Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVN
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, Naročnina znaša za avstro-
oyerske dežele:
celoletno ... K 25"—
polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 250.
Telefonska Številka 65.
Celje, v torek, dne 2. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vsenemška politika na Balkanu in njeni protivniki.
Angleška je imela dolgo časa v Carigradu glavni in odločilen upliv. V zadnjih letih Abdul-Hamidovega sulta-novaiija, osobito od tedaj, kar je nemški cesar Viljem obiskal Carigrad in sultana, pa je prevzela to nalogo Nemčija, ki je umela svoj vpliv izrabiti na najraznovrstnejše načine. Med drugim je dobila koncesijo za gradnjo velike železnice od Bospora preko Male Azije in Mezopotamije do Perzijskega zaliva. To je najkrajši pot do angleške Indije. Angleška sedaj zelo obžaluje, da je dopustila gradnjo te železnice — in zasleduje zelo pridno vsak korak Nemčije na Turškem. Seveda ta železnica ni edina pridobitev Nemčije v Carigradu: nemški kapital se je povsod ngnjezdil, zidajo se nemške šole, utrdile so se trgovinske zveze in Nemčija je že vedela izrabiti različne neumestne prepire Avstrije z balkanskimi državami. da si ni osvojila samo turškega, temveč največji del vsega balkanskega trga.
Viljem je vtepel Abdul - Hamidu idejo za panislamizem, naslikal mu vso veličastvo kalifa vseh muslimov. Odslej je Abdul-Hamid pridno gojil to fiksno idejo — a še pridnejše jo je izkoriščala Nemčija proti Angleški, ki ima v Vzhodni Indiji okrog 60 miljonov mo-hamedancev — iu povrh tega še mnogo miljonov v Egiptu in ostali Afriki. Nemška je hujskala mohamedance tudi v Alžiru na Morocanskem, tako, da bi kmalu došlo do vojske s Francosko in ostalo Evropo. Angleška je v svojem ogorčenju na Abdul-Hamida in njegovo bratenje z Nemčijo podpirala na vse načine Mladoturke, dokler niso vzeli sultanu prestola. Ker pa se je Anglija zaračunila tudi pri Mladoturkih, ki niso nič manj odkriti prijatelji Nemcev kot je bil Abdul - Hamid, je stopila v
zvezo z Rusijo in začela popolnoma nov pravec svoje politike: začela se je upletati v slovanske nazmere na Balkanu in tudi v Avstriji z odločnim pro-tinemškim stremljenjem.
Ker.so Angleži spoznali Madžare za avantgardo nemške politike, one Madžare, katere so doslej o vsaki priliki podpirali, so se začeli živo zanimati za domače razmere na Ogrskem in angleška publicistika je celemu svetu glasno pripovedovala „viteške" čine Betjarov. Dočim je pred nekaj desetletji angleška javnost komaj vedela, da so na svetu Slovaki, Srbi in Hrvati, pozna danes najnatančnejše njihove politične in kulturne razmere: Grof Mailath in drugi madžarski aristokratje so se zastonj trudili ovreči obtožbe Scotus Viatorove, Steadove in dr.
Osobito pozornost pa je vzbudilo na Angleškem zadnji čas, dvoje člankov, katere so angleški listi doslovno priobčili. Prvega iz poluradne „Österr. Rundschau", kjer se strastno piše proti Rusiji in njeni sedanji politiki. Zanimive so nekatere podrobnosti v članku: L. 1904. je zahteval šef avstr, generalnega štaba baron Beck, da prepusti Rusija ves zapadni Balkan s Srbijo in Črnogoro vred sferi in uplivu avstro-ogrske monarhije. Ruski general Kuro-patkin da je takrat ta načrt odobril. — Objednem spominja članek, da je že princ Evgen savojski priporočil Avstriji to politiko in da je v isto svrho sklenil cesar Jožef dogovor z rusko carico Katarino. Isto svrho je imel tudi dogovor s srbskim kraljem Milanom in povzdignenjem Koburške dinastije na bulgarski prestol.
Drug člaoek, katerega je angleško časopisje ponatisnilo in mnogo komentiralo, je zagledal beli dan v berlinskem dnevniku „Der Tag". Napisal ga je profesor Albrecht Wirth, katerega se je „Narodni Dnevnik" spominjal v seriji člankov o vsenemštvu. Ta zna-
meniti gospod je izdal 1. 1905. zgodovino Azije iu vzhodne Evrope, v kateri je zapisal trditev, da je bilo za Nemčijo le dobro, da so zadržali Ruse Mongoli, Jugoslovane pa Turki v napredku; tako so jih pripravili za za-sužnjenje Nemcem.
V omenjenem članku graja Wirth vse nemške poštenjake, ki menijo, da sme Vsenemčija obsegati le Nemce in se protivijo osvojenju držav z nenem-škim prebivalstvom. Posebno je grajal avstrijskega palamentarca Steinwen-derja, ki se je protivil aneksiji Bosne. Nemci, da so poklicani podedovati Avstrijo, in čemu se torej protiviti, ako osvaja ta več in več zemlje? Nikakor ne more biti v interesu Nemcev, ako bi se ojačili Slovani od Jadranskega do Črnega morja; bil bi to nepremagljiv zid za prodiranje Nemcev proti jugu do Egejskega morja, kjer leži njihova bodočnost. Posebej je treba najprej zdrobiti Srbe in Hrvate, potem zmaga nad ostalimi ne bode težka.
To politiko nalagajo torej Vse-nemci Avstriji za svoje usluge ob času aneksije. Saj je sam nemški kancelar Bülow izjavil v nemškem državnem zboru, da dela Avstrija v Bosni nemško politiko.
Ni čuda, da se Angleška opravičeno zanima za vse te pojave, ki niso samo izmišljotina prenapetih šovinistov temveč cilj vsenemške državne politike, kateri sledi slepo in pokorno tudi avstrijska. Prišlo je celo tako daleč, da bodo morali avstrijski davkoplačevalci pokrivati ogromne stroške za ojačenje avstr. vojne mornarice, ker Nemčija želi močne opore tudi na Jadranskem in Srednjezemskem morju. Vsi ti dogodki so vplivali tudi na sestanek ruskega carja z italjarskim kraljem, katerega so aranžirali v Londonu in katerega posledice bi naj tvorile novo orožje proti vsenemški hegemoniji.
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim Gorki.
Preložil Fedor Gradišnik.
I.
Skoraj vsako soboto zvečer je bilo slišati iz umazane stare hiše trgovca Petunikova strašno upitje. Iz obeh oken kleti je donel na ozko. z napol podrtimi starimi kočami obzidano in z najrazličnejšo staro šaro napolnjeno dvorišče obupen krik ženske.
„Nehaj, nehaj, pijanec! Satan!" je kričal njen globoki alt.
„Izpusti me!" je odgovarjal moški tenor.
„Ne izpustim te, zverina!"
„Molči! Pusti me!"
,.In če me ubiješ ne pustim te proč!"
„Kaj, "ti nečeš ? Tu imaš eno, klepetulja!"
„Pomoč! Ubil me bo! Pomoč!"
„Ali boš sedaj izpustila?"
„Le bij naprej, dokler me ne ubiješ popolnoma!"
„Ne mudi se mi . . ne naenkrat!"
Pri prvih besedah takega dialoga je navadno pridirjal Senka Čišik, učenec slikarja Sučkova, ki je dan za dnevom mešal barve v eni izmed koč na dvorišču, in bistro zroč s svojimi črnimi mišjimi očmi je tulil po celem dvorišču:
„Pri čevljarju Orlovu se zopet tepejo!"
Mali Čišik je bil silen ljubljenec raznih pustolovščin. Kadar so se pri Orlovu tepli, je hitel urno k oknoma njihovega stanovanja, se vlegel s trebuhom na zemljo, povesil globoko doli svojo smelo kuštravo glavo s suhim, od okra in drugih barv zamazanim obrazom in zrl z radovednimi očmi v temno, vlažno luknjo, iz katere je prihajal duh po plesnobi, čevljarski smoli in gnjilem ognju. Tam, na dju te luknje, ste se valjali dve postavi sopi-hajoč, kričeč in vzdihujoč.
„Saj me boš še ubil!" je kričala opominjajoč in brez sape žena.
„Ne boj se!" jo je miril mož z resnim, hudobnim glasom.
Zaslišali so se težki, votli udarci, padajoči na nekaj mehkega, in vzdih-Ijaji in tarnanje in težko sopihanje človeka, ki premika nekaj silnega.
„Za vraga! Sedajle jo je pa pošteno! ... S polenom!..." je vskliknil Čišik, poročajoč o dogodljajih v kleti, dočim je občinstvo, ki se je* medtem nabralo — sodni sel Sevčenko, harmonikar Kizljakov, nekaj krojaških pomočnikov in drugi ljubitelji takšnih gratis - predstav — potegovalo slikarskega učenca sedaj za nogi, sedaj zopet za hlače, premočene z vsemi mogočimi barvami.
„No, kaj je sedaj? Kaj dela sedaj ž njo ?" so vpraševali.
„Sedaj ji sedi na hrbtu in ji tišči obraz k tlom ..." je poročal Senka, ki je naravnost z naslado užival ves prizor.
Občinstvo je sililo vedno bolj k oknoma stanovanja Orlovih — gorelo je od radovednosti, videti vse posameznosti boja z lastnimi očmi, in dasiravno
Politično kroniko.
K položaju.
Z Dunaja, 1. nov.
V soboto je ministrski svet proti glasoma ministrov Žačeka in Brafa sklenil znane nemške štiri je-zikovneobrambnezakone predložiti cesarju v sankcijo. Češka ministra sta podala nato pismeno svojo demisijo s pristavkom, da brezpogojno ostaneta pri svojem sklepu.
Že v nedeljo pred poldne je bil Bienerth pri cesarju, da ga obvesti o sklepu ministerskega sveta in o demi-siji čeških ministrov. Kakor se poroča, je cesar podelil sankcijo nemškim obrambnim zakonom ter tudi sprejel demisijo obeh čeških ministrov, katera je takoj imenoval za tajna svetnika. Mesto češkega ministra rojaka ostane začasno prazno, vodstvo poljedelskega ministrstva pa prevzame sekcijski šef in bivši vodja tega ministrstva J. Pop.
Tako smo prijadrali zopet do ostre krize. Ta je v svojem jedru samo nadaljevanje dogodkov, katere je v poletnem zasedanju povzročila Šusterši-čeva obstrukcija, in od katero je vse njegovo pripadništvo pričakovalo izpre-membo sedanje vlade in vladnega sistema. Kot trezni politični računarji se moramo sedaj vprašati, kaj nam je prinesel Šusteršičev nastop ? [Povzročil je najprej prezgodno zaključenje državnega zbora ter podal Nemcem ugodne predpogoje za skupen nastop z vlado proti Slovanom. Sadovi niso izostali. Od tistega časa so postali že itak oholi in oblastni Nemci popolni gospodarji položaja in to dejstvo se kaže povsod. Za Šusteršičeve pristaše je bila dognana stvar, da mora ministrstvo Bienerth pred jesenskim zasedanjem izginiti in glej čudo, trdneje kot kedaj poprej sedijo vsi že davno na pokoj obsojeni ministri na svojih sedežih.
so že zdavnej poznali vse umetnosti, ki se jih je posluževal Orlov v boju s svojo ženo, so se vendar vsi jako čudili.
„Ne, tak satan! Ali jo je zopet do krvavega?" so vprašali nekateri.
„Nos je popolnoma krvav . . . kar curklja iz njega ..." je rekel Senka.
(Dalje prih.)
Iz intimnega življenja ruskega carja.
Ruski carski dvor ja najsijajnejih dvorov na svetu in car je tudi med najbolj bogatimi ijudmi. Njegovi dohodki se štejejo nad sto miljonov na leto, a vendar živi ruski car kljub temu bogatstvu docela ednostavno. Ne zgodi se redko, da carska obitelj zajutrekuje v caričinih sobah, cesar pa velikokrat posluša predavanja ministrov v lastnem svojem kabinetu, dočim sedi carica ob strani in se bavi s šivanjem ali vezenjem. V carici še vedno živi hessenska princesa, ki je bila vešča vsem hišnim poslom in ni niti v svojem petnajstem
Niti Hochenburgerja niti Stiirgkha proti katerima so popolnoma opravičeno najstrožje nastopali, niso mogli odstraniti. Sedaj pač vidimo, kako malo re-
špekta ima vlada pred grožnjami naših klerikalcev.
V času zborničnih počitnic se je začela gonja tudi proti Čehom na Ni-žeavstrijskem in posebno na Dunaju tako da danes sploh ni varno govoriti v prestolnici slovanski. Nemški deželni zbori so sklenili znane jezikovne obrambne zakone, k?.teri so v nedeljo dobili cesarjevo sankcijo in pri vladni večini ni človeka, kateri bi resno mislil na kako izpremembo bodisi vlade bodisi zistema.
Vlada je poslala zopet poslance na počitnice baje ker upa, da se v tem času razburjeni duhovi ublažijo, posebno pa da se umirijo Čehi, katere je razkačila sankcija omenjenih proti njim naperjenih zakonov. Drugi trde zopet, da vlada še enkrat da poslancem čas za premišljevanje, ali hočejo s sedanjo vlado skupno delo ali ne, ker se hoče v nasprotnem slučaju koj poslužiti sredstev, ki ji tudi brez zbornice omogočijo državne potrebe in dado za ista pokritje.
Kombinacije o kakem ministrstva avtoritet ali kaki drugi koaliciji s Slovani so za sedaj neutemeljene, ker je pozicija Bienerthova trdnejša kU prej.
Slovenci moramo biti navzlic svoji v opoziciji proti sedanji vladi za ohranitev državnega zbora, da imamo vsaj forum, kjer zamoremo povzdigniti glas proti nemškemu nasilstvu in krivicam vlade. Naši klerikalci naj premislijo, da je boljše istemu, kateri lahko kriči, kjer ga ipak zampre kdo slišati in usli-šati, kakor onemu, kateremu se usta enostavno zamašijo. Taktika „Slovanske Unije" mora radi tega biti zelo oprezna, da se nam ne vzame zadnja. instanca zanaše pritožbe da ne bodemo popolnoma izročeni na milost in nemilost nam neprijazne nemške vlade.
d Upor grških častnikov. Atenska telegrafična agentura priobčuje sedaj podrobnosti o uporu grških mornariških častnikov. Častnik Typaldos, čegar prenapetost je bila splošno znana, se je nalagal mlajšim tovarišem, da se začne splošen upor armade na suhem in na morju za to, da se vrže sedanja vlada in postavi nova, katera bo bolj odločno izvrševala preuredbo razmer v armadi in mornarici. Ko so pa mornarji in častniki videli, da gredo velike ladije proti njim in da strelja razdiralka torpedov „Sfendoni" na oklopnico „Psara", kjer je bil poveljnik morna-
letu dobila za svoje privatne potrebe več kot eno krono na teden. Zato je po svoji možitvi z ruskim carjem Nikolajem bila često predmet ironije radi svoje skromnosti in jednostavnosti.
Znano je, da se ruska carska ro-dovina zelo ljubi, kakor tudi italjanska kraljeva. Car ima petero dece: Olgo, Tatjano, Marijo in Anastazijo; najsta-reja šteje že 14 let. Sina pa ima samo ednega, namreč Aleksija. Za svojega dolgega prebivanja v Peterhofu živi rodovina srčno intimno. Večkrat lahko vidi carjev posetnik, kako se valja v peterhofskem parku na travi s svojimi otroci vred, carica se pa smeji prizoru in se zabava s slikanjem svojih otrok
Nikolaj II. ni tako krepkega stasa, ki je bil za njegove prednike značilen. Dasi je bil v mladosti slaboten, se je vendar s kretanjem v svežem zraku učvrstil in okrepil svoje zdravje. Car ima fin način kretanja, govorjenja in občevanja sploh, a kadar ga obidejo temne brige vladanja — in teh ima Rusija dosti, — takrat postane sentimentalen in zapade v pristen slovanski misticizem.
narice Miaulis, iu ko so „Psarine" kroglje uničile dimnike na „Sfendoni", so se udali. Častnike so prisilili, da so
se pri arzenalu izkrcali in zbežali. — Nekaj beguncev je orožništvo že dobilo, druge še lovijo. Uporni častniki pridejo pred vojaško sodišče.
d Državni zbor. Nemški glas Dr. Gessmann se je izrazil v Bielicah na Šlezkem na shodu, da cel ta mesec ne bode nobene seje drž. zbora. Sedaj bodo pridno delali odseki in pripravljali gradivo za plenum. Tačas pa bode prebivalstvo samo državni zbor prisililo k delu. Za dosego mirnega delovanja v češkem deželnem zboru se bodo napele vse sile. Gessmann je mnenja, da položaj ni brezupen. — Čehi pravijo, da je napočila sedaj zadnja era Bie-nerthove vlade, namreč prikrit absolutizem. Proti češkemu narodu se seda] ne more dolgo vladati; na Dunaju bodo kmalu zopet rabili Čehe. „Mi lahko čakamo", pravi „Union".
Drobne politične novice.
d Avstrijsko -japonsko zvezo kot odgovor na ruskoitaljanski dogovor nasvetuje graška „Montagszeit." Prosi pa že naprej, da se ji naj ljudje ne smejijo.
d Rusko-italjansko zbli-žanje in Jugoslovani. Sofijski „Den" piše: Smisel dogodkov v Racco-nigiju je jasen. RuskD in Italija stremita za revanžo Avstriji in Nemčiji na Balkanu. Ali moremo dvomiti, da tega ne bi dosegli z angleško-fran-cosko pomočjo? Ta dogodek o bližnji bodočnosti nalaga naši politiki nove skrbi in dolžnosti.
d Bosanska ustava še ne more biti objavljena prih. mesec, ker še ni, kakor pravi „Bosanska koresp." ogrskega privoljenja. Sedanje ogrsko ministerstvo pravi, da ne more več storiti nobenega politično važnega koraka.
d Ustanovitev kršč. socijalne stranke na Ogrskem, V nedeljo se je vršila v Budimpešti konferenca madž. kršč. socijalcev, na kateri se je sklenilo ustanoviti madžarsko kršč. socijalno stranko; predsednik nove stranke je drž. posi, kanonik Giess-wein, podnačelnik grof Pavel Szapary. Nova stranka si je sestavila obširen gospodarski program.
d Za češkega ministra rojaka namerava biti imenovan, kakor ve povedati „Den", kak češki uradnik. Govori se o Zenkerju, predsedniku senata pri upravnem sodišču in o dr. Paroubku, ki je dvorni svetnik v ministerstvu za notranje zadeve.
d Badenski deželni zbor sestoji po izidu ožjih volitev sledeče: 26 klerikalcev, 17 nacijonalnih liberalcev, 2 konservativca, 1 kmečke stranke, 1 svobodomislec, 6 demokratov, 20 socijalnih demokratov.
Dnevna hroniha.
v Prvi strojevodja, kateri je poznal Stephensona, izumitelja lokomotive, še živi. Imenuje se Eduard Entwistle, biva v amerikanski državi Jowa in je dočakal 94. leto. On je tudi najstarejši inženir Združenih držav. Ko je bil 16 let star, je vodil prvo lokomotivo med Manchestrom in Liverpoolom.
v Prva tovarna radija na svetu. Britska radijska družba je položila v Londonu temelj za prvo tovarno radija. Radij je najdražja prvina. Na leto ne bo mogla tovarna producirati več radija kot 5—10 gramov. Cena radija znaša sedaj 470 K za 1 miligram, in približno 12 miljonov kron za eno unco.
v Madžarska zastava v Sarajevem. Ko je svoječasno nekaj članov budim-peštanskega občinskega sveta obiskalo Sarajevo, je s poslopja podružnice ogrske akcijske družbe visela madžar.^Ka zastava, ki jo je pa nekdo strgal. Pet gimnazijcev je bilo osamljenih dejanja
in so bili obsojeni vsak na 8 dni zapora. A apelirali so na dež. vlado in ta je vse oprostila, ker ni zadosti dokaznega materijala, da bi bili oni to storili.
v Proces Steinheil. Jutri 3. tm. se prične pred poroto v Parizu proces proti gospe Steinheil zaradi umora svojega moža in svoje tašče. Poročali smo svoj čas, da so našli nekega jutra slikarja Steinheila v Parizu in njegovo taščo v sobi umorjena, gospo Steinheil pa zvezano v postelji. Gospa je pripovedovala o vlomu treh moških v družbi z neko damo, ki da so zločin zakrivili. A kmalu so se pojavili razni sumi, in gospo Steinheil so aretirali. Pozneje je večkrat spremenila svojo izpovedbo. Obdolžila je najprej slugo Čonillarda, a obdolžitev se je izkazala kot neosno-vano, istotako pozneje obdolžitev sina njene služkinje Wolffa, ki da je hotel z njo „vživati ljubezen"' in je umoril moža, ki se mu je postavil nasproti. Končno se je dognalo in obtožnica trdi sledeče: Gospa Steinheil, vzorno lepa ženska, 20 let mlajša kot mož, ni soproga nikdar ljubila, ampak vedno bolj sovražila. Z 10.000 do 12.000 franki, ki jih je on na leto zaslužil, ni mogla izhajati in v družbi se je pogosto jako grdo izražala o možu. Dobila si je ljubimce iz boljših krogov, celo bivši pre-zident Feliks Taure je bil do svoje smrti njen ljubimec. Končno se je zaljubil v njo neki bogati provincijalec, in da bi se mogla s tem poročiti je gospa Steinheil naročila umor soproga in tašče. To je suho dejstvo iz procesa, ki bo izza Dreyfusovega eden najzanimivejših na Francoskem.
Štajerske novice.
z Ob vseh svetih. Včeraj popoldan je mrgolelo na celjskem slovenskem pokopališču kakor na velikanskem mravljišču. Neprestana vrsta posetnikov se je pomikala vedno iz mesta in v mesto nazaj; nekateri so šli samo radi dolgega časa ali pa da utešijo radovednost, na groblje, druge je pa gnal spomin na njihove nepozabljive rajnike in šli so obiskat zelene gomile.
Tu je vrvela truma brezskrbne mladine, tam se je rahlo pomikala starka in mrzlo gledala nekam, kot da išče že prostora za svoj grob! Različna čustva obdajajo človeka — neznana, neopisna, čudna. Nikdo ne ve prav, kaj čuti, ko vidi krog in krog svet poln življenja in veselja, pod seboj pa sluti in čuti smrt z njenimi žrtvami, katerih gomile tepta. Iz misli ga vzdra-mijo vrli pevci, ki so se bili zbrali sredi pokopališča, da zapojejo nekaj krasnih nagrobnic, hladnih in ledenih, ki pa vendar omehčajo vsako dobro srce, da vzplamti in zagori v sočutju in ljubezni do mnogih onih, ki jim je vzet in tu na večno zakopan njih najdražji zaklad.
Mrak lega na zemljo, mraz prevzema posetnika in lučice, stotine žarnih svečic se krešejo druga za drugo in njih plamen frli v mehkem vetriču kakor blodne duše nekje v vsemirju.., človek se pa vrne in ko je izven ozidja, ne — misli več na svoje ravno kar doživete občutke.
o Mladinski Shod v Središču. — Z neverjetno naglostjo, kakor plamen se je počelo širiti navdušenje za mladinsko organizacijo. Dan za dnevom se nam utrjuje prepričanje, da je bila potreba po mladinski organizaciji že skrajna. O tem je moral prepričati vsakega, še takega zaspanca ali konservativca, včerajšnji mladeniški shod v Središču. Ko je napočil glas, da se shod namerava, se je širila novica z neverjetno naglostjo. Od dravskega zakotja — gor do lepih zelenih ljutomerskih goric je šel glas: 31. oktobra se vrši v Središču shod naše slovenske napredne mladine. In danes konštatiramo z veseljem, da je bil to mogočen, krepak glas naših „Prlekov", ki je jasno kazal, kako nestrpno so že čakali trenutka, ki jim bo nudil po-
trebno združenje in s tem vsem toliko zaželjeni nastop v narodno vojsko. — Gostilniške nemale sobe pri g. Zida-
riču so bile nabito polne. Bilo je sigurno do 300 čilih, krepkih in zavednih deklet in fantov, koje je počastilo tudi precejšnje število tržanov, očetov in mater, da se osebno prepričajo, kaj hoče naša mladina. S povzdignjenim glasom pozdravi navzoče sklicatelj Čulek, povdarjajoč potrebo organizacij sploh, mladinske še posebej. V kratkem obrazloži cilje in potrebe take organizacije ter kliče „krepko naprej!", želeč poštenemu delu veliko uspeha. Posebej pa še pozdravlja došle govornike tovariše Oseta in Frleža iz Št. Jurja ob J. ž., dr. VI. Serneca, starosto mariborskega Sokola, vrle Obrežane, Pu-šinčane, Ormožane, Bolfenčane, Mi-klavževčane, Velikonedeljčane, Ivanj-kovčane, ljutomerski in ptujski Sokol z njiju starostoma dr. Chloupkom in dr. Fermevcem, Središčane zastopnike obč. odbora, na čelu odločnega župana g. Šinka. Posamezniki in vsi skupaj so bili burno pozdravljeni. In ko je nastopil župan g. Šinko ter pozdravljal shod vrle mladine v imenu Središča-nov in obč. odbora, ni bilo konca navdušenih „živio" in „na zdar" klicev.
—	Dolgo tleča iskra je bila v polnem ognju, veselo in samozavestno so nastopali mladi govorniki, ki so pozdravljali zborovalce.iV imenu Obrežanov, posebno svojih tovarišic in tovarišev, pozdravi shod njihov vodja mladenič Šala; povdarja potrebo združenja na podlagi bratske in sesterske ljubezni. Vsi Slovenci, posebno sosedje, naj se podpirajo, sovraštvo in hladnost med posamezniki in med vasmi naj zgine v neskončno morje pozabljenosti. — V imenu Bolfenčanov spregovorita Novak in Kolarič Veronika — ki omenja napačno vzgojo klerikalnih gospodinjskih šol, kar je poskusila na sebi; v imenu Ljutomerčanov brat Sagaj. Ko se je izvolilo vodstvo shoda: predsednikom Dogša Srečko, namestnikom Šala, zapisnikarjema Bauman in Bedjanič in rediteljema brata Raušla — je prevzel besedo glavni govornik tov. Ferlež. S krepkim glasom, odločnim nastopom in jedrnatimi besedami je obrazložil namen in cilj mladinske zveze, tov. Oset pa je spopolnjevalno razlagal natančno poslovanje posameznikov in pododborov. Obema govoroma je sledilo frene-tično ploskanje in klici „živio" in „na zdar" niso hoteli ponehati. Z enakim navdušenjem se je izvolil sledeči odbor: predsednik Šala Franc, namestnike Kranjc Marija — Obrež, tajnik Bauman Jakob — Središče, blag. Raušl Franc — Obriž, odborniki Kočevar Fr. in Ivanuša Alojza — Središče, Šulek
—	Grabe; — za Bolfank: predsednik Canjko Franc, namestnica Kovačič Veronika, tajnik Kos Franc, blagajnik Korenčič Anton, odborniki Zabavnik Peter, Kolarič Mirko, Prapotnik Katarina. (Konec jutri.)
o Za železnieo Gieisdorf- Hart-berg. Včeraj se je bilo zbralo v Gradcu nad 2000 prebivalcev iz iztočne Štajerske, da zahtevajo na shodu progo Gleisdorf-Hartberg. Mnogobrojni obisk je pokazal, da je železnica res potrebna. Nujno želeti bi bilo, da se priredi tudi na Slovenskem Štajerskem tak shod ali celo več, in to v še večjem obsegu, da pokažemo, da smo si res svesti, kaka nujna potreba bi bila za nas projektirane železnice, ki so za nekatere kraje življenskega pomena.
o Kranjci v ttariboru. Ne moremo skoraj verojeti, da bi v Mariboru, kakor čujemo, snovali Kranjci svoje lastno društvo — Kranjski klub. Kdo ve, v kakih nesrečnih mržganih se je pojavila ta nesrečna misel? Kaj je neki vzrok temu brezumnemu in pogubnemu početju? — To je obsojanja
vreden separatizem, ki še to betvo povsod in vselej zavednih mariborskih Slovencev cepi in po možnosti zanaša med nje otročji razpor. Če je morda kdo slišal, da se v nemškntarskih mestih snujejo slovanski klubi, postavimo češki in hrvatski, ima to nujen vzrok. Ko pridejo v kraj, kjer prevladuje tuji živelj, taki slovanski tujci, je pač povsem naravno, da se lahko pogrez-nejo v nemštvu, ki jih obdaja od vseh strani in zato je hvalevredno, če se snujejo taki klubi, v katerih se člani spoznavajo in si budijo spomin na svojo domovino. Po teh klubih pridejo potem v dotiko s Slovenci in le tako je možno, da se ali asimilirajo, ali vsaj ne ponemčijo. In to bodi klubu namen. Kaj pa hočejo Kranjci v Mariboru? Prijatelji, bodimo raje vsi skupaj Slovenci; naj padejo meje med nami, sicer pademo — mi.
o Sodna razprava v kaznilnici. Bivši trgovec na Polenšaku, znani nem-škutar Franc Ploj, je bil 2. aprila t. 1. v Mariboru obsojen zaradi goljufije na 3 leta težke ječe. Njegova ničnostna pritožba je bila zavržena. Ko so ga 25. jul. hoteli prepeljati v moško kaznilnico, se je branil s tako silo in je tako razsajal in razgrajal in vpil, da so ga le z veliko težavo v vozu tja prepeljali. Zaradi tega je bil obtožen. Sodišče se je balo, da bi se pri transportu iz kaznilnice k sodniji zopet re-nitentno obnašal, zato je šlo samo v kaznilnico, tam obravnavalo in obsodilo Ploja — ki je bil pri tej obravnavi prav ponižen — zaradi javne nasilnosti na 6 mesecev težke ječe. Ploj je vložil ničnostno pritožbo.
o Prisega vojaških novincev. — Včeraj se je izvršila po celi državi slovesna prisega vojaških novincev.
z V Gotovljah sta 24. oktobra 1.1. 81 letni Miha in 84 letna Katarina Vaš obhajala šestdesetletnico poroke. Redko slavi je!
o Kandidiral bo mesto Hansa Wosehnagga za prosti mandat zopet Hans Woschnagg, kakor so sklenili na celjskem rotovžu, to pa zato, „ker ni pripravnejega kandidata". Je pač vrag, če krog Celja in v Celju ne bo pri belem dnevu in z lučjo najti kakega pravega Nemca!
o Poljedelstva ni maral in zato se ie obesil 17 letni unuk posestnika Gramanna v Gratkornu. Dan poprej se je bil pri brušenju kose urezal in to je nedelavnega fanta tako razburilo, da se je v nedeljo pri cerkvi obesil.
o 5416 navadnih pisem niso dostavili septembra, ker naslovljenci niso bili znani. Zato so jih sedaj zažgali. — Priporočenih pisem še ima graško poštno ravnateljstvo 14 in nakaznic 21, ki še vse čakajo, da se oglasijo adresati.
o Umrl je minulo soboto v Zar-kovcih pod Mariborom bivši kovač g. Andrej Weixl. Pečal se je tudi z ži-vinozdravništvom in bil kot tak znan po celem Dravskem polju. N. v m. p.!
o Iz Pondorja pri Št. Jurju ob Tabora. Na novi bolezni poliomyelitis (otrpnenje, mrtvoudnost hrbtenice, udov itd.) leži bolan otrok mizarja Strnada. Zdravniki pravijo, da je prav izrazit slučaj.
o Iz Št. Jurja ob Taboru. Nove občinske volitve so razpisane. 2. in 3. razred voli 15., 1. pa 16. novembra. Kakor se sliši, hoče župnik sestaviti občinski odbor iz svojih najzvestejših podrepnikov s hribov. Baje hoče imeti tudi župana od tam.
o Iz Rogoznice pri Ptuju. Naše „Kmet. bralno društvo v Rogoznici" je imelo dne 24. t. m. svoje tretje redno občno zborovanje. Iz poročila blagajnika je bilo povzeti, da so dohodki znašali K 513'39, izdatki pa
K 497 39. Knjižnica šteje 391 knjig, izposojilni izkaz šteje nad 600 številk.
V	tekočem letu se je po napornem delovanju g. Bračiča posrečilo osne „narodno godbo", ki šteje sedaj mož in ki kaj vrlo napreduje. Priredilo se je več dobro uspelih narodnih veselic in gled. predstav (v Narodnem domu v Ptuju in doma). — Rednih in podpornih udov je društvo štelo blizu 100. Gotovo lepo število, če uvažu-jemo, da tvori naša mala občina predmestje nam toli prijaznega mesta Ptuja.
V	novi odbor so bili voljeni: predsednikom F. Bračič, namestnikom F. Va-bič, tajnikom A. Haladeja, blagajnikom A. Kukovec, knjižničarjem A. Ko-larič, odbornikom Ivan in Jože Brenčič, Jos. Lupša in F. Majerič; pregle-dovalcem računov pa velepos. g. Zupančič in trg. poslovodja Fr. Lenärt. G. Zupančič je pozdravil novi odbor in ga navduševal k marljivemu delovanju domovini in narodu v korist. Blagemu podporniku izreka društvo na tem mestu svojo najlepšo zahvalo. Ko se je še g. Lenarta kot vodjo ptuj. sokola iskreno pozdravilo, je^ gospod predsednik, zahvaljujoč se za častno izvolitev in obetajoč, da hoče vse svoje moče posvetiti prekoristnemu društvui zaključil dveurno zborovanje.
o Poneverjenje. Neoženjeni dninar, 27 let stari Ivan Šoba iz Devine je poneveril 129'60 K, ki mu jih je bila predala Marija Zinky v Mariboru. Za svoje nepoštenje se bode pokoril 4 mesece v hudi ječi.
o „Zemljevid Matice Slovenske". Uprava „Matice Slovenske" prosi še prijaznega pojasnila, kako se imenujejo med narodom sledeči kraji: Mieths-dorf, Marchersdorf in Münchendörfl blizu Apač (med Radgono in Cmure-kom), dalje Pridahof, Landörfl, Humersdorf in Dietzen (blizu Radgone). Za upravo: Dr. Fr. Ilešič.
o Schillertag v Mariboru. Na dan Schiller j evega rojstva (9. novembra) bodo mariborski Nemci pobirali za ogrožene Nemce na meji.
o Iz Ptuja. Od tu je pobegnil 12 letni dijak Friderik Pevetz. Nosil je nemškoštajersko obleko in ima jedno oko pokvarjeno. Za svojo starost je zelo razvit. Bil je seboj vzel lovsko puško, katero je med potom v Spodnjem Dupleku prodal. Deček je bil tudi v Mariboru, a sedaj je sled za njim izginila.
o Predsednik bosenskega nadsodišča, vitez Ludovik Scheuer je umrl včeraj v Gradcu za kapljo v 79. letu dobe.
o Mariborski podžupan dr. Henrik Lorber je v nedeljo umrl v starosti 76. let. Član mariborskega obč. sveta je bil od leta 1872. in od leta 1905. podžupan.
o Iz justične službe. Za avskul-tante v področju graškega nadsodišča so imenovani pravni praktikanti Fr. Kirchengast, dr. Anton Stach in dr. Karl Hauke v Gradcu, dr. Rudolf Silan v Celovcu, dr. Ivan Likar in Avgust Munda v Ljubljani.
o Prosimo pojasnila, katera šol. vodstva na Štajerskem ne kupujejo svoje potrebščine (papir, zvezke, knjige, tiskovine in drugo) pri slovenskih trgovcih in katerim je uradni jezik nemški?
o Iz Maribora. V Zgornjem Šentjakobskem Dolu je nekdo pri štirih strankah vlomil in pokradel 50 kron, 2 srebrni uri, 2 zlata prstana in druge dragocenosti. Tat je pobegnil; piše se Franc Pijavec in je bil rojen 1. 1876 pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. On je velik, močen, ima rdečkast obraz in na glavi brazgotino.
o Iz Maribora. Pred dobrim tednom je prišel v neki tukajšnji hotel neki možki, ki se je imenoval Neu-
harta in je trdil, da je potnik iz Mo-nakovega. V svojem spremstvu je imel 25 let staro veliko žensko. Zgovornemu „potniku" se je posrečilo pregovoriti gospodinjo, da si je naročila po njem pri tvrdki Chic Parisien v Mo-nakovem več obleke. Dala mu je za aro 37 kron in dva komada rujavega sukpa v vrednosti 40 kron. Po tem je izginil. Sedaj je potekel rok in opeharjena gospa si računa, da bi za oni denar lahko tudi v Mariboru dobila kaj za zimo.
Kranjske novice.
Iz kranjskega deželnega odbora.
Glavar je poročal, da se je podpora za vodovode deželi odrekla vsled zmote in neskušenosii nekega ministrskega pod-tajnika. Deželui odbor vloži spomenico, da se državna pomožna akcija, kakor velja za Dalmacijo, deloma razširi tudi na Kranjsko.
Vseslovenski delavski shod slov. kršč. soc. del. in strokovnih društev je sklican na 28. t. m. v Ljubljano.
„Jugoslovanska strokovna zveza" to je združitev vseh strokovnih delavskih klerikalnih organizacij na Slovenskem začne v kratkem poslovati.
d „Velik mladeniški tečaj" priredi klerikalna stranka od 7. do. 20. nov. v Ljubljani.
d Spomenik Simonu Jenku. 40 let je preteklo letos, odkar počiva na pokopališču v Kranju veliki slovenski pesnik Simon Jenko. Čitalnica v Kranju mu postavi spomenik in prosi vse zavedne Slovence, naj prispevajo vsak po svojih močeh.
d V Kranju je umrl veletržec in veleposestnik Kari Puppo.
d „Akademija" v Ljubljani ima 15. nov. občni zbor.
d Delniška dražba pivovarne „Union" ima, kakor je razvidno iz uradnega razglasa deželne sodnije v Ljubljani, naslednje načelstvo: Fritz Ritter v. Huymann, višji ravnatelj „Prve graške delniške pivovarne v Gradcu"; Johann Kosler, trgovinski družabnik v Ljubljani; Josef Luckmann, dirigent c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani; Themistokles Ritter v. Me-taxa, član upravnega sveta na Dunuju ; Rudolf Richter, pivovarniški ravnatelj v Giadcu. — Torej sama najhujša nemškutarija!
Umetniška razstava hrvatskega društva umetnikov „Medulič" v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se otvori jutri 3. t. m.
d Odlikovanje. Gospodu Ivanu Moretu, izdelovalcu sodavode v Ljubljani, je razstavna komisija razstave za kuharstvo, zdravstvo in domače gospodinjstvo v Toplicah na Češkem leta 1909. naklonila za razstavljeno sodavodo zlato kolajno z diplomo.
d Vinski semenj v Krškem se vrši kmalu po Martinovem; trgatev v Krškem okraju se vrši ta teden. Mošt ima 15—18° sladkorja t. j. 91/2—ll1/2° alkohola.
Zoper občinske volitve v Škofji Loki so se pritožili klerikalci. Pritožba je zavržena.
Primorske novice.
z Tržaški neodrešenci so hoteli osnovati društvo pod imenom „Vita ed energia" (Življenje in eneržija). Med drugimi nameni je imelo to društvo glasom § 2 predloženih pravil tudi namen podpirati osebe, ki se nahajajo ali ki bi se nahajale v ječi radi političnih vzrokov. Torej vse one, ki bi bili are-tovani v kaki demonstraciji proti Slovencem ali kaki drugi iredentovski demonstraciji. Pripravljalni odbor je bil predložil pravila c. kr. namestništvu v
Trstu, a to je predložena pravila zavrnilo, češ, da bi se s podpiranjem političnih kaznjencev uničeval učinek kazni in se celo vzpodbujalo K političnim prestopkom, oziroma zločinom.
z Agrarna stranka na Goriškem ni nič kaj zadovoljna s svojim vodjo dr. Frankom. Zamerijo mu, ker je pri volitvah šel preveč roko v roki z napredno stranko. Predzadnjo nedeljo je urednik „Kmečkega glasa" (glasila agrarne stranke!) in posestnik v Vrtojbi pri Gorici Mrmolja na nekem socialističnem shodu javno izpovedal, da je dr. Franko agrarni stranki bil le v Škodo, da jo je zavajal na kriva pota itd. To je znamenje, da so dali agrarci dr. Franku slovo. Nek list je tudi že vedel poročati, da je dr. Franko izstopil iz kmečke stranke.
Najnovejšo brzojavna in telefonica poročila.
'Odstop deških ministrov.
a Dunaj. 2. nov. Jutrišnja „Du-najčanka" priobči cesarjevo pismo, v katerem jemlje vladar odstop obeh ministrov na znanje in jima podeljuje čast tajnih svetnikov.
Audijenca ministerskega predsednika Bienertha. a Inomost, 2. nov. „Innsbrucker Nachricht." poročajo iz Dunaja, da je Bienerth v svoji nedeljski audijenci toplo priporočal sankcijo nemških jezikovnih zakonov. Cesar je na to dal svoje najvišje potrjenje. Objavo zakonov pričakujejo jutri.
Brzojavka češkega narodnega sveta cesarju, a Praga, 2. nov. V seji češkega narodnega sveta, katere so se udeležili vsi češki deželni in državni poslanci, se je sklenilo odposlati cesarju sledečo brzojavko: Vaše kraljevo in cesarsko veličanstvo! Češki narodni svet kot zastopnik češkega naroda v vseh kraljevinah in deželah, nad katerimi vlada vaše mogočno žezlo, stopa pred Vas s prošnjo, da ne blagovolite dati svojega najvišjega potrjenja nemškim jezikovnim zakonom. Tozadevni sklepi štirih deželnih zborov so razžalili čast češkega naroda. Narodnostni boji v teh pokrajinah osobito pa v prestolnici, ki ni le glavno mesto Nižje Avstrije temveč tudi vseh narodov, ki stanujejo v državi, so nevaren začetek državno-pravnih sprememb v slavni Vaši dedo-vini. Žalosti nas, da se je našel minister, da se je celo našel ministerski predsednik iz uradniških krogov, ki je predložil takšen sklep v najvišje potrjenje. Z največjim spoštovanjem za češki narodni svet dr. Podlipny, predsednik. — Ravno ista brzojavka se je odposlala dr. Glombinjskemu kot predsedniku poljskega kola z dostavkom, da so člani poljsk. kola kot ministri nastopili z a sankcijo omenjenih zakonov.
Bethmann-Hollweg bo šel?
v Berlin, 2. nov. Trdi se, da hoče drž. kancelar Bethmann-Hollweg odstopiti in znjim vred finančni miniser Wehrmund, ker se najvišji vojaški krogi upirajo varčevanju v vojaških izdatkih, katerega je hotel upeljati Bethmann.
Po svetu.
a Smrt 22 delavcev v jami. V
Darrenjami na Angleškem so v petek eksplodirali plini, ki so ubili 22 rudarjev.
a Če kdo rabi staro vojno ladjo,
se naj zaupno obrne v Carigrad, kjer bodo licitirali vse v Zlatem rogu stoječe stare ladje.
a Skodersko jezero nameravajo osušiti. Turška vlada je poverila ruskemu inženirju nalogo, da prouči, kako bi se dalo okoristiti z močvirnim Skoderskim jezerom.
a Srbskim „veleizdajnikom" je bila v petek v Zagrebu vročena obsodba.
a Rimsko cesto je odkril kurat
Frank med Heiterwangom na Tirolskem in Füßenom na Bavarskem. Pravijo, da so te proge ostanki rimske viae Claudiae.
a Kulanten tat. Pisali smo, da je nekdo v Čenstohovski božjepotni cerkvi pokradel mnogo drugocenosti. Sedaj se je oglasil tat in pravi, da vrne vse blago, če se ga odškoduje s precej znatno vsoto denarja.
v Ali je to še v 20. stoletju mogoče? V Sopron-Kereszturu je kuharica neke židovske rodbine baš pripravljala rib j za obed. Ko ]e jemala iz ribe drob, začuje iz notrajnosti ribe naenkrat cviljenje. Strašen strah jo popade, beži k rodbini : vse člane rodbine strah kar stresa. Oče beži k rabinu in mu pove, kaj se je zgodilo; rabin zaukaže ribo na izraelitskem pokopališču pokopati, češ: ko človeška duša zapusti telo, plava nad vodami; riba je jedno tako dušo požrla, zato se jo mora na ritualni način pokopati. Podoben slučaj se je zgodil na Ogrskem tndi že pred 15 leti. Človek bi res vcasi dvomil, ali živimo že v 20. stoletju.
a Svarilo za stariše. Branjevka Defanti v Sen ju je strašila svojega triletnega sina vedno z dimuikarjem. Pred dnevi je šla z dečkom po potu, kar jima pride zamazan dimnikar nasproti. Dečko se je moža tako prestrašil, da je vsled razburjenosti čez dva dni umrl.
z Z droga za električni vod je padel 13 letni šolar Pavškanec v Dunajskem Novem mestu. Splezal je bil radovednež 8 metrov visoko, potipal žico in uzrok je bil, da je napol mrtev padel na zemljo. Ubil se pa na svojo srečo ni.
z Zapuščen zrakoplov švicarskega porekla so našli na severnem pobočju Tatre v holovski dolini. V čolničku so bila merila in zemljevidi raznih evropskih dežel. Iz Krakovega je odšla komisija, da stvar preišče.
z Slepar v Parizu. V Parizu so zaprli nekega mladega moža, ki se izdava za grofa Thomasa in trdi, da je nezakonski sin enega avstrijskega nadvojvode in celo cesarjev unuk. Najel si je bil krasno palačo in sedaj hoče policija izvedeti, odkod dobiva denar.
z Obsojeni frankovec. Frankovo „Hrvatsko Pravo" je 1. 1907. na naj-podlejši način psovalo naprednjake, osobito člane „Pokretovega" uredništva. Ti so takoj vložili tožbo, a fran-kovski obrekovalci so razprave zavlačevali do letos. Sedaj je bilo že tudi sodišču dovolj in je včeraj 29. t. m. obsodilo odgovornega urednika „H. P." Jos. Zočeka na tri mesece zapora, ki se pretvori na globo 450 K.
Iz sodne dvorane.
v Surovi delavci. Dne 15. aprila 1909 so zahtevali delavci Martin Jur-gec, Jožef Karo in Franc Bratušek, ki so delali v Leskoscheggovem vinogradu v Brezovcu, da jim gospodar takoj izplača mezdo. Ko pa je Leskoschegg rekel, da ne plača, ker še delo ni končano, so se vsi trije raztogotili in so
ga vrgli v globok jarek, kjer so ga še navrh pretepli. Pred sodiščem so vsi tajili, a ker se jim je vse dokazalo, so bili obsojeni v 3 mesečno ječo.
v Hudoben sin. 45 letni oženjeni kmetski sin Jakob Kranjc v Gradišču je s svojimi stariši zelo grdo ravnal. Ker je 8. avgusta očeta ponovno pretepel, mu je sodišče prisodilo eden mesec ječe.
v Skupaj pili, skupaj zbili. Četvo-rica iz Kostajueka je pila dne 14. avgusta v gostilni. Okajeni so bili vsi in domu grede je Matija Pongračič — eden onih — brez povoda na mah odklenil nož in je začel pikate one tri vinske bratce. Junak je dobil 5 mesecev hude ječe.
Loterijske številke.
Gradec. 30. novemb. 1909: 47. 38, 42, 55, 6. Dunaj, „ „ „ 83, 78, 2, 19. 54.
2000—3000
5 m in naprej dolge za hmelj proda Valentin Wesiak,
posestnik na Prevaljih, Koroško. — Cena po dogovoru.
525 3-1
Ignac Božič
narodni krGjač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—37 Cene nizke. = Postrežba točna.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Trgovski sotrudnik
soliden, dobro izurjen manufakturist, spreten prodajalec, prijetne zunajnosti in
učenec
*
z zadostno šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejmeta pri Vinico Šketu v II. Bistrici, Notranjsko. 524 3-1
-1
Slaščičarskega 523 3
ucenca
sprejme takoj nova slaščičarna v Mariboru.
Email. Ilich v Mariboru
Gosposka ulica št. 38.
Pripori se!

ANTON SflHC
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
■	Pralnica in svetlolikalnica
■	II v Kolodvorskih ulicah 8.
S_1_S_
v!
Darujte za Narodni sklad!
K. St. 40.126 U. 6.084
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho dobrega podučenja viničarjev o obdelovanju amerikanskih trt, o gojenju drevesnic, kakor tndi o novonasajenjU drevesnic, prirediti tudi v letu 1910 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na:
1.	Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru,
2.	. „ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	„	„ „v Ljutomeru,
4.	„	„ „ v Gornji Radgoni,
5.	„	„ „v Skalicah pri Konjicah.
Ti tečaji se otvorijo s 15. febr. 1910 in se končajo s 1. dee. 1910.
Sprejelo se bo:
v Mariboru.........14
v Ljutomeru........12
v Gornji Radgoni......16
v Silberbergu pri Lipnici ... 24 v Skalicah pri Konjicah ... 12 sinov posestnikov in viničarjev.
Ti imajo na imenovanih tečajih prosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K.
Poduk je v prvi vrsti praktičen in le toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje.
Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih.
V	svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 10. januarja 1910.
V	prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži;
1.	Izkaz o odvršenem 16. letu.
2.	Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad.
3.	Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni.
4.	Odpustnica iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1910 ter da se v vsem podvržejo kmetijskim strokovnim organom.
Gradec, 12. oktobra 1910.
Od Štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Alterns I. sv
kr S času it 86 l2VrŠUie v naJ J «m času. - strogo solidno delo.
® SUOJI K 51/0 JIM!
ZAJEZNft
knjigoveznica
\J CELJU
Schillerjeua cesta šte\J. 3.
&
n
H
>y<