PoraTre?na StevilVa 2 K. Šlev. 268. Poštnina piatana v gotovini. v LManl, v CelrleK dne 24. novembra m. Leio XLIX. »SLOVENEC« volja po 'oati aa va stran. Jugoslavije in v Ljubljani; za celo s o napi Bi K '4P»— za do' 'Rta „ ., „ 120 — z» čeir ieta „ . . ■ 6n — za t d mesec « . „ 20-— Zalnozemrvoce de n > K 48J-. — Sobotna zda n: s s ue u e o . , ih inozemstvo ... 40 — ... ii —• j&Sf uiednia vo e v Kopitarje?' uHo' itev. 6/111. »o opisi »e ae viace;o; neir n nana nism te ne prejemalo. Uredn .e el. 4i?. SO. upravn ttv. 323. s Cene Inseratomtsa Eno*iolpn» ;>etiina »rut« tnali oglnsl po K 4-— In K s vel.Ul oglsl nad 45 mm vl-Slu8 po K 3 poslana Iti po & 12 —. Prt večjem ttročlln popust Izbaja vsak dan tzvzemSi ponedeljka in , nri zjutra|. Besedna priloge; Mutnlk MU2. Oprava je T Kopltar|evl al. S. — Račaa poštne bran. ljabljaaike it. 850 za naročnino in ii. 34H za oglase, avstr. la 6eiite 24.797, ogr. 2j.aH, bosn.-naro, /563. Pred Ljubljana, 23. nov. Imamo sploh še vlado, imamo sploh še parlament? To, kar se nam predstavlja kot vlada demokratsko radikalne koalicije z brezpomembnim samostojnim in nezadovoljnim muslimanskim priveskom, sploh ni nobena vlada v resnem pomenu besede. Od 6. oktobra sem se ta vlada rekonstruira in po več ko poldrugmesečnih rekonstrukcij-skih poizkusih so se demokratski in radikalni ministri na zadnji seji ministrskega sveta tako ostro prijeli, da so nudili prizor politične borbe, kakor se odigrava tu-patam na političnih shodih. Minister Pribičevič je očital ministrskemu predsedniku Pašiču, da vodi neiskreno politiko in s Pro-tičem vred razbija vladno koalicijo. Radikalni ministri so se razburjenim demokratskim tovarišem rogali s klici: »Predajte nam policijo, pa morete ostati na vladi.< To je vendar že višek vladne krize, ki jo demokratski listi že več ko mesec dni »razčiščujejo« in — zanikavajo. Demokratsko - radikalna vlada je pa spravila krizo tudi v parlament, ki je vsled spora v vladi obsojen na počivanje. Kakšen parlament pa je to, ki se je po večmesečnem presledku sešel 20. oktobra, da si izvoli predsednika, potem pa je po tem napornem delu prepustil vse delo odborom in se sešel zopet 5. novembra k zaprisegi kralja na ustavo. Odtedaj pa zopet spi spanje pravičnega; še-le ko je vladna kriza prikipela rio vrhunca in je v vse demokratske kosti šinil strah pred novimi volitvami, se je predsednik parlamenta g. dr. Ribar SDomnil svoje dolžnosti in apeliral na g. Pašiča, da ima tudi parlament še neke dolžnosti. Ministrski predsednik je napovedal odločitev za danes, ko bo imel radikalni klub svojo plenarno sejo in odločil, ali naj se še vsedejo radikalni ministri k zeleni mizi skupno z osovraženim g. policajministrom Pribičevicem, ali naj g. Pašič poda kralju demisijo vlade in si nato išče nove koalicije. Kljub vsem vestem demokratskega in radikalnega časopisja, da se spor ne bo dal več poravnati, ker demokratje ne pustijo pasti svojega notranjega ministra, za radikale je pa to vprašanje kabineta, je vendar verjetno, da bo skušala Pašičeva skupina v radikalnem klubu z vsemi silami podaljšati sedanjo vladno koalicijo. To pa raditega, ker v sedanji strankarski sestavi parlamenta ni izgleda na kako drugo koalicijo. Muslimani se puntajo in so se iz zadnje seje zakonodajnega odbora v nasprotju z vladnimi koalicionaši skupno z Jugoslovanskim klubom demonstrativno odstranili. Dasi muslimanske opozicije nikdar ni treba preveč resno jemati in dasi dobi Pašič vsak čas peščico slovenskih samostojnežev, ker smatrajo vlado samo za veliko korito, v skrajnem slučaju morda celo zemljorad-nike, bi bila ta koalicija za vladanje vendar preslaba. Na dohod hrvatskega bloka v sedanji parlament pa sploh ne verujemo. Če pa se g. Pašiču posreči, zlimati še tokrat pokajočo se vladno koalicijo, ji bo podaijšal samo životarenje, ker ta vladna koalicija nosi na čelu na daleč viden znak smrti in razkroja; usoda ji piše z vidno roko svoj mene-tekel-ufarsin. Edin mogoč izhod iz tega sramotnega položaja, v katerega je spravila državo centralistična koalicija, so volitve. Ali sklene volivni zakon sedanja ali kaka nova koalicija, treba je, da se volivni zakon sklene in da ljudstvu priložnost, da si more izvoliti druge in boljše voditelje in rešitelje države, kakor so bili sedanji vla Ini krmarji. Washlnotonska konferenca. WasWngton, 22. novembra. Komisija za Daljni vzhod je pričela podrobno razpravo glede teritorijalne in politične integritete Kitajske. Jutri dopoldne bo na predlog Brianda komisija pooblaščencev petih sil razpravljala o razorožitvi na kopnem, da uredi to vprašanje pred Briandovim odhodom. pričakovanju Belgrad, 23. nov. Predsednik skupščine dr. Ribar je danes posetil ministrskega predsednika Fašiča in ga povprašal, kako stoje pogajanja glede radikalsko-demokrat-ske koalicije. Ministrski predsednik je izjavil, da bo odgovoril v četrtek, ali bo vlada podala dimisijo ali ne. Dr. Ribar se je informiral o tem zaradi sklicanja skupščine. Ce bi se skupščina sklicala, bi se razpravljalo tudi o proračunu. Zagreb, 23. nov. »Novosti« poročajo iz KOLIKO DAVKA SO VPLAČALE POSAMEZNE POKRAJINE. Bolgrad, 23. novembra. Dvanajsto sejo zakonodajnega odbora je otvoril predsednik Miša Triiunovič ob šestnajstih. Po čitanju zapisnika prejšnje seje se je takoj prešlo na dnevni red in se je stavila na glasovanje naredba o davčni politiki, zaradi katero so na prejšnji seji zapustile dvorano opozicijske stranke in muslimanski klub. Člani vladne večine so došli na to sejo v večjem številu, dočim muslimani in republikanci niso bili navzoči. Od 21 poslancev je glasovalo 15 poslancev za to, da se naredba vrne sekciji, 6 pa proti, ki zahtevajo, da se naredba ukine. (Zemljoradniki in Jugoslovanski klub). Naredba se torej vrne sekciji. Nato je povzel besedo finančni minister, ki je izjavil, da izjava referenta finančnega ministrstva Stojnikoviča, da se v Srbiji in Črni gori ni plačal davek na vojne dobičke, ni točna. Pomota tiči v tem, ker se davki niso plačevali posamezno, ampak skupno z drugimi da\ki. Nato je podal fin. minister pregled vplačevanja davkov v državi. Od 1. januarja 1919 do 10. oktobra 1921 sta imeii plačati Srbija in Črna gora 149,137.610 dinarjev davkov, Sloveni'a 145,909.750 dinarjev, Bosna in Hercegovina 134,025.000 dinarjev, Hrvatska s Slavonijo 167,320.000 dinarjev in Dalmacija pa 9,645.820 dinarjev davkov, dočim iz Vojvodine ni natančnih podatkov. V tem času je plačala Srbija 155.113.000 davkov, kar znaša 104 odstotke od vsote, katero je morala plačati. Toliko je bilo vplačanega doslej v 73 finančnih upravnih okrožjih, dočim so rezultati iz 16 upravnih okrožij še neznani. Slovenija je vplačala 94;407.650 dinarjev, kar je približno 66 odstotkov vsote, katero bi bila morala vplačati, Bosna in Hercegovina je vplačala 89,588.560 dinarjev, kar znaša 66.5 odstotka, Hnatska in Slavonija 136,879.500 dinarjev, kar znaša 82 odstotkov, Dalmacija pa je vplačala 9,B52.500 dinarjev, kar znaša 100 odstotkov. Vojvodina pa je vplačala 143,543.790 dinarjev Kar se tiče davka na zemljišča, je vplačala Srbija leta 1919 6, 438.178 dinarjev, kar znaša 100 odstotkov, nove pokrajine pa 1,632.128 dinarjev. V letih 1920 in 1921 je plačala Stara Srbija 103,187.160 dinarjev. Nato se je razpravljalo o začasnem zakonu glede državnih trošarin, taks in pristojbin. S tem zakonom so ukinjene vse poprejšnje tozadevne naredbe in uveljavljene naredbe srbskega zakona. Posl. La-zič je izjavil, da se mu zde nove takse prevelike, poslanca Drofenik in Vršanovic sta se izjavila tudi proti sp-ejetiu te naredbe, nakar je bil sprejet predlog dr. Žerjava, ki je izjavil, da težko glasuje za to naredbo, ker nd predvideva popolnega izenačenja tarif v vsej državi, kar nasprotuje osnovni ideji ustave, zakaj trošarina na vino in žganje se pobira samo v enem delu d rži ve. Predlagal je, naj se ve^vno^t tega zakona ukine z 31. decembrom 1922 ali pa naj so raztegne kver tiu še za eno leto, dokler se ne uveljavi pravičen in sistemizirnn zakon, ki bo pravično uredil te zadeve. Ta predlog je bil v načelnem glasovanju sprejet z večino glasov. Pri členu 9, ki govori o trošarini na vino, žganje, špirit in druge alkoholne pijače, je bil spreet predlog dr. Dulibiča o ''ostavi stavka: »V Dalmaciji se plačuje trošarina pri uvozu vina v onih mestih, kjer se je plačevala do-edaj.c Seja je bila končana ob 19.30. Prihodnji seia bo jutri ob 16. z dnevnim redom: 1. Gla^o- seje radikalnega Belgrada: Pogajanja glede rekonstrukcije vlade niso še nič napredovala, ker čakajo politični krogi sklepa na seji radikalnega kluba v četrtek. Del radikaleev zahteva, da se demokrati sploh izključijo iz vladne koalicije. Pri muslimanih prevladuje struja, ki simpatizira z demokrati. V radikalnem klubu pa obstoja struja, ki meni, da bi bilo najbolje, če bi kabinet podal ostavko in da bi vstopile v novo vlado nove osebnosti s Pašičem na čelu. vanje o naredbah prometnega, poštnega, poljedelskega ministrstva in ministrstva za javna dela. 2. Nadaljevanje poročila prva sekcije o naredbah finančnega značaja. 3. Obravnavanje poročila odseka za naredbe ekonomskega komiteja. 4. Razprava o poročilu prve sekcije o upravi fondov. 5. Razprava o poročilu odbora glede zakona o civilni upravi. NOVA STANOVANJSKA NAREDBA. Belgrad, 23. novembra. Na včerajšnji seji demokratskega kluba je bila odklonjena naredba ministra za socialno politiko glede stanovanjskega vprašanja. Sprejeta je bila druga naredba, po kateri je najemnikom zajamčeno sedanje stanje do 1. maja 1925. Sedanje najemnine pa veljajo do 1. maja 1923. Za čas med 1. majem 1923 in 1. majem 1925 je predvidena revizija najemnin, ako bi to katera stranka zahtevala. Po najnovejših sklepih se je predlagalo pooblastiti vlado, da od leta 1925. do 1927. zaščiti samo ekonomsko slabš e silni rane najemnike, v prvi vrsti državne uradnike. — Naredba o novih zgradbah je ostala neizpremenjena. PREISKAVA PROTI ATENTATORJEM. Belgrad, 23. nov. Preiskava prott atentatorjem proti kralju Aleksandru je končana. Jutri se bodo krivci izročili sodišču, nakar se bo takoj pričela obravnava . proti francoski politiki v Orientu. Lendon, 23. nov. Govori se, da je angleški kabinetni svet na svoji včerajšnji popoldanski seji sklenil poslati francoski vladi noto. Nota bo sestavljena v tem zmislu, da angorski dogovor ni lokalni dogovor, da se tiče stremljenj zaveznikov v Orientu in da se je Francija, ko je sklenila dogovor, oddaljila od svojih zaveznikov. No.a izjavlja nadalje, da bi bila Anglija prisiljena, da čuva sama svoje interese na bližnjem vzhodu. Lakota v Rusiji. Lcndon, 23. novembra. Pomožna akei-ja za otroke je prejela iz Moskve nastopno brezžično brzojavko Nansena: Dvajset do trideset milijonov ljudi trpi na Ruskem lakoto. Približno 10 milijonov teh nesrečnikov je v smrtni nevarnosti. London, 23. nov. Brezžična brzojavka Nansena glede otroške pomožne akcije veli dalje: Razmere se vsako uro slabšajo. Po zanesljivih poročilih iz Kasana bo umrlo za lakoto na stotisoče oseb, ako ne pride takojšnja pomoč. Vse prebivalstvo srednje Rusije je ogroženo, da izumre. Cela ozemlja bodo postala puščave. Nujna potreba takojšnje pomoči ni pretirana. USTAJA V UKRAJINI. Lrov, 23. nov. (Izv.) Vesti, da so ukrajinski ustaši zaedli Kijev, se ne potrjujejo. Dejstvo pa je, da so boljševiške oblasti zapustile Kijev in se je tam osnovala začasna meščanska vlada. Dunaj, 23. novembra. Po vesteh, ki jih je dobilo tukajšnje ukrajinsko zastopstvo, je gotovo, da so predstraže vstaških ukrajinskih kmetov dne 12. t. m. dospele v Kijev, pa so morale po 36 urah mesto zopet zapustiti. Tudi boljševiške oblasti in čete se ne nahajajo v Kijevu, ki ga »edaj upravlja komite meščanov. Šolsko vprašanje v Nemčiji stopa čez-daljebolj v akutni stadij. Člen 146, 2 drž. ustave jamči v smislu popolne svobode za vsako naziranje tudi katoličanom svobodo vzgoje po lastnih verskih načelih. V Nemčiji se bodo razvili trije šolski tipi: verska, svobodna in skupna šola. Verska in svobodna šola bosta popolnoma avtonomni, skupna šola pa bo državna v najožjem pomenu te besede ter bo skušala na nekak način zadostiti vsem veroizpovedanjem. Razume se, da bo država vzdrževala vse vrste šol, čo odgovarjajo nekim učnim pogojem, bres katerih ni mogoča vzgoja otrok v zavedne in zadostno izobražene državljane. Vendar pa zadeva uresničenje teh splošnih načel na velike težavo, ki jih je treba potom krepke organizacije premagati. To velja v prvi vrsti za katoliški element, ki v posameznih deželah zadeva na odpor svobodomiselnih faktorjev v vladi, oziroma šolskih korporacijah. Toda nemški katoličani so tako zavedni, da so pravo obliko take organizacije našli in bodo vedeli ugodno rešitev šolskega vprašanja izsiliti, kjer bi jih tozadevni faktorji hoteli za pravico svobodne vzgoje v verskem duhu prikrajšati. Gre namreč za to, da se posamezne občine, v katerih je zadostno število katoliških starišev, izjavijo za veroizpovedno šolo, da se izpolnijo tisti zakoniti pogoji, ki so za otvoritev take šole neobhodno potrebni. To pa zato, ker bi se mogli nezaved-neži in mlačneži pregovoriti, da se izjavijo za takozvano skupno ali me<;konfesionalno oziroma brezkonfesionalno šolo. V to svrho se ustanavljajo zdaj v okviru državno zveze katoliških starišev posamezne deželne zveze, ki organizujejo zveze starišev v vsaki župniji. Te bodo potem v občinah nastopile, ko bo šlo za glasovanje o značaju šole, kajti, ko parlament končno-veljavno sklene novi državnošolski zakon, se bo vso šolstvo v Nemčiji temu primerno preuredilo. V praksi bo šlo za to, da se, kjer bo katoliško prebivalstvo politično dovolj močno, ustanovitev svobodomiselne ali skupne (simullunske) šole sploh prepreči, obstoječa šola pa postavi popolnoma na veroizpovedno podlago. Nas zanima minimalni program, ki so ga nemške zvezo katoliških starišev sklenile. Ta program obsega sledeče točke: 1. Vera mora biti podlaga in duša c e -1 o t n e vzgoje in izobrazbe v šoli 2. Učne knjige vseh predmetov, ki imajo notranjo zvezo s svetovnim nazira-njem, morajo biti sestavljene v katoliškem duhu. Zato se načeloma odklanjajo vsa berila, učne knjige za zgodovino itd., ki bi naj bile skupne za vse šole, verske in brezverske, oziroma nevtralne. 3. Na katolških šolah so imajo nastavljati samo katoliški učitelji. 4. Verouk more redno poučevati le od cerkve pooblaščen veroučitelj; če bi pa tega ne bilo, pooblasti cerkev posvetnjaka, ki je mi to sposoben. 5. Učitelj nn katoliški šoli, ki bi pri pouku nli pa v javnosti izpovedal protika-toliška načela, se ima na pritožbo starišev odstraniti. 6. Vzgoja učiteljev mora biti taka, da so vedno na razpolago učne moči, ki bodo sposobne podeljevali vzgojo v versko-nrav-nem duhu, kakor ga propoveduje katoliška cerkev. 7. Nadzorstvo nad veroukom pri stoja izključno le cerkveni oblasti. Spričo politični moči nemških katoličanov ni dvoma, cla se bodo te zahteve na veroizpovednih šolah tudi uveljavile. STAVKA NA DUNAJSKI BORZI. Punnj, 23. nov. (Izv.) Stavka na borzi traja dalje, upanje pa je, da se bo v petek zopet pričel borzni promet. Danes so s« zglasili v narodnem svetu zastopniki borze, da se vsaj omili predlog finančnega ministra dr. Giirtlerja. MAŽARSKA ZELENA KNJIGA. Budimpešta, 23. nov. (Izv.) Mažarska vlada je izdala zeleno knjigo o dogodkih ponovnega Karlovega povratka. Občni zbor SKSZ. V ponedeljek, dne 21. t. m. se je vršil v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne občni zbor SKSZ, na katerem je bilo zastopanih 48 društev. Točno ob 10. uri je otvoril II. podpredsednik SKSZ msgr. Steska občni zbor, pozdravil zastopnike ter podal besedo dr. Kulovcu, ki je v polurnem predavanju pokazal novo smer naše prosvetne organizacije in naglasil velike naloge iste v sedanjih povojnih časih, ki so se čisto spremenili. Sledila so poročila odbornikov.. Iz poročila podpredsednika jo razvidno, da je imela v preteklem poslovnem letu SKSZ največ dela še vedno z društvi, ki jih je vojna zamorila; dalje, da je priredila pet izvrstno uspelih tečajev, da je prirejala v Ljubljani javna ljudska predavanja, da se je z veliko vnemo trudila z ustanovitvijo dekanijskih odborov, da je organizirala centralno pisarno, izdala nekaj potrebnih socialnih brošur itd. Poročilo vodje osrednje pisarne j p pokazalo potrebo moderne urejene centralne prosvetne pisarne s stalnimi in pa strokovno dovolj izvežbar močmi Z velikim oduševljenjem so spre Jeli delegalje poročilo in dalekosežne pred loge blagajnika g. fin. svet. Zajca, o katerih bo podrobneje poročal prihodnji »Vestnik SKSZ«. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika prof. dr. Val. Rožič. Pri slučajnostih je bilo sprejetih mnogo važnih sklepov. — Ker prinese prihodnji »Vestnik SKSZ« celotno natančno poročilo o poteku cclega obč. zbora, zato smo podali danes le kratek pregled. Novoizvoljeni odbor »Slov. krSC. soc. zveze ima danes, v četrtek 24. nov. točno ob 20. uri v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne prvo redno sejo z glasno točko: Konstituiranje odbora. — Predsednik. 4- »Volovska« afera. »Politika« od 21. t. m ljuto nanpda ono gospodo, ki je zapletena v zna"o »volovsko« afero g. ministra Puclja. Ust ugotavlja, da je slo pri tej kupčiji 60.000 ovac, ki jih je minister Pucelj prodal po 45 in pol dinarja komad (v Srbiji velja 1 ovca do 200 dinurjev), in za 17.51K) volov, prodanih po 1510 dinurjev. Zaslužek je moral biti ogromen in srečni kupci se lahko smejejo v post. Država pa trpi milijardno škodo. Or bi bili to živino prod»Ii Nemčiji nazaj, bi bili Nemci plačali gotovo mnogo višje cene in še hvaležni bi nam bili, »ker vedo boljo cenili vrednost živine kakor naši »kasapi« (mesarji) iz ministrstev.« -f »Nismo šli t Kanoso!« — tako se ponosno trka na junaška prsa sinočnji »Slov. Narod«, ko ugotavlja, da so njegovi gospodje že od nekdaj za eno upravno oblast v Sloveniji. Ali je ta trditev točna ali ne, naj ugotove »Narodovi« čitatelji. Mi smo prejkoslej mnenja, da je »Narod« šel v Kanoso, oziroma, če mu cela dolga pot v Kanoso ni všeč, smo radi pripravljeni na popuščanje in pravimo, da je prišel šele na — Vič. Tam se naj krepko odpočije in oddahne, potem bo pa že šlo naprej v začrtani smeri. -1- Ali za avtonomijo ali proti? »Slov. Narod« je objavil predvčerajšnjem uvodnik, ki so ga liberalni gospodje v Ljubljani (na tiho povedano) jako hvalili. Ali zaradi točnosti vsebine ali pa zato, ker so upali, da jim bo po »Narodovi« ouverturi vendar že enkrat dovoljeno tudi javno povedati, kar so že zdavnaj vsi v svojih srcih izpovedovali in priznavali (iz strahu pred premestitvami v Macedonijo in na alban- sko mejo?) — tega ne vemo, in to tudi ni glavna stvar. Vse veselje pa jim je skazil današnji, dejansko 6inočnji »Narod«, ki izjavlja v svojih dnevnih vesteh, da je »proti taki avtonomiji, da bi slovenske dežele tvorile državo v državi.« Kaj bodo liberalni gospodje rekli sedaj? »Kam drži na desno cesta — kam drži na levo pot — Mož, povejte mil...« To je silno mučen položaj za liberalno »inteligenco«, zlasti za tisto, ki ali radovoljno iz lenobe ali pa na komando vsled strahu misli, kakor mislijo — drugi. V dunajski »Muškete« smo brali nekoč trditev: »Das Publicum ist ein Vieh, un^ die Journalisten sind das Gehirn von die-sem Vieh.« Mnogo resnice je v teh besedah. Za naše liberalne gospode bi bilo dobro, če bi nekoliko mislili tudi sami in ne bi maltretirali preveč drugih možgan, dokler imajo svoje. 4- Zakaj proti avtonomiji? »Proti takšni (klerikalni) avtonomiji smo slejkoprej, ker se zavedamo, da narekujejo to klerikalno zahtevo ne oziri na koristi našega ljudstva, marveč samo neutešljiva težnja, da bi postali klerikalci v taki avtonomni, na pol suvereni Sloveniji zopet absolutni gospodarji situacije.« — Tako piše »Narod«. Z drugimi besedami: »Ako bi demokratje (liberalci) imeli upanje, da zavladajo v Sloveniji, hi bili takoj za »klerikalno« avtonomijo in za »nn pol suvereno Slovenijo.« Kje je tu korist ljudstva? Dalje: Kje pa imajo klerikalci zapisano črno na belem, da morajo baš oni zavladati v »na pol suvereni Sloveniji?« Ali nimajo tudi demokratje iste možnosti poganjati se za zaupanje ljudstva? Strašno slabo priznanje za moč liberalnih idej je taka pisava, in silno nezaupanje v »demokrate« izraža »Narod« s svojo res zelo hvalevredno — odkritostjo I -f Dober odgovor. Stojanu M. Protiču je očitala »Demokratija, da je z izgubo vlade izgubil tudi pamet. Na ta očitek odgovarja Protič v »Radikalu«: To je samo dokaz, da sem bil pameten, dokler sem bil na vladi. Pri demokratih je pa ravno narobe!« -(- Sociahio-politična zakonodaja in centralizem. Kakšne blagre bo prinesel centralizem naših demokratov slovenskemu dek.-stvu, pojasnjuje jako lepo zadnja številka »Avtonomistar z ozirom na rudarje: »Za onemogle rudarje, njih vdove in sirote imajo skrbeti bratovske skladnice. Te pa so večinoma pasivne in skrajno slabo upravljane. Tudi zakon, na katerem slone, je zrrtarel Te bratovske skladnice izplačujejo tako nizke »provizije« tem revežem, da je joj. Svoje dni je g. Prepeluh dosegel zvišanje teh »provizij« — to so ra7.ne pokojnine, prispevki za sirote itd. — s tem, da je vlada naložila majhen davek na premog, s katerim je bil ustanovljen nanovo takozv. »slov. pokraj. pokojninski sklad?. Te naredbe novi zakon ne pozna in si je doslej tudi zakonodavni odbor še ni osvojil. Seveda — naredba velja le za Slovenijo, je toraj »separatistična«, torej proč ž njo!" Posledica bo, kakor vse kaže, ta, da bodo ti največji med reveži namesto mesečno recimo po 150—200 K, več ali manj, dobivali zopet le prvotno »provizijo« po 2, 4 ali 6 kron na mesec!! Enako se utegne goditi tudi drugim poprevratnim pridobitvam na socijalno političnem polju, n. pr. z naredbo o prepovedi ponočnega dela v pekovski obrti, o zaščiti otrok itd----Vse socijalno politične naprave v Slovenci podirajo predvsem zaradi tega, ker ni enakih v drugih pokrajinah, zlasti v Srbiji, Makedoniji in Črni gori ne! Pameten človek bi šel in skušal to, kar se ,'e izkazalo v naprednejših pokrajinah kot dobro, organizirati tudi drugje. Pri nas pa centralisti iz neke fiktivne ideje podirajo, kar nimajo drugje n. pr. v Srbiji.« -f »Jugoslovanski Informator« in g. Godovski-Feller. 2e pred več meseci so javili listi, da namerava g. Godovski-Fel-ler, sin znanega lekarnarja iz Stubice na Hrvatskem, začeti izdajati v Mariboru nov, velik dnevnik »Jugoslovenski Informator«. O tem listu oziroma o g. Fellerju prinaša »Politika« od 21. t. m. sledečo informacijo: »V dobi splošnega navala na državno blagajno poskušajo ljudje na vse mogoče načine priti do kar največjega plena. Eni kupujejo od države sladkor, drugi vole in ovce, tretji ji zopet prodajajo municijo in volne za armado. Sin fabrikanta >Elsa-Fluida« pa si je izmislil še nekaj lepšega. Ta ponuja državi svoje časnikarske usluge za skromno podporo nekaj desettisočev dinarjev mesečno. G. Godcvski-Feller namerava v Mariboru izdajati list »Jugoslov. Informator« in poziva državo, da se požuri z izplačilom 150.000 dinarjev, sicer bi bil primo-ran, da sprejme »bakšiš« iz tujine, »ker so mu ponujajo mnogi, med temi tudi znani nemški milijonar Hugo Stinnes.« Zakaj ne bi človek najprej stavil ponudbe svoji domači državi, da bi tudi ona imela korist od patriotičnega »Jugoslov. Informatorja«?« — 1. dccembcr — državni praznik. — Uradno se poroča: 1. december se praznuje kot državni praznik ujedmjenja treimo-nega naroda Grbov, Irvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom dinrstijo Karadjordjcvičcv. — V t. m men a? daruje ta dan cb 10. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesno cerkveno opravilo i. zahvalno po v/njo in z državno himno, f udi v svetiščih drugih veroizpovedi se vrši služba božja z običajnimi obredi in sicer se vrši v pravoslavni kapelici ob 9. in v evangeljski cerkvi ob 10. — Po službi božji v stolnici sv. Nikolaja sprejemal bode pokrajinski namestnik v *voji pisarni čestitke uradov, korporacij in posamezni1, ev. — Na šolah se no vrši pouk; v državnih in drugih javnih uradih in obratih — po možnosti tudi po zasebnih obrrifh — naj delo počiva vsaj dopoldne, da se more čim večje število prebivalstva udeležili proslave. — Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih f'"?,fvne zastave. — Bogoslovna fakulteta v Ljubljani ima letos 118 rednih in dva izredna slušatelja, skupno 120 slušateljev. Tako visoko število slušateljev je dosegla fakulteta vsled svojega znanstvenega ugleda, ki je privabil lepo število slušateljev iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Razen ljubljanske bogoslovne fakultete obstoja v Sloveniji še bogoslovno učilišče v Maribora, ki ga obiskujejo vsi bogoslovci mariborske škofije (skupno 51). — Profesorji bogo slovne fakultete so ustanovili znanstveno Bogoslovno Aakademijo, ki je v enem letu izdala tri serije znanstvenih spisov: 1. Bo-gorlovni vestnik, 2. Znanstvena dela (doslej dve knjigi), 3. Razprave (doslej en snopič). V kratkem bo Bogoslovna Akademija s sodelovanjem fakultete priredila vrsto javnih predavanj za inteligenco. — Smrtna kosa. V Bukovščici nad Skofjo T,oko je umrla učiteljeva seproga gospa Amalija Schein za srčno vodenico. — N. v m. p.l —V Kranju priredi dne 24. nov. ob 8 uri zvečer »Kolo jugoslov. sester« Gregorčičev večer v spomin obletnice n;egove smrti. Na x o-edu ie predavanje (Preda vatelj g. dr. Pregelj), recitacija in petje. Vstop prost. ^ — Umrl je v Osjeku g. Ljuboje Dlu-stuš, glavni urednik »Hrvatske Obrane«. Pokojnik je bil znan hrvatski književnik. Kil je tudi čajtnik francoske častne legije. Svoj čas je bil svetnik bosansko-hercego-vinske deželne vlade. — R. i. p.! ~ Radikalna stranka v Sloveniji nadaljuje svojo srečo po Kočevskem. Časopisa »Radikala« je poino — za plačilo se ne gleda, da se le speča. Morda bi še slo, ko bi je ne vodil dr. Sajevic, odvetniški koncipijent pri dr. Flego v Kočevju. Ker bi mladi politik rad takoj položil dr. Pašiču pred noge vsaj 3000 glasov, zato e trudi na razne načine pridobili čimpreje kar največ. »Radikal« je enkrat slovensko oblečen, drugič pa nemško in g. dr. Sajevic nosi enkrat slovensko kravato, drugič pa promenira z nemško mašno, danes mladi gromovnik obeta Nemcem vse mogoče koncesije, v drugo jim pokaže pest — češ, če ne greste k nam z lepa, boste pa čutili, kako pada radikalna pest. /n baš to, da je vročekrvni gromovnik prekmalu izdal svoje radikalne načrte, je te in one njegovo pristaše razjezilo — se že pomišljajo in se odpovedujejo kot zaupniki. Or. Sajevic pa ima že svoje načrte, če za JDS in SKS še RS propade, pride na vrsto pa Trumbičeva skupina, ker drugo je že vse obnošeno, —t Ob takih »ežavah si miadi politik zažvižga: Piešmentan mandat, kako si vabljiv,"—« A fantič jaz mlad te bom gvišno dobili Pa prav zares! — Poročil se je Alojzij Udir iz Besnl-ce z gdč. Marijo -orjup, trgovko v Pred-voru. — Osrednje poštnih in brzojavnih H?iužbcnc«v ta S!o%«nijo v Ljubljani vabi članstvo na redni občni zbor, ki se vrši dne 18. decembra ob 14. uri v malt dvorani Mestnega doma v LjubljanL Občni zbor je euo uro pozneje sklepčen brez ozira na število članov. Predlogi morajo biti vsaj 14 dni prej prijavljeni odboru. Udeležite se vsit — Odbor. — Božično in velikonočne počitnice. Ne dolgo tega prinesli so demokratski listi vest, da se vieil šolski svet havi z mislijo, skrajšali božične iu velikonočne počil niče, češ da je to potrata časa. Sedaj se pa iz demokratskih krogov tudi izve, kako približno bodo pristrigli počitnice. O Božiču bi btlo 8 dni prosto, potem spet 3 dui šola in za Novo leto spet 3 dni prosto; o Veliki noči jia prosto samo 4 dni. Tako nekako se glase poročila. Po vsem čudnem, s čemer so uas novi možje pri višjem šolskem svetu osrečili, je tudi ta budalost mogoča. Modrijan, ki je lo izluthal, ppč ne v6, da so osobito božični prazniki z Novim letom vred tudi družinski, domači prazniki, ne samo cerkveni, in da ima vsak očo tedaj svojo deco vso okrog sebe, seveda, Če ni modereu oče, ki gre tudi o največjih praznikih svoja pota, milostljiva gospa mati pa svoja, iu če se prazniki v družini ne kažejo drugače kakor ■ obilico in boljšo kakovostjo jedil. Naj le zagleda ta odredba beli dan, bodo gospodje videti, kakšen odpor bo to rodilo. Krščanski starši — teh je pa še vseeno veČina — se vendar ue bodo dali komaa- i dirati od peščice ljudi, ki jira je vera in krščan- j ilvo stara šara! Dotični vetemodri pedagog ludi gotovo ne v6, da veljajo duevi: veliki Četrlefc, veliki petek in velika sobota pri našem ljudstvu kot prazniki ter 3e ljudsivo rado udeležuje službe božje. lJa bržčas Uči v »em ost nameravane odredbe: mladino odtegnili cerkvi ter nje vplivu. Naj pozabi v šoli, da je veliki četrtek ali veliki petekl Seveda bo šola potem izkazovala še lepše vzgojne uspehe, kakor jih sedaj, ko se brezverstvo iu svobod o-miselstvo v vsej odurni nagoti vriva v šolo ter rodi ljudi bolj ln bolj zrele za nenravnost vsake vrste. — Vihtega pa še ta modrost: fanlje se peljejo za božič domu, potem spet nazaj, ko minejo tisti trije dnevi, ko jih bo modrost in učeiiost kar zalivala, s« peljejo spet k staršem in svojcem, potem pa »pet v šolo. Saj imamo denarja dosti I kajpada. — Zelo moder mora biti tisti Šolnik in velik pedagog, ki misli, da bodo učenci bolj zbrani prišli v šolo in prisostvovali pouku po Novem letu z večjim uspehom, ko bodo morali napraviti dvakrat isto pot. Pametno, kaj? — No seveda, če bi kak sokolski zlet padel v šolsko leto, pa dobijo prosto profesorji in učenci kar par dni! Tisto pač ni potrata Časa, kajpak ne I Ampak katoliški prazniki? Proč s temi! — Sprejem slovenskih mladeničer ▼ srbske kmetijsko šole Kmetijsko ministrstvo odda 6 pro-s ih mest za obisk krneliiskih šol v Kraljevu, Bn-kovu in v Sapcu, ki so namenjena sinovom slo- Cclcmlia. B Prosper MdrimGa. — Poslovenil —1—. (Dalje.) »Poročnik della Rebb?a,« je ogovo-il polkovnik svojega gosta in ga pozdravil po angleškem običaju s kozarcem madejrske-ga vina v roki: »V Španiji sem videl mnogo vaših rojakov: bila je slavna pehota strelcev.« »Da, mnogo jih je ostalo v Španiji,« je resno odgovoril poročnik. »Nikdar ne pozabim, kako se je obnašal korzišld oddelek v bitki pri Vittoria,« je nadaljeval polkovnik. »Treba le, da se spomnim,« je dostavil in se potipal na prsi. »Cel dan so streljali izza plotov pri vrtovih in sam ne vem, koliko mož in konj so nam pobili. Ko je bilo odrejeno, da se umaknejo, so se brž strnili v veliko rojno vrsto. Upali rmo, da se na odprtem polju maščujemo nad njimi. Toda ti moji strahopetci ... opro tite, gospod poročnik, — to vrlo ljudstvo se je postavilo v čveterokot in zastonj si ga poskušal predreti. Sredi četve-rokota pa je sedel na nizkem, črnem konju častnik, — zdi se mi, da ga vidim še sedaj: držal se je na Btrani orla in kadil svojo smotko, kakor da sedi pri kavi. — Včasih nam je njihova godba zaigrala na fanfare, kakor da nas izziva ... Pognal sem nadnje svoja prva dva oddelka... Vrag! Mesto, da bi napadli čelno vrsto čvetero-kota, so se moji dragonci umaknili na stran ter se v polkrogu vrnili v velikem neredu. Marsikak konj je bil brez gospodarja... tam pa v enomer ta vražja godba. — Ko se je malo razblinil dim, ki je obdal krdelo, sem zopet videl častnika ob orlu in s smotko v ujtih. Razjarjen sem se sam postavil na čelo zadnjemu napadu na nož. Sovražne puške so bile v led neprestanega streljanja že tako razbeljene, da se niso več prožile. Vojaki so se postavili v šest vrst z bodali pred konjskimi gobci in stvo-rili pravi zid. Kričal sem nad svojimi dra-gonci, jih opominjal, stiskal sem s čevlji svojega konja, da ga poženem. Tedaj je omenjeni častnik odložil smotko in me pokazal z roko enemu svojih mcž. Slišal sem nekaj podobnega kakor: Al capello bianco! (Na beli klobuki) Imel sem za klobukom belo pero. Naprej nisem več slišal, kajti krogla mi je predrla prsi. Bilo je to lepo krdelo, gospod della Rebbia. Bil je osemnajstega lahkega, sami Korzičani, kakor so mi petem povedali.« »Da,« je rekel Orso, ki so se mu iskrile oči med pripovedovanem. »Rešili so orla, vzdržali napad, a dve tretjini junakov spi danes na ravnini pri Vittoria.« »Ali slučajno morda veste tudi ime poveljnika, ki jih je tedaj vodil?« »Bil je moj oče. Bil je tedaj poveljnik osemnajstega lahkega. Radi zadržanja tisti žalostni dan pa je postal polkovnik.« »Vaš oče! Pri moji veri, junak je bil! Veselilo bi me, ko bi ga zopef videl. Prepričan sem, da bi ga spoznal. Ali še živi?« »Ne, gospod polkovnik,« je odvrnil mladenič in nalahno pobledel. »Ali je bil pri VVaterloo?« »D£, g. polkovnik; a ni imel sreče, da bi padel v bitki na bojnem polju. Umrl je na Korziki... dve leti je od tega ... Moj Bog, kako je lepo to morje! Deset let je že, kar nisem videl Sredozemja. Ali so vam ne zdi Sredozemje lepše kakor Ocean?« »Premodro se mi zdi in valovi so premajhni.« »Torej ljubite divjo lepoto, gospodična? Potem, mislim, vam bo Korzika všeč.« »Moja hči ima rada vse, kar je izredno. To je tudi vzrok, zakaj ji Italija komaj kaj ugaja.« »Italije ne poznam razen Pize, kjer sem bil nekaj časa v šoli; vendar ne morem misliti brez občudovanja na Campo-santo, na stolnico, na nagnjeni stolp, zlasti na Camposanto. Spomnite se Orcagua-jeve »Smrti«... Zdi se mi, da bi jo mogsl naslikati, tako se mi je vtisnila v spomin.« Miss Lidija se je bala, da gospod poročnik zaide v vzneseno besedičenje navdušenja. »Da, zelo lepa je,« je rekla zevajoč, »oče, malo r glava boli, gremo v sobo.« Poljubila je očeta na čelo, Orsu se mogočno poklonila in izginila. Možaka pa sta še govorila o lovu in vojni. Dognala sta, da sta si stfla pri Waterloo drug drugemu nasproti. Morala bi si že izmenjati krogle, ko je njun razsodni razum po- dvomil. Obrala sta od pete do glave Napo- leona, Bliiclierja in VVellingtona. Potem pa sta skupaj lovila divje prešiče in divje ovce ter dair'cke. Ko sta končno že pozno v noč izpraznila zadnjo steklenico bordoj-ca, je polkovnik znova stisnil poročniku roko, mu želel lahko noč ter izrazil upanje, da bo gojil na tako smešen način začeto znanje. Poslovila sta se in odšla spat. Noč je bila '~pa: luna se ie polivala z valovi, ladjica se je pri'ctno gugala po volji lahnega vetra. Miss Lidija ni bila kar nič zaspana. Le navzočnost nepoklicanega gosta jo je ovirala, da ni mogla nemoteno uživati občutkov, ki jih ob luninem svitu na morju čuti sleherno človeško bitje, ki ima le troho poezije v srcu. Meneč, da mladi poroči"' v svoji dolgočasnosti smrči ko medved, je vstala, se ogrnila, zbudila svojo sobarico in odvla na krov. Nobenega ni bilo tam, le pomorščak je bdel ob krmilu. Pel je žalostinko v korziškem narečju po divjem, enoličnem nap-vu. V nočni 'iSini je ta nenavadna glazba imela svoj čar. Žal miss Lidija ni popolnoma razun -ia, kaj je pel pomorščak. Sredi številnih nepomembnih mest, je krepka vrstica izzvala njeno radovednost; kmalu pa — v najlepšem hipu — je sledilo par narečnih besedi, da se ji je izmaknil pomen. — Razumela je le, da pesem govori o mo-rivcu. Preklinjanje morivcev, grožnja maščevanja, slavospev umorjencu, vse to ee je križema mešalo. Zapomnila si je nekaj vrstic, ki jih poskusimo - taviti: vnskih starišev. Prosilci imajo nosit' 1« strofika potovanja, dočim prevzame ministr.- vs« drug« stroške oskrbovanja in šolanja. Prošn.. za sprejem v srbske kmetijsko šole, ki pričnejo s 1. marcem 1922 in trajajo po dve 'eU, naj se z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski upravi oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: slarost 14 do 18 let, do-vršitev najmanj 1 udske fo!e, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se inorujo stariši zaveza'i, da ustanejo učenci po dovišeni šoli na domačem po-ses vu. Bodi pripominjano, da se v Bukovo sprejemajo le učenci iz vinorodnih krajev, v Kraljevo ln fiapc pa učenci iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki majo ukaželjne sinove, ker se nudi s ten> lepa prilika, da se poučc v naprednem kmeti stvu in spoznavajo obenem tudi razmere po novih lelin naše skupne države, kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim "akterjem po deželi, da se zavzamejo za to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih kmetijskih šol. — Lovcem. Ravnateljstvo delniuega muzeja naproša vse gg. lovce kakor tudi drugo občinstvo, naj bi po možnosti darovalo muzeju ustreljene ali pa na drug način pridobljene, dobro ohranjene eksemplarje sejalcev vseh razredov. Objekti naj se pošiljajo v muzej. - Sprejem t službo državnih železnic. Ravnateljstvo državnih železnic v Subo ici sprejme nekaj uradniških pripravnikov. Prosilci naj se za informacije obračajo do g. iel. uradnika Janka Ja-nežiča v Somboru, žel. postaja. Zu odgovor naj se priloži znamka. _ Aretacija polkovnika Vasiča. Kakor poroča belgrajska >Politika« z dne 22. t. m., jt bil na Dunaju aretiran zloglasni polkovnik Vasič. V:-i' je bival na Dunaju kot vodja komisije, ki je šla na Dunaj nakupovat vojni material. Načelnik v finančnem ministrstvu se je peljal za to komisijo v svrho kontrole in na podlagi njegovega poročila se je podal ra Dunaj višji policijski šef Matkovič, ki je skrit v omari, zasačil Vasiča, ko je ponujal bivšemu podpolkovniku, sedaj trgovskemu agentu Sre-tenoviču nagrado 100.000 dinarjev uc!"Vž-be, ako ta zahteva višje cene, ki bi bile Vasiču prinesle milijonske dobičke. sPoli-tika zahteva strogo preiskavo. Če ne bo pri tej zahtevi pogorela, kakor smo mi, ko smo zahtevali preiskavo zoper polkovnika Miodraga Vasiča, ko je v Ljubljani proti odredbam direkcije vojnega plena v Beo- Eradu izpljačkal skladišča Gospodarske omisije za stvarno dernobilizacijo in kljub vsem protestom Gospodarske kc '.icfje izvažal različno blago v vrednosti milijonov v Eelgrad, Novi Sad in Bog ve kam še. Polkovnik Vasič so je malo zmenil za odredbo direkcije vojnega plena in Gospodarske komisije, ker so ga ščitili demokratje, predvsem dr. Žerjav. Silovito ga je branil j »Jutro« s tem, da je začelo napadati za stvarno dernobilizacijo najzaslužnejše in najpoštenejše može, kakar gg. inženerja Jtemca in Rueha. * Nadtrankarska komisija je po temeljito izvršeni preiskavi, ki jo je zahteval g. inžener Remec, dognala, da je Gospodarska komisija kljub težkočam od vojaške strani, to je od polkovnika Vasiča, izvršila ogromno delo v občo korist, bodisi državo kot take, bodisi narodnega gospodarstva, ln ni našla niti najmanjše stvari, ki bi odgovarjala podtikanju tistega časopisja, ki sicer brani vse korupcionisste. Ko je »afera Remec« padla v vodo v sramoto demokratskih obrekovalcev, so se le-ti spravili nad g. Ogrina — namesto nad polkovnika Vasiča. Toda ravnotako tudi g. Ogrinu niso mogli niti najbagatelnejše nekorektnosti dokazati; Vasičeva afera je pa počivala. Sedaj, ko se je korupcionist Vasič ujel na Dunaju, zahtevamo in upamo, da bo oblast začela preiskovati tudi Vasičeve manipulacije v L j u b 1 j a n i I štaferske novice. Š Drng ra dragim. — General Rudolf Maister, predsednik razmejitvene komisije med Jugoslavijo in Italijo, je razrešen od svojega mest? kot komandant mesta Maribor in general Plivelič kot divizijski poveljnik. š V Ptuju je v bolnici po daljši bolezni dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer umrl g. Franc P i r k -mair, nadučitelj v Framu. N. v m. p.I š Nedeljska kmetijska šola na Dobrni. S 1. novembrom t. 1 se je olvorila na Dobrni nedeljska šola, ki traja do velike noči. Namen te šole je kmetijsko ljudstvo vežbati v pni vrati v roko-tvornem pouku. Moški pletejo jerbase, koše, na-pravljajo krtače, metle, vile, grablje in se vadijo v raznovrs'nih ročnih delih, ki jih danes tako primanjkuje. Ženske krpa o s.nre obleke, šivajo, pletejo, predejo na kolovratu in pojo mile slovanske pesmi Med delom se vrše strokovna predavanja, kakor kmetijski računi, o gospodarstvu sploh, to je o živinoreji, gnojenju, vrtnarstvu, sadjerejl itd. Posebno so je prvotno naglašal pomen kmetijskega »tanu. G. župnik Kukovlč predava o kmetijstvu, g. kaplan Hrastelj o protialkoholnem gibanju in pedagog. momen'ih, ki se upoš'.eva.'o pri kmet. ljudstvu, g upravitelj drž. toplic o sadjerejl, g. šol. vodja fcmid o kmet. računih, g. Vajngerl o vrtnarstvu in rokotvornem pouku, gdč. učiteljici Vogrin in Plevčak poučujeta ženska ročna dela. Sporedno s to šolo Icluje tudi knjižnica. — Kako veliko privlačno silo ima ta nova na Dobrni zasnovana učna metoda, kaže dejs.vo, da obiskuje danes to šolo M šoli odraslih moških in nad 60 žensk, a tudi možje ln žene. Najlepše plačilo predavateljem pa 1* vsestransko zaniman.e kmetskega prebivalca. BORZA. Curih, 28. nov. (Izv.) Devize: Pešta 0.57, Berlin t.90, Italija 21.85, London 2119, Newyork 581, Pariz 8705, Praga 560. Dunaj 0.17, Bruselj 86.50, Madrid 73, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, llolandsko 187.75. — Valute: nemško-avstr. krone 0.12. Zagreb, 28. nov. (Izv.) Devize: Peš.a 34.50, Berlin 112.50-114, Italija 1270—1279, London 1230 do 1250, Ne\vyork 317, Pariz 22—22.25, Praga 830 do 332, Dunaj 5.10-5.15, Ztlrich 59, Napoleondori 1000. - Valute: nemške marke 125-130, dolarji 310-313, rumunski leji 202, carski rublji 28. g Nabava inventarja ia jui.no železnico. — Obratuo ravnateljstvo južne železnice Ljubljana bo oddalo v Izdelavo naslednje predmete: miz 179 komadov, omar 152 kom., pblic 5 kom., stolov 1l0 komadov, foteljev 17 kom., zrcal 84 kom., umivalnikov 70 kom., zabojev za premog 55 kom., obešalnikov 56 kom., klopi 7 kom., stenskih ur 36 komadov, risalnih miz 17 kom. — Ne ančna pojasnila giede izdelave dobe refleklanlje pri od i. 1114 gorenjega ravnateljstva. Delo mora biti izvršeno najkasneje do 15. januarja 1922. g Razpis natečaja za dobavo brzojavnih in 7glas. g Povišan ic t:-rifov na Mažarskem. Ma£s rska vlada bo v najkrajšem času povišala poštne, telefonske in brzojavne pristojbine za 100 %. — Istočasno bo povišana tudi carina za 200 %. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Po zadnjer.i izkazu državne nemške banke jo stanje papirnatega denarja od prejšnjega izkaza poskočilo za 2.576,128.000 mark, tako da se nahaja sedaj nad 95 milijard papirnatega denar/a v prometu. g Padanjo cen iitn ln moki — na Mažarskem. Na Mažarskem so zadnje dni cene žitu in moki močno padle. V Budimpešti notira pšenica 2500 o. kron, ii 1700 o. K, nulerica se ponuja po 42 a K. 1 kilogram. g Zvišanje aggla na carino v Nemčiji. Nemčija je zvišala aggio pri plačevanju carine za 3000 odstotkov (šliridesetkra'no). g Jugoslovanska »Unitin« banka, preje Mariborska Eskomptna banka, je otvorila podružnico v Kranju, ki je pričela s poslovanjem dne 21. t m. g Genera"ni inšpektorat linnnfncpa m!nistrs{va pooblašča delegacijo, da vse vesti o moratoriju kot prosto izmišljotino kategorično dementira. LluMtanske novice. lj General Klcinsclirodt f. Včeraj ponoči je v deželni bolnici umrl vpokojeni general avstrijske vojske g. Avgust Klcin-schrodt, star 05 let. Pokojnik je bil splošno znan po Ljubljani kot pošten in konci-ljanten mož. Rojen je bil v Vojniku pri Celju. Pogreb bo danes popoldne ob pol 3. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Kaj v miru počiva! lj Umrl jo dne 22. t. m. po dolgi mr.čni bolenni g. Franc Vidali, zasebnik. Pc~reb bo danes ob 2. uri popoldne. Naj počiva v miru! Ij »Ljubljana«. Pevska šola v četrtek, 24. novembra ob 7.V4, pevska vaja za mešani zbor ob 8. uri v društvenih prostorih v Ljudskem domu, II. nadstropje. Nove pevke in pevci, ki žele pristopiti zboru, vabimo, naj pridejo v četrtek k vaji in se javijo društvenemu pevo-vodju. lj Akademike ljubljansko univerze, ki reflektirajo po 1. januar ju 1922. na državno štipendijo, opozarjamo, da oddajo tozadevne >prijave< najkasneje do petka, 25. novembra t. 1. tov. Mopk-u, centralnemu tajniku P. D. J. A. — OdLc: Podpornega društva jugoslov. akademikov v Ljubljani. Ij Po Inicijativi društva >KoIo jugoslovanskih sester« se bo priredila dne 30. novembra zvečer v opernem gledališču predstava riioris Godunov«. Ker je polovica skupnih dohodkov namenjena v pomoč vojnih žrlev, se občinstvo vljudno naproša za obilno udeležbo. Predprodnja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova uliua, in v trafiki Belinc-Koželj, Sv. Petra cesta 95. lj Muzej zaprt Zaradi pomanjkanja kuriva oslano deželni muzej zaprt za splošni poset do preklica. lj Po Ljubljani se Je stožilo beračici Mariji Babnik, kateri ic bivnn e v Ljubljani prepovedano. Najela si Je stanovanje v Šiški, toda ker se je tako opila, da je obležala nu cesti, Jo je policija odvedla v zapore Babnikova je bila soHnijsko že 81 krat predkaznovana. — Tudi Josipu Gabasu ni dovoljeno bivati v Ljubljani, toda te dni je zopet prtšel v mesto in se napil. V pijanosti je počenjal take stvari, da ca e stražnik aretiral. lj Moder konj. Pred Sokličevo gostilno je pustil stati voz s konjem frak ar Lojze S., sam je pa skočil n kozarček vina v gostilno. Konj, ki se je dolgočasil brez Lojzeta pred gostilno, jo je pa kar 6am mahnil proti domu v Salendrovi ulici, toda srečal ga je stražnik, ki jc poznal konia in Lojzeta, zato je prijel konja, šel po Lojzeta v gostilno in mu slovesno izročH konja. Lojze bo pa zdaj imel še na sodniji sitnosti. lj Tatvine. V hotelu Union jo ukradel neki potnik perila v vrednosti 5000 kron -- V vlaku jo bil ukraden Seliju Milošu zavoj, vreden 1000 K. — Gostilničarski Savinčevi je bil ukraden rdeč namizni prt, vreden 300 K. — Na Sluplčevem dv«-rišču je bilo Ivanu Za cu s Pšato ukradeno 2800 kron vredno kolo — Ko se je g. Ciril Vrhe ve« kopal v parni kopelji pri Slonu, mu je bil« ukradena rjava lislnica z vsebino okolu G4(a) kron de- narja. •— Profesorju g. Josipu Verbiču sta bila ukradena 2 prslana. vredna 2000 iron. — Ravnatelju I. drž. gimnazije g. Francn Novaku je bila ukradena razna oLleku v vrednosti 1530 kron. Policija je ukradeno obleko izsledila. vestiiT Podružnica »Slomškove zveze« za ljubljansko okolico zboruje v sobto. kakor je bilo že objavljeno. Opozarjamo na hospilacijo, ki se vrši ob 10. uri na Grabnu, popol lne ob 2. uri pa predavanja in zborovanje v Mos ah. Vso podružnice se gibljejo, zgane naj se še mestna! — Odbor. Glavni odbor UJU je podal v Zagrebu v svojem por čilu iz Sloevnije sledečo netočnost: >Za-hteva, da so postavljanje školskih nadzornika u Slovenačkoj ne izigra"a od strane nekih, kojima nlje išio u račun, da na ovo mjesto mogu doči i novi ljudi.« Ravno nasprotno, pa imato resnico I Baš v Sloveniji je šlo ljudem v glavo, da ni nikjer zupisano, da bi morali biti vsi okrajni šolski nadzorniki v Sloveniji iz vrst samo oneja učiteljstva, ki mu komandirajo Jelene, Dimnik 'n Gangl itd. in ' i Ima za teboj komaj 2 odstot. sloven-kega ljudstva. Teh misli je še danes v Sloveniji nai 60 odstoL ljudi in Glavni odbor UJU. naj nikar ne misli, da je teh 80 odstot. ljudi 'ako zabitih, da si bo dalo od Glavnega odbora ubiti v glavo misel, da je šolstvo izključna domena učiteljstva, udru-ženega v UJU. Nad 80 odstot. ljudi v Sloveniji ve piav dobro, da ima pri šolstvu besedo tudi ljudstvo, In sicer važnejšo nego ono 'lčiteljstvo, ki ima za seboj komaj 2 odstot. liudi v Sloveniji in šo teh kmalu no bo imelo več. Glavni odbor UJU. naj bo uverjen, da tega prepričanja ne bo vz-sl slovenskemu ljudstvu noben Prosvetni Savez, nobena Učiteljska komora, noben Glavni odbor itd. To ljudstvo bo šlo ob času — ki ni več tako daleč — preko vseh teh na dnevni red. Revidira o se bo vse: od nasilne odslovitve okrajnih šolskih nadzornikov , vzetih iz vrst Slon>. zv., pa notri do ono postavke, ki jo bodo pre^entirali Jelene, Dimnik, Gangl itd. do dneva obračuna. Da pride de.n ohra-či na, vemo vsi! V tem oziru ne bo liberalnemu učiteljstvu vso njegovo delo nič pomagalo. Nihče mu ne bo donesol »spa=ac, po kalerem vzdihuje nekdo v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu .r. N.~ vemo, če bo takrat tem gospodom prav, če se bo proti njim uporabilo ono geslo, ki sta ra zdaj proglasila nad našimi pristaši Žerjav in Gang': >šuti i od-lazil« pr Predavanje o grafiki. V četrtek, dne 24. t. m. ob pol 3. uri popoldne bo predaval g. prof. S. Šantel v Jakopičevem umetniškem paviljonu o raznih tehnikah grafike in bo obenem podpiral svoja izvajanja s praktičnimi poskusi. pr če en koncert g. P. Holodkova in ge. Vesel-Polla. An splošno ž"ljo obf inr.ivn oo ponovi koncert slovitega ruskega baritonista g. P. Holodkova in primadone zagrebške opere gospe Vesel-Polla v petek, dne 25. t. m. v opernem gledališču ob 8. url zvečer z novim sporedom. Vstopnice so ua prodaj pri blagajni v opernem gledališču ob običajnih urah. Cene prostorov so vsled izrednih stroškov ze 20 % višje. Gospod Julij Betetto, najodllčnejši slovenski operni in koncertni pevec bo v Ljubljani v sredo, rine 7. decembra 1921 koncertiral. Glasbena Matica bo v svojem jubilejnem letu priredila ciklus več koncertov slovenskih umetnikov, v katerih ee bodo izvajalo slovenske skladbe iza 50 let obstanka Glasbene Matice. Kot prvi tak koncert bo na stop g. Julija Betetta dne 7. decemora z zelo zanimivim sporedom. sveta. (Dalje.) poročila stavbnega odseka. Na predlog poročevalca obči sve'nika Ogrina se uiJodi urošnji Uršule Strah za razdelitev njenctfa zemljišča ob Ilirski ulici na st.av-bišča- — Prošnji Fr. Salcharia za razdelitev rie!?ovc(?a zemljišča v So. Šiški na stavbišča se utfodi. — Glede ztfrad.be mestne stanovanjske hiše na Prulah ki se ie zavlačevala do radnietfa časa, nai sc delo nadaljuje, da se morebiti šc letos s nravi pod streho. Hiša bo imela 14 stanovanj, — Odobri sc poročilo stavbnetfa urada dede tlakovanja in vzdrževanja cest. — Mestnemu stavbnemu uradu sc tudi naroča, naj Dosvcti več pozornosti na vzdrževanje cest. sestavi proračun za nabavo novih voz za oobiranje smeti. Občinski svetnik Jeglič predlaga: 1. Naj se čim hilreje napravi zveza med Lmosko cesto in Gorupovo ulico — v smeri od Cojzove ceste proti obrtni Soli. 2. Naj se takoj pripravi Holcapflova (podaljšana Vrhovčeva) ulica za vozni promet. 3. Naj bo čim hitreji poda! j-a Ilirska ulica do Ko-meuskega ulice. 4. Naj se nemudoma poskrbi, da so odteka voda. ki zaostaja v Bohoričevi ulici, kjer se stekata Cegnarjeva in llolcnpflova ulica. — Pl odlog se odkaže odseku. Na predlog poročevalca obrtnega odseka obč. I svetnika Srobota se deloma ugodi prošnji postre-j ščkov in komlsijonarjev za zvišanje tarifo. Odobri se poročilo upravnega odbora mestnih voženj o računskem sklepu za 1919/20, kakor ■ tudi proračun mestnih voženj za 1921/22, ki izkazuje 17.702 K prebitka. Naprava nove mestne elektrarne. Obč. svetnik Ogrin in tovariši etnvlll nasledim predloga: Občinski svet skleni, da se čim preje prične z pripravami za napravo rove mestno elektrarne, katera naj bi se zgradila kje ob Sa-j vi. V to svrho naj se sestavi posebna komisija, ki i naj se peča z tehničnimi predpripravami ln na-I sveti. Ta komisila naj sestoji: 1. iz župana, kot načelnika; 2. iz štirih članov obč. sveta, katere Imenuje vsaka stranka po enega; 8. Iz načelnika stavbenega odseka; 4. iz načelnika uprave elektrarne: i 5. iz načelnika finančnega odseka: 0. iz načelnika mestnega stavbenega urada; 7. Iz ravnatelja mestne elektrarne; 8. U člana, ki naj ga nomiuira tehniška fakulteta ljubljanske univerze; 9. iz člann, ki gi imrnujo gradbena direkeli« za Slovenijo, 10. iz člana, ki ga imenuje Inšpekcija voda; 11. Iz člana, ki ga imenuje srednia teh. Šola v Ljubljani; 12. iz člana deželne elektrarne. Eventuelnl stroški naj 6e krijejo iz tekočih sredstev. Komisija naj pa pospe-*i svoje delovanje. Občinski svetnik Ogrin Je obširno utemeljeval ta predlog ker jo dosedanja mestna elektrarna že 7a?tnreta In je nujno potrebno, ds se prične s pripravami za novo elektrarno. Obč. svetnik inž. Turnšek (JDS) se protivl predlogu. Ne more se prejudicirati za načrt ob Savi, ker ni gotovo, čo jo tehnično izvedljiv. Dr. Triller pred!aya, uaj se skiiča anketa, ki naj bi poleg drugih načrtov proučila tudi dobavo elektriko iz Fale. Zupan dr. Perič odgovarja, da je žo za jutri sklicana seja strokovnjakov, vendar pa je mnenja da zadostuje mesto posebne komisije obslozeči od sek za elektrarno, ki lahko po potrebi pritegni strokovnjake. Občinslti svetnik KreniŽar podpira predlog g Ogrina, kor jo boljše, da odloča o tem vpršanji šiiši krog strokovnjakov. Obč. svetnik lavčar re pridruži mnenju Eu-pana, nakar g. Ogriu prilagodi svoj predlog županovemu ter so nato predlog odkaio odboru mestne elektrarne. Preureditev regulacijskega načrta. Obč. svetnik Ogrin in tovariši pred.agajo, naj občinski svei sklene: 1. Mestnemu siavuenemu uradu se naroča, da nemudoma uredi regulacijski načri za severni del mesta. 2. Z pokrajinsko vlad« naj te stopi v zvezo, da se pri končui ureditvi, mestni pomerij potrebno razširi proti Savi, ali da se istočasuo ia v sogiasju z mestnim regulacijskim načrtom napravi regulačnl načrt na bližnjih delih sosednjih občin. 3. Ž vojno upravo naj se stopi v poga.nnje radi onpravo smodnišnlce iz ljubljanskega polja. 4. L železniške upiavo pa naj se dogovori radi opustitve provizerne železniške proge na tem delu mesta. Obč. svetnik Krem/ar nasvetuje, naj bi ee radi regulačnega načrta sklicala komisija strokovnjakov arhitektov in umetnikov, ker se o tako važnem vprašanju brez teh pač ne sme graditi zu-nanj elice LJubljane. — Zupan odgovori, da j» v tem oziru žc ukrenil vse potrebno. — Predlog g. Ogrina se je izročil stavbnemu odseku. Obdavčenje igranja na kuri«. Obč. svetnik Jeglič omenja, da ljudje, ki ni-majo pravega dela, posedajo po kavarnah in go-stihiah ter tratijo tu svoj čas z igranjem. Ti igralci premetavajo svoj denar očividno tako, da jim nI na plačanih zneskih. V takih razmerah bi gotovo nc bilo nič posebnega, če taki ljudje nekoliko prispevajo k našim občinskim potrebam, zato predlaga: 1. Občinski svet naj se razgovarja takoj v prihodnji seji o te-j zadevi ter naj sklene naložiti primeren davek nn igralce v javnih lokalih. 2. T« dave knaj se obrne zn tekoče mestno šolske potrebščine. — Predlog ja bil odkazan pristojnemu odseku. Ureditev plač mitnlških paznikov. Obč. svetnik Jeglič izvaja: V zadnji seji je upravni odbor dohodarstvenega ura.ia predlagal in obč. svet sklonil, uaj se urede plače mitniških paznikov. Ker se poročilo o tej zadevi Se ni predložilo, prosim g. župana, naj nema loma poskrbi, da se mitniškim paznikom takoj nakažejo pn-ner-ni predujemi v znesku do 2000 K na račun njiho* vih prihodnjih plač. Zupan omenja, da je to že odrejeno, vendat ne v predlagani višini. Obč. svetnik Orehek ugotavlja, da nI ob pri« liki zadnje občinske seje v debati z gg. Turkom in dr. Trillerjem izjavil, da bančni uradniki nič ne delajo, kakor je to poročat neki ljubljanski list, temveč da je samo rekel, da uradniki včasih nimajo po 2 do 3 ure dela, ker ga jim ravnatelji pravočasno ne odkažejo. Obč svetnik Kocmur vpraša župana, kako stoji zadeva z zgradbo nova magistralne hiše. na-dalje, v koliko jc resnica, da so jo ljubljanska občina zavzela za zgradbo železnice iz Kočevja pa Musilovem načrtu, ki naj bi služila samo nekate-rim kočevskim gozdnim posestnikom. — Končno predlaga, naj se od centralno vlado zahteva izpo-polnitev občinskih sodišč za pobijanje draginjo, ki se naj uvedejo tudi po okoliških občinah. Zupan odgovarja, da je slavba magistrata ž« v projektu in da jo treba dobiti samo potreben piostor in kredit. — C lede obveznosti občine s ozirom nu železnico, ki bi nas vezala s Kvarner-jem, mu ni nič znanega. Obč. svelnik Jelačin izjavi, da se jo glede zveze z morjem, ko so je pojavil Musilov načrt, razpravljalo v trgovski zbornici in je tedanji župan dr. lavčar obljubil podporo mestne občine. Tedaj pa še ni bilo Klodičevega in Hrovatinovega načrta. Občinski kvetnik Ogrin omenja, dn jc svoje-časno mestni šolski svet dovolil uporabo šolskih telovadnic raznim telovadnim društvom. Precf kratkim so jo zgodito, da je radi telovadnice neko društvo dobilo obvestilo naj sa domeni radi telovad« niče s slugo. Ko jc lo dni prišel zastopnik tega društva radi telovadnico k šolskemu slugi, je ta odgovoril, da nima ž njim sploh ničesar govoriti. Ko so je nato zastopnik obrnil na ravnatelja, je ta izjavil, da nima nobenega vpliva na slugo, ker; njemu o tem ni nič znano. Prosi, uaj napravi župan red. Po nekaterih manj važnih predlogih Je župan zaključil javno sejo, nakar se Jo vršila tajna seja. Ljubljanska porota Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g. dvorni svetnik Vedernjnk. vn'anta sta bila gg. nadsvetnik Jarc in sve'nik dr. Kaiser, državno pravd-ništvo je zastopal g. Lavrenčak. Poskušenn Roljufija s čekom. Josip Tance iz Nabrežine je v prvi polovic? meseca aprila 1921 ponujal Adalbertu Ivanuši v, Ljubljani iri Milanu Kravan.i v Cerknici v prodajo, Antonu Lipovžu na U udniku pa v zastavo za posojilo zneska 1000 K potvorjen ček '-Banco di Roma«, glaseč se na 29.000 lir. Obtožen je hudodelstva po-skušene goljufije po gg 8, 197, 208 k. z. Porotnikt so stavljena vprašanja potrdili, nakar je bil Tance i obsojen na 2 leti težke ječe, poostrena s postom | in Irdiin ležiščem vsakih 14 dni. Po prestani kaznf bo Tance izgnan iz državo. Slcpec — požlgalec. Paznik je pr.peljal na to v dvorano 1.1894 na Križu rojenega Janeza Grin.ala, kateri je pred. tremi leti popolnoma oslepel. Obložen je, dn ja nalašč podnetil v hiši svo c matere Marija Grintal s slamo obloženo posteljo, vsled Česar Je požar uničil hišo, gospodarsko poslopje, krmo, orodje ln nekai obleke. Predno je oslepel, je služil za hlapca. Zloben človek jo, kar dokazuje okolščina, da ja nekoč pšenico s petrolejem polil Bil je tudi v hiralnici v Komendi, odtani so ga odpustili, ker se ' ni lepo obnašal. Najod.očnejšo je Grinlal pri razpravi trdil, da ni on zažgal. Priče niso mogle izpovedati nič pozitivnega. Poro'nikom je stavil porotni sodni zbor eno glavno vprašanje, ka ero so porotniki z 10 ne, in 2 da, zanikali, na kar je razglasil dvorni svetnik Vedern ak oprostilno sodbo. Antiseptično, čioteče, osvežujoče, oživljajoče in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno dišeči I r.Elsaliuid«. Je mnogo močnejši ,'D boljši kot Franc, j žganje za drgneuje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kol kosmelikum za negovanje kože, las in ust, j priljubljen že 2o let. 3 dvojn. stekl. ali 1 SpeoiJ. stekl. 7. zametom In poštnino pošlje za 48 K: ifngen V. Feller, Stublra donja, Elsntrg 184, Hrvatska. Poštena, pobožna, KUHARICA pošteno, jJg^Jg Se tudi ne perfektna t se sprejme takoj. — ; Ravno tam se sprejme 1 sa bišna dela. Plača j zdravo UGI\IG dobra. — Naslov v ' upravništvu lista pod štev. 4294. Mizarskega pomočnika •prejme v stalno delo FRANC EltZAR, jnizar, Cerklje pri Kranja. 4290 Naprodaj je^Jep ^gfl liiiega, amerikanskega izdelka s streho, primeren tudi za ležo otroka v starosti od treh mesecev do dveh let. Voziček se nahaja pri očetu mojega moža Frančišku Podržaj. Gatina št. 12 pri Grosupljem. Cena 2400 K. Proda ga Marija PodrSaj. Brdarice štev. 5, pošta Dragatuš. 4280 »Hotel Stol« Naprodaj je — Blejska Dobrava pri Vintgarju. Hotel obstoji z gospodarskimi poslopji, ledenico in kegljiščem. Bodočnost velika. — Poizve sa pri lastniku »BELLEVUE«, Ljubljana. Oostilno v najem itr;«™ stu ali na defeli. — Naslov pove uprava , I lista pod štev. 4291. polnojermenik (Vollgatter). — VpraJati: LJUBLJANA, j poštni predal 151. 4289 , mslm Gizela Kleinschrodt pL Frank-hoimb na/.nanja v lastnem in t imenu sina Hansa vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pre'užno vest, da je njen dragi mož, oče, brat, »trio in svak, gospod Avgust Kleinschrodt pl. Fronkbeimb general v pokoju včeraj, dne 23. t. m. previden s sv. zakramenti, v 65. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v četrtek, dne 24. t. m. ob H3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 25. t m. ob %9. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 23. novembra 1921. Mest. pogreb, zavod v Ljubljani. Gustav Eger javlja globoko potrt v lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je danes zaspala v Gospodu njegova srčno dobra, iskreno ljubljena soproga ozir. sestra, teta in svakinja, gospa ci roj. lasinca tovarne en veleposestnika po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb pojde v petek dne 25. novembra 1921 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Železnik h na ondotno župnijsko pokopališče, kjer se zem ki ostanki predrage pokojnice polože v rodbinsko grobnico. Železniki, dne 22. novembra 1921. Izurjena strojepiska! vešča vseh pisarniških del, išče dela sa I popoldanske are. Vzame ga tudi na dom. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »STROJEPISKA«. Deteljoo seme ZIT najbolje SEVER & KOMP., Ljubljana, VVolfova ulica 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo. 4284 Občinska hranilnica r Krškem naznanja v globoki žalosti, da je član ravnateljstva, gospod Franc Zesser trgovec, posestuik in župan danes v Gospodu zaspal. Občinska hranilnica ohrani blagega pokojnika v hvaležnem spominu. Krško, dne 21. novembra 1021. to •>„•■,■<.><■'/.<•;:•.•• • '•.-•..,:' i.-1< • a, Sprejmem takoj vei čevljarskih pomočnikov za navadna dela. Plača od para od 50 do 80 kron. Delo trajna Nastop takoj. Maki Peinik, tvornica čevljev, Gamcljue nad Ljubljana. Strojno mizarstvo na Gorenjskem sprejme r trajno dele fYJS>C5}" 3JI M izdelavo prvovrstnega lllStOi Jd porlalov in amerikanskih miz itd. Stanovanje v hiši. j Ponudbe z zahtevo plače s 50parsko znam- j ko je poslati na upravo »Slovenca« pod j šifro »Mizar 4235«. Ni TRIGLAV trgovsko Saraievo in komisijsko d. d. Aleksandrova u!i?a prevzame zastopstvo in glavno zalogo -a celo Bosno in Hercegovino za dece predmete: Prima bohinjki sir, surovo in čajno maslo. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. ..... . _ 1SSB®? sle- Ugodna prilika za nakup iice. Imam na prodaj pol vagona i i e e, žgane. št. 22, po jako nizki ceni. — Imam tudi okrog 2 vagona napol sladkega sena po ugodni ceni. JSS9T- Kup'™ vsako množino suhega bukovega oglja ter bukove in hrastove prage. Cenj. naročila in ponudbe je poslati na: FRANJO DROBNU"'. trgovec, LAŠKO. 4013 58 ilii=111: Večje industrijsko podjetje v prijaznem kraju na deželi usnjarske stroke išče dva samostojna knjigovodji kr obenem korespomlenta, zmožna slovenščine, nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. Za stanovanje je preskrbljeno. Reflektira se samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. — Sprejmejo se tudi za to delo event. samostojne ženske moči. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo naj se oa upravništvo »SLOVENCA« pod šifro »200«. 4269 Tvorniško skladišče kož TRAČNICE 7 do 9 cm visoke, kot nove, se ceno prodajo, istotako 10 Kippvvagen, klanie in prazne cementne vreče. Vprašanja na anončni zavod J Drago Beseljak in drug, Ljubljana,' Sodna ulica št. 5 pod: »Tračnice«. lll=lll=lllslllSIII=IU= i H3USSSStliKia Veliko banaško industrijsko podjetje išče za takojšnji nastop sposobno nemško sfeoofipisfinjo. Prosilke, ki so zmožne srbo-hrraSkega jezika imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače in referenc je poslati pod šifro »Flott V-2« na Sntes reklam d. d. Zagreb, Jurjevska ulica br. 31. Telefon št. 2-01 ^igr^O Telefon št. 2-01 oivarja zopet svoj obrt in se nahaja na dvorišču v lastni hiši. Gimduličeva ul.4. Vhod tudi Ilica 29. sajee, srne, jelene, divje race, fasane, jerebice, istolako domače piške, kokoši, joske, race, pularde, purane itd., kupi v Tsaki množini po najvišjih eenah — eksport perutnine in divjačine — E. Vajda, Cakovsc, Brzojavni naslov: VAJDA CAKOVEC. Interurban telefon štev. 59. 4274 i« JI K Kkfl? «1 K3« OTA« ti 99 cirulba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva o. 4. nasprot' hotela „Unioa". Lastni izdelk. oljnat h barv, lirnezev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kem/čn h in rudniških barv, barv za umetn.ke, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za Slikarje in pleskarje. d. d. o LJU3LmHI podružnica Kranj naznanja, da je pričela poslovati dne 21. t. m. ter sprejema vsa v bančno stroko spadajoča naročila. i zanoa m premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velerski, šenijanški in tr3iovel;ski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo upurabo kakor tudi za industrijska podjeija in razpečava prima čekoslovaški io angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni zavod n praog d. 1 v LiiTJljMi, Nunska ul. 19 p Naslov: