Glas zaveznikov
Leto I - St. 88
orm&cijski <dnev>miik A. i. S.
Cena 2 Url
TRST, ponedeljek 1. oktobra 1945
UREDNIŠTVO: Via S. eUico 8	- Telefon it 98854 ln 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (ilrlna ena kolona): trgovski L. 7, mrt^aikl L. 18 (osmrtnica L.36), objava L- 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini liata (tekatn. oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubbllcltš Itallana S. A., Trst, vla Silvio Pelllco it 4, tel. 94044. Cena posamezne itevllke L. 2 (zaostale L. 4). okoplsov ne vračamo.
SVJETT	MINISTROV
Zaključna dela na konferenci
Sestavljanje skupnega poročila - Pregled dela sestanka - (jouor de Qasperija o italijanskem parlamentu
London, 1. oktobra Po zadnjih poročilih londonskega radija je sklicana tudi za danes seja Sveta zunanjih ministrov. Prav tako poročajo, da sta obe včerajšnji seji bili posvečeni sestavljanju zapisnikov o delu konference in končnega pbročlla, ki bo Izdano za javnost.
Avstralski zunanji minister dr. Evatt je pozdravil sestavo zavezniške nadzorstvene komisije za Japonsko kot novi izraz sodelovanja med zavezniki tudi v miru.
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je javil, da je bila včerajšnja seja Sveta zunanjih ministrov, ki ji je predsedoval ameriški zunanji minister Byrnes, prelolena kmalu po IS. uri.
V	londonskih uradnih krogih se je tzvedelo, da je prihodnja seja bila ob 21.30. Pravijo, da so na njej zaključili razgovore o zapisniku. Kot je videti, se zunanji ministri trudijo vzbuditi videz, da je seja zadnja na tej konferenci. Istočasno se je izvedelo, da bo zaključno poročilo sveta izdano Se pred jutrišnjim dnem, kar pa je zelo neverjetno.
V	soboto je tajništvo Sveta zunanjih ministrov izdalo poročilo o dnevnem delu konference, ki pravi, da so imeli ministri dve sefi: pred-poldanski je predsedoval sovjetski zunanji minister Molotov, popoldanski pa kitajski zunanji minister dr. V/ang. Na obeh sejah so preučevali besedilo zapisnikov. Prihodnjo sejo so določili za nedeljo ob 15 url.
Časopisna poročila pravijo, da so na popoldanski seji začeli le sestavljati končno poročilo o sedanjem sestanku zunanjih ministrov, Zapisnike o tej konferenci ne bodo objavili. pnr-pa bo objavljeno po zaključku konference izčrpno poročilo, ki bo dalo sliko celokupnega dela konference. Včerajšnja popoldanska seja je bila prva seja, ki se ie vršila v nedeljo.
Največji uspeh sestanka zunanjih ministrov je bila pojasnitev vseh nasprotstev, ki so med stališči posa-meznih velesil. Namestniki zunanjih ministrov imajo zdaj dollnost iskati pot, da obstoječa nasprotstva izravnajo. Dejstvo je, da so mnoga vprašanja Se na mrtvi točki, predvsem priznanje vlad na Balkanu in usoda italijanskih kolonij, vendar pa to -ne pomeni, da ne bo moglo p riti do sporazuma in sklenitve mirovnih pogodb. Treba je upoštevati, da je konferenca, zunanjih ministrov imela na razpolago samo tri tedne• za svoje delo.
Poročilo londonskega ,,Timesa"
Diplomatski dopisnik «Timesa» podaja pregled dela sestanka zunanjih ministrov, iz katerega posnemamo na kratko sledeče neuradne navedbe:
Največji del mirovne pogodbe z Italijo je ie izdelan. Verjetno bodo Se iskali nekatera jamstva za to, da bo italijanski politični razvoj Sel po demokratičnih potih. Italijanska vojaška sila bo ostala omejena, obo-roHtev bo podrejena natančnemu nadzorstvu. Večji del Julijske krajine bo pripadel Jugoslaviji obenem z Zadrom in jadranskimi etoki ob hrvatski obali. Internacionalizacija Trsta je bila poverjena namestnikom zunanjih ministrov. O reparacijah in italijanskih kolonijah bo potrebno Se razpravljati.	<
V	zvezi z Avstrijo zunanji ministri upajo, da bodo dobave iivil zve čeli. Velesile, ki so članice nadzorstvenega odbora za Avstrijo sledijo pazljivo razgovorom dr. Ren-nerja, ki stremi za raiSiritvijo sedanje avstrijske vlade.
Britanska in sovjetska vlada sta Se sporazumeli, da odpokličeta svoje čete iz Perzije najkesneje mese-°“ marca, t. j. Sest mesecev po javanski predaji, kot so prvotno določili.
Zaradi pospeSitve vprašanja nemške vojne odškodnine bo komisija
vojno odškodnino prenesla svoj )e<fei iz Moskve v Berlin.
Francoski predlogi o vrnitvi odpeljanega premoienja zavezniških narodov v Nemčijo so bili sprejeti. Vendar se stavljajo praktični izvedbi tega načela na pot mnoge teia-Ve. ker so Nemci ukradene stvari razvozili po vsej Evropi, tako da *e ne ve, kje je kaj.
Glede mednarodne uprave Pore-in Porurja je videti, da so skle-nm o tem razpravljati Se enkrat Pozneje.
RMlrt* v gledanju na vprašanje demokratičnosti vlad v Bolgariji in
T™1’1"'*0 m°0le m °dstranje-ne. Bilo bi nepravilno podcenjevati
L2*1**- Te raZlike temelW° na azinnem pojmovanju demokracije.
Na podlagi obSirnih razprav so sl mogli posamezni delegati narediti sliko poloiaja in ni nobene ovire, da ne bi prišlo pozneje tudi v tem vprašanju do ugodne reSitve.
Oblak Tratu
Glavno glasilo laburistične stranke zDailv Herald* objavlja vest, da bodo namestniki zunanjih ministrov v mesecu oktobru obiskali Trst. Spremljali jih bodo zavezniški strokovnjaki, ki imajo nalogo določiti novo jugoslovansko-italljan-sko mejo.
Poročila, ki prihajajo iz Londona v Zdrulene driave, ne javljajo nobenih soglasij v vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Listi govorijo tudi danes o, velikih teiavah in nesoglasjih. Kljub temu pa presoja ameriški tisk splošni pololaj v bolj roi-natih barvah. Videti je, kot da bi zunanji ministri v Londonu streme-za tem, da najdejo neko pot k sporazumu. Pri tej priliki podčrtavajo, da je bilo potrebno tudi na konferenci v San Frančišku premagati Številne telave in mrtve točke.
Poročilo De Gašperlin o svojem obisku v Londonu
Italijanski zunanjih minister Al-cide De Gasperi je po vrnitvi iz Londona, kjer je branil italijanske interese pred Svetom zunanjih ministrov, podal svoje poročilo v začasni narodni skupSčini v Rimu. V svojem govoru je rekel med drugim sledeče:
V zgodovini Italije Se ni bilo primera. da bi zunanji minister na svetovni konferenci imel tako malo diplomatskih moinosti, da bi se na-slanfalna stvarna dejstva. Blo je dvoje dejstev, ki sta dala smisel na-
šim razgovorom. Prvo je bilo, da smo bili pripravljeni prinesti Irtve za dosego sporazuma z Jugoslavijo na temelju pravičnosti in objektivnosti; drugo je bilo, da smo bili trdno odločeni, da ne priznamo reSitve, ki je ne bi nobena demokratska vlada v Italiji mogla podpisati.
Obveščeni ste bili o večini sklepov Sveta zunanjih ministrov. Pomočniki so dobili nalogo, preiskati In ugotoviti na licu mesta mejno črto, ki bo temeljila predvsem na jezikovni črti. Dalje bi se organiziral v Trstu v pristanišču taksen ustroj, ki bi imel značaj svobodnega pristanišča za vso mednarodno trgovino. S tem upamo, da smo ugotovili merilo, ki bo zajamčilo vse livljenjske potrebe italijanstva Gorice, Trsta in drugih srcdiSč, ki so naseljena z Italijani, brez zanemarjanja delnih gospodarskih potreb, ki so objavljene ne samo v mojem govoru v tem svetu ter v spomenici delegacije, temveč so bile tudi predmet upoštevanja v razgovorih, katerim so sledili sklepi. Da bo trlaSko pristanišče preSlo pod nadzorstvo vseh zainteresiranih, je bila zahteva, ki sem jo predvideval, ko sem govorH o svobodi, o sodelovanju pri mednarodni upravi pristanišča, ki bi Izključila vsako Škodljivo tekmovanje med Trstom in Reko ter uredila nadzorstvo nad ielezni-Skim omreljem v ozadju. V kolikor so Američani o etnični črti Imeli v drlavnih arhivih zbrano statistiko iz leta 1911/19, ki jo je zbral major Johnson po nalogu predsednika Wilsona ln je slulila za določitev takozvane Wtlsonove črte, bi te statistike, kakor tudi sedanje novejSe, mogli podpreti s krajevnimi ogledi».
IZ JUGOSLAVIJE
V	Sarajevu, so že pred vojno osnovali šolo za umetniško obrt. V šol) so zdaj osnovani štirje oddelki ln to: za rezbarska dela, za vezenje z slatom ln srebrom, kovinarska dela In za pozlačenje ter posrebre-nje.
A
V	novembru leta 1943, ko so se Nemci približali Tuzli, da bi Izkoristili veliko električno centralo v Kreki, so delavci minirali stroje. Ko je okupator zavzel Tuzlo, ni bilo v mestu električnega toka. Sele čez dalje časa je okupatorju uspelo popraviti nekoliko manjšklh strojev, ki pa niso mogli dajati niti najpotrebnejše energije, tako da industrija ni mogla uporabljati elektrike tuzlanskega področja. Po končni osvoboditvi Tuzle, 17. septembra 1944, so takoj pričeli s popravljanjem te električne centrale, od katere zavist vsa obnova in Industrija v tem predelu.
A
V	bihaSkem okraju v Bosni je bilo porušenih okrog 80% stanovanjskih hiš. Takoj ko so delavci v Drvaru obnovili svojo Industrijo, so pričeli z raSevnnjem stanovanjskega vprašanja. Stanovanjski odbor je izdelal načrt graditve enotnih barak, ki bodo služile za začasna stanovanja čez zimo. Z gradnjo teh barak so že pričeli. Dolge so 12 metrov. široke pa 4 metre, Zgrajene bodo za dve družini po dva prostora. Te dni je pričela z delom žaga v Drvaru. Delajo v treh izmenjavah, tako da bo dovolj desk za grajenje barak. Predomnevajo, da bodo barake dogradili v teku jeseni. Na dan bodo zgradili 7 do 8 barak.
A
Proces proti 34 višjim častnikom hrvatske teroristične ustaške organizacije, je bil zaključen. Jugoslovansko vojaško sodišče Jih Je spoznalo za krive Izdaje proti državi. 18 jih Je bilo obsojenih na smrt. Med obsojenimi na smrt je 14 generalov, med tem ko so bili drugi obtoženci obsojeni na prisilna dela na različno dobo od treh do 20 let. Eden Izmed njih je bil oproščen. Imovlna vseh obtožencev bo zaplenjena. Med razpravo so ugotovili, da so obtoženci sodelovali z Nemci In bili odgovorni za številna grozodejstva.
Vodja javanskega opora v japonski službi
Odložitev Izkrcanja nizozemskih čet na Javi - Vrhovni zavezniški poveljnik prisostvuje pogajanjem
London, 1. oktobra
Voditelja nemirov na Javi Soe-karno ln njegove pristaše je označilo nizozemsko poslaništvo v Londonu kot orodje japonske impe-rijallsticne politike za časa zasedbe nizozemskih posesti v Vzhodni Indiji. Tedaj to gibanje ni bilo nasprotno japonski zasedbeni oblasti, ampak je dobivalo od Japoncev celo orožje ln podporo. Voditelj Soekarno je prejel visoko japonsko odlikovanje ter je deset dni po japonski predaji z njihovo pomočjo proglasil indosiamsko republiko. Zato je jasno, da to pl noben narodni pokret javanskega prebivalstva, ampak od zunaj plačan poskus vmešavanja ln otežkočanja ureditve položaja v tem delu sveta.
Indoslamski nacionalisti na Nizozemskem so izjavili, da so pripravljeni sodelovati z nizozemsko vlado pri upravljanju dežele in u-vajanju novih reform v smislu proglasa kraljice Viljemine lz leta 1942.
Položaj na Javi
Vrhovni poveljnik Sir Philip Cri-stlson je Izjavil, da je odložil prihod nizozemskih čet na otok Javo, ki bodo prehodno zasedlo druge otoke Nizozemske Vzhodne Indije, Nizozemske domačinske čete so grozile, da se bodo upi-le, če bi se izkrcavali Nizozemai na Javi. Oddelki 23. indijske divizije so zasedli glavno mesto Batavljo ln veliko pristanišče na severni obali Jave, Surabajo. 26. Indijska divizija, ki je prišla naravnost iz Indije, je zasedla Medan na severovzhodni obali otoka Sumatre in Pedang na ' vzhodni obali istega otoka. «Zakonito oblast* na otoku Javi bo organiziral dr. R. I. Soekarno, ki bo morala skrbeti tudi za prehra-
no. Skrbela bo za upravo v krajih, ki jih niso zasedle zavezniške čete.
Dr. Soekarno, kt je sestavil svoje ministrstvo, kt šteje 17 ministrov, se je namestil v razkošni palači, ki je bila svojčas sedež uradov finančnega oddelka. Pred Japonsko predajo je bil voditelj japonske lutkovne vlade. Zdaj je Izjavil, da mu je bilo sodelovanje z Japonci vsiljeno. Vrhovni zavezniški poveljnik sir Christlson bo prisostvoval sestanku nlzozemke vlad« ln voditeljev javanskih domačinov. Izjavil, je, da oboroženih javanskih oddelkov »helho* ne bo nihče razoro-isval, četudi so jih postavili Japonci za vzdrževanje notranje varnosti.
Zavrnitev kandidatne liste
za jugoslovanski senat
Beograd, 1. oktobra Zvezna volivna komisija v Beogradu je zavrnila listo, katero je 20. septembra predložil pod nazivom »Delovna fronta* Hadži Todor Dimltrljevič, književnik ln bivši narodni poslanec. Listo Je komisija zavrnila, ker mnogi izmed podpisnikov niso mogli predložiti potrdilo, da so Jih komisije za vollvne Imenike vpisale v sezname volivcev.
Protibolgarska demonstracija
v Ateneh
Atene, 1. oktobra Po verski prireditvi v spomin 15 tisoč Grkov, ki so jih umorili Bolgari v 1. 1941, ki se je udeležil regent patriarh Damasklnos, je velika množica demonstrirala po glavnih ulicah proti Bolgarom. Mo. rarhistl so izkoristili priliko za manifestacijo za vrnitev kralja Jurija.
Novi ministri vlade
v Wuertemberg-Badenski
Wlesbaden, 1. oktobra Brzojavno poročilo »Associated Pressa* javlja, da je glavni stan sedma ameriške armade objavil da so štirje bival člani nemškega državnega zbora pred razpustom 1938 in dva člana pokrajinske narodne skupščine v Welmarju prisegli kot ministri nove pokrajinske vlade za \Vuertemberg ln Baden: demokrat dr. Relnhold Mayer kot ministrski predsednik in minister t* finance; socialdemokrat Fritz
DEMOKRATSKE
BESEDE
Češkoslovaška -središče Evrope
Predsednik leSke socialistične stranke (bivše dr. Be-neševe zNarodno socialistične stranske*) in praški lupan dr. Peter Ženki je nedavno dejal:
»Vsi Cehi smo proti kakršnemu koli protektoratu. Vse moremo storiti, da preprečimo njegovo vrnitev v kateri koli obliki».
Govoreč o hvaleinosti Cehov Sovjetski zvezi in ztt-hodnim demokracijam, je dr. Ženki dejal: zNimamo pravice premakniti središče Evrope na zahod ali vzhod*.
Ulrlch kot notranji minister; član katoliškega centra Josef Andrel kot trgovinski minister; socialdemokrat Otto Steimayer kot minister pošte, član katoliškega centra Josef Bayerle kot pravosodni minister ln demokrat Teodor Seuas kot prosvetni minister. Predsednik vlade dr. Mayer se je moral skrivati pred Geatapom, ki ga je zasledoval, ker je poročil Židinjo. On je tudi avtor knjige »Hitlerjeva pot*, ki so jo nacisti prepovedali.
Zavezniški pooblaščenci so prevzeli nadzorstvo nad vao nemško industrijo ln industrijskimi napravami v Španiji. To je prvi korak, ki atreml za zajamčenjem reparacij ln nemškega inozemskega premoženja v skladu s sklepi konference v Potsdamu.
Skupna zarezniška
uprava na Japonskem
Važni gospodarski ukrepi - Ukinitev japonske cenzure - Pregled premoženja cesarske rodbine
Tokio, 1. oktobra
Ameriška zasedbena uprava na Japonskem je začela poslovati v velikem obsegu. Vsak dan prihajajo poročila o posegih v gospodarstvo, kulturo ln socialno življenje Japonskega naroda.
Tako Je general Mac Arthur prepovedal uporabo vsega Japonskega brodovja, ki znaša 260.000 ton. Do zdaj so ga uporabljali predvsem za prevoz Japonskega vojaštva v domovino.
V zvezi s poskusom Japonske vlade, da bi preprečila širjenje vesti o obisku Japonskega cesarja pri generalu MacArthurJu, vrhovnem poveljniku na Japonskem, je isti izdal ukaz, da preneha vsaka pravica, da bi japonska oblast Izvajala cenzuro ali črtala ln predrugačevala vesti. Ukiniti mora tudi katero koli obliko nadzorstva vseh ustmenih ln pismenih izjav. General MacArthur Je Izjavil, da so cenzura ter druge omejitve dnevnikov ln drugih listov, brzojavki telefonskih pogovorov kakor tudi vseh drugih obveščevalnih sredstev dovoljena le tedaj, če Jih bo odobrilo vrhovno poveljstvo zasedbenih sil
Sodelovanje Avstralije pri zasedbi
Zasedbe Japonske se bodo udeležile tudi avstralske vojne sile, ki bodo sestavljene iz 100 letal in 2.000 letalskih častnikov, ki bodo v treh ali štirih tednih odpotovali na Jar ponsko.
Kitajski general Can Yi, guverner na Formozl, Je izjavil, da bodo prebivalci v enem letu Imeli priliko Izvoliti si svoje predstavnike v krajevne in državne samoupravne urade.
Voditelj japonske komunistične stranke Kanju Kato Je zahteval, da mora priti pred sodišče vojnih zločincev sedanji podpredsednik Japonske vlade, knez Fumimaro Ko-noje. Bivši Japonski zunanji minister Sigenori Togo, ki Je bil član Tojeve vlade, Je bil prepeljan v jo-kohamske podzemske zapore, kjer so zaprti že drugi vojni zločinci.
Togo se Je predal vojaški policiji osme armade ln Je bil od 16. septembra pod nadzorstvom, ker Je imel hudo srčno napako, ki Je sedaj popolnoma izginila.
Ravnateljstvo Japonske poročevalske agencije »Domel« Je po od stopu glavnega ravnatelja skler ;,o, da agencija preneha delovati. Na
čevalska agencija «Kiodo», v kateri bo zastopanih 76 Japonskih časnikov.
Po preklicu nadzorstva, katero j« že štiri leta Izvrševala Japonska vlada nad radijskimi oddajami, Je krožilo ipo mestu nekoliko zvočnikov, kjer so lahko navadni Japonci povedali »voj« mnenje poslušalstvu. Govorniki bo govorili o vprašanjih racionalizacije živil, o političnih vprašanjih ln volivni pravici žen.
Japonski vojni minister je obvestil zavezniško poveljstvo, da Je bilo do 24. septembra demoboltzira-nlh 1.888.834 vojakov, kar znaša 81% vseh japonskih sil. ki so bile 15. avgusta na otokih japonskega matičnega ozemlja. Ostane še 419.386 mož, ki čakajo na demobilizacijo.
Polkovnik Raymond Kramer, načelnik gospodarskega urada, Je Izjavil, da bodo Izvršili natančno preiskavo o višini in Izvoru premoženja Japonske cesarske rodbine. Prav tako bodo podvrgli pregledu premoženje vseh družb zasebnikov ln tvrdk. Po mnenju polkovnika Kramerja bo nastala na Japonskem velika draginja, ker se Japonbl za svoj« zadeve nlo ne brigajo.
Japonska vlada je odobrila proračun za naslednje leto, ki znaša
I.	834.000.000 dolarjev, ki j« za
II.	660.000 dolarjev manjši od lanskoletnega proračuna. Predvideva 10% znižanje plač državnih uradnikov.
Zasedbene oblasti so odredile zaporo vseh ustanov, ki so podpirale vojno Industrijo. Zato so v sobo. to ob 16. url ameriške čete obkolile vse banke v Tokiju ln v drugih večjih mestih.
Tudi nevtralne države so začele izvajati gospodarske ukrepe proti Japonski. Tako je Portugalska vlada zasegla vsa dobroimetja državljanov tistih držav, ki so Jih zasedli Japonci: Kitajske, Mandžurije, Koreje, Filipinov, Francoske Jndokine, Nizozemske Vzhodne Indije, Slama, Malajske, Burme, Saravvaka in se vernega Bornea.
Sporazum zaveznikov o upravi Japonske
Zunanji minister Združenih držav, James Byrnes, je Izjavil, da so se Združene države, Velika Britanija, Rusija ln Rltajska dogovorile, da ustanovijo komisijo, ki bo odločila politiko, ki naj jo izvajajo na Ja-
njeno mesto stopi zadružna poro-j ronskem, Byrn«s j« dodal, da bo v
kratkem sestanek te komisije v VVashingtonu, medtem ko bodo naslednji sestanki v Tokiju ali v VVashingtonu, Komisija bo morala patsucltl ko: isti ustanovitve nadzorstvenega sveta za Japonsko in v pozitivnem primeru odločiti, kakšno oblast naj se mu poveri.
Franclja, Filipini, Avstralija, Novi Zeland, Kanada ln Holandska — ter morda tudi Indija — bodo povabljene, da sodelujejo v tej komisiji. Za povabilo Indije pričakujejo odobritev Sovjetske zveze in Kltaj-
Dopolnilne volitve v Franclji
Pariz, 1. oktobra
V nedeljo so bile v Franclji dopolnilne volibve v krajevne samouprave v vseh tistih krajih, kjer pri prejšnjih volitvah noben kandidat ni prejel vsaj 50% glasov. Takšnih primerov je 1581.
Po zadnjih vesteh kažejo Izidi nedeljskih dopolnih volitev v Franciji nadaljnje pojačanje levice. Po številkah. ki so bile objavljene ponoči, Je med 240 mesti socialistična stranka zasedla 83 mest, komunisti 45, radikalni socialisti 36, ljudsko republikansko gibanje »Katoliška levica« 23. Osemnajst sedežev je o-stalo manj pomembnim levlkarskim strankam.
Zaradi silno naraatle črne borze
na Japonskem preti nekaj milijonom Japoncev glad. Stanje se je Itoslabšalo zaradi vrnitve nekaj stotieočev odpuščenih vojakov, ki pa še vedno prihajajo. Cene se povsod dvigajo v vrtoglave višine.
UNRRA za vrnitev beguncev
1.380.000	beguncev ie taka, od katerih se Jih
1.250.000	ne more vrniti v svoje domovine
Ljudožrstvo v Belsenu
Na razpravi proti upravi taborišča preživeli opisujejo strahoto': tifus, griža, jetika...
Washington, 1. oktobra
Zavezniške vojaške oblasti so po izjavi polkovnika Schottlanda na tiskovni konferenci ustanove »UNRRA* zmanjšale število evropskih beguncev v zadnjih šestih mesecih od 6.500 000 na 1.380.000.
Polkovnik Schottland, ki je bil prej vodja begunskega urada, je zdaj podravnatelj prve pomoči ustanove »UNRRA* v Nemčiji. On misli, da bo ustanova »UNRRA* prevzela begunska taborišča, za katera so prej skrbele vojaške oblasti. Izrazil je tudi upanje, da se bo-oo megli ostali begunci kmalu vrniti v domovino, z Izjemo 1.250.000 brezdomcev, o katerih Schottland pravi, »da se ne morejo vrniti v domovino*.
Schottland je tudi rekel, da je v begunskih taboriščih v Evropi, katerih je 90, še 825.000 Poljakov, 90.000 Madžarov, 80.000 Zidov ter drugih oseb, ki pripadajo najrazličnejšim evropskim narodom. Pospešili bodo vrnitev Poljakov v domovino, tako, da bodo mogli poslati dnevno 6.000 oseb.	/
Polkovnik Schottland je zaključil svoj govor na konferenci z Izjavo, da mora ustanova »UNRRA* nuditi skupno z vojaškimi oblastmi stalno pomoč tistim osebam, ki se ne morejo vrniti v domovino, kakor tudi tistim, ki se ne morejo v najkrajši bodočnosti vrniti na svoje domove.
Med drugimi deli ustanove «UNRRa» je poizvedovanje, kje so družine beguncev. Da more ustanova «UNRRA» to delo uspešno vršiti, je ustanovila urad za poizvedovanje. Mnogo oseb se je vrnilo k svojim družinam ravno po prizadevanju tega urada.
Liineburg, 1. oktobra
V svoji izpovedi je poljska Židinja Lldja Sonšajn obtožila Kramerja, da je odgovoren za smrt stot!« in tisočev ljudi.
Druga priča, dr. Fritz Leo, ki je bil aretiran maja 1935, je Izjavil, da so vladale v taborišču ztrahovit« epidemije tifusa in griže, ker je primanjkovalo zdravil ter bolnišnic, tudi jetika je pokosila veliko žrtev, Tudi ni bilo mogoč* operirati ljudi, ki so zboleli na vnetju slepiča ali bili na neuspelem poakusu bega obstreljeni. Vode sploh ni bilo; v taborišču Je vladal nčznosen smrad, bodisi zaradi velikega števila obo. lelih na griil. ki ao'bili v veliki večini preslabi, da bi mogli na stranišče, bodisi zato, k«r so ljudja tako naglo umirali, da jih krema-tori Ji niso mogli sežgati ter ao njihova trupla po cele dni ležala na odprtem, preden so jih sežgali na preprostih grmadah.
Nato je govoril o strašnih razmerah, v katerih Je bil blok št. 10, ki je bil najslabši v taborišču. V njem Je divjala strašna epidemija tifusa In so se ga lz strahu pred oku-ženjem vsi Izogibali. Življenje Je bilo tako strašno ln hrana tako sko-pa, da so se v tem bloku pojavili prvi primeri ljudožrstva, ki »e je potem razširilo na vse taborišče. Vojaki SS so opazili, kaj se je dogajalo, vendar so odredili le to, da so krivce obesili, ali do smrti pre
tepali. Nekoč so obiskali taborišče visoki nacistični častniki, ki so tudi opazili to strahoto, pa tudi takrat niso ničesar ukrenili za Izboljšanje razmer v taborišču.
Priče 12. dne razprave so bile: Ruta Koppe-r, Estella Gutterman in Paula Synger. Vse priče so poljske Židinje ln so bile Internirane, bodi«! v Au*chwltzu, kakor v Belsenu. Izjavile so, da je bilo stanje belsenskega taborišča do Kramerjevega prihoda še kar znosno.
Priča Syngerj<va Je dejala, da je bilo med posebnostmi Kramerjeve strahovlad« sadistično pretepanje ujetnikov z jermeni ln pa takozva-ni »paradni pohod* bolnih ln umi-rajočlh ujetnikov aradi meseca januarja.
Tožilec mora zaslišat) še nekaj prič in še nekaj dni bo potreboval za registracijo doseženih rezultatov do zdaj opravljene razprave.
Preprečena stavka
Helsinki, 1. oktobra Finski železničarji ao včeraj ob polnoči nameravali stopiti v stavko. Finska vlada, ki Je pod nadzorstvom Sovjetske zveze, je Izdala odlok, ki grozi stavkujočim, Jih bodo poslali na prisilno delo. Železničarji so zaradi tega opustili nameravano stavko ln nadaljujejo z rednim delom.
Gostje z Bližnjega Vzhoda
Iraški kraljevi namestnik (levo) na obisku v Veliki Britaniji je posetil tudi angleškega mini-strskega predsedniku, Atliccju. c nuja ga iraški ministrski predsednik (desno).
ANGLEŠKI TISK
(Po Ivorju Thomasu)
IX
Poleg vesti ln člankov mora Imeti časopis tudi uvodnik. V ljudskih časopisih bi lahko domnevali, da je ta kot človeški slepič nekak preživeli ostanek in da Jih danes prinašajo samo zaradi tega, ker Je bil ta del časopisa vedno posvečen Javnemu mnenju. Prostor, ki ga dajejo na razpolago uvodniku, pa Je navadno prekratek, da bi v njem dobro razvili neko misel. Toda v prvorazrednih listih, kot so «The Times«, «Te-legraph«, »Manchester Guardian« in «Yorkshlre Post«, so uvodniki vedno zelo skrbno pisani. V resnici se dogaja, da študirajo »Timesove« uvodnike vlade po vsem svetu in da imajo tl uvodniki včasi večje posledice, kot so si zamišljali avtorji. Vzemimo kot primer uvodnik z dne 7. septembra 1938, ki Je nakazoval možnost sklenitve češkoslovaško — nemške pogodbe na podlagi sporazumnega odstopa Sudetov. V britanskem tisku uvodniki niso podpisani, ker ne izražajo pogledov posameznika, marveč politiko Usta.
Slik« ln oglasi
Važen razvoj v dvajsetem stoletju predstavljajo slike, ki jih časopisi objavljajo kot dodatek k vestem in člankom. Prvorazredni časopisi so nekaj časa oklevali, potem pa so le sledili vzgledu drugih listov. Danes je oddelek za slike eden izmed zelo izpopolnjenih oddelkov Vsakega uredništva. Vaak časopis ima obširno zbirko fotografij. Fotografe pošiljajo po svetu enako kot poročevalce. Dodeljujejo Jim posebne naloge, pri čemer se vedno lzkaVajo kot spretni ln koristni, včasi pa tudi kot zelo pogumni.
Vesti, članki, uvodniki in (like so glavni elementi časopisa. Po drugi strani pa Igrajo veliko vlogo tudi oglasi. Ena Izmed važnih nalog pri časopisu je, kako ohraniti pravilno ravnotežje med prostorom, ki je namenjeni oglasom in prostorom za uredniški material. V mirnem času Je število oglasov, ki so Jih prejeli, določevala število strani; v vojnem času pa Je treba zaradi omejene količine papirja oglase omejiti. Britanski časopisi stremijo za tem, da-ohranijo ostro mejo med oglasi ln uredniško snovjo. Oboje osoblj Je popolnoma različnih. Včasi pa med uredniškimi stolpci le Izidejo tudi oglasni članki. Neredko se primeri, da so oglasi, posebno pa socialni in finančni oglaai ^Timesa*, po svojih vesteh zelo zanimivi.
Stanj* novinarstva
Danes je v Veliki Britaniji več kot 10.000 novinarjev. Okoli 7.000 jih je članov Narodne novinarske zveze (National Union of Journa-listS) okoli 3.000 pa članov Novinarskega instituta (Institute of Jhurnallsts). Nekateri so celo člani obeh organizacij, nekateri pa sploh nobene. Institut, ki Je bil osnovan s kraljevo listino, pripušča kot člane urednike in novinarje — lastnike (ki pa morajo biti aktivni novinarji), medtem ko Jih N. U. J. odklanja. (Londonski lastniki so organizirani v Združenju časopisnih lastnikov — Newspaper Proprietora Assoclation, podeželski pa v Časopisni družbi — Newspaper Society) Ob« organizaciji — N. U. J. in Institute — sta delavski zvezi v Različnem pomenu besede. N. U. J. je včlanjena (po članstvu v Prin-tlng and Ktndred Trades Federa-tlon) v Kongresu delavskih zvez (Trade Union Congress), Institute pa stremi z& tem. da bi lz novinarstva ustvaril poklic, ki bi bil podoben po značaju Zdravniški zbornici ln njemu članstvu. N. U. J. se bori, da bi bilo članstvo za vse novinarje v tej organizačlji obvezno, Institute pa je tudi Izdal odredbo o zakonitem prijavljanju navlnarjev.
Vzdrževanje strokovna stopnje pri novinarstvu ni nič manj živahno kot pri drugih poklicih. Malomaren zdravnik lahko zastrupi eno osebo, nepazljiv dopisnik pa lahko zastrupi mišljenje milijonov ln poslabša odnošaje med država-ml. V pogledu osebne čistosti je britansko novinarstvo popolnoma nepristopno. Neposrtdno ga je sploh nemogoče podkupiti, pa tudi primeri posrednega podkupljevanja kot n. nr. z dragimi pojedinami, laskanjem Itd. se le redko dogode. Glavno vodilo pri tem, kaj naj pride v časopis, kaj pa ne, Je novinarska presoja, pri čemer igra največjo vlogo vrednost vesti.
Prva dolžnost časopisa je, da priobčuje vesti: posebej asveda še zahtevajo, da Jih priobčuje hitro. To dolžnost opravlja britanski tisk z občudovanja vredno tehnično spretnostjo. Edina večja izjema v pogledu razširjanja vesti je bilo pred leti zadržanje časopisov, ki mesece niti z besedico niso omenjali prijateljstva kralja Edvarda VIIL z gospo Simpsonovo. To do tega pa Je pri časopisih prišlo popolnoma er>onta»o, brez k«krčnega koli pri-lieka ali predh- dn ga sonrazuma.
»Nadaljevanje prmodnjič)
Govorniki v Hyde Parku
Londonski drevored Hyde Park je najsvobodnejša ljudska tribuna na svetu. Celo v vojni dobi so imeli govorniki na tej tribuni popolno svobodo, da so razlagali svoje nazore o političnih, socialnih, verskih in najrazličnejših drugih vprašanjih. Prinašamo sliki dveh takšnih karakterističnih govornikov, med katerimi je mnogo fantastičnih prerokov.
IZ KRALJESTVA FILMA
TISTI, KI STOJE
ZA FILMSKIMI ZVEZDAMI...
Nihče jih navadno ne vidi, ne sliši za niihovo delo in jih ne pozna in ne ceni: tehnično osebje, ravnatelj proizvodnje, umetnik...
Povedati Vam hočemo povest o molu, ki stoji za filmskimi zvezdami, o ravnatelju proizvodnje in njegovem tehničnem osebju, ki so nujno potrebni, za katere pa malokdo ve, ie manj jih pa je, ki se za nje navdušujejo, ko ploskajo filmskim zvezdam na platnih...
Ce se zanimate za filme, boste verjetno poznali angleške izdaje filmov aPlinske svetujken, tMinistrski predsednik» in mogoče
Lauren Bacall
celo najboljši vojni film aNajbli-iji po krvi*. Verjetno pa niste nikdar slišali za mola, ki jih je ustvaril: njegovo ime je Thorold Dickinson, star 43 let; s svo^jimi očali, resnim in zamišljenim obrazom prav hitro izda, da je sin evangelijskega pastorja, ki je pozneje postal škof v Bristolu.
Študiral je na vseučiliščih v Cliftonu in Oifordu, kjer je ustanovil igralsko drulino «Keble Plapers*. V svet filma ga je uvedel stari filmski bojevnik George Pearson. Postal je izdelovatelj filmov. Kaj pa je delal, odkar je dogotovti svoj največji film, ki mu je prinesel svetovno slavo (tNajblilji po krvi?*
Odgovor je lahek za tistega, ki je spremljal od blizu njegovo delo: le tri leta pripravlja svoj novi film: Ljudje dveh svetov*.
sTelavna stvar je posvetiti boljši del treh let livljenja izdelovanju enega samega filma; toda to je, kar mi štirje delamo zadnja tri leta*, pravi sam Dickinson.
tPred tremi leti je filmska drul-ba *Two Cities Films» zaprosila vojne oblasti, naj mi dovolijo končati delo pri izdelavi vojaških filmov; za njih sem izdelal svoj prvi vojaški film <tNajblilji po krvi*. Želeli so, da vzamem v roke izdelavo filma, o katerem je drulba mislila — in vojaške oblasti so temu pritrdile — da je zelo velikega pomena. Želeli so, da bi izdelal film o življenju domačinov v Vzhodni Afriki in o pomoči britanskih upravnikov pri gospodarskem napredku deiele*.
Pot v Afriko
Dickinson se je odločil prikazati Uvljenje dveh različnih ras, ki delate druga poleg druge. Film je bilo potrebno izdelati v filmskem ateljeju z uporabo številnih naravnih posnetkov v prirodi Vzhodne Afrike. Film je moral biti barvni. Za snemanje zunanjih posnetkov je odšel s posebno skupino v Tanganjiko. Spremljali so ga štirje prijatelji — Joyct Ctury, pisatelj, nekdanji okrajni uradnih v Zahodni Afriki; Richard Vemon, tehnični pomočnik D;esmond Dickinson, filmski snemalec in Tom Mo-rahon, umetniški vodja. Ko so ga odpustili iz vojske, je potoval z vojaško prevozno ladjo v Afriko. Njhova spremljava je pri napadu sovraine podmornice isto potopila, toda. izgubila je naprave
za barvno snemanje, katere so bile na drugi ladji. Tako jim je ostala samo naprava za snemanje nemega filma.
niz Zahodne Afrike, pripoveduje Dickinson, smo leteli skozi belgijski Kongo in Ugando r Dar-es-Salaam, prepotovali lep kos Tanganjike in se končno ustavili v kraju Moši, na zahodnem pobočju najvišje afriške gore Kili-mandžtira, ker smo v deli, da je to najpestrejši predel v Vzhodni Afriki.»
Britanska filmska skupina je našla mnogo naravnih sovražnikov v Tanganjiki — deževje, ostro podnebje, tropsko sonce, gosto rastlinstvo, ki je povzročalo,' da so bili posnetki preveč temni, če so uporabljali filmsko ' snemalno napravo.
Gorska pobočja, katera je pokrivala bogata, rdeča zemlja, zeleni bananovci, kavovnikl in koruzni nasadi, beli potočki in tem-no-modre reke so nudile obilno priliko za barvno snemanje. Družba je ostala v tem predelu osem tednov, se vozila okoli in plezala po grebenih, ko je iskala lepe posnetke in istočasno pisala scenarl-jo za novi film. Nato so prekinili delo in se vrnili po morju in zraku zopet ddmov.
V Angliji so izdelali načrt za film in jeseni 1943 je bil Dickin-
m

Pat 0’Brien
son zopet na poti v Tanganjiko. Toda tedaj je vodil s seboj čudno družbo. Nihče od udeležencev ni bil vojaških let, eden iz skupinp je štel 64 leta, ostali pa so bili mladeniči 15, 16 ali 17 let.
Družba, v kateri je bil tudi vodja proizvodnje Ken Horn, ki je zapustil angleško letalstvo kot invalid, in ena žena kot tajnica, Pat Ellis, je kmalu odkrila tajnosti livljenja ob ravniku. Tako so hitro ugotovili, da stoji v času od 11. ure dopoldne do 2. ure popoldne, kar je najlepši čas za snemanje v , Angliji, v Tanganjiki sonce točno nad glavo, zaradi česar izginjajo višine v pokrajini in človeški obrazi postanejo grdi, ker je videti oči, kot da bi izginjale v očesnih votlinah. Prav tako so ugotovili, da postane po 5. uri sončna svetloba preveč rumena, da bi mogli doseči na filmu pravo naravno barvo. Delati so mogli zato samo od sedme ure zjutraj do enajstih in od dveh popoldne do petih zvečer.
Jutranje snemanje ni bilo te-, lavno, toda kot si verjetno lahko predstavljate, popoldne je postalo prekleto vroče.
Kakšne izkušnje pa je naredila družba pri delu z domačini? Pustimo govoriti samega Thorolda Dickinsona:
zVelika nagrada za naš trud je bilo spoznanje in zadovoljstvo z afriškimi domačini. Afriški človek ni neumen niti otročji*.
«Kmalu smo zbrali skupino izobraženih mladeničev, ki so bili vljudni, pozorni in so se zelo hitro
prilagodili nenavadnemu delu pri snemanju filma. Hitrost njihovega dojemanja ni bila nič novega za mene, ker sem imel enake izkušnje, ko sem snemal svoj prvi film zVisoko povelje» v Zahodni Afriki leta 1936.*
Največja težava za Izdelovalca filma je, če ne more videti in nadzirati svojega dela. Dickinson je posnel tisoče metrov filma, ne da bi mogel videti en sam posnetek.
Skupina je sicer imela s seboj črno-beli film, katerega je mogla razviti tudi v Tanganjiki na licu mesta, To je omogočilo filmskemu tehniku, da je dobil vsaj površno sliko o snemanju v tamkajšnjih razmerah, domačim t-gralcem pa je to služilo kot pobuda za vztrajno delo.
Preden je minulo nekaj tednov, je izmed članov skupine postal tudi dober drvir. Snemanje je navadno zahtevalo, da so posekali številna drevesa v džungli, da bi dobili zadosti svetlobe za snemanje. Medtem ko so sekali, so se okoli njih podile in vreščale opice.
Nazaj v filmske ateljeje
Ko so bili zunanji posnetki v Moši gotovi, se je skupina vrnila v Anglijo, kjer si je umetniški vodja Tom Morahan moral razbijati glavo, ko jev filmskih ateljejih družbe «Two Cities Films» gradil posnetek mesta Moši. Sele tedaj je prišel čas, ko so nastopile filmske zvezde in zvezdniki, katere občinstvo občuduje in se za njih navdušuje v kinih in pri prebiranju ilustriranih filmskih časopisov: nastopil je Erič Port-man kot okrajni upravitelj v Vzhodni Afriki, Phyll\s Čalvert kot zdravnik in Robert Adams kot domačin, ki se je vrnil v Afriko po končanih študijah v Angliji. Vsi ti nikdar niso videli Afrike, vsaj takrat ne, ko so snemali film.
Zdaj, upamo, je film le gotov. Kadar ga boste videli, se spomnite na vse ogromno delo, ki je pokopano v njem — vse tiste znojapolne tedne v Afriki. Bil je vodja proizvodnje in njegovo tehnično osebje, ki se je žrtvovalo, četudi navadno kritika hvallt samo filmske zvezdnike in filmske zvezde; vi pa, ki ste prebrali Uh nekaj vrstic, se pa spomnite in dajte priznanje tudi tistim, ki stoje za njimi v senci njihove slave.
TRŽAŠKA KRONIKA
Prvi sestanek odbora tržaškega področja
Podpolkovnik Armstrong se zahvaljuje prebivalstvu za dostojno vedenje v težkih dneh
Ko je v soboto podpolkovnik F. G. Armstrong, komisar tržaškega področja, govoril na prvem sestanku odbora tržaškega področja, je rekel: «Zelo globok vtis je name naredilo mirno, disciplinirano in taktno vedenje prebivalstva tega področja v težkih dneh osvoboditve tega ozemlja. To napraviti, ni bilo vedno lahko.*
Prvi sestanek odbora, ki so ga ustanovili na podlagi splošnega ukaza £t. 11 Zavezniške vojaške u-prave, je bil v soboto na tržaški prefekturi.
Pozdrav podpolkovnika Armstronga
Najprej je govoril podpolkovnik Armstrong, ki obžaloval, da ne more prisostvovati sestanku odvetnik Edmondo Puecher, predsednik odbora, ker je službeno odpotoval v Rim. Podpolkovnik Armstrong je
govoril sledeče:
»Zelo me veseli, da sem danes tu z Vami in da imam priliko govoriti odboru tega področja, ki se je danes prvič sestal. Dovolite mi, da najprej povem, kako sem vsem hvaležen, da sta prevzeli nalogo, da pomagate krajevni vladi tega področja v tem težkem trenotku. Prepričan sem, da vam bodo tudi predsednik in podpredsednik tega področja ravno tako, kakor vsi someščani hvaležni ter z menoj gojijo upanje, da bodo člani odbora s svojim delom mnogo pripomogli blaginji tukajšnjega prebivalstva.
Sami veste, (la niso vse stranke zastopane v odboru področja, kakor smo to želeli. To ni vaša krivda, kakor tudi ne Zavezniške vojaške uprave. Ako danes nekatere stranke ljudstva niso zastopane, se morajo zahvaliti svojiom voditeljem, katerim je oblast dala možnost, da imenujejo svoje zastopnike. Toda oni so hoteli ostati ob strani. Kljub temu bo vaša dolžnost, kakor tudi dolžnost odbora, da služite vsem prebivalcem tega področja, ne glede na njihovo narodnost in politično prepričanje. Prepričan sem, da boste naredili vse in z največjo nepristrar.ostjo,
Mirno, disciplinirano in dostojanstveno zazdržanje prebivalstva tega področja je name naredilo velik vtis. Prebivalstvo je pokazalo svoje mirno zadržanje v najtežjih trenotkih od dneva osvoboditve naprej. To ni bilo vedno lahko in zato Je njihovo vedenje še bolj hvalevredno, ker Je ljudstvo pretrpelo mnogo težav in kljub temu je bilo zelo malo incidentov.
V tem negotovem trenotku za bodočnost tega področja, želim vsem izraziti svojo simpatijo in upam, da bo ta oblast rešitev, ki bo vse zadovoljila. Želim vsem božjo pomoč pri delu ki vas čaka.
Govor Fernanda Gandusia
Ko Je podpolkovnik Armstrong
končal svoj govor, Je prevzel besedo Fernando Gandusio, ki Je rekel:
»Predvsem gre prišrčna hvala Vam g. podpolkovnik Armstrong za lepe besede, ki ste jih govorili mojim someščanom in temu odboru. Besede nam kažejo pot, ki ji mislimo slediti nesebično in opravljali bomo svoje delo, ki bo samo za blaginjo tega področja, ki so ga strasti in boji tako zelo preizkušali.
Beseda našega priznanja gre Vam in Zavezniški upravi za ustanovitev teh upravnih odborov, v katerih so zastopani vsi sloji prebivalstva, vse delovne moči in vse ali skoraj vse politične struje. Niso pa vse politične stranke imele za potrebno, da se pridružijo temu težkemu delu, ki nas čaka. To so v prvi vrsti tiste stranke, ki zastopajo Slovence, ki bivajo na tem področju. In to nam je zelo hudo. Imamo zavest, da nismo bili nikoli sovražniki teh naših bratov, katerih krvava kalvarija v letih nacističnega in fašističnega divjanja, je bil za nas vedno vzrok globokega vznemirjenja.
Nato je g. Gandusio opisal napore, ki so jih imeli, da bi pridobili tudi druge slovenske stranke za skupno sodelovanje in nadaljeval: «Dovolite nam torej, gospod guverner, da obžalujemo, da nismo
uspeli, kakor vidite, pri tem poizkusu in da izrazimo svoje prepričanje, da nam pretekle medsebojne krivice ne smejo dovoliti, da živimo v bodočnosti v vzdušju mrženj.
Odsotnost zastopnikov nekaterih strank našega prebivalstva nam bo pobuda, da delamo še z večjo marljivostjo, da prihitimo na pomoč potrebam in zahtevam odsotnih, ki so nam dobro znane.
Pri tem napornem in nesebičnem delu računamo na slabotne sile našega prebivalstva, ki so ga predolge imperialistične dogodivščine, vrgl« ob tla. Računamo tudi na pomoč, da vi, gospod guverner, in Zavezniška vojaška uprava ne boste delali ovir pri delu.
Govor podpredsednika odbora dr. Gina Palutana
Besedo je prevzel podpredsednik dr. Pino Palutan, ki je razvijal naslednje misli:
«S tega mesta ne bi smel govoriti jaz in v tem trenotku, temveč on, ki ima za seboj slavno in delav. no politično preteklost, ki jo je zapečatil z bivanjem v žalostnem koncentracijskem taborišču v Dachau. Tu mislim na odvetnika Edmonda Puecherja, ki je danes odsoten in katerega je Zavezniška vojaška u-prava imenovala za okrožnega predsednika.
Mislim, da morem izraziti njegovo in mojo hvaležnost vam, gospod polkovnik, za visoko nalogo, ki ste nam jo podelili pri upravi našega področja.
Zavedamo se odgovornosti, ki jo prevzemamo v tem trenotku. Zavest, da se moramo udeležiti političnega življenja je živela v nas v času ko smo videli, kako so druga za drugo padale trdnjave totalitarnih režimov ter se razbijale. Nebo se je zjasnilo v žaru nove svobode.
Nikdar nisem mislil, da bo ta naloga čakala tudi mene
Potrebno je da pomagam zavezniškim oblastem pri upravi tega področja dokler višje oblasti ne bodo našle tiste rešitve, ki bo temeljla na popolni pravičnosti in pozitivni kongretni stvarnosti.
Stvarnost ki pomeni ljudsko ustavo, gospodarsko oblikovanje, svobodno izražanje volje, stvarnost, ki pomeni tudi tradicijo in zgodovino, ampak, ki ni tista, ki se razoveds v časopisnih stolpcih, ki jih danes navdaja politična strast.
Ta rešitev mora spoštovati Ideje, ki sestavljajo celoto človeških pravic, ki jih ne more noben pozitivni zakon nekaznovano prekršiti, kajti kršitev človeških pravic ni pomenila zanikati vsako demokratsko načelo, kar ni nič drugega, kot diktatura in tiranstvo.
Ko je polkovnik Bowman na zadnji tiskovni konferenci z veliko jasnostjo povedal, da hoče pritegniti ljudi k javni oblasti, da bi tako skupno boljše upravljali to ozemlje, ni s tem v bistvu prekršil nobenega demokratskega načela, temveč je hotel nasprotno zmanjšati gotovo moc, ki je prirojena vsaki obliki vojaške uprave.
Zelo nam je žal, da gotove stranke niso privolile, da z nami sodelujejo pri tej upravi, četudi nekate. ri delajo v političnem smislu us področju nasprotno našemu. Dobro bi bilo, če bi delali skupno v popolni edinosti namenov nad vsakim političnim sporom in na področju številne uprave. Morem izjaviti, tudi v imenu odsotnega predsednika, da bomo vsako dejanje uprave vedno predložili preučevanju in razpravljanju Okrožnega odbora ki mu bo tudi predsedoval meščan. Zagotavljam, da se bo odbor vedno zavedal v mejah pravičnosti zahtev ter nad tistega dela prebivalstva, ki med nami ni zastopan. Navadni s takimi načrti in s takimi čustvi, bomo šli na delo.
Pošiljamo svoje prisrčne pozdrave vsem meščanom ter jim zagotavljamo, da bomo storili vse, da bosta naše mesto ter naše ozemije čim prej zacvetela v srečni blaginji.
Upajmo torej, gospod podpolkovnik, da bomo našlj pri vas, pri polkovniku Bovvmanu in pri Zavezniški vojaški upravi vso podporo in torej možnost, da uresničimo naše načrte.
KARLO ROSNER
6.
RDEČE ROZE
odgo-
Mary
John ni vedel, kaj naj bi voril, nato pa je le vprašal:
— Oprostite, gospodična Cane!
— Mary — prosim recite ml samo Mary; saj tudi vas kličem John — ga je prekinila,
— Gospodična Mary, kako je prav za prav s temi objemi, približevanju in poljubi? Ze zdavnaj sem si žtlel to vprašati igralca. Tolikokrat sem že videl v kinu. Poljube, dolge in kratke, naravne in nenaravne, Ali igralca kaj občutita, ko se objemata? Ali vi na primer kaj občutite, če koga poljubite na odru?
Gledala mu Je v oči.
— Ce kaj občutim, vprašate! To zavisi od soigralca.
Spila sta kavo, In odmaknila naslanjač.
— Tako, zdaj pa začniva z generalno vajo!
Ona Je stala, on Je vstal. Ponavljala sta iste stavke.
John Je čltal:
— Ilonka, krvavordeče rože, tako ■ krvavordeče in dišeče... — Bližal se ji Je.
— Imre, ne smeš tega, saj veš, da ne smeš...
Rahlo in nežno jo je objel:
— Tiho... draga moja... Zakaj ne smem? Vprašam te zakaj?
Oklenila se ga je. Objela ga je z obemi rokami okoli vratu, poljubila ga je. Tudi on njo. Bil Je dolg poljub. Ustnice so se dotaknile druga druge in se spojile.
Ona ni več govorila, on ni več čltal.
— Dobro ste napravili, John — Je dejala.
_ vi pa ste odlična igralka!
— Nisem igralka, je strastno dejala. — Tega zdaj nisem igrala, slišiš! To ni bil del operete — to Je bil del življenja — resničnega življenja!
Nežno jo je prijel okoli pasu.
— Ce sem do zdaj igrala — mogoče — toda zdaj nisem. To ni bila vloga Ilonke, to je bilo pravo dejanje — dejanje Mary Cane!
XIII
John to noč n mogel spati. Premišljeval Je. Ali je res mogoče? Da se je zaljubil v Mary. Da se je on, električar John Priče, zaljubil v igralko Mary Cane? Saj je' komaj minulo deset dni, od kar jo je prvič videl. Ne, ne, to ni' ljubezen, sl Je vtepal v glavo. Samo rad jo imam. Ugaja mi. Kje stoji zapisano, da je vsako prijateljstvo že ljubezen? Rad jo imam. Dobra prijatelja sva. Samo prijatelja in nič več.
Tudi Mary Cane ni mogla kmalu zaspati. Tudi njej so rojile po glavi razne misli. Ta poljub! In ti občutki! Začetkom se je namerno igrala z njim, saj je tako naiven, tako mlad, in tako neroden. Toda ko Je prišlo do objema in poljuba, potem Je vendarle tudi ona spoznala, da je tudi John Priče, električar, _ človek, moški ki prav tako čuti kot vsi ostali. Ljubezen! Smejala se Je. Saj ne more verjeti. Ljubezen obstoji samo v operetah. Ljudje zato plačajo, da vidijo žme-šnjavo ln poljube, pretepanje in božanje, solze in veselje. Mogoče pa
Na koncu govora se je podpolkovnik Armstrong poslovil, potem ko se je rokoval s člani novega odbora. Pustil Je člane same, ki so po. tem začeli svoje razprave. Na dnevnem redu je bila sestava odbora.
Razen odvetnika Edmonda Puecherja je bil odsoben edino član odbora, gospod Erminio Conte.
Kako je sestavljen odbor
Okrožni predsednik je odvetnik Edmondo Puecher; okrožni podpredsednik je dr. Gino Palutan; predsednik okrožnega odbora je ing. Fernando Gandusio. Člani odbora so: g. Giovanni Bracci, dr. Giorgio Buda, dr. Giuseppe Bugat-to, prof. Francesco Collotti, Lucia-no Feressoni, dr. Giovanni Pesante, odvetnik Sergio Plccoli, dr. Bruno Pincherle, Paolo Porini, Pietro Robba, Ettore Suban, odvetnik Antonio Tromba, gdč. Giorgina Monti, Erminio Conte, Giovanni Delgrassi, Pietro Gentili, Enea Garosa, odvetnik Fernando Lauri, dr. Tulilo Ritossa, Giordano Bruno Misley, odvetnik Edoardo Gasser.
Pogreb žrtev eksplozije
Danes tik pred dvanajsto uro se Je razvil po mestu velik pogrebni spievod žrtev, ki so našle smrt ob priliki eksplozije tovornega avtomobila municije pri mostu Lisert. Smrt je našlo 17 ljudi. Ze davno pred napovedanim časom so se ob vsej poti, koder se Je kesneje pomikal žalni sprevod, nabirale množice ljudi Žalna slovesnost za žrtvami Je bila v cerkvi sv. Antona, odkoder je nato krenil sprevod po Korzu, čez trg Goldoni, po ulici Carducci čes zivši trg Impero do ulice Bosco. kjer se je oflcielni žalni del zaključil. Krste žrtev, ki so bile ovite v tržaške mestne zastave, so skozi mesto nosili njihovi tovariši v spremstvu častnih straž. Žalnega sprevoda so se udeležili predstavniki Zavezniške vojaške uprave in velika množica tržaških meščanov.
PREHRANA
Mleko v pruhu. Sepral sporoča, da bodo od torka 2. oktobra pa do 13. oktobra razdeljevali mleko naslednjim potrošnikom, ki so v posesti živilske nakaznice občine Trsta: otrokom do 1 leta po 2 zavoja mleka «Nestogen», po 500 gr v vseh trgovinah Hausbrandt. Nadalje bodo dobili po 7 zavojev izhlapelega mleka po 441 gr, v mlekarnah kjer so potrošniki predbe-ltženi. — Imetniki bonov svetlo rdeče barve (bolniki, dojilje, noseče po SCO gr mleka v prahu ln 3 zavoje izhlapelega mleka po 411 gr, v mlekarnah kjer so potrošniki predbeleženi. — Otroci do 4 let bode dobili po 1 zavoj mleka «Pucci» ir. 3 zavoje izhlapelega mleka. — Otroci od 4 do 9 let po 300 gr mleka v prahu in 2 zavoja izhlapelega mleka. — Delavci, ki delajo v krajih, nevarnih za zastrupljenje, bodo dobili po 200 gr mleka za vsak liter, ki jim pripade za I. in II. in drugi teden meseca; mleko lahko dvignejo pri Enalu v ulici Pascoli 10. — " na mleku je določena za zavoj »Nesto-gena» 156 lir, «Puccl» 78.50 lir za zavoj,. izhlapelo mleko 18 lir za zavoj in za mleko v prahu E1.50 lir
Razdeljevanje testenin. Sepral sporoča, da bodo v torek začeli razdeljevati testenine potrošnikom XII in XIII skupine, in sicer po 1 kg na osebo. Delitev se bo končala v soboto, cena pa je 21.50 za kg.
Obvestilo bolnikom. Bolniki, ki imajo pravico do dodatkov olja in masla, lahko dvignejo v pooblaščenih trgovinah namesto olja dodatni obrok masla (1 del olja odgovarja 100 gr masla).
Industrijska šola «Carlo Stupa-
rich» sporoča, da se bo vršilo vpisovanje v vse razrede do 10. oktobra od 9. do 12. ure pri tajništvu šole v ulici Battisti st. 27. Izpiti za jesenske termine bodo začeli 2. oktobra v ulici Tigor št. 3, po razporedu, ki ga dobe interesenti v tajništvu sole v ulici Battisti št. 27.
'n Dva primera
za vojaiko sodišče
Prihodnjo sredo bodo pred vojaškim sodiščem sodili Petru Bou-danu, obtoženemu, da je imel 10.000 cigaret, 96 kosov čokolade, 40 kosov mila ln drugega blaga, vse angloameriškega izvora; druga obtoženca bosta Roman Leban in Ivan Polentič, oba stanujoča v Volčah, obtožena sodelovanje pri nedovoljeni manifestaciji 19. septembra blizu Tolmina.
Kdo lahko uporabna
cevasta protiletalska zaklonišča
Predno bodo začeli podirati protiletalska cevasta zaklonišča, ki se nahajajo na občinskih zemljiščih, se vabijo morebitno Interesenti, ki bi lahko uporabili ta zaklonišča za hrambe ali skladišča, da napravijo prošnje na občinski tehnični urad, najkasneje do 10. oktobra.
Razstava soriških slikarjev
Pod pokrovlteljsvtom Italijanske mladinske zveze v Gorici, bo meseca oktobra razstava del goriških slikarjev. Prvič po dolgih letih, bo imelo prebivalstvo priložnost videti slike goriških umetnikov, zlasti slike Tominca.
K boljšemu uspehu razstave bodo prispevale ustanove in meščani, ki bodo zaupali pripravljalnemu odboru tudi slike izredne umetniške vrednosti, ki jih zdaj hranijo zasebniki.
Sestanki trgovcev. Trgovsko združenje v Gorici nadaljuje z organizacijo posameznih trgovskih skupin. V ta namen so vabljeni vsi prizadeti, da se udeleže sestankov; kjer bodo izvolili odbore naslednjih skupin trgovcev: 2. oktobra ob 10. uri trgovci z avtomobili, motorji in s tekočim gorivom in mazili; 2. oktobra ob 16. url trgovci z rožami, rastlinami in zelišči; 3. oktobra cb 11. uri trgovci na debelo z izvozom ln uvozom povrtnine; 3. oktobra ob 17. uri trgovci z železnino; 4. oktobra ob 11. url trgovci z raznim, živili; 4. oktobra ob 15. uri trgovci s papirjem Itd.; 5. oktobra ob 15. url zasebni sanatoriji; 5. oktobra ob 15. uri trgovci na drobno s kuhinjsko posodo, steklom in keramiko.
Cena mesu v občinah pokrajine
Trgovsko združenje v Gorici sporoča, da je cena mesu v občinah Krmin, Gradišče, Romans, Zagraj, Fari, Koprivi in Marjanu določena r.azlednje: goveje meso prve vrste 210 lir za kg, druge vrste 170 lir za kg; telečje meso, brez razlike, po 220 lir za kg.
Zapiranje barov ln kavarn
Z odredbo Zavezniške vojaške uprave bodo zapirali bare (n kavarne ob 23. uri. Kdor koli se /bi proti tej odredbi prekršil, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču.
PREHRANA
Razdeljevanje soli. Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se vrši razdeljevanje soli, ln sicer po 300 gr na osebo, za dopolnitev uruge pc'ovlce meseca septembra.
Sestanek lastnikov barov m kavam. V torek ob 14.30. url bo na sedežu Trgovskega združenja sestanek lastnikov barov in kavarn, kjer bodo izvolili predstavnike skupine lastnikov barov in kavarn, v ekviru Trgovskega združenja.
Žito
za setev
Statistični gospodarski urad za poljedelstvo na goriškem področju sporoča, da se morajo pridelovalci žita v letu 1944-45, ki nameravajo zamenjati semena, predstaviti s potrdilom posestnega načrta v skla' dišču okrajne kmetijske zadruge za oddajo ljudskim žitnaricam količino žita, ki so si ga pridržali za setev v letu 1945-46 in izjaviti upravitelju skladišča, da se omenjena količina odda v zameno semena. Z izkazilom, ki ga bodo prejeli bodo poljedelci pri občinskem tehničnem gospodarskem uradu za poljedelstvo, kamor spadajo, prejeli nakaznico za semena.
Poljedelci, ki niso gojili pšenice v preteklem letu in ki nameravajo izvršiti setev v letu 1945-46, se bodo predstavili naravnost uradu USEA<" s potrdilom posestnega načrta ii bodo prejeli nakaznico. Cena st menski pšenici je določena na li 16,50 za kg in lir 1600 za stot z> dobave, ki presegajo 100 kg.
Ugotovitev identitete. Poročal smo o nesrečnem padcu neznanega dečka pod avtomobil. V mrtvaški kapeli bolnišnico so zdaj ugotovili, da gre za 8-letpega Enrica Kodellc
RADIO
Ponedeljek, 1. oktobra
19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenske narodne pesmi na ploščah; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 prenos Iz gledališča Verdi; 21 glas ZVU v italijanščini; 21.10 izvlečki iz Belll-nijeve opere «Norir.a»; 21.30 glas italijanskih mladincev; 23 vestj v italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba iz nočnega. zabavišča.
Torek, 2. oktobra
6.30 glasba za dobro jutro;' 7 B.B.C. poročila v angleščini; 7.10 čltanje sporeda v slovenščini; 7.15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.45 koledar; 8 glasba za vse; 10 - 2.45 v zvezi z Vidmom; 12.45 poročila v slovenščini; 13 poročila v italijanščini; 13.15 glasba raznih narodov; 14 pregled vesti .ln predavanje v italijanščini; 14.15 zaključek; 16 3.1«
v zvezi z Vidmom.
--v'
..J*
Rešitev sohetoe
križanke št. 10
Vodoravno: 1. Metuzalem; 2. ar, kau, za; 3. las, car; 4. korak; 5. az, Ter, mi; 6. nako pičen; 7. t. 1. (tega leta), čaj, h. š. (hišna številka); 8. tešem; 9. N. N. E. (north-north-east - severo-severo-vzhod), Ali; 10. ti, Leo, e. c. (East Central) ; 11. Atlantida.
Navpično:	1. Mala antanta;
2. era, zal, nit; 3. S. k. (športni klub), te; 4. uk, Otoče, la; 5. zaprepaščen; 6. ad, arije, o. t. (on truck or railway, iz angleščine, pomeni:	s tovornim
avtomobilom ali po železnici);
7,	c. k. (cesarsko-kraljevi), ma;
8.	Eza (popačeno iz Elizabeta), meh, led; 9. Martinščica.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
POZOR I
Z dnem 12. oktobra 1945 se zopet otvorljo v Sežani redni živinski mesečni semnji. Krajevni Nar. Osv. Odbor za Sežano.
GOSTILNIČARJI! Novo vino teran. Znižane cene. Telefon 29-433.
75477 O O
takoj. jj& spoJzmte.!
i
ie le nekal občutila DO tem DOljU-
bu, katerega ni sprejela od igralca. Ah! Stresala je z glavo. Tiščala jo je v blazino. Saj sva le igrala: on Je bil Irtire, Jaz Ilonka in ne John in Mary. Toda vendar — ko je prišlo do tega poljuba, se nista več klicala Imre in Ilonka.
Pred Saywell Je klical Johna k telefonu.
— Halo, John, kako sl spal?
— Hvala!
Bila je Mary.
— Bi se lahko kje dobila? — Oh, kar sram me Je, da te kličem na sestanek. Kaj si boš le mislil o meni?
— Nič! — Je dejal. — Veseli me, da me kličeš. Povej, kje bi se lahko dobila.
— Ob treh v slaščičarni Troca-dero?
— Ob treh — saj vendar delam.
— Pa zvečer, ko bol prost!
— Ob devetih?
— Ob enajstih, pa predstavil
— Torej ob enajstih v Trocade-ru!
— V redu!
XIV
John še ni bil nikdar v slaščičarni Trocaderu, ker so pač tam prodajali pecivo položeno, na dragocenih krožnikih; Jasno, da Je bila
temu tudi cena primerna. Popolnoma razumljivo pa je, da zahaja ona v takšne slaščičarne — Je pomislil John; saj Je vendar znana igralka in ne spodobilo bi se, da bi šla v zajtrkovalnice, kjer dobiš za sorazmerno mali denar tri debelo namazane kruhe pa še kavo povrhu.
Plašč je oddal v garderobo. Sel Je v prekrasno opremljeno sobo, ki Je bila polna slik, kot kakšna umetniška galerija. Debele preproge so udušile vse korake. Natakar Je hitel pred Johnom in ga sproti spraševal, kam se hoče vsesti; ali k oknu, ali k steni, ali poleg stebra, ali mogoče k ogromnemu kaminu, kjer so žarele rdeče luči. John se je vse-del k «peči» in poslušal natakarja, ki mu je našteval celo vrsto različnega peciva. Sama francoska 1-mena. John si Je zbral pecivo, ki mu ga je ponudil zadnjega.
Končno Je prišla Mary. V novi obleki, drugem plašču, imela Je novo pričesko in tokrat tudi majhnega psička, •
Vstal je.
—Ste me dolgo čakali?
—’ Pravkar sem prišel. Oprostite, da sem si že naročil.
Vsedla sta se in nekaj časa molčala.
— Kako ste spali? r- ga Je vprašala.	-t"
— Premišljeval semt
— O čem?
— O tej zadnji, «generalnl vaji«, — se je nasmehnil.
— Tudi jaz, — je pW*nala,
— Gospodična Mary —. nekaj bi vam rad povedal.
Radovedno ga Je Pogledala.
— Čudne občutke sem imel. N< zamerite mi, če se nerodno izražam. Ču dne občutke sem imel in J it še vedno imam. Smešno se vam bo zdelo — toda mislim, da pomenijo moji občutki do vas ljubezen.
Pogladila ga Je po laseh. Nato ga je pogledala in se mu neholikO približala.
_ poslušajte, saj tudi Jaz nafca) čutim. Saj imam tudi Jaz občutk®-Ne smete misliti, da igralci vedflO igrajo le vloge, da se vse naučijo samo na pamet besede ln občutke. Tudi jaz sem ponoči nekaj črtila in še danes čutim — do vas!
Stisnil Jo Je za roko in Ji skol^ Šepetal:
— Saj nima smisli. SUJ veste, ste vi slavna igralka —1 jaz pa Priče, navaden električar.
— Čakajte malo! — ga je Pre!t!L la. — Saj če Imata dva občutf drug do drugega — to še ne po®*
ni ljubezni!

«4V>rt./*YVliČ).