19. številka.
V Trstu, v sredo 8. marša 1893.
Tečaj XVIII.
wmi

„E D 1 N O S T"
libaja dvakrat na teden, vaako irede ln ■oboto ob 8. ari zjutraj.
„Edinost" stane:
sa vae leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. ta pola leta „ 3.—: „ w 4.50 „ ■a četrt ]«*» „ 1.50: , , 2.25 t Z „Novičarjem" vred:
za vse 1-to gld, 7.— „ pol leta „ 8.50 „ četrt „ „ 1.75 Posamične Številke se dobivajo v pro-(iajalnicah tobaka v TritU po & nov., v iiorioi in v Ajdovščini po « nov. — „Novičar" pa po 2 nov
EDINOST
OglMl in oiaABllft m račune po S nov vriuica v petita ; s« naslove i debelini Črkami bo plačuje prostor, kolikor bi ga
obsoglo navadnih rratio. Poslana, Javne i»hvale, oemrtaloe Itd.
•e račune po pogodbi.
V«i dopisi ne pošiljajo uredništvu Piana Caserma it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nefrankovana ae ne apre-jemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamaoije in inaerate pre• jerna upravniitvo P iacca Caaerna it. 9 Odprte reklamacije o proate pofttnlnr.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •dlnoat j* moi.
Sodne razmere.
(Govorii dr. Laginja v 201. seji državnega zbora dne 16. februvarja t. 1.)
(Dalje.)
Navedem naj nekoliko slučajev, kateri so se zadnji dve leti primerili v Istri, da dobite jasno podobo o naših razmerah tudi v tem oziru. Tisočkrat smo se že pritožili, da je naša dežela zanemarjena, da so se pogubili vsi prihranki, zlasti mej kmetskim prebivalstvom, da si gospodarsko nikakor ne moremo pomoči, ker pri nas nimamo tiste zaslombe, katero dajejo vlada in drugi dobrohotni faktorji drugim narodom.
To smo, kakor rečeno, že večkrat povdarjnli in bomo to Se povdarjali; da je pri takih razmerah, ako pride do izgredov ali se dogodč drugi delikti, porabljati zakone z neko milostjo, namesto s preveliko strogostjo, o tem ste gotovo prepričani, saj mora sodba vedno biti primerna odnoša-jem, v katerih se je kaj zgodilo.
Da vam podam Bliko o teh razmerah na Primorskem, sosebno v Istri, dovoljujem si navesti nekatere slučaje, znane mi iz neposredne percepcije, (čujte ! mej somišljeniki.)
Konstatiralo se je že, da so bila*okna Puljsko čitalnice že večkrat b kamni pobita. Sam sem videl, s kako silo je nekega lepega večera kamen zdrobil okno in in zadol ter poškodil v drugi sobi stoječ pijanino. Avgusta meseca lanskega leta bili so v tem, od hiš in vrtov obdanem poslopji zbrani mnogi gosti, češki učitelji in učiteljice, kateri so za zabavo potovali na Reko, v Pulj v Benetke itd. Tisti večer so tudi kamni leteli v čitalnične prostore. Kakor vem<>, je bila preiskava popolnoma brezvspešna. Storilcev ni bilo najti. (Posl. S p i n č i č : Ker jih nihče zasledoval ni!) To se je zgodilo v mestu, kjer je mnogo civilnih in vojaf.kih stražnikov, v mestu, katero ima dolžnost, skrbeti za mir in varnost vsakega državljana, v Pulju.
K Pulju spada tudi mala vas Peroj,
PODLISTEK.
Božič na Angleškem.
(Iz W. Irvinga „knjigo črtic" preložil V.)
II.
Sveti večer.
(Dalje.)
'Ples je bil, kakor navadno plesovi po >0bedu, jako vesel; udeležilo se ga je tudi »nekaj starejših, in celo squire se je ne-kolikokrat zavrtel z damo, s katero je, kakor je rekel, že skoro polstoletja vsak božič plesal. Mojster Simon, ki je bil nekakšen veznik mej starim in novim časom, <ter ob jednim malo zastarel v ukusu svojih talentov, se očividno ni mogel kaj ponašati s svojim plesanjem ter se hotel spraviti v veljavo z balanzovnnjem, rigodonom in drugimi ličnostimi stare šole. A nesreča je bila, da je imel za par majhno razposajeno dekle iz vzgojevališča, ki mu s svojo divjo živahnostjo kar nič ni prizanašala ter uničevala vse prizadevanje njegovo, da bi plesal elegantno. — Tako so nejednake zvezo, v katere se stari gospodje, žal da »le preradi, podajajo!
Mladi nxfordski dijak pa si je bil iz-
kjer ona ista občina opravlja policijo. V tej vasi ima neki Spiro Maričevič goRtilno. Nekega večera sedeli so v tej gostilni mladi možje, prepevali nedolžne narodne pesmi in čitali isto tako nedolžni volilski oklic, kateri je bilo politično oblastvo že pregledalo in odobrilo. Ker je pa delegat občine Puljske pristaš italijanske Btranke, ni mu to bilo po godi. Prišel je v gostilno in se tam obnašal nedostojno, provocira! gostilničarja ter se sploh vedel tako, da ga je moral gostilničar Biloma odpraviti iz svojega lokala. Posledica je bila, da je bil Spiro Maričevič tožen radi hudodelstva javnega nasilatva (Čujte! Cujte! mej somišljeniki) ex § 81. (k dru. Luegerju) kaj ne, gospod doktor? (Posl. dr. L u e g e r : Je že pravi!), storjenega zoper uradno osobo, da je bil spoznan krivim (Klici: To se samo po Bebi razume) in obsojen na večmesečno težko ječo. (Poslanec dr. L u e-ger: Morda še s posti!)
Tu so imeli storilca koj v rokah, ker je Slovan, tam pa, kjer so bile zdrobljene šipe v oknih, poškodovan slovanski pijanino in kjer so bilo v nevarnosti slovansko glave — tam ni bilo nikogar najti. (Posl. Spinčič: Ker nikogar niso hoteli najti! — Posl. dr. Lueger: Pri nas tudi niso našli napadnikov na Pernerstor-storferja!) Evo vam aversne in reversne strani.
Drug slučaj primeril se je v istem času pri občinskih volitvah v Pomjanu v Koperskem okraju. To je občina, katero bi bilo imenovati uzor konstitucijonalizma, velika kmetska občina, v kateri je prišlo pri zadnjih občinskih, deželnozborskih in državnozborskih volitvah nad 90 odstotkov prvotnih volilcev na volišče. Oktobra meseca 1. 1891., če se ne motim, sešli so so Bkoro vsi volilci, vsi, katerim je sploh bilo mogoče priti, in ostali tri dni in tri noči na volišču. Vedli so se, kakor je priznal sam vladni komisar, uprav eksemplarično mirno, kar je toliko bolj občudovati, ker je komisija, v kateri so bili sami pristaši
bral jedno svojih neomoženih eestričin ter ž njo nekažnjen uganjal razne male burke. Pripravljenih je imel polno praktičnih šal, in največje veselje mu je delalo, če je mogel svoje sestričine in tetke dražiti; vkljub temu pa je bil, kakor vsi razposa-jenci, splošen ljubljenec dam. Najzanimivejša dvojica na plesu pa je bil mladi častnik s squirovo varovanko, lepo cvetočo, sedemnajstletno deklico. Iz skrivnih pogledov, ki sem jih večkrat opazil ta večer, sklepal sem, da nastaja mej njima majhna zveza; in res je bil mladi vojnik dečak za to, da si osvoji romantično dete. Bil je velik, vitek in zal ter si je bil, kakor večina mladih britanskih častnikov poslednjih let, rta kopnem prisvojil raznovrstnih malih spretnostij. Znal je govoriti francoski in italijanski, risati pokrajine, dosti lepo peti, divno plesati ; pred vsem pa — bil je ranjen pri Waterlo-u: — katera sedemnajstletna deklica, ki Čita pesni in romane, bi se mogla ustavljati takemu uzoru viteštva in popolnosti?
Tisti hip, ko se je ples končal, prijel je za kitaro, in naslonivši so ob stari mra-uiornati kamin z ustopom, s katerem sem jaz skoro sumil, da se ga jo naučil, pričel je malo francosko arijo iz Troubadurja.
italijanske stranke, dala mnogo povoda pritožbam.
Četrti dan zvečer pa ljudje vencler niso mogli več ohraniti svoje potrpežljivosti, zlasti ker je komisija proglasila od nasprotne stranke predloženo pooblastilo« katerega dotični mandant ni niti podpisal, niti podkrižal, veljavnim.
Tedaj so izgubili volilci potrpežljivost in mislim, da bi jo bili izgubili tudi sveti Job in drugi svetniki v nebesih. (Posl. Spinčič: Četrti dan !) Da četrti dan.
Ljudje niso storili drugega, kakor da so na provokatorja upili ,ven ž njim!" ter z besedami grozili komisiji in jo psovali. Radi tega so bili toženi. Očitalo se jim je hudodelstvo javnega nasilstva, spoznani so bili za krive in obsojeni; nekateri sedč še sedaj v zaporih v Trstu ali v Kopru. (Posl. Spinčič: In provokator?)
Provokatorju se ni zgodilo čisto nič.
Nekaj meBeoev pozneje naskočil je neki privrženec italijanske stranke z dvema pomočnikoma, jako močnima možema, šolsko poslopje Pomjansko, udri vrata, napadal učečega župnika ter mu pretil s pestmi. Isto tako tudi pomočnika. Župnik je komaj utekel. Dvoma ni, da se je župnik bal, saj je utekel, dvoma ni, da bo tu dani vsi znaki hudodelstva javnega nasilstva in dvoma ni, da upliva kaj takega slabo in demoralizujoče na šolsko mladino.
Mož je bil sicer tudi poklican na odgovor, ali ne radi hudodelstva javnega nasilstva, ampak samo radi prestopka, ter obsojen na nekaj dnij ali na mesec dnij zapora. (PobI. Spinčič: Bil je Italijan.)
Župnik je bil Slovan, napadalec pa Italijan, (Posl. Spinčič: Strankar!), da, italijanski strankar. (Dalje prih.)
Trtna uš št. 3.
(Govor drž. posl. Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 21. februvarja.)
Že večkrat sem se oglasil, da so najbolje varuje neše hudo stiskano vinogra-
Squire pa se je takoj izrekel, da na sveti večer najrajši sliši dobro staro angleščino, na kar je mladi pevec, uprši za trenotje oči v strop, kakor da išče po svojem Bpo-minu, prešel v drugo melodijo ter z mično galanterijo zapel Herriokevo „Podoknico Juliji".
Bodi si, da je bila ta pesen namenjena lepi Juliji, kakor sem zvedel, da je ime plesalki njegovi, ali pa ne, ona se sigurno ni zavedala te pazljivosti, kajti ni niti jedenkrat pogledala pevca, marveč oči neprestano upirala v tla. Res da jej je bilo obličje oblito z ljubko rudečico in da so se jej prsi rahlo dvigale, a vse to je bilo lahko brez dvojbe prouzročilo premikanje pri pleBu. Njena nobrižnost bila je celo tako velika, da je za kratek čas trgala izredno lep šopek cvetic iz rastlinjaka, in ku je bilo pesni konec, ležal je šopek v koscih na tleh.
Sedaj se družba dvigne, po prisrčni stari navadi segajoč si v roke. Ko sem na poti v Bvojo sobo šel Bkozi dvorano, delala je ugašajoča žerjavica božičnega štora (julblook) še mrklo svetlobo. Ako bi ne bil bas tisti čas, ,ko no sme strašiti noben strah", zapeljala bi me bila skoro izkuš-njava, da bi bo o polunoči splazil iz svoje
darstvo. Proti najhujši sovražnici najžlaht-nejše rastline, proti navadni trtni uši, katero sem imenoval trtno uš št. 1, poživljal sem poljedelskega ministra; proti naši vinski klavzuli, s katero je trtna uš št. 2 prišla v naše vinograde, poživljal sem trgovskega ministra ; danes rotim finančnega ministra, naj vzame v varstvo naše vinogradarstvo proti trtni uši št. 3, katera mn hudo preti, pred hitro se množečim umetnim vinom. Ker izdelovanja umetnega vina ne morejo z vspehom zadržavati navadni zakoni, nastane vprašanje, kako bi trtni uši št. 3 mogli do živega ? Po mojem mnenju bil bi jedini pripomoček, ako bi se popisalo vinsko zaloge in pobirala užitnina tudi v zaprtih mestih od krčmar-jev in trgovcev. Že pri naravnem vinu v zaprtih mestih velja pravilo, da vino samo plača užitnino, na ta način, da se krsti vino z vodo, in da voda plača užitnino. Pridejana voda se proda in pije za vino, ali od nje se ne plača niti zemljiški, niti užitninski davek. Finančna uprava se pri tem novodobnem kananskem čudežu pripravi ob dva davka, ne da bi Be čudodel-niku bilo česa bati, kajti v zaprtih mestih se pobira užitnina na mitnici. Ko je pa vino v mestu, se pa nikdo več zanj ne zmeni. Tako pobiranje užitnine pospešuje izdelovanje umetnega vina. Ko bi se vino tudi v velikih mestih po kletih popisovalo in nadmorovalo, bi se izdelovanje umetnega vina jako omejilo, če bi se že popolnoma ne onemogočilo. Vsako vino, ki se dene v klet, mora se naznaniti ; brez naznanila in nadzora ne sme ničesa v klet. Če bi se našlo v kaki kleti več vina, nego se ga je naznanilo in popisalo, se dotičnik kaznuje zaradi prestopka pristojbinskega zakona.
Krčmarji in trgovci, ki ki užitnino odkupili, bi še le prav ponarejati in kvarili vino, ker bi zanje ne bilo nobenega nadzora. Popis zalog bil bi prava pot in sred* stvo za to ; kajti če se ta množina le površno določi in so ne pregleduje po užit-ninsko-davčnih polah, potom je varanje
sobe ter šel gledat, če škrati ne pleSejo svoj ples okolo ognjišča.
Moja soba bila je v starem delu hiše ; zdelo se mi je, da je moralo biti težko pohišje v njej narejeno v časih velikanov. Stanica je bila obita z venčastimi latvami težke rezbarijo, v kateri so bile čudno sestavljene cvetice in divotne podobe; 8 sten strmela je name vrsta slabih slik. Postelja je bila iz bogatega, če ravno ogo-Ijenega damasta, imejoča visok nebes. Stala je v dolbini nasproti oblokaneo u oknu. Jedva sem so bil ulegel, kar so mi zazdi, kakar da ravno pod mojim oknom godbeni glasovi zvene po zraku. Poslušal sem ter spoznal, da prihajajo od zbora, ki so morali po mojih mislih biti godci iz kake sosednje vasi. Šli bo okolo hišo ter spodaj zaigrali. Odmaknil sem zagrinjala, da sem jih čul natančneje. Mosečina je padala skozi gorenji dol okna ter nekoliko razsvetljevala starinsko sobo. Čim bolj so se glasovi udaljevali, tem rahlejši in zračnejši so bili ter se nekako ujemali s tihoto in mesečino. Poslušal sem ter vlekel na uho — bili so čedalje bolj nožni in udaljeni; in mej tom, ko so polagoma umirali, nagnila se mi jo glava na blazino in zaspal sem. -	(Dalje prih.)
davčnih oblastij privilegovano. Rak za vinogradarstvo su tudi vinski prekupci. K romarji dobivajo vino od vinskih veletržcev, od katerih ga dobe na upanje. Poprej je krčmar vse leto deval denar na stran, potem je pa sam del po vino v vinorodne kraje in ga je kupil od tistega, ki ga je pridelal. Bila je živahna kupčija. Vinogradar je vino dobrofin hitro prodal. Dobiček prekupcev imela sta vinogradar in krčmar. Sedaj pa bogate le vinski trgovci. Kmet in pošteni krčmar delata zastonj, nepošteni krčmar si pa pomaga z umetnim vinom.
Krčmarji so popolnoma ponehali kupovati vino naravnost pri vinogradarjih.
Vinogradar se ubija in čaka kupca, pa nobeden ne pride. Denarna sila ga primora, da gre k veletržcu, ki pa hoče imeti blago skoro popolnoma zastonj. Ker se dobi vino „na upanje44, lahko vsak ne-manič postane krčmar. Sedanji krčmarji □a kmetih so tudi največ le zakupniki, gostači, dočim so poprej bili stalni premožni posestniki. V prejšnjih boljših letih so kmetski krčmarji že pogrešili užitnino. ki so jo plačevali od vina, katerega so porabili za dom, to je za rodbino, posle in delavce. Sila pa uči varovati. Nikdo neče brez potrebe plačevati ne baš pravične užitnino in rajši pusti krčmo. In od tod prihaja to, da posestniki popuščaju krčme in jih prepuščajo ljudem, kateri nimajo druzega gospodarstva, nimajo poslov in delavcev, torej jim ni treba vina za domačo rabo, od katerega bi morali plačevati užitnino. Zato so pa vsi sedanji krčmarji u a kmetih kočarji in najemniki. Ob večjih cestah so skoro vsi kmetje popustili krčme zato, da jim ni treba od pijače za dom plačevati davka.
Lahko bi so določila povprečna Številka ali po obsegu zemljišča ali pa po številu prebivalcev pri hiši. Obdačenje domače pijače je krivično in, kakor rečeno, tudi jako škodljivo. Krčmar, ki je vinskemu kupcu jedenkrat nekaj dolžen, se ga več ne znebi.
Vinski trgovec ga zalaga z vinom in mu posojuje le s pogojem, da kupuje le pri njem in pri nobenem drugem trgovcu ali vinogradarju. Ko bi kje drugod kupil, se mu zapreti, da se takoj iztoži dolg, kar se tudi zgodi.^
Zadolžen krčmar se ne more ganiti.
Trgovec semtertja seveda zgubi pri kakem krčmarju, ki mu plačati ne more. Ta zguba se pa pridene k vinski ceni iu to morebitno zgubo morajo že naprej plu-čati drugi kupovatelji. Vinski kupec u najboljših vinskih krajov potrebujo le malo vina, k večjemu za prilivanje. In tuko se vina iz najboljših krajev težko spečajo in se morajo dati za slepo ceno.
Ker se, kakor se iz povedanega vidi, po krivici pobira užituina od pijače za dota, umetno vino, ki so nareja v zaprtih mestih, zopet po krivici ostaja neobdačeno, je za vlado dovolj povoda, da skuš.i temu odpomoČi.
To se more pa le tako zgoditi, da se onim krčinarjem, ki se pi-čajo tudi s kmetijstvom, vino za dom ne obdači, in omeji izdelovanje umetnega vina. Visoki vladi priporočam, da v tem zmislu premišljuje, kar sem danes povedal.
Politični pregled.
Notranja dežela
Poslanska zbornica. V hoji dno 4. marca so je nadaljevala razprava o proračunu ministerstva za trgovino in ho vsprejeli poglavje „centrala*. Generalni govornik .proti*, posl. S c h w a r z je ostro grajal delovanje ministerstva za tigovino naglašajoč, da so na novo sklenjene trgovinske pogodbe veliko neugodnejše za nas, nego se je hotelo pripoznati pri njih skle-panju, da ne napreduje podržavljanje železnic, da vlada ne stori nič za vodne zgradb« 'n mlinarski industriji preti pogin. Na teh žalostnih odnošajih je največ kriv pri nas
vladajoči centraliaem, ne hoteč prav čisto nič poštevati posebnosti posamičnih dežela. Pri poštah in železnicah se dosledno in popolnoma prezira narodna je-dnakopravnost. Določitev časa za delo, praznovanje nedelj, ambulatorični uiero-sodni uradi na deželi, nadziranje vajencev pri obrtih itd. itd., vse to je še danes le pobožna želja. — Generalni govornik „za" posl. Exner, se je v resnici prav malo bri gal za proračun, ampak se je v potu svo jega obraza trudil, da bi lepo opral — zamorca, to je, nemško levico. Seveda služeča le velikokapitalistiškim koristim se ta stranka nikdar ni brigala za koristi obrtnikov. In kakor hitro ho se masi jele odpirati oči, zgubljati je začela ta stranka nekdaj vsemogočni upliv. Sedaj pa, ko jej tečo voda v grlo, hotela bi metati pesek oči, češ : vse je le grda laž, kar jej očitajo nje nasprotniki. — Posl. E x n e r se je v prvi vrsti pečal — ne a trgovinskim vprašanjem —, ampak z — antisemiti ; to pa zato, ker so antisemiti prevzeli zares hvaležno nalogo, da poučujejo prebivalstvo dunajsko o namerah nikdar sitega velikega kapitala. Govornik je očital antisemitom, da so celo ženstvo zapeljali v „gnusno* gibanje protižidovsko; antisemi-se mu vidi kot nečista „kužna prikazen*. Zaključujoč svoj govor izrekel je poslanec E x n e r svoje menenje, da bi se morali zasnovati posebni ministerstvi za komunikacije in za lepe umetnosti.—Za Exner* jem se je oglasil istrski poslanec Bartoli, da se postavi po robu izvajanjem posl. S p i n č i č a. Odkritosrčno bodi povedano, da smo, čitajoči „popravek" Bartolija, kar strmeli ; kajti take predrznosti ne bi bili pričakovali niti pri njem, da-si moramo biti pripravljeni na nu j mnogo vrstne jšo ne-verojetnosti se strani gospdde istrske. Poslednje ljudsko štetje nas je poučilo, da živi v Istri 180.000 Slovencev in Hrvatov in 118.000 Italijanov. In ker so gospoda sama proizveli to ljudsko itetje, kakor so hoteli, smeli bi pričakovati, da bodo spoštovali vsaj te številke. Kako smo se mutili : posl. Bartoli je hotul potajiti tudi te številke s trditvijo, da je Istra italijanska ne le ob obrežju, a m • akna sploh — in da ostane italijanska. Da je v „popravku* posl. Bartolijn paradirala tudi tista slavna „kultura*1, se že razume Bamo ob sebi. — Poročevalec H a 11 w i o h je pripoznal, da je opravičena zahteva mesta tržaškega, da se jo na kak način odškoduje za izgube, nastalo po odpravi proste luke. A jeden *orak se jo že storil v ta namen s predlogo, zab>cvajočo potrebni kredit za traci-ratijo železnice čez Ture. S tem dobi Trst drugo železniško zvezo. Ta železnica bode zahtevala velikih žrtev, a govornik je prepričan o tem, da je državni zbor pripravljen privoliti v te žrtve, ker želimo vsi razcvita mestu tržaškemu. Na to so vsprejeli poglavje z onimi 20.000 gld., koje je zahtevala vlada dodatno za traci-ranje železnice čez Ture. — Na to se je začela razprava o poglavjih „pošte in brzojavi" in „poštna hranilnica41. Govornik Haje k je grajal, ds» so pri eraričnih poštah vse preveč u izrabljajo dijurnisti. Telegrafisikam in mampulanikam bi morali stanje pobolj sati. V pogledu jezikovne ravnopravnosti se dogajajo pri poštah v e like krivice. V istem zmislu je govoril poslani c dr. Slama, na kar se jo pre trgala razprava. Trgovinski minister se je izjavil naslednjega dne da bi odpadek krajcarja za dostavljanje poštnih pošiljatev na deželi znašal 800.000 goldinarjev. Reforma bi se dala izveBti le polagoma. Zendkam, službujočim pri poŠtah treba zboljšati položaj. Minister se nadeja da se še to leto urede plače poštnim služ nikom ter zatrjuje, da skrbi za jezikovno ravnopravnost, osobito pri poštnih branil ntcah in pri prometu a cheki. Na to bo vsprejeli poglavji „Pošte in brzojavi" iu „Poštna hranilnica", ter zakonski načrt pomnoženji vozov pri državnih železnicah
V	seji dne 7. t. m, naglasal je posl. K e i 1 važnost železnice čei Ture za mesto tržaško; ako se ta ne izvrši, odtegala se bode trgovina srednje Evrope zmiram bolj od Trsta. Subvencija Llojda ne zadošča za Trsta, ampak treba sveza z notranjimi deželami. Zatem je naglašal trgovinski minister, da treba administrativnim potem pospeševati lokalne železnice. Proučevanja za traciranje železnice čez Ture se prično. V kratkem se prične gradba železnice Ronchi Cervinjan.
V	državnem zboru Ogerskem se je pričela razprava o proračunu minister-stva za bogočastje. Dotični minister je po-jašnjeval cerkven o -politiško polože n j e, zagotavljajoč, d je civilni zakon jedino pravi pot, ako se neče zatajiti preteklost. Minister je prepričan, da zmaga stvar liberalizma in resnice.
Vnanje države.
Dne 3. marca jo preteklo 15 let, kar se je pri sv. Štefanu pred Carigradom sklenil mir po rusko-t urški vojski.
Dne 6. t. m. došel je v Sofijo knez Coburg in je bil seveda vsprejet „velikanskim navdušenjem". Kdor ne veruje, pa čitaj brzojavne vesti, koje pošilja mej svet Blavna bolgarska vlada. Mi pa pravimo, da je to „navdušenje" isto tako neresnično, kakor je bilo neresnično tisto „javne menenje", koje je tiralo metropolita trnovskega pod ključ. Vse to rogovi-Ijenje Stambulovo ima le ta očeviden namen, da bi iidrezal Rrusijo iz nje hladne ravnodušnosti, ter da bi potem nastal evropski zubelj, od katerega pričakuje ta mogočnež svojo odreSitev. Namera pa se mu najbrže ne posreči, kajti ruska vlada je prepričana, da si Stambulov sam koplje grob, v kojega telebne izvestno, kakor hitro bode zadosti širok ta grob. Uradna izjava, kojo je priobčil te dni „Pravitelj-stveni Vjestnik", nam potrjuje to. Ta izjava pravi, da se ruska vlada drži načela, d a se ne meša v notranje bolgarske zadeve, pač pa 'želi vlada, da bi se opozicija, ki se prikazuje mej duhovščino in mej dobromielečimi državljani bolgarskimi, razširila na vse prebivalstvo, ter da bi odstranila pretečo nevarnost.
Kraljeva dvojica italijanska bode letos praznovala srebrno poroko. Govori Be, da se udeležita te slavnosti tudi nemški cesar in cesarica.
V Italiji bo prišli na sled novim sleparstvom: dne 5. marca so dejali v zapor uradnika rimske banke, Agazzija, ker je preiskava dognala, da je poneveril v teku dveh let 97.000 frankov.
Na Španjskem se vrše sedaj volitve v poslansko zbornico.
Različne vesti.
t Gregor Jereb.
In zopet se je umaknil 8 pozo-rišča mož, kojega je narod slovenski opravičenim ponosom prišteval svojim sinom: Gregorja Jereba, c. kr. brzojavnega uradnika in pisatelja slovenskega, izročili smo včeraj predpoludne materi zemlji. Tuga naša je tem hujša, ker se je nepozabni pokojnik tako naglo, nepričakovano preselil v večnost.
Gregor Jereb sicer ni posezal aktivno v političko borbo — ker je delavnost svojo in talente svoje posvetil slovstvenemu delovanju — a zanimal se je toli živahno za vse dogodke našega javnega življenja, kakor se sploh moro zanimati le tisti, ki iz globine duše svoje ljubi domovino in narod svoj: radoval se je, ko smo se radovali mi, in tugoval je, ko smo tugovali mi.
Prepuščajoč spretneji roki oceno njegovega slovstvenega delovanja, po-
vedati nam je danes le to, da smo z Jerebom zagrebli v zemljo moža, ki je bil odličen kot človek, kot m o ž in — in to treba posebno naglasiti — kot značaj. In s tem mu menda zasadimo na prerani grob naj-plemenitejšo in nevenljivo cvetko, ako konstatujemo, da je bil Gregor Jereb jeklen in kristalno čist značaj.
V	sedanji dobi korupcije, v sedanji dobi, ko se z načeli baranta prav po šcepetelniški (kramarski), nam je ros sveta dolžnost proslavljati značaje.
In kako blag, kako plemenit, kako rahločuten, kako sočuten je bil Jereb kot človek — to vemo le mi, ki smo občevali žnjira sleherni dan.
V	Jerebu je bila združena v divno harmonijo jeklenost značaja z rahlim, rekli bi, otročje-nežuim čustvovanjem.
Tugopolni pošiljamo dragemu rajniku svoje zadnje pozdrave : blag
njegov spomin nam vsem! #
* *
Rodil se je naš Gregorij v Karlovci pod Blagašem v najodležniši strani Poljanske župnije na Gorenjskem in sicer leta 1845. Stariši — že umrli - bili so mu priprosti kmetski ljudje — kajžarji. Najprej je dorasel deček hodil v ljudsko šolo v Poljanah, pozneje pa v nekdanjo nor-malko v Škofji Loki. Potem je šel v Kranj, kjer je dovršil nižij gimnazij. Iz Kranja je šel na višji gimnazij v Ljubljani. Iz višega gimnazija vzeli so ga k vojakom, kjer je, če smo prav poučeni, tri leta do-služil. Zapustivši vojaški stan bil je sprejet k brzojavnemu uradu. Pri tem uradu je služboval večinoma v Trstu, nekaj časa
tudi v Pazinu in Ljubljani.	.• j
*
* *
Jereb je bolehal že nekaj dni, a legel je še le v torek minolega tedna, svojo dušo je pa izdihnil v nedeljo ob 9 in pol uri predpoludne. Pogreb je bil včeraj predpoludne ob 11. uri. Vzlic neugodni uri bila je udeležba pri pogrebu prav velika iz vseh slojev tržaškega slovenstva. Pred hišo in v cerkvi pel je močan zbor „Slov. pevskega društva". — Bolezen mu je bila menda močno komplikovana pljučnica. Pripomniti bi še bilo, da je bil pokojnik tesen prijatelj Franu C e g n a r ju, umr-šemu ravno pred letom dni.
G08p. poslanec Ivan Nabergoj prejel je od sv. Ivana nastopno zaupnico: Blagorodni gospod državni poslanec ! Podpisani v imenu svetoivanskih volilcev obžalujemo, da Vas je list „II Diritto Croato" neopravičen napadal ter Vam izrekamo naše zaupanje. Živili! — Pri sv. Ivanu, dne 22. februvarja 1893. (Sledč podpisi.)
Zadeva Spinčićeva. Sklep imunitetnega odseka je že znan čitateljem nušim; sklep ki ni ravno laskav za naš parlamentarizem, kajti večina tega odseka je prišla do spoznanja, da parlament ne more nič storiti v tej zadevi. — Danes imamo pred seboj poročilo o tisti zuameniti seji imunitetnega odseka, v kojem se nahaja predlog večine odseka, a tudi predlog manjšine. Poslednjega so podpisali: Ferjančič (kot poročevalec), Mor*ey, Globočuik, dr. L a n g, K u 1 p, iu ga hočemo priobčiti doslovno, ako bode le mogoče. Za danes hočemo navesti le pa izrazitih odstavkov iz poročila večine odseka, torej od strani, Spinčiću neprijazne.
Večina odseka predlaga : zbornica uaj naloži imunitetnemu odseku, da sklene iu zbornici predloži primerna določilu v varstvo imunitetne pravice. Ta večina je mouenja, da disciplinarno progau-janje poslanca radi politiškega delovanja njegovega utegne poatati nevarno ujegovi neodvisnoti, je torej protivno imunitetnemu zakonu. — V svojem utemeljevanju pravi to poročilo, da se nedotakljivost poslanca mora raztegniti tudi na disciplinarne odredbe. „Ako se to ne zgodi, pa naj zakonodaja določi, da je poslanstvo nezdružljivo se stanom aktivnih
uradnikov. Kajti: brez prostosti v gibanju ni možno svobodno izvrševanje mandata, brez varstva proti tendencijoznim proganjanjem pod katerim-koli naslovom zrušijo se navadno celč moćni značaji. Ljudstvo pa potrobuje celih mož v svojih z a s t o p i h". Tem besedam, doslovno navedenim iz poročila večine imunitetnega odseka, nimamo ničesar pridodali — zaključek naj si napravi vsakdo sam.
Za moško podružnico družbe ev. Cirila in Metoda so darovali: Igralci na biljardu s kibici 2 gld. 60 kr., veseljaki pri igri brez kibicev 2 gld. 10 kr., veseljaki pri igri dne 25. feb. zopet brez kibicev 2 gld. 40 kr., mesto venca na krsto umrlega učitelja Grahlija zbrali njega to* variši in prijatelji 11 gold. 10 kr., dva „dominikanca" 1 gld., preostanek računa Ležečah 1 gld.
Bralno društvo pri sv. Ivanu ima v
nedeljo dne 12. t. m. ob 4 uri popoludne svoj letni občili zbor, na katerega vabi vse ude, da so ga mnogobrojno udeleže.
ODBOR.
Redni občni zbor „Tržaškega podp. in bralnega društva" vršil se je v nedeljo dne 5. t. m. v navzočnosti vladnega po-veijenika za društvo, blag. gosp. Ivana Š o r 1 i-j a ter pri zadostnem številu članov. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika, gosp. Andreja Kalana, prečital je tajnik, g. Josip Krmpo-tič, letno kroniko, iz katere posnemamo, da upravno leto 1892. ni bilo društvu baš ugodno, pa tudi slabo ne, ker vkljub velikim stroškom je ostalo 31. decembra gld. 189*41 gotovine. Stroški so bili veliki, posebno oni zavarovalnega zaloga, ker je tekom leta bilo 142 bolnikov, katerim se je izplačalo podpore gld. 2145'16, zraven pa še bolnišnici gld. 114 34 ter gld. 50.— porodnine. Slučaj ev smrti ni bilo. Članov je bilo na pričetku leta 264, pristopilo jih je mej letom 156, brisano pa 96, ostane torej koncem leta 324 j po novem letu jih je pristopilo 31, torej jih je vseh skupaj 355. Obdrževalo se je 21 sej ter dva občna zbora in sicer rednega in izreduega. Pri poslednjem razpravljalo se je o spremembi pravil z ozirom na novo denarno veljavo in na druge okoliščine. Društvena knjižnica šteje nad 350 zvezkov razne vsebine. 223 članov pročitalo je čez 300 zvezkov. Več knjig se je dobilo v dar in nekaj pa se jih je nakupilo. V bralni sobi so bili skozi vse leto čitalcem na razpolago raznovrstni slovenski in slovanski časopisi, na katere je društvo bilo deloma naročeno in deloma pa jih je po prijaznosti dobivalo brezplačno. V teku leta se je sprejelo 59 spisov razne vsebine, mej katerimi se spominja odlok c. kr. namestništva v Trstu z dne 17. decembra 1892, št. 21728, s katerim c. kr. ministerstvo notranjih zadev zau-kazuje vodstvu, da mora zamenjati srečki „Theis-Regul." in „Ung. Hypoth.M, ker da nisti dovoljeni za pupilarno naloženje premoženja društva. Vsled tega je vodstvo srečki prodalo in denar naložilo v hranilnici. Odposlalo se je 77 službenih spisov. Društvo je tudi pretečeno leto na dostojen način proslavilo rojstni dne Njegovega Veličanstva. Mir se ni nikjer kalil. Veliki ples dne 14. januvarja t. 1. je prekosil vse dosedanje kolikor v moralnem toliko v materijalnom oziru, kajti vrgel je čez 140 gld. čistega prebitka. — Slediijič se v poročilu še izreka zahvala uredništvoma „Edinosti" in „Slov. Naroda-, ker sta skozi vse leto brezplačno in nepristransko priobčevala potrebna društvena naznanila v predalih svojih listov — splošno se pa zahvaljuje vsem društvenikom, kateri so pazili na koristi društva. Iz poročila blagajnika, gosp. Ivana Prologa, pa posnemamo, da je društvo imelo lansko leto gld. 5011-26 skupnih dohodkov ter gld. 4821-85 stroškov. Premoženje znaša 31. decembra gld. 2726-94, in sicer gld. 2133-12 v gotovini ter gld. 593 82 v in-
ventaru. Vsa gotovina je koristonosno naložena v hranilnicah in v vrednostnih papirjih. Pregledovalci so pregledali vse račune ter v redu našli. — Po končanem poročilu o delovanju društva prešlo se je na nadopolnilno volitev društvenih opra-viteljev, katera se je vršila soglasno. Vsled tega je sestavljeno društveno opra-viteljstvo v tekočem letu tako-le : Predsednik: Kalan Andrej. Podpredsednika: Čudvod Matija in Posega Jakob. Knjigovodji : Gulin Ivan in Črmelj Ivan. Tajnika : Nehrony Ljubomir in Trpin Franjo. Blagajnik : Ivan Prelog. Vodstv. svetovalki : Metlikovič Tereza in Kovačič Fra-njica. Poslovodja: Kovačič Ivan. Pregle-dovalni odbor: Detela Janko, Kravos Fr., Repe Lovro, Sešlin Andrej in Škapin Fr. Mirovno sodišče: Požun Ivan, Kobal Fr., Milanič Anton, Mahorčič Ivan, Požar Anton, Udovič Anton in Šliver Anton. Sveto-valstvo (ob enem nadzorniki bolnikov) je sastavljeno tako: Babuder Andrej, Bre-gant Matija, Colja Josip, Gašperšič Fran, Golubič Fran, Gorup Ivan, Kančnik Oti-lija, Kovačič Anton, Kralje Franjo, Kravos Gregor, Kukanja Anton, Legiša Josip, Schmidt Marija, Sosič Anton, Štrekelj Adolf, Taučer Josip, Tomažič Ivan in Za-briS Ivan. — Po končani volitvi zaključil je predsednik zborovanje s trikratnim „Živio"-klikom Njeg. Veličanstvu. —
Iz tega poročila je razvidno, da je društvo ne le napredovalo vkljub velikim stroškom, temveč cla mu je zagotovljena boljša bodočnost, ako mu ostanejo zvesti vsi dosedanji člani ter bodo gledali pridobiti novih društveni ko v. Kajti v Trstu je še veliko slovenskih delavcev, ki niso še v nobenem društvu, ali so pa, žalibog, vpisani v koje laško društvo, kjer plačujejo razmer no vek še tedenske prinose, kakor se jih plačuje pri slovenskih podp. društvih, zajedno pa dobivajo podporo ravno tako veliko, če ne manjšo, kakor za manjši prinos pri slovenskih podpornih društvih. — Priporočamo torej .gorko vsem slovenskim delavcem, kateri še niso člani naših slovenskih podpornih društev, da vstopijo v njih kolo — ker to bode le njih lastna korist.
Tržaški mestni svet imel bode jutri zvečer svojo sejo.
Parnlk „Marquis Bacquehemu spustili so v morje v nedeljo predpoludne. To jo do sedaj največi parnik, ki se jo zgradil v ladijetesalnici tržaški. Ker je bilo vreme krasno, odplulo jo v Miljski zaliv na Lloydovih in drugih zasebnih ladijah ogromno ljudij, da ne radujejo na prekrasnem prizoru. Slavnosti so se udeležili co-sarski namestnik, ekscelenca R i n a I d i n i, župan Pitteri, predsednik trgovinski zbornici Reinelt i. dr. Gospod trgovinski minister jo doposlal brzojavno čestitko, Ko so odvzeli poslednje opore in se je izvršila običajna ceremouija razbitja boteljke, jel se je velikanski parnik pomikati in je zdrsnil v morje, mogočno deleč morsko valovje na dve strani. Dve milji daleč od zemlje se je še le ustavil.
Parnik „Marquis Bacquehomu je 120 metrov dolg in 14 metrov širok, visok je 10 metrov, a v morje se ga potaplja 8 metrov.
Gimnazijalni štipendij letnih 150 gl.je razpisan za II. šolski tečaj. Do tega štipendija imajo pravioo učenci prvih 6 raztedov, ki imajo domovinsko pravico ali v Trstu, ali pa v kuki občini istrski.
Zdravijško društvo tržaško priredi nocoj ob 772 uri javno predavanje v veliki borzni dvorani. Predaval bode gosp. Karol Iierborn o fizični vzgoji.
0 občinskih volitvah v Tolminu razpravljalo jo te dni upravno sodišče na Dunaju, ki je spoznalo, da je okrajni glavar ue svojim postopanjem kršil §. 24 obč. volilskega reda in zato jo na podlagi §. 7 istega zakona ugodilo pritožbi tolminskih volilcev.
Slovenski romarski posebni vlak v Rim pojde povodom 50-letnega jubileja škofovstva sv. Očeta papeža Leona XIII.
dnč 10. aprila t. 1. Da se mu tudi verni Slovenci, kakor drugi narodi, poklonijo in svojo udanoat izrazijo, priredi gosp. Josip Paulin (mednarodna potovalna pisarna) v Ljubljani, v zjedinjenju s katoliško družbo, posebni brzovlak, kateri se zgoraj omenjeni dan ob 10. uri dopoludne iz Maribora, ob 2. uri popoludne iz Ljubljane, in ob 7. uri zvečer iz Gorice izpusti, ter v torek 11. aprila ob 3. uri popoludne v Rim dospe. Udeleženci se bodo vsprejemali med Mariborom in Gorico, s Koroškega tudi v Vidmu (Udine). Isti bodo vidno nosili posebne znamke. Vožnja tje je skupna in naravnost, preko Padove, Florence, nazaj pa posamezno, v 30. dneh, z vsakim vlakom, tudi brzovlakom, z šestkratnim povoljnim prenehanjem, po enaki progi, ali pa preko Lorete. Stanovanje, vspored slavnosti itd. v Rimu, oskrboval bo poseben odbor, enako kažipote in tolmače. Med bivanjem v Rimu izhajal bo poseben list, ter prinašal Slovencev se tikajoče zanimivosti. Tudi knjižica „Slovensko-laški potovalni tolmač" bo na razpolago. Vlak bo sestavljeen iz I., II. in III. razreda voz, na željo tudi iz spalnih in salonskih voz, ki bodo brez premembe do Rima peljali. Vozne cene, okoli na pol znižane, bodo v kratkem naznanjene (od Ljubljane v Rim in nazaj okoli 25 gld. in više). Vozni listki naj se prej ko prej naročč, ali saj do 4. aprila, pri zgoraj imenovanem. Isti oskrbljuje tudi stanovanje in daje vsakoršna pojasnila. Slovenci! ne zamudimo te lepe priliko in pokažimo v mnogobrojnem Številu vernost in udanost našemu svetemu Očetu, ter ob enem ogledajmo prekrasno prestolioo ka-tolištva in lepe laftke pokrajine.
„II Piccoio" — glasilo tržaških kle« petulj — piše v svoji št. 4073 z dne 3. t. m., da je g. J, Mahnič, župan dekanski, izpovedal dne 2. t. m. pred porotniki v Trstu, „da je bil obsojen na 4 dni zapora". To pa je popolnoma krivo, kajti omenjeni g. izpovedal je le, „da je bil 1. 1884 štiri dni v preiskavi v Kopru." Ko bi res bilo, kakor je pisal „Plccolo", potem bi ne mogel biti voljen v občinski odbor in vendar je bil 1. 1884. voljen celo občinskim svetovalcem, pozneje nadžupanom. Toliko resnioi na ljubo.
V morje Je poskočil krojač Anton Ukmar, a so ga izvlekli še pravočasno. Beda in pomanjkanje sta ga gnala v morje.
Pred tuka]šn)im porotnim sodiščem
se je imela v tem zasedanji vršiti glavna razprava proti Bernardino-tu in tovarišem, koje toži državno pravdniŠtvo radi motenja javnega miru. Razprava pa se je odložila, ker je državno pravdništvo uložilo prošnjo, da bi se razprava vršila pri kakem drugem porotnem Bodišču. Nam se vidi potrebno to posebno nagla-šati, ker državno pravdništvo s to svojo prošnjo samo pripoznava, da tukajšnjim porotnikom primanjkuje popolne objektivnosti, ko jim je soditi o poli ti šk i h z 1 o č i u i h ali prestopkih. Pridodali bi le, da ta nedostatek obstoji tudi tedaj — in morda še v večji meri —, ko jim je soditi o slova uskih urednikih. Zaključek iz te iztine naj si napravijo pristojne oblasti same.
Izpred porotnega sodišča. Poročali smo svoječasno, da je v Miljah 20letni Fran Derossi telebnil v morje svojega tovarišu Antona Divo. Poslednji jo utonil. Radi tega čina sedel je Derossi dne 6. t. m. pred porotniki, ki so ga spoznali krivim, vsled česar mu jo sodišče prisodilo radi ubojstva 7 let tožko ječo.
Naroduo-gospodarska zadeva.
Vinski kis ali ocet. Jesih so »upravlja na razne načine. Najbolj znan način je takozvano hitro napravljenjo jesilm. Vendar pa ni priporočati napravljati vinski jesih na hiter način, kajti pri tej metodi izgubi jesih uprav, one snovi, katere vinskemu jesihu dajejo prednost nauireč —
vonjavo. Tudi ni priporočljivo delovati po francoski navadi, katera je prepočasna ter združena z izgubami najboljših snovij, poleg tega je tudi težavno pri napravljanju obdržati toli potrebno 9nago. Vse to odpade, ako se jesih prideluje po Berschovi metodi. Zrno tega načina obstoji v tem, da se pridene kisajočemu se vinu ocet-nega fermenta (drožijj in sicer v takih okoliščinah, da se ta ferment lehko prav hitro razširi. Ocetni ferment se pridobi na sledeč način: V poicelanovo ali stekleno posodo vlij vina ter segrej je od 60—70 Btopenj toplote, na to mu pridaj polovico jesiha ter razlij tekočino na ploščnate por-celanove krožnike, katero postavi v gorko sobo — najbolje tam, kjer delaš vinski jesih. V kratki dobi, ponajveč po 24—30 urah, opaziti je na površju tekočine blede pege, ki se hitro povečajo ter v kratkem raztegnejo po vsem površju tekočine, kojo pokrivajo liki pajčalan. Ta odeja obstoji izključljivo od ocetnih gljivic. oziroma od fermenta. Cestokrat se pa pokažejo poleg omonjenih bledih peg tudi druge bolj bele, ki prihajajo od nekih druzih gljivic. Tedaj se manipulacija ni posrečila ter treba zopet tekočino prekuhati in vnovič izpostaviti na zrak. —
Vino, katero se ima spremeniti v jesih. so mora djati v posodo, katera ima zgoraj široko odprtino ter je površje na široko izpostavljeno zračnemu vpljivu. Posoda mora tudi biti čim plitvojša. Vino se pa spremeni v vrenje, ako se vzame en krožnik zgoraj napravljenega ocetnega fermenta ter se previdno postavi na dno po-Bodo tako, da se kožica, s kojim jn bil krožmk pokrit jednakomerno razdeli po vinskem površju, na kar so krožnik iz posode vzame. Fermentovanje ho tako hitro ražširi po površju, da se v teku 24 ur vse površje vina v posodi pokrije z novo kožico. Ako se v posodi obdrži vsaj 20° gorkote, se v teku jednega tedna vse vino popolnoma skisa ter so lehko prelije. Lehko se odtoči previdno tako, da v posodi ostane še par centimetrov tekočine, pokrite s popisanim fermentom. Lehko nanj vliješ druzega vina, ki so v označeni dobi tudi spremeni v dober jesih. — Tu popisan način je prav lehko izvršljiv za vsacega ter ga jo priporočati osobito onim, kateri si žele doma uapraviti pravega vinskega jesiha, kakoršnega se v trgovini malo nahaja. Tudi so posebno po lotu vino, držano v pregorkih prostorih, večkrat skisa tako, da ni več pitno. Na navedeni način napraviš iz njega brez tuje pomoči prav dober vinski jesih.
Slabo prebavljenje in gliste trpinčijo
neredko konje. Živali jedo sicer rade, ali se De rede. Dlaka jo mršava in žival pogosto spušča vodo. Takemu konju je dati skozi tri dni (po dvakrat na dan) nastopno zmes : 2 drama pulv. gentian, 1 draui san-tonine, 2 drama pulv. Copperat. Četrti dan se mu du 1 kvart lanenoga olja in 2 unci trpentina. Vse to je dati na tešče. Te množine so preračunjone za odraslega konja.
Sredstvo proti griži. Teleta, ki imajo grižo, naj se odstavijo in se jim daje temno-rujava pražena ržena moka v obliki redke juhe, s soljo in kumeno. Pražena moka se mora dobro zdrobiti, prodno se dene v juho, ker sicer bi ovirali močni cmoki pitje telet. Daje naj se teletu gorka, vsaki dve uri pol litra. Ilkratu se pa daje teletu kakega dristila v ravno taki juhi, seveda mlačni in neslani. Tele si po takem ravnanju kmalu opomore. Prehitro naj se teletu ne začne dajati zopet mleka.
(„Novice").
Krompirjevi kalovi imajo v sebi neki strup. Zaradi tega zbole prašiči in goveda, če se jim daje tak krompir, bolj ali manj nevarno. Treba jo vsekako, da se kalovi odstranijo, ako se mora že pokladati tak krompir. Povedati pa tudi moramo, da skaljen krompir nikakor ni tako tečen, kakor drugi.	(„Novice").
Slovć!
Vsem, oj Tiem dičnim svojim bratom in sestricam, in vsem poštenim znancem po solnrnem Primorji, po zavedni Notranjski in po drugod, po tej poti moj prisrčni : z Bogom! Drugače ni bilo mogoče ! — I tukaj je naša mila zemlja in naš prezlati rod : tam pa sem ž njim ameječ ali solzeč se srečen !
Bog in narod !
Velenje, 5. marca 1893.
Ivan A*. Itestnan.
brivec v
_ _ »9 via Sta-
d i on št. 1, pri porota se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Društvena krčma
Rojaitskega posojilnega in koitsiuii nega društva, poprej Pertotova, pri
poroča se najtopleje slavnemu občinstvu Točijo se vedno izborna domaČa oko litanska vina.	Cl.
Prodajaluica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omojenim porošivuin v ulioi Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razno vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	&1--104
Anton Pnfikai nfl vo*lu ul,ce Ghpsft
n,llU" rUlRdJ» in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
rinem' v ulici »Caser"i»k, glavni shaja-UOOOU liSči tržaških Slovencev vseh stanov. Nh razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton sorli. kavarnar.	Cl.
Pivarna Lavreneić ^^'UrC!
priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — (Jiistitim gostom ne priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
JAVNA ZAHVALA,
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza PonteroBso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Josip Kocjančič, ^Sr^V"5
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Gostilna illaciim m Graz7»
poleg kavarne „Univcrso" priporoča se Sloven-oem v mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, 61. 1 trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Stoka",
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencom v mestu in na dežoli. Točijo so izborila vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente fit. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
B. Modic in Grebene, nittoZ
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Via Picolomini številka 2,
Antonij eta Drenik,
se priporoča tržaški slovenski gosp6di za vsakovrstna dola, spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	26 — 52
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Ch iozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljsni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo tor so priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-59	p, Favero.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo zahvalo za mnoge dokaze sočutja ob času bolezni iu smrti preljub-ljenega in nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta in svaka
Antona Grahll-ja,
učitelja v Klancu.
Sosebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, velecen. g. nadzorniku, dragim kolegom za ginljivo petje in obilo spremstvo.
V Klancu, dne 4. marca 1893.
Žalujoča obitelj Grahli-Metlikova.
Natečaj.
V	zmislu sklepa občinskega sveto-valstva v Pomjanu z dne 4. marca t. 1., razpisuje se vnovič služba
občinskega tajnika
za to občino. Prosilci, zmožni slovenskega jezika v govoru in pismu, ter italijanskega in nemškega v govoru, ulože naj svoje prošnje pri podpisanem županstvu do dne 31. marca t. 1. Plača po pogodbi.
V	Pomjanu, 4. marca 1893. Županstvo«
3-1
urar, Corso štv. 89. 26-104
Prođct|a in popravlja uro.
Nič več kašlja!
nalzamNkl petornlHki pral*
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 18—10*
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Gllena boMiaial|, hreputavlca, promuklost, nazebr zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vriemo izliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina nj aj nega uapjelia što jih gotovi Prendlnl, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nostaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja bo paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Paatiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnljevoj ljekarni u Trstu
Farmaroia Prendini in Trieste) i u glavnijih jokarnah svieta.	20 -52
Krasne uzore« zasebnikom pošilja zastonj in franko.
Bogate knjig« t uiorci, kakorSnih še ni bilo, za krojača nefrankovano. laz ne popuščam za 2'/, ali 31/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne ia čiste cene, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro ia Ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popustka.
SNOVIJ ZA OBLEKE.
1'eruvien in dosking za častito duhovščino, pred pisnne snovi za uniforme o. kr. uradn kov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biMarde in Igralno mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poiteno, trajno, Čisto Volneno SUk&eno blago, ne pa dober kup cunje, ki so knmaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do
IVANA STIKAROFSKY v BRNU
24—7 (v tom Manchostru Avstrije) 24 — 3 Največja zaloga fabriškega sukna, v vrednosti
'/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznioo le za lastne namene- Da se prepriča o vBom tem, prosim Slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanese, ogloda volikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij.
Pošilja se le po poštnem povzetju.
Dopisuje v nemžkem, mudjarukem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.
B5T?
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-56 TRST 12-12
Corso, Piazza ilella Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopi&ev.
Velika zaloga oljnatih barv, laBtni izdelek. Lak za kočijo, z Angleškega, iz Francijo Nemčije ild. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkote in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-jjj sko žveplo za žvepljanje trt.
EPILEPSIJA
(božjast)
ozdravljiva brez povrnitve, tisuri morejo dokazati ta čudežni vspeh znan-stva. —
Natančna poročila s povratno uinrko j« pošiljati :	12 -10
„Office Sanitas" Pariš
30. Faubourg Montmartre.
Petronio & Madalena
10
I (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporočata svojo trgovino ' z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svoj« bogato zalogo kolonijalnegn blaga. Cene so ; neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.
J,
z u m.
lekarna v Beču, Singerstrasee broj 15.
goldenen R. eiohsapfel.
Kriči stilne krogljice,	kr0B,,,ce, znano d<We
Jedna škatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. u kr., pri nofiankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni troba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 3U kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 520 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izredno zahteva	2-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Paerhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 poBodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotčev sok, 1 Btoklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodi ca 1 gld. 20 kr.
Prah proti potenjll lio^, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 stoklenica 40 kr., poštnine prosto 65 ki.
Zivljenska esenca steklenica 22 kr
Angležki balzam, steklenica 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnino prosto flO kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, škatljica 2 gld. Univerzalni plašter prof. steudela, posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
Uni\7£»l,r/olna /^lotilno oni A. \v. Bullricha, domače sredstvo proti posledi-U111V Cl /Jtlllld Gib UIII d fc>01 com Hlllb0 probavo, 1 zavitek I gld.
Raz von imenovanih izdolkov dobivajo so šo drugo tu- in inozemske farmaceutično specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjeno ; in so na zahtovnnje točno in v cono preskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tuđi po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po postnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor UfiflF" PO pOVZetju.	g.j.j
PER BANCONOTK: 3 0 0 c. preav di 5 g ni
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a' occupa di tutte le operazioni di Harica
o Catnbio - Valute, a) Accelta versamenti in Conto corrente, abbonand o
PER NAPOLEONI: 2 '/„c.proar.di^l g.n 37.% „ „ .,12 „ 2%„m „ „40 „ 4 mesi fisso	21/« „ „ B n ,'i mesi
3Vt»ft8n A	|3 nn n	n
Sulle lettere di versamento attualmento in ciicolazione con dodici giorni di preavviso il nnovo tasso d'interesne entra in vigoro col 7 Maggio n. c.
In banco giro abbuonando i I 2 */4°/0 inte-rosse annuo sino a qualunque Bonima ; preleva-zioni sino a flor. 2o.00u — avista verso chčque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei vorsamenti in appoBito librotto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. /« mluta del medesitno ffiortio.
Assume pei propri oorrentisti /' incasso di conti di p/azza, di cambiali per Trietse, Vienna, Jiudapest ed altri principali cittA ; rilanc a loro astegni per que*te piazze, ed accorda oro la facoltA di domiciliare ejfetti prešao la sna Icassa franco d' ogni apesa per eHai.
Procura pei propri clienti informazioni sull'elnterno e huII1 Estero verso il solo riniborso deli spese postali
b)	S1 incarica dali1 aquisto o della rendita di effetti puhlici, valute e divite noiichi del in-casso d'asset/ni, cimbiali e coupons, rrrso tu o-dica provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domiciliate a eondizioni eorrenti.
d)	ltihisciii assegni ed apre ereditl su tutte le piazze deli1 Interno e deli' Estnr<» a mo-diche eondizioni.
e)	Sorrenziona elletti e valuto.
f)	Accorda ai propri committenti la facolt& di depositare eilutti di qualsiasi spccie o ne curu gratis P incusso dui c(»upuns ulla sca-denza.
//)Vende le obbligazioni communali 4'/, della Prima Gassa putaotica di risparmio di Uuda-pest, le lettere di pegno 4'/, e le obligazioni comutiali 4'/, oon premio del 10"/, della lianca coiunierciale ungliurese di Budapest, le obbligazioni oomunali 4'/, ° le obbligazioni 4°/0 con 10°/„ di premio della Banca ip tecaria unglierose di Budapost. le lettere di pegno 4V«0/« dolin Banca oi»ntralo auntriaca di oro dito fondiario, i lotti 3% 0 omissione doli' Istituto di crodito fondiario austriaco, (Boden-credit) lu obligazioni 4% con lottoria (vincita prinoipale tior. 50.000) della Banca ipotecaria ungherose di i^udupest le lettere di pegno 4°/„ dollo Stabillmonto prnvinciale ipotecario doll' Austria inferiore al oorno di giornata.	4—12
Trieste I i 25 Aprile 1B92.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiakirna Dolenr v Trstu.