Priloga k 201» žstev« „Slovenskoga Navoda^ RODOLJUB Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. goboto vaakega meieoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 fcr. na leto. — Članom „Slovenskoga društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila. plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr,, Ce se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in 15. to. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Ti*karni" v IJubljaul, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru .,Slovenskega društva" v Izubijani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. ltf. Mer. V Ljubljani, dne 2. septembra 1893. III. leto. Pozor — pri izseljevanji v Ameriko! V zadnjem času prihajajo ođ naših rojakov onkraj velike vođe vedno žalostneja poročila Dela veđno manj, delavcev vedno več, življenje vedno dražje, zakoni zoper izseljenee veđno shožji, — tako tožijo slovenski izseljenei, đostikrat milo proseč, naj jim sorodniki pošljejo vsaj za potni strošek — nazaj v zapuščeno slovensko domovino. A o tem se đanes nismo namenili pisati, ker vemo, da je (ežko odgovarjati tara — kjer sila kola lomi. Žali-bog, da mora marsikatera slovenska rodbina izselitev v Ameriko smatrati za jedino svojo rešitev, seđaj ko so jim slabe letine, trtna uš in visoki đavki uničili nekdanje blagostanje. Bog daj, da bi se vsakomur uresničil up! — Pač pa smo se namenili danes opozoriti na neko budo razvađo glede" izseljevanja v Ameriko, ki je že marsi« kateri kmečki hiši prouzročila bridke ure. In tu je naš svarilni glas obsežen v besedah: Ne skužaj te po-iiljati v Ameriko ali kamor si bodi iz-v e n našega cesarstva sinov in bratov, ki Se nišo zađostili svoji vojaški dolžnosti Kako žalostne prizore gledamo vsak teđen zlasti pri Ljubljanski deželni sođuiji in tuđi pri drugih. Pred sođniki stoje" nedoletni fantje, ki so jih orožaiki potovili po raznih železniskih štacijah od Ljubljane tja gori do severne meje cesarstva. Izseljenei so to, ki so bili na-menjeni v Ameriko in sedaj stoje* pred sođiščem kot vo-jaški beguni. To pa priđe tako-le: Doma na skromnem in zadolženem posestvu gospodari oče, ki ne čuti v sebi več poguma in moči, da bi šel za kruhom v Ameriko ali pa mati—vđova v sredi dobre kope otrok. Rubežen preti in đaleč ne more več biti dan, ko bo prišla na boben domačija. Doma pa je najstarejši recimo ISletni sin, kateremu srce krvavi pri tem pogledu in ki bi rad starišem in sebi rešil domačijo, pa ne more. V Ameriko torej t Tam si upa sin v kratkem času toliko zaslužiti, da resi sfcariše te grozne skrbi. Saj je mlađ in čil — saj rad dela. Oče ali mati uporabi torej zadnji kredit, da izroči sinu denar za potni strošek in on gre. Nove nade in novi upi navdajajo zaostalo družino in vsak večer iskreno molijo, da bi se posrečila njih želja. A na nekaj so vsi skupaj pozabili. Na vojaški zakon z dne 11. apr, LISTEK. Hudiča ni! SmeSniea. Spisa! c—o. Bilo je malo pred vsemi Svetniki. Vse smo bili po-spravili in tisto leto je bilo vsega đovolj. Lahko smo ae torej oddahnili od obilega đela in si tuđi privoščili kako kapljico. Tema je bila znnaj tišti večer, da si komaj cesto videl. Jedva sem našel k Naconu, kjer smo se sba-jali sosedje. Bil sem še fant, a ker sena bil že gospodar, hođil sem že med može. Bili so vsi pravi veseljaki, radi so ga pili, radi burke uganjali in časih še prav robate bnrke. Gorje mu, kdor je prišel međ nje in da se jim je udal! Bevež je bil. Tišti večer nismo imeli nobenega međ sabo, ki bi se nam bil pusti). Škrbec je pravil, kako ga je prejšoji dan straail Bogatajev Luka. čudno se mi je zdelo, da je šel pred mano domov. Pa nič slabega nisem mislil. Kar začne pod potjo nekaj grcati in se vzđi-govati. Vedel sem koj, kdo da je. „Luka, le straši, dokler hočel, jaz pa grom domov,u đejal sem mu in se sraejal, ko se je pobiral iz blata. „Ali ste pa Že stišali," pravi stari Maček, „kaj so je oni tedeja pripetilo Medvedovemu Franeetu?8 8Kaj se mu je neki pripetilo? Spodrsnelo mu je, pa je letel doli po hribu. Njegova Maruša mi je tako pravila koj drugi dan,M pravi Naconka. „Kaj se. Prav taka tema je bila, ko đanes. Žanđarji so bili pri županu. Strašiti jih je hotel, ker so pravili, da se ne boje nobenega strahu. Vlegel se je počez na etop-nice ter čakal in čakal. Zadremal je, ker jih predolgo ni hotelo biti. Nazaduje pa le priđejo. Vođja je bil prvi^ 166 RODOLJUB Štev. 17 1889 namreč, kidoločuje v svojem 4 5. paragrafu, da se nihče, ki še ni bil pri vojaškemnaboruter v tera smislu Se ni zadostii svoji vojaški dolžnosti, ne smeizseliti iz našega cesarstva i n da je vsakega takega izselj enca ali, kakor pravi zakon, beguna, ako se zasači, kaznovati z oštrim z a p o-rom od jednega meseca do jednega leta, ter z đenarno kaznijo od 100 — 1000 golđinarjev. — Dobe pa do malih iz-jem vsakega, ker orožniki na vseh železniških postajali stražijo navlašč na take fante. — In teđaj nič ne pomaga zatrjevanje, da se je milil do tedaj, ko bo dobil „cegelc", vrniti iz Amni-ike, da se ni mislil izogniti vojaški dolžnosti, da j« hotel le pomagati svojim starijem, bratom in sestram itd. Že s tem, da se je podal na pot, prestopil je mladenič, ki še ni bil pri vojaškem naboru, zakon in naj bo tuđi šlep na eno oko, ali pa kraljev na obe nogi, tako, da ga pri naboru gotovo ne bodo potrdili. Zakon je zakon, nazaj v domovino ga vlečejo, tuđi če je bil že nameji, izgubljeni so vsi, za potovanje že izdani stroski, on mora plačati tuđi vozne stroške za svojega spremljevalca nazaj, potem je še zaprt, in poleg stroškov za hrano v jedi mora plačati Še de-narno kazen. Tako veli zakon in sodniki morajo socliti tako po svoji prisegi in vesti. A to še ni vse! Tak nesreeni izseljenec ima navadno tuđi že kupljeno in pla-čano vožnjo čez morje, ki stane na vsak način čez 100 gld. in le skrajni odločnosti naših sodnij se je dosedaj navadno posrečilo, da so resile revežu vsaj ta denar. Dostikrat, zlasti, kadar je vožnja čez morje kupljena na-ravnosfe v dotični inozemski luki, n. pr. v Hamburgu, Bremenu itd., pa tuđi to ni mogoče. Čez par tednov vrne se torej tak revež po prestanem zaporu in plačani kazni (in veđno solniki v teh slučajih ne bodo mogli biti tako milostni, kakor so še sednj!) potitega srca v domačijo, na strah in neizmerno žalost svojcem. Vsaj polovica tistega denarja, ki ga je oče z zadnjim naporom preskrbel za potni strošek, je izgubljen in sedaj je nesreča neizogibna, ki bi se bila dala preje morda še na kak drug način zaprečiti. Taki slučaji ponavljajo se od tedna do tedna, ker že mladost izda na prvi pogled vsakega takega izseljencn, predno prestopi meje naSega cesarstva. Vsak poskua take izselitve je torej brezuspešen in tuđi ako bi se posrečil, ne bo imel dobrih posledic, ker primejo in kaznujejo dotičnega oblasti tuđi po povrnitvi v domovino kot be-gunca. Zatorej ktiČemo neizkušenemu kmetskemu ljudstvu, hoteč je obvarovati Škode in nesreče: Pomagajte si kako drugače v stiski in bodi. Nikdar pa ne sku-šajte pošiljati vAmeriko nedoletnih fantov, ki še nišo bili pri vojaškem naborul Politični pregled. Še sedaj se točno ne ve", kđaj se snide državni zbor, a vse kaže, da sele začetkom meseca oktobra. Vlada npa, da bo mdii v dveh mesecih resiti najnujnejše za-đeve, tako da bi se začetkom meseca decembra mogli sklicati deželui zbori. Sedaj je vse politično gibanje po-polnoma zastalo, jedino socijalisti prirejajo velike demonstracije, da izposlujejo splošno volilno pravico Ali se jim to posreči in kdaj, ne ve nihče povedati, a skoro bi rekli, da prej ali slej se mora ugoditi narođovi volji. — Na Ogerskem imajo zdaj piivrženci Kossuthovi velike sitnosti, ker je jeden izmej njih razkril, kake spletke spletajo • Madjari zoper cesarja in zoper državo. Po sili se hočejo ločiti od naše državne polovice in si izbrati svojega posebnoga kralja. — Zunaj naše di'žave bile so zadnji čas povsod kake važne dogodbe. Na Francnskem so bile volitve za državni zbor, pri katerih je sijajno zmagala malo je trebalo, pa bi se bil prevrgel, ko je stopit nanj. Ne bodi len, vzel je sabljo v roke in ga ploskoma jia-klestil, da je ves višnjev." „Kdo ga je naklestil, kđo je višnjev?" vpraša osorno žandarmerijski vodja, ki je ravno vstopil s svojim tovarišem. „Međvedovega Franceta je oni teden nekđo našeškal tam pred županom," pravi Maček neđolžno, „pravi, da bi šel tožit, samo ko bi natanko vedel, kdo ga je." „Torej Medvedov France je bil tišti. Le pov* jte mu, da sem ga jaz in da ga bom še, ako me bo še kdaj strašiti hotel, njega kakor vsacega druzega. Poznam sicer šalo in vem, kaj je „spas", pa ne, kadar sem v službi." „Kaj pa, ko bi se srečala s pravim vragom, ali bi ga tuđi naklflstili ?* vpraša Nacon. „Bežite, bežite, ne bodite še Vi tako neurani. Pravi vrag mora še le biti, potem bi se mogla srečati. Jaz se ne bojim nobenega vraga, prvič, ker ga sploh ni, drugič bi se ga pa tuđi ne bal, ko bi prav bil.* Sit sem bil tacega govorjenja in odšel sem, ravno ko sta ona dva naročala še pol litra. Zunaj me je čakal Naconov Tone. Bil je moje starosti in vedno za vsako šalo pripravljen. Prav prijatelja sva bila in kamor sva prišla, balo se je naju vse. „Kam se ti mudi. Pojdi hitro z mano na hlev," me ogovori in že ga ni bilo pred mano, šel sem torej za njim. V rokah imel je velik obroč in že ga je hitro s slamo ovijal. Pokazal mi je poleg sebe diug obroč rekši: „hitro še ti svojega ovij." „Za kaj pa bota ?" „Le urno delaj, boš že videl," Stev. 17 BODOLJOB 167 stranka zraernih republikanoev. Posebno hndo so bili pobiti klerikalci. Še nekaj dru gega jako važnega se je primerilo na Francoskem. V nekem mestu spoprijeli so se namreč domaći francoski delavci s privandranirai Italijani. Ti se klatijo tuđi po Francoskem kakor po naših krajih in jemljo domaćinom kruh. Ker je pri tem pretepu bilo već osob pobitih, razburili so se zlasti Italijani in po ćeli Italiji sosebno pa v Rimu in Genovi so se vršile znamenite demonstracije zoper Francijo. Taki izrazi neprijateljstva navadno fiimajo dobrih posledic in res se čuje, da se je začela na Francoskem prava gonja na tuje delavce. — Veliki izgredi bili so tuđi v Španski. Ljudstvo je tam jako nezadovoljno in ker si ne more pomoći iz grozne revščine, jelo je ruvati zoper kraljico in kraljevstvo sploh ter zahtevati republiko. — Mej Rusijo in Nemčijo vlada srdit carinsk boj. Rusi so zaprli svojo mejo nemškim obrtnim izdelkom, Nemci pa svojo ruskim poljskim pridelkom. Ta carinski boj je sicer obema državama na škodo, ali vzlic temu ni misliti, da kmalu poneha. — Na Nemškem so dobili novega zveznega kneza. Na-mestu umrlega vojvode Ernesta sasko-koburškega prišel je na ta prestolček angleški princ, kar je Nemcem jako čez voljo. — Na Bolgarskem vladajo še vedno že opetovano popisane razmere. Kako se vzdržuje Stambulov, se vidi iz tega, da je dal te dni zaprtega metropolita Klimenta zavratno umoriti. — Na Angleškom je vlada te dni priborila sijajno zmago. Poslanska zbornica je vzprejela predlogo, s katero se Irski vrača ugrabljena jej narodna samostalnost. Dopisi. Ix kočevsklh lirlhov, 14. avgusta. [Izv. dop.] (Čudna volitevinšebolj čudna pravda.) Dosti zanimivega se po slovenskera svetu godi, ali da bi v našem pogorji imeli časopis, bi dosti veČ zanimivega pisati vedeli, kakor vi doli, sinovi dolin. Mi imamo namreč hud boj z nemškim šulvereinom, ki dosti tisoč goldinarjev na leto v to uporablja, da bi nas na Dragi, na Travniku, Travi, Starem kotu in druzih naših krajih bivBJoče Slovence ponemčil ter tako raztegnil kočevsko mejo do hrvatskega, bližnjega nam Čabra in tako tam most postavil za kočevsko narečje mej Hrvate, naše dobre prijatelje, čez sto tisoč goldinarjev je baje nemški šul-verein po izvestjih voditeljstva tega društva v kratkih letih porabil za utrditev, razširjenje nemštva v kočevskem sođnem okrajul — To ni malenkost, boj zoper tak denar je težak, posebno ako se pomisli, da navedeni Slovenci nismo jako bogati Ijudje. Prav dobro bi tedaj bilo, ko bi se za nas tuđi kaj brigali vi drugi v srečnejšem položaju nahajajoči se ljudje in vi poslanci brez izjeme, bodisi da stojite na „katoliški", ali drugi podlagi; utegnili bi nabrati lepih dokazov za to, da se Slovencu za njegovo pođpi« ranje Taaffeove vlade v zahvalo le kamen polaga na mizo. Danes pa naj povem malo dogodbico, iz katere si naj vzame vsak po svojem političnom stališči nauk, mislim, da bo vsem isti: Dne 11. julija 1891 je bila na Travi občinska volitev, katera je nemško stranko na krmilo spravila. Proti tej volitvi so so slovensk volilci pritožili na c. kr. deželno vlado, trdeč, da so se godile pri volitvi nepravilnosti, ki jo delajo nepostavno. Povedali so v tej pritožbi, da so se nekaterih odsotnih volilcev pod-piei na pooblastilih goljufivo napravljali, da je neki Jože Kordiš, župan in načelnik volilne komisije, listke volilcev tako „kunštno" preminjal, da je nekaj volilcev, ki so hoteli voliti Slovence, volilo brez veđnosti nemško misleče ljudi. — Kordiš je na to tožil podpisalce te pritožbe, pri ob-ravnavi pa odstopil od zatožbe proti vsem, razun Antonu Pojetu iz Starega kota. Ta ni hotel nič preklicati in je nastopil dokaz resnice. Tu moram pripomniti, da je volitev vodil o k r. glavar g. dr. Thoman pl. Montalmar Kmalu sva bila gotova. Vzela sva vsak svoj obroč ter hitela na cesto. Komaj sem ga dohajal. „Kam vraga tako hitiš?" „Le tiho bodi. Žandarji so sicer vsi moji prijatelji, a ker so tako pogumni, jih bom nuučil, ali je hudič ali ga ni. Tu le gori pravijo, da hudič hlače šiva. Pojva gori." Plezala sva po bregu, ki se dviga nad cesto. Tu mimo morala sta žandarja. In res, komaj sva bila na vrhu, že sva ju zaslišala. Jtdnakomerna hoja, nemški govor, ropotanje orožja, vse ju je izđajalo. Sedaj pa le* pravi Tone in zažgala sva vsak svoj obroč in ga spustila po bregu. Koj sva pa tuđi zaslišala: „pekete, pekete, pekete" žandarja sta hitela nazaj proti Naconu. Jaz sem šel počivat, Tone pa ne verjamem, da bi bil že šel. „Ali so bili sinoči še dolgo žandarji pri vas" vprašal sem drugi večer starega Nacona. „Kmalu za tabo sta odšla, pa še ni bilo pet minut, že sta zopet razbijala na vrata, Razpravljal sem se že in bil nejevoljen, ko spoznam vodje glas: „Mojemu to-varišu je slabo, ođprite." Šel sem odpirat, bila sta vsa prestrašena, prepotena, oči jiina so se žurile. „Bog obva-ruj, kaj pa vama je?" vprašal sem ju. „Hudi/ia sva videla, kar dva na jedenkrat," ušlo je drugemu žandarju. „Ali ne morete molčati", jezil se je vodja nemški nad njim. Pri nas sta bila čez noč, malo pred dnem sta odšla. Bog ve", kaj sta videla ?u S Tonetom sva se pogledala. Rekla nisva ničesar, mislila pa, da je človek le človek, naj ima tuli puško in sabljo. 168 RODOLJUB Stev. 17 osebno. — Antonu Pojetu se je posrečil dokaz r e s n i c e ter je bil vsled tega obtožbe oproščen. Pri obravnavi v Kočevji je bil tuđi g. đc Thoman kot priča zaslišan (Kordiš ga je za pričo dal), in ta je pod službeno prisego izjavil, da se je pri volitvi vse v redu in korektno godilo. — Ko je Kordiš navzlic temu že slutil, da bo s tožbo propadel, rekel je Antonu Pojetu: prijatelj, jaz te nisem hotel tožiti, pa okrajni glavar g. đr. Thoman mi je velel, da mu podpišem belo polo, mi je rekel, da bo on vse storil in stroškov mi ne bo treba plaćati, če bi do tega prišlo, bo že on skrbel, da se bodo stroški pokrili. Korđiš je dobro veđel, kaj je pri volitvah delal, pa ni nič pomagalo govoriti, gospod okr. glavar so jamčili za dober iziđ. Taka je bila tedaj v suhih besedah povedano ta čudna zadeva. Lahko bi povedal še marsikaj tuđi o tem, kako so govorile priče, pa naj bo; takih neumnostij je pri nas toliko, da se nam ne vidijo več čudne. Mi le obžalujemo nernški šulverein, ki mora za take pravde đenar đajati Saj je šio zopet za to pravdo par sto gol- dinarjev! Nemara se bo to društvo naposleđ vender-le naveličalo, naše trde buče ponemčevati. Omenjeni Kordiš je postal župan, pa je tako županoval, da so ga letos od županovanja odstavili in seđaj je ta hudobni Anton Poje kot prvi svetovalec načelnik Travniškega občinskega odbora. — Kako je venđer usoda pravična! — Pa ravno ta hndobnež je tuđi predlagal odboru, da se g. đr. Tho-manu ođvzame častno občanstvo, katero si je le ta pridobil s pomočjo svojega prijatelja Jožeta Kordiša kakor je to oni dan „Slovenec" objavil in glejte zopet usodo, pravično usodo, g. dr. Thoman pl. Montalmar je prosi! občinski odbor, oziroma Antona Pojeta, naj to no-tico v „Slovencu" kot neresnično prekliče! — Že dva taka preklica je ta gospod okr. glavar v Travo poslal, pa so jih tam brez usmiljenja vrgli v koš. In prav ja bilo tako! Sicei pa mislimo tako, da bo Trava še slovenska, ko o g. dru. Thomanu ne bo več ne duha ne sluha. Slovenski svet naj pa le izve, kako se reže v naših hribih nam Slovencem kruh pravice. Slovenske in slovanske vesti. (Volilski shod v Novem mestu) Državni in de-želni poslanec prof. Šuklje sklical je dne* 26. avgusta volilski shod v Novo mesto, na katerem je poročal o svojem delovanji. Ob določeni uri zbralo se je pod pred-sedstvom župana g. Perkota veliko volilcev, kateri so pazno poslušali poslanca. Pričetkom govora pojasnjeval je g. poslanec zadevo ceatne preložitve v Novera mestu in se đotaknil vprašanja o podaljšanju dolenjskih železnic čez Belo Krajino do hrvatske meje, potem pa je obširno govoril o preakrbovanju kraških delov naše kronovine, mej katere spada tuđi Dolenjska, s pitno vodo. Dokazoval je, da dežela sama ne zraore potrebnih s reda te v, da pa je dolžnost države poraoči v ta namen in napovedal, da misli na jasen v državnera zboru staviti poseben predlog v tem oziru ter upa, da ne bo njegov trud brezuspešen. Nadalje je razpravljal o dveh važnih vprašanjih, o trgovinski pogodbi z Italijo, vsled katere se je znižala carina na laska vina in o premembi naše vrednote. Glede laških vin je neovržno dokazal, da nišo đomačemu vinarstvu čisto nič škodila in da je vse dotično govoričenje, kate-rega se je posebno udeleževal poslanec Pfeifer, popolnoma prazno in čenčavo. Istotako je glede* valute dokazal, da napreduje dobro in da so bile besede poslanca Pfeiferja na katoliškem shod u v Novem mestu neresnične in iz trte izvite. Tuđi o domačem prepiru izrekel je poslanec Šuklje svoje mnenje. Izjavil je, da tišti stranki, kateri stoji na čelu Ljubljanski škof, ne bo nikđar prestopil, ker so nameni te stranke škodljivi domovini in narodu. Ta stranka hoče izključuo nadvlado v deželi, dasi nima v njenih vrstah nijednega sposobnega moža, in tega ni pripustiti. Ako stranka toži, da je vera v nevarnosti, da so sole brezver-ske itd. je to očitna neresnica. Gospod poslanec je koncem svojega govora še pojasnjeval položaj v državnem zboru, čeŠ, da je jako zamotan in zagotovil svoje volilce, da bodo slovenski poslanci varovali čast narodovo in se potegovali za njegove koristi. — Volilci so svojega poslanca pazno poslušali in mu večkrat burno pritrjevali. Ko so še razni gospodje izrekli svoje želje in pripoznali poslancu njegove zasluge, predlagal je župan g. Perko sledečo resolueijo: „Navzoči volilci Novomeški izrekajo g. poslancu svoje popolno zaupanje glede* njego-vega dosedanjega delovanja, ki se je vršilo zgolj na narodni podlagi in se naj tuđi v naprej na narodno-na-predni podlagi vrši ter upajo, da bode g. poslanec Še v bod oče za Mas skrbel." — Ta resolucija se je z* navdušenjem spi-ejela in s tem je bil končan ta pomembni shod. (Cesarjev rojstni dan) obhajal se je po vseh slovenskih krajih jako slovesno. Vsi stanovi, vsi sloji na-Šega naroda so drug z drugim tekmovali, izkazati Ijub-Ijenemu vladarju iz svetle rodovme Habsburške neomahlj ivo' in srčno Ijubezen. (Slavnost stoletnice fare na Koprivniku) in nje prvega duhovnega očeta Val. Vodnika se je vršila v ne-deljo 27. t. m. Odkrila se je spominska plošča in to po slavno8tnera govoru g. prof. Levca. Cerkveni govor imel je g. župnik A ž m a n iz Gorjan. Popoludne je bil izlet v Bob. Bistrico, drugi dan pa k Savici. Udeležba je bi'a velika. (Otvoritev dolenjskih železnic) Zgradba dolenjskih železnic nepričakovano hitro napreduje; vsled tega bode mogoče progo Ljubljana-Kočevje za celmesecdnij prej izročiti javnemu prometu, nego seje nameravalo. Kakor Stev. 17 RODOLJUB 169 se nam poroča, otvorila se bode — ako ne bode nepri-čakovanih zaprek — oraenjena proga dne 26. septembra na slovesen način. (Škof Strossmayer,) največji, po vsem svetu visoko spoštovani škof, katerega sveti oče pri vsaki važni pri-liki vpraša za svet, pođaril je đijaškemu podpornemu društvu „Radogoju" v Ljubljani 600 gld. in mu pisal pismo, v katerem je slovenskemu narodu in novemu društvu sporočil svoj blagoslov. — Vsega vkupe nabralo se je za „Radogoja" dosedaj mej slovenskimi rodoljubi nad 22.000 kron. Slava požrtvovalnim darovateljem! Bodi dijaško podporno društvo „Radogoj" priporočeno slovenski darežljivosti. (Cesarjeva slavnost brez cesarske pesrai) Iz vipavske doline se nam piše: Rojstveni dan presvitlega cesarja se je tuđi pri nas slovesno praznoval. Že na vse zgođaj, kakor tuđi mej sv. maso, odmeval je grom topičev po vsi dolini. Po našem trgu so plapolale raz vseh javnih poslopij crno žolte zastave, a ob 9. uri daroval je gosp. dekan Erjavec zahvalno sv. maŠo. Pri vsem tem pa se je pripetilo venđer nekaj, kar nas je žalilo. — čujte, mej sv. maso, ne pri vstopu in odhodu c. kr. oblastev v cerkev in iz cerkve ni bilo slišati naše lepe cesarske pesmi. Ko smo povpraševali po vzroku, zakaj se ce-sarska pesem ni pela ali vsaj orgijala, zvedeli smo, da je to g. dekan Erjavec prepoveđal, ker ta pesem ni cer-kvena pesem. čudno to! Drugod povsod se v ta dan ce-sarska pesem poje ali vsaj orgija, a pri nas je to pre-poveđano! (Slovenski grobovi.) V Građci umri je dne 15. avgusta doktorand prava in odvetniški kandidat Anton Bile, unet slovenski rodoljub in odličen delavec na na-rodnem polju, v 31. letu svoje starosti. — Dne 25. av-gusta umri je v Ljubljani častni mestjan stolnega mesta, prozaslužni narodnjak Ivan N. Horak v 80. letu svoje ddbe. Pokojnik je bil rodom čeh. Še mlad prišel je v Ljubljano in si s svojo marljivostjo pridobil lepo imetje. Bil je jako čislan in someščani njegovi izkazali so mu svoje zaupanje in svoje spoštovanje s tem, da so ga vo-lili v mestni zastop, v trgovinsko zbornico, v deželni in državni zbor ter ga postavili raznim društvom na čelo. Bodi blagemu pokojniku časten spomin. (Poslaneo prof. Spinčić) potoval je minuli teđen po podgradskem okraju v Istri in bil povsod vzprejet najprijazneje in navdušeno. Povsod so se zbirali možaki, da ga pozdravijo in se mu potožijo kot svojemu najboljemu prijatelju. Posebno sijajno so ga vzp*ejeli v Munah. Reci se srne', da je prebivalsfcvo izkazalo poslancu svoje zaupanje uprav na sijajen način. (Ravnopravnost.) Pri Mariji Snežni blizu Cmureka, ki spada že pod Graško đeželno sodišče, ustanovila se je posojilnica. Graško deželno kot trgovsko sodišče pa je odbilo registrovanje predloženih pravil, ker so — slovenska. Posojilnica se bode pritožila proti temu kršenju ravnopravnosti. („Zaveza slovenskih učiteljskih društev") zbo« rovala je letos v Mariboru in sicer dne 17. avgusta. Ude-ležba je bila navzlic vsem nemskim spletkam velika, zborovanje pa se je izvršilo sijajno. (Šolska družba za Istro.) Šolska družba sv. Ci-rila in Metoda za Istro pričela je svoje delovanje ter na-merava že letošnjo jesen otvoriti prepotrebno hrvatsko solo v Bademi. V ta namen kupila je družba hišo s priličnim vrtom, kjer se bode, ako treba, šolsko poslopje s časom lahko znatno razširilo. Ker družbi sedaj doha-jajo darovi od vseh stranij, posebno pa iz Hrvatske, upati je, da bode družba lahko uspešno delovala. Slavni škof Strossmaver je poslal tej družbi 1000 gld. Slava mu 1 (Deželnozborska volitev na Goriskem) Dopol-nilna volitev v deželni zbor goriški namesto umrlega po-slanca notarja Ivančica je določena na dan 5. septembra. Na volilnem shodu so volilci soglasno postavili za kandidata drž. poslanca Alfreda grofa Coroninija. Bolčani pojdejo složno na volišče, a tuđi Kobaridci bodo glasovali ž njimi kakor tuđi vsi nezavisni pošteni narodni volilci iz drugih trgov. Nadejamo se, da bo v volilnem boju zmagal zanesljivi in uplivni, pogumni in neodvisni kandidat grof Coronini proti laži-narodnjaku Cazzafuri, katerega je iredentovska svojat postavila za svojega kandidata. Prava narodna sramota bi bila, ko bi dobil ta la-honski kandidat kak slovenski glas. (Nova slovenska tiskarna.) Pod naslovom „Go-riška tiskarna" ustanovil je urednik „S o č e* in „Primorca* v Gorici, g. Gabršček novo ti-skarno, v kateri se bodeta tiskala omenjena dva lista, ki bode pa prevzemala tuđi raznovrstna tiskovna dela. V novi tiskanu se bo izđajala „Slovanska knjižnica", ki prične izhajati meseca oktobra. Prvi snopič iziđe že drugi mesec. Razne vesti. (Nova nasada Ameriških trt) je napravila vlada letos v črnomlji in v Drašicah pri Metliki. Oba uspevata prav dobro, prvi nasad oskrbuje g. Šetina, dražega g. Pezdirc. (Radeški most) čez Savo pri Zidanem mostu se bode začel v kratkem graditi, ker je došlo potrebno do-voljenje od višjih uradov. Deželni odbor kranjski razpi-suje dela za glavna stebra in za rampe do 16. septembra. (G6lobje pismonoše.) Te dni izpustili so se na Ljubljanskom južnem kolodvoru nekateri golobje pismonoše, katere je v to svrho poslala tvrdka Thuma v Modlingu poleg Dunaja tukajšnjemu g. načelniku postaje. (Odlikovanja.) Svetovnoznani čebelar g. Mihael Am-brožič iz Mojstrane bil je v Heidelbergu na Bađenskem na čebelarskem shodu, ki je vselej s čebelarsko razstavo združen, koncem avgusta t. 1. zopet odlikovan z dveraa 170 RODOLJUB Štev 17 svetinjama in jedno diplomo. Ta podjetni in izkušeni če-belar, kateri- pošilja čebele po vaej Evropi, v Ameriko, da ćelo v daljno Avstralijo, ima sedaj že 38 svetinj, 19 denarnih in častnih daril in 30 častnih in pviznauj-skih diplom; tedaj vsega skupaj 87 odlikovanj. (Pomiloščeni kaznjenci.) Povodom cesarjevega rojst-nega dne bilo je pomiloščenih 61 kaznjencev za ostanek kazni. Izmej teh sta dva na Ljubljanskom grada, 6 v Mariborski, 3 v Koprski kaznilnici, 4 v Gradiški in 2 v ženski kaznilnici v Begunjah. (Prestop k pravoslavju.) Piše se nam iz Trsta: Dne" 26. avgusta prestopili so v tukajšnji pravoslavni cerkvi pri sv. Spiridijonu gosp. Fran Kravo s, njegova soproga Katarina in njijini otroci Elvira, Ciril in Zora k pravoslavju. Gospod Kravos, znan kot ođ-ločen narodnjak, je rodom iz Rifenberga, soproga njegova pa iz Bovca. (Hmelj v Savinjski dolini) je letos le slabo ob-rodil, ker so se vsleđ velike suše hmeljne uši močno zaredile in naredile veliko škodo. (Trino us) zasledili so v Košaku pri Mariboru. (Ponarejene krone) so dobili trgovci za Savo. Na Ogerskem je baje mnogo ponarejenih kron, katere je težko ločiti od pravih'. Najložje se jih spozna na tem, da ob robu nimajo napisa „Viribus unitis". Pri ogorskih kronah je torej treba opreznosti. (Žrtve vročine.) Iz Ulma na Nemškem se poroča, da je vsled velike vročine poaledojih dnij nad 40 vojakov, ko so se vračali od vaj, popadalo od solnčarice. Jeden je bil takoj mrtev. Polkova vaja trajala je 6 ur in so se vojaki vrnili v največji vročini ob 1. uri opoludne. Meščanstvo je jako razburjeno vsled te nezgode. (Vzgleden dobrotnik.) Piše se nam iz Tupalič dne 22. avgusta: Pretekli teden dopeljal se je na Brezje k Materi Božji novi zvon, katerega je daroval občeznani dobrotnik Miha Studen, posestnik v naši vaši. Izkazal je tuđi že naši cerkvi sv. Klemena mnogo dobrot. Na-pravil je altarje, aoproga njegova pa je ravno tako mnogo žrtvovala za olepšanje cerkve. Danes popoludne naznanjalo nam je pritrkavanje zvonov in pokanje topičev, da bode dan slovesen. Nismo se zmotili, kor pripeljali so cerkveno uro, katero nam je kupil blagi Miha Studen. Stroškov mu za zdaj pač ne moremo povrniti, ali Bog naj plača njemu in njegovi soprogi obilokrat! (Visoka starost.) V Oeeslavcih na Štajerakem umri je te dni bivši kolar Jožef Treibler v redki starosti 102 let. Žena njegova umrla je nekaj mesecev prej v 80. letu svoje dobe. Dve hčeri pokojnikovi sta tuđi že precej priletni. Posleđnji čas oglušil je starec in se težko premikal. (Požar.) Te dni je zgorel del papirnice v Pođgori pri Gorici. Požar je bil precej huđ in se ceni škoda na 40.000 g!đ. Zgorelo je več strojev, mnogo papirja io snovi za izđelovanje papirja. Tovarna je bila zavarovana. (Nedolžua i6 iet ? ječi.) V Parizu bila je 1. 1877. obsojena na dosmrtno ječo Pavlina Bernaux, ki je bila obtožena, da je otrovala svojega soproga in svaka. Ker je obtožena živela nekoliko razuzdano, sodili so po-rotniki, da se je hotela znebiti nadzorstva soproga in brata njpgovega in so jo spoznali krivo. Nesrečnica je vedno zatrjevala, da je nedolžna. Zclaj še le, ko sta zopet umrli nngloma dve osebi v isti hiši, se je dognalo, da sta bili ofrovani po plinih, ki so pribajali iz neke bližnje apnenice. Pavlina Bernaux, ki je 16 let po ne dol zinem bila v ječi, bila je te dni izpuščena iz zapora. (Električna razsvetljava želodca) V raznih listih čitamo, da so zdravniki jeli izkoriščati električno luč v zdravstvene svrhe zlasti za preiskavanje želođcev. Prevod se spusti skozt usta v želodec in tam zaiskri lučica tako močno, da se v nastavljenem zrcalu želođčeva notranjost prav natančno reflektira in je na pr. moči konstatirati stanje dotične želodčne bolezni. ' (Samomor. v evropskih voj skali.) Največ sa momo-rov je v naši avstro-ogerski vojski. Od 1. 1869. se je povprek umorilo izmej 100.000 vojakov 85, zadnjih 6 let pa je što vilo poskočilo na 131. Na Nemškem priđe 61—67 samomorov na 100.000 mož, v Italiji 40, na Francoskem 29 v evropski in 63 v afriški vojski, v Belgiji 24, na Angleškem 23, (v Indiji 43), v Rusiji 20, na Špan-skem 14. Največ saraomorilcev je mej novinci, večinoma v prvem letu. Mej častniki je število samomorov Se jelen-krat večje nego mej možtvom. Največ samomorov se prigodi v poletnih mesecih, najraenj okohi novega leta. (Električna pečenka.) Najnoveja novost razstave v Chicagi je pečenka, spražena s poraočjo elektricitete. Po-soda, v kateri se peče pečenka, je preprežena z množino tankih žic, po katerih je napeljan električni tok, ki pro-izvaja potrebno toplino. V tako razgreti posodi zavre voda v 5 minutah. (Kace in divje zveri v Indiji.) Po službenih izkazih usmrtile so kace in divje zveri 1. 1890 v izhodni Indiji 23.801 osebo, 1. 1891 pa 24.200 oseb. Koliko pa je ljudij prišlo ob življenje, ki nišo šteti mej navedenim i, ni mo-goče konštatovati. (Novo mesto) građi abesinski kralj Menelik. Novemu mestu se je že določilo ime: Addie Abbeba. Kralj je na-gnal na tisoče svojih podanikov, da pomagajo pri delu in kakor ne ve*, kako bi si čas kratil, prime tuđi sam za lopato. Kraljevi svetovalci si belijo glave", kdo bo v teh po evropsko narejenih hišah stanoval; najbrž mislijo, da bi se njihovi rojaki ne mogli navađiti takih sta-novanj. (Mesto milijonarjev) L. 1887. bilo je v Hamburgu prvem trgovskem mestu Nemčije 162 prebivalcev, ki so izkazali letni dohođek nad 100.000 mark. Skupaj izka-zalo je teh 162 milijonarjev dohodek nad 30 milijonov mark, od katerega je bilo plačati nad jeden milijem davka. Po najnovejih stati stičnih izkazih se je do leta 1891 število milijonarjev izdatno pomnožilo. Bilo jih je namreč 319 s skupnim dohodkom nad 64 milijonov, od katerih so plačevali 2,247.300 mark davka. Poučne stvari. Anisden, nova breskev iz Amerike. Za take kraje, kjer so blizu večji trgi ali mesta, posebno pa večja obrtna podjetja, kakor tovarne in rudokopi, je posebno breskev zelo imeniten sad. Ta sad je pač povsođi zelo priljubljen, bodisi, da se surov použije, bodisi za raznovrstno uporabo v gosposkih kuhinjah. Zato se pa tuđi dobre breskve v raestih, pri tovarnah itd. vedno lahko dobro prodajo. Navadno pa zore" našo breskve že le tedaj, ko je tuđi druzega sadja dovolj, namreč koncem meseca septembra. Tedaj posebno gospođa raje Stev. 17 RODOLJUB 171 seže po grozdji, in breskev, da si tuđi morebiti posebno fine vrste, se ne čisla toliko. Tem večjo vrednost pa ima ta sad, ako dozoreva tedaj, ko je za sadje posebno huda, recimo, koncem julija in začetkom avgnsta, ko vročina močno pritiska in človek tembolj hrepeni po sadji. Mo-goče, da bo ta ali oni dejal: „Ta je pa Ž6 bosa, ob tem času đozorevajo Se le komaj marelice, da bi pri nas do-zorevale tuđi breskve, to ni mogoče!" Pa vender je tako. Marsikaj koristnega smo že dobili iz Amerike, recimo krompir, tobak (ali kali!?) tako tuđi lepe, fine breskve, koje pri nas koncem meseca julija popolnoma dozore, in tako izvrstno uspevajo, da so pač vsega zanimanja vređne. Med amerikanskimi breskvami, kojih je sicer več vrst, je pač „Amsden" najzgodneja in tuđi menda naj-lepia. V letu 1872. vzgojil je to breskev neki Ametikanec C. Amsden. Pri svetovni razstavi v Piladelfiji v letu 1876. je že, ker je tako zgodoja in lepa, vzbudila veliko občudovanje pri veščakib, koji so jo ođslej jako naglo razširjevali. V Evropi se je jela najpoprej gojiti na Fran-coskem in odtod je prišla še le v najnovejšem času tuđi v Avstrijo. Izmed avstrijskih sadjeslovcev jo je prvi po-pisal dr. Stoll v svoji knjigi „avstro-ogersko sadjeznanstvo" ter jej oskrbel tuđi krasno kolorirano podobo. Letos pa jo je vnovič prav dobro popisal tuđi drugi strokovnjaški list. Amsden je krasna, debela, rabio plošnjevata, proti temenu prav rabio vzožena breskev. Teme je močno vdrto, jednako tuđi pecljeva jamica. Đarve je rumenkasto bele, kar se pa le malo opazi, ker je sad na solnčni strani popolnoma temnorudeč, in tuđi na senčni strani z go-stimi rudečimi li Ra mi in pikicami pokrit. Koža je srednje kosmata, duh zelo močan in prijeten. Meso je zelenkasto bele barve, jako sočno, mehko, zelo prijetnega, finega okusa in se — žal da — ne loči od koščice. Slabeje vrste srednji sad iz piščevega drevesa vagal je 75 g. a srednji s^d izmej najlepših ćelo 110 g.f ter so prve breskve dozorele 22. julija, pri nas torej še poprej, kakor marelice! Drevo ima čvrsto rast, rase lepo v šop, se odlikuje po svojem velikem in širokem listji, ter je posebno za to hvalevredno, ker se mulistje ne grbanči tako rado, kakor pri druzih breskvah. Kakor veščaki trdijo, je drevo zelo rodovitno, o čemur se je pisec sam tuđi prepričal, kajti na jednem izmej dveh v letu 1891. vsajenih jedno-letnih cepljencev vzrastlo je letos 43 zares lepih breskev. Omeniti je tuđi hvalevredno lastnost, da se sad trdno drži mladike in ga veter ne more otresti. V hudi lanski in predlanski zimi nišo drevesa prav nič od mrazu trpela. — Najzgodneje breskve dozore" v naših krajih še le sredi avgusta, pa so navadno zelenkaste, drobne in vodene. Koliko prednost ima torej nova breskev Amsden, ker toliko popreje dozori, ker je po svoji prelepi podobi in barvi pač jedna izmed najlepših breskev sploh in konečoo ker tuđi glede finega ukusa daleč nadkriljuje druge zgodnje breskve! Brez vsega dvoma bode ta sad, da se jedenkrat dobro razSiri, veliko slavo in visoko ceno v naših vinskih krajih zadobil. Marsikateri goldinar hranil bode zanj vinogradnik, ki ga bode pridtloval, dosti bođo pa zaslužili tuđi revežitrpini, koji raznašajo od posestnikov kupljeno sadje včasih po več milj daleč na trg. Koncem julija primanjkuje dobrega sadja. Gotovo je teđaj, da se bode ob tem času ta nova breskev prav lahko trikrat dražje prodala, kakor se pozne breskve prodajajo. Bodi torej ta v resnici občudovanja vredni sad vsem razumnim sadjerejcem toplo priporočen, da ga v prid posestnikom samim, pa tuđi revnim barantačem ali „trogarjem" pridno širijo po naši domovini. Saj ne bode to, da širimo in gojimo le lepo, plemenito in bogato rodeče sadje, le samo narodu v korist, temveč tuđi naši, za sadjarstvo tako ugodni domovini v veliko čast! Kako bi se dala breskev Amsden dobiti ? No, to pač sedaj ne bode več tako težavno. Tu pa tam jo že tuđi pri nas imajo. Ako se dobe* v obližji mladike, tedaj se naj z očesom cepi na navadne mlade breskvice, ki so letos vzrastle. Cepljenje na stareje divjake se kaj rado ponesreči. Najboljša podlaga za breskve pa je sploh sliva „sv. Julije", na tej najlepše rasto ostanejo zdrave in bogato rode. Na podlago „Mirabolana" cepljene breskve se kolikor se je pisec prepričal, v tretjem letu kaj rade posuše. Ravno sedaj je za cepljenje na oko pravi čas, ne zamudimo ga, že čez dve, gotovo pa čez tri leta borno uživali sad.) Zakup pobiranja pristojbin pri mitnicah na Kranjskem- Od 1- januvarja 1894. leta naprej se bode pobiranje pristojbin pri sedmih na podlagi zakona z dne" 26. avgusta 1891. leta novo urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem potom javne dražbe v zakup ođdalo. Dotični razglas, ki se ob jednem objavlja v tukajšnjom uradnem listu, je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka poaamezna mitnica za se kot poseben zakupen predmet izklicevala ter dražba ali na lici mesta, ali pa v neposrednji blizini vršila; tedaj je vsakemu tuđi menj imovitemu prilika dana, se dražbe z uapehom udeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih bodo mitnice postavljene, kmetovalci, posest-niki in veliki obrtniki mitniškega kraja nikari ne zarau-dili ugodne prilike, ker so jim zagotovljena v đražbenih pogojih pri vložitvi začasne varščine (vadiuma) važna olaj&la kakor tuđi v drugnm oztru marsikatera prednost pred drugimi udeležniki. Če bi pa zakupna dražba vkljub temu ne imela povoljnega vspeha, odredilo se bode od 1. januvarja 1894. naprej pobiranje mitnin v lastni režiji c. kr. erarja. Da se tuđi v tem oziru zagotovi že za naprej o pravem času potrebnih močij, katere bi pobirale mit-nine na državni račun, razpiše se hkrati tuđi za ta slučaj na tečaj v tukajšnjem uradnem listu in opozarjamo naše Čitatelje, ki se zanimajo za to stvar, na omenjena dva razglasa. Sadje vložiti v med. Odtrgaj grozdje ali drugo lepo sadje (črešnja, češplje, grozdjiče), osnaži je pecljev in nadevaj ga v lonec; potern vlij nanje mrzlega medu in sicer toliko, da bo sadje po-krito. Zapečati lonec, pa ne z vročim voskom in postavi ga v hladno shrambo. Za nekaj mesecev imel bodeš dobro dišečo jed. Saje dober gnoj za vrtnice. Deni saje v kako vrečo in to vrečo obesi v čeber vođe. Vođa postane v kratkem crna kakor crno vino. S to vodo prilivaj rožam, pa bođeš kmalu vide!, da bode listje dobilo temnejšo barvo in mladike bodo jele močnejše poganjati. Gorka piča za kokoši po zimi. Piča za kokoši po zimi, naj bode že mešana ali Čista, zmečkana ali ćela, mora se po zimi pogreti, predno se da kokošim. Turšica, ki je jako dobra za kokoši, naj se na peči tako razgreje, đa se skoro spraži, po tem naj se pa nekoliko ohladi in da kokošim. Kuhana piča naj se da kokošim vselej gorka, če je treba, naj se pa na peči nekoliko pogreje. Kokoši po zimi veliko rajli neso jajca, ako se jim daje gorka piča. Posebno dobro je pa, če se 172 RODOLJUB Stev. 17 đa kokošim gorka zmea zmečkanega krompirja, pšeničnih otrobov in oljnatih pred. Misi in pođgane preženeš, ako raztolčeš v možnarji steklo v prah in tega vzameš 60 gr, stolčenega sladkorja pa 30 gr in narediš s sveže namolženim mlokora iz ržene moke testo. Naredi male krogljice iz tega in jih malo praži v masti ter potresi s sladkorjem, potem pa položi na pripravno mesto. Misi in podgane, ki požro take krogljice, jako hitro poginejo. Za kratek čas. Neki gospod zapazi v raesečni noči tatu z nastavljeno lestvo, ko hoče ravno zlesti skozi okno neke hiše. „Kaj delaš tu gori, lopov, glej, da se mi takoj doli spraviš!" kriči gospod nad njim. „Pst! gospod", odgovori tat, „pst! ne d rano i te me, jaz sera mesečen." I^otei*ij«l*e ©recite. Gradec, dne* 26. avgusta: 82, 68, 90, 69, 42. Dunaj, dne* 26. avgusta: 63, 52, 35, 26, 55. Brao, dne* 30. avgusta: 17, 22, 63, 90, 33. Trst, diić 29. avgusta: 28, 41, 31, 73, 25. Praga, dne' 26. avgusta: 57, 1, 85, 87, 26. Tržne cene v Ljubljani dne 2. septembra t. 1. I |fl. kr. *1 kr.| Pfienica, bktl.....i 7 60 Špeh povojen, kgr. . . — 66 Rež, , .... 6 70 Surovo maslo, „ . . — 80 ; JeĆmen, , .... 6 80 Jajce, jedno.....— 02 Oves, „ .... 6 30 Mleko, liter..... 10 jAjda, , .... 830Goveje meso, kgr. —6» Proso, , .... 6 — Telefije „ „ - 50| Koruza,.....5 80 Svinjsko „ n — 60| iKronipir, „ .... 2 80 Kofitrunovo n n — 36, iLefia, „ .... 12 — Pifianec....... 40! iGrah, „ .... 12 — Golob.......- 18, ;Fižol, .....10 - Seno, 100 kilo . . . . 1 3 50, Maslo, kgr. . . — 96 Slama, - „ .... | 214 jMast, „ . , — 70 Drva trda, 4 Qmetr. . 6 60' jŠpeh friien „ . — 62 „ mehka, 4 „ 4 80' Peregrin Kajzelj Stari trg dt 13 (6-io) priporočam slavnemu občin- stvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatth po-podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. etekleno, porcela- nasto belo in rujavo preteno blago, razno vrst ne evetilnice viseče in stoječe, Ilernianove tolfskovne svctllnloe in prave krogljuste cilindre „l'atent BI»rian<% kntere lumin i«mo jas v zalogi sa Kranjsko. f/0T" Prevzeraam tuđi vsa sleklarska dela pri stavbah ter jamftira za solidno in točno postrežbo. Slavnoznana gostilna „Poličanski" v Zatičini sred i 6<5 u in mestu Bodnemu okraju Zatifikemu ■e duje od 1. Januvarja 1894 počenii pod ngodnlml pog-oji v najem. (,29—2) Z gostilno je združena tuđi mesarska in pekarska obrt. Natančneje poizvć se v gostilni „Poličanski" v Zatičini. Zaupni mož v vsakej fari. £17*«' Btoletja obstoječe, povsod izvanreduo zaupanje in spo Štovanje uživajoče domaće r rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Itfubljaaa Kongresni trg 7. Velika zaloga vseh kirurgienih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovic iz c. kr. pr. đvorne tovarne J. E. Zacharia na Du- naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran- coskih diaav, mođercev itd. (4-17) J. Kunčič izdelovatelj soda-vode v Križevniških ulicah št 10 filijalka v Lescah, Bled, priporofta čast, p. n. občinstvu in gospođom gostilničarjem svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naročila izvršujejo se točno. (16—16) Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št, 4. Slikarja napfsov, stavbinska in pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pćkost. Glavni zastop Bartholijevega originalnoga karbolineja Maščoba za konjska kopita in usnje. (5—17) J. Traun v Ljubljani mehanlfiul mlin, tovarna Jeiprenjdka tn Jestha, trgovina • opeoerijo, iganjem, žitom, pridelki in drvaml priporoča veliko zalogo svojih izdelkov: pšenično« ajđovo, ršeuo in kora eno moko, jedprcnf, jeiprenJČek in pšeno, najmočnejši in najokusnejSi vinski kis in kisov cvet. Priporoča tuđi špe«erlj»ko lilago« igaiije, špirit) suhe in olj- iittte l»»rve. Kupuje vse domaće prlđelke in pri- poroča mnogovrstna, zanesljivo knljivu seuieuu. Ži- vinorejcem priporočam sadnja tu oka sa živino, kei* je ceneji in izdatneji kot druga sredstva. (3—17) Zunanja naročila se hitro in natanćno izvrše. D£JOS. DERČ stanuje od 6. t« ili. naprej (28-2) i Starem trp, Florljanske nlice si 1 Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne miiiie za žito rezalnice za krmo samodelujoče aparate proti peronospori tlačilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpobilja v najnovejsih, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ pr 2/2 Praterstrasse Nr. 78. -f« Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in »lovenskem jeziku asastonj in (4H8- 13) po&tuitie prosto. (17-11) Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo, —- Stroji se dajo na poskušnjo. Cei so se znova znižale 1 Prelnpovalcem znaten popust! Iad*ja „Slovtniko druitvo" v Loobljani. Odgovorni nredaik dr. Ivan TavČ&r. Tiska „Narodna Tiskara«" v Ljubljani.