekaj časa v teku novost, ki so jo pripravili v okvira športne šole Trst. Kot je znano goje trenutno že na področjih vseh slovenskih osnovnih šol in vrtcev v mestu dodatno otroško telesno vzgojo, ki jo vodi Športna šola. Ta izredno koristni dodatni telovadni pouk o-biskuje že več sto učencev in malčkov, ki si pridobivajo nove gibalne spretnosti in tako vsaj delno nadomeščajo pomanjkanje gibanja, kot posledico današnjega življenja Vendar pa se pobudniki akcije za telesno vzgojo najmlajših niso u-stavili le pri tem, ampak so storili še korak dalje. Da bi pridobili v svoje vrste tudi najmlajše, torej tiste pod tremi leti starosti, so organizirali na stadionu «1. maj* posebno vadbo prav za te malčke, ki pa ne vadijo sami, ampak skupno s svojimi mamicami. Mirno lahko zapišemo, da je pobuda naletela na izredno ugodni odmev, navdušeni nad vadbo pa niso samo otroci, ampak tudi mamice, ki se jim tako nudi priložnost, da se skupno s svojim naraščajem tudi same razgibajo in razvedrijo ter tako ubijejo dve muhi na en mah. Vsa vadba poteka pod strokovnim vodstvom in zato uspehi vsekakor ne bodo izostali. Prve smo lahko videli že na nedavnem gostovanju Bora pri pobratenem Slovanu v Ljubljani, kjer so v posebni točki nastopili prav otroci z mamicami te skupine in lahko rečemo, da je bil njihov nastop ne le prisrčen, ampak tudi spodbuden, zato lahko pričakujemo, da bo ta pobuda naletela v prihodnje na še večji odziv. Na slikah: našo matere in otroci med nedavnim skupnim nastopom v Ljubljani. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 8. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in DOdjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 61000 L|ut>|lont ItlUl Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 11. novembra 1979 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - OZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaI 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes^ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije -krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o® v Italiji pri SPI. član Italijanska zveza časopisih založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska I pr 1 Trst Bi Poi Abt TRŽAŠKI DNEVNIK VAZEN DELOVNI JUBILEJ V ZVEZI Z ITALIJANSKIM DRŽAVNIM VRTCEM V MILJAH Priziv proti odloku šolskega skrbništva Vložil ga bo župan Bordon - Glavno pravdništvo v Trstu je začelo sodni postopek proti glavnemu uredniku glasila LpT zaradi domnevnega obrekovanja miljskega župana Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je bil storjen pomemben, sicer predviden korak naprej na poti k pravični poravnavi spornega vprašanja v zvezi s Slovenskim šolskim in kulturnim centrom v D'Annunziovi ulici št. 62. Občinski svet je z 19 glasovi proti šestim odobril sklep odbora, ki poverja županu nalogo, da vloži pri deželnem upravnem sodišču (TAR) priziv proti odloku tedanjega šolskega skrbnika prof. An-giolettija z dne 25. julija letos o vselitvi obeh sekcij italijanskega državnega otroškega vrtca v »center*. V prostore torej, kjer je danes slovenska sekcija občinskega vrtca, kjer ima sedež Društvo Slovencev miljske občine in kamor bi se morala vseliti tudi slovenska osnovna šola s celodnevnim poukom Žavlje-Korošci. Čemu priziv? Zato, da se enkrat za vselej razčisti veljavnost skrbnikovega odloka. Po ustrezni zakonodaji namreč šolska skrbništva niso pristojna za določanje, kam mora ta ali oni šolski zavod, kajti za to so pristojne občinske uprave. Miljska občinska uprava pa je poslopje v D'Annunziovi ulici, kot znano. namenila Slovenskemu šolskemu in kulturnemu centru s sklepom. ki ga je občinski svet odo bril 8. avgusta letos, z druge stra ni pa določila, da ostane ena sekcija državnega' vrtca na zahtevo samih prizadetih staršev v Čampo ija prijavil sodišču. Včeraj se je zvedelo, da je glavno pravdništvo v Trstu odprlo zadevni sodni postopek in naslovilo glavnemu uredniku časnika sodno sporočilo z utemeljitvijo, da je v omenjenem članku zasledilo možnost kaznivega dejanja, to je obrekovanja po tisku. Vest o tem je prejel neposredno miljski župan kot prizadeta stran ka (dg) Simbol jeklarske dejavnosti v Trstu Na trgu nasproti etnografskega muzeja v Skednju so v sredo postavili veliko 6-tonsko jekleno ploščo za ulivanje ingotov, ki so jo ulili v obratu Italsider. Plošča bo predstavljala simbol jeklarske dejavnosti v Trstu ob bližnjem odprtju razstave o železarni in Skednju, ki bo prav v škedenj-skem muzeju. Razstavo bodo odprli 24. novembra ob 82-letnici prvega ulitja v plavžu št. 1 v obratu, ki ga je na morju zgradila družba Krainische Industrie Ge-sellschaft ob vznožju škedenjske-ga griča. TRIDESET LET PLODNEGA DELA SEŽANSKE TOVARNE PLETENIN Tovarna sodi sedaj med najtispeš-nejše tovrstne obrale v Jugoslaviji SEŽANA - Okrog 220 članski kolektiv sežanske tovarne pletenin je v petek proslavil 30-letnico obstoja to je obstoja tovarne, ki je komaj z nekaj deset zaposlenimi leta 1949 zorala ledino in ustvarila pogoje za sedanjo tovarno, ki sodi danes med najuspešnejše tovarne trikotaže v Jugoslaviji, tako po kakovosti proizvodov in modelov, kot tudi po tržni uspešnosti. Pot vzpona je bila za sežansko tovarno podobno kot za druge tovarne počasna in težka, je poudaril v svojem pozdravnem govoru direktor tovarne Franc Jurca, ki je omenil, da se tehnologija v omenjeni industriji ni tako hitro spreminjala kot drugod po svetu ter da so delavke doleo časa morale plesti tako rekoč ročno, preden so dobile takšne stroje, na katerih lahko danes spletajo okrog 2000 komadov dnevne proizvodnje pletenih majic za otroke ter moških in ženskih pletenin. Razumljivo, da se vse to o-draža tudi v reševanju problemov družbenega standarda, problemov, je dejal Jurca, ki jih imajo delavci, oziroma delavke v delovni organizaciji. Poudaril je, da pomeni tokratni jubilej pomemben korak naprej za celotni kolektiv, ki namerava po tej poti nadaljevati. Med temi je naglasil tudi bodoče priključitev celotnega kolektiva Primorke iz Komna k sežanski tovarni in pa gradnjo nove tovarne v Materiji na področju manj razvitih Brkinov, ki bo že v kratkem pod streho in v kateri bodo konfecioni-rali, kar bo spletenega v Sežani. Sprva bo v tej tovarni — je pouda- ril Jurca — zaposlenih okrog 30 nato pa okrog 80 delavk z območja Brkinov. Petkova proslava je bila tudi o-bogatena z nastopom Koroškega okteta, s prikazom modelov otroških pletenin in pa z modno revijo, na kateri so manekenke in manekeni pokazali okrog 170 modelov za jesensko, zimsko ter prihodnjo spomladansko in poletno sezono. Modna revi.ia je bila prava paša za okrog 1400 ljudi, kolikor se jih je zbralo v športni hali v Sežani, pomenila je pravi užitek, saj je prikazala, kaj zmore omenjena tovarna, kaj zmore njeno delavstvo in kaj zmore tudi njeno vodstvo. Obalni planinci so s prireditvijo v koprski kinodvorani proslavili 30-letnico svojega delovanja. Razvili so društveni prapor in izrekli priznanja najzaslužnejšim članom. Danes pa bodo organizirali množični pohod na Slavnik. iiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiliiNi danes ob obali Koper: ob 16., 18. in 20. ameriški USODNA DIRKA. Izola: ob 16., 18. in 20. italijanski 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE. Piran: ob 16., 18. in 20. zahodnonem-ški RESNIČNE ZGODBE. Portorož: ob 20. angleški LJUBEZEN MORA UMRETI. Izola ob 13.45: prvenstveno nogometno srečanje Izola - Šmartno. ...................................................M...............iinmumim.........................m...• ZANIMIVA POBUDA RAJONSKEGA SVETA ŠKORKLJA-KOLONJA rah in da se druga sekcija vseli v nalašč za to urejene prostore v čisto novi zgradbi »Fonderia*. Nadaljevanje zgodbe bralci že po j znajo, to je žalostna zgodba, pre | pletena s šovinističnim hujskanjem | , iz vrst opozicije v miijskem ob Srečanje med prebivalci in umetniki rajona kot prvi korak k medsebojnemu spoznavanju Kulturo približati preprostim ljudem činskem svetu na koži staršev in otrok obeh narodnosti. Hujskaštvo proti slovenskemu »centru* se u-sklaja s politično gonjo proti so-cialkomunistični koaliciji in z me-lonarsko ofenzivo na miljsko občino. Protidemokratična kampanja je dosegla višek s strupenim in žaljivim izkrivljanjem dejstev v glasilu Liste za Trst »La voce li-bera*, zaradi česar je župan Bordon avtorja nepodpisanega članka in glavnega urednika Alfierija Ser- ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tik foto-kino d Utica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Rajonski svet Škorklja - Kolonja je priredil zanimivo razstavo umetniških del slikarstva in skulpture. Nedvomno sodi pobuda, ki je že v zamisli kot pa tudi po vsebini e-dina, v širšo akcijo ovrednotenja rajonov. V okviru manifestacije so v četrtek pripravili srečanje med umetniki, ki tam razstavljajo in prebivalci samega rajona v temi Predlog za rajon: umetniki in kulturni delavci. Mogoče je zaradi novosti, ki jo predstavlja pobuda, bil večer, če se smemo tako izraziti, »mrtev*, • ni zadostil in ni dal tistih odgovorov, ki so si jih prisotni pričakovali. Vsekakor pa je bilo srečanje, ki ga je vodil kritik Carlo Milic, prvi korak k zbližanju in spoznavanju prebivalcev in u-metnikov. Če naj orišemo glavne trenutke, ki so dali povod za prireditev, o-pazimo, da je pobuda nastala iz prepričanja, da je treba tudi kulturna središča oziroma kulturno dejavnost prenesti med navadne ljudi, to se pravi v predmestja. Podobne pobude za ostala italijanska me- sta niso novost, saj se je taka decentralizacija umetniških in drugih dejavnosti pričela pojavljati že pred ila. govski vajehec se ne bodo brez pra- ževanja vredno osebo. Poleg tega je pomembno, da imajo na razstavi možnost razstavljati svoja dela tudi tisti umetniki, ki so brez večjih prizrišnj, ki' šo fnogoče zgolj vih spodbud začeli kar tako zani- , zaradi finančnih rzalogov postavlje- mati za neko umetniško zvrst, ne bodo obiskali razstav ali podobnih prireditev. Ne iz neke brezbrižnosti ali nezanimanja, pač pa ker tega niso vajeni; vse jim je mogoče preveč tuje.* Ta stavek bi nekako shematično ponazarjal moto pobudnikov umetniške razstave. Če je že res, da umetnik ne ustvarja le zase, ampak tudi za ostale, je nujno, da svoja dela približa vsem obiskovalcem, tudi tistim, ki so brez neke kulturne podlage. Cilj, ki si ga je postavil rajonski svet Škorklja - Kolonja, je tudi ta, da obišče razstavo čim več dijakov, to je tistih, ki so verjetno brez nekaterih predsodkov, ki si upajo umetnika vprašati, zakaj je neko določeno stvaritev izdelal na tak način, kaj mu pomeni pojem navdih, ki si ne predstavljajo umetnika kot neko občudovanja in obo- ni nekam v stran, Ta obojestran ska obogatitev pa bo nedvomno koristila življenju v rajonu in dokazala, da so tudi v rajonih uresničljive nekatere pobude, ki so bile mogoče do danes v zakupu pri-viligiranim krogom. STATIC KIROTERAPIJA DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 TRST, Ul. Udine 11 . tel 43-733 jeta sinova Sergij in Franco 25.000 lir za Dijaško matico, 25.000 lir za Polet in 50.000 lir za cerkev sv. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Benedikta Cerkveni-ča daruje Anton 10.000 lir, ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNIČU V spomin na Justino Škabar por. Milič daruje Alojz Bressani 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Škabar vd. Milič daruje Angel Kante 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Škabar vd. Milič darujeta Jolanda in Danilo Milič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Škabar vd. Milič darujeta Olga in Mario Milič 10.000 lir. V spomin na drago nono Justino Milič darujeta vnuka Miloš in Ljubo z družino 20.000 lir. V spomin na drago nono Justino Milič darujeta Irena in Neva 20 tisoč lir. V spomin na drago mamo Justino Škabar vd. Milič daruje sin Milko z ženo Jožico 20.000 lir. V spomin na drago mamo Justino Škabar vd. Milič daruje sin Peter z ženo Mimico 10.000 lir. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na Josipino Danev da ruje Marija Sedmak 10.000 lir. V spomin na Josipino Danev da ruje Roža Košuta 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na Alojza Luxo darujeta Emil in Danica Regent 5000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU V spomin na nono Ano Sencich darujejo Mitja, Kristina in Tom 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Alde Sila por. Čok daruje Ivanka Colja s hčerkama 10.000 lir. ZA OSNOVNO ŠOLO K. D. KAJUH Namesto cvetja na prerani grob malega Mitje Čuka darujejo Fajgl-jevi (Gropada 88) 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Antona Podgornika darujejo Anamarija Podgornik in Lučija Podgornik - Baša 10.000 lir. V spomin na dragega Mitjo čuka darujejo otroci iz Trebč 20.000 lir. Namesto cvetja na grob dragega Mitje čuka darujeta Mariza in Al-fredo Kralj 5000 lir. V spomin na Justino Milkovič daruje mož Alojz 10.000 lir. V spomin na Mitja čuka daruje Silva Mocor z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Olge Roncelj daruje Magdi Baretto z družino 10.000 lir. V spomin na Aldo Sila por. Čok daruje Ema Tomažič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob matere Albine Švagelj daruje hči Justa (Veliki Repen 37) 5.000 lir. V spomin na Marijo Kralj daruje Ivanka Kralj 5.000 lir. V s|»min na Artura Russiana daruje Anica Škabar 5.000 lir. V spomin na Matijo Žerjala in Karlo Vidmar daruje 5. razred osnovne šole Oton Zupančič 35.000 lir. V spomin na umrle skavte in prof. Berceta in Učke daruje tržaška skavtska organizacija 20.000 lir. Nameseto cvetja na grob Mitje Čuka daruje Marija Kralj (Padriče 165) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob dragega soseda arh. Pia Uliana darujeta Paola Gruden in Zmaga Malalan 10.000 lir. V isti namen darujeta Lucija in Sergij Hrovatin 10.000 lir. V spomin na drago teto Ano Gla-vina vd. Hrovatin (Netka) darujeta Milko in Klavdij Ota z družino 20.000 lir. V spomin na Lojzeta Luxo daruje N.N. 30.000 lir. Namesto cvetja na grob nepozabne Mirne Negode daruje Gigi Udovič 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Žagar por. Vodopivec daruje gostilna T.eban (Bazovica) 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Aldo Sila por. Čok daruje Milan Bolčič 10.000 lir za sklad Albina Bubniča. V spomin na draeesa Mitjo Čuka darujejo otroci iz Trebč 10 000 lir za vzgojni zavod Alvira Vatovec iz Divače. Namesto cvetja na grob dragega Mitje Čuka darujeta Mariza in Al-fredo Kralj 5.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na brata Franca in svaka Stanka, borca NOVJ, daruje sestra Rožica Božic z družino 10 tisoč lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Marije Žagar por. Vodopivec daruje družina Edvarda Grgiča 6.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Juštine Milič daruje Zora I.uin (Repnič) 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Stanislava Mohorovičiča daruje Igor Šuligoj z družino 10.000 lir za TFS Stu ledi Namesto cvetja na grob Olge Prelc vd. Roncelj darujeta Pavla in Tonka Kolarič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Za kriško glasilo Skdanc so prispevali: Santina Švab 5.000, Rudolf Tretjak 5.000 in Fanica Sedmak 5 tisoč lir. V spomin na Aldo Sila por. Čok daruje družina Smotlak (Mačkolje) 20.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Aldo Sila por. Čok darujeta družini Tul in Zonta 5.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Olgo Prelc vd. Rončeli darujeta Vesela in Pepi Starc 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Alojza Luxo darujeta Marija in Mario Sosič 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Alojza Luxo darujeta Dragica in Peter Cherin 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na dr. Dušico Slavik -Tolazzi daruje brat Boris 1.000 ND za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Alojza Luxo darujeta Magda in Slavko Kalc 10.000 lir za godbeno društvo Prosek. V spomin na Pia Uliana daruje Alojzija Janež 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah . V spomin na Pia Uliana daru- Jerneja na Opčinah. Ob povrnitvi posojila daruje Boris Puntar 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob povrnitvi posojila daruje Vekoslav Rupel 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Vlasto Slavik daruje teta Ljubica 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Dušico Slavik daruje svakinja Ljubica 20.000 lir za godbeno društvo Prosek. Ob 1. obletnici smrti Martina Dra-gonija darujejo žena Pierina in hčerki 15.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na Mitjo čuka darujeta Renato in Sonja Kralj 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za PD Primorec. V spomin na Justino Škabar vd. Milič darujeta Marta in Janko Škrk 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na drago nono Justino Milič darujeta vnuka Miloš in Ljubo z družino 10.000 lir za PD Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na drago nono Justino Milič daruje vnukinja Neva 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Alojza Luxe darujejo Starčevi s Kontovela 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Alde Si la por. Čok darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Alde Sila por. čok daruje Mario Magajna 5.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Justino Škabar vd. Milič daruje družina Purič (Salež 64) 10.000 'lir za ŠK Kras. V nočastitev spomina matere dr. Vladimira Turine darujejo člani Slovenskega stalnega gledališča 55 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Josipa Matjašiča daruie Mundi Prašelj 10.000 lir za Dijaški dom. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Angel Furlan daruje 10.000 lir. V spomin na Mitjo Čuka daruje Silva Mocor z družino 10.000 lir. V spomin na Juštino Milkovič daruje hči Olga z družino 10 000 lir. Ob 1. obletnici smrti Martina Dragoniia darujejo žena Pierina in hčerki 10.000 lir. AMERIŠKA DRUŽBA bi zaupala kvalificiranim osebam koncesije po pokrajinah. Zahteva se minimalni kapital in takojšnja razpoložljivost. Wilson CO. 06/8319320. KATOLIŠKA knjigarna v Gorici, Travnik 25, nudi takojšnjo zaposlitev veščemu prodajalcu ali prodajalki. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. DUŠAN Ota iz Krogelj št. 5 toči novo črno in belo vino. Poskrbljeno za dobro hrano in bakala. OSMICA Ivo Sedmak (Belekotov) Križ 161, toči belo in črno vino. POMOŽNEGA kuharja/ico iščemo — poln delovni čas. Takojšnja zaposlitev. Nudimo stanovanje. Predstaviti se v ponedeljek zjutraj. Restavracija Pošta Bazovica, telefon 226125. VODILNA mednarodna družba, ki deluje na področju pijač, išče mlado osebo za delovanje na marketingu v sosednji državi. Potrebno je dobro znanje angleškega in srbohrvaškega jezika, univerzitetna izobrazba po možnosti iz ekonomsko - pravnih ved ter o-pravljene vojaške obveze. Zagotovljeno je strokovno izobraževanje in dober osebni dohodek. Curriculum vitae pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod šifro »Marketing*. P v I pam železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijska cona) DO M JO, 1W - T*|.r;l7f979 KOZMETIČNI SALON BOLJUNEC TeL 040/228313 Dipl. kozmeilCar Ružiča Stefančič NUDI: popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval-ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH KOZMETIČNIH PREPARATOV Ob sobotah zaprto! ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20 03-71 n KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB • Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa-lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. ELEKTRONSKE - TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225-471. UGODNO prodam dvometrske smučke Elan Pu 727 Polyurethan, brez priključkov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 825247 v večernih urah. PROD/ I moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro »sposoben*. NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Gorici uradniku, oziroma uradnici z nekajletnimi izkušnjami. Obvezno znanje slovenščine. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na u-redništvo PD v Gorici. NA PRODAJ je samopostrežna trgovina jestvin v Štandrežu. Pojasnila po telefonu 5160. PRODAM avto fo-d GL 1100 1976 malo rabljen (30.000 km). Na o-gled ob vseh urah; tel. 812353 od 14. do 16. ure ali po 21. uri. PRODAM nov sesalec za prah' in loščilec za pod znamke »Hoover* po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. 225973 od 20. do 22. ure. PRODA *1 peč in gorilnik (brueiato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro »stanovanje*. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950. IŠČEM dvosobno -.tanovanje z ogrevanjem v .,ajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 - od 16. do 17. ure PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel 30175 razen sobote in nedelje PRODAM fiat 127 . 71 letnik v odličnem stanju. Telefonirati v ju tranjih urah na tel. št. 824425. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghcga 1 - tel. 64-514 obvešča da bo jutri, 12. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo: PREVOZNIKI s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Razprava o sindikalnih dejavnostih 3. Izvolitev predsednika in upravnega odbora 4. Razno PR »C k J« Ste pravi ljubitelji kave? IfremcaM PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KM itrnei Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje FURLANI EDOARDO &. u. c. Ulica Milano 25 Informacije: telet. 62200 • 65383 «! K m Novost v Trstu za opremo vašega stanovanja Ul. Baiamonti 3 tel. 820766 poleg že obstoječe trgovine v Ul. l)i Vit tor io tel. 813301 aa EDI MODU! EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA KUHINJE tfttmorefuzzo