Šl 9 U 336)	Leto XXVI
i NOVO MESTO, četrtek, ! 27. februarja 1975
' 7aqi ni-3/'31975 ''st odlikovan z redom ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V spomin strtega aktiva
Žužemberk: več kot 2000 udeležencev na osrednji proslavi v spomin zverinsko pobitih skojevcev
SP°MINSKA či	mm
^ikulan)	VESNOST: med govorom inž. Jožeta Legana, medvojnega sekretarja okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto. (Foto.
še dve čestitki
Do]enis^^-letniei izhajanja kolektivu8' Sta sta našemu
NaTW C6Stitala tudi °d80V0rni
^ran vatovec a' ter dr"
skega S" st^etja Dolenj-Marjana rI ? v voščilu «> 25 kf vf C\2a teh ™-^dnih usnp?k°r zavidanja m°ji skrnm1^ Usta' ^ Po med naihni-m 0ceni sodi krajinski , Jse slovenske po-^kotbs^ »katerega Pobiram kvr ra ln redno D'- Fr'^ v1)0 čestitam." v imenu tni * ec Pa piše skJga skladi"1^ Novinar-jabileju DoW"? srebrnem srca čestitam^ 83 hsta od ^ voščilP^.z najtoplejši.
J^oju in nP* nadaljnjem V Pri-
Dolenjska slavi 30 let svobode
Osrednja dolenjska proslava 30-!etnice osvoboditve bo 27. aprila v Novem mestu - Na Glavni trg bodo prikorakali tudi borci 15. divizije
Osrednja dolenjska proslava 30-letnice osvoboditve bo 27. aprila v Novem mestu. Slavje bo združeno s srečanjem borcev 15. divizije, ki se je bojevala na območju sedanje dolenjske regije. Na proslavi bo predvidoma govoril Janez Vipotnik, nekdanji komisar 15. divizije.
Priprave na to slovesnost, ki seje bo udeležilo okoli 2.000 borcev in 6.000 do 8.000 drugih obiskovalcev iz vse Slovenije, so se začele že pred tedni. Pripravljalni odbor, v katerem so poleg predstavnikov črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine tudi predstavniki 15.divizije
fi MVILČN,KSODNIK
ilfciftUbS-skSpl8?<' py«xtai-
fefasSsae
Je tudiJ^Ua?a- M«d 31
t ^»b4i„v!avk° vučnik,
u Sevnice. 8 sindikalnega
DBH
Usca
''edvide,
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
prek republiške meje
* *a sodelnvi>^e^van'e 2 zemunsko Istro - Zgled "je TOZD s podobno proizvodnjo
A hfH •
sv % 0v znanih ohit83 od pre"
nI?? f >e nadalje-
*>>^seVkl;
kon čia za to - blizu w>t^?čas-tudido 0vreme. suho in to-
Zemunska „Istra" zaposluje okrog 1.000 delavcev, v TOZD Mi-deri pa dela 270 delavcev, ki ustvarijo na leto okrog 50 milijonov celotnega dohodka. Bistveno za oba kolektiva je to, da oba proizvajata žensko perilo, sodelovanje pa lahko koristi obema kolektivoma. Po predlogu. samoupravnega sporazuma, ki je v tem tednu v razpravi po vseh TOZD Lisce, bi v celoti povezali nabavo, prodajo, proizvodnjo, naložbe in ^načrtovanje. Na trgu bodo nastopili pod zaščitnim znakom Lisce.
Zemunski TOZD bo imel v okviru svojega matičnega podjetja še vedno vse preostale službe, od kadrovske službe do knjigovodstva, delavci si bodo delili dohodek po vloženem delu in sredstvih. Pričakovati je, da bodo predvideni samoupravni sporazum o sodelovanju delavci tudi podprli, tako da bi aprila že lahko delali povezani.
A. ŽLLEZNIK
in JLA, je že nekajkrat zasedal. Odboru pomaga šest komisij.
Pred osrednjo dolenjsko proslavo, ki bo zaključena z zborovanjem na novomeškem Glavnem trgu, bodo 30-letnico osvoboditve počastili še posebej v vseh večjih krajih dolenjskih občin. Domicilne mladinske brigade bodo opravile pohode po poteh partizanskih enot, priključile pa se jim bodo enote teritorialne obrambe.
V kulturnem delu na novomeškem Glavnem trgu bodo sodelovali, moški in pionirski pevski zbori, pihalna godba in folklorna skupina iz Bele krajine. V Dolenjskem muzeju,
MANJŠI ODKUP MLEKA
Na območju Kmetijske zadruge Ribnica so lani odkupili okoli 5 odstotkov manj mleka kot lani, ko so ga kmetje prodali nekaj nad 4 milijone litrov. Kmetom so lani izplačali tudi 710.000 din premij za plemensko živino (povprečno po 800 din za glavo) in za 530.000 din premij za klavno živino (povprečno po 300 din za glavo).
NOVO MESTO: JUTRI IZVOLITEV SODNIKOV
V Novem mestu bodo jutri na seji občinske skupščine izvolili predsednika splošnega sodišča združenega dela in ustrezno število drugih „novomeških" članov v tem novem organu. Ker bo to sodišče medobčinsko oziroma regijsko, .bodo vanj izvolili svoje sodnike tudi Črnomaljci, ■ Metličani in Trebanjci. Mandat predsednika sodišča bo osem let, drugih članov pa štiri leta. Sedež sodišča združenega dela za Dolenjsko bo v Novem mestu.
TRI PRIZNANJA ŠTEFANU SIMONClCU
Pred kratkim je predsednik republike za uspešno delo v pravosodju odlikoval z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki Štefana Si-mončiča, predsednika novomeškega okrožnega sodišča. Svet Zveze delavskih univerz Slovenije pa mu je podelil za zasluge pri izobraževanju odraslih diplomo z značko delavskih univerz. Tretje priznanje je tovariš Simončič dobil od Lovske zveze Slovenije, in sicer red za lovske zasluge II. stopnje. Odlikovancu prisrčno čestitamo!
°savju nič manj kot drugim
c>1<	da
wltjresa m 'v nov..!!6 pos*e za tb; 2a,^0savsk-i m mestu o ]<^n£np°,d^nica s uPravljavn® zmogla, C1 'n vlagatelji.
Ni rečeno, da bodo za to »zbrali pot skozi Novo mesto, morda se bodo odločili za Celje ali Ljubljano.
Izrečena je bila še pripomba, da vlagatelji v sevniški in brežiški občini niso bili dovolj obveščeni in vključeni v te priprave, medtem ko člani izvršilnega odbora celjske
Studijski knjižnici Mirana Jarca, v nekaterih osnovnih šolah in na gimnaziji bodo razstave, posvečene 30-letnici osvoboditve. V izložbi Mladinske knjige" pa je predvidena posebna razstava o 15. diviziji. L Z.
PREDAVANJE „ČLOVEK IN NARAVA"
V torek, 4. marca, bo v dvorani sindikalnega doma Novo mesto občni zbor novomeškega Hortikul-turnega društva. Po zboru bo dr. Božo Oblak predaval o „Človeku in naravi".
Petkova popoldanska svečanost, posvečena članom žužem-berškega skojevskega aktiva, ki so ga domobranci — belogardisti na zverinski način poklali pred 30 leti, je pred Iskrino stavbo v Žužemberku privabila okoli 2000 ljudi od blizu in daleč. Na svečanosti so govorili: sekretar republiške konference ZSMS Zdene Mali, predsednik žužemberške osnovne organizacije ZSMS Jože Perko in sekretar bivšega okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto inž. Jože Legan.
Žužemberk je slavnostni dan pričakal v svečanem razpoloženju. ■ Na predvečer proslave so pionirji in mladinci prelepili ves Žužemberk z borbenimi parolami in skoraj ni bilo stavbe, na kateri ne bi plapolala zastava. V takem prazničnem vzdušju je bila tudi glavna slovesnost. Govorniki so na nji spregovorili o pridobitvah revolucije in o deležu skojevcev v NOB, dotaknili pa so se tudi vprašanj, ki so pereča v današ-
njem času: mesto mladih v socialističnem samoupravnem sistemu, narodnostne manjšine, prebujanje klerikalizma. V kulturnem'delu proslave so nastopili šolarji in mladina iz Žužemberka ter Dolenjski oktet iz Novega mesta.
Po končani proslavi je bilo v gostišču Pod lipo tovariško srečanje preživelih skojevcev, svojcev preminulih skojevcev in borcev NOV ter mladine.
M. SENICA
CVETJE S TIROLSKEGA
V počastitev Dneva žena je hortikulturno društvo Krško pripravilo zanimivo predavanje „Cvetje s Tirolskega, ki ga bodo popestrili številni diapozitivi. Predavanje bo 4. marca v Krškem, 5. marca na Senovem in 6. marca v Kostanjevici. Društvo vabi vse, ki jih zanima lepota cvetja, da se udeleže predavanja.
600.000 din za Rinžo
200.000 din pa še za Čabranko
Vodna skupnost Ljubljanica—Sava bo porabila letos za vzdrževalna in urejevalna dela v kočevski občini 812.000 din. 612.000 din bo porabljenih za
POVEJTE NAM!
Naše uredništvo se bo v sredo, 5. marca, ustavilo na Vinici. Kot ste se bržkone že navadili - zapis s prvega takega srečanja v Hinjah smo že objavili v prejšnji Prilogi - smo se odločili, da bomo vsako drugo sredo pripravili uredništvo Dolenjskega lista v gosteh.
Prihodnjo sredo bomo torej
NA VINICI.
kjer se bomo ustavili v Školnikovi gostilni in od 16. ure naprej poslušali vse, kar nam boste želeli povedati, pograjati, pohvaliti, sporočiti ali se z nami pogovoriti.
Prebivalci Vinice in okolice: na svidenje torej 5. marca popoldne v Školnikovi gostilni!
bančne podružnice sploh niso dobili v roke gradiva.
Aktiv je naročil predsednikom občinskih skupščin in sekretarjem občinskih komitejev ZK v Posavju, naj čimbolj pohitijo s pripravami za ustanovitev iniciativnega odbora, ki bo moral v naslednjih mesecih prevzeti veliko odgovornega dela. Tako na primer želijo delovne organizacije čimprej imeti v rokah gTadivo o kreditnih sposobnostih podružnice v Posavju ter podrobnejše podatke o vlogi in mestu bodoče posavske banke.	j ■p]?pppy
čiščenje in vzdrževanje požiralnikov Rinže, za urejevalna dela na Rinži, za izdelavo glavnega načrta za ureditev Rinže, betoniranje Škarpe, ureditev jezu v Mahovniku in še za nekatera dela.
Predvsem bo treba zagotoviti tudi čiščenje struge Rinže in njeno urejanje v Mestnem logu iri Dolgi vasi. V Mestnem logu bo treba odmašiti nekatere požiralnike. Pri vseh teh delih pa je treba paziti, da ne bi spreminjali vodnega režima.
Preostalih 200.000 din bo porabljenih za urejanje Čabranke, medtem ko za urejanje Kolpe ni predvidenega denarja.
Delegat kočevske krajevne skupnosti v skupščini Vodne skupnosti je Vinko Zaje. Kočevska krajevna skupnost je že sprejela sklep o podpisu samoupravnega sporazqma o financiranju vodnogospodarskih del letos.	J- P-
NOV UPRAVNI ODBOR
Občinska skupščina Krško je imenovala na torkovi seji 7-članski upravni odbor sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost. Predseduje mu ing. Niko Kurentv Člani so še Jože Radej, Silvo Mozer, Pavel Krošelj, Simon Gregorčič, Drago Košale in Franc Černelič.
Med slovesnostmi za minuli 19. februar, črnomaljski občinski praznik, je bila tudi slovesno začeta gradnja poslovno stanovanjskega objekta na Vinici. V njem bo nekaj sodobno urejenih zadružnjji lokalov, nove prostore bo dobila pošta, v stavbi bo imela lepo prodajalno Tobačna tovarna Ljubljana, tu bodo dajali turistične informacije, razen tega pa bo še nekaj stanovanj. (Foto: R. Bačer)
NOVA SLIKANICA
MED SVETIMI KRAVAMI
V zadnji številki so se iztekle prigode Paradižnika, ki se je s svojo tovarišico soprogo prebijal skozi mračni srednji vek. V današnji številki pa se začenja nova slikanica, katere avtor je tudi priznani slovenski karikaturist Maijan Bregar. V nji se bo Paradižnik po čudnih ho-matijah spustil v daljnjo Indijo med svete krave, slone, tigre, bogate maharadže, novim neverjetnim dogodkom naproti. Slikanici bodo najverjetneje z zanimanjem sledili otjoci, toda tudi za starejše se bo v nji našlo marsikaj: bister duh bo užival v skriti satirični osti, ki jo jc Bregar znal vplesti v svojo pripoved. Slikanica je povsem izvirno delo; prvič jo imate priložnost brati v Dolenjskem listu.

-0li,i6<iuktiv ~ —-T-—-;-
_ o mestu in vlogi bodoče bančne podružnice v Krškem
! p —-__
sveta ZK Posavje se je 21. februarja ; in ^ do oir j^nci so v P^^Čni aktiv sevniške, krške in brežiške ° ^itoJu!!^Va o zdn.•».ra^ovoru izoblikovali stališča posavskih ^ Podružnic/v\i enjske banke z Ljubljansko banko Krško v Ljubljansko bahko
tedenski mozaik
Obtožbe, da ameriška CIA počne stvari, za katere ni pooblaščena - recimo vohuni za nekaterimi Američani - riiso nič več novega. Toda kaže, da ni samo CIA počenjala take reči - sedaj so namreč obtožili za podobne prestopke tudi zar hodnonemško službo BND (Bundesnachrichteihndienst). Trdgo, da je zbrala podatke o 112 vodilnih osebnosti ZRN, med katerimi so bUi tudi nekdanji predsednik Gustav Heine-mann, nekdanji zvezni kanclerji Ludwig Erhard, Kurt Kiesinger in Willy Brandt, pa še mnogo drugih znanih imen, denimo in-dustrialec Krupp. Krivdo za to so naprtili nekdanjemu obveščevalnemu „geniju " Reinhardu Gehlerju. Med vojno je bil Geh-ler šef obveščevalne službe na vzhodni fronti, po vojni pa je začel sodelovati z Američani, ki so mu leta 1956 potem tudi pomagali ustanoviti zahodnonem-Ško obveščevalno službo. Geh-ler je po upokojitvi objavil tudi svoje spomine, v katerih je trdil, da je bU Hitlerjev pomočnik, vojni zločinec Martin Bormann - sodelavec sovjetske obveščevalne službe. Že tedaj se je zaradi tega dvignil velik hrup, toda s^aj se je še večji, ko so odkrSi, da se je nekdanja Gehle-novd arganizacija ukvarjala tUdi z voiaa^ergem za domačimi osebnostni, ko, bi se po za-konSt tnoJtđa samo s tujimi. V „(dajS&a^o" okoliščino štejejo BND ster dejstvo, da se s temi podati ni „okoriščala",'toda gfieft m zaradi tega nič man^____
bUa ondan tudi 9	zaradi vohunstva,
marveč zavUi protokola. Tam je b§ manrvć^SS3ctmskih počitnicah iranđEi-iE^ ki je za en dan dal	da bi od-
šel iz Ženevi^Kr:Z^^h, Tja je odšel zato,	te srečal z
ameriškirnSitmagi^ ministrom dr. Kissins^^g/m. Ib pa je v očeh tistih,	za pro-
tokol, hudax$, pravilo je, da moTOfO mS/đstri k cesarjem in ne obratno. Ampak za Kis-singerja so naSU ,jizgovor". Rečeno je bSo, da ni prišel v ^terich zato, da bi se srečal s dr. K., marveč zato, da bi odšel fizohozdruvniku, pa se je „mi-^SDgrede^' sestal še s ministrom. ..
Kamen na kamen — palača
Vgrčevonje je del vsoke gospodorske odločitve
Od tedaj, ko sta zveza komunistov in zveza sindikatov sprožili družbeno akcijo za varčevanje, je preteklo že precej vode. Toda rezultati nedvomno kažejo, da najširša prizadevanja, ki bi se morala zatenjati pri temdjnih organizacijah združenega dela in temdjih oziroma^ celo krajevnih interesnih skupnosti ter preraščati vse do federacije, še niso zagotovila rezultatov, ki bi jih lahko upravičeno pričakovali.
V bistvu bi se morali predvsem zavedati, dje pojem varčevanja samo nekakšen umetni izraz za produktivnejše gospodarjenje, ki se mora vsepovsod spo-' padati s pojavi nedelavnosti, nizke produktivnosti in brezbrižnostjo do visokih stroškov poslovanja. To pa je seveda tesno povezano z vprašanji morale, osebne ter kolektivne od-
TELEGRAMI
ATENE - Grške oblasti so preprečile poskus državnega udara, ki so ga hoteli izvesti nekateri oficirji, povezani s člani bivše vojaške hunte. Vlada premieija Karamanlisa je sporočila, da nadzoruje položaj, vendar pa je zaradi varnosti uvedla delno izjemno stanje. V nekaterih enotah grške armade so prav tako uveljavili izjemne vojaške ukrepe.
DAKA — Predsednik Bangladeša šejk Muđžibur Rahman je v Bangladešu razglasil enostrankarski sistem.' Predsedniški dekret je prepovedal delo vseh političnih strank, dosedanja vladajoča Avami liga pa bo temelj za ustanovitev nove nacionalne stranke. .
WASHINGTON — Predsednik ciprske skupščine Glafkos Klerides se je sestal v Washingtonu z ameri^^ škim državnim sekretarjem Kissiri^ gegem, se z njim pogovarjal o položaju na Cipru ter mu predlagal, naj bi sklicali širšo konferenco o problemu otoka.
govornosti in ne nazadnje tudi z. odnosom do socialističnega samoupravnega sistema in do družbene lastnine. O vzrokih za akcijo zato ni treba posebej govoriti. Znani so nam veliki stroški v proizvodnji, prevelika poraba energije in surovin, preseganje dogovorjenih investicij in mnogi drugi, ki temeljito vplivajo na povečevanje inflacije in slabše nagrajevanje delavcev. Dokazov za to ni malo. -- Izkoriščamo samo nekaj nad 73 odstotkov naših proizvodnih zmogljivosti, ponekod pa celo manj kot polovico. Samo, če bi izkoriščenost povečali na 80 odstotkov, bi se rast proizvodnje lahko povečala vsaj za 8 odstotkov. Ce bi zmanjšali stroške poslovanja za 3 odstotke, bi lahko s tem denarjem zgradili 40 tisoč dvosobnih stanovanj ali pa upravičeno za desetino povečali sredstva za osebne dohodke. V primerjavi z nekaterimi državami porabimo pri nas za isti proizvod tudi nekajkrat več časa in precej več surovin, kar lahko ocenimo kot pravo razmetavanje denarja. In naprej. Pri nas imamo zelo malo izumiteljev in racionali^atorjev, ker jih v delovnih organizacijah očitno premalo spodbujajo in nagrajujejo. Kupujemo najdraž-

"»»i' j«"«; - -5'
ATENE — Skupina oficiijev, pristašev bivše vojaške hunte, je v Grčiji poskušala izvesti diž^, ^ kj pa ni uspel. Grške oblasti so sporočile, da povsem kontrolirajo položaj in da so aretirali Ž* žitnikov, ki so hoteli vrniti oblast bivši hunti. V Grčiji je mimo, o čemer priča tudi ki prikazuje obič^'en vrvež v večernih urah pred enim izmed atenskih kinematografov.	/»
je ukazal podrobno in temdjito preiskavo, da bi se zvedelo, kdo vse je bil vpleten v neusp® r državnega udara v Grčiji. (Telefoto: UPI)
Iz zadnjega PAVLIHE
—	Oprostite, bi lahko dobil nekaj informacij o vašem podjetju?
—	^al, informacije za tisk sme dajati samo direktor!
—	Hvala! Kje pa je direktor?
—	Tiidi to informacijo vam lahko da le on!
je stroje in jih premalo izkoriščamo, namesto d bi si mnoge — in to je možno — za določen čas sposojaU pri mednarodnih birojih za kooperacijo in sodelovanje, kar lahko prinaša spet nove prihranke. Slabosti ugotavljamo tudi drugod.
Očitno je torej, da mora tako gospodarski sistem kot posamezni ukrepi ekonomske politike pospešiti prizadevanja za varčevanje. Na tej podlagi pa moramo razvijati tudi sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov ter odločneje kot doslej nagrajevati prihranke in druga prizadevanja za večjo produktivnost in povečanje dohodka na tej osnovi. Skratka, varčevanje mora biti vtkano v sleherno gospodarsko odločitev, v politiko porabe in predvsem v vse investicijske programe.
Kamen na kamen palača, pravi pregovor. Te kamne pa moramo polagati predvsem sami in to kjerkoli živimo in delamo. Po-neumnosti in neodgovornosti zapravljena sredstva namreč nujno vphvajo tudi na denarnice vsakogar med nami; če ne v osebnem, pa vsaj v družbenem standardu.
JANEZ KOROŠEC
j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
tedenski zunanjepolitični pre^
MINIĆ V LATINSKI AMERIKI Po zelo uspešnem obisku v Mehiki je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Nfiloš Minić prispel na uradni in prijateljski obisk v Venezuelo. Njegov obisk v teh dveh deželah, s katerima ima Jugoda-vija sicer dobre odnose, predstavlja nadaljevanje znane jugo slovanske politike, ki temelji na krepitvi vseh tistih elementov, ki lahko dragoceno prispevajo k utrjevanju neuvrščenosti in miru na svetu.
Razgovori Miloša Miniča v Mehiki in Venezueli so izrazito delovni, obsegali pa so tako medsebojne odnose kot pregled mednarodnih problemov in še posebej dejavnost neuvrščenih v zadnjem času. Pri tem so posvetili čisto političnim vprašanjem ravno toliko pozornosti kot ekonomskim — saj je oboje v današnjem izredno dinamičnem času usodno medsebojno povezano.
Mehika in Jugoslavija že dolgo plodno sodelujeta v mednarodni areni in to sodelovanje je z obiskom Miloša Minića dobio še nekatere konkretne okvire, kar je sploh značilno za dejavnost neuvrščenih v zadnjem času.
CIPER PRED VARNOSTNIM SVETOM Tačas pa se pred Varnostnim svetom Združenih narodov nadaljuje razprava o usodi Cipra, ki je postala po zadnji enostranski razglasitvi „federalne države" ciprskih Turkov skrajno negotova.
Predsednik Makarios je izjavil, da se bodo uprli vsakemu razkosanju otoka. Ta izjava je doživela tudi podporo velesil.
Značilna je v zvezi s tem izjava jugodovanskega zveznega sekretariata za zunanje zadeve, ki pravi, da Jugodavija priznava za ciprskega predsednika samo nadškofa Makriosa in da si bo še naprej z vsemi silami prizadevala za očuvanje enotnosti, nedotakljivosti in suverenosti Cipra.
Razprava v Varnostnem svetu dodej ni dala nobenih rezultatov, težko pa je verjeti, da bo tudi nadaljevanje prineslo kaj bistveno novega. Kot vselej bo tudi topot odločilno st&išče velikih sil, ki pa si po vseh znamenjih sodeč še niso povsem na jasnem kako ukrepati v zvezi s tem vprašanjem.
MINISTER OPOZARJA . .„ V Kambodi se vojna nadaljuje, Lon Nolove sile pa le z največjo težavo in samo zahval ljujoč ameriški pomoči branijo svoje zadnje položaje. Ameriški
obrambni minister j"i je v zvezi s tem „°P° 4
bodo osvobodilne sue mesecih" zavzele Po® ig če Združene države Atf }} bodo poslale Kamb^ vojaško pomoč v zne ^ več kot pol milijarde
Brez nove dodatne p ^ po vsej verjetnosti ^ tudi general Thieu v vJi se drži na oblasti, pe?' njegov kolega v Ph«^! samo z ameriško močjo.
BLIŽNJI VZHOJ?
NEGOTOVO^ j
Na Bližnjem vzh0^ ^ ni nič novega, ozirofl11a — je skrito za dip»° kulisami.	. . ie jjrf
Po zadnjih novican J j
če sklepati, da je P" ^
liščih Palestinske^^d
organizacije do n memb — namreč P,^' de tega, kaj kanij0 ,^1 zvezi z zadnjimi p0^, egiptovskimi predlog* ^ veljalo, da Palestins*. ^ dilria organizacija	i
vrača sleherne PosaI^ ju ^ razume med Izrael0^^ j skimi državami (Prej0ni)j med Egiptom in daj pa je videti, da s ^ ljeni sprejeti tudi to, pogojnimi omejitvah1-Pravijo, da so P sprejeti tudi delnejS# umike, če bi le-ti P jjtvi V^, „prvi korak k osvop ^ zasedenih ozemelj ul vanju zakonitih p*8^ j skega ljudstva." J J To je eno izmed ^ nih znamenj pr^. obiskom Kissingel8 ^ njem vzhodu, do .
prišlo v prvi polovfc1^^
telegR^^1 KARTUM - Enaj^in,^ bank, med njimi tudi Pk#J,it^4 vplačalo prve vloge v . 1 Pf arabske bankesza raz iflPfJ. Skupni kapital ban"® tPJ milijonov dolaijev ih rabili kot pomoč pri raZ « držav.	-pA'/
WASHINGTON r nile desetletni embafg U) r j orožja Indiji in Pakis jeps
ročilu v Washingtonu. ^ f
jeli navzlic protestu In
BONN - Zahodnon* ska družbas Lufthansa J ?
vembra lani na letališč ko je od 157 potnikov ljenje 59 ljudi Glavni p0^ A inženir Hahn nista uLi^ kontrolnih naprav pn . , Nairobiju, je rečeno	^
pustitvi.	ia i#hj^
PARIZ - Štiri žrt^na V jih bilo pet, to je trif 1°>J uživanja mamil v Par {0,
kord celo za Pariz, v velikih svetovnih cen mamil. Vse štiri žrtve je, stari okrog 20 let.
Sredi prejšnjega tedna — minuli četrtek — je potekla že prva obletnica od dne, ko smo v SFRJ razglasili novo, sedanjo ustavo. Seveda dvanajstmesečno obdobje še ne daje možnosti, da bi v stvarnosti našega socialističnega samoupravljanja zaživele že vse tiste revolucionarne spremembe, ki jih terja nova ustava — vendar pa je minulo leto že tolikšno obdobje," da daje možnost vsaj za prve ocene, s čim smo pri izvajanju novih ustavnih določil zadovoljni, s čim pa ne moremo biti in kaj so v tem trenutku naše prvenstvene naloge s tem v zvezi.
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ in predsednik komisije za spremljanje in usmerjanje akcije za uresničevanje nove ustave Dragoljub Stavrev je ob obravnavanju teh ocen poudaril, da lahko vsak korak naprej pri uresničevanju nalog, ki jih začrtuje nova u*ava, z vso pravico označimo kot zgodovinski korak naše revolucije pri uresničevanju oblasti ter dolgoročnih interesov delavskega razreda.
Smo šele na začetku te zapletene, dolgoročne in odgovorne poti, je menil Stavrev. Vendar je že sedaj mogoče reči, da je narejenega veliko: skoraj v celoti imamo že oblikovan nov politični sistem, ki zagotavlja vse nujne pogoje za resnično oblast delavskega razreda, zaživel pa je tudi že razvejan skupščinski sistem na novih delegatskih temeljih. Posebej pomembna pa so prizadevanja — ki ima^o že tudi veliko rezultatov — glede samoupravnega organiziranja združenega dela, predvsem pri ustanavljanju TOZD, ureja-njihovih medsebojnih odnosov in povezovanju v širše integracijske celote.
Glede prihodnjih nalog je Stavrev po-, udaril, da moramo sedaj bolj odpreti fronto ta vsebinsko prebrazho družbeno-ekonom-skih odnosov — v boju za izvajanje ustavnih sprememb pa se moramo hkrati odločno upreti vsem oblikam protisamoupravnih in
protisocialističnih pojavov, ki se še porajajo.
Republiški izvršni svet je na svoji seji prejšnji teden poleg drugega obravnaval tudi letošnjo proračunsko porabo po občinah — glede česar se pripravlja podpis družbenega dogovora splošni porabi za leto 1975 v naši republiki. Z dogovorom se bodo podpisniki obvezali, da bo letošnja rast splošne porabe v Sloveniji za 6 % manjša od rasti družbenega proizvoda, seveda pa je to okvirno določilo, tako da bo v vsaki posamezni družb en o-poli-tični skupnosti splošna poraba rasla različno...
Smo šele na začetku
Občine bodo v letošnjem letu predpisale naslednje davke in takse, ki bodo njihov dohodek: davek od kmetijske dejavnosti, od obrtnih dejavnosti, od intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, od dohodkov od premoženja, na dobitke od iger na srečo, od prometa proizvodov in storitev, od prometa nepremičnin ter upravne in kumunalne takse. Občine se bodo s podpisom omenjenega dogovora sporazumele, da ne bodo spremenile stopenj posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji 4 %.
V obravnavi je predosnutek novega zakona (zveznega) o omejitvi hitrosti na naših cestah — odbor gospodarske zbornice Jugoslavije za cestni promet je na svojem sestan-
ku prejšnji teden odločnozahteval, naj tega novega zakona ne bi sprejeli. Izraženo je bilo mnenje, da predlagani ukrepi ne bi prav nič prispevali k trajnejšemu reševanju energetskega stanja v državi. Odbor je menil, da bi omejitev hitrosti za tovornjake (predlagana je na 50 oziroma na 60 km/h) povzročila manjšo ekonomičnost poslovanja, v več kot 240 prevozniških podjetjih v državi in da bi počasnejša vožnja povzročila nadaljne zastoje na naših magistralnih cestah - kjer se promet, kot vemo, že sedaj ne odvija kdo ve kako prožno. Menili so, da so avtoprometna podjetja že sama sprejela ukrepe za varčevanje z gorivom in za boljše izkoriščanje zmogljivosti — pa bi bilo vsako nadaljnje administrativno omejevanje povsem odveč.
Podatki o industrijski proizvodnji v minulem mesecu povedo, daje bila januarja industrijska proizvodnja v Jugoslaviji za 9,6 % večja kot lani ta mesec. To je skupen odstotek, ki velja za povprečje vseh republik in pokrajin; v Sloveniji smo bili januarja nekoliko pod tem povprečjem, saj se nam je industrijska proizvodnja povečala le za 8,3%.
Statistika tudi pove, da je bil letošnji začetek naše blagovne menjave s tujino razmuoma ugoden. Podatki pravijo, da je znašala vrednost celokupnega izvoza v letošnjem januarju (iz vse države) kar 7,41 milijarde dinarjev, kar je za 30% več kot v tein mesecu lani. Uvoz pa je dosegel vred nost 11 milijard in 527 milijonov dinarjev, kar je za 22 % več kot lani januarja. Navzlic še vedno velikemu uvozu smo torej le malce uspeli zavreti njegovo letošnjo rast. Slovenija je januarja povečala svoj izvoz za 24 % v primerjavi z lanskim istim mesecem.
In še en podatek: v letošnji kampanji predelave sladkorne pese (ki seje končala prav te dni) smo dobili približno 510.000 ton sladkorja, kar je sicer še vedno premalo za vse potrebe (letno porabimo v državi do 680.000 ton sladkorja), je pa več kot lani, čeprav je bila letošnja pesa manj „sladka". Za letos načrtujejo, da bi s sladkorno peso posejali kar 130 tisoč' hektarov polj - lani je rasla sladkorna pesa na približno 100 tisoč hektarih polj.
Ž
mtm
®sodo|}|'	'
Gozdnega gospo-^puščeno strotm ' težaško delo v glavnem tiidi zasehSl ^ poskusno obratuje. Žaga
Veznik)	P'unemo za razrez. (Foto:
m^'JAKDUSI
"darnistvo
yo. srjf^^^ce.TOZD Seno-dali	25.
sobote	kar
ohodelc pa bi A "^tvarjeni J^anjsko eradnf ^ sta-
S^^Jeli, še^ež P^^avci so to
spi-^ajo tsv^n
organj P'®ostalim te-tudi au„Pb tem pa so
nj, ^^^včit^s '^ako
dohodica -Pn 1 ° uštvarje-
i Si'°i°S"'Sr"'=
Ob otvoritvi novih delovnih in upravnih prostorov Obrtnega komunalnega pocyetja v Črnomlju so bili navzoči tudi delavci in za to piriložnost so imeli tudi nove delovne obleke. Nasmejani obrazi kažejo, kako veseli so boljših delovnih razmer. (Foto: R. Bačer)
Novomeška komisija za varstvo in preventivo v cestnem prometu je v soboto, 22. februarja, pripravila v Novem mestu občinsko tekmovanje V poznavanju prometnih pravil za učence osnovnih šol. Zmagala je ekipa osnovne šole „Katja Rupe-na". (Vedna mladinski strani.) (Foto: Orel)
Novoustanovljeno kultumo-prosvetno društvo Anton Umek-Okiški bo to nedeljo ob 15. uri v dvorani boštanjskega Partizana uprizorilo Jurčičevo igro „Domen". Igro režira Minka Gale. Na uprizoritev so se vestno pripra\ijali vse od lanske-. ga novembra. Na sliki: med vajo.

^ Za uvajanje nove pasme goveje živine „brown swiss" so se odločili na nedavnem posvetu kmetov in strokovnjakov Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki ga je organizirala za svoje območje Kmetijska zadruga Ribnica.
"Se/m/oa-^
^^"70	<*J«m s„
S^greSSs
jn^Sh ponedeljkozvdrsađl jutranje-
"ekai ^hen, 2at'J*0vL sejem ni bil
tS&- ^ pre ^ae tUdi «S
)(tega 2g|je bii0P ^'Ponedeljek. 5^«arej^ «00dco500
Samo tebi povem: Amerikanci prihajajo!
S semenom teh bikov ameriške pasme bodo najprej osemenili najboljše krave tistim kmetom, ki se bodo izrekli za novo pasmo. Značilnost nove pasme je, da dajejo krave približno po 25 1 mleka na dan (zdaj okoli 18 1) in da so težke 600 do 800 kg (zdaj okoli 500 kg). Skupno bo letos osemenjenih najmanj 100 krav iz okolice Sodražice in Slemen, kjer je najboljša živina sivorjave pasme. Tu načrtno vzgajajo živino že od leta 1909. *
Za območje KZ Ribnica bo Kmetijski zavod zagotovil seme štirih bikov. Sarni kmetje pa si bodo izbrali, katerega bika seme hočejo. Prednosti oziroma značilnosti posameznega bika so zvedeli že na posvetu, lahko pa jim to razloži še pospeševalec ali veterinar. Posveta se je
l^et/jski nasveti
fe^!?tow# Priiate|i'M |
J *ares maji^^^ka knji™^^0^6 ^ dinarjev, se je letos spet ' ' !°sPodam Cn ^datek H a •	siceršnjih cenah knjig
, 3Miki0^0>zat°je ž'ii S1 ,g? lahko privošči vsako kmečko ^i,pri«i a 4)> da hi tZa!0z."lka' czp Kmečki glas (Ljublja-£ Znan; 6 v r°ke kar na- °	imajo skupno skoraj 900
'n^ ftasni^i1' ^Je nenroJVe3emU števi*u kmečkih ljudi.
n^rej, da k^: k°t da Ji jlv° bogastvo, je tako kot z bogast-ši ^v°niov ^0segli se veo nA n^°li dovolj. Ljudje se trudijo ' ir6 Sv°i	zakai na »nadeva znanje, ta težnja gotovo
j Je^ k in razumno /*pre ek ^ ne ustavlja. Še več: pospete	U -i6 Cediti. Kmetijstvo ne more biti i pqvrstin^a zbirka i
'	J? toSatSp^"161?^111 Priročniku, ki je peti za
I in k ^etovanje sire!"0 ^at S km.etijskimi podatki (za
I (vaP°tki J18" "Zakon o	več izJemno
1 laKu1^ in ^ So nanisali 1J zemljiščih" s komentarji ^E°'Poma yko Kocian nA°Zn^ tvarine> ko* sta dr. Emil po> znaše? ^^ikaterem ^ 0t naročen pomočnik, ki bo J Shf^i. Ur» •V g°zdu nroH ^ ^ast"^u kmetijskih zemljišč, da le> da£etev', ^ vsaj v glavnem mora
dc dejstvT 0r Se je v nrot e£JSka zakon°daja ne bo prenaglo ti ;4s8 triu ' da so J prete^osti rado dogajalo.
IC*!?^evin dan?ih ?fSkl,kmetje že v letu 1973 imeli °br?Uša> in7Jlge "^zdrževanioVf uC narašča, je treba pozdravi-
V0N, 2amrja 8°zdarstva IW°?f • ^P°d peresa Viljema >1 f>ie uJ. umiiiv povprečnepfl C ^ ^k je le, če je snov, ki jo V *i v oKr° prikazana "?• .ova!ca' kakršni so pri nas, ^ n ko^0**tvah prenut'	avtorjevo prizadeva-
ciK staiaL ugotavliai£ t ? m "azoren.
jo ' P^aja in eelo^nori"16] d?ka^ slabo kakovost mleka ^ed Pisali J1 ^jižica H?»i ' f ,v vročih poletnih mese-goStini.tlidi klavci inštituti ° Prid°bivanje mleka", ki so" ^ na f°stali dve knii? nilekarstvo- Zanimanja sta Ve^ju živr?Vnatem svetu"? °Šnje Zbirke: »Kako" bom °V^gOsn in	G-Fajdiga) in „Vse o
P°dinje.	(Danimir Kerin) s kopico
inž. M. L. *
udeležilo 45 od 60 vabljenih kmetov, na njem pa je o uvajanju in prednostih nove pasme govoril inž. Nace Lovšin iz Kmetijskega zavoda Ljubljana.
Kmetje, ki so se udeležili posveta, so .se odločili za uvajanje nove pasme. Strokovno pomoč, ki jo bodo potrebovali, bodo dobivali od veterinarjev, pospeševalca KZ in strokovnjakov Kmetijskega zavoda. V kratkem bo o uvajanju nove pasme organizirano še eno predavanje na osemenjevalnem centru, ki ga bo organiziral Kmetijski zavod. Na ogled in posvet v Ljubljano se b.o odpeljalo iz ribniške občine 50 noj-boljših rejcev.
Ob zaključku naj povemo, da so prvi poizkus osemenjevanja z novim semenom opravili v ribniški občini že lani, organizirano so začeli ose-menjevati po nedavnem posvetu, uspeh uvajanja nove pasme pa se bo pokazal šele čež približno 7 let.
J. PRIMC
z vso odločnos^o opozoril na to pomanjkljivost na zadnji seji občinske konference SZDL v Trebnjem. V sporazumih se namreč še najde kaj o komunali, o pospeševanju in kmetijskih-skladih pa nič, tako da bi kasneje ne mogli-delegati, čeprav bi imeli še toliko dobre volje, storiti ničesar več. To pobudo so zato obravnavali minuli četrtek tudi na medobčinskem sindikalnem odboru kmetijcev, ki ima sedež v Trebnjem.
Čakanje na to, kar bi morebiti ostalo ob pičlem dotoku raznih davščin v občinah, je za slovensko kmetijstvo, kjer smo tako močno odvisni od uvoza hrane, nesprejemljivo. Tako imenovano čiščenje proračunov, ki bi na ta način prizadelo edino pospeševalno službo, kjer so v trebanjski občini dosegli lepe uspehe, bi pomenilo medvedjo uslugo razvoju-.	^	,
A. Ž.
Pridelek: nakladale krompirja pred poslopjem Kz Trebnje
Ostali na cedilu
v sporazumih o predvideni letošnji splošni porabi skoraj ni črke o pospeševanju kmetijske proizvodnje. Po nekem členu bo sicer nekaj denarja namenjenega „gospodarskim posegom", vendar ne dosti. Za pro^ račun nerazvite občine, kjer je poraba izračunana do dinarja, je to kaj slaba ugotovitev.
Direktor trebanjske kmetijske zadruge inž. Slavko Nemanič jc zato
Podvodna masaža v Dolenjskih Toplicah. Povprečna doba bivanja v skupini topliških in mineralnih zdraviliško-turističnih krajev je bistveno daljša od povprečja, doseženega v Sloveniji. Tako ugotavlja študija dr. Rebeuška. To je pomembna prednost.
Svetla bodočnost
Imeti zdravilišča Dolenjske. Cateške in Šmarješke Toplice -pomeni imeti turistično prihodnost. To je razveseljiva napoved za našo pokrajino, zlasti še, ker so slovenski
— Kaj se neki pritožujejo ti koroški Slovenci, saj so čiste enokopravni: nemščino l^ko uporabljajo povsod, tako kot ostali drža^jani!
(Karikatura: Marjan Bregar)
^raviliški kraji kljub prednostim, ki jih imajo, v preteklih letih zaostajali, nekateri pa ćelo povsem zaostali (na primer Dobrna).
Ta optimizem prinaša študija „Ekonomska upravičenost investicij v zdraviliško-turističnih krajih", ki jo je ob mednarodnem zdraviliškem . letu napisal prof. Ludvik Rebeušek. V njej je z mnogimi številkami prikazano, kako se je razvijal turizem, oz. zdraviliško turistični kraji, v preteklosti in kako kaže zadnje čase.
Značilno je, da je Slovenija zaostala kar za tremi republikami glede povečanja števila ležišč v turističnih krajih. V letih 1966-1971"je naša republika imela le 29-odstotni prirast, Cma gora pa celo 110-odstotnega. Se" bolj je Slovenija zaostala, če upoštevamo samo zdraviliško turistične kraje, in šele v zadnjih dveh letili se razmere močneje popravljajo.
Kot je znano, sta zdravilišči Dolenjske in Šmarješke Toplice poslovno priključeni novomeški tovarni zdravil „Krka". S tem je dana večja možnost za naložbe, ki so jih - zlasti Dolenjske Toplice - močno potrebne. Cas, bolje rečeno bolnik in izletnik, terjata vedno več.
M. L.

Stvarnost, v pnmeru stanarin , veijetno nujna
Streha bo dražja
Prej ali slej jc do tega moralo priti. Ni šala, s prvim aprilom se bodo po vsej veijetnosti v na.ši republiki povečale stanarine za 25 odstotkov. Podražitev jc - tako dokazujejo skrbniki družbenih stanovanj, že dolgo nujna-in neizbežna.
Kot kratkoročna in celo kratkovidna se je izkazala stanovanjska politika, ki jc preveč „počez" upoštevala predvsem socialno plat. Enako kot bumerang je udarilo nazaj dejstvo, da nismo pravočasno ločili tistega stanovalca, ki zmore večjo stafiarino,,od tistega, kije ne more in mu zato mora pomagati družba. Omogočiti nizko stanarino vsem, to načel6 jc v preteklosti osiromašilo denarne zneske, namenjene vzdrževanju družbenih stanovanj.
Vsaka podražitev je neljuba in jo ljudje sprejmejo z negodovanjem. Toda lažje jo bodo sprejeli, če vedo, da so stanarine nespremenjene že nekako pet let, da pa so stroški gradnje in vzdrževanja zgradb v primerjavi z letom 1970 astronomsko narasli. Ta razlika je postala tako velika, da zdaj lastniki stanovanj laliko računajo, da bodo dobili povrnjen vloženi denar v obliki stanarine šele v 500 (!) ali ne dosti manj letDi, medtem ko je gospodarno, če se povrne v 60 ali 70 letih.
Se bi lahko dokazovali stvari, ki so sicer ljudem znane in razumljive. Morda le še to: kazalo bi vnovič pretehtati merila za pridobitev pravice do družbene subvencije (pomoči) pri plačevanju stanarine, saj bo podražitev družine s skromnejšimi dohodki prccej prizadela.
M. L.
rredno je
•••
Svoj čas jeyeljalOy koruza je žito revnih ljudi. Mamali-ga v Romuniji, polenta v Italiji, koruzni žganci in koruzni kruh pri nas, to so bili simboli revščine. Zdaj je vse obrnjeno na. glavo: koruza, ta skorajda nepogrešljiva živinska krma in industrijska surovina, prinaša bogastvo. Postala je dragocena (celo strateška) poljščina z visoko ceno.
Izziv koruze
Kjer se ravnajo zgolj po zakonu povpraševanja in ponudbe ter po logiki dobička, je imel ta preobrat za posledico veliko spremembo v kolobarju, v strukturi poljščin. ZR Nemčija je v^ zadnjem desetletju povečala površine, zasejane s koruzo, kar za 12,5-krat, Švica za 7,5-krat, Kanada za 3-krat, Francija za dvakrat. Pa ne le površine, zelo so se zvečali tudi hektarski donosi. Od naštetih dežel v nobeni ne pridelujejo manj od 50 stoto v zrnja na hektar - v državnem povprečju. In vendar imajo - z izjemo Francije - manj ugodne podnebne razmere za pridelovanje koruze, saj je znano, da hodita koruza in vinsk trta vštric, kar zadeva potrebno toploto.
To poudarjamo, ker v Sloveniji, ki ji tako in tako -manjka živinske krme, ne sledimo dovolj temu klicu. V zadnjem desetletju smo povečali površine od 42.000 na 52.000 hektarjev, povprečne pridelke pa povečali od 29 na 32 stotov na hektar. Več kot skromno! Če bi dosledneje sledili akciji, ki so jć začeli strokovnjaki, bi bili rezultati mnogo ugod-^^ nejši. Tekmovalci v pridelovanju koruze so tudi na Dolenjskem pokazali, da ni nobena umetnost pridelati sto in več -stotov zrnja na hektar. Zlasti v mejah širše Dolenjske bi bilo mogoče še veliko narediti.
Koruza ima dokaj zanesljiv pridelek in ceno, mogoče jo je sejati na isto njivo več let zapored, mogoče je obdelovanje mehanizirati, stroje in sušilnice zanjo uporabljati skupno (proizvodne in strojne skupnosti!), skratka: koruza bi lahko dajala našemu kmetu mnogo več, kot mu daje. Pomladanska setev ni več tako daleč in želeti je, da bi ta klic naletel na večji odmev, kot so prejšnji.	M. LEGAN,
^ 27- lebruarja 1975
DOLENJSKI LIST
3
Skoki iz preglednic
Regionalna zdravstvena skupnost za Dolenjsko bo na jutrišnji seji ocenila lansko poslovanje svoje predhodnice — začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja v Novem mestu. Prav gotovo je imelo v poslovanju pomembno vlogo število zavarovanih oseb, zato si te preglednice, ki napolnjujejo gradivo za to sejo, oglejmo nekoliko podrobneje.
Skupno število vseh zavarovanih oseb v regiji se je do konca minulega leta povečalo na 128.809 ali za 2,3 odst. Pri tem je zanimivo, da se je število zavarovancev v trebanjski občini zmanjšalo - od 13.047 na 12.863. Sicer pa so v črnomaljski občini našteli za 4,9 odst. več zavarovanih oseb, v krškima 1,6, v metliški za 2,9 in v novomeški občini za 2,5 odst.
V primerjavi z letom 1973 se je število aktivnih zavarovancev v regiji povečalo na 41.171 ali za 6,3 odst. Največji skok je „naredila" novomeška občina, kjer so lani našteti že 21.950 aktivnih zavarovancev, medtem ko jih je bilo leto dni prej 20.717. Število oseb, zavarovanih po delavskem zavarovanju, je naraslo za nekaj več kot 3.000 ali za 3,3 odst..
4	'
Kmečkih zavarovancev pa je iz leta v leto manj. Leta 1973 jih je bilo v regiji 25.132, lani samo še 24.716 ali za 1,7 odst. manj. Največ kmečkih zavarovancev je „izgubila" novomeška občina (3,5 odst.}, takoj za njo je trebanjska občina (2,3 odst.). Število kmečkih zavarovancev je lani naraslo samo v metliški (za 7,7 odst.) in črnomaljski občini (za 1,1 odst.).
Od vseh devetih regij v Sloveniji je imela novomeška lani drugo največjo prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Prispevke so zbirati po stopnji 10,85 odst. Od tega fe šlo za samo zdravstveno zavarovanje 10,35 odst., 0,50 odstotkov pa so odvajali v investicijski zdravstveni sklad. Novomeška investicijska stopnja je bila druga največja v Sloveniji - takoj za Celjem. Naj dodamo še to, da so kmetje plačevali 36 odstotkov^ katastrskega dohodka in po 140 din pavšala za zavarovano osebo.
Poslovni rezultat kaže, da je šla začasna skupnost v minulem letu dokaj 'srečno med Scilo in Karibdo, saj je ob vseh težavah prigospodariUt celo nekaj več kot pol milijona dinarjev presežka, kar se v prejšnjih letih ni dogajalo. Seveda pa računi tudi v letu 1974 niso bili povsem čisti, saj je poslovanje še vedno grenil primanjkljaj iz leta 1973.
I. ZORAN
Z ocenjevanja kakovosti lanskega cvička, ki so ga dale vinske gorice širše Dolenjske. V ospredju je inž. Dušan Terčelj iz Kmetijskega inštituta Slovenije. (Foto: S. Mikulan)
Cviček 74 prestal pokušnjo
Degustacija je bila uvod v tradicionalni »Teden dolenjskega cvička«, ki bo od 15. do 20. marca v Novem mestu - Najboljši Franc Martinčič
Kot smo poročali v prejšnji številki našega lista, bodo Dolenjski vinogradniki pod pokroviteljstvom Tovarne zdravil Krka Novo mesto - združenih TOZD gostinstvo - društva vinogradnikov, Agrofcbmbinata Krško in TOZD Hmeljnik Novo mesto v času od 15. do 20. marca 1975 imeli svoj že tradicionalni praznik „Teden dolenjskega cvička."
70 dolenjskih vinogradnikov, Aprokombinat Krško in TOZD
Hmeljnik Novo mesto so za to prireditev dali na voljo 88 vzorcev
Zadovoljno kramljanje zmagovalcev po končani prireditvi. Ekipo je vodil Stane Kastelic. Na tihem so fantje upali na prvo mesto, čeprav so imeli malo časa za priprave. (Foto: Jožica Teppey)
Novomeški zadružniki prvi
Dvorano doma JLA v Brežicah so v soboto napolniU mladi zadružniki iz črnomaljske, metliške, novomeške, trebanjske, krške in brežiške občine. Pri^i so bodrit ekipe, ki so nastopile na tekmovanju „Kaj veš o kmetijstvu". V znanju iz živinoreje, poljedelstva, kmetijske mehanizacije in splošnih tem se je pomerilo sedem ekip iz Do-lemske in Posavja.
Poslušalce in nastopajoče je pozdravil podpredsednik občinske skupščine Stanko Rebemik in jim predstavil kmetijstvo v brežiški občini, kjer ta panoga reže kruh 38 odstotkom prebivalstva.
Zatem so se na odru zvrstile ekipe in odgovarjale komisiji po vnaprej izžrebanem vrstnem redu. Prvo mesto je osvojila ekipa Kmetijske zadruge iz Novega mesta s 30 točka-
mi Sledile so ji ekipe kmetijskega izobraževalnega centra iz Novega
V zmagovalni novomeški ekipi so bili trije mladi kmetje: Milan Mirtič s Sel, Cvetko Golob iz Praproč in Vinko Kovačič iz Drame. Ti trije mesta, trebai^ske Kmetijske zadruge, Brežic, Crnomlja^ Metlike in Ki^kega. Trebanjci in dijaki Kmetijske šole so za drugo oz. tretje mesto odgovarjali na dodatna vprašanja, ker sta imeli prvič obe ekipi po 29 točk. Ekipa Agrarie je dosega 28 točk, ekipa KZ Črnomelj 24 točk, ekipa KZ Metlika 21 točk in ekipa Agrokombinata iz Krškega 11 točK. bodo zastopali regijo na republiškem kvizu v Kostanjevici.
J. T.
Gozdarji ne smejo biti neuki
Opozorila z gozdarskega posveta na Bledu
Kmečki posestniki se bodo bolje vključili v gospodaijenje z gozdovi, če bodo imeli splošno in strokovno izobrazbo. O tem so razpravljali tudi slovenski gozdaiji na Bledu. Na posvetu, U so ga organizirali ob 25-letni-ci visokošol^ega študija gozdarstva y Slovenj, so sicer največ govorili o izobraževanju in vlogi kadrov pri razvoju gozdarstva.
Razen o izobr^evanju gozdarskih inženirjev in tehnikov je bilo mnogo povedanega tudi o izobraževanju gozdnih delavcev in še posebej o izobraževanju gozdnih posestnikov. To je še zlasti pomembno, saj upravljajo lastniki gozdov v obratih za kooperacijo na našem območju kar dve tretjini vseh gozdov.
Gozdarstvo izstopa iz ozkih okvirov izkoriščanja gozdov. Večjo skrb bo treba posvetiti vzgoji in varstvu gozdov pred naravnimi pojavi, prav tako pa tudi varstvu okolja in urejanju pokrajine. Gozdaiji bodo morali v preprosti besedi povedati kmetu, kako naj skrbi za gozdove, kako naj ravna z motornimi žagami in drugimi stroji.
Dolžnost gozdarjev j'j, da lastnikom gozdov prenesejo vsa najnovejša izkustva v zvezi z ilcloni v
4 ebhhne™
gozdu. Kajpak se morajo za to sami usposobiti, to pa je možno z individualnim študijem strokovne in splošne literature, tako znanje pa se dobi tudi na seminarjih, tečajih in drugih izobraževalnili oblikah, ki jih organizira gozdno gospodarstvo. Razvoj naprednega kmetijstva in gozdarstva narekuje, da bosta morali ti dve panogi še tesneje sodelovati in v ta namen uskladiti programe.
FRANC MARKdViC
KDAJ MRLIŠKE VE2ICE?
Za žive je v Ribnici dobro poskrbljeno, za mrtve pa slabše. Ko kdo umrje, se začno težave. Kam s preminulim? Stanovanja so vedno manjša in vedno više sezidana. Posebno hudo je v stanovanjskih blokih. V stanovanjih ni odvečnega
I>rostora za pokojnika, ki naj bi tam ežal.
Zato je nujno, da se v blokovskih stanovanjih odpravijo „zadnje ure" umrlih. Zagotoviti je treba primerne mrliške vežice na pokopališču. Tam bomo svoje drage pokojnike lahko lepše okrasili in se od njih dostojne-je poslovili, preden jih izročimo materi zemlji.
V. P.
cvička, pridelek iz leta 1974. Posebna degustacijska komisija, sestavljena iz strokovnjakov biotehnične fakultete. Kmetijskega inštituta ter dolenjskih strokovnjakov in vinogradnikov s prof. inž. Veseličem na čelu, je predložene vzorce ocenila 21. februarja.
Čeprav so vzorce za pokušnjo dali najboljši vinogradniki, je kljub temu bilo izločenih kot neprimernih 17 vzorcev (19 odst.). Pri tem je komisija bila razmeroma stroga, kar nam potrjuje podatek, da je bilo 6 vzor-ccv izločenih samo zato, ker niso ustrezali tipu cvička (premočna barva, preveč alkohola), brez vseh drugih pomanjkljivosti. Na račun neustreznega kletaijenja, med katero štejemo duh po žveplu, plesen, duh po drožeh, rjavenje, mlečni cik, je bilo izločeno 9 vzorcev, dva vzorca pa sta bila izločena zaradi suma primesi samorodnice.
Za prireditev „Teden dolenjskega cvička" je tako od 88 predloženih vzorcev ostalo 71 vzorcev, ki bodo na voljo ljubiteljem cvička v dneh od 15. do 20. marca 1975 v prosto-, rih hotela Kandija v Novem mestu.
Od 71 pozitivno ocenjenih vzorcev cvička so ocene po degustacijski razporeditvi (zlato - srebro - bron) naslednje:
—	1. ocena nad 15 točk — 10 vzorcev,
—	II. ocena od 14 do 15 točk — 17 vzorcev,
—	III. ocena od 13 do 14 točk — 25" vzorcev
Nižje ocene od najnižje (10,5 točke do 13 točk) je prejelo 19 vzorcev. Izmed prvoocenjenih je treba pohvahti prizadevnost in strokovnost mladega vinogradnika in trsničarja Franca Martinčiča iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju, ki s svojim cvičkom iz Vrbovcev osvaja že tri leta zaporedoma prva mesta. Med prvovrstnim. cvičkqm je tudi cvičck iz Ljubnega, to je ^ske gorice, za katero so še pred leti mnogi trdili, da tu ne uspeva nič drugega kot samorodnica. Najboljše ocenjeni cvički so tako rekoč iz vseh naših vinskih goric, kar pomeni, da je s primernim znanjem možno pridelati povsod dober cviček. Iz tega sledi, da lahko dober cviček pridelamo na področju celotne vinorodne Dolenjske in da imamo v naših sončnih gričih, kjer zdaj raste neustreznaa trta, še veliko neizkoriščenega narodnega bogastva.
TIT DOBERSEK
Podpredsednik občinske skupščine in direktor Agrarie v Brežicah Stanko Rebemik (levo) je v soboto, 22. februaija, čestital kmetom, ki so lani oddali več kot deset tisoč litrov mleka. Ob tej priložnosti so jim izjrfačali regres po šest par od litra. Na slovesnost so povabili 38 kmetov, ki so lani oddali skupaj nad 539 tisoč litrov mleka.
stanovanja za upokojence
Kakor kaže, bodo ribniškim upokojencem izročili ključe novih enosobnih stanovanj že v marcu, menda kar za občinski praznik. Tedaj bodo odprli tudi vrata v nove prostore društva upokojencev. Doslej zaradi neprimernega prostora društvo ni prišlo do veljave in napredka.
Upokojenci se veselijo novih stanovanj, saj so nekateri čakali nanje , tudi 10 let. Na seznamu je še 10 takih upokojencev, ki prosijo za stanovanje v novih blokih, ki bodo sezidani v tem in prihodnjem letu.
V. P.
pomlajena zk
Zadnja konferenca občinske organizacije Zveze komunistov je v Krškem samo še potrdila dejstvo, da si po okrepljenem ugledu pridobiva tudi vedno več novih aktivnih članov. Tako so tokrat ob prisotnosti tovariša Ludvika Goloba, člana izvršnega komiteja CK ZKS, slovesno sprejeli v partijske vrste 71 novih članov in jim ob tej priložnosti izročili tudi knjigo „Heroj Tito" s posebnim posvetilom.
Med novimi člani jih je 42 mlajših od 27 let, 19 do 35 let in le 10 nad 35 let starosti. Med njimi je bilo 40 neposrednih proizvajalcev in kar 20 žena. Sicer pa so na zasedanju brez razprave potrdili letošnji delovni program komiteja in organov ter sprejeli sklep o ustanovitvi nekaterih novih organizacij ter svetov ZK v krajevnih skupnostih.
PASJI TAT - 22. februarja je tat obiskal Rudija Bašlja v Gorenjem Kamenju. Temu je zmanjkal pes, z njim vred pa še 4 kokoši.
Josip Broz-Tito:
Povečana bojna pripravljenost
V preteklem obdobju smo dosegli velike uspehe nji celotnega sistema vseljudske obrambe, zlasti na*1"L-ženih sil. K temu so komunisti in vsi drugi pripao pomembno prispevali. Po zaslugi dejavnosti °rSan^jv0v in v armadi in prizadevnosti poveljstev, vojaških.kolej stifl vseh pripadnikov JLA se je povečala bojna priprav j ^e. utrdila moralno-politična enotnost armade in nasin nih sil nasploh. Dosegli smo pomembne uspehe pn ^ in uresničitvi zamisli o vseljudski obrambi, pn u^. ^ jj opremljanju naših oboroženih sil s sodobnim or $ drugimi sredstvi. Napredovala je tudi organizacija^.^ povečala zavestna disciplina in odgovornost pn °P nalog. Poglobila se je zavest pripadnikov JLA oreV0 nem in razrednem bistvu socialističnega samoup Pripadniki armade so tako kot vselej doslej aktivn vali pri uresničevanju politike ZKJ.	ekateI^
Seveda spremljate položaj v svetu, ki je kljub n pozitivnim gibanjem še vedno skrb zbujajoč.
konca sveta ni, ki mu ne bi grozila nevarnost v0Jne\je v P in omejene vojne se lahlčo vselej sprevržejo v sp°P vljefle najširših merilih. Neuvrščene države so zlasti izp ^ različnim napadom reakcionarnih sil. Jugoslavija J.^ svoje neodvisne in neuvrščene politike ter S0^PJ samoupravnega sistema nenehno izpostavljena Pn !?renCe $ Predsednik republike v pismu delegatom kon ,v JLA
Franc Popit:
Plan na samoupravnih osnov*'
Planirati na samoupravnih osnovah v duhu pomeni, da gre planiranje vsebinsko opreti na ^ a ekonomski položaj delavca v združenem delu, r yeti njegovo delo z družbenimi sredstvi. Upoštevati p J ^ da je dohodek delavca v združenem delu, ki se p dohodek temeljnih organizacij, v bistvu družbeni oziroma pripada celotnemu zdjuženemu delu.^iJ je neodtujljiv od delavcev, ki so ga ustvarili. n sis|f; družbenoekonomskem položaju delavca sloni ce socialističnih samoupravnih odnosov, je 0SI}?vnnraafli^11 planiranja. Zavoljo tega je dohodek ene temljne lahko vseeno večji od dohodka druge OZD in g za(joV°'t načelu delitve po delu razporejajo na sredstva vanje svojih osebnih in družbenih potreb. UP°
razvoj materialne podlage lastnega ali celotnega ■ . ^ dela. Razumljivo pa je, da pri tem delavci ne bi s ^v' osebne dohodke z enako pravico uporabiti tistin . rf so plod monopolnega položaja, rentništva ali raz ^ nih pogojev. S tem bi si prilaščali sadove tujega nasprotovalo ustavnemu načelu delitve po delu. . j# (Iz govora predsednika CK ZKS na 7. ste .upravljalcev „Rdeči prapor" v Kragujevcu)
Franc Šali:
ZK ni nikoli zavračala znanoj
k° m
Komunist — znanstvenik je v znanstvenem Q ^ drugi svoboden, hkrati pa mora uveljavljati p°
okolju, kjer dela in živi. ZK ni nikoli zavračala , y# pa se vzpenjala nad njo, je pa pripravljena krit# li gar, ki bi jo hotel zlorabljati. Za to pa PravzaFrLati ljavljanje marksizmu tuje miselnosti se ne da gre za vprašanje znanstvenikove akademske svod ^ $0ci za njegovo odgovornost do delavskega razreda i a iz j stični samoupravni delavski razvoj. Vsak, ki narediti teoretični oziroma idejni spor, PonavavisoKe|11/1 oportunizmu. Sedanje razčiščevanje razmer v stvu je pokazalo, da bo treba še veliko aktivn^.^0^ litičnega in strokovnega dela. V vseh okoljih še n j. pripravljeni. Manjka nam ustvarjalnih ter - ce *51 rečem - revolucionarnih nosilcev marksistične ,Q^j ka kadra, ki bi predstavljal teoretično in hkrati jj^j jj; dro na vsaki visokošolski instituciji v boju za u ^ l šiijenje in razvoj marksistične misli. Mnoge bo nalogo šele izšolati.
rjVc v u11
(član izvršnega komiteja predsedstva ZK-3 „Komunist")
Janko Smole:
Politika spreminjanja s'stc^
Dakarska kqnferenca sodi med tiste mednaro^ ^ darske konference, katerih temeljni cilj je izobliK %%j, ko spreminjanja sistema. Iz takšne njene nara^ e,er ; sklep o sklicanju trojne konference o surovinah ■	!
vanje, da bi našli nove poti in načine za dekol ^
rešitev za problem surovin kot najbolj zamotan jjViJ sodobnih mednarodnih odnosov. Sodelovanje	V j
konferenci je pripomoglo k temu, da so se	^tj
na stališča držav v razvoju glede tega, katere pot1 K i, problema surovin in energije so najučinkovitejše-^
renči v Dakru zato niso govorili samo o surovi < tudi o drugih elementih, ki danes otežujejo odno v d imenovanim tretjim xsvetom in drugimi država'1 y osnovnih proizvodov držav v razvoju.	,j i i® J
(član Z1S v izjavi za Tanjug ob vrl11
WA
Št. 9 (13361 - 27^5»^
/b stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Čemaoevih 70 let
i®	prazniku
C	^ na^ Dolenj-
*onir	lovec in tL
■ stoini o\n^ ^ Maienji vasi pri Po-■^onč^ v Štp^°
^^6ča učitpS"' 5®,' 8^ še ^tem je v Trff	Kreigher.
^o-gozdankn • 1	kmetij-
Posiav lfeh^je 4-
y P^^tranku, kjer Kot mf^ o^e delovodja.
J]a. Zato ga dobimo že
pismo iz avtralije
m razšiijen med P'iča tudi svojevrsten način
"Ini dobfli iz dar°' a'	te
^ nam-	Avstralije. Pi-
3eL Priloiii^-^ Slavko Ve-
^^"Jete E;	me, da
A®*" mneniu^J n ^ Po njiho-^®prav sem v ?ole"Jskem listu. ^oltSZ r in dobi-enomesečno
^ semlnUi • ."'"ovme. Izpol-
"»bo'SS^toinupamr.la
"jagalo Dri f	nialo po-
Jolenjski list^	lista.
'^Pis.kigaberem'«'^ slovenski
2n^IL0Nl PRISPELO
poslala'^6 I?°-'i hčerki
Sf- vendar Wr^i ^ daril° ~
?s
ci4 9daAebil^keSan- P.ovem zato u.1974! §n^i9ddan v Ribni-to krivi iPražujem se, kdo je
KR®«HA MAJERLE Črnomelj
1 SVEČAN^KRKI: ; vmladih vojakov
^«^^^>0,!eadŠl
Stt V°gSlUŽijo vojSiT JUg°Sla" kasarno i\h rok- Ob J alci na-nti' starešin?- pozdravljajo d^nicr» ''I razka7iii •ln s^arcjši vo-te, v k'v°jalki kinh ^0sPalnice, je-rS^bodo nr.1" I^ge objek-
fhovirjj Star^in? jj?«811 SV?J vo" °snovnbni nS1znanJajo z
D. M.
1927 med ustanovitelji protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki si je prizadevala, da se slovensko ozemlje osvobodi in priključi matični Sloveniji in Jugoslaviji. Zaradi prevratne in protifašistične dejavnosti je moral 1928 pobegniti v Jugoslavijo, od koder je nadaljeval s tovariši protifašistični boj. Iz teh dni izhaja njegovo poznanstvo in sodelovanje s pokojnim voditeljem delavskega in komunističnega gibanja Ivanom Regentom. A tudi v tedanji kraljevini Jugoslaviji zavedni protifašistični borci niso našli prave domovine. Tudi Cernača so začeli zasledovati in preganjati, zato je pobegnil v Francijo.
Ob razsulu stare Jugoslavije je bil v Makedoniji, kjer se je poslovil od žene in sinka ter pobegnil, da ga ne zajamejo Nemci. Kar peš jo je mahnil proti severu na ženin dom v Go-renjo vas pri Mirni.
Znidaršič iz Npvega mesta mu je dal zvezo z učiteljem Antonom Majnikom, ki je tedaj služboval v Ribnici, in Cemač se je odpravil tja. Toda v Ribnici je zvedel, da njegovi tovariši niso pričakali Italijanov doma: pobegnili so v Malo goro, kjer so bUi že 13. maja 1941 težak boj. V več kot enournem boju je padel protifašist in borec za Primorsko Danilo Zelen. Ferdo Kravanja je bil hudo ranjen (padel je kot politični sekretar okrožnega komiteja za za-' hodno Primorsko 1944 pri Anhovem), Majnika pa so ujeli v lovski koči, a jim je uklenjen ušel; padel je leta 1944 v Ribnici. Debeljakovi so Cemaču vzpostavili zvezo v Veliki gori. Cernač je bil med ustanovitelji Ribniške čete. Pozneje je bil v Dolenjskem odredu, v Gubčevi brigadi, pri gospodarski komisiji Mima-Št. Rupert, komandi mesta Črnomelj in na Bazi 14.
Jeseni 1945 je bil predsednik agrarne komisije v Trebnjem in I&škem ter načelnik tajništva za gospodarstvo Trebnje. Od tam je odšel v gozdarsko službo. Bil je pri GG Postojna in Slovenjgradec, kjer je bil upravitelj. Tu seje leta 1960 upokojil
Za zasluge med osvobodilnim bojem je prejel več odlikovanj, med njimi srebrno značko OF. Tone Cernač je bil od mladih let tudi lovec in je že pred vojno v Makedoniji uplenil risa. V Slovenjgradcu je bil predsednik okrajne lovske zveze. Opravljal je številne druge lovske funkcije. Za zasluge v lovstvu je prejel vsa do sedaj obstoječa lovska odlikovanja pri nas.
Ob visokem jubileju mu želimo, da bi še dolgo zdrav in krepak hodil v naše lovske revirje.
TONE OŽBOLT
i
Na sobotnem srečanju mladih zadružnikov iz Dolenjske in Posavja v domu JLA v Brežic^ je razvedril udeležence domači ansambel Dobri prijatelji. Fantje veliko nastopajo in so se z uspehom že predstavili tudi zdomcem v tujini (Foto: Jožica Teppey)
Še enkrat o gradnji ceste
Vse možnosti o novi cesti Ručetna vas—Semič treba dobro pretehtati
Mnenja sem, da je treba ^ede nove ceste Ručetna vas-Semič premagati sebičnost, ki \ddi le en problem, zapira pa oči pred številnimi perečimi vprašanji. Vse možne izpeljave nove ceste je potrebno dobro pretehtati, da se loči pleve od zrnja. Vsekakor je treba najti najboljšo rešitev.
Cesto di vsaj dobro pot danes potrebuje že vsaka vas. Pri cestnem odseku Ručetna vas-Semič ne smemo gledati z zornega kota domačega dvorišča, marve^ upoštevajmo potrebe širše skupnosti.
Še vedno zagovarjam varianto mimo Starihovega vrha in Lipovca. Tako bi se cesta približala prometno izoliranim vasem nekdanjega KLO Nestoplja vas. Albinu Golobiču ne ugovarjam, da tudi Sadinja vas potrebuje cesto. Res pa je tudi, da je Sadinja vas od sedanje asfaltne ceste oddaljena le približno 500 metrov, nekatere vasi bivšega KLO Nestoplja vas pa bodo od predlagane trase za cesto Ručetna vas-Semič oddaljene 1 km, Pugled celo 1,5 km. Saj ljudje ne z^tevajo, da cesta steče skozi vasi, marveč želijo le, da se jim čim bolj približa.
Asfaltni priključek do Sv. Roka bi bil v tem primeru uporaben za Sadinjo vas. Mislim, da jc bolje, da ena vas naredi malo daljši ovinek, kot da bi ga moralo pet, ki bi bile
navezane na cesto, ki jo zagovarjam. Sadinja vas bi v tem primeru lahko uporabljala cesto, ki ji že sedaj delno služi (Semič— železniška postaja), in novo cesto. Trebnji vrh ni pa nič bolj oddaljen od predlagane variante kot npr. Brezje in precej bližje kot Pugled.
Ce bi tekla po nerodovitnem terenu, cesta prav gotovo ne bi izgubila svojega turističnega pomena; kraji so tam slikoviti in razgibani. Semi-ška'gora bo pa kmalu preveč pozidana, tako da že izgublja svojo prvobitnost
Glede vprašanja urbanističnega načrtovanja Semiča sva z Albinom Golobičem istih misli. Križišče res ne sme biti za stalno v novem jedru Semiča, ki se oblikuje med šolo, samopostrežno trgovino, bodočim vrtcem in novimi stanovanjskimi naselji, katerih .en krak se širi proti
KS so brez prostorov
Pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov zavira uspešno delovanje krajevnih skupnosti
^?!jggjovornik iz Drage
Pred9ovornA ^umoresko »Pridružujem se ,ku<<» objavljeno 20. februarja v Dolenjskem listu
V naši samoupravni družbi ima krajevna skupnost pomembno vlogo. Za njeno uspešno delovanje pa so potrebni tudi ustrezni prostori.
feyV=,£
tUŽe^ieeZ H0slus'al pri-
,Tuarne *???ZTiko™
*$& Sediš hl~ h misel:
2* *wS° pos/u™-
Zh *? uvTavl>alec p«
kfprWialJi!aVl že sv°f° dolžnost!"
% l^nka So ttQ misel' \ Se. QjZ° Stanka je
%nod kožica8 mTe Ve' V j^nih in _ Plazov,
Sede shj* °Vol,nih' k)]/ olinit ke. *10, pa ne-
W e &o<f0 J®®**? ^/e/o" Sovornikf[izpolniti
Z9re>konkZnikom & *t0'ilh ev *eZ„etnJ Ukrepe
' *Ve*Sfl-. discipline,
**% L°sternu *,
ti"^"0rntVeku 'e >v0, le ves J"«'a zaradi
yt"A>>iVes'mko''
l°ii?sPoiZ, lepc?a
"a iruti °'e: u možnost, da

bi med službenim časom morda delali, sestanke, modna vprašanja, ljubezenske in otroške težave ter kozmetične napotke pa poslušali med malico ali po službi. Tega govora ne bom pozabil. Bil sem konkreten in posledice sem čutil takoj. Vsi, so se jezili name: prizadeti, predgovomiki in moji sodelavci. Izogibali so se me v velikem krogu.
Kljub temu sem še nekajkrat opozoril na nepravilnosti, predlagal konkrente rešitve. A med ljudmi je završalo: „Kaj spet hoče? Že spet on!*'
Odnehal sem. Osovražen, nepriljubljen, -čuden, nedru-žaben in kritizerski sem postal v njihovih očeh. Drago sem plačal svojo naivnost. Odslej tudi jaz neprizadeto sedim na sestankih. Naj se vrste predgovomiki, govorniki, zagovorniki. Njihovi govor/ ne prizadenejo nikogar! Psi lajajo, karavana gre dalje.
P4olčeči govornik iz Novega mesta
prav teh pa marsikje, posebno na podeželju, ni. Posamezne krajevne skupnosti domujejo v prostorih krajevnih uradov, v pisarnah delovnih organizacij, stanovanjih posameznikov ipd. Neurejene razmere se kažejo. v delu krajevnih skupnosti.^saj vplivajo nanj negativno in zavirajoče.	. •
Za primer naj navedem krajevno skupnost Krmelj, ki se razteza na območju dveh krajevnih uradov (Šentjanža in Tržišča). Pomoč teh dveh krajevnih uradov je čutiti samo v okviru služb krajevnih uradov ob raznih volitvah, medtem ko prave pomoči pri družbenopolitičnem delu ni čutiti. Krajevna skupnost Krmelj je brez svojih poslovnih prostorov in le prizadevnosti posameznikov gre zevala, da kljub temu uspešno deluje. Ce v ustavi določamo fin poudarjamo pomembnost krajevnili skupnosti kot temeljnih celic naše družbene ureditve, potem bi morali poskrbeti tudi za njihove prostore!
Podoben je tudi položaj drugih družbenopolitičnih organizacij in društev: nimajo ustreznih prostorov, njihovi akti leže po stanovanjih posameznih funkcionarjev .
Prepričan sem, da temu vprašanju ne posvečamo dovolj pozornosti, vsekakor pa bo potrebno, če hočemo, da bo delo krajevnili skupnosti tako, kakršnega si želimo.
BORIS DEBELAK
izlet v opatijo
Dom v JLA v Ribnici je organiziral za svoje člane enodnevni izlet v Opatijo in sicer prav med festivalom zabavne glasbe „Opatija 75". Udeleženci izleta, so bili navdušeni. Na festivalu popevk pa so si dobro ogreli dlani, ko jo bila proglašena za najboljšo slovenska popevka „Dan ljubezni" v izvedbi skupine „Pepel in kri". Ta pesem nas bo zastopala na tekmovanju l',vrovizije.
M. G.
Mladici, drugi proti Vavpčji vasi, tretji proti Selam. Še večja napaka bi bila storjena, če bi novo cesto speljali skozi' stare predele Semiča. V prihodnosti se bo moral glavni krak te nove ceste oddvojiti med Se-mičem in Mladico in naprej proti gospodarskemu središču KS, proti tovarni Iskra. Tega načrtovalci ne bi smeli prezreti.
ALOJZ ŠUŠTARIC Semič 30
o nekem kvizu
Ekipe za kviz „Kaj veš o kmetijstvu", ki je bil pred dnevi v Brežicah, so se morale dobro pripraviti. „Požreti" so morale vso' slovensko literaturo o kmetijstvu, da se ne bi osramotile. Bile so pripravljene; prišle so, poslušalci tudi. Vse je potekalo v r^u, kot se spodobi, samo pri ocenjevalni komisiji se je malo zataknilo. V nji so bili strokovnjaki in žilica jim ni dala miru - nekaj malega so morali prišepniti...
Tako se govori in tega ni nihče zanikal Sicer pa, važno je, da imamo „prvaka"!
M. M. in R. V.
3. letnik TKSŠ Grm
Zavora amaterizmu
Gasilsko društvo Kapele je te dni prejelo od Zavoda za zaščito malih avtorskih pravic račun za nekaj prireditev in občni zbor društva s spremnim dopisom, v katerem piše tako; „Sporočamo vam, da ste pri skupščini občine dobili samo policijsko dovoljenje za prireditev, nam pa morate plačati tudi avtorski honorar in dostaviti sporede izvajanih del."
Kapelska godba je gasilska in vsi njeni člani so tudi člani društva. Toda ker so na občni zbor prinesli svoje inštrumente in ob tej priliki zaigrali, naj torej plačajo „honorar"! Če ob tradicionalnem juijeVanju zaigra godba in zapojo pevci, morajo spet plačati ZANP. Morda se bodo na ZAMP kmalu domislili in zahtevali podobno tudi od vaških fantov, če bodo ti po stari, lepi navadi zvečer zapeli!
Zakaj tako? Prireditve, za katere ni vstopnine, ni dohodkov, morajo plačati po 100 din. Naj amaterji sežejo v svoj žep? In kam gre denar od „honorarjev"? Ne vem! Pred leti smo morali plačati ZAMP za dramsko delo, katerega avtor sem bil jaz, a nisem dobil niti dinarja! Mogoče je takih ne-evidentiraiidh avtorjev še več.
Zaradi takih in podobnih posegov v Kapelah pevski zbor ne prireja koncertov, dramska skupina ni pričela z vajami, gasilsko društvo ne uprizarja več iger, čeprav je imelo prej dve dramski skupini. Ob vsem tem je upravičeno vprašanje, ki ga zastavljam; kdo onemogoča kulturno dejavnost-na vasi?
DAMJAN VAHEN Kapele
80 let Ogrinčeve Angelo
Dedu se je v petih zakonih rodilo 30 otrok
ŠOPEK ZA NAŠO 25-LET-NICO - Številnim čestitkam ob 2S-letnici izhajanja Dolenjskega Usta se je pridružilo tudi novomeško hortikul-tumo društvo s temi domiselno urejenimi rožami in s srebinim trakom. Za pozornost se delavci CZP Dolenjski list društvu prisrčno zahvaljujemo.
Pred kratkim sva s Petrom Šobar-jem obiskala vas Breže v Ribniški dolini. Ustavila wa se na Ogrinče-vem vrtu, si ogledala opustelo žago, ^ gospodarsko poslopje pa staro in zraven nje lepo, novo hišo. Povsod je red, da človek hitro ugane, da ^ pod to streho marljive, varčne m gospodarne kmečke roke.
V novi hiši sva našla osemdeset-letno Angelo Ogrinc. Posedli ^mo za mizo, kjer je Peter že nastavil magnetofon, da bi posnel razgovor o njenem svaku dr. Milanu Lemežu, ki je bil do leta 1925 viden komunistični voditelj delavskega gibanja v Sloveniji.
,,Moj rod izhaja iz Bele vode v Loškem potoku. Rojena sem bila 21. februarja 1895 v Brežah," je začela pripovedovati o sebi drobna, prikupna ženica osivelih las, živali-
nega videza in še vedno odličn^a spomina.
Njen ded je bil petkrat poročen. Žene so mu pomrle druga za drugo. V vseh zakonih se mu je rodilo okoli trideset otrok.
.Poročila se je 4. maja 1914, malo pred prvo svetovno vojno, z Ignacijem Oražmom in mu povila tri otroke. Toda kmalu je postala vdova. Drugič se je poročila z Antonom Ogrincem in odzibala še dva otroka. Vsa družina je od začetka osvobodilnega boja sodelo-
Načrtujejo lopše čase
Občani v krajevni skupnosti Primož se z voljo in delavnostjo^ bore za premagovanje zaostalosti in nerazvitosti - Emigracija
Veččlanska komisija, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti Primož, je opravila anketo o socialni problematiki te nerazvite krajevne skupnosti sevniške občine. Pokazala jc, kje so žarišča socialne problematike teh krajev.
Za krajevno skupnost Primož je bilo značilno, da jo je pred leti hudo pestita ekonomska emigracija, kar se je poznalo tudi v upadanju števila rojstev. S tem v zvezi se jc zastavilo tudi vprašanje šolanja Otrok; novo podružniško šolo so morali zapreti, otroke pa zdaj vozijo k pouku v Telče in v Tržišče. Od 401 prebivalca jih je 96 zaposlenih^ od tega jih hodi na delo v druge občine 25, v tujini pa jih dela 14.
Delovni ljudje, občani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ne drže rok križem. -Letos bodo h gradnji vodovoda pristopili vhščani Dedne gore in Gornjih Orel, tako da bodo imele svoje vodovode vse vasi. Veliko ■ pozornosti so
posvetili in še posvečajo komunalni dejavnosti; opravili so preko 3000 prostovoljnih delovnih ur in k 10 tisočakom družbene pomoči prišteli še nad 19 tisočakov lastnih prispevkov. V načrtih imajo, da usposobijo del krajevnih ^ cest za avtobusni promet, da jim ne bo treba hoditi 7 kilometrov do najbližje avtobusne postaje, ter da že usposobljeno cesto Primož-Telče predlagajo za občinsko.
Program komunalnega razvoja predvideva tudi razvoj trgovine in turistično-gostinske dejavnosti, prav tako pa tudi r-izvijanje kmetijske in gozdrie kooperacije.
Dolgoročni razvoj krajevne skupnosti bo s svojo uresničitvijo odpravil zaostalost in nerazvitost, kar bo morda zajezilo tok ekonomske emigracge, s tem pa ne nazadnje tudi poživitev prosvetno-kulturne dejavnosti.
KAREL ZORKO Studenec
Angela Ogrinc, foton-aflrana pred štirinajstimi leti. Se danes, kljub osemdesetim letom, je živahni in delavna.
vala v njem. Mož in sin Nace sta bila partizana in oba sta padla: sin kot borec IX. SN0B leta 1944 naPijavi gorici, mož pa kot borec XIV. divizije 30. maja 1944 v Savinjski dolini.
Ona je vse življenje kmetovala in mlinarila. Zadovoljna je, da so fe zdaj v njenem hlevu tri krave in telica.
Preostali del pomenka je posvetila' predvsem svoji sestri in njenemu možu dr. Lemežu, ki je rad prihajal v to hišo. Žandarji so mu bili stalno za petami. Najhuje pa je bilo, ko so se nadenj spravili orjunaši inje zato, po njenem pripovedovanju, moral pobegniti čez mejo.
Tone ozbolt
Letos poteka 25 let, kar je zvezna ljudska skupščina sprejela in razglasila temeljni o upravHanju državnih .gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih\ S tem je bilo pri nas uzakonjeno samoupravljanje kot logična posledica razvoja socialistične graditve naše države.
Leto 1950 štejemo tudi za rojstno leto prvih delavskih svetov, upravnih odborov in — novih odnosov. Prva leta tega novega obdobja niso bila povsod otroško brezskrbna. Samoupravljanje,. kot ga poznamo danes, ni prišlo samo od sebe v kolektive. Morali smo premagati napore, težave in odpore. To je bila trda samouprav-Ijalska šola.
Zdaj, po 25 letih, je laže videti pomanjkljivosti, ki smo jih delali na začetku, pa tudi dobre z^ede danes, ko imamo za seboj četrt stoletja samoupravljalskih izkušenj, zanesljiveje ločujemo, kot jih je bilo možno včasih.
Nekaj najstarejših samo-upravlj^cev iz dolenjskih, beloki^jskih in posavskih občin smo povprašali, kako se spominjajo prvUi samoupravnih jcorakov, v čem so 3e — po njihovem mnenju — stvari naprej, česa še nismo dovolj razvili, za kaj bi se zavzemali, če bi bili predsedniki delavskih svetov danes in podobno.
Njihove odgovore je s pomočjo sodelavcev Rie Bačer^ Maijana Baueija, Tonija G^šperiča, Jožeta Primca, Jožice Teppey in Alfreda Železnika zbrd in uredil Ivan Zoran.
Kot noč in dan
Vinko Babič, tehničiti vodja rudnika Kanižarica, je prišel v kolektiv leta 1954 in kot aktiven družbenopolitični delavec takoj začel sodelovati v organizacijah in v samoupravnih organih. Zdaj je Vinko Babič predsednik delavskega sveta, vsa leta nazaj pa je prisostvoval zasedanjem delavskega sveta bodisi kot član tega organa ali pa predstavnik katere od organizacij. Povedal je:
„Velika je razlika med leti, ko smo začeli uvajati samoupravljanje in danes. Včasih smo veliko razpravljali, vendar vsega nismo potem uresničili. Danes izvedemo vse, kar delavski svet sklene. Včasih so bila zasedanja bolj formalna. Dolgo je trajalo, da se je spremenila delavčeva zavest. Po 20 letih, kar sem jaz v kolektivu, je vsp drugače.
Vinko Babič
Obveščenosti delovnih ljudi nekdaj nismo posvečali nobene pozornosti, tudi nismo vedeli drug za drugega, kakšne dohodke ima. Zdaj je vse finančno poslovanje javno, kolektiv ga obravnava in osebni dohodki že dolgo niso več skrivnost. Sploh je razlika kot noč in dan! Ko smo pri nas pred kratkim obravnavali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, so ljudje na sestanku še kako premislili, preden so zanj glasovali.
Samoupravljanje je v našem kolektivu pognalo zares globoke korenine. Uspelo nam je, da se vsak delavec zanima za poslovanje in da člani delavskega sveta z vso odgovornostjo
OB SREBRNEM MEJNIKU SAMOUPRAVLJANJA
obravnavajo gradivo. Po mojem smo v razvoju samouprave-ravno v našem kolektivu dosegli tak napredek, da ga lahko štejemo med naivečie v črnomaljski občini."
Pravo odločanje • še pride
V Tovarni pofiištva v Brežicah je treba že skoraj z lučjo iskati delavce, ki so sodelovali v prvih samoupravnih organih.
„Naš prvi predsedriik delavskega sveta je umrl, veliko takratnih članov pa je upokojenih," je pojasnil vodja montažnega oddelka Jože Zorič. „Takrat nas je delalo v tovarni kakih osemdeset. Bili smo večinoma mizarji."
Tudi tovariš Zorič je prišel v podjetje kot mizarski mojster. Bilo je 1951. leta. Po tistem je bil večkrat izvoljen v delavski svet ali upravni odbor. Zdaj je predsednik delavskega sveta, zato zlahka primerja delo nek-dai in danes.
nismo obravnavali četrtletnih in polletnih zaključnih računov, ampak le letne in še takrat smo rekli: „To je stvar računovodstva!" in smo v glavnem le dvignili roke. Takrat noben delavec ni vedel, kaj so osnovna in obratna sredstva, skladi in drugo. Danes so seje DS in njegovih organov pogoste. Razpravljamo o vsem. Več razumemo.
Hkrati z razvojem samo-"upravljanja je napredovalo tudi podjetje. V začetku so bili v DS le starejši, danes pa so obvezno 'tudi mladi.
Jože Zorič
„Ukrepi in pristojnosti takratnih samoupravnih organov se bistveno razlikujejo od današnjih. Podjetje takrat še ni bilo industrijsko organizirano. O poslovanju smo le malo vedeli. Takrat smo še mislili, da morajo vsa zahtevnejša dela opraviti mizarji. To se je temeljito spremenilo, saj zaposlujemo večinoma priučerie delovne moči. O razvoju podjetja nismo imeli pravih predstav.
V	samoupravne organe smo volili večinoma starejše, najbolj vestne in najbolj izkušene delavce. Danes se spreminja tudi to: v njih so .zastopane ženske in •mladina. Odgovornost v samoupravnih organih je mnogo večja. Podjetje se širi, je pa bolje utečeno. Vsi, ki smo se učili v prvih letih samoupravljanja, se učimo še danes. Delegatski sistem nam nalaga nove dolžnosti. Kot predsednik sedanjega delavskega sveta si želim, da nam ne bi drugi določdi odstotkov za šole, zdravstvo itd., ampak da bi delavci dobili' v roke programe in resnično sami odločali, koliko bodo prispevali za posamezne narnene."
Kolektiv kot družina
Drago Pakiž, Oprema, Kočevje:
„V takratnem obrtnem podjetju Mizar nas je bilo malo zaposlenih, zato smo bili vsi člani DS, predsednik je bil Ivan Kordiš, podpredsednik pa jaz. Predsednik sem postal, ko se je Kordiš upokojil. Potem sem bil večkrat predsednik ali vsaj član DS, danes pa nisem več v DS.
V	začetku so bile seje DS poredkoma. Spominjam se, da
Drago Pakiž
Danes je samoupravljalec lahko, vsak, če hoče in če kaj ve. Vsaj strokovne in tehnične šole bi morale poučevati predmet ,samoupravljanje'. Samoupravljanja se mladi nauče šele v praksi, se pravi, ko so že zaposleni.
Ce bi bil zdaj predsednik DS, bi se zavzemal za napredek podjetja, za uvajanje nove tehnike, najboljše ne le v Jugoslaviji, ampak v svetu. Nadalje bi si prizadeval, da bi vsak član kolektiva zavestno, brez siljenja, odgovarjal za svoje delo in da bi člani DS bolj konkretno razpravljali o zadevah. Posebno pa bi se morali vsi zavzemati, da bi bil naš delovni kolektiv kot druži*^ na, da bi vladalo v kolektivu in izven njega prijateljstvo. To tudi pomeni, da zjutraj ob šestih ne bi šel na delo težko, ampak z lepim občutkom."
Polomij pa le ni bilo
Kmalu bo trideset let, odkar dela Ivan Štritof iz Sp. Pohance v tovarni papirja ,,Djuro Salaj". Marca 19,46 se je zaposlil v I^rškem. Takrat tovarna še ni obratovala. 'Obnavljali so jo. Sledila so leia zagnanega- dela, ko je bilo treba žrtvovati marsikatero prosto uro ne le za obnovo, ampak tudi za delo v političnih organizacijah. Ivan Stritof se kot nekdanji partizan ni branil dolžnosti.
Ivan Stritof
Tako je prišlo rojstno leto samoupravljanja, leto ustanav-
ljanja prvih delavskih svetov in upravnih odborov. Tovariša Štritofa so izvolili v tovarni v prvi upravni odbor. Tisti časi so mu še ostali v spominu. Takole pripoveduje:
„V samoupravljanju smo bili začetniki. Lovili smO se. Takrat ni bilo ,Obveščevalca', iz katerega bi lahko sproti zvedeli za vse, , kar se dogaja v podjetju. Toda imeli smo dobro vodstvo. Tedaj tudi zapisniki niso bili tako natančni, gradiva za seje pa sploh nismo dobivali. Z vsem so nas seznanili ustno, kar sproti. Danes je to drugače, člani vnaprej natanko vedo, kaj bodo obravnavali na sejah.
Mi pa smo imeli takrat nekaj dragocenega: zaupanje drug v drugega in voljo, da bi nekaj ustvarili. Preživljali smo težke čase, ko ni bilo ne tople malice ne avtobusnega prevoza in ne stanovanj. Mislim, da prav zaradi visoke zavesti pri naših odločitvah ni bilo polomij. Tovarna je lepo napredovala. Toda če bi bil danes predsednik delavskega sveta, bi začel pri disciplini. Mislim, da bomo morali ukrepati kolektivno. Preveč smo se navadili govoriti o pravicah in premalo o dolžnostih."
Vsak naj odgovarja
Jože Simonič, skladiščnik pletiva v Beti, je bil v preteklosti predsednik delavskega sveta podjetja, večkrat njegov član, bil je predsednik delovne enote, bil v vrsti komisij, imel funkcije v sindikalni organizaciji itd.
Jože Simonič
,,Samoupravljanje je bilo za nas že od vsega začetka resna zadeva. Spominjam se, da se je na sejah veliko upoštevalo mnenje starejših delavcev. V delavski svet podjetja so bili izvoljeni resni ljudje, najboljši delavci. To jim je bila neke vrste nagrada za prizadevno delo. Moram reči, da so bile razprave živahne. Razmere tistega časa nam niso bile naklonjene. Naša tovarna je bila v razvoju, težko je bilo preiti z lažjih pletilnih strojev na težje. Vse to seje seveda poznalo na sestankih delavskega sveta. Vsekakor je naredilo samoupravljanje ogromen korak naprej. Delegatski sistem omogoča slehernemu vpogled v poslovanje podjetja, v njegovo politiko in odločanje.
Do napačnega opredeljevanja posameznih delegatov prihaja zaradi slabe informiranosti delegatov. Poleg tega je veliko takšnih, kr se ne morejo čez noč znajti v novem sistemu dela. Za samoupravljalce ne bi bili odveč primerni seminarji. Tudi gradivo za seje jim bi lahko prišlo v roke v primerni, skrajšani obliki."
„Menite, da je sleherni zaposleni tudi samoupravljalec? "
„Brez dvoma, saj vsakdo ustvarja. in z ustvarjenim tudi razpolaga."
,,Za kaj bi se zavzemali, če bi bili predsednik delavskega sveta danes? "
,,Predvsem za delovno disciplino, red, za to, da bi vsakdo odgovarjal za svoje napake, saj je navsezadnje za to tudi plačan."
Velik korak
Jože Puželj, INLES, Ribnica:
„Začetek samoupravljanja je bil slovesen. Imel sem vtis, da je to pomemben korak, prvi korak k uresničitvi gesla „ToVarne delavcem!" Imam občutek, da smo takrat resneje vzeli samoupravljanje, kot ga danes. V DS smo bili le starejši delavci, ki so si že pred vojno, v kapitalizmu, želeli odločati o svojem delu in njegovih rezultatih.

'M
m
nje, nič ni šlo mimo trajalo do priključitve h kj riatu Konus. lo odmaknjeno, od stva do drugega. samoupravljanje ^ t ^ več tako do izraza,
ti le bolj kot skrb za n , organizacrjo dela in ^ ocenjuje nadaljnji raz ] upravljanja.
Lojze je tudi sedaj tralnega delavskega sveta, razmerja ne ocenjuje J „Sva dva delegata; ko v manjšini. Lani je te v naše tovarne, to pa ^ prečili z enotno delavcev. Danes se is ^)f ne v smislu
meljne organizacije z j dela, temveč v neki vr ne predelave lesa, tudi ga, ki ga je na tem
Jože Puželj
V začetku pogosto nismo imeli strehe nad glavo v tovarnah; nekateri so delali v lesenih, neogrevanih barakah. Toplih malic ali kosil nismo imeli, ker ni bilo tovarniških menz. Zaščite pri delu ni bilo, ni bilo delovnih oblek, delovne obutve itd. Še stroji so bili redki in stari. Veliko idealizma je bilo treba, da smo ustvarili to, kar imamo. Ta napredek pa je ljudi uspaval. Mislim, da samoupravljalska zavest še ni zadostna. Mlajše bo treba vzgojiti tako, da bodo čutili, daje vse podjetje njihovo in da ga je treba pametno upravljati.
Menim, da je treba čimveč ljudi vključevati v samoupravljanje, pa bodo pridobiH postopoma znanje, ki jim manjka. Čeprav je samoupravljanje zelo napredovalo, sem prepričan, da še vedno polovica zaposlenili ne razume bilance (zaključnega računa).
Ce bi bil predsednik DS, bi se še posebno zavzemal za razširitev podjetja, za njegov čim boljši uspeh. Ce bo šlo podjetju dobro, bo šlo tudi vsakemu članu kolektiva, krajevni skupnosti in občini. Ne bi zanemarjal tudi varnosti pri delil. Poseben poudarek pa bi dajal gradnji stanovanj za mlade družine in stanovanj za delavce iz drugUi republik, ki se jih vedno več zaposluje v INLESU."
Slabše kot nekdaj
„Izvolitev prvega delavskega sveta 1950 smo proslavili nadvse slovesno. Kolektiv je tisti dan praznoval; še danes rad pogledam sliko od takrat. Tisto se mi je vtisnilo v spomin posebno zaradi tega, ker sem prišel v kolektiv kot mlad fant, bil pa sem soglasno izvoljen v upravni odbor, kjer so v glavnem sedeli obratovodje in mojstri," se spominja začetkov samoupravljanja v sevniškem Jugotaninu Lojze Zagrajšek, danes vodja vzdrževanja.
,,Mislim, da smo imeli kljub začetkom pravo samoupravlja-
Lojze Zagraj^ a
dovolj. Za to bodo L tudi velika vlaganja* ( nam zagotavlja obstoj-
Bilo je težko
Med večjimi kol6^'^ banjski občini ni no ^ bi bil toliko star, ^
samoupravljanje. Qc0$e<
Dana je bila leta 1" pti sebnih rokah! J°z. ^ edini, ki je od nJeI^rf kov še dandanes v t vu (spremljevalec v nima najlepših spom čase.
„Delalo se je naPJ i svetke! Vseeno sem ^ ^ danes iz tega nastalo . ^ tu kruh toliko ust, P m voljen nad prehojeni ustvarili tako čisto i Jp malo. Od doma sem ^ stovo desko, da s111 sod," se spominja-odkupili osnovna s j, zasebnika. „V dela^. smo bili trije, v drug' ^ dobi sem moral p°s tre^ nik, ker se je že tak^ * ne sme biti isti zap j^-je bil kar naprej b ^ jj. dar smo vseeno zv je gradili: med delorn> <, p utegnil, ali p° dc predsednikom dela* $ Ajdovškom sva .< j cement za prvi obr3
Malo pred ga našel v novi his'c j
ški ograji, seje vrnu 0f
kom iz Čabra. Žena J 4
njegov revmatizem #'i
rike. Tako
marsikateremu m J jev'fj bilo pri srcu, Jože P tOy0. pridobitve, da n • ip j dandanes v t°va. jtfj ^ strojno. Na vprašaJ ^ jO je za današnjo \jifA oklevanja odvrnil- >>.
biti z vsakim PriJSi U red in čistočo,	i
vsakemu v brk P° ,,M
j ote ButafP jfj
1-1 K° M)«/]
gre, ne za vogan- tt* J,
krat domenjeno, [0\tf\
tudi držati. Če se^ |
predpostavljeni. %
preti!"
i
---—■
^ Mmegff začetka predaj? ^jeUj v upravljanje delov-^ ^^ektivom smo vedeli, o ne pomeni samo orga-
UDrnvf- ^ ^^^nizmu |^'A"ir amjBt da se s
kom	premi-
PolnP'^'^ pravice in
odnosih, da to m prilagajanje celotne-"ov/m	sistema
f^ji."	^ proizvod-
Ko so direktorji izročali delavcem ključe tovarn..
.»Na predku, Je Yjesnik med drugim poročal:
st% Prvoborec	°dbora Zveze sindikatov Jugoslavije je delovni kolektiv cementne indu-
Mjetja, poseb V	izvolil 13-članski delavski svet. Njegova dolžnost bo nenehno spremljati delo
jtnih načrtov t° pozornost P3 ^o posvečal skrbi za kader, nadzoroval izpolnjevanje mesečnih in ■ Ovno disciplin61 u^rabo ^^eriala. Zavzemal se bo za čim manjše proizvodne stroške, bdel nad 111 Podobno, z ohn/^ pa Prav^no vrednotil nagrajevanje delavcev, novatorstvo, racionalizatorstvo v°đstveiu človek ?va.nJem delavskega sveta se bo vloga direktorja zmanjšala, ker bo poslej kot SVet so bili izvol' V^ra^?Ja podjetja reševal samo kot enakopraven član tega novega organa. V delavski *°žnost da k6?1 naJ"°Uši delavci, ki dobro poznajo poslovanje podjetja in ki so s tem dobili tudi ' a 56 o strokovno še bolj usposobili."
Titov odgovor
celo Pet m Izvoljen je P^den \	pol prej,
FLRJ 26 iuiJrdska s^pščina fla znani tem rSt-° leto sPre" javljanju dr? J? zakon °
^podjSinnav^ 8°sP0dar-
^^rSr^gospodar-^Uvih. P° delovnih ko-^ažem ntJ^lm nevernim
f*' ^ i H^-1VCem 111 dru" ^eritev VJ ™ £ zdela taka
gljiva, 1q 1 Jugoslaviji
fSla "Tovarne h "Sevanje feali za noe delavcem:" pro-
Jstt0Variš TitoUzeoniČljive baJke>
°CZm vjiud-
^POri>predennaSbo?aj0 ^ Ve^
r premagali vc do naši delav-
\bort* na^e zao6?! iZaVe' ^ ^ 1 duno prenri? al0sti" Vendar
te da bod° r ° «eh težav if zma«ov'to { a je gradita ' . ^ zayeda-
(SaBKMRJS
vohanje S podjetij itd.
3^J^Cčnan^k0^ti-
i dr? s°cialistične 0 dica razvo-
J nie J61 Je dosled ve naše
Poti i dska oblast 'n J
SOcializem» nezadržni
!prava pot
^ so^P^^jetia vdelavci v ^	delajo,"
^'^Pozdr.
travnem telegra-
mu, ki so ga Titu poslali z mitinga julija 1950. „Zakon je še en dokaz naše moči in napredka, v organiziranju in vodenju države in gospodarstva. Pomeni tudi priznanje delavcem za njihovo prizadevanje v boju za zgraditev socializma, saj so tudi v najtežjih okoliščinah dokazali, da so sposobni upravljati svoja podjetja."
Za Solinom so delavske svete dobili tudi drugod. V Sloveniji so med prvimi zakon uresničili delavci ljubljanskega Litostroja. Do konca leta 1950 je število delavskih svetov v državi zelo naraslo. Znaten delež v tem številu je imela Slovenija, saj so Litostroju sledila podjetja tudi v drugih krajih. Geslo „Tovarne delavcem" so začeli v drugi polovici tega leta uresničevati tudi na Dolenjskem.
Jugoslaviji siodi Dolenjska
Enega prvih delavskih svetov v bivšem novomeškem okraju je dobila nekdanja novomeška tovarna igrač. Dolenjski list, ki Je prav tisto leto začel izhajati, je zapisal:
„Po vseh predpripravah na sindikalnih sestankih so na sestanku 9. avgusta predlagali 21 kandidatov, ki so bili izbrani iz najboljših delavcev in nameščencev za delavski svet podjetja. 31. avgust so določili za dan volitev. Pričelo se je mrzlično pripravljanje in ves kolektiv je stremel za tem, da bo dan čim večji poudarek zgodovinskim pridobitvam delovnih ljudi. Dan pred volitvami so vsi tovarniški objekti, -okrašeni z venci, zastavami in borbenimi parolami, pokazali vsej okolici, da je kolektiv svečano in s čutom odgovornosti pripravljen
na prevzem tovarne . 1. septembra je bil novo izvoljeni delavski svet sklican na prvo redno zasedanje, ki gaje do izvoht-ve predsednika vodil najstarejši član sveta tov. Martinčič. Po poročilu volilne komisije je bil za predsednika sveta soglasno izvoljen Stane Dernovšček ... Nato je direktor Janez Strgov-šek dal obširno poročilo o poslovanju in stanju podjetja. Člani sveta so poročilu z zanimanjem sledili, kar je bilo razvidno iz raznih vprašanj, predvsem finančnega poslovanja, izpolnjevanja plana in stanja podjetja. Po poročilu in prevedu raznih pomanjkljivosti je delavski svet izdelal načrt, zatem pa iz svoje sredine izvolil sedemčlanski upravni odbor in sedem namestnikov. Za predsednika UO je bil soglasno izvoljen tovariš Jože Kreč.
Izjava s ključi v rokah
Naslednjega dne, 2. septembra, pa je bila primopredaja podjetja delavskemu svetu pred vsem kolektivom. Te zgodovinske svečanosti so se udeležili: zastopnik generalne direkcije lesne industrije Franc Petkov-šek, predsednik okrajnega izvršnega ljudskega odbora Novo mesto Stane Smid in zastopnik garnizona JA Novo mesto major Zupane. Po govorih zastopnikov, ki so prikazali pridobitve naše dolgoletne borbe pod vodstvom slavne Komunistične partije, da je delavec postal dejanski gospodar v podjetju, je direktor podal pred vsem kolektivom poročilo o poslovanju in stanju podjetja, ključe podjetja pa izročil predsedniku upravnega odbora. Le-ta je dal ob prevzemu ključev v imenu vsega kolektiva* svečano izjavo, da se bo kolektiv s svojim delom izkazal, da je vreden te zgodovinske pridobitve, in da bo napel vse sile za čim večji prispevek izgradnji socializma v naši državi..."
„Ves september je bil v znamenju živahnih razpravljanj o volitvah v delavske svete in upravne odbore okrajnih, krajevnih in mestnih podjetij," je začel uvodno poročilo na prvi strani Dolenjsld list, ki je izšel 7. oktobra 1950. „4. septembra," beremo, „so se delavci mizarskega podjetja MLO Novo mesto odločili in izbrali najboljše člane delavskega sveta iz svoje sredine in jih ^postavili v upravni odbor. To so: Miloš Jevšček, Franc Zrimšek, Vinko Fridl, Anica Knafeljčeva, Miha Jakše in Janez Muhič. Zrimškov France bo za predsednika."
Kolektiv se smeje hujskačem
Dolenjski list je marljivo beležil volitve delavskih svetov tudi v drugih podjetjih. V fstcni poročilu jo rečeno, da „bo delavskemu svetu kovinarske delavnice MLO Novo mesto predsedoval Karel Janko, v uprav-
nem odboru pa sta Miha Brodai in Gvido Hren „Delavski kolektiv se smeje vsem hujskačem in kalilcem miru." „Čevljarska delavnica in popravljalnica čevljev MLO Novo mesto sta 4. septembra dokazali, da se ne ustrašita nalog, ki jih je nakazal zakon o upravljanju gospodarskih podjetij. Najboljši delavec v čevljarski delavnici Emil Jakše je predsednik sveta .Ko so Horvatovo Pepco, kuharico v takratnem mestnem gostinskem podjetju Hotel Metropol, izvolili za predsednico prvega upravnega odbora, se je razgovorila: „Služila sem že pri bivšem lastniku hotela Polajnarju. Do sedaj imam tu štirinajst let in pol službovanja. Marsikaj se je od takrat spremenilo. Zdaj vem, da delam v korist hotela samega, predvsem pa se zavedam, da si moram tako prizadevati, da bo našim gostom v hotelu čim udobneje in prijetneje."
Po volitvah v okrajnem avto-prevozništvu je upravnik Jože Miklič, kakor poroča Dolenjski list izpred 25 let, takole nagovoril delavski svet: „Prepričan sem, da bo novo izvoljeni upravni odbor delo v našem podjetju dvignil na višjo raven, kot je bilo do danes."
Delavska volja gradi
,,0b prevzemu v ljudske roke je bilo podjetje opustošeno in neuporabno," je poročevalec zapisal za zdravilišče Šmarješke Toplice. „Z vztrajnostjo in trudom pa se je stanje izboljšalo, da je podjetje doseglo višino kategorije B s srednjo zmogljivostjo. V upravni odbor so bili izvoljeni najbolj predani člani delavskega sveta."
Pomemben praznik je imelo tedaj tudi podjetje MLO krojači — šivilje v Metliki kot eno najstarejših lokalnih podjetij v Sloveniji. Iz dni, ko so volili upravni odbor, beremo: „Prostori so bUi okrašeni s cvetjem in zelenjem. Bilo je slovesno. Sestanka se je udeležil predsednik okrajnega sindikalnega sveta in v kratkih besedah opisal pomen vohtev. Tovarišica upravnica je v referatu očrtala razvoj podjetja. Podjetje šivilj je bilo ustanovljeno kmalu po osvoboditvi. Leto zatem so se mu pridružili krojači. Podjetje je prebrodilo številne težave. Primanjkovalo je materiala in strojev, delovna disciplina je bila precej slaba. S politično vzgojo kolektiva se je stanje popravilo. V upravni odbor so izvolili najboljše delavke in delavce."
Delavec -socialist ve
V prvi delavski svet črnomaljske Tovarne iičil so bili izvoljeni: Anton Panjan — predsednik-, Miro Grgurevič, Štefan Josip, Martin Vindišman, Matija Simonič, Albin -Jensterle, Anton Graliek, Anton Ovniček, Jože Hribar, Stane Jankovič, Alojz Skok, Stane Brus, Ivan Baliovec, Boleslava Horvat, Stane Florjančič, Pavel Raztresen, Alojz Planine, Emil Žarko-vič in Franc Fister,
Poročilo iz tistili časov pravi: „Delavec-socialist ve, da je vse, kar je revolucionarnega, a načrtno premišljenega, dosegljivo le s prostovoljno podreditvijo nalogam kolektiva. Teh v tovar-
h
ni učil ni malo. Delovni kolektiv se zaveda dolžnosti o kulturnem oplajanju. Delavec šahist, ljudski tehnik, fizkulturnik, pevec ali godbenik, ljubitelj folklorne in odrske umetnosti, delavec slikar lahko uspeva le v socialistični družbi, kjer gradimo zdrave, prostorne delavnice, moderne tehnične naprave za varno in lažje delo, kjer ni skrbi za bolezen in bodočnost otrok. Kulturne vrednote krepijo voljo in netijo revolucionarni polet, kije v sedanji gospodarski borbi nujno potreben. Delavski svet je sklenil, da bo posvetil vso skrb ureditvi udobnih stanovanj vajencem in prostorom, kjer bo možen uspešen pouk in
razvedrilo. Delavski svet se dobro zaveda, da so te in druge dolžnosti osnova delovni disciplini. Vso pozornost bo posvetil tudi predvojaški vzgoji mladincev in njihovemu napredku v klubu Ljudske tehnike. Budno bo ohranjeval srce pocljetja --svojo partijsko celico, upošteval njene premišljene nasvete, ker ve, da jih predlagajo ljudje, ki so podredili osebne potrebe koristna družbe in žive le za skupnosi, za naravni razvoj v duhu zdcavega blagostanja. Ve, da so to najboljši tovariši,..
PRIPRAVIL: IVAN ZORAN
Devetnajst let v delavskem svetu
Anton Hudoklin iz Novega mesta je bil član Novoteksovega delavskega sveta od rosnih začetkov te oblike samoupravljanja v letu 1952 do svoje upokojitve, ki gaje doletela pred štirimi leti. „Spominjam se," pripoveduje Hudoklin, „da sta imeli pred letom .1952 vse nitke odločanja o podjetju v rokah direkcija v Ljubljani ali pa uprava tovarne.
V delavskem svetu smo bili razgledani in nerazgledani ljudje, vsi pa smo bili dobri delavci. To zadnje je zelo pomembno. Marsičesa smo se morali še naučiti poleg clela, ki smo ga opravljali, da je delavski svet postd to, kar je danes.
Najrazličnejša vmešavanja smo preživeli, češ potrdite, saj se na to tako ali t^o ne razumete, mi pa vam hočemo dobro. Počasi smo spoznali, komu smemo zaupati in komu ne. Nekoč je prišlo celo tako daleč, da je delavski svet Novoteksa odstavil direktorja, ki je sicer grešil, vendar kljub t^mu ni imel ravno majhne politične podpore.
Naša odločitev je bila pravilna, tovarna je po tistegi dogodku bolje napredovala. Nekaj bi
Anton Hudoklin
rad posebej poudaril, ker vam zdaj kot upokojenec ne morem govoriti drugega. Uvajanje delavskih svetov je bila velika spodbuda za kvaliteto proizvodnje in storilnost, vsi delavci smo dobili občutek, da resnično delamo zase. To je v tistih časih veliko pomenilo: prvič v zgodovini je o delu odločal delavec."
Ko so
direktorji izročali delavcem ključe tovarn...

prosta delovna mesta! ^
Svet delovne skupnosti DOMA POČITKA IMPOLJCA, SEVNICA
objavlja prosti delovni mesti
1. KVALIFICIRANE KUHARICE 2. KUHARSKE POMOČNICE
Pogoji:
Pod 1: poklicna gostinska šola z 1-letno prakso Pod 2: osemletka, starost nad 18 let, veselje do dela v kuhinji. Zaželena praksa.
Poskusno delo 2 meseca. OD po sporazumu o delitvi osebnega dohodka za posebne socialne zavode.
Ponudbe naj kandidatj pošljejo v 15 dneh po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest.
prosto delovno mesto!
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Sevnica
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA POKLICNE OBLAČILNE ŠOLE SEVNICA.
Na razpis še lahko prijavijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje po 56. členu zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18/67 in 18/74), o čemer naj priložijo potrebna dokazila. Rok za prijavo je 30 dni po objavi razpisa.
V SPOMIN
22. februaija je minilo leto dni, odkar ni več med nami našega ljubega moža, skrbnega očeta in starega očeta
MATIJE BRUNSKOLETA
Odšel si za vedno, vse si dal od sebe, toda malo si zahteval zase. Ni več tvojega prihoda in veselega lika, za vedno je naša sreča ostala le spomin. Hvala vsem, ki se te spominjajo in obiskujejo tvoj_tihi hladni dom.
Žalujoči: žena Terezija, sin Slavko z družino, hčerka Karlinca z družino
Hrast, 22. februatja 1975
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, skrbne mame in tete
NEŽKE SAMIDA
iz Šmihela 20 pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno spžalje, podarjeno cvetje, vence in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, dr. Michelu Abboudu in dr. Polenšku za nesebično pomoč, vsem vaščanom, posebno Malki Vrščaj, malemu Marku, Bračkovim, Rohlinovim in Zupančičevim. Posebna zahvala župniku za ganljivi govor in obred ter ostali duhovščini, kakor tudi pevcem za lepo petje, gospej Svajgeijevi za globoke in lepe besede, za pozornost, sočutje in vence kolektivom IMV, tovarni farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov KRKA ter tovarni LABOD. Dolžni smo tudi zahvalo za udeležbo zastopniku DU Novo mesto. Še enkrat vsem iskrena in prisrčna hvala.
Žalujoči: sin Daiko z ženo Julko, hčerki Janja in Ida ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Januarja 1975 smo se za vedno poslovili od naše drage, ljubljene mame, sestre in stare mame
MARIJA HOČEVAR
Roj. Krevs s Trebelnega
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter sosedom za prijateljsko in nesebično pomoč, s katero ste nam lajšali bolečine ob nenadnem slovesu nase ljubljene in nepozabne mame. Posebno se zahvaljujemo tovarni Iskra Mokronog in LEKU Ljubljana za podarjene vence, župniku za opravljeni obred in pevcem. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji piti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, sin Toni z družino, hčerice Ivanka, Mimi in Vera z družinami ter Ani s hčeiko Lilija-no, sestre Ančka, Zofka, Rezka, Nežka in Antonija Trebelno, Ljubljana, Reka, Beograd
ZAHVALA
Ob težki in nenadđmestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina in brata	^
LOJZETA MUHIOA
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih ter počastili pokojnikov spomin. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje, kakor tudi za številno spremstvo do njegovega prezgodnjega groba. Posebno smo hvaležni zdravnikom zdravstvenih domov Trebnje in Novo mesto za trud pri lajšanju-neznosnega trpljenja, učencem osmih razredov OS Mirna peč, lovski družini za spremstvo in zadnji pozdrav, govornikoma in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Tatjana in Lojzi, mama, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo
8
DOLENJSKI UST

VIATOR,TOZD BELA KRAJINA VAM PRIPOROČA
Z4 DAN ZENA
I	V soboto, 8. marca, vabimo na
SLAVNOSTNO VEČERJO ' v PENZIONU SMUK v Semiču in RESTAVRACIJI GRAD v Črnomlju.
s;
J
Cena z vstopnino je 75 dinarjev.
Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: SMUK 78—342, GRAD 76-036.
licitacija!
Posavski veterinarski zavod Brežice DE Sevnica
objavlja LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750.
Prodaja bo dne 7. 3. 75 ob 15. uri prjsd Veterinarsko postajo Sevnica. Avto bomo prodali najboljšemu ponudniku.
Zdravljenje na morju!
člani podružnice Društva upokojencev Novo mesto, ki želijo obmorsko zdravljenje v domovih počitka v Piranu in Izoli, naj se do 10. marca zglasijo v pisarni podružnice. Novo mesto, Čitalniška 1. Pri prijavi bodo vplačali predplačilo v znesku 80,00 din. Prijavijo se lahko ob ponedeljkih, «redah in petkih med 8. in 12. uro.
Tisti člani, ki so se že prijavili, naj pohitijo z vplačilom akontacije, ki mora biti vplačano do 5. 2. 1975, ker v nasprotnem primeru ne bodo prišli v poštev za zdravljenje v 1975. letu.
NOVA BLAGOVNICA V KRSKEM!
Trgovsko podjetje na debelo in drobno PRESKRBA KRŠKO sporoča, da bo nova blagovnica v Krškem odprta v
SOBOTO, 1. MARCA OB 10. Uri.
V	dveh etažah nove blagovnice so sodobni prodajni oddelki z vsem blagomT ki ga potrebujete za dom ali v službi.
V	GORNJI ETAŽI je oddelek s tekstilnim blagom in konfekcijo, oddelka s potrebščinami za ženske in moške, po-zamentrija, oddelek s čevlji in drugo.
V	SPODNJI ETAŽI je MARKET z živilskimi potrebščinami in MESNICA. V spodnji etaži je še oddelek ZA DOM IN DRUŽINO.
V	tem oddelku boste našli veliko izbiro gospodinjskih strojev in gospodinjskih pripomočkov, akustične aparate, posodo, steklenino, šolske potrebščine, razne tehnične pripomočke in še veliko raznih drugih potrebščin, ki jih potrebujete vsak dan.
NON-STOP
BLAGOVNICA BO ODPRTA NON-STOP od 7. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 7. do 15. ure. OBIŠČITE NOVO BLAGOVNICO V KRŠKEM!
prosta delovna iviesta!
Odbor za medsebojna razmerja pri trgovskem podjetju
PRESKRBA KRŠKO
^ objavlja prosta delovna mesta:
1.	ADMINISTRATORKE
Pogoj: srednja ali dveletna administrativna šola
2.	VEČ PRODAJALCEV TEKSTILNE STROKE ZA TRGOVINO V KRŠKEM
Pogoj: KD prodajalec tekstilne stroke.
3.	PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE ZA TRGOVINO V KRŠKEM
Pogoj: KD prodajalec tehnične stroke.
4.	PRODAJALCA ^GRADBENEGA MATERIALA ZA TRGOVINO V KRŠKEM
Pogoj: KD prodajalec — moški.
5.	NATAKARJA ZA BIFE KRŠKO Pogoj: kvalificiran delavec natakar.
Poizkiisno delo en mesec.
Rok za prijavo je 8 dni. Poznejše vloge so tudi možne, 6c delovno mesto ni zasedeno.
Vloge pošljite na gornji naslov.
Stanovanja niso zagotovljena.
HLAČE S POPUSTOM!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
DOLENJKA
ddenjka NOVO MESTO
nudi v svojih prodajalnah:
-	blagovnica črnomelj
-	market semic
-	market šentjernej -market str a2 a
-	oblacila mokronog -grad2u2emberk
moške, 2enske IN otroške HLACEjf-2enska krila Z manjšimi napakam' 30-odst. popustom!
30%
znižanje ceni
I obvešča
da bo BLAGOVNICA ČRNOMELJ od 3. "JJj , I dalje poslovala nepretrgoma, in sicer vsak daf1 . an, I do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 15. ure. J Ji
vsak četrtek
4 OaSLEJTUU. DBH! NA SEM)VBM i
NOVOMESTO
NOVA POSLOVNA ENOTA dolenjske IN HRANILNICE NOVO MESTO NA Sti>»
3. marca 1975 bo pričela poslovati nova ekspo/^
Novo mesto na Senovem.
Ekspozitura bo: • -
—	opravljala hranilno službo	.
—	vodila in opravljala vse posle po žiro računih
—	vodila devizne račune, odkupovala in prodajala
—	odobravala potrošniške kredite
—	vodila sredstva namenskega varčevanja . ug.
—	opravljala ostale bančne posle po pooblastilu D
J Zaupajte Dolenjski banki in hranilnici Novo	oP^j
poslovnim enotam svoje denarne zadeve, saj J I hitro, natančno in pod najugodnejšimi pogoji-
prosto delovno
dolenjska _ in hranilnica
NOVO MESTO
NimO MESTO
kadrovska komisija
objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnifTi ča nje prosto delovno mesto
ZA ENOTO NOVO MESTO:^^,,^ - REFERENT ZA STROJNO
soff
J
im«
Pogoji: dveletna administrativna šola; prednos^^^ dat, ki obvlada knjiženje na knjižnem stroju Ase
-i^ljenir
Kandidati morajo prošnji priložiti kratek / opisom dosedanje zaposlitve in dokaz o šolski iz Rok prijave je 10 dni po objavi.	■ \ce
Prijave sprejema kadrovska komisija Dolenjs hranilnice, Novo mesto.
2?"
0; 1 k,
o o
v:
SL 9 (1336) - 27

V
kultura
in izobraževanje
rrNOBE LOVCI" POKRIVAJO
■ *	'fJr "^o^elovci", ki jo
"^edla Cankarjeva
? ® Posebei nr P" bralstvu S^^^zbirkcvfK	Tretji
^0 prinevi f ^ letošnjem Nobelove S "'^.^•ovenski knjižni t Zdaj "^^ajence, ki smo jih °'"omkih niru^' .KSo'i po krajših f^'^denih del ar ^'°^®"ščino
znana ,?	in so
^ '^<'0 med	""ena. Ta-
E'^'lstaviieS	tokrat
Martinson,
Mru KMALU
^ n°va številka
f ftnf£Skira58lediU' kiJ°
S PWič nn ^ ,P" ZKP0 V KO-
?uUU stoveS unl?d bralstvo za ostala samn ■ "rni Praznik> n, rnega i? Pn Stevilki- dani £bryarja skiS? 5P na sestanku 13. tevilko pripravili bodo naslednjo
Za praznik kočcv-
4 maja Upno,ti' ki bo letos
r?2e2isko GLEDALIŠČE • i °2lVLjA
j ir^bgfeLCtOS obcta,a
JJS^ode',^J*'Pred*,*
' Ssfe' Marv" JeanP?PraVlja tov xi , sl«upina npn t Kerrovc,
pa bo n ?:oboda W
Dea fartyiča ^Tohn?aS a'a To-^ja^Sta nared do iV- kamcn". * ^Uških skupin	src*
^JAVNOST ,
p 2a vse
°^4o^ici*b^aefd !VCta
dej ^0nuditi vse oŠ™01 ^dem 1sCnSt\Pri^diti n,keamaterske
krmSS**orovna-
T b°do°? e na Pihia -sku" Svoia <f?ma8ali da K' 'lkovnikom
^&^«lrazstavi-
r^seda odročnei? odo name-tkL«^°08LETNic
skSkih
bosta nletn'co 1, drustva Planina
,!»Cki zbortS.,"«' P»«
KS* »5*
>ih s> sodeloval !Vnostnem fvc, se 1? enskih oif! ludl cd^n od
UkyiiS?iPravljajo tin v" Brežiškl
Jsfo^ma^d,naradijsko
Za jubilej dve knjigi
Ob 20-letnici bo Dolenjski kulturni festival izdal Cvelbarjeve »Pesmi<€ in »Narodopisno podobo Kostanjevice« Marije Makarovič
„Dolenjski kulturni festiv;d" bo to leto proslavil 20-letnico plodnega, izredno pomembnega kulturnega poslanstva, katerega glas je že zdavnaj presegel občinske, pa tudi republiške meje. V pripravah iia ,jubi-fcjni" program pa je prav, da se spomnimo tudi na tisto njegovo dejavnost, kije bsla doslej morda manj /.iiuna, četudi si to ne bi zaslužila. Ustanova se namreč ukvaija tudi z „izdajateljstvom*'. Poleg katalogov k
„naša kri" v mirni peci '
Kulturno-prosvetno društvo Ivan Cankar iz Velike Loke, ki je za to sezono pripravilo f'inžgarjcvo igro Naša kri, bo to nedeljo pričelo gostovati tudi izven občine. V nedeljo ob 15. uri bodo nastopili v Mirni peči, v naslednjih tednih nameravajo obiskati še Krmelj, Stično in Metliko. V teh krajih so bili že prejšnja leta dobro sprejeti.
Na predstavnike političnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta'' naslovljeno osebno pismo tajnika novomeške kulturne skupnosti Borisa Savnika ni ostalo brez odmeva. Prejšnji teden je sledil s kulturnimi delavci pomnožen posvet izvršnih teles Socialistične zveze, Zveze socialistične mladine in sindikata, v naslednjih dneh, v marcu in aprilu, pa b^o vsebino na kulturno dejavnost nanašajočih se sklepov in resolucij od že nekoliko za.starelega „dogovora o kulturni akciji" (leta 1971 sta ga sprejela SZDL in Zveza sindikatov Slovenije) do sklepov pokrajinskega seminarja na Otočcu v januarju 1975 poskusili presaditi v življenje krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela.
Združen premik
Premik, ki ga je Savnikovo pismo zahtevalo, je bil dosežen že s posvetom prejšnji teden, saj družbenopolitične organizacije v taki sestavi v Novem mestu o kulturi še niso razpravljale. Seveda ne gre samo za brezsmotern pogovor o kulturi, marveč za akcijo, v kateri naj bi z združenimi močmi premaknili „kulturni voziček" naprej vsaj za nekaj vatlov. Ne gre pa tudi prezreti enega najpomembnejših sklepov, ki pravi, daje nujno „za učinkovito in skladno delovanje vseh dejavnikov pri uresničevanju nalog na področju kulture" v novomeški občini ustanoviti stalni koordinacijski odbor pri občinski konferenci Socialistične zveze. To določilo kaže posebej podčrtati že zato, ker fvsaj na papirju) odpravlja do zdaj več let prisotno večtirnost kulturne politike oziroma prirejanja kulturnih manifestacij.
J. J UST
n«lMna:
vj trojimi ,fetnajstimNAGRAJf:Nl ti^dn K Jani, Jli na razsta-
tis°č dolari01'1' Jcnarne % lilc°Vflifri2naf>ja M' ^Csu tcrici ^CD .elj, k iz Slovel nagrajc-o>k.' .K°nrud peX n,Je so- Jože
s5S: *w ssi /«■
kN>ferut»^Pr.iS-
na1 60 3oeV- PrisP°v-slovenskih šol
"SfJ&EJSKl
, csr«
&HtveUteJ ^-letnice J:^>kiokte, Prtr«W
K) j' °b 19 sa v soboto,
V>r^i ?vdomači
Vt • Na p sarnostojen
S? ^ -£edu b°do
°kteiJ Prireditvine, pesmi-kon b° imel
iz našo republike in nekatere iz zamejstva. Razstavo pod skupnim imenom „Človek pri delu" so odprli tudi v počastitev 30-lethice osvoboditve.
LJUBLJANA; SLOVKNSKI kulturni SPOMKNIKI Zavod za spomeniško varstvo SRS je pred, kratkim predstavil javnosti publikacijo „Kulturni spomeniki Slovenijo". Gre v bistvu za seznam spomenikov prve kategorije v naši republiki - za spomenike republiškega pomena.-
SLOVI-NJ GRADi:C; WAl D-HEIM POKROVITKI J Dr. Kurt Waldheim, generalni sekretar OZN. je prevzel pokroviteljstvo nad prire-ilitvami, ki se bodo letos zvrstile v Slovenj Gradcu. V okviru teh prireditev (,,Mir 75") bodo številna mednarodna srečanja' slikarjev, pisateljev, vzgojiteljev in tudi otrok.
NOVO MliSTO: KNJIŽNICK BRi;Z PRIRASTKA - Statistika /a leto 1974 kaže, da več ljudskih knjižnic na Dolenjskem v zadnjem letu ni imelo niti za eno samo knjigo' prirastka. Ta podatek v zadnjem času večkrat ' omenjajo zlasti v Novem mestu, kjer so prepričani, da bi bralci lahko kljub temu prišli do novih knjig, če bi jih pripeljal biblio-bus. Kaže, da bi bilo možno t^udi v Novem mestu nabaviti tak avtomo-pil, če bi za to dovolj zainteresirali zlasti nekatere večje delovne oruani-zacije.
likovnim razstavam sodijo v ta okvir tudi nekatere likovne monografije '"n druga dela. Med njimi naj omenin o samo dve knjigi profesorja Jožeta Mlinariča: 1970. leta je izšlo delo „Kostanjeviško gospostvo", dve leti kasneje pa „Topografija posesti Ko-stanjeviške opatije". Vsemu temu se bosta v jubilejnem festivalnem letu priključili" še dve knjižni deli: dr. Marija Makarovič bo podala „Na-rodopi-sno podobo Kostanjevice in okolice", izšle pa bodo še „Pe.snii" Jožeta Cvelbarja v izboru Janeza Menarta. Jože Cvelbar, rojak iz bližnje Prekope, je bil nadarjen pesnik, pisatelj in slikar, ki mu je življenje ugasnilo v vihri prve svetovne vojne, staremu komaj 20 let. Ob 80-letnici njegovega' rojstva se bo slovenska javnost laliko ponovno spoznala z delom njegovega ustvarjanja.
Pripovednik Krke - šestdesetletnik
Božidar Jakac: MARJAN KOZINA (1907 - 1965), portret.
kaj je s kozi novo spominsko sobo?
Kmalu bo deset let, kar je umrl skladatelj in pisec Marjan Kozina. Kaj smo izgubili z njim, se zavedamo. Njegova dela poslušamo na radiu, televiziji in v koncertnih dvoranah. Nedavno so mu na mariborskem festivalu Kurirčka podelili posthumno priznanje. Kozinovo delo, skladateljevo irne — živi, le njegovo rojstno mesto do zdaj ni naredilo kaj prida za spominsko sobo. Uredili in odprli naj bi jo v prostorih Študijske knjižnice Mirana Jarca, ki sicer hrani precej Kozinovih rokopisov. V spominski sobi bi trajno razstavili ' precej bogato skladateljevo zapuščino, od rokopisov do inventarja. Morda bodo v Novem mestu ob 10-letnici Kozinove smrti pospešili prizadevanja, da bi v študijski knjižnici le uredili spominsko sobo.
„Po svojem notranjem klicu poet in pisatelj, po zunanjem poklicu profesor slavist, po položaju ravnatelj Belokranjskega muzeja - to so tri najvidnejše dimenzije Jožeta Dularja," je pred desetimi leti zapisal xSeverin Šali. Ko osvetljujemo osebnost Jožeta Dularja ob njegovi šestdc-setletnici, dodajmo tem trem dimenzijam še četrto in recimo, naj ta zaobseže Dularjevo družbeno, društveno in organizator-sko delo - dejavnost, ki je vselej prav tako zahtevala „celega" moža.
S šestdesetimi leti svojega življenja se je Jože Dular srečal v ponedeljek, 24. februarja. Na ta dan 1915. leta se je rodil v Vavti va.si ob Krki, ki mu je kasneje „narekovala" najboljša pisateljska dela. In naj takoj pristavimo, da je Jože Dular najprej in predvsem človtk peresa, sloven.ski književnik. Dva romana (Krka umira. Udari na gudalo, Jandre), knjiga črtic in novel (Ljudje ob
Krki), povest iz medvojne Ljubljane (Andrej in Katja) ob dveh pesniških zbirkah (Zve.stc menjave, Trepetajoča luč) - če upoštevamo le knjižrie objave - so izpod njegovega peresa. Za šest-desetletnika to res ni pretirano velika literarna žetev, vendar je treba pristaviti, da .so med njegovimi knjigami dela, s katerimi se je zavoljo klene be.sede in klene vsebine trajno zapisal v slovensko besedno umetnost in jih ljudje radi prebirajo. Prav to, da so njegove knjige brane, pa je za književnega ustvarjalca najlepše, največ, kar lahko doseže - to je pravzaprav vse.
Poleg teh izrazito leposlovnih stvaritev je napisal Dular obilico knjig, knjižic in drugih publikacij, s katerimi se je uveljavil kot krajevni,zgodovinar, turistični delavec, etnolog in še kaj. Naj ob tej priložnosti navedemo vsaj naslove teh del „za vsakdanjo praktično rabo", ker jih je preveč, da bi jim (vsaj mimogrede) pogledali tudi vsebino. Takole so si sledila - zgodovinska: Adlešiči v Beli krajini, Metlika skozi stoletja. Metliški gasilci. Metliška mestna godba, Semič v Beli krajini, Župančičeva Vinica (izide letos); turistično-narodo-pisna: Metlika in okolica, Suhor v Beli krajini. Bela krajina. Bela krajina (v treh tujih jezikih), Kolpa nas vabi, Metlika fv treh tujih jezikih), Semič v Beli krajini; spominska: Izseljenski piknik na Vinomeru, Semiška ohcet. Partizanski zbor v Metliki, Srečanje (izseljensko) na Dolenjskem, Po Dolenjski (s sodelavci; glavni redaktor).
Dulaijevo pero nt nikoli mirovalo. O tem priča tudi nad 1000 člankov 'In notic v revijah in dnevnem časopi.sju, predvsem v Dolenjskem listu, v katerem je sodeloval vseh petindvajset let. Lepa je bera njegovih strokovnih člankov iz belokranjske etnologije, ki so mu jih priobčevale ustrezne slovenske revije. Prav gotovo sodi v ta zapis tudi njegovo uredniško delo, saj je - mimo povedanega - uredil izbrane pesmi Ivana Campe „Ivje se iskri" in knjigi napisal daljši uvod, sourejal Dolenjske razglede itd.
Ce bi se opis njegovega dela končal s tem, bi lahko rekli, da je bil vse življenje inje še priden kot čebela. V Beli krajini in še posebej v Metliki gotovo ni človeka, ki bi Jožeta Dubrja ne poznal tudi kot muzealca. Ni samo
ustanovitelj in predsednik Belo-okr^injskega muzejskega društva, marveč je tako rekoč „spravil skupaj" in odprl Belokranjski muzej, ob tem pa poskrbel, daje Metlika dobila še Slovenski gasilski muzej in Ganglovo spominsko zbirko. Poleg tega' pa v Metliki in lahko bi reldi tudi v Beli krajini ni bilo in ni organizacije in organa, v katerem ne bi bil Dular vsaj član, če že ni (bil) predsednik.
Jubilej slavi Jože Dular poln načrtov. Pred dnevi mi je dejal, da bi rad prihodnje leto, ko bo muzej slavil 25-letnico, videl vse muzejske prostore urejene tako, kot si jih je zamishl ob otvoritvi. Potem, je pristavil, bo imel" ne-. mara več časa za strokovno in literarno delo. Ob jubileju mu zlasti zaželimo, da bi kot poet dolenjske zemlje in Krke zasnoval še kakšen roman, novelo ali povest, da bi še večkrat zajezdil svojega Pegaza in nam dal, predvsem nam, bralcem njegovih del, kleno besedo in kleno vsebino, saj je dandanes potrebujemo nič manj kot vsakdanjega kruha.
I. ZORAN
111. . «|§ 1 §* j 11 i|f g I« M | f g |§| f | ž i	I | al ■i| M | p ^
J I p I 'I i.|j|r.| I i rW • A ■'mmlm r% Jm '*■ r ** ■'» * 1-* ** 11. * Hi
Novo mesto: za razvoj kulture bodo skrbele tudi politične organizacije
Rudi Stopar: DESETI BRAT, vaijeno železo.
še nagrada za opremo
Anton Ožbolt je dobil lani za svojo knjigo „Dežela Petra Klopca" Kajuhovo nagrado. Letos, 21. februarja, pa je dobil Kajuhovo nagrado za opreino tc Ožboltovc knjige in knjige Karla Pušnika-(]ašperja „Gamsi na plazu" Matjaž Vipotnik. V obrazložitvi za podelitev nagrade med drugim piše, da Vipotnikova značilna oblikovna faktura najbolje poudarja vsebinsko in programsko usmeritev založbe Borec.
Malomaren odnos do kulture ni nič drugega kot malomaren odnos do samoupravnega socialističnega razvoja in je kot tak obsodbe vredno apoUtično dejanje. Približno s tako mislijo je končal Boris Savnik, tajnik novomeške kulturne skupnosti, uvodno besedo na skupnem posvetu izvršnih teles SZDL, sindikata in ZSM o kulturi prejšnji teden v Novem mestu.
Sestanek je sledil po pismu, ki je opomnilo politične organizacije na neizvajanje vseh tistih nalog v kulturi, ki so naštete v številnih dokumentih, sprejetih na kongresih in na najvišjih forumih v naši republiki in na zvezni ravni. Sestanek oziroma posvet se je končal s sprejemom številnih stališč, ki pomenijo tudi začetek skupne kulturne akcije v novomeški občini.
Tako je najprej rečeno, iiaj komisiji za kulturo ustanovita tudi občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov, podobno, kot ju že imajo pri ZK in ZSM. Pri občinski konferenci SZDL je tireba ustanoviti tudi posebej koordinacijski odbor za uresničevanje kulturnih nalog. Nadalje naj bi izvršna telesa ZK, ZSS, SZDL in ZSMS vsaj enkrat na leto pregledala, kako se uresničujejo naloge na kulturnem področju.
V kritjevnih skupnostih in TOZD naj bi čimprej imenovali ' organizatorje kulturnega dela. Imenovanje naj bi sledilo poseb-
125 let kapelske godbe
Ob letošnjem dnevu vstaje bo godba na pihala v Kapelah slavila 125-letnico delovanja. Slavnostni koncert bo 20. julija. Na njem I)(kIo poleg pevskih zborov iz A rtič, Brežic in Globokega sodelovali gotlbeni-ki s Prošeka Kontovela na Tržaškem. Pod vodstvom Jožeta Staniča se uodbeniki v Kapelah že ilalj časa pripravljajo na slavnostni koncert.
nim posvetom, ki bi jih v krajevnih skupnostih sklicala SZDL, v TOZD pa sindikat. Za organizatorje in animatorje kulturnega življenja bi nekoliko kasneje priredili posebne izobraževalne seminarje. Eno od pomembnih stališč pravi, naj
bi v sleherni kulturni skupnosti ustanovili kulturno-prosvetno društvo, ki bi skrbelo za kulturo občanov. Enako velja tudi za šole, kjer se z uvajanjem celodnevne šole odpirajo ugodnejše možnosti za delovanje kulturnih društev.
rama
i v grosupljem, v trebnjem, v pleterjah
i Slovenščina ima precej krajevnih imen, ki se končujejo na 5 enako končnico -e, vendar dobivajo pri sklanjatvi drugačna 5 obrazila, na primer: Trebnje, iz Trebnjega, v Trebnjem; I Šmarje, iz Šma^a, v Šmaiju; Trbovlje, iz Trbovelj, v Trbov-s Ijah. Ce si ta imena pobliže ogledamo, vidimo, da imajo E različna sklonska obrazila zato, ker imena niso vsa istega I spola, pa tudi ne istega števila. Iz praktičnih razlogov bi jih i l^ko razvrstili v tri skupine:
I 1. Bil sem v Grosupljem (Trebnjem, Želimljem). Domaje i iz Grosupljega (Trebnjega, Želimlje^a).
I Ta imena dobivajo pri sklanjatvi naslednja obrazila: -e, = -ega, -emu, -e, -em, -im: Trebnje, Trebnjega, Trebnjemu, I Trebnje, v Trebnjem, s Trebnjim; to se pravi natanko taka, s kakor jih dobivajo pridevniki srednjega'š^a v ednini, npr.: I novo (pero), novega, novemu, novo, pri novem, z novim. E Res pa je, da velikokrat slišimo in beremo take oblike: iz I Želimlja, iz Želimelj, v Trebnju, iz Trebnja. Seveda so te i oblike papačne.
i 2. Bil sem v Velenju (Šmaiju, Mozirju). Prihajam iz Vele-1 nja, Šmaija, Mozirja.
I Ta imena pa se sklanjajo kakor samostalniki srednjega I spola: polje, polja, polju itd. V vsakdanjem življenju nam ne i delajo težav, zato se pri njih ne bomo zadrževali.
= 3. Bil sem v Cerklja/i (Heteija/j, Trbovlja/i). Vrnil se je iz i Cerke// (Pleten/, Trbove//). Letalo leti nad Cerkljam/ (Pleteij i Trbovljam/).
I Imena Cerklje, Pleterje, Trbovlje idr. pa so množinski I samostalniki in dobivajo natanko t^a obrazila kakor recimo i ženska samostalnika kaplja, ladja v množini: kapelj—Cericelj, i ladij-Pleterij, kapljam-Cerkljam itd.
I (Napačne so torej oblike: v Trbovlju, iz Pleteija, iz Pleter-i jev in podobne, čeprav jih pogosto beremo, še pogosteje pa i slišimo.)
E Seveda pa moramo za vsako ime vedeti, v katero od nave- | i denih treh skupin spada.	s
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stran uredU: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST

9

100 mladih v partizanski enoti
Krašovec: »Mladi Metličani se zavedamo, da imamo pri splošnem ljudskem odporu pomembno nalogo, zato imamo zahteven delovni program
Komisija za splošni odpor pri OK ZSMS Metlika je imela pred kratkim prvo sejo, na kateri so člani sprejeli obsežen delovni pro gram
ŠTAB PARTIZANSKIH ENOT
Najprej je spregovoril predsednik komisije Toni Krašovec. Poudaril je, daje krajevna skupnost osnovna celica, v kateri
tudi mladi ljudje uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Ena od najvažnejših dolžnosti je prav gotovo dobro
pripravljen splošni ljudski odpor. V vojni so namreč krajevne skupnosti tiste, ki organizirajo in izvajajo splošni ljudski odpoi na svojem območju in sprejemajo vse druge ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva, vključno organizacijo in izvedbo mobilizacije. Pri organizaciji in pri samem delu pa mc>raj() imeti tudi mladinci važno r.alo-go. Zato si morajo vii člani komisije za SLO vedno prizad'^-vati, da bi v svoji krajevni skupnosti usposobili slehernega mladinca za odpor proti morebitnemu sovražniku.
Zato je komisija za SLO v zadnjih dneh posvetila veliko pozornosti pripravam za vključevanje mladih v partizanske enote. V te enote se lahko vsak mladinec prostovoljno vključi.

Šolsko športno društvo na osnovni šoli „Katja Rupena" v Novem .mestu je letos še posebno delavno. K rokometnim treningom prihaja ve^o okoli 20 učencev, ki se vestno pripravljao na medšolska tekmovanja. (Foto: Bojan Radovič, foto Ivožek OS Ka^'a Rupena)
Izkaznica mladinca prostovoljca v patizanskih enotah ■
Do sedaj je ta akcija v metliški občini stekla razmeroma dobro, saj se je k partizanski enoti prijavilo že več kot sto mladih ljudi. Razen tega so na novo oblikovali štab mladinske 15. SNOUB udarne brigade, ki bo obujala tradicije te znane brigade, poslej pa se bodo mladi še tesneje povezali in sodelovali s člani Zveze rezervnih vojaških starešin,, Zveze borcev in štabom teritorialne enote.
Na seji so nato sprejeli dokaj obsežen in pester delovni program komisije za SLO. Zastavljen je tako, da se bodo člani in članice partizanske enote v kratkem času naučili marsikaj novega in koristnega, se seznanili z orožjem, naiičili streljati in podobno. Mladi Metličani se namreč zavedajo, da bolj ko bodo seznanjeni s svojimi nalogami v splošnem ljudskem odporu, bolj ko bodo poznali orožje, svojo krajevno skupnost, bolj učinkovito bodo lahko ukrepali v primeru vojne.
•KAKO ŽIVIMO?
Najboljšim gre poka! v last
Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto je bilo 22. 2. 1975 občinsko prometno kviz tekmovanje „Kaj veš o prometu". Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip pionirjev osnovnih šol novomeške občine. Vsaka ekipa je štela 3 člane (Bršljin, Dolenjske Toplice, Grm, Mirna peč, Katja Rupena, Stopiče, Šentjernej, Smaijeta, Milka Šobar-Nataša, Vavta vas, Žužemberk in Posebna osnovna šola Šmihel).
Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o prometnih znakih in predpisih. Vse ekipe so pokazale solidno znanje. Med najboljše pa so se uvrstile naslednje ekipe:
I.	mesto je osvojila ekipa osnovne šole Katja Rupena Novo mesto,
II.	mesto je zasedla ekipa osnovne šole Milke Šobar-Nataša,
III.	mesto je zasedla osnovna šola Bršljin.
Prva ekipa je prejela prehodni pokal predsednika skupščine občine Novo mesto. Ker je ta ekipa osvojila I. mesto že na treh tovrstnih tekmovanjih, je prejela pokal v trajno last.
Razen pokala, diplom in odličij so udeleženci prejeli še' praktična darila, ki so jih prispevali Avto-moto društvo Novo mesto, Novot(j^ina Novo mesto in organizator tekmovanja. Tekmovanje je pokazalo, da je prometna vzgoja v osnovnih šolah močno razvita in uspešna.
FRANC BEG

Na sliki: zmagovita trojka osnovne šole l^tja Rupena med tekmovanjem
"tdk .
Pred kratkim se je v Kočevju končalo pionirsko ^ prvenstvo. Vrstni red najboljših: 1. Tomo Okoni, 2;^ klač, 3. Zoran Lapajne, 4. Roman Kini, 5. Milan Mi}1 sliki: pioniiji, ki obiskujejo treninge. (Foto: Jure Podrzaj/
Foto klub - poslej dnjjjj
Sodelovali bodo vsi novomeški.fotoan^®
Prejšnji teden je imela komisija za informiranje m p pri občinski konferenci Zveze socialistične If^a(~?et3Vnik $ drugi sestanek, na katerem je bil prisoten tudi preds kino kluba" Novo mesto.
Na srečanju so člani mladinske komisije seznanili . predstavnika „Foto-kino kluba" s svojim delom. Poudarili so, da bi lahko v novomeškem fotoklubu, v katerem je bilo do sedaj včlanjeno premalo mladih, poživili fotografsko dejav-" nost. Predlagalh so, da bi skupaj s člani fotokluba organizirali tečaje o slikanju in izdelavi slik, poslikali vse znamenitosti Novega rnesta in okolice, se s fotoaparatom lotili gradov, kozolcev, doline Krke, pripravljali predavanja in razstave itd.
Predstavnik „Foto-kino kluba" je poudaril, da so si z mladimi vedno želeli sodelovati in da bo sodelovanje poslej nedvomno boljše. V prejšnjem letu je klub zaspal samo zato, ker so ga morali popraviti. Sedaj je prostornejši in delo v njem bo precej lažje in prijetnejše.
Kljub temu je klub tudi lani dobro opravljal svoje poslanstvo. Pripravil je nekaj odlično obiskanih tečajev. Kazalo je, da bodo vsi, ki so opravili izpit iz znanja, ki so ga pridobili na tečaju, ostali in delali v klubu. Pa ni bilo tako. Nekateri-so maturirali in se preselili, drugi pa so poskušali pridobljeno znanje posredovati naprej brez pomoči strokovnjakov. V klubu je ostala le peščica ljudi, ki je skrbela, da prostori niso dokončno propadli. Povezala se je s
šolskimi foto krožki-je bilo predvsem	■/
fotografij šoiagev. R jfie , dobre in so med start pohval Sedajsi vkluDU^ da bi vse tiste upenv.i; je, ki bodo k°n. veijk^ vključili v klub, kaj^ jted zgodilo, dasosefoto^,,/ ko so prenehali s s in prenehali z delom- ^ | Ob koncu sestaja ^ rili, da bodo v Kratk ^ nek, na katerem fc.
člani novomeskcg
kluba", člani kornisil ^
in propagando pri	'
mentorji šolskih fo oVOril', sestanku se bodo o 3 vanf nizirano skupno sou
^tlAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKOUA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA
Casnikaiji bi lahko na tako imenovani črno-beli kroniki slovenskih časnikov za 14, februar 1975 zabeležili: doslej še neznani storilci so v Novem mestu v noči od petka na soboto z ukradenimi tovornjaki, na katere so predtem namestili nove ukradene gume, odpeljali iz več novomeških tovarn in ustanov večje količine moških in ženskih oblek, celo blagajno, gradbeni material, nekaj kmetijskih strojev, več deset kilogramov škropil in strupov itd. Poleg tega — bi pisalo v zapisniku delavcev uprave javne varnosti — so si taisti storilci omislili tudi nekaj osebnih avtomobilov in počitniških prikolic, komplet ključev neke šole, celotno kartoteko nerednih in rednih plačnikov elektrike in še vrsto uporabnih predmetov, ki jih znajo take baže tiči vedno pretopiti v denar.
Da bi se vse to in še marsikaj več lahko v resnici zgodilp, je dokazala redna akcija delavcev novomeške uprave javne varnosti, ki so 14. februaija preveija-li, kako je v Novem mestu zavarovano družbeno premoženje. Obenem so delavci milice in UJV preverjali tudi, kako Novomeščani spoštujejo odlok
0	javnem redu in miru.
NA POT GRE 6 EKIP
Na delo je ob osmih zvečer — )»aletaval je sneg z dežjem -krenilo 6 ekip; vsaka je imela s\'ojo nalogo, ki jo je določal sk: )no pripravlj,en in usklajen na<-.vi. V tej noči so delavci
1	)V pregledali 120 objektov tc« več kot dvajset gostinskih lokalov. Kar 21-krat sta morala priti na dan papir in svinčnik, kršitve zoper čuvanje družbenega premoženja ter javni red in mir so bile namreč tako hude, da delavcem milice in UJV ni preostalo drugega, kot narediti zapisnik.
Noč 21 skušnjav
Na povabilo uprave javne varnosti sta to, redno akcijo spremljala tudi reporteija Dolenjskega lista, ki se jima predtem niti san alo ni, da imajo tatovi, vlomilci in podobna svo-jat t^o 1'hko delo. Dveh omizij hazan'? jev ob tem niti ne upoštevamo, čeprav jih seveda čaka pot pred sodnika za prekrške.
Kaj smo torej doživeli v tej noči?
rže v prvem podjetju, v katerega se jc rapotih ekipa pod vodstvom krimir 'Ista Kovači-ča, se je pokazalo, kako so take akcije potrebne. Caprav se v hišo nismo splazili skoz odprto straniščno olmo v pritličju, kar pa tudi za na pol onemoglega ljubitelja tuje lastnine bi bi bila nobena težava, nas je v vsaki pisarni čakalo novo presenečenje: razen v direktoijevi sobi, kjer so bili vsi predali skrbno zaklenjeni, je v vseh drugih vladal pravi varnostni nered. Odklenjene miznice, zbirka ključev, zaključni računi so se šopirili po pisalnih mizah, fascikli, evidenca, kartoteke, žigov kolikor si hotel! Lahko bi si natančno ogledali delo knjigovodske in blagajniške službe, dve, veijetno še avstro-ogrski blagaj-, ni bi, če slučajno ne bi našli ključev, lahko vrgli skoz okno v temo zapuščenega parka. Kakšen radioamater z dolgimi prsti •bi dobil celo sodobno oddajno in sprejemno UKV postajo.
VARNOSTNA ANARHIJA
V eni od sob je še delal vodja razvoja. Koje videl, kaj se dogaja, je hitro zaklenil pisarno in oddrobencljal po stopnicah. Seveda ni pustil ključa na dogo-vorjenern mestu, da bi snažilka lahko pospravila, ampak ga je hotel odnesti s seboj. Tako se mu je mudilo, da je v pisarni pozabil ugasiti luč . . . Njegov poskus ni uspel. Pogled na tri pisarne, v katerih načrtujejo razvoj, je bil „veličasten": menda so bili vsi načrti in drugi zaupni dokumenti zloženi na mizah, seveda tudi nobena omara ni bila zaklenjena.
,,Tukaj je vedno tako. Še jaz se, jezim, ker ne morem čistiti, vendar nič ne zaleže," seje pritoževala snažilka. Res pa je, da skrbijo za čist zrak in za zdravje zaposlenih; na zidu visi plakat, ki poziva na boj proti kajenju, ker to ogroža človekovo zdravje ...
„Ne verjamem, če bomo nocoj naleteli še na kaj takega," je rekel kriminalist, ko smo odhajali.
Občinski možje so svojo hišo, premoženje in skrivnosti dobro zavarovali. Strogi čuvaj sploh ni hotel nič slišati, da bi nas spustil naprej, idjub temu da je kriminalist pokazal svojo izkaznico. Tudi v Tovarni obutve se nam ni godilo nič bolje. V samopostrežni trgovini, kamor je bilo že večkrat vlomljeno, pa so bila sicer zaklenjena vrata tako razmajana, da bi normalno razvit otrok brez težav vlomil. Pa tudi ta trud ne bi bil potreben, saj sp bile vreče z otrobi in moko zložene kar pod napu-ščem ob trgovini.
Pravzaprav je podrobno opisovanje slabega varovanja družbenega premoženja utrujajoče. Omenjena noč, ki smo jo preživeli v družbi delavcev novomeške uprave javne varnosti in milice, je nedvbmno dokazala.
J
da v Novem mestu zaradi po-mankljive čuječnosti ni težko ukrasti nekaj tovornjakov, naloženih s polnimi steklenicami raznih pijač; vozniki so celo tako ljubeznivi, da puščajo ključe v armaturni plošči.
Prav tako ni težko dokazati, da uspavani tovarniški vratar neznano kam izgine; čuvajnico je sicer zaklenil, vendar ni bila nobena težava priti v njegovo razsvetljeno „zatočišče" in tam pustiti listič s sporočilom: „Ko boš prišel, pokliči 21-400!" (postaja milice). Morebiti je celo res klical.
ZELENI ALKOTEST V SKLADIŠČU OBLEK
Še lažje delo bi imeli vlomilci, ki bi si zaželeli novih .oblek. Tovarniški vratar je bil sicer vrl in čuječen mož, vendar ni niti dolžan niti pristojen opravljati .dela Z4 nekega veseljaka, ki je imel na skrbi skladišče novih oblačil. Ko so delavci UJV in miličniki srboriteža končno našli in prebudili — seveda ne tam, kjer bi moral biti — je alkotest pozelenel krepko čez polovico. Skladišča so bila odprta, za ključe pa je veseli mož dejal, da jih sicer ima v žepu, vendar jih ne more najti. Raz-buijal se ni veliko, najbolj uža-lwn je bil, ko ga je kriminalist nireber zaradi zapisnika vpra-
d A
šal, kako sc je Pre • I sala njegova r^iatl:-i ta ^
"Sicer pa je " I „umirjeno"
V delovni orgv ^ prodajajo pestici .'j p' so ljudje tako s strupi, da lahk... <OT
prta skladišča, ne J so prepričani, da j,<# pošteni, da se Q tM skominam na P J
avtomobilskih S1-1 ,j
Skušnjava. slf ^dil Postregli bi si flC sodnih aktov, ^'3 alkimisti bi lahko " ^3 vin za izdelavo ,>.0 rih", čeprav m° . ^aj* da je bil čuvaj, ^ tif tovarno, kjer ^ J zdravila, tako )/f prepisal P°dat -^ai/fj stovc službene t.0tel u tem se sploh lU ^ pogovarjati. &o 1J
Kakšen je ob^^ nočne akcije? . jjji \j
21 opozorilih. ^ J meška uprava J vvi poslala podjetje že rutinski P sti P.1! /, hude pomanklj1 ^nj3>/ družbenega Pr^ re £ ta dan za nekat j<: j tek. Še sreča, '
akcijo. Kaj bi b \0lj>y delu organtf^V
\

Trije od 21 primerov slabega varovanja.družbenega premoženja. Kako dolgo še nenehen izziv zmikavtom? (Foto: UJ*
DOLENJSKI UST
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
§L 9* (1336) - 27^
10
namiini tenis
Kočevje - Sodrazica in Somrak
Na prvenstvu Dolenjske v namiznem tenisu so zmagali Čampa (Sodrazica), Lukšič (Novo mesto), Somrak (Novo mesto) in ekipa Sodražice
Namiznoteniški klub Kočevje je v soboto organizir^ dolenjsko prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 3,0 pioniijev, 32 mladincev in 32 članov.
Kranju osvn* r ^V°me^ce®a	23 podvodne aktivnosti, ki so v
Strniša ir - osem P1^1 mest. Od leve proti desni: Leskov-^ijevain p t^'-^0 °Va' ^°^lar' Markovič, Les, Perme, M.
Najprej so se pomerili v ekipnem tekmovanju. Favorit prvenstva je bila pred tekmovanjem ekipa Novega mesta, ki nastopa v prvi slovenski namiznoteniški ligi. Ker Novo-meščani v Kočevje niso prišli kompletni, so bili favoriti igralci Sodražice, člani druge republiške lige. Za presenečenje je poskrbela vrsta metliške Beti, ki je tesno, a zasluže-
plavanie
Hjl^nrarialna disciplina Potocnilcu
febr
*^oznih prvih mest Novomeščani osvojili 8 • Rekord Novakove
Največ
J>ej, so S3'kot že velikokrat S50 brez S nov°meški plavalci,
DS ?llni 100 mPtr • memorialni
Pr!i v° zmapaT^ Pr«sto je pre-fečnik in S0^?Vom,eščan Ljubo VeSlu110 Je plavali,Prehodni pokal.
°ov dSal?V "u vdih Je po-
p°tovaia v Trn' £ bo l5- marca ust' kjer se bo pome-
NOlVlEL8-2DUGA res
Publi§v;nv]boPimi ei^mov?lni sezo-V. K.
atletika
50 skakalcev
Atletski klub Novo mesto je prejšnji petek organiziral zanimivo akcijo — „50 skakalcev v višino".
Skakalci so se pomerili v telovadnici osnovne šole na Grmu. Tekem so se udeležili skoraj vsi atleti iz novomeških šol. Ta akcija je zelo pomembna, saj bo na ta način Novo mesto dobilo vrsto dobrih skakalcev v višino, razen tega se bo z atletiko poslej ukvarjalo fe več učencev. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj odličnih skokov, izkazali pa so se predvsem mlajši atleti.
0l,° 'n marjan
, Tokiat
Skh p° »»S?0 iP01™-
^C*-^tfc1hStto'ne
v kateri 4 romna va-
»af-^itsrss:
pii^ &»«■*. u
že vaJ^Uje za trenhIoVeA prosti
^5skI»8
^ovan deležU Se ?* *?np po" {= b>.
SPM Kceld,u-
S t0vp0rtnik Tem" Panisamo
Sbi 3^- Vm ?Več tudi do-
&0yCSčaSw° ff rad v
v\ s (X 0 kolesi, ■; Najraje se ^P°ved^0vani n 0 doživlja->v> ,3: %™°&h ne
J°n Pot^"3!« in SU *« d«1,1 da 'tev da r KaiI so mu
Prav tfeni-
Je p>ravii. Zahtevne tekme
jjit^nih^ srečevali na ^^tek^ajim. šele
CedvOmn ag0tOVO fi K0t ^ Še 1„> mu bo r! zvest
**p&£,f m&nZ!:
1vans^puanec
Na stotine skokov je potrebno, predno je atlet zadovoljen z dosežki. Na sliki: z enega izmed številnih treningov mladih in nadarjenih atletov na osnovni šoli na Grmu.
Po tekmovanju so si atleti in gledalci - obojih je bilo precej - ogledali barvni film, ki ga je posnel dekan VSTK iz Ljubljane magister Jože Sturm na lanskem evropskem atletskem prvenstvu v Rimu. Film je lepo prikazal trening vzhodnonem-ških in francoskih atletov (ovire, ^rint) in večino tekmovanj prvih dni prvenstva. Poleg tujih atletov so si ogledali Sušnjev tok v polfinalu teka na 800 metrov, PavUcičevo in vse najdaljše mete Nataše Urbančič. Mladi Novomeščani so bili s tekmovanjem in s prikazanim filmom zadovoljni.
Rezultati: ml. pionirji: Aposto-lovski 145, Rodič 145; st. pionirji: Gačeša 170, Križman, Žulič in Sme, vsi 160; ml. mladinci: Šuštar loO, Rangus in Bartol 175; st. mladinci: Bajer in Križman 165; ženske: ml. pionirke: Hribar 125; st. pionirke: Papič in Pečaver 150; ml. mladinke": Brulc 135; st. mladinke: Zevnik 150 in članice: Kalinovič U5.
bolje v drugem delu
Igralci namiznega tenisa iz Kočevja so v prvem delu tekmovanja v področni ligi (3. republiSka liga) slabo igrali. Izgubili so nekaj srečanj, v katerih bi morah osvojiti točke. To se je poznalo tudi pri uvrstitvi, saj so zdaj na dnu lestvice. Prav gotovo je, da bodo morali na treningih poslej več pozornosti posvetiti tehniki in taktiki igre.
Glede na to, da bo v drugem delu za ekipo Kočevja zaigral tudi Brane Obranovič, bo ekipa nedvomno močnejša in bi se lahko z boljšo igro uvrstila precej bolje.
Z.F.
Rezultati: 100 m moški: !. Potočnik 56,5, 3. Strniša 58,0, 6. Markovič 59,9, 8. Vohar 1:02,4, 1:10,3 (vsi KPA Novo mesto); 25 m na vdih, ženske: 1. Meta Novak (KPA Novo mesto) 11,4 - nov državni rekord; 50 m na vdih, moški; 1. Boris Kušer (KPA Novo mesto) 25,8; 100 m ženske: 1. Meta Novak (KPA Novo mesto) 1:02,1; 200 m moški:
r. Toni Strniša (KPA Nm) 2:16,0, 4. Ljubo Potočnik (oba KPA Novo mesto) 2:29,5; 200 m ženske: 1. Meta Novak 2:21,4, 6. .Majda Kušer 2:41,8; (obe KPA Novo mesto); 800 m moški: 1. Gorazd Perme (KPA Novo mesto) 11:14,0}-400 m moški: 2. Dane Vohar 4:53,3, 4. Marjan Markovič 4:57,4, 5. Gorazd Perme (vsi KPA Novo mesto) 5:17,4; 4 x 100 m ženske: 2. KPA Nm 4:31,3; 4 x 100 m moški: 1. KPA Novo mesto (Potočnik, Markovič, Kušer, Strniša) 5:55,3.
70 nastopajočih
Šolsko športno društvo „Polet" iz Šentjerneja je prejšnji teden pripravilo prvenstvo šole v veleslalomu na Javorovici. Nastopilo je okoli 70 učencev in učenk. Tekmovalci so si ob tej priložnosti pomagaU z novo 300-metrsko vlečnico, za katero so prispevali precej prostovoljnih delovnih ur.
Rezultati: cicibani (11 nastopajočih): 1. Samo Kečkeš, 2. Tone Rangus, 3. Tomaž Rešetič; cici-banke (3): 1. Katja Kuhelj; mlajše pionirke (3): 1. Metka Mavrin, 2. Silva Zagore; mlajši pionirji (8): 1. Dušan Rangus, 2. Uroš Bambič, 3. Erik Vavpič; starejši pionirji (27): 1. Vanjo Jerele, 2. Ignac Bakše, 3. Z^avko Bučar; mlajše mladinke (3): Marjetka Vide, 2. Romana Kuhelj, 3. Darinka Sluga; mlajši mladinci (13): 1. Darko Homan, 2. Stane Smolič, 3. Janez Bratkovič.
J. K.
no odpravila Novomcščane in je kasneje izgubila v finalu s Sodražani.
Rezultati: ekipno: Novo mesto -Ribnica 5:0, Trebnje I — Beti I 0:5, Kočevje — Beti II 5:1, Trebnje II — Sodražica 0:5, Novo mesto - Beti 1 4:5, Kočevje - Sodražica 1:5; finale: Sodražica - Beti I 5:1. Vrstni red: 1. Sodražica, 2. Beti I, 3. do 4. Novo mesto in Kočevje itd.
Na pionirskem prvenstvu je nastopilo kar 32 igralcev. Favoriti so bili igralci Sodražice, njihov najboljši igralec Čampa pa je zasluženo osvo' jil prvo mesto. Z rednimi treninp in pod stalnim nadzorom trenerja'bi lahko vsi pionirji, ki so se uvrstili med prvih deset, napredovali v kvaUtetne igralce.
Nekateri rezultati: Čampa (Sodražica) - Kirn (Kočevje) 2:1, M. Lovrenčič (Sodražica) - Lapajne (Kočev^) 0:2, M. Lovrenčič - Kirn 2:0 in Čampa - Lapajne 2;0. Vrstni, red: 1. Čampa, 2. Lapajne, 3. M. Lovrenčič, 4. Kirn idr.
Mladinci so se predstavili z dobrim namiznim tenisom. Tudi zanje velja, da bi morali v bodoče še več trenirati pod nadzorstvom trenerjev. Za presenečenje je poskrbel skoraj neznani Novomeščan Lukšič. Postavili so ga v najtežjo skupino, z dobri-ihi igrami pa je brez težav odpravil «e tekmece in se v finalu pomeril s Mntaijem. Tudi v tem dvoboju je
Velika preizkušnja
V soboto je bilo v Ljubljani kvalifikacijsko gimnasti-čno tekmovanje za pioniiice. Telovadke so se borUe za uvrstitev na neuradno državno prvenstvo v gimnastiki, Id se imenuje ,JPokal gimnastike". Velika gimnastična prireditev bo v Kopru 1. in 2. marca. Na kvalifikacijah so nastopile tri novome^e pionirke, vendar se nobeni ni uspelo uvrstiti med prvih osem. Naj))oljša je bila Leja Moro, ki je zasedla 11. mesto, Nataša Kočevar, ki ji je bil to prvi nastop v zahtevnejši konkurenci, je bila 16. in Vanja Požar 18.
' Kljub temu bodo Novomeščani imeli svoje telovadke v Kopru. Brez kvalifikacij sta se uvrstili Jasna Doki, ki je bila lani pri pionirkah druga, in Matejka Kavšek. Med članicami bo nastopila tudi 154etna Maja Doki, ki je bila 1^ ravno tako druga.
odbojka
Brez težav igralke »Krke«
Pokal Dolenjskega lista ostal v Novem mestu -V nedeljd, 2. marca, se bodo pomerili moški
Občinska' Zveza za telesno kulturo je pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista organizirala dolenjsko prvenstvo v odbojki za ženske. V telovadnici osnovne šole na Grmu v Novem mestu se je v nedeljo zbralo pet ekip. Brez težav je zmagala novomeška „Krka".
Na prvenstvu je bilo le okoli 20 gledalcev, ki so videli zanimive, ne pa tudi kvalitetne boje. Vrsta novomeške Krke je bila namreč toliko • boljša od ostalih ekip, da je s poprečno igro brez težav premagala vSe ostale. Še najbolj so se jim upirale odbojkiuice Kočevja, ki so se predstavile z borbeno igro. Že čez leto ali dve bi lahko nadarjene Ko-čevarke s to postavo brez težav nastopile v najboljši slovenski ligi.
Za prijetno presenečenje so poskrbele najmlajše novomeške igralke odbojke. Nihče ni pričakoval, da bodo igralke, J(i so začetnice, "osvojile tretje mesto. V izredno izenačenih bojih so najprej odpravile izkušeno sindikalno Novolesovo vrsto, nato pa še tretjo ekipo Krke.
Rezultati: Krka 1 - Krka II 2:0, Novoles - Krka II 1:2, Kočevje -Krka III 2:0, Krka II - Novoles 2:0 in Krka — Kočevje 3:0. Vrstni red: 1. Krka I, 2. Kočevje, 3. Krka II, 4.
Novoles, 5. Krka III. Za Krko I so nastopile: Piličeva, Filova, Rajeije-va, Adamčičeva, Bohova, Fortejeva in Fabjančičeva. Za Kočevje so igrale: Levstikova, Jakopinova, Cerlova, Stopaijeva, Lapuhova, Piocijeva, Ve-selova in Bončmova. %
dokazal, da je najboljši mladinec na Dolenjskem.
Nekateri rezultati: Lukšič (Novo mesto) - Čampa (Sodražica) 2:0, Okoren (Kočevje) - Pintar (Sodražica) 0:2, Okoren - Čampa 2:1 in Lukšič — Pintar 2:0. Vrstni red: 1. Lukšič, 2. Pintar, 3. Okoren, 4. Čampa idr.
Člani: za naslov najboljšega Dolenjca se je pomerilo kar 32 igralcev. Favorit in zmagovalec je bil znan že vnaprej — Marjan Somrak. Z dobrimi in zanesljivimi zmagami je še enkrat potrdil, da je daleč najboljši igralec namiznega tenisa na Dolenjskem. Poznalo se mu je, da so tudi v njihovi ekipi začeli resno trenirati, zato lahko pričakujemo, da bo ekipa Novega mesta v prvi slovenski ligi v nadaljevanju igrala boljše kot do sedaj.
Nekateri rezultati: Somrak (Nm) - Obranovič (Ko) 2:0, Zabkar - T. Lovrenčič (Sodražica) 0:2, Osterman (Ko) - Gašperič (So) 2:0, Adlešič (Ko) — Mrgole (So) 2:0, Somrak - T. Lovrenčič 2:1, Osterman - Mrgole 2:0, Osterman - Lovrenčič 1:2 in Somrak - Mrgo-' le 2:0.
Z. FAJDIGA
IDRIJA-S0DRA2ICA O : 5
Tudi v II. slovenski namiznoteniški ligi so pričeli s spomladanskim delom tekmovanja. Sodražani so gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Idrije in jo močno premagii s 5:0. Rezultati dvoboja: Vončina - Gašperič 0:2, Troha — Lovrenčič 0:2, Velikonja - Mrgole 0:2, Troha -Gašperič 1:2 in Vončina - Mrgole 0:2.
T. JORAS
kočevje-hrastnik 0:5
Prejšnji teden so igralci namiznega tenisa nadaljevaU v področni ligi. V Kočevje so prišli igrdci Hrastnika in domače igralce odpravili s 5:0.
Rezultati: Obranovič — Založnik 0:2, Osterman - Centrih 1:2, Adlešič - Bočko 1:2, Osterniian -Založnik 0:2 in Obranovič - Bočko 0:2.
Z. FAJDIGA
beti - jarše 5:1
v prvem kolu spomladanskega dela področne namiznoteniške lige so v Metliki gostovali igralci Jarš. Metličani so dobro zaigrali in goste brez težav odpravili s 5:1. Rezultati: Hauptman — Pilš 0:2,- Uhl — Jesen-šek 2:0, Pezelj - Lenček 2:1, Uhl -Pilš 2:0, Hauptman - Lenček 2:0, Pezelj - Jesenšek 2:0.
zmagala bučar ♦ in vesna metelko
ŠENTJERNEJ - Šolsko športno društvo „Polet" je prejšnji teden pripravilo namiznoteniško prvenstvo sole za pionirje in pionirke. Pri dečkih je zmagal Stane Bučar, za njim pa so se uvrstili Darko Homan, Nace Bakše, Edi Bregar idr. Med pionirkami je osvojila prvo mesto Vesna Metelko, za njo pa so se uvrstile Marink;. Svalj, Irena Tomažin, Darinka Sluga in druge. Najboljši pionirji in pionirke so dobili za spomin kolajne. (J. K.)
RIBNICA - V Ribnici je prejšnji teden gostovala ekipa Ljubljane, nekdanji član druge republiške nogometne lige. V prvi tekmi v letošnji sezoni sta se obe ekipi izkazali z dobrim nogometom. Povedli so gostje. V drugem delu, ko so popustili, so Ribničani zaigrah še bolje m po točnem Lukičevem strelu izenačili (M. G.)
PihlMiJ i I I I I I »
1^1 M M i i
ŠMARJETA — Prejšnji teden so se v Šmaijeti v šahu in namiznem tenisu pomerih športniki šmarješke in šentjemejske osnovne šole. V šahu so med pionirji zmagah gostje s 6,5:5,5, pri deklicah pa so bUe boljše domače igralke; zmagale so s 3:1. V namiznem tenisu je prva ekma Šentjerneja premagala prvo ekfpo Šmarjete s 4:1, z enakim rezultatom pa je zmagala tudi druga vrsta gostov. (K. J.)
KOČEVJE — Prejšnji teden so se v Kočevju pomerile v namiznijm tenisu pionirske vrstđ Kočevja in Sodražice. Dvoboji so pokazali, da so pionirji iz Kočevja močno napredovah: Sodražanom so se oddolžili M poraz, ki so ga doživeh v Sodraži-ci. Rezultati' Kočevje 1 - Sodražica
I	5:1, Kočevje - Sodražica II 3:5, Kočevje III - Sodražica III 2:5, Kočevje I - Sodražica 111 5:1, Kočevje
II	- Sodražica I 5:4 in Kočevje III - Sodražica II 0:5. (T. J.)
vodi krka i
Na Opatovem kegljišču v Trebnjem se je prejšnji teden končalo drugo kolo v dolenjski kegljaški hgi. Doseženi so bih naslednji rezultati: Krka I 5049, Krško I 4854, Krka II 4836, Mirna peč 4807, Novoteks I 4764, Železničar 4717, Brežice 4705, Mercator 4695, Krško II 4676, Vseh devet 4627 in Novoteks II 4541.
Ženske: Mercator 2146, Krka 2111, Brežice 2040, Novoteks 1971, Pionir 1953 in Krško 1936.
B. D.
rokomet
Dve Inlesovi zmagi
Prvo mesto v skupini A-2 zimske rokometne lige za moške je že oddano. Osvojili so ga rokometaši Celja, člani ZRL zahod. Za prvai(a zimskega tumiija se bodo Celjani pomerili z zmagovalcem iz skupine A-1, ljubljanskim Slovanom.
V skupini A-2 so nastopili tudi rokometaši Krškega, Sevnice in najboljša ekipa v slovenski hgi, Inles. Vsi so dobro igrah.
Rezultati: Jadran - Inles 16:17, Sevnica - Minerva 21:21, Krško-Slovan B 23:18, Tržič-TSevnica 16:17, Inles-Slovan B 12:9 in Miner-va-Krško 24:22.
inles-jadran 17 : 16
v tekmi z ekipo Jadrana iz Kozine so Ribničani trenirah predvsem igro" v obrambi. Zato so tudi tesno zmagah, saj v tej tekmi niso želeli doseči visoke zma^. Za Inles so nastopili: Kersnič, Sile 7, Matelič, Ponikvar, S. Kersnič 1*, J. Kersnič 1, Andoljšek 2, Radič 3, Ambrožič in Mikuhn 3.
M. G.
inles-slovan b 12 : 9
Tudi v tej tekmi so Inlesovi igralci trenirah predvsem obrambo, razen tega pa je trener poslal na i^šče predvsem mlajše i^alce. Ribničani , so igrah dobro v obrambi in domiselno v napadu, tako da so jih gledalci v ljubljanski hali Tivoli m uspešne strele, driblinge, podaje in kombinacije večkrat nagradih. Nastopili so: Šile 1, S. Kersnič 2, lic 1, Mikuhn 2, Šug 5, Tanko 1, Ponikvar, Andoljšek, Matehč, Kersnič.
M. G.
Stran uredil: JANEZ PEZELJ
Prejšnji teden je bilo v telovadnici OŠ Katja Rupena v Novem mestu občinsko pionirsko prvenstvo V namiznem tenisu. Udeležilo se ga je kar 12 šolskih ekip iz Šentjerneja, Otočca, Grma, JCalje Rupene, Šmaijete, Škocjana,.Vavte vasi, Bršlina, Dolenjskih Toplic in Žužemberica. Prva tri mesta so zasedh: Šentjernej I, Šentjernej II in Šmaijeta. Med posamezniki so bili najboljši: Bučar (Šenljemej), Bregai, Murgelj (oba Šmaijeta), Radovič (Katja Rupena) idr.
11
DOLENJSKI LIST
BEBA MURN
IKEBANA
Za svečane priložnosti pripravimo ikebano v kristalni ali vazi iz navadnega stekla. Uporabimo 7 nageljnov in 3 vejice zelenja. Pri razporeditvi nageljnov upoštevamo glavne smeri, ki jih sedaj že poznamo. Dekoracija je primerna tudi za prostore s klasično opremo.


^ Eno Je Kotovo. Lovci na slave to niso.
I DolelibKI Hrt prti 20 M j j
Skriti interesi
NEDVOMNO BO ŽUŽEMBERK sedež suhokrajinske komune, ker ima pač največ pogojev, čeprav se nekateri prebivalci Suhe krajine, zlasti v občini Dvor ter nekatere vasi občine Hinje, s tem sedaj še ne strinjajo. Žužemberk je največji kraj v tem predelu in je že dolga leta središče Suhe krajine. V kolikor sedaj posamezniki nočejo priznati in skušajo z raznimi dokazi utemeljiti potrebo, da bi bil sedež komune v drugem kraju, se za tem skrivajo bodisi osebni ali kaki drugi - vsekakor pa nesoci-alistični družbeni interesi. Spričo vseh razlogov, ki govore v prid Žužemberka, ni o drugih sploh potrebno premišljati.
TUDI V DOBRNICU smo imeli Prešernovo proslavo. Pripravili so jo učitelji s sodelovanjem šolske mladine in udeleženk gospodinjskega tečaja. Obisk je bil zadovoljiv. Ob Prešernovi proslavi smo ostali brez pomoči članov KUD, ki so prav to nedeljo gostovali v Mirni peči. Menim, da bi gostovanje lahko preložili in ob takem prazniku ostali doma.
SNEG, KI JE nekaj izrednega po toplih dneh v prvi polovici februarja, je pobelil višje ležeče kraje in izdal tudi volčje roparje v gozdovih. Lovci iz Novega mesta in okolice so v svežem snegu nad Vršnimi seli zapazili dva volka, ki sta križarila po lovišču. Takoj so organizirali pogon, katerega se je udeležilo okoli 40 lovcev. Enega volka so ustrelili, drugi pa jim je ušel in odnesel zdravo kožo.
NEKA GOSPODINJA iz Novega mesta se ne more pritožiti, da ji manjka smisel za prekupčevanje. V okolici Mirne peči je kupovala orehe, jajca, suhe gobe in vse to spravljala na ljubljanski trg, seveda za primeren zaslužek. Na sodišču pri razpravi nikakor ni mogla razumeti, da je tako prekupčevanje kaznivo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. februarja 1955)
nsmumou
POŽIGALCI - V Sovjetski zvezi so precej zaskrbljeni zaradi Jcadilcev. Vendar ne samo zato, ker si 64 milijonov kadilcev, kolikor jih je naštela statistika, vztrajno in uspešno uničuje pljuča, ampak tudi zato, ker kadilci vsako leto v obliki vžigalic pokurijo kar cel milijon kubičnih metrov lesa. Radi bi kadilce navadili^ na vžigalnike, da bi ne uničevali dra-* gocenega lesa. A to jim nikakor ne uspe. Sovjetski vžig^niki so dragi, lepi. polni raznih dodatkov - samo vžgejo se poredkoma.
SRECNA mladost - Zahod-nonemški zdravniki so menda odkrili tableto, ki je prav uspešna pri odpravljanju aken, tega „zla" mladih. Zdaj, ko vse kaže, daje mogoče s tabletami reševati vse, bi bilo dobro, da bi se lotili še izdelave tablet za preganjanje mladostnih norosti, vetrnjaštva, lenobe in drugih značilnosti mladostnikov.
MUCENJE — Na koncertu bostonske filharmonije se je med izvajanjem neke močno avantgardne kompozicije začul z galerije obupan glas: „Nehajte, saj priznam!"
LORDSKI POSLI - Naloga angleškega lorda je, da vsaj enkrat govori v lordski zbornici. Toda ker je naziv lorda deden, vemo pa, da se v rodbinah ne rojevajo sami dobri govorniki, je včasih prav mučno, ko v zbornici lordi mečkajo besede in jecljajo o nevažnih stvareh. Temu je zdaj konec. Neka posebna agencija namreč svojim strankam nudi pravega, živega lorda, ki po naročilu zdrdra govor o Jcaterikoli stvari želite. Cena je visoka (40 000 dinarjev), vanjo pa nista všteta, prevoz in hra-^ na. In kdo pravi, da takle lord ne' poje veliko?
DILEMA - Prebivalci bretonskega kraja Ervedcn so zagnali velik krik in vik, ko so zvedeli, da hočejo turistične agencije pri njihovem kraju urediti nudistični tabor. Se večjega pa so zagnali, ko so zvedeli, da je v načrtu tudi gradnja atomske elektrarne. In ko so bistre bretonske glave reševale to dilemo: ali nudisti ^i atomi, so se le zedinili, da so nudisti manj nevarni. Njihovo bojno geslo je sedaj: „Bolje nudiste kot atomiste!"
PISATELJI - Sodnik Gary Thomas je iznašel svojevrstno kazen za tatinske m sleparske ptičke manj-> še mere. Kradljivci morajo dvatisoč-krat napisati stavek „Ne bom več kradel!' , goljufi v restavracijah, ki nočejo plačevati računov, pa prav tolikokrat „Plačal bom račun!". Povprečno vzame tem priložnostnim „pisateljem" pisateljevanje 24 ur časa. Torej kar dovolj za temeljito poznavanje resnic, ki jih morajo spravljati na papir.
»Dolenjski list« v vsako družino
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Vladne obljube - mamljivi »pildki«
(Pustni ponedeljek) so volila dolenjska mesta s trgom ribniškim vred novega poslanca za državni zbor. Kakor znano, sta bila dva kandidata: Višnikar je dobil 395 glasov, Zupan pa 194; torej je prvi izvoljen. Ni čuda! Volili so ga slovenski radikalci ravno tako kakor zagrizeni Nemci in nemškutarji. V samem Kočevji je dobil 86 glasov! Pred osmimi leti pa so uprav tisti Kočevaiji volilce Višnikaijeve ometavali z gnilimi jajci! Od kod to? Višnikar je bil sedaj vladni kandidat. In še nekaj. Agitatorji za nem-' čurskega Višnikarja so kar dirjali po hišah in cestah ter begali volilce. Kje je značajnost? Ni je drugod nego v prsih, v katerih utriplje proši-njeno zvesto srce. Njemu je lastno prepričanje več nego par izdajalskih grošev, več nego medene vladne obljube in njeni mamljivi pildki.
(Črva v očesu.) je zasledil nedavno ^neki zdravnik. Neka deklica se je v svoji mlado-'sti večkrat igrala s psom. Pasji črv jej je zlezel skozi nos v oko, katero jej je razjedel. Dekle je
imela že dolgo časa silne bolečine v očesu, a nobeden jej ni mogel pomagati. Poslali sojo na kliniko, kjer so zasledili pravi vzrok njenih strašnih bolečin. Eno oko so jej izrezali. Ako bi črva v očesu pustili, morala bi deklica umreti, ker bi bil črv prodrl do možgan.
(B r š 1 j a n) list mladeži je nastopil letos svoj deseti tečaj. Urejuje ga Tomšič pra*v spretno. List donaša mičac povesti za mladino, je okrašen s slikami ter stane celo leto samo 1 goldinar. Pisan je list v prav laliko umevnej hrvaščini.
(Okrajna p-osojilnica) v Mokronogu imela je v prvem upravnem letu 3775970 goldinarjev prometa. Ce bi jej bili domačini malo bolj naklonjeni, bili bi denarni prometi še mnogo večji. Upajmo, da s prihodnjim letom izgine nilačnost do tega prckoristnega zavoda.
(iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1895)
Tobak in spolnost
Kajenje zmanjšuje spolno moč in rodnost
Samo v ZDA umori tobačni dim okoU 360 000 ljudi na leto. In vendar ta grozljiva številka in drugi opozorilni sestavki, ki jih redno pišejo borci proti kajenju, niso zmanjšali potrošnje cigaret. Celo več; potrošnja tobaka se dviga. Več znanstvenih ustanov se redno in temeljito posveta raziskavam o Vodljivosti tobačnega dima za človekovo telesno in duševno zdravje, seznanjajo javnost z zaskrbljujočimi izsledki raziskav, a vendar — kadilcev je vse več.
Zdaj so se lotili drugačne taktike. Nekaj strokovnjakov je začelo raziskovati vpliv kajenja na spolno zmogljivost moških in na rodnost žensk. Prvi podatki, ki temdje predvsem na preiskavah kadilcev — ena, od iijih je zajela kar 5000 mo-ških — so pokazali, da obstoji tesna vez med kajenjem in zmanjšano spolno zmo^ji-vos^o ter vez med kajenjem in nerodovitnos^o, prezgodnjim porodom ali rojevanjem prizadetih otrok. „Ob teh podatkih so se ljudje malo bolj zamislili,*' pravi dr. Ochsner. Nerazumljivo je sicer, da ljudi manj skrbi nevarnost obolenja za pljučnim rakom kot nevarnost za slabitev spolne zmo^jivosti, toda morda bo to končno le pomagalo, da bodo boj proti kajenju vzeli bolj resno.
Hamburški profesor Carl Schirren je v svojih preiskan vah ugotovil, da kajenje močno vpliva na sestavo sperme. Ihid kadilec, ki pokadi dnevno po dve škaUici cigaret, si sam uničuje možnost imeti otroke. To^a profesor dodaja, da se stanje že po: nekaj mesecih spremeni na boljše, če kadilec preneha kaditi. Prav tako se mu povečata želja po spolnosti in spdina zmo^jivost.

Nagrobni kipi ljudstva Kalaši, za katero menijo, da ima evropsko poreklo.
Aleksander in potomci?
So Kalaši ostanek vojske Aleksandra Velikega?
Visoko v gorah Himalaje, v krajih, do katerih je mogoče priti samo po poteh, ki so prehodne vsega nekaj mesecev na leto, že dolgo prebiva številčno zelo majhen, a trdoživ rod. Za etnologe predstavlja zanimivo vprašanje. Nihče namreč točno ne ve, od kod je to ljudstvo izšlo. Po nekaterih značilnih znamenjih etnologi vse bolj verjamejo dokaj drzni predpostavki, da gre za Evropejce.
Od kod Evropejci na strehi sveta? Odgovor sega daleč na-žaj v čase, ko je sloviti vojskovodja Aleksander Veliki s svojo vojsko krenil vse do takrat bajno daljne Indije. Del njegove vojske je po naključju ali hote zapustil glavnino in se prebijal v gorovje Himalaje, kjer se je v najbolj nedostopnih krajih ustalil in nadaljeval življenje s počasnim tokom časa, v katereni ni bilo velikih sprememb.
Kalaši, kot se to majhno Ijud-I stvo imenuje, žive v zelo skromnih življenjskih razmerah. Skoraj edino koristno bitje, ki ga poznajo in gojijo, je koza. Od nje dobivajo mleko, ki ga predelujejo v razne izdelke, daje jim surovino za oblačUa in meso. Poleg tega pa jim je koza tudi božansko bitje, kar je ra-zuml^vo, saj so v veliki meri odvisni prav od čred te živali.
Posebna zanimivost te miniaturne civilizacije so grobovi, na katerih stoje dva in pol metra visoki nagrobni kipi. Veliko zagonetko pa predstavlja oltar boga Sač-i-Gora, na katerem so izrezljane konjske glave. Konj namreč na tisoče kilometrov daleč ni najti.
i
Leto patentov
„Čakaj no, Martin!" je za mano klical Bolhačev Pepe iz Mišjega dola.
„Kaj bo dobrega? Za slabo te ne vpfašam, ker samo rado pride," ga ogovorim.
„Veš kaj? Pravijo, da marsikatero pogodiš, pa napravi še kakšen patent. Letos imamo leto patentov in izboljšav. Pri nas jih je jako malo, pa še o tistih, ki si kaj novega domislijo, drugi menijo, da se jim je pamet ski-sala."
„Le kaj naj naredim, ko nimam šol? S kmečko zarobljeno pametjo se ne morem kosati proti tej učenosti!" se izmikam.
,Ali kija in mesarice nisi sam naredil? Mar ti je cesar ukazal: pojdi in izdelaj si tako in tako orožje za boj proti Brdavsu? Ne. On ti je dal kovačnico z orodjem, ti pa si posekal lipo nad kamnito mizo in si skoval novo orožje, ki mu ni para. Znu-gal si. Zato oboje patentiraj."
„Kaj bi s tistim. Dandanes se ljudje drugače bojujejo.. Se več bi bilo vredno, ko bi
iznašel kaj takega, da se ne bi več bojevali."
„Morebiti bi kaj zaupal o svojih skrivnostnih potih, ko si čez mejo tovoril angleško sol? "
„Ah, kje-je že tisto!" sem se branil. „Dandanes imajo trgovci bolj udobna pota. Le kdo bi se za borni zaslužek pri soli potikal po snegu in dežju? Trgovci sedijo doma pa jim drugi blago pripeljejo."
„Kaj tebe niso nikoli prijeli? " je spet vrtal vame.
„Ne rečem, da nisem skrivaj tovoril, vendar sem si priskrbel dovoljenje s cesar skim pečatom, ki sem ga pomolil pod nos. To je več vredno kot vsa iznajdljivost, pa še sitnosti ni. Še nekaj, da ti ne ostanem' dolžan. Tako vrtaš vame s temi patenti. Kaj si pa ti napravil? "
„Jaz? Nič, ko nič Jie znam," je odgovoril.
„Vidiš, če bodo drugi zgolj na naju čakali, potlej najbrž še dolgo ne bova doživela dobre letine patentov."
MARTIN KRPAN
Reklamna a9e"°i i hoče grde
Ted Burnett iz moral biti pravzapra '.
Vsak navaden človek^
bi ga ob vsakem p v. , dalu srečala Ted Burnett je rekljivo grd: nos ^
oči izbuljene, lice
na brazgotina. Pa*e žalosten, niti s* zar lepšega obraza- r» ^ "je s svojo grdostj • , ne bil, ko mu ■ J) L# obraz pnnesel lepe
Podobno usol" ^ še Beatnce Green, Greener ter še nekaj
z lepoto resnično
obdarjenih ljudi
[^®*Prejšnje križanke ^
| te-lJjjO M ^TM I & T
,'L.
i	——-2-K-lJL A M
^AvTTTr^iii.—i I v A L o i?«s
• KSoiiT —-^P € K
v<M T
$
(Ne)resnice * napako
slavnos,i so
'«v(Cf° P6"*656' kn»-£&&&**,udi
8W?tfl5S:
so
dl
.del
skudbe
lirska pesem
poročilo
izobrazba
cerkveno petje
2irant
belg. pevec it.rodu
■D L
rim. kralj tostij/u
dvojica
morska riba
it. reka
ozek mec
UeT
glave
ana pavlova
mr Su
mL-
pEc
m
v s/
teror
NA§ manjši otok
100
silnost
mestovjv
musM
mnsr"
rekvizit
izvgr
ol
zavraten napao
skupina
wjwr
imnik
t
(AL0ST1
JlStENJE pluga
wm
kranj
angl. stranka
zver
mik
bet
oto
pestner
vozilo
2. ime
srb. pesnik
osmi ton
nsocinka mm
naselje
dl
Domovina
kirke
zaječar
;lH9oslovan, svetovni potnik
yjj	raziskovalec Tibor Sekelj obšel 80 dežel - Pisec šte- j
^ 'n potopisov, zbiralec etnografskega gradiva, darovalec - |
t toda ^ Ni ravno lepa. *
kenko ravno pravs»J
zaničevani ali PoZi^j; vi grdi obrazi so . $ ko znani kot ob^ žensk sveta, če n
ti „grdavsi" so
cenjeni manekeni-Njihova usoda ^
nila tisti trenute^ 5 teljici neke relda^, prišli na prav & da* Prepričani sta b ' ^ siti lepih, oslad«^ da si žele nek^J di Celo več: menil1 model šel bolje v v J ga bo predstavil ^ katerem je nava . ^ vi lepotec. P°sk $; sta nekaj res in ... uspeh m » #r, se zdaj pulijo -.f njune agencije-pa so postali p ' iskani manekeni- ^ Ob vsem m p11*', zabiti, da pn ve#' igra sočutje ali u$-govanje nepoin . jcal^J razlik med lju Gre le za usp^J denarja iz žep z jifj
In če ne gre več
gre z grdoto. ^pć izrabljan in v bi r
taiva Je »tam išče, od-
mUzejem "m podarja Pestro je n-Nenavadno in
T PO sv K0 >;p0tePa'
,0ru Sekfr ^semo o Ti-I9l2)i elJu (rojen leta
»Novinar ;
avtor več raziskovaleč,
^oval KPrnih knj« gonijske a ^ Grosso, Pa-
si°,dne Bohvi^e ^^80zdove i , elJU v na" T° Plše O ^ks&ona Jizdaji
I?' kier je mi?!?011 beseda-tisti, u ®d 4s-000 član-
Soliko	0 njem,
l,k0
land Yard pa samo angleško podzemlje!)
Za Sekelja je naš svet najboljši od vseh svetov, najdražji mu je in najlepši, zato ga tako rad raziskuje..Po stoletnih južnih pragozdovih se potika že 40 let; obšel je osemdeset dežel sveta; govori 19 jezikov; devet evropskih in deset t. i. ezoteričnih.
O svojih odkritjih pri spoznavanju primitivnih ljudstev, za katera pravi, da sicer nimajo kulture v našem pomenu besede, ampak „imajo prirojeno inteligenco in dostojanstvo; kdor v to ne veruje, naj ne hodi k njim,
zmeraj bo ostal vsiljivec in tujec", je pisal ogromno, tudi v esperantu (mladim je približevzd nepoznan svet s stripi, ki so vse kaj drugega kot plaža, ki poneumlja odraščajočo mladež!), zase pa je ohranil zanimivo zbirko majhnih predmetov.
Kot ravnatelj mestnega muzeja v Subotici ima delovno sobo, ki je muzej v muzeju. Na štirih stenah so kar najrazličnejše maske z vseh koncev sveta. V sosednjih sobah ima pravcato samostojno razstavno zbirkp: v prvi sobi so kape in klobuki, ki jih je zbral na-svojem popotovanju po svetu, drugo krasijo okrasni predmeti primitivnih ljudstev in v tretji japonske lutke ,4cokeši'\ lesene skulpture primitivnih ljudstev, lild in obličja afriških, azijskih in južnoameriških božanstev. Maska ob maski!
Eno je izredno težko dobil od pripadnikov nekega plemena na otoku Nova Britanija blizu Nove Gvineje. Ta maska je plod domišljije ljudi o tem, kakšen je videti duh pokojnika po letu dni od smrti. Na prvo obletnico svojci umrlega plešejo celo noč pod masko in jo zjutraj sežgejo.
Zloba še po smrti
Nekaj cvetk iz oporok
Trenutki, smrti so ponavadi tisti, ko človek naredi obračun s svetom, poravna račune, razdeli svoje premoženje in oprosti svojim sovražnikom. Običajno vse te svoje želje izrazi v oporoki. Marsikdaj pa so prav oporoke tista listina, ki pokoj-iiega „oživi" še za nekaj časa. Toda oživi ga na neljub; način; sorodniki ga še dolgo preklinjajo. Duhoviti ali pa nesramni posamezniki si lahko v posameznih državah z oporoko privoščijo šalo — ki je žal ne morejo uživati. Poglejmo nekaj primerov takih oporok.
„Svoji dra^ ženi," je zapisal nek Anglež v svojo oporoko, „zapuščam tri penije, da si z njimi kupi vrv, s katero se lahko obesi"
Zloba se lahko izrazi tudi na tako prefinjen način, kot je to storil se-stavljalec tele oporoke: „Svoji dragi ženi zapuščam četrt penija. Pošljite ji ga v pismu brez znamke!" Četrt penija namreč stane poštna znamka, da kazni za nefrankirano pismo sploh ne štejemo.
V oporokah se izrazi včasih skrita filozofska žilica. Za primer navajamo tole: „Kaže, da je nebo poslalo na ta svet mojo ženo samo zato, da bi me spodila z njega. Samsonova moč, Homeijev genij, Avgustova modrost, Jobova potrpežljivost, Sokratova filozofija in Hanibalove vojne spretnosti ne bi bile dovolj, da ukrote njen značaj. Ko sem pretehtal vse to, sem sklenil svoji ženi za-puštiti en šiling."
Niti ni potrebno, da jc^ človek poročen; sovraštvo dQ žensk lahko izrazi v oporoki tudi na ta način: „Prosim, da me pokopljete na prostoru, kjer niti na levi niti na desni ni pokopana ženska. Ce takega prostora ni mogoče najti, potem ooblaščam izvršitelje moje 'oporo-e, da kupijo tri grobove. Polože naj me v srednjega, oba stranska pa naj ostaneta prazna!"
To je samo nekaj cvetk iz oporok, ki so jih spoštljivo uresničili.
1 • Sinje
tal možička ' yj hahljal se jefj-stsr^ ženico in
Vemo, drag'
ajprej je bilo treba prijadrati v tisti nenavadni pas, DasiH P'anet 'n v katerem se koti čas. Če v tem okr« s Pr'merno hitrostjo in se medtem obračaš boš ^ tsv.°je osj' ^ ho sukal s teboj tudi čas. Na levo se hod "azaJ v zgodovino, na desno pa naprej v privest' ("St b Se.t° Poznamo lz prejšnjih poglavij naše posrne m. . Us''' smo že to sukanje: zaradi njega 80 dajali s Turki okrog cesarskega Dunaja!
No, našima junakoma v tem hipu ni bilo za vrato-lomnosti. Ne po zgodovini ne po svetli prihodnosti se nista več želela sprehajati. Košata lipa in tale naš sedanji čas — to je bil njun edini cilj! Do tega cilja pa je bilo kakšnih dvesto, tristo kilometrov in debela tri stoletja. Zahtevna naloga za „pilota" na metli, ki pač ni imela na svojem ročaju niti enega samega instrumenta in je tudi z zemlje ni usmeijal radar ...
Dr. B020 oblak
Vpliv okolja na zdravje
zdravnik svetuje
II.
Vplivi žive narave so rastline, živali in virusi. Čeprav so virusi nekje med živo in neživo snovjo, saj se v živih cdicah razmnožujejo, kar je lastnost živih bitij, v neugodnih pogojih pa kristalizirajo, kar je svojstvo nežive narave, jih vseeno prištevamo sem.
Rastlinski vplivi izvirajo od bakterij, drugih gliv, plesni, gob in višje razvitih rastlin. Večina bakterij za človeka ni škodljiva, precej jih je celo koristnih. Žal pa del bakterij človeku izrazito škoduje, povzroča različne bolezni, od gnojenj pa do nalezljivih bolezni, tudi smrtnih. Enako velja za druge vrste gliv in plesni. Večino rastlin uporablja človek sebi v prid; Kot gradbeni material, kurivo in hrano, pa tudi za oblačila. Vendar kdo ne ve za strupene gobe, bilke, sadeže?	*
Živalski vplivi so prav tako kot vsi dmgi lahko koristni, pa tudi škodljivi. Mali, nevidni mikroorganizmi so povzročitelji posameznih bolezni, čeprav je med njimi tudi dosti takih, ki koristijo. Kdo končno ne ve za gliste, črve, muhe, uši, bolhe, pršice, komaije, itd., ki so nevarni prenašalci raznih bolezni ali pa celo povzročitelji? Meso živaJi je od nekdaj uporabljal človek za svojo hrano, živali pa so se branile in ga napadale. Še sedaj marsikoga ugrizne pes, brcne konj, piči kača. Strupi nekaterih živali so smrtni ali vsaj zelo nevarni.. Vemo za strupene pajke, kače, škorpijone, celo čebela je lahko nevarna, če je človek preobčutljiv.
Virusi, ta najdrobnejša zmca živega sveta, so povzročitelji mnogih nalezljivih bolezni.
III.
Družbeni ali socialni vplivi, ki delujejo na človeka, so prav tako kot vsi drugi zelo pestri. Človek je kot družbeno bitje član družbe, ki ima naoj večkrat izredno pomemben in močan vpliv. Ekonomski odnosi, tehnologija in sredstva, država, organizacije, dmžina, kultura s svojimi sestavnimi elementi, kot so znanost, šole, morala, zakoni, vera, navade in običaji, industrija, vojna, in še mnogo stvari, ki izhajajo iz človekovih družbenih pozitivnih in negativnih dejavnosti, vse to vpliva na človeka.
Iz teh kratkih naštevanj lahko spoznamo, da je vpliv zunanjih dejavnikov na človeka velikanski. Vplivi okolja se med seboj prepletajo, posamezni vplivi menjavajo svojo moč, smer in vztrajnost, ker se pač vse giblje, ker nič ne miruje, ker pač življenje neprestano teče dalje. Zaradi tega, če vzamemo slabo primeijavo, življenjski,procesi niso fotografija, ki miruje, pač pa film, kjer se slika neprestano menja, giblje. Okolje vpliva na zdravje in na bolezenske pojave. Enkrat utrdi zdravje, drugič sproži bolezen, odvisno je od tega, kakšni in kako močni so vplivi v tistem trenutku in v tisti situaciji in kakšne dedne osnove ima tisti človek. Ce pravimo dednim osnovam notranje okolje in zunanjim vplivom zunanje okolje, je možna vsak trenutek druga, vendar zakonita situacija. Ta proces je brez dvoma izredno
zamotan.	.
(nadaljevanje prihodnjič)
Zgrešena vljudnost

bodimo
oliitani ^
Tudi do žensk smo premalo vljudni in se skoraj sramujemo biti do njih ustrežljivi ter. omikani. Menda ne mislimo, da spada pozornost do ženskega spola med ostanke preteklosti? Posebno nas lahko prizadene, ko vidimo, kako brezbrižno sprejemajo ljudje v javnem prostoru nosečo ženo. Namesto da bi tekmovali, kdo ji bo prej izkazal pozornost in pomoč, se največkrat zanjo nihče ne zmeni. Potisnejo jo v gnečo, nihče ji ne odstopi prostora in včasih je deležna celo mrmranja. To ne kaže samo na nekulturnost, temveč hkrati živo priča, da se ljudje na javnih prostorih še veliko premalo vzgajamo med seboj z zgledom in lepo besedo. Saj je na primer tudi spremno osebje na javnih prevoznih sredstvih kdaj premalo vzgojeno in mu manjka šola lepega vedenja, čeprav bi jo moral dokončati prav vsak, kdor ima opraviti z ljudmi. Nameščenci v javnih prostorih naj bi dajali z^ed, kaj se pravi biti vljuden, hkrati pa bi morali ljudi neprestano navajati na vljudnost, jih vljudnosti učiti, četudi bi jih sprva neotesanci zasramovali. Pri tem bi jim morali pomagati vsi, ki jim je do srčne kulture in boljše vzgojfenosti našega člove-/ ka. Samo takp smemo upati, da bo vendarle prišel čas, ko bodo javni prostori tudi pri nas — in še zlasti pri nas — postali javna šola omikanega-vedenja.
Poznamo še eno obliko vljudnosti, ki pa je v bistvu nevljudnost, to je vsiljiva družabnost, vsiljiva vljudnost. Včasih smo skrajno pusti, ko pa nas prevzame veselost, bi radi s svoja dobro voljo naravnost zasuli vsakega, ki se nam približa, in ga ubrali na isti ritem. Toda kje je rečeno, da se mora ves svet zabavati tako, kot mi hočemo. Pustimo vendar ljudem tudi pri zabavah nekaj njihovih posebnosti.
V razigrani družbi človeka včasih naravnost oropamo vse osebne svobode. Vsiljujemo mu alkohol, vsiljujemo nikotin,, ples, jedačo, seveda tudi lastno pamet, po vsi sili ga zadržuje- ^ mo v družbi, ko bi se rad poslovil, in podobno. Pri tem smo tako brezobzirni, da ne jemlje'mo resno razlogov, ki jih nesrečnik navaja v svojo obrambo. Kaj njegovo šibko zdravj'e, kaj njegovi sklepi, odločitve, njegove obveznosti! Ne, zdaj si naš in boš z nami počenjal to, kar bomo mi od tebe zahtevali in dokler bomo zalitevali. Taki vljudnosti pravimo nevljudnost!
DR. LEON ŽLEBNIK
oŠ* kič z n	HH
'u'k .JcokJs?«1^6 tržnice, ampak zbirka redkih japon Sl • h Jih je zbral Tibor Sekelj. .
I X ST« / § 1
Največkrat se zgodi v gostilni
Kar zadeva javni red in mir-je Trebnje najbolj mirno, Črnomelj^ in Novo mesto sta postala bolj razgrajaška, Metlika pa se umirja
Veliko jih gre narazen
Po podatkih uprave javne varnosti Novo mesto, je bilo lani na območju štirih dolenjskih občin 1085 kršitev javnega reda in miru, opraviti pa so imeli s 1195 kršilci. Takih primerov je bilo za 3,6 odst. več kot leta 1973.
Dežurni
PRSTAN JE BIL KRIV - 20. februaija dopoldne se je v delavnici podjetja Gorjanci v Straži zgodila delovna, nesreča.' Rudolf Vrščaj, doma iz Krškega je popravljal zunanje ogledalo na tovornjaku in pri tem stal na stopnici, medtem ko je z drugo roko privijal vijak. Ko je hotel skočiti na tla, se je prstan zataknil v vijak in mu prerezjd prst. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico.
obleZal na tleh - 20.
februaija popoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Jožeta Planinska z Vrha pri Skocja-nu. Ta se je v mestu najprej močno opil, potem pa na Ragovski cesti razgrajal in končno obležal na tleh.' Pri padcu se je hudo poškodoval, zato so ga odpeljali y bolnišnico.
VLOM V AVTO - V noči na 22. februar je nekdo skozi trikotno okence vlomil v avto Alojza Planta-na na Ragovski cesti in mu iz vozila odnesel kasetni magnetofon, vreden 2.000 din.
vroCa glava na hladnem - 22. februaija so novomeški miličniki pridržali Novomeščana Boža Cavloviča. Osumili so ga, da je vozil vinjen in- so mu mepovedali nadaljevati vožnjo, toda Cavlovič se ni pokoraval, zato so ga pridržali. Caka ga še sodnik za prekrške.
PIJANSKI MANEVRI - 22. februaija zvečer so postavili na hladno tudi Živka Sakanovića z Broda. Ta se je v mestu opil, nato pa ponoči zvonil v stanovanjih v naselju Nad mlini in stanoralce budil, češ da so se začeli manevri. Njegov puanski manever se je to noč končal za Krko.
NAROBE NASLOV
Zdo nam ie žal, da je v prejšnji številki Dolenjskega lista prispevek Štefana Si-mončiča, predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, objavljen na sodni strani, izšel z napačnim naslovom. Ta ni imel s člankom nobene zveze, kar so veijetno bralci tudi sami opazili. Do napake je prišlo, ker so v tiskarni naslov ^pomotoma zamenjali._
Ce pogledamo število kršitev javnega reda in miru po posameznih občinah, lahko ugotovimo, da je glede na velikost in tranzitno območje Novo mesto s 538 primeri kršitev še razmeroma miren kraj. Slabše je v Črnomlju, kjer so tovrstni prekrški od 136 primerov leta 1973 lani narasli na 301 primer. Metlika pa je „nazadovala" od 298 kršitev leta 1973 na 242 prekrškov v preteklem letu. V občini Trebnje so imeh lani sa-
mo 70 lakih primerov, leto dni prej pa 5 primerov več.
Med 1195 kršilci na celotnem območju UJV je bilo 1140 moških in 55 žensk. Med temi je bilo 270 še mladoletnih in kar 27 povratnikov. Najpogosteje so imeli miličniki opravka s prepirljivci, razgrajači in pretepači, ki so na javnem kraju delali nered v vinjenem stanju. Tovrstnih prekrškov je bilo 763, več kot polovica storilcev je bila vinjenih in več kot polo-
Denar ga je premamil
Spet en nepošten inkasant naročnine RTV, ki bo zaradi poneverbe tri leta v strogem zaporu
Najbrž je res huda izkušnjava za mladega človeka, če ima polne žepe denarja, ki ni njegov, pa toliko neizpolnjenih želja. Tudi 26-letni Franc Cvetko, doma iz PiršenbregS pri Globokem, zaposlen kot skladiščni delavec v novomeški Novotehni, je bil na zatožni kloi
[(^1.
Cvetkov primer je pred kratkim obravnavalo okrožno sodišče v Novem mestu. Obtožen je bil, da je kot honorarni inkasant RTV naročnine v rajonu 903, kamor spada Muhaber z okolico, pobral do lanskega oktobra čez 53.000 din, v njegovem žepu pa je od te vsote ostalo kar 40.534 dinarjev.
Ob nastopu honorarne službe je Cvetko sicer dobil vsa navodila, kako in kdaj mora denar odvajati, on pa je ravnal po svoje. Postal je kmždu sumljiv, ko pa so hoteli prj njem napraviti kontrolo, ga večkrat ni bilo doma ali pa se je izgovarjal, da ima del dokumentacije v Piršen-bregu, del pa v Novem mestu.
Ko so le pregledali njegovo poslovanje v začetku lanskega oktobra, so ugotovili, da je od strank pobral 53.257 din. Na žiro račun RTV Ljubljana je odvedel 12.000 din, kontrolorju je izročil še 1.300 din, kasneje plačal 132.608 din, toda za preostalo manjkajočo vsoto ni bilo ne dokumentov ne denarja in ne opravičila.
Cvetko je sicer senatu, ki mu je pred^ov^ Janez Smolej, tvezel, da so ga „pomotoma" obremenili za toliko denarja, priznal pa je, da si je „izposodil" 25.000 din, ker je kupil avto, vendar je to nameraval vrniti. Tako pravijo večinoma vsi, ki sežejo po tujem denarju, vendar opravičilo to ni. Sodišče je Cvetka spoznalo za krivega, da si je prilastil denar, zaupan pri delu, in ga obsodilo na 3 leta strogega zapora. Razen tega
»Dolenjski list« v vsako družino
mora vrniti še preostali dolg, do pravnomočnosti sodbe pa bo fant počakal v priporu.
vica prekrškov se je zgodila po lokalih.
In kakšne poklice imajo ljudje, ki so se pregrešili? Bilo je 746 zaposlenih v raznih delovnih organizacijah, 159 obrtnikov in občanov svobodnih poklicev ter 35 dijakov in študentov, medtem ko je bilo 255 kršilcev javnega reda in miru brez dela.
Kar 10,3 odstotke vseh kršitev so zagrešili Romi. Razen najštevilnejših prekrškov (pretepi, drzno vedenje, prepiri in kričanje) so lani zasačili 14 občanov zaradi, točenja alkohola vinjenim osebam in mladoletnikom, 61 je bilo v postopku zaradi klateštva, 20 primerov je bilo hazardiranja, 233 prekrškov pijančevanja, zasledili so 2 primera prostitucije itd.
V preteklem letu so organi UJV izvedli tudi 26 akcij s področja javnega reda v miru, v raznih postopkih pa so pri ljudeh dobih kar precej nedovoljenega orožja. Zasegli so 11 vojaških, 15 lovskih in 6 malokah-brskih pušk, 8 pištol, 10 nožev in 3 bajonete. Pretežen del tega je bilo v romskih taboriščih.
I
Ani Marjana Vidica se je minuli teden v Sevnici takole zagledal v izložbo trgovskega podjetja, ker ga voznik ni obrzdal, kot je avto treba na strmini. Še dobro, da avto brez voznika med tem spreh^ dom, razen lutk brez ^av v izložbi ni presenetil kakega vozila iz nasprotne smeri v tej odd ulici. (Foto; Železnik)
Nekje na Dolenjskem, to se dogaja tudi drugje, je 12-leten otrok s fračo zadel drugega otroka z izstrelkom (kos žice) v oko in s tem povzročil oslepitev očesa. In spet: 6-leten otrok se je igral v sosedovem skednju z vžigalicami in povzročil požar! Toda to nista izjemna primera, saj bi jih mogli brez težav našteti več, n. pr.: uporabo lokov, pištol, sulic, zračne puške.
Nastaja vprašanje, ali je tak otrok kazensko in odškodninsko .odgovoren za nastale posledice; torej kdo bo poravnal stroške zdravljenja, kdo bo plačal oškodovancu odškodnino za izgubljeno oko in bolečine, kdo bo povrnil škodo, ki je nastala s
Sodna praksa različno presoja o odškodninski odgovornosti staršev, če je povzročil škodo otrok, ki še ni izpolnil 7 let starosti, ali otrok, ki je že star 7 let, ni pa še prekoračil 14 let starosti. Tako so starši odgovorni za škodo, ki jo povzroči otrok' do izpolnjenega 7 leta starosti, pa četudi njim ni moči pripisati krivde. Otroci do 7 let starosti namreč praviloma še niso sposobni, da bi ocenili »pomen in
Eosledice svojega ravnanja ter da i imeli v oblasti svoje ravnanje. Zato se oprostijo starši te odgovornosti samo, če je nastala škoda takrat, ko je bil dan otrok drugemu pod nadzorstvo, npr. dokler je otrok v vzgojnovarstve-nem žavodu ali je druga oseba
okolja, kar ima za posledico, da otroci poprečno hitreje dozorevajo, pridobivajo večja znanja, prihajajo v stik z nevarnimi predmeti (avtomobili, orožje) in raznimi negativnimi ponašanji odraslih (kriminal). Iz teh razlogov ni mogoče pripisati samo staršem odgovornosti za vzgojo, zato pa tudi ne zagovarjati enako odškodninsko odgovornost kot pri otrocih do 7 let. Zato je sprejemljivo tudi pravno pravilo, da sicer starši odgovarjajo za škodo, ki jo store otroci te staro^ sti, vendar se te odgovornosti razrešijo, če dokažejo, da so sto^ rili vse, kar je njihova dolžnost, t.j., da jim ni mogoče očitati nikake nepazljivosti ali zanemarjanja vzgoje.
Starši - pazite na otroke!
požarom? Ali bo to škodo trpel prizadeti sam ali otrok, ki je bil povzročitelj, ali njegovi starši ali celo starši obeh?
Odgovor na vprašanje o kazenski odgovornosti daje čl. 65 kazenskega zakonika. Ta namreč pravi, da se otrok, ki ob storitvi dejanja še ni bil star 14 let, ne sme kaznovati in tudi ne uporabiti tiste -vzgojne ali varnostne uluepe, ki jih pozna kazenski zakonik. V takem primeru lahko uporabijo primerne ukrepe sicrbstveni organi (npr. oddaja v varstvo in vzgojo drugi osebi ali ustanovi), seveda pa tudi starši (domača terapija).
Odgovor na vprašanje o odškodninski odgovornosti dajejo veljavna pravna pravila od-škodnmskega prava, zakoniti predpisi o razmerjih med starši m otroki in sodna praksa.
samostojno prevzela nadzorstvo nad otrokom. Toda kljub temu se starši ne bodo mogli povsem iznebiti o^ovornosti, če je mogoče pripisati škodljivo rav-. nanje otroka splošnemu zanemarjanju dolžnega nadzorstva in skrbi staršev. Ce pa npr. starši prepuste otroka stari, betežni osebi, za katero si lahko mislijo, da ne bo mogla krotiti otrolca, so odgovorni; enako tudi, če so izročili otroka v varstvo neprimerni varuški ali kadar otrok čuva otroka.
Drugače se odloča o odškodninski odgovornosti staršev za otroke v starosti od 7 do 14 let. Starši so predvsem dolžni otroke vzgajati in usposobiti za koristne člane družbe. Toda v sodobni družbi so otroci vse bolj pod vplivom družbenih ustanov, tako
f>rosvetnih (šole) in drugih društvo, RTV, tisk) ter širšega
Ce scttedaj vrnemo na v uvodu tega prispevka navedena primera, so starši odškodninsko odgovarjali za škodo, ki jo je povzročil z vžigalicami 6-letni otrok, in se niso mogli izgovarjati, da otroka dobro vzgajajo in čuvajo. V primeru .poškodbe pčesa so bili obsojeni otrokovi starši, ker niso mogli odkloniti odškodninske odgovornosti, niso mogli dokazati, da so otroka dovolj skrbno nadzorovali, še celo več, dokazano jim je bilo, da so dopustili otroku igranje s fračo.
Zato bi bilo prav, da bi se starši večkrat zamislili, ali kupujejo ali celo naredijo otrokom ustrezne igrače in ali jim dovoljujejo take igre in take igrače, ki so za nje primerne, pri tem pa tudi ne opustili pazljivosti.
ŠTEFAN SIMONCiC
Število ločitvenih postopkov se je v zadnjih letih močno povečalo. Mladi in stari zakoni gredo narazen, pri tem pa dostikrat postanejo žrtve otrocL Tudi uslužbenci sodišča, pred »katerimi se razgrinjajo življenjske tragedije občanov, so včasih solzni. To so izjavili trije, -ki so po delovnem stažu med najstarejšimi na okrožnem sodišču v Novem mestu in ki so pred kratkim dobili visoko priznanje: red dela s srebrnim vencem:
VERA SAVNI1C, vodja pisarne na civilnem oddelku, je na tem delovnem mestu že celih 23 let: „Včasih so bili ločitveni spisi debeli nekaj palcev, postopek je bU dolg in zamotan, ker so bile ženske večinoma doma in je bilo težko dokazovati krivdo. Danes jih gre vdiko narazen sporazumno, ker so žene zaposlene in ekonomsko neodvisne. Ločujejo pa se mladi zakonci, nekateri komaj dva meseca poročeni, in tudi taki, ki so skupaj že praznovali srebrni jubilej. Pijača in grobost si navadno podajata roki, in kjer je v družini eden od zakoncev temu podvržen, pride velikokrat do ločitve. Takih primerov je precej."
MARIJA ŠMAJDEK,, že 27 let zaposlena kot strojepiska na civilnem oddelku: „Hudo je, (^e gresta narazen zakonca, ki imata otroke. M^ni se včasih otroci tako smilijo, da vsa solzna pridem iz razpravne dvorane. Po mojem ' ljudje premalo premislijo na posledice. Alkoholizem je še vedno pogost vzrok za razveze, in kjer je pijaca doma, so navadno tudi ,batine'. Dogaja pa se tudi to, da pride do ločitve zaradi alkoholizma žene in matere. Tak primer je še posebno pretresljiv."
JANKO PLEVNIK, vodja vložišča, na sodišču v službi od leta 1946, nepretrgoma v Novem mestu pa že 24 let: „Največ imam opravka s strankami. Večinoma so ljudje prijazni, razen tistih, ki pridno še k nam v vinjenem stanju. Ni malo primerov, ko bi stranka rada vložila ločitveno pravdo, a niti meni noče povedati, po kakšnem opravku je tu. Seveda dokler občan ne pove, kaj bi rad, ga tudi ne morem napotiti v pravo pisarno. Po mojem se danes ljudje premladi poročajo in premalo premislijo, da je sklenitev zakonske zveze resna stvar."
MALOMARNOST
22. februarja popoldne je izbruhnil požar na dvorišču tovarne Novo-les v Trebnjem. Tam, kjer odlagajfc odpadke, so zažgali, veter pa je zanesel iskre tudi na kup akrilnih plošč, ki so lahko vnetljive. Vžgal se je tudi ta kup sicer večjih odpadkov, ogenj pa je ogrožal & ves objekt. Večjo nesrečo so preprečili delavci sami, ki so požrtvovalno gasili, na pomoč pa so prišli tudi trebanjski gasilci. Na srečo škode ni, ker so goreli samo odpadki. Lahko pa bi se stvar žalostno končala.
DENAR V POSTELJI
20.	februarja je K. M., star 69 let, doma z Gore pri Krškem, prijavil miličnikom, da mu je bilo iz postelje ukradenih 8.400 dinarjev. Možak je denar hranil doma, nekdo pa je to izkoristil. Ker gospodar gotovine ni vsak dan štel, niti ne ve, kateri dan je imel tatu na obisku.
SO 2e NA VARNEM
21.	februarja so štirje mladoletniki vlomili v stanovanje Angele Kršek v Orehovem pri Sevnici in ji odnesli tranzistor, dežnik in nekaj hrane. Se prej so nepridipravi izpred šole na Blanci ukradli dva ponyja in dve kolesi ter se n^otili proti Zidanemu mostu. Pri Črnem potoku so vse ukradene stvari našli, fante pa so prijeli na vlaku in jih spravili na varno.
ZGORELO JE NOVO POHIŠTVO
2. februarja zvečer je začelo goreti v Pišecah na hodniku stanovanjske hiše, ki je last Stanovanjskega podjetja iz Brežic. Vnele so se saje, zraven pa kartonske škatle, v katerih je bilo spravljeno novo pohištvo Zdenke Speljak. Ta je oškodovana za 10.000 dinarjev.
SMIHEL: ZANESLO GA JE NA PLOCNIK - 22. februarja dopoldne je Anton Kastelic iz Novega mesta vozil avto po Partizanski cesti in zavijal proti Smihelu. Tedaj pa je vozilo zaneslo na pločnik, od tam pa v levo, v avto Martina Resnika iz Straže. Oba voznika sta bila laže poškodovana, gmotne škode pa je za 9.000 din.
ŠENTJERNEJ: AVTO S CESTE - Rudi Kmet s Pristave je 21. februarja popoldne vozil dostavni avtomobil od Šentjerneja proti Novemu mestu, med potjo pa ga je v ovinku zaneslo s ceste. Zdrknil je na travnik in se večkrat prekucnil. Sopotnica Marija Skedelj iz Volčkove vasi se je laže poškodovala, na avtomobilu pa je za 12.000 din škode.
STARA VAS: PRI SRECANJU TRCILA - 20. februarja dopoldne je Jože Kic iz Skocjana vozil osebni avto od Dobruške vasi proti domu. Pri Stari vasi je naproti pripeljal tovornjak Franc Golob iz Birčne vasi. Pri srečanju je osebni avto zaneslo, da je trčil v tovornjak, nato pa ga je odbilo na travnik. Gmotna škoda znaša 9.000 din.
VELIKE DOLE: ZASNEŽENA CESTA - 20. februarja popoldne je Rade Indjič vozil avtobus iz Škofje Loke. Med vožnjo proti Selom -Svimberku je naproti pripeljal z osebnim avtom Janez Gazvoda iz Gabrja. Med srečanjem na zasneženi cesti sta vozili trčili. Pri tem se je poškodovala sopotnica v osebnem avtu Ivana Kutner iz Vel. Dol, medtem ko potnikom v avtobusu ni bilo nič. Gmotna škoda je ocenjena na 11.500 din.
BROD: POŠKODOVAN PRI SRECANJU - Ljubljančan Bruno Kodrič je 20. februarja popoldne vozil osebni avto proti Straži, na Brodu pa mu je naproti pripeljal Novomeščan Franc Zupančič. Avtomobila sta se med srečanjem oplazila, tako da je škode za 20.000 din, razen tega ima voznik Zupančič lažje poškodbe.
PUSCAVA: 1K) TRKU V BOLNIŠNICO - 21. februarja zvečer je Jože Lap iz Bistrice vozil osebni avto od Krmelj.a proti Trebnjemu. V Puščavi mu je z avtom po prednostni cesti pripeljal naproti Vlado Jan-kovič iz Hrastovice. Ko je'bil Janko-vič v križišču, je z lokalne ceste vanj zapeljal še Lap, zato sta trčila. Lap se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, na
m
g.OO0
avtomobilih pa je z.a tujj, ^ škode. Ugotovljeno je ^ Lap vozil brez voznis nja.	,<fl
S K°H'
SOTELSKO: PADEL jdJi ' - 21. februaija se Jfjnakg čanšek iz Brezine pey fllj y pomožnim motorjem F ,ej j j mu, v Sotelskem paJ^ovai1' in obležal hudo PoS, °?njcO- -so ga prepeljati v bolni §
Frizura 0®
ie izda,a^
Nenavadno n0^n2>§)i«j!v sta si 19. februaija voščila dva fantalin .
rant, star 23 le*'vabil ^ „smuknil" fička, P° sta je V' mladoletnika, na^^,: po mestu, dokler ^ ni ^ bencina. Ker se J>f"a rfp J telo domov, sta Šla ^Jy stilničaija Komocafl iz njegovega avta P tjia * / cin. Pri tem sta si s ^ $ licami in ker sta bi tfFg morda so se jim«. £jp« JJf
.ke, se je nekaj tel po tleh in takoj je t0)iK $ Fanta pa sta rfU sebna, da sta se -vaj1, tiT! šenja. Z bundo m « f \ mi sta ogenj poga*>. 'na &J\ lahko razširil °£c. Liti?*#*
slopje in hišo. Pr"Tl0dfl» J
tudi opekla in osm°w j °bKo so miM«W &&
Zt tolTJ-đi
mo navzoči mlad® ^ji> jenimi lasmi. Bil J ^
so ga povprašah, čjoa' J zgodba in dogodi	y
IZSILJE^^gt I
12. f«bruaija
že Tratnik z Rake P $ » do Drnovega, kjer Pr ceste z leve strani pr Franc Lekše iz	1^3
li, pri tem pa tovc"^ JJ: la sopotnica v ra Duh, ki so jo P° bolnišnico. Oba avt 4O. j] cej razbita. Škode je
14
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BAČER
Št. 9 (1336) - 271 <ebr^|™f
mmnmnmamam
EETRTKBV INTERIKIU I
^leteti z ljubeznijo
jjska Šmid je štirinajsti pilot jadralnega le-_ ' je uspelo »prileteti« Diamantni C
?nr \r m*d> 33-letni stru-l\ No\ega mesta, minulo 7JI. ?f° m s«fe/ pretf televi-Jni ™ sPrejemnikom in gle-č'., njemu, Jakobu n.-"' P°deljujejo značko jlT^i -C, ki jo ima v 2°slaviji samo še 13 pilo-tov Jadralnih letal.
r>r'iČ.ima,m rad Publicitete," P veduje Jaka, ki smo ga
li fjm res komajdo pretenta-
'ba£nTPi'Predf0t0graf-
JT; f0""1 2 Jesenic, je
skrivaj rT d?besedn° ™
z J ei , 80 ]e Vegov klub
te£Lk?,1958 "
šolo v Vršac, je
™5ini 6800
34 stoniif- ^ termometer ^jpod ničlo!"
nis° ^ter0^™ staršev> ki bkšnem , mčesar slišati °
kh'\ Zt Leten'u v Skat-
valno Jra?lJak° Ijubko-^jubezen ^ njm letalom, »točnejša 0 JeteW je bila nekaj stvari • Pokorščine, č*te?sZle?metalvkov-v Vršac, skrivaj odpeljal
redkl prbtyntni C? To bralnega 1*3? dobi Pilot
Etniku £ Paleti v v^ino več i> doseže
ln Preleti rarri i?00 metrov ^trov. fia t^ l° 500 kilo-J' dokazuio ni ^hko dose-
Jaka Stnid v j^at,ek''da je
HXu Jugoslaviji štiri-U^\\v
najsti pilot, ki mu je to uspelo.
Jaka je tudi motorni pilot, vendar je njegova prva ljubezen jadralno letenje. Je inštruktor tega mojstrskega športa, nekaj časa je bil upravnik letalske šole v Zagrebu in potem v Novem mestu. Za sabo ima tudi 170 skokov s padali, skočil je že z višine 5.700 metrov, padalo je odprl na 600 metrih, kar pomeni, da je prosto padal eno minuto in 35 sekund. Poleg Diamantnega C je njegov največji uspeh 4. mesto na državnem jadralnem prvenstvu, dosegel ga je leta 1973.
Enega izmed pogojev za Diamantni C (višino) je dosegel leta 1970 na Poljskem, ko se je z jadralnimi letalom povzpel na 7.200 metrov.
„Takrat so se vsi jezili riame, ker nisem presegel jugoslovanskega rekorda, ki je 8.800 metrov. Saj bi ga, pogoji za letenje so bili izredno ugodni, vendar me je preveč zeblo. Ko sem namreč . na višini 6.800 metrov zadnjič pogledal na termometer, je sredi poletja kazal minus (!) 34 stopinj Celzija. Bal sem se, da bom zmrznil v tisti majici in športnih copatah. Pred očmi sem imel primer nekega Poljaka, ki je na istem terenu dosegel svetovni rekord, povzpel se je 12.000 metrov visoko, vendar, so mu zmrznile noge. Amputirati so mu jih morali in nikoli več ne bo letel. Za pilota pa je ni večje kazni od prepovedi letenja."
Za Jakoba Šmida pravijo prijatelji-letalci, da je odličen in obenem preudaren pilot.
„Leteti je treba z veliko preudarno ljubeznijo," pravi Jaka, nosilec Diamantnega
M.BAUER
Kako dolgo še tako neomadeževana podoba Krice v Kotih? (Foto: S. Mikulan)
Šla pravica mimo ij'udstva?
Delavci žužemberške Iskre, ki jim preti ppmanjkanje dela, niso mogli vplivati na kupčijo z Romuni - Dialog Elektrotehne in Iskra Commercea
„Zdaj je najbolj važno, da čim hitreje najdemo novega kupca za keramične kondenzatorje žužemberške Iskre," je izjavil Boštjan Barborič, predstavnik Iskre, ko smo ga vprašali, kaj meni o zagati žužemberškega kolektiva, ki ima zaradi prepovedi izvoza v Romunijo na zalo^ 3 milijone neprodanih kondezatoijev.
Kot smo že pisali v prejšnji številki, je častno sodišče 'gospodarske zbornice Jugoslavije v začetku leta obsodilo Iskra Commerce, ki je zastopala žužemberško Iskro v poslu z romunskim, partnerjem, nelojalne konkurence. Javni opomin ima tudi posledice, žužemberška Iskra ne sme za določen čas prodajati romunskemu poslovnemu partnerju keramičnih kondenzatorjev. Kolektiv je pp že podpisani pogodbi predvideval, da bo v dveh letih izvozil v Romunijo 27 milijonov keramičnih kondenzatorjev; zadeva je zaradi. sklepa častnega sodišča padla v vodo, treba je najti novega kupca ali kupce^ sicer bodo v Žužemberku delali kondenzatorje samo za skladišče.
Kolektiv za nastalo stanje ni kriv, pogodbo z romunskim partnerjem je namreč sklenil, tako določajo predpisi, Iskra Commerce. Objavljamo njegovo mnenjp, sodbo o celotni zadevi, ki je v jugoslovanskem tisku dvignila obilo prahu, pa naj si vsak ustvari sam.
Iskra Commerce je začel izvažati kondenzatorje v Romunijo pred Elektrotehno oziroma pred EI Niš, čigar zastopnik je bila v „inkrimini-ranem" poslu Elektrotehna. Sporna pogodba je potemtakem le nadaljevanje že navezanih stikov z romunskim partnerjem. Iskra Commerce je ponudil kondenaztorje po ceni, ki
velja tudi za kupce v drugih vzhodnih in zahodnih državah; očitek, da je bila pogcrdba sklenjena zaradi nizke cene, torej ne drži. Celo več: Iskra Commerce je ravno v tem poslu dosegel doslej najvišjo izvozno ceno za kondenzatorje. Očitek o nelojalni konkurenci naj bi torej odpadel. Commerce trdi, da je častno sodišče pri gospodarski zbornici sprejelo trditev Elektrotehne, da je je uvozila katodne televizijske cevi, čeprav je na osnovi uradnih prijav možno ugotoviti, da je Elektrotehna prijavljena kot porabnik blaga in da ji Commerce ni dal naloga za uvoz. Za tiste, ki stvari ne poznajo (če jo sploh kdo), moramo povedati, da Commerce očita Elek-trotehni, da je to podjetje sklenilo z, Romuni v imenu jEI Niš le vezano kupčijo. Izvozili naj bi drage kondenzatorje, v zameno pa uvozili iz Romunije katodne televizijske cevi, in to po ceni, ki je za 80 odstotkov višja od svetovne. Cevi naj bi bile tudi za Iskra Commerce.
Sodišče je, niza dalje Iskra Commerce, podvomilo, da je Elfek-trotehna kupila te katodne cevi draže, kot so svetovne cene, čeprav je Commerce kot dokaz predložil fakturo tujega proizvajalca. Sodišče
F|,aice Kot -i,
- ne h P0t*Predsednik novomeške ribiške družine, o članku »Ne, 0 Presahnila zaradi rib« - Ribogojnica ni počitniška hišica
Enaka pravica do kisika
javjj Saditvi HK ~ 7
gre / i °^jn/ce v Kotih bo morala razpravljati širša Krta re^e Krke in >. ki bo, če bo zgrajen, močno posegel v dr?6.^0 Presahni a^nj° °kolico," je komentiral zapis „Ne, 1,0 ni Fran— 3 Zarad* "b" podpredsednik novomeške ribi-
^ K.otnik.
kot jenje8ovem .. ------
N v?aČrtovana r Kakšen objekt,
^niem Ureditvo ni? P813"1' če žc
■Ssk^f°'rSćaVje »®o, df gra£ £n°-
y l	j. °^ih ni več lina
Sih rfhinah'koiPnekd^ fe' Vcndar n„flb v Krki « J.' N Je tudi ^VeiiiKa 'eti. V if .Cej manj kot
k je i ko
5Ulci so *
\^Pvoru dan!edanJ° ribo----L5ancs sc ne več
N
93n°vni Š1. °cen je biin Najmanj uNstoS1' kjer je iln ?a, bršlinski ^ fr učencev Q,al^dobrih Oul^cah lani so ' fl?1bfe "čne
^Cu>Sv Senjskih ^ežUi v h ^ na p cJanu § 'h . Toplicah, Grmu. ' Marjeti, Stopi-
Bomo sulca pregnali tudi iz Kotov? Tudi trditev, da nova ribogojnica
Obnovljena telovadnica
S krajšo zamudo so končana
f adbena dela v domu TVD Partizan užemberk. Del nalog iz leta 1974 in nekatere nove, katere so sprejeli na zadnjem občnem zboru decembra 1974, so sedaj uspešno uresničili. Narejen je prizidek k telovadnici, v katerem je shramba za orodje s površino 23 m2, prepleskali so telovadnico, hodnik in sanitarije, preložili parket, pod katerim je slepi leseni pod, polakirali parket, vzidaU nove koše, in zaščitili razsvetljavo. Vsa dela so stala preko 65.000,00 din, od katerih je okoli 50 odstotkov prispevala TTKS Novo mesto iz dotacije za leto 1974, ostalo pa osnovna šola Žužemberk in sam Partizan. S posojilom desk in z izvajanjem del jim je pomagala tudi Krajevna skupnost Žužemberk. Pionirji šolskega športnega društva in člani Partizana so vložili v delo preko 500 udarniških ur v vrednosti okoli 15.000,00 din.	P> §.
ne bi prav nič škodovala reki Krki, ne velja. Poseg v Tominčev studenec, ki je zlata rezerva za preskrbo z vodo, vendar ni malenkost. Ob nizki gladini Krke bi šla skoraj vsa voda skozi ribogojnico, kjer bi se zelo osiromašila na kisiku. Verjetno imajo „pravico" do. kisika tudi druge in ne samo ribogojniške ribe.
O graditvi ribogojnice v Kotih bi .morala razpravljati širša javnost. Ljudem verjetno ni vseeno, kakšna bo dolina reke Krke. Veliko denarja in truda je bilo potrebno, da smo preprečili, da Krka ni postala kanal. NihCe ni godrnjal, kar dokazuje, da imajo ljudje svojo reko radi. Ji bodo zvesti tudi v prihodnje?	^
Bančna posojila zasebni obrti?
Novomeški zasebni obrtniki so na občnem zboru združenja poudarili, naj se obrtniki izenačijo z ^ugimi zaposlenimi v združenem delu. Predvsem bi morali čim hitreje urediti, da bodo tudi obrtniki za svoje investicije lahko najemali bančna posojila. Merila, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko dobi posojilo, naj bi izdelali v sodelovanju s predstavniki občinske skupščine.
Razen tega so novomeški zasebni obrtniki menili, da bi morala davčna uprava obrtnike z raznimi olajšavami bolj spodbujati k nakupu strojev in ureditvi prostorov.
Predsednik občinske skupščine Jakob Berič je poudaril, da' obrt v Novem mestu močno zaostaja za splošnim razvojem ter da bo potrebno zasebno obrt hitreje razvijati.
C
Suhokrajinski drobiž
[OVOMEŠKA

TRIBUNA
PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA V SUHI KRAJINI je tradicionalno. Tako tudi ze letošnji 8. marec pripravljajo proslave. V Žužemberku bodo člani KUD in pionirji nastopili v kulturnem programu z glasbeno pravljico „GRAD - GRADiC" in dvema enodejankama. Proslava bo 8. marca zvečer.
VSO SUHO KRAJINO, kjer nimajo vodovoda, je močno prizadela zimska suša. Hišni vodnjaki so skoraj povsod presušili, vodo jim dova-žajo z avtocisterno, zaradi snega, ki je pred dnevi zapadel, so z oskrbo vode prizadete tudi nekatere vasi, ker tja ni moč pripeljaji vode, zato si jo izposojajo od sosedov. Med take vasi spadata Ratjc pri Hinjah, pa tudi Plešivica nad Smihelom pri Žužemberku, ki morata čakati, da bo sneg skopnel oziroma da ne bo poledice.
VODSTVO OSNOVNE SOLE NA PREVOLAH PRI HINJAH ima zelo dobro povezavo z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti in pridno sodeluje pri vseh akcijah krajevne skupnosti Hinje. Posebej pohvalna je pripravljenost za akcijo „SUHA KRAJINA 75", ki zagotavlja nastanitev brigadirjev na Prevolah.
Člani tvd „partizan"
ŽUŽEMBERK so opravili lepo število ur prostovoljnega dela pri vzdrževalnih delih v svojem domd. Njihovemu odboru pripada vse priznanje, da so bili prostori telovadnice med zimskimi počitnicami preurejeni v rekordnem času in da so šolarji lahko nemoteno imeli telovadni pouk v domu TVD „PARTIZAN".
tudi ni upoštevalo Commerceovega dokaza, da je Elektrotehna samo štiri dni kasneje prodala istemu romunskemu kupcu enake kondenzatorje za 28 odstotkov ceneje, s čimer se je njena cena skoraj izenačila s ceno Iskra Commercea, kar je nedvomen dokaz, da je šlo pri prvi kupoprodaji za kontra-posel (spomnite se dragih televizijskih katodnih cevi). Sodišče po mnenju Commercea ni ugotavljalo, kako je mogoče, da kupec (Romuni), ki mu je istočasno znana tudi nižja cena, pristane štiri dni kasneje z nižje na višjo ceno. In to kljub temu, da je celo samo sodišče ugotovilo, da so se do tega spornega posla cene Iskra Commercea- in Elektrotehne le neznatno razlikovale.
Iskra Commerce je prepričan, da je vse te neekonomske cene mogoče pojasniti samo z omenjeninri kontra-poslom, ki ga je v imenu EI Niš sklenila Elektrotehna.
Tako Iskra Commerce. Če prevedemo zgodbo v normalen jezik, naj bi Elektrotehna v imenu EI Niš sklenila z Romuni kontra-posel: Romuni njim katodne cevi, oni pa Romunom kondenzatorje. Iskra Commerce je ponudil nekaj kasneje Romunom cenejše kondenzatorje, kar je bilo oznanjeno za nelojalno konkurenco. Commerce je spor izgubil, Elektrotehna pa je v soglasju z Romuni naknadno znižala cene kondenzatorjev na skorajda Iskrino ias tem tudi svetovno raven.
Neposredne morale zgodbe seveda v tej zapleteni zgodbi ni. Delavci žužemberške Iskre gotovo ne preklinjajo delavcev v tovarni Gevgelija, ki s polno paro delajo keramične kondenzatorje za romunskega naročnika. Kaj menijo o poslovanju Iskra Commercea in Elektrotehne, ki jima v njihovem imenu^režeta kruh, pa je soveda novo vprašanje.,
MARJAN BAUER
MINI ANKETA:
Ne bomo se zmotili, če zapišemo, da je sedma umetnost dandanes poprečnemu potrošniku kulture najdostopnejša in hkrati tudi najcenejša; je pa, žal, pogosto tudi najbolj cenena! Sliko, besedo in glasbo združuje fdm, kako pa so s to obliko povezanosti treh klasičnih umetnosti zadovoljni obiskovalci ki-nodvoran in gledalci televizijskih zaslonov v Novem mestu, smo skušali izvedeti od nekaterih občanov:
Malo glasov za film
Milan STANGELJ, avtomeha-nik: „Zelo poredko hodim v luno, že eno leto nisem sedel v ki-nodvorani. Ne bom rekel, da nimam časa, ampak nisem zadovoljen z izborom filmov, ki jih predvajajo v Novem mestu. V glavnem gre za nezanimive in slabe filme. Pogosteje gledam filme po televiziji, toda tudi z njimi nisem zadovoljen."
Nevenka D JURI C, magistra farmacije: „Filme gledam največ po televiziji. Všeč so mi kriminalke in socialne drame. V kinu sem bila n^adnje, ko so predvajali „Dr. Živaga", pa še takrat sem šla sredi filma ven, ker je bil zanič. Morda bi šla pogosteje v kino, toda preveč sem vezana na službo in dom."
Franc ŠIRIN, delavec: „Ne morem reči, da hodim pogosto v kino, grem pa včasih, zakaj pa ne. Nekako najbolj všeč so mi kavbojke. Kakšen dober film se najde tudi na televiziji."
Dragica BENKO, dijakinja ekonomske šole: „V kino hodim v Šentjerneju; ne sicer pogosto, kdaj pa že. O kvaliteti filmov ne kaže govoriti, filmi so pač dobri ali slabi, kakor kdaj. Za filme, ki jih predvajajo po televiziji, moram reči, da so prece> slabši kot pred leti."
„Že pet let nisem bU v kinu," je dejal avtomehanik srednjih let iz okolice Novega mesta (priimka in imena ni hotel povrati). „Tisti, kdor gradi hišo, da bo šel slej kb prej iz najemniškega v svoje stanovanje, nima časa za nikakršno razvedrilo. Celo za televizijo nimam časa, zato tudi nimam svojega sprejemnika, ampak gledam oddaje občasno pri sosedu."
D. R.
MILICA DOBI NOVEGA KOMANDIRJA
v Novem mestu bodo jutri na seji občinske skupščine med drugim imenovali novega komandirja postaje milice. Za to funkcijo je predlagan Jože Prosinečki, sedanji komandir postaje prometne milice. Kot _ piše v gradivu za sejo občinske skupščine, bo Anton Remec, sedanji komandir, po službeni potrebi pre-meščen na drugo delovno mesto. Antonu Sporaiju, pravniku s pravosodnim izpitom, pa bo skupščina dala soglasje k njegovemu imenovanju za namestnika občinskega javnega tožilca v Novem mestu.
Kovomešia kronika
BREZPLAČNA I-ORZICIJA -Rumena forzicija je zelo lepo okrasno grmjčevje. Tako menijo tudi tiste novomeške tovarišice, ki skušajo z njo vnesti v svoje stanovanje {»vi dih pomladi. Trgajo jo predvsem po mestu in v parku. S tem delajo škodo in kazijo podobo mesta. Kaj, ko bi odšle v „krajo" kani v gozd -tam se pri lomljenju vejic ne bi bilo potrebno skrivati, pa tudi večje škode ne bi naredile.
UMAZANO MESTO - Dolenjska prestolnica ne slovi kot snažno in urejeno mesto. V veliki meri so za to krivi sami prebivalci, ki pa se večkrat upravičeno izgovarjajo na slabo organizacijo komunalne dejavnosti. Da je mesto še bolj umazano, poskrbijo Cigani, ki radi brskajo po prepolnih smetnjakih.
ROJSTVA - Rodile so: Jelka Vesel z Glavnega trga 11 -= Jerico, Vera Meglenov iz Ulice Majde Sile 20/9 - Tomija, Irena Milkovič z Zagrebške 9 — Mirjano in Viljenka Jankovič iz Jerebove 20 — Katko.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo kar 92 krvodajalcev. TokVat je prišlo k odvzemu krvi največ gospodinj, iz delovnih organizacij pa je bil obisk slabši kot ponavadi.
TRŽNICA - Lep sončen dan je na tržnico v petek pritegnil precej več branjevk kot prejšnje februarske tržne dneve. Kljub temu se cene niso nič spremenile: merica rdečega radiča po 2 do 4 din, solata po 12 do 13 din, cvetača po 21 din, jabolka po 4 do 7 din, grozdje po 10 dol 2 din, banane po 9 din, ananas po 20 din, jajčka po 1,50 do 1,60 din, skuta po 14 do 16. din, smetana po 20 din skodelica, domača sli-vovka po 30 din in krompir po 1,20 do 2 dinarja kilogram.
Ena gospa je rekla, da je vseh polemik o zaščiti in nezaščiti Krice kriva Krka. Ce reke ne bi bilo, bi ribiči morda lovili metulje, ribogojci pa redili svilo-prejke. Zajamčena sloga.
veletrgovina
bled
razgtaSa prosta delovna mesta za
a)	NATAKARICE v ^»stišću Pogoj: dovršena gostinska šola.
b)	P0M02NE GOSTINSKE DELAVKE Pogoj: PK alt NK delavke
Delo je za nedoločen čas, s poskusnim rokom 3 mesece. Samska stanovanja In hrana v gostišču. Prijave pošljite do 3. marca na naslov: Veleti-govina „ŠPECERIJA", Bled, Ka]u-hova 3.
ndustrija elementov za elektroniko,
tozd
ELEKTROLITI MOKRONOG
Razpisujemo prosto delovno mesto
ADMINISTRATORKE
za delo v komerciali. Pogoj za sprejem Je dveletna administrativna šola in dve leti prakse na ustreznem področju. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA lEZE TOZD ELEKTROLITI, Mokrortog — splošna služba.
Razpis velja 14 dni po objavi.
PROSTO DELOVNO MESTO
RAZPISNA KOMISIJA ZAVODA S RS ZA ŠOLSTVO
razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORKE
v organizacijski enoti Novo mesto za določen delovni čas od 17. 3. 1975 (nadomestovanje delavke med porodniškim dopustom).
Kandidatke z ustrezno izobrazbo- naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo Novo mesto. Glavni trg 7.
Prijavijo se lahko tudi upokojenci.
PROSTA DELOVNA MESTA! ^
ISKRA -
TOZD ELEKTROSPOJNA VEZJA ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
- ODGOVORNEGA KUHARJA - KUHARJA
Na delovno mesto „odgovorni kuhar" bomo sprejeli 1 delavca, ki mora imeti dokončano poklicno šolo, najmanj 2 leti delovnih izkušenj kot kuhar in sposobnosti samostojno -voditi in organizirati celotno delo menze v TOZD.
Na delovno mesto „kuhar" bomo sprejeli 2 delavca, ki morata imeti dokončano poklicno šolo in najmanj 1 leto delovnih izkušenj kot kuhar.
y Za obe delovni mesti velja poskusno delo 2 meseca. I Pismene ali ustne prijave sprejema kadrovska služba TOZD, I ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a, in sicer do 3. 3. 1975. I Kandidate vabimo tudi na ustni razgovor, na katerem Jih ^^bom^odrobneJ^Mziwnil^^ogojMi^rjpnizM^
RAZSTAVA PROJEKTOV!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
vabi
občane Novega mesta
NA RAZSTAVO NAGRAJENIH IN ODKUPLJENIH ELABORATOV STANOVANJSKEGA IN POSLOVNEGA OBMOČJA OB CESTI HEROJEV V NOVEM MESTU.
Razstava bo odprta od 1,3. do 7. 3. 1976^ vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Dolenjski galeriji v Novem mestu.
16
fUsviitsHs-
tekstilna tovarna NOVO MESTO,n.sol.o.
Foersterjeva 10,
TOZD Tkanina izdelovanje tkanin Novo mesto, n. sub. o.
razglaša prosto delovno mesto
-SAMOSTOJNEGA REFERENTA PRODAJE
Pogoji: visoka šola ekonomske smeri in eno leto prakse ali ' višja šola- ekonomske smeri in tri leta prakse ali srednja šola ekonomske smeri ter šest let prakse.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov; Novoteks, tekstilna tovarna. Novo mesto n. sol. o., kadrovski oddelek. Ponudbe sprejemamo do 13. marca 1975.
LICITACIJA!
DOLENJKA,
trgovsko podjetje na debelo in drobno.
Novo mesto, >
razpisuje JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v Novem mestu, Kastelčeva ulica 5, stoječe na pare. št. 143, k.o. Novo mesto, s pripadajočo pravico uporabe zemljišča pare. št. 143 in 204.
Izklicna cena znaša 349.000,00 din.~
Kupnino mora plačati najugodnejši ponudnik takoj ob pod-•pisu pogodbe.
Kavcijo v višini 17.450,00 din mora ponudnik položiti hkrati s ponudbo. Kavcijo mora ponudnik nakazati na račun št. 52100-601-10238. (kavcija). Izkazilo o vplačilu varščine mora biti priloženo ponudbi.
Rok za dostavo ponudb je vključno 14. 3. 1975. Odpiranje ponudb bo 17. 3. 1975 ob 7. uri v prostorih podjetja „Dolenjka", Novo mesto. Glavni trg 28. Odpiranju ponudb lahko prisostvujejo tudi ponudniki. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „JAVNA DRAŽBA". Ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje „Dolenjka", Novo mesto.
Vse potrebne informacije dobijo interesenti v splošnem oddelku podjetja „Dolenjka". Ogled stanovanjske hiše je možen od 3. 3. do 8. 3. 1975 od 15. do 16. ure.
PROSTO DELOVNO MESTO ^
slo\/enija l%i!l T4\ avto
TOZD SERVIS KRŠKO
Krško, Bohoričeva 9,
razglaša
prosto delovno mesto KV VOZOVNI LICAR
Pogoj: KV vozovni ličar z nekajletno prakso ali VK vozovni ličar z 1-letno prakso in odsluženim kadrovskim rokom.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s priloženimi dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov: SLOVENIJA AVTO, TOZD Servis Krško, Krško, Bohoričeva 9.
PROSTA DELOVNA MESTA!
SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
objavlja prosta delovna mesta
1.	SEKRETARJA PODJETJA
Pogoj: višja izobrazba pravne ali upravne smeri, ali srednja šolska izobrazba in ustrezna praksa upravne smeri.
2.	SALDOKONTISTA - ADMINISTRATORJA
Pogoj: srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola in ustrezna praksa.
Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja do 10. 3. 1975. Poskusna doba 3 mesece.
Nastop službe možen takoj.
OBVESTILO!
Krajevna skupnost Straža obvešča svoje občane, da Je oskrbnik pokopališča v Vavti vasi tov. Franc Kren iz Vavte vasi št. 57. Zato se je za vsak pokop umrlega in postavitev spomenikov na tem pokopališču treba poprej zglasiti pri oskrbniku, da bo uredil vse potrebno, kar zahteva pokopališki red. Na razpolago sta tudi mrliška vozička za prevoz krst in vencev.
Obenem opozarjamo vse, ki imajo svoje grobove na tem pokopališči^ da upoštevajo pokopališki red in navodila navedenega oskrbnika.	^	■
Krajevna skupnost
Straža .
PROSTA DELOVNA MESTA
Časopisno grafično podjetje „DELO",
podružnica Novo mesto,
SPREJME
TRI RAZNAŠALCE ČASOPISOV „DELO"
— dostava naročnikom na dom za področje Novega Dostava je v jutranjih urah. Zaslužek dober!	. ^
Interesenti naj se javijo v pisarni podružnice, Glavni Novo mesto.
Delo, primerno za mlajše ljudi.	. . ncLA"
Podružnica
Novo mesto
mests-
vsak četrtek
OBVESTILO!
PRANJE AVTOMCmiLOV!
Cenjene stranke obveščamo, da peremo vozila v avtomo ski pralnici vsako soboto od 7. — 12. ure.
Priporočamo se za obisk!	'	^jj
„Novotehna ■
Šmiheisk« Novo
(bil-
PROSTO DELOVNO MESTO!
NOVOTEHNA- trgovsko podjetje na in drobno NOVO MESTO
4
objavlja prosto delovno mesto POMOČNIKA VODJE GROSISTiCNE VINE
' POGOJI: ekonomski tehnik ali trgovski poslovodja ^ • manj 3 leti delovnih izklišertj ali prodajalec z najmanj delovnih izkušenj
Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 10. 3. 19^^'
PROSTO DELOVNO MESTO
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
NOVO MESTO Strokovna služba Podružnica Krško
\
OBJAVLJA prosto delovno mesto
REFERENTA ZA KONTROLO IN PO^^^: NAVO RAČUNOV
••(tli
POGOJI: ekonomska srednja šola ali gimnazija a'' sorodna šola ter 2 leti delovnih izkušenj
Prijave s prilogami o strokovnosti pošljite v 16 naslov:
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST - StrO'' služba — Podružnica Krško, Cesta Krških žrtev 11
PROSTO DELOVNO MEST0!
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
NOVO MESTO Strokovna služba
OBJAVLJA prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE STROKOVNE SLUŽBE
POGOJI: višja ekonomsko-komercialna ali njej $°r°
in 3 leta delovnih izkušenj.	■'% L I
1 c 11
Prijave s prilogami o strokovnosti pošljite v 1® • objavi na naslov:	i\|£r
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST I MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3.
DOLENJSKI LIST
Š^M1336^J7jebrj^^
KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE *- KOČEVSKE NOVICE
Maškare
Pust je mimo in spet bi la-
0	naredili skromen obra-n letošnjih mask in moleti V primeriavi s Prejšnjimi
R^eseljivo je, da je bilo
mani V VeC"' b^e 50 lePše, ČenL k tudi prosja-
1	maškar po hišah oziro-M }anovanjskih blokih. Le-Kaske TTeliiZ° }e> če se
hajaio nf145 dneh spre~
Mrčije nZT" T uganW°
sjačeni* fem k° bi Pr°-
mZ hm khk° P°-
Z b^nil°-štovanja račenil f- fremeniti v bele dn 7 s tem dosegli
fkJ°J'5e 'M* bali L
selili. 0 da b*se jih ve~ ^karZn7°n le u*Pela tudi ma-
hite £e °msk- Vse so
f^^&kn lna'7lla,m Fe UiPelo Ml? .' je Ynerno litern^anti 2 nepri-
0kus nStof0' ^d.
m^ZšLotrok-Med
namreč ™?skaram je bilo E!l^esk, wetftvbojev in
m^o tok??1 PJštole so
^iSidobivtionn 1 mj'~ e> za kar strin ^pačne vzo-rsm° odgovorni vsi.
j°ZE PRIMC
Matija Glad z lutkovno skupino, ki je naštudirala pod njegovim vodstvom „Medvedka na obisku' katerim v teh dneh razveseljujejo otroke v kočevski občini. (Foto: J. Prime)
/ :: : ; ; S'; K , : : :	^ '
Pravi, da je naštudiral svojo zadnjo lutkovno igrico
Znani kočevski lutkar Matija Glad je dal te dni na oder, kot pravi, svojo zadnjo lutkovno igrico „Medvedek na obisku", ki jo je napisal Leopold Suhodolčan.
S to igrico se namerava posloviti od lutkarjev in lutk, mecf katerimi je preživel velik del življenja. Prav on je dal pred leti Kulturni skupnosti in ZKPO pobudo, da bi obnovili lutkovno gledališče. Najprej je nato začel delati lutkovni krožek pri osnovni šoli Kočevje, nato pa lutkovno gledališče pri ZKPO. Z mladimi lutkarji je v glavnem bil vedno tudi Matija Glad in pod njegovim vodstvom so dosegali lepe uspehe na raznih lutkarskih tekmovanjih in srečanjih, saj nikoli niso zasedli manj kot četrto mesto.
„Zanimanje za lutkarstvo v Kočevju je, saj se je prijavilo
okoli 30 mladih, ki bi radi igrali. Vendar igra trenutno le 8 igralcev (ena zasedba), ker ni bilo več takih ljudi, ki bi lutkairje vodih," pravi Matija Glad in dodaja, da se položaj vendarle že izboljšuje. Poleti je končala tečaj za vodje lutkarskih krožkov v Kopru Vesna Metelko, ki bo prevzela zdaj Matijevo delo. Tu-
di gozdarski tehnik Jože Kalan bo prevzel eno skupino in delo bo lahko šlo, kot pričakuje Matija Glad, uspešno oziroma še uspešneje naprej.
Matiju Gladu pa se ob slovesu, ki ga je napovedal, zahvalimo za vse, kar je storil za lutkarsko vzgojo mladih, za zabavo naših najmlajših in sploh za vse, kar je storil in bo še na kulturnem področju in drugod.
J. P.
Zdaj vzgaja večje papige
Začel pa je s skobčevkamj in grlicami
„Avta in drugega razvedrila nimam, zato gojim ptice," mi je povedal za uvod Marjan Zlodej iz Kočevja, ki je na nedavni razstavi ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic Kočevje presenetil obiskovalce z nekaterimi večjimi papigami - ' .
Zelo je' ponosen na raeče-pasega papagaja, ki ga je veljal 400 din, in na par avstralskih pojočih papig, ki jih ima v Sloveniji le še živalski vrt v Ljubljani Največ pa je veljal par papig belih nimf, in sicer kar 1.500 din. Kupil jih je pri rejcu Ivu Lešniku v Mariboru, ki mu
je obljubil tudi par lisastih nimf in še nekatere druge.
Marjan Zlodej se ukvarja z rejo in vzgojo večjih papig šel$ dve leti. Prej je gojil 10 let le skobčevke in grlice, ki jih goji tudi še danes. Pravi tudi, da posebnih sitnosti in poginov ptic ni Bere razno literaturo o zdravljenju, negi in vzgoji ptic, predvsem nemško. Ima naročen tudi neki nemški ptičarski časopis. Eno nemških knjig pa je dal celo prevesti nekemu znancu. Na tako spremljanje tuje literature je prisiljen predvsem zato, ker domače ni.
JOŽE PRIMC
llil
Marjan Zlodej ob svojih belih nimfah, ki so bile med najdražjimi pticami na zadnji razstavi ptic v Kočevju. (Foto: J. Prime)
Z velikimi napori do celodnevne šole
Veliko denarja in kadrov bo treba, preden bodo ustvarjeni dobri pogoji za celodnevno šolo
Na nedavnem zboru sveta staršev osnovne šole Kočevje so
jj^maškare k]
2 bonboniprf!L
na pustni torek predstavile v domu telesne kulture v Kočevju, so bile tudi erami. Zahvala za to prireditev gre Iku Žgajnarju. (Foto: F. Brus)
razpravljali o možnostih za prehod na celodnevno šolo. Starši so se v glavnem s celodnevno
LANI 105 NOVIH
V občini Kočevje je bilo lani v 26 izmed 46 osnovnih organizacij ZK sprejetih 105 novih članov. Med njimi je 77 starih do 27 let, 70 je neposrednih proizvajalcev, žensk pa je 39. Se vedno je nekaj osnovnih organizacij ZK, ki tri leta in več niso sprejele nobenega novega člana. Na zadnji seji komiteja ZK so tudi ugotovili, daje mogoče ustanoviti osnovne organizacije ZK še v osmih delovnih organizacijah, ki imajo dovolj zaposlenih, le sprejemanje v ZK je bilo v njih doslej zapostavljeno.
^--1---
šolo strinjali, opozorili pa so na vrsto težav in zadev, ki jih bo treba rešiti pred prehodom na celodnevno šolo.
Tako bo treba najprej zagotoviti le enoizmenski pouk, kar pomeni, da bo treba zgraditi še eno šolo. Nova šola naj bi bila v neposredni bližini sedanje, da bodo učenci obeh lahko uporabljali ista igrišča, telovadnico, parke, kuhinjo in druge naprave, ki jih bo zahtevala celodnevna šola. To pa pomeni tudi, da je treba spremeniti celo sedanji urbanistični načrt, ki predvideva, naj bi bila nova šola nekje pri Tiskarni.
Delo v novi šoli bi se moralo začeti že ob 6. uri, ko gredo nekateri starši v službo, zato bi morali biti v šolah tudi ležalniki, da bi otroci do pouka počivali. Kuhinja bi morala biti zelo velika, saj bi morala skuhati na dan po 1500 zajtrkov, kosil in dvakrat toliko malic. Starši z večjim številom otrok in manjšimi dohodki bi verjetno težko zmogli ekonomsko ceno te prehrane.
Učiteljev bo šola potrebovala najmanj 20 odstotkov več. Po sedanjem predlogu naj bi šole pritegnile več zunanjih sodelavcev, ki bi vodili* krožke. Kočevska osemletka ima v glavnem že zdaj te sodelavce. V redno delo jih ne bo mogla vključiti, ker so vsi zaposleni drugje. Ker zaradi tega ne bodo mogli biti šoli ob vsakem času na voljo, bo v celodnevni šoli več težav z njimi, kot jih je zdaj.
Še večje težave bodo v celodnevni šoli z učenci vozači. Že zdaj se vračajo pozno domov - kar je posebno nevšečno pozimi — potem pa se bodo še kasneje/ Zjutraj pa spet prav zaradi vozačev ne bi mogli začeti pouka pred osmo uro.
Celodnevno šolo naj bi po sedanjih predlogih uvedli v osmih letih. Za to bo treba veliko denarja, toda^ prav zdaj poudarjamo pottebo po1" varčevanju. Sami prosvetni delavci vsemu temu ne bodo kos.
Starši so odločno opozorili, da s celodnevno šolo ne bi smeh začeti prej, dokler vse te in še nekatere druge zadeve ne bodo popolnoma urejene.	j
uvedli v vaših obratih oziroma jih nameravate uvesti? "
ZDRUŽUJEJO DENAR IN MOČI
^J!?v®sti so rešitev
•VdOf n _______
lovos?^ .[torišča svoje in tuje izume ozi-nekaio "aPredoval - Nakup starih stro-n Se počenjajo) pa pomeni korak na*aj, ne naprej
^ *j.°čevsko	__
Nv arnpak^ tJrt; ^P|,ema sodi gotovo med najuspešnejše ne le ^^^tistrokoJl ^-. CePravie razmeroma majhno, če-cev. svetu, v renuhrl^ -' Z.e'° sm°trno izkoristilo znanje in in zamisli oziroma izume lastnih delav-
Cnc?eiPUstVarUa po 7dvhodka ^
F
.	le 1 PorasUo
Prelom-
^S°s'no,ai>i?,orn<!avto-- la,e'ki
daljšo življenjsko dobo kot stare, cena pa je bila ista. Ta stroj je bil osnova za nakup Še tren enakih novih strojev."
DL: „Vas so morda prav ti stroji rešili iz težav, ko je šel v likvidacijo Tehnograd Ljubljana, za katerega ste delali? "
ODG: „Za Tehnograd smo takrat opremljali bungalove v Puli in hotel v Medulinu. Z likvidacijo tega podjetja smo izgubili 670.000 din, zato smo se morali takrat, ko smo ustvarjali letno šele 5 milijonov dinarjev cclotncga dohodka, trikrat odreči ostanku dohodka. Rešili smo se zato, ker smo bih že zelo donosni in ker sta nam pomagala občinski sklad skupnih rezerv in banka."
LASTNE STENSKE OBLOGE
DL: „Kakšne novosti ste še
ODG: „Prav v teh dneh smo ustanovili tri TOZD, in sicer TOZD „Sintep" ali težka konfekpija, ki izdeluje ponjave,. TOZD Mizarstvo in TOZD Pleskarstvo-steklarstvo. V TOZD Sintep smo uvedli še proizvodnjo kontejnerjev za prevoz kemikalij v razsutem stanju, pri čemer smo uporabili delno tuje, delno domače izume. V načrtu pa imamo še proizvodnjo „zračnih hal", to so dvorane iz platna, ki se napihnejo in so primerne za skladišča, telovadnice in drugo.
V Mizarstvu izdelujemo lesene stenske obloge iz različnega furnirja, ki jih lahko vsak kupec sam montira. Te obloge so izum našega tehnika Vinka Rauha. V načrtu imamo še izdelavo stropnih oblog. Serijsko izdelujemo tipizirano opremo za bolniške ustanove. Po naročilu pa izdelamo tudi zložljiv sistem pohištva za stanovanja."
DL: „Dokončujete novo proizvodno dvorano. Kdo se bo vanjo vselil? Koliko bo veljala?
ODG: „V novo halo, ki meri okoli 1000 kvadratnih metrov, se bo vselil TOZD Sintep, vendar bo delno še vedno gostoval v starih prostorih. Njena gradnja bo veljala okoli 5 milijonov dinarjev. Zanjo bomo dobili le 1,7 milijona dinarjev posojil, ostalo pa bomo plačali z lastnimi sredstvi. V glavnem imamo zagotovljen denar tudi za še eno podobno halo, ki jo bo dobila tista TOZD, ki jo bo bolj pottebovala."
DL: „Torej vaše TOZD še vedno skupno investirajo? "
*
ODG: „Doslej, dokler nismo bili razdeljeni na TOZD, smo skupno financirali vse. Kdor je kaj potreboval, smo mu kupili iz skupnih sredstev. Tudi prvi visokofrekvenčni varilni stroj, ki je pomenil prelomnico za naše podjetje, smo kupili tako, da smo se v vseh enotah odrekli ustvarjalnemu dohodku in delitvi dobička. Prepričan sem, da bodo tudi v bodoče naše TOZD pomagale druga drugi." i '
DL: „Kako pa uspešnost pri delu vpliva na standard vseh zaposlenih? "
ODG:, „Lani smo kupili za letovanje članov našega kolektiva prikolico za 6 ljudi, letos pa bomo še eno. Lani smo dogradili tri stanovanja za člane kolektiva, prej pa smo imeli že eno in pol. Razen tega je zgradilo ali pa gradi s posojilom naše OZD hiše 22 članov kolektiva. Posojilo znaša do 80.000 din. Tople malice imamo organizirane tako, da prispevajo zanje zaposleni 50 din na mesec, podjetje pa po 100 din za vsakega. Organiziramo tudi občasna srečanja članov kolektiva."
JOŽE PRIMC
Tak pa je kontejner za razsuti tovor, ki ga izdeluje Oprema Kočevje za kemične tovarne, rudnike soli, steklarne in druge. S kontejner-skim načinom prevoza delovne organizacije seveda veliko prihranijo. (Foto: J. Prime)
17
februarja 1975
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: JOŽE PRIMC
■A
^^yebruarjai975
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKmSTl
Po bližnjici iz zaostalosti
Za vsak napredek so potrebni ljudje, zato ni vseeno, koliko jih šolamo in za čigave potrebe - Do sedaj so se mnogi zaposlovali zunaj Posavja
Za obdobje 1976-1985 naraščajo občine Brežice, Kr^o, in Sevnica program socialnega razvoja Posavja, ki predsta^ja sestavni del razvojnega koncepta regije.
Izdelavo programa so zaupali Inštitutu za regionalno ekonomiko v Ljubljani. Stroške za naročeno delo si bodo občinske skupščine delile med seboj. Program bo predvidoma veljal okoli 500 tisoč dinaijev in bo napravljen do konca tega leta.
Občinam bo v veliko pomoč. Pomagal naj bi jim hitreje reševati probleme zaostalosti. V regiji je zaposlen zelo majhen del prebivalstva. Veliko mladih odhaja s trebuhom za kruhom v razvite predele in na tuje. Samo v brežiški občini je več kot tisoč zdomcev, za katere bo
SEDEM SODNIKOV
Brežiško občino bodo zastopali pri sodišču združenega dela za Posavje - Stane Dc, Vili Kosimik, Alojz Ferenčak, Milan Lokar, Marjan Čeme, Ana Stopar, in Jelka Barlič. Enako število članov sodnikov bosta imeli tudi krška in sevniška občina.
bre2ice so zastopali
Na tekmovanju mladih zadružnikov Kaj veš o kmetijstvu so 22. februaija sestavljali brežiško ekipo: Stanko Zadnik, Franc Rož-man, Franc Zevnik. Ekipa se je med sedmimi nastopajočimi ekipami iz Dolenjske in Posavja uvrstila na četrto mesto. Dosegla je 28 točk. v_•__'
prej ali slej treba poiskati zaposlitev doma.
Ta program bo med drugim nakazd pot za šolanje in štipendiranje tistih kadrov, ki jih potrebujejo delovne oiganizacije v pokrajini, vezal se bo na gospodarski razvoj in usmerjal izobraževanje za potrebe posameznih občin in regije v celoti.
Pri zaposlovanju v Posavju doslej niso poznali občinskih meja. To so majhne razdalje, ki ob dobrih cestah niso nobena ovita. Z uveljavljanjem novih odnosov med krajevnimi skupnostmi in delovnimi kolektivi ga to sploh ne bo več sporno. Ze do sedaj so delovne organizacije v sosednji občini pokazale razumevanje za programe krajevnih skupnosti, iz katerih so doma njihovi zaposleni. V prihodnje bo tega še več, delavci bodo dosledneje spoštovali vzajemno reševanje tovrstnih
DELOVNI NACRT SINDIKATA ZA 1975
Občinski sindikalni svet v
sprejel finančni in delovni načrt za tekoče leto. V februarju se je sindikalna organizacija pdsvetila samoupravni delavski kontroli. Delavska univerza je za člane priredila seminar, do aprila pa bo pripravljena analiza o delu teh organov v kolektivih. Naslednja pomembna naloga je ugotavljanje učinkovitosti dela delegatov v delavskih svetih samoupravnih interesnih skupnosti, v Krajevnih skupnostih in v delovnih skupinah TOZD. Obe nalogi so zaupali komisiji za samoupravljanje.

OGLASNE DESKE SE MARSIKJE. - Skoiaj vse večje delovne organizacije v občini imajo svoja tiskana glasila. Večinoma izhajajo enkrat na mesec, v roke pa jih dobijo vsi zaposleni. Za kolektive pa so taka glasila premalo, zato obveščajo delavce še z okrožnicami, zapisniki sej samoupravnih organov in raznimi sprotnimi obvestili na oglasnih deskah. Te so najbolj brane med malico, zato jih običajno nameščajo v jedilnicah, pa tudi v obratih, da so dostopne čim večjemu številu delavcev.
BOLNIŠKE SOBE BODO MANJŠE. — Staro bolniško zgradbo v Brežicah preurejajo. S prezidavami bodo zmanjšali bolniške sobe, saj dandanes še redkokje naletimo na take ogromne sobane in tolikšno število postelj. Izboljšali bodo tudi sanitarije in uredili pomožne prostore. Preurejanje so imeli v nacrtu že pred letom dni, zato morajo zdaj računati s podražitvami in se odpovedati nakupu nekaterih instrumentov.
ZAPUŠČENO IGRISCE. - Sredi mesta, kjer je vrtec včasih imel otroško igrišče za svoje varovance, je prostor popolnoma zapuščen. Tudi za dvorišče nihče ne skrbi, nihče ne pobira smeti, ki ležijo po vseh kotih. Gospodaija ni ali pa jih je preveč.
BOLJE POVEZANI. Na predlog občinskega sindikalnega sveta so se v petek sestali predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij sindikata delavcev, kmetijstva in živilske industrije z namenom, da bi ustanovili občinski odbor za obe panogi. Tako bodo laže obvladali probleme, ki jih je treba sproti reševati na tem delovnem področju.
STEZICE SPET POSUTE. — Grajski park je zopet dobil nekaj nekdanjega čara, odkar so delavci občinske cestne službe osušili zamočvirjeni del in posuli steze s peskom. Zdaj se menda ne bo nihče več zmotil in zamenjal parka za odlagališče odpadkov.
BREŽliiKE VESTI
problemov, če bodo potrebe in želje v programih dobro utemeljene.	J. T.
^	S
KMETOVALCEM ZA ODDAJO MLEKA
Podpredsednik občinske skupščine Stanko Rebernik je v soboto, 22. 2. 1975 na slovesnosti v domu JLA v Brežicah čestital kmetom, ki so v minulem letu oddali več kot 10.000 litrov mleka. Za oddane količine so posamezniki prejeli regres šest par od htra. Največ mleka sta oddala Miha Radonovič iz Slogonskega (23.658 litrov) in Martin Pr^ s Koritnega (23.092 litrov). Regres je prejelo 38 proizvajalcev mleka iz občine Brežice. Ti so oddali skupaj 539.729 litrov mleka in dobili za to količino 32.383 din regresa.
PREDAVANJE O CVETJU
Hortikulturno društvo Brežice je minuli teden organiziralo-predavanje z diapozitivi o lanski mednarodni cvetlični razstavi na Dunaju in predavanje o cvetju na oknih in balkonih Tirolske. Predavala sta sta Anton Zalokar iz Krškega in ing. Jurij Mamilovič iz Brežic. V "kratkem bosta obiskala tudi člane društva na Bizeljskem in jim prikazala cvetje v besedi in sliki.
Jesenice na Dolenjskem. Brod veže dva bregova Save in dve republiki. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Bomo znali
V občini je na kupe stabilizacijskih programov, ki so jih 'marsikje napisali samo zato, da jim komite ne bi očital nestabilizacijskega ponašanja. Roki so jih priganjali in treba jih je bilo spoštovati, četudi so bili programi ponekod le v lepe besede zavite želje brez natančnejših obveznosti skupine ali posameznikov, ki naj bi jih izpolnjevali.
Toda vsak resen stabilizacijski načrt bi se moral nasloniti na neke številke ali vsaj odstotke, na poslovanje v preteklem letu, in približno predvideti, koliko in kje bi letos lahko privarčevali. Ob tem bi se kazalo poglobiti v odvečne izdatke minulega leta, da bi se jim z racionalnejšim poslovanjem lahko 'vsaj delno ali popolnoma izognili.
Ponekod so si vzeli za zgled stabilizacijski program upravnih organov občinske skupščine, vendar je ta v nekaterih poglavjih zelo splošen, zato veže vse in nobenega. y njem je na primer lepo zapisano: Trudili se bomo v čedalje večji meri, da bomo svoje delo opravljali oziroma upravne zadeve * reševali ekspeditivno in kvalitetno. Doslednje bomo spoštovali in izvajali vse pozitivne zakonske predpise in skrbeli, da bodo vse rešitve v skladu z družbenopolitično naravnanostjo v naši družbi. Ali pa: Skrbeli bomo za to, da bomo v svoji sredi razvijali zavest o našem družbenopolitičnem sistemu socialistične demokracije in socialističnem samoupravljanju ter se medsebojno vzgajali v duhu socialistične etike.
To se vse lepo ^liši^ vendar je premalo otipljivo. Februar je mesec ko delavcem prikazujemo uspehe lanskega poslovanja z zaključnimi računi, ko jim predstavljamo dohodke in izdatke. To je tudi primeren trenutek za presojo izdatkov. Prav na to bi lahko naslonili varčevalne načrte za naprej.
JOŽICA TEPPEV
Nadvoz nđd železnico v Krškem gradi SGP Pionir. (Foto: Jožica Teppey)
Kaj bo povedalo 2500 žen^
V krški občini pripravljajo program otroškega varstva od 1976 do
V krški občini je premalo otroških vrtcev. Mnoge zaposlene matere so v zadregi, ker morajo same iskati varstvo za svoje otroke. Ce imajo sorodnike, se še nekako znajdejo, če pa so navezane na tuje varuhinje, je to povezano z velikimi stroški, razen tega pa so vedno v strahu, da se bo ženska, ki so ji zaupale otroka, premislila.
Skupnost otroškega varstva in občinska Zveza prijateljev mladine pripravljata srednjeročni program otroškega varstva. Pravkar kroži med zaposlenimi delavkami v organizacijah združenega dela, v TOZD, obratih in enotah vprašalnik, na katerega
SKODA JE OCENJENA
Neurja in deževje v oktobru in novembru lani so najbolj prizadeli krajevne skupnosti Leskovec, Senovo, Podbočje in Rako. Poplavljenih in poškodovanih ie bilo 22 kilometrov občinskih cest, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti. Ceste ponekod zaradi zemeljskih plazov sploh niso bile prevozne. Plazovi so prizadeli tudi več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Komisija je ocenila, da so skupni stroški 125 tisoč dinarjev, v tej vsoti pa hi vračunana odškodnina prizadetim strankam.
GORJANCI GRADE . VODOVODE
Gorjanske vasi v podboški in konstanjeviški krajevni skupnosti bodo letos dobile pitno vodo. Prebivalci so izkoristili lepo februarsko vreme za kopanje jarkov in zasipanje vodovodnih cevi. V vaseh nad Podboč-jem se je zbiralo v jarkih redno po dvajset vaščanov. Delo bodo dokončali vsak čas, razen tega pa \bo vsaka hiša prispevala še precejšen delež v denarju.
POLETI NA LOSINJ
Upravni odbor občinske počitniške skupnosti si je v minulih dneh ogledal prostor na otoku Lošinju, kjer naj bi postopno zgradili novo počitniško ,,bazo". Zemljišče ob morski obali je zelo primerno, pogovarjaili pa so se tudi že o njegovi ceni. Po prvili računih naj bi stal kvadratni meter zemljišča 50 dinarjev oziroma ležišče 5.000 dinarjev. V tej ceni so zajeti tudi deleži osnovne komunalne ureditve, to je vode, elektrike, ceste in kanalizacije. Vse zemljišče naj bi razdelili na parcele s površino 100 ni2, njihovi kupci pa bodo seveda morali prispevati določen delež še za nakup zemljišča za skupne objekte: plažo, gostinski objekt, cesto in športne površine.
Ž.ŠEBEK
bodo odgovorile in tako pomagale k realnejšemu planiranju graditve otroških vrtcev v občini. Anketo izpolnjujejo tudi kmečke' ženske, da bo slika popolnejša. Varstvene ustanove so potrebne tudi podeželju.
Vprašalnik je dobilo 2500 žensk v občini. Odgovori bodo pokazali trenutne razmere in potrebe po šiijenju varstvenih ustanov. Iz odgovorov bosta skupnost otroškega, varstva in Zveza prijateljev mladine izvedeli, koliko mater si želi varstvo
in ob katerem dnev Matere bodo odgovo > njihovi otroci hraruj > . ^ one zaposlene, kdo s i ali so morda celo bre J
POVsak°podatek bo ker bo zapolnil m°z tvy\f po organiziranem^ ^ stu in na podeže ju-y t;: bodo tudi predl®^ yjw izboljšanje sedanjeg ^ zlasti glede delovneg ^ je mnogo delavk, Ji izmenah in potrebuj J
mensko varstvo. An* y
kazala, koliko žens ^ brez vrtcev dobro P jj za otroke,, to je Pre fl:0 y kjer varstvo prevze ^ ^
Anketa med delavkami in kmeticami bo pokazala, kol manjka v krški občini.
KRŠKE NOVICE
PRAVILA NAREJENA - Posebna delovna skupina, ki jo je imenovala komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu, je že delno dopolnila in spremenila pravila delavskih športnih iger. Ponovno bodo razdeljene na pomladanski in jesenski del, pričele pa se bodo marca.
SOLSKl PRAZNIK - Minuli petek so na krški osnovni šoli Jurijii Dalmatina slavili odredni praznik. Ker nosi pionirski odred ime Karla Destovnika-Kajuha, .so pb tej priložnosti podelili tudi njcgoe bralne značke. Na prireditvi je sodelovala pisateljica Branka Jurca.
14 CiOSTOV V Krškem so že načelno sprejeli ponudbo, da bf v marcu gostili skupino strokovnjakov iz dežel v razvoju, ki bodo proučevali razvoj podeželja in vlogo kmetijskih zadrug ter agrokombinatov. Obisk jim jc predložil republiški zavod za mednarodno tehnično sodelovanje, skupina pa prihaja iz Haaga, kjer se je udeležila podiplomskega študija razvoja podeželja na Inštitutu za družbene vede.
POHVALE IN Nn0^5V;;;
la letna konferenca ^ b likem Podlogu f-AfiVJ mnenje, da je med n effl° v občini. Temu P^^n^j pester in družbeno l je|o>' tudi sprejeti 'et? ?-ij gram. Vanj so Vklju^^V ranje nastopa mla«"
slovom „Dolenjska
LETOS SE	"S
in v Vrsarju letovalo q jcv. Lam j«> K načrtujejo prvo naj bi jo obiskovalo četrtih razredov v o	^
PO NACRTU '
Rdečega križa
programa zdravstvi pfVCujJt nja že zaključil Gorenjem Leskovc_ jtjs ja bo tečaj o negi	'
za katerega se je lo 25 tamkajšnjih pf«"
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: J02ICA TEPPEV
KRŠKt TEDNI

P°magajo držat" pros*ora za 20 učencev, se jih stiska 37, Vmes so posejani še leseni podporniki, ki °jdek, Cirie -' st!?P-.Na šoli na Blanci je od skupno 235 otrok kar 111 vozačev. Zalog rta Bohoiju, revščina, značilna za Kozjansko! (Foto: Železnik)
jhklej še v blanški stoletni šoli?
i--———--—
J BohU<;enCev *e vozačev - Pot sega tudi v 17 km oddaljeni Zalog na ■ Pravzaprav pravcata kozjanska šola, le brez pomoči!
strokov-
^ izohraso i 12 republi-
lbai &Sr,-SkuPno"i so
l*je treba stavhn tem' ?seveda ueotn .Zapreti! "To
7°re'" vvESr*brez P°d-
Zorko. avlJa ravnatelj Franc
Vir
To je temna plat medalje. V prednostnem programu je seveda gradnja nove šole. Vse je pripravljeno, razen denarja. Po programu / samoprispevka in načrtu o petletni gradnji šolskih in otroško varstvenih objektov v občini se komaj v petih letih nateče 12 milijonov dinarjev. Najpreprostejšo novo šolo s 7 matičnimi učilnicami in vsemi potrebnimi učilnicami za kabinetni pouk bi komaj dobili za 10 milijonov. Predsednik občinske konference SZDL Jelko Štojs je ob nedavnem obisku gostov iz republiškega sveta
sevniški paberki
- p° KUir<A
K0bi za^bnSET LlSTlN >koP»n° dovoli"'.gradltclj v
JVU h> mora iCrnjC Za stano" Ci k°t>r2ol0,žitl &' ^čdVnnn,T?
s t0 ,'jenjp £ l'stin. rA iou nic i
jfn*afeKča- Da ied' komisiJski
h P°trpK •i0 Bradhpn Spis Pr'prav-ri3 Prid 0 osem ®a dovoljcnia
fw?viti ?>"• iskati'h scveda «>'
fc°vn0 v Vn'ške pekarnM?fslkatera
Sf«<li0vi Pe?Č' razen m°rala C^afin' da ! e rnisiijo
SV'^UrisP.Posebna "ezapecena
krmeljCanom se obeta
trgovina SevniŠko Trgovsko podjetje pripravlja v nekdanjem gradu trgovino s tehničnim blagom. Kraj se namreč hitro razvija. Ko bo lokal urejen, bodo vanj lahko preselili marsikaj, kar dela sedaj gnečo v novi trgovini ob bencinski črpalki.
KATERI ODPIRALNI CAS PRIMERNEJŠI? - Izvršni svet je na seji v torek obravnaval dvoje enačic novega odpiralnega časa javnih lokalov v občini. Na sestanku s trgovci, ki je bil še decembra lani, sta se oblikovala dva predloga. Po prvem naj bi bile samopostrežne trgovine med tednom odprte od 7. do 18. ure, ob sobotah pa le do 14. ure. Trgovine s tekstilom, obutvjjo, tehničnim in gradbenim materialom pa med tednom od 8. do 18. ure, ob sobotaJi pa od 8. do 12. ure. Po drugem predlogu naj bi bile te trgovine ^prte med tednom s prekinjenim delovnim časom od 8. ure do 11.30 m popoldne od 13.30 do 17. ure. Katera bo obveljala:
Zveze sindikatov Slovenije izrekel pobudo o nujnosti ustanovitve republiškega solidarnostnega sklada za gradnjo šol, kjer bi vsi združevali denar. Navsezadnje pospeševanje razvoja manj razvitih območij po zadnjih dokumentih ne bi smelo teči le po občinskih mejah (kjer je sevniška občina izpadla), temveč po območjih. Potemtakem pa je šola na Blanci ustanova, kjer si nabirajo znanje kozjanski otroci!
A. ŽELEZNIK
Študira lahko vsakdo
V	sevniški občini 118 družbenih štipendij
Minili so časi, ko so ljudje moledovali za nekaj denarjev, da so otroci l^ko nadaljevali šolanje. V sevniški občini so vse delovne organizacije podpisale družbeni dogovor o štipendiranju že septembra lani, medtem ko bodo v Novem mestu morali pripraviti za to celo zakonsko prisilo v obliki odloka.
Vseeno s štipendijami ne morejo slediti povišanju življenjskih stroškov (prej za srednje šole 900 dinarjev, sedaj 1.550, študentje: prej 1.200, po novem 1.650). Po finančnem načrtu bi za prvo letošnje tro-mesečjc potrebovali 454.823 dinarjev, vendar bi morali iz republiške solidarnosti dobiti kar 223.309 dinarjev. Višina štipendij je seveda odvisna od socialnega položaja družin prosilcev. V povprečju znaša družbena štipendija v občini za dijake in učence 470 dinarjev, za študente pa 770 dinarjev.
Višje ovrednotenje življenj-skili stroskov za dijake in študente bo po mnenju Zofke Koren. načelnice za družbene službe pri občinski upravi, omo-
fočilo štipendije le še večjemu rogu prosilcev, saj se po dru^ strani osebni dohodki niso toliko povečali. Prav zaradi tega bo treba z^ te namene več denarja.
V	bodoče se bo zaradi boljših možnosti odločalo za šolanje vse več mladih, kar bi bilo le zaželeno. „Potrebno bi bilo načrtno kadrovsko usmerjanje za" tiste stroke študija, ki jih v občini najbolj potrebujemo," pravi Zofka Koren.
a. 1.
Zofka Koren; „Prihajajo še vedno novi prosilci."
Kakšno začasno streho za šolarje?
Sedanje začasne rešitve prostorske stiske trebanjske osnovne šole so neustrezne - Pol^tlda o sodelovanju samoupravnih skupnosti
Pred jiedavnim so si predstavniki trebanjske osnovne šole in izobraževalne skupnosti ogledali razne dodatne prostore v kraju, kamor bi zaradi prostorske stiske v sedanji šoli preselili več oddelkov. Ugotovili so, da si s stavbo stare šole ne' bi mo^i kaj prida pomagati (stropi močno nihajo, stavba je predvidena za rušenje tudi iz prometnih razlogov). Prostori v baraki so majhni, treba bi bilo precej izboljšati, da bi sploh ustrezali osnovnim higienskim zahtevam.
Sedanje reševanje prostorske stiske je ravno tako neprimerno. Troje petih razredov vozijo v Dolnjo Nemško vas, zaradi tega pa tam ne bodo imeli prostora zagnalo šolo. Te otroke bi zato morali voziti nazaj v Trebnje v barake, zato so začetek male šole prestavili na toplejše pomladne dni. Enega od petih razredov so zaradi preobremenjenosti trebanjske šole pustili v Dobrniču, ene-
ITEKOCE STIPENDIRANJE
Ce Zavod za zaposlovanje ne bi dal na voljo posojila, bi potekalo štipendiranje po samoupravnem dogovoru kaj negotovo. V trebanjski občini prejema sedaj te štipendije 100 dijakov in študentov, prihajajo pa vedno še nove prošnje. Pri trebanjski občmi upravi bodo slednjič, dobili tudi človejca za pisarniška opravila, predvidoma marca pa verjetno tudi delovne organizacije ne bodo imele več težav pri nakazovanju denarja.
' ga pa imajo še v stari šoli. Oddelek varstva je v stanovanjskem bloku. Učno-vzgojna dejavnost, ki naj bi potekala na enem kraju, je razbita na oddelke, oddaljene med seboj vrsto kilometrov.
Kot ocenjuje te razmere ravnatelj trebanjske šole Štefan Kamin, položaj zaskrbljuje, saj so učni uspehi ponavadi najslabši v 5. in 6. razredu, zato bi morali ti učenci imeti še posebno dobre prostore. V slabih razmerah se učenci ne morejo udejstvo-vati v svobodnili aktivnostih niti ne morejo biti deležni dodatnega pouka.
V trebanjski šoli zaradi tega predlagajo dograditev štirih montažnih Marlesovih učilnic ob sedanjem vrtcu. Uporabili bi lahko priključke za ogrevanje, vodo in elektriko iz vrtca. Ko bi bila zgrajena nova šola v Trebnjem, bi te učilnice lahko uporabljali za vrtec in malo šolo. Razen tega bi te prostore iže sedaj koristno uporabili za podaljšano bivanje učencev, kot to terja komisija za razvrščanje otrok z duševnimi in telesnimi motnjami. Podaljšano bivanje za take otroke postaja namreč obvezno.
Razen tega hodi v oddelkp glasbene šole 76 otrok, ki imajo pouk rav-
Vedno v središču dogajanja
Občinska konferenca SiZDL Trebnje je ugodno ocenila delo v minulem mandatnem obdobju
18. februaija se je sestala občinska konferenca SZDL zadnjič v starem sestavu. Predsednica Ivanka Pavlin je konferenci podala 15 strani dolgo poročilo o delu vse od leta 1971.
Vseh akcij niti ne bomo omenjali, preveč dobro so znane. Število ljudi, ki so se udeleževali posameznili najpomembnejših razprav v teh letih, gre v tisoče. Tako seje ustavnili razprav udeležilo 2.277 ljudi, lanskili razprav o financiranju skupnih in splošnih potreb se je na zborili občanov in delovnih ljudi udeležilo 2.237 volivcev, podobno je bilo s kandidacijskimi konfcrcncami ob volitvah. Same rezultate ob volitvah delegatov družbenopolitičnih skupnosti lani in letos v samoupravne interesne skupnosti so ocenili kot najboljše po vojni. Za vsa ta opravila je bilo treba usposobiti številne volilne odbore, in aktiviste, ker so uspešno opravili brez i"epubliške pomoči.
Kot je dejaUv razpravi podpredsednik občinske konference SZDL Janez Gartnar, je za vnaprej najpomembnejše vsebinsko poglabljanje organizacije. „SZDL ni tista, ki bi morala opravljati vse, od osnovnih priprav do zaključka akcije. Zanjo je bistvena le vsebinska plat. SZDL je prispevala velik delež pri urejanju same formalno pravne plati samoupravnih odnosov, kot so bili statut občine, statuti krajevnili skupnosti,
DENAR NA TRIMESEČJA
Kot so' menili delegati občinske skupščine na zadnji seji, je škoda, ker krajevne skupnosti tekoče ne prejemajo sproti denarja, ki je namenjen za sofinanciranje programov in izgradnjo komunalnih objektov. V ta namen se iz samoprispevka oddvajata dve devetini denarja. Kot je bilo pojasnjeno na seji, denarja ne kaže nakazovati mesečno, ker se ga nabere premalo, ni pa ovir, da ga ne bi mogli pošiljati vsake tri mesece.
KJE ŠE MANJKA?
Za financiranje skupne porabe v trebanjski občini se po okvirnih stopnjah za posamezne interesne skupnosti ne bo nabralo dovolj denaija. To velja kot ponavadi za šolstvo, kjer računajo na denar iz republiške solidarnosti. Za potrebe socialnega skrbstva se bo v občini po predvideni stopnji nabralo le okrog 40 odst. potrebnega denarja. Tudi stopnja za kulturno skupnost bi zelo tenko odmerjala denar, če bi moraU vrniti ,,presežek" iz minulega leta; letos sploh ne bi dobili dinaija, po nekaterih izračunih niti leta 1976!
zadnje čase pravila SZDL, družbeni dogovori samoupravnih interesnih skupnosti."	^
no tako v treh neprimernih prostorih zunaj šole. Hude težave zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov ima tudi delavska univerza, ki razvija vse širšo dejavnost izobraževanja odraslih.
Odprto ostaja seveda vprašanje, odkod denar za takšno gradnjo. Na trebanjski šoli menijo, da bi si lahko pomagali tudi z združevanjem denarja med interesnimi skupnostmi v občini.
a. ŽELEZNIK
ŠENTLOVRENC: USPEL TEČAJ
V začetku meseca je kar 20 deklet in žena uspešno končalo tečaj za nego bolnika na domu, ki ga je v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa pripravil občinski odbor. Najbolj razveseljivo je bilo to, da so na tečaj prišla v glavnem mlada dekleta, celo učenke 8. razredov osemletke. Na bUžnjem občnem zboru Rdečega križa bodo lahko vodstvo tudi pomladili. Na zadnji tečaj so vsi prihajali zelo redno, večinoma kar neposredno iz službe ali z vlaka.
ZADRUŽNIKI ORGANIZIRANI
v devetih kmetijskogospodarskih odborih trebanjske zadruge je organiziranih že 1.100 kooperantov. Krepijo pa se tudi odtfbri kmečkih 'žena zadružnic. Ustanovljenih je sedem, v njih pa se udejstvuje nad 700 žensk. Pri zadrugi ugotavljajo, da na vasi radi prihajajo na predavanja, če, obravnavajo vprašanja, ki ljudi zanimajo, seveda pa morajo biti pripravljena tudi ob primernem času, da se jih ljudje lahko udeležijo.
Čeprav je tovarna talnih ploščic v Račjem Selu šele v gradnji, že predstavlja ^vzpodbude za razvoj kraja. Tako so že v minulem letu dobili telefon, vnaprej računajo tudi na pomoč pri modernizaciji ceste, v prihodnjem mesecu se bo krajevna ^upnost vključila tu^ v iskanje delavcev za novo tovarno. Na sliki: novomešld Pionir je minuli teden nove proizvodne dvorane že pokril. (Foto: Zeleznik)
TREBANJSKE IVERI
ISKALI BODO POMOC - Nad 800 otrok, kolikor jih je v trebanjski osnovni šoli, nima primernega športnega Igrišča. Za šolo brnijo že lep čas buldožerji, ki bodo pripravili zemljišče, da bodo pri šoli dobili ta prepotrebni objekt. Obsežna zemeljska dela, ki jih terja neraven svet, seveda močno podražujejo gradnjo. Glavna zemeljska" dela naj bi bila predvidoma končana do 21. marca. Ob sodelovanju krajevne skupnosti se bo šola obrnila za pomoč pri nadaljnji gradnji tudi na delovne organizacije v kraju.
VELIKI GABER: NA IZOBRAŽEVANJU VSI DELEGATI - Celotna udeležba delegatov na dvodnevnem seminaiju v občini znaša 56,6 odst. Po posameznili krajevnih središčih, kjer so pritegovali večje skupine delegatov, jc bila naslednja: Trebnje I 56,6 odst., Trebnje II 72 odst.. Mirna 74,7 odst., Mokronog 53,8 odst. in Velika Loka 51 odst. Iz Sentlovrenca sploh ni prišel no-
ben delegat, medtem ko se je Veliki Gaber izkazal z vsemi delegati.
PECETOVA HIŠA NlC VEC OVIRA - Ob naraslem potoku se je na Mirni pn starem mostu voda ponavadi razlivala po okolici. Ovira za nadaljevanje regulacije je bila predvsem Pečetova hišica pod mostom. Navsezadnje so Pečetovi le pristali in zapustili hišico, ki ob narasli vodi ni bila na nič kaj prijaznem kraju. Prejšnji teden sojo porušili.
KDO BI ODGOVARJAL? -Uprava javne varnosti vedno znova opozarja vodstvo trebanjske osnovne šole, ker se v kombijih prevaža več učencev, kot je dovoljeno. Nevarnost je še toliko večja, ker so vozila že stara. Nujno bi potrebovali 22-sedežni avtobus. Pomagajo si na razne načine. Tako pomaga Trimov avtobus prevažati otroke iz Knežje vasi, sicer bi bile razmere še brez-upnejše.
IBEBUUSEE m
Stran uredil: ALFRED 2ELEZN1K
DOLENJSKI
19
^ ^ —-----,-
za šole^ kolikor Je minilo od izglasovanja samopri-še same n ° j.e v notranjosti osnovne šole na Blanci ^^ajo držati ^ra2Vese^ve re^: nove razpoke, več stebrov, ki | q.	roP nad 37 učenci 8. razreda ...
„Tudi kozjanski potres se je tu poznal. Med vojno so okupatorji pod šolo navrtali nekaj rovov; ker stavba nima temeljev, se ji pozna vsak sunek, čeprav je bila po vojni vezana. Leseno tramovje je že tako trhlo, da popuščajo žeblji v stropu, zato smo jih podprli. Učilnice so premajhne, po velikosti bi normativi dovoljevali v njih le 20 učencev, v 6. razredu pa jih imamo kar 42. '
Vsi višji razredi so nadšte^ilni (5. razred 30, 6. r. 42, 7.r. 37, 8.r. 37). Na splošno ^hribovski starši izražajo željo, da bi vozili otroke sem še iz nižjih razredov. Iz okolice Zaloga, 17 km daleč na Bohorju, se že sedaj vozi 27 otrok. V prihodnjem letu bo treba prešolati še 5. razred. Bojimo se, da jih ne bomo imeli kam dati!" Posvetili so se tudi analizi za celodnevno šolo, ki bi tem otrokom še kako koristila.
l°čene$eje
% zbor?oh?0,sestali vsi ne na ločenih \ u skuPšči-
fedi so si sicer ^ Dnevni bodo flP,°dobni> de-
!0Sti za ^aznr Več m°Ž-na^
viuara,2um
2a vse
PM'?	že nad tri
ProH na'ožb kjir^v. ne®osPoclar-vi S'aVMo tltnt-J. b0d0Če
obči? k'ajew ' 81,101,11
n, ®1-S tem i skuPnosti v
ni, Vo|javi (i f sP°ra2um dobil " tiste- ki ga
v'iiiscakaliscem?
tli i!{f,^rajev v ■;
ki i i v,6 ponaša z lični-otrAL°bvalnVP0s 1 av 1'a te-iin jS ni trph P"ost zato'
CCvn?b°m natrSaučakati Pod
% čaie.b'l denar avtobuse. doiu n kališče tud? p.r,Pravljen za Htetajal4u,J v Lo„ća;jcvcra
S^i mm

Letošnja priznanja Osvobodilne fronte so v Črnomlju slavnostno podelili za občinski praznik 19. februar n^ednjim občanom: Matiji Kobetiču iz Drežnika, Stanku Novaku s Preloke, Alojzu Povšetu iz Petrove vasi, Janku Banovcu iz Črnomlja in Jožetu Vidmarju s Sel pri Semiču, ki ga pa ni na fotografiji, ker zaradi bolezni ni mogel priti na slavnost. Čestitamo! (Foto: R. Bačer)
Bil je eden najlepših praznikov
Več dni so se za 19 februar, občinski praznik črnomaljske občine, vrstile otvoritve in slovesnosti, ki pričajo o velikem napredku
„Toliko novega, kot imamo za letošnji praznik, nismo imeli prej več let skupaj," je izjavljalo več občanov, ki so prisostvovali otvoritvam. Vrstile so se namreč kot po tekočem traku.
S proslavami so začeli že 8. februarja za Prešernov in slovenski kulturni praznik in s srečanjem kulturnikov, nadaljevali 17. februarja z otvoritvijo klubskih prostorov in strelišča temeljne telesnokulturne skupnosti. Isti dan so podelili v prostorih črnomaljske BETI tudi zlate značke dolgoletnim članom Zveze komunistov, hkrati pa so članske izkaznice svečano podelili 38 novim komunistom, med katerimi je največ mladih.
Pomemben korak naprej,na
področju otroškega varstva predstavlja začetek gradnje novega vrtca v Loki pri Črnomlju, ki bo zgrajen v prvi polovici leta 1976 in bo lahko sprejel 140 otrok. Prav tako je 18. februar pomemben mejnik za vse belokranjsko gospodarstvo, saj so spustili v obratovanje novi daljnovod na Svibniku. Ta bo zagotavljal gospodarskim organizacijam nemoteno delo, hkrati pa tudi možnosti za nadaljnji razvoj. Daljnovod je veljal čez 20 milijonov dinarjev, poudariti pa
Kar 94 novih stanovanj
V dveh letih nad 20 milijonov za blokovska stanovanja, nekaj tudi na podeželju
Crnomaljci so se v splošno slovensko družbenopolitično akcijo za gradnjo 26.000 stanovanj uspešno vključili. To dokazujejo že začete ■ gradnje predvsem v Črnomlju, kjer na Čardaku dograjujejo 48 stanovanj v blokih. Pred dnevi so na tem kraju začeli graditi še 24-stanovanj-ski blok. V krajevni skupnosti Semič gre za pridobitev 12 stanovanjskih enot, 4 blokovska stanovanja dobi Vinica, prvih 6 pa tudi Stari trg ob Kolpi.
V dveh letih (1974 in 1975) bo torej v občini zgrajenih 94 novih stanovanj, za katere znaša predračunska vrednost več kot 20 milijonov dinarjev.
Mimo vsega tega pa bo po predvi-
devanjih samoupravne stanpvanjske skupnosti letos dograjenih in vselji-vih še 80 stanovanj v novih zasebnih hišah. Trenutno je na območju črnomaljske občine v gradnji 255 zasebnih stanovanjskih objektov, od katerih bodo imeli skoraj vsi centralno kurjavo.
velja, da so belokranjske delovne organizacije same zbrale zanj 1,750.000 dinarjev.
Na sam praznični dan 19. februar so se dopoldne v Domu kulture zbrali delegati vseh zborov občinske slcupščine in izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij ter gostje od drugod. Po slavnostnem govoru inž. Martina Janžekoviča, predsednika občinske skupščine, so podelili odlikovanja predsednika republike zaslužnim občanom ter letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte.
Udeleženci proslave in gostje so šli zatem na Čardak, kjer raste novi mestni predel, tokrat pa so slovesno začeli graditi nov del stanovanjske soseske. Sledil je ogled gradnje zdravstvenega doma, nato pa pri železniški postaji otvoritev treh moderniziranih mestnih ulic. Opoldne so v novem industrijskem predelu mesta predali namenu velike, sodobne proizvodne in upravne prostore Obrtnega komunalnega podjetja. Udeleženci proslave in gostje pa so dan zaključili na tovariškem srečanju v semiškem hotelu Smuk.
SAMO DESET JIH JE
Zlate značke so za dolgoletno delo v Zvezi komunistov pretekli teden prejeli naslednji občani črnomaljske občine, ki so znani še po predvojnem revolucionarnem delovanju in so tudi nosilci spomenice 1941:
Milan Simec iz Črnomlja, Žan Skrinjar iz Črešnjevca, Bojan Fabjan iz Črnomlja, Franc Košir iz Črnomlja, Jože Kobetič iz Drage pri Vinici, Katka Senica iz Črnomlja, Anton Dvojmoč iz Črnomlja, Jože Svajger iz Črnomlja Janez Vitkovič iz Črnomlja in Leopold Jelenič starejši, prav tako iz Črnomlja.
Tako je bilo 19. februarja na Čardaku, ko so slovesno začeli graditi i del stanovanjske soseske. (Foto: Ria Bačer)
novi
ĆRNOMAUSKI DROBIR
ZDI SE NEVERJETNO - Občani se živo zanimajo za razstavljeni zazidalni načrt za predel Čardak, kjer je predvideno, da bo v prihodnjih letih zraslo čez 600 blokovskih stanovanj. Toliko jih ni imel ob koncu vojne ves Črnomelj!
PO VARSTVU MED ZADNJIMI - Da otroško varstvo v črnomaljski občini močno zaostaja ne le za potrebami, temveč tudi za vsemi regijskimi in republiškimi poprečji, pove podatek, da je zdaj v organiziranem predšolskem varstvu samo 7 odstotkov otrok. Stanje bo bistvena boljše, ko bosta prihodnje leto začela delati dva nova vrtca: v Črnomlju za 14Q in v Semiču za 80 otrok.
LEPO. PA VENDAR ..,. - Ob vsakem državnem ali občinskem prazniku se v mestu pojavlja isto: nekaj hiš ima razobešene zastave, ponekoa nanje pozabijo. Z,a letošnji praznik je bilo mesto sicer po glav-
nih ulicah kar lepo okrašeno, na stranskih cestah in nekaterih novih hišah pa zastav hi bilo.
GOSTJE SO SE IZKAZALI -Občinstvo, ki je pied občinskim praznikom napolnilo dvorano prosvetnega doma in prisostvovalo slavnostni akademiji, je bilo na moč zadovoljno. Pohvalili so izvajalce sporeda, ki so ga zelo skrbno pripravili kulturniki iz bratske občine Duga Resa.
AMD SKRBI ZA VARNOST - V sodelovanju z občinskim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je AMD Črnomelj 16. februarja organiziralo javno strokovno predavanje o novostih novega zakona, ki ureja cesitni promet. Velikemu številu poslušalcev je predaval Marjan Metljak iz Ljubljane, vrteli pa so tudi strokovne filme o prometni varnosti.
Cmom$§g/k//
----- -i
Odlikoval jih je predsednik Tito
19. februarja je inž. Martin Janžekovič, predsednik občinske skupščine Črnomelj, svečano razdelil odlikovanja, ki jih je podelil predsednik republike zaslužnim občanoiji.
Medaljo dela za vćjaške vrline so dobili: Bojan Režek, Matija Mravinec, Bojan Jakša in Anton Ilenič. Medaljo za vojaške zasluge sta prejela Boris Lovrenčič in Anton Vajs. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so dobili Janez Dragoš, Alojz Vidmar in Janez Sašek. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo je bil podeljen Janez Brodariču, Jožetu Vajsu in Lojzetu Sterku, medtem ko je Leopold Jelenič starejši dobil najvišje priznanje: red zasluge za narod z zlato zvezdo.
V imenu odlikovancev se je zahvalil Lojze Sterk, ki je med drugim dejal: „Odlikovanja nam dajejo novo voljo irt polet za nadaljnje delo v organizacijah in društvih, pri uresničevanju ustave in ciljev, zapisanih v naših statutih."
Prizidek bo velika pridobitev
Direktor »Doma počitka« Viktor Bartolj: Novi prostori bodo pridobitev za številne slovenske občine - Številne odklonjene ^prošnje
„človek najpogosteje na starost obnemore, izpade iz delovnega mehanizma. Umirajo mu prijatelji, znanci in počuti se odvečnega, iz dneva v dan bolj nepotrebnega. Takrat je potrebna najprej pomoč posameznika, sorodnikov, nato delovnih in ži^jenjskih skupnosti. Tako marsikaterega starega človeka zanese pot v metliški dom počitka. Vsi uslužbenci si prizadevamo, da bi se pri nas kar najbolje počutil...
cev, upamo, da bodo prispevale del denarja za gradnjo novega dela stavbe.
Viktor Bartolj, direktor Doma počitka, je prišel na direktorsko mesto lani 1. decembra. O delu v domu govori z navdušenostjo, za katero se skriva velika želja, da bi metliški dom za ostarele čimprej razširili in še bolj modernizirali. O delu in načrtih je povedal: „Že pred mano je prejšnja direktorica Mimica Molek, ki je odšla v pokoj, želela razširiti dom. Toda še danes se v Jiaši hiši stiskamo. Kar 20 ljudi imamo preveč, razen tega pa še enkrat toliko prošenj, ki jih moramo na žalost zavrniti. Zato se zadnje dni močno prizadevamo, da bi za domom zgradih prostor, v katerem bi našlo nov dom okoli 50 ostarelih. Na ta način bi povečali število postelj, razbre-
menili pa bi tudi prenatrpanost v stari stavbi.
Že pred dvema letoma so izdelali programske skice o razširitvi doma. Zaradi premajhnega razumevanja nekaterih občin, ki imajo pri nas veliko ostarelih, so vsi obetavni načrti obležali v predalih. Kot kaže, pa se bodo naše želje le uresničile. Na zadnjem posvetovanju 5. februarja je komisija pri republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo odobrila idejno skico prizidka. Sedaj ostane le še pogovor med občinami, kako čim hitreje priti do denarja. Ker imajo novomeška občina (33), črnomaljska (28), metliška (32) in trebanjska občina (7) največ oskrbovan-
Hitra in natančna vest
Milan Travnikar: »Če bi imeli razglasno postajo, bi bili delavci še bolje obveščeni!«
Ali je med delavce že prodrla zavest, da bodo lahko svojo delegatsko dolžnost in ustavne pravice uresničevali le takrat, ko bodo dobro informirani? Ali delavci povedo, kakšno naj bi bilo obveščanje in kakšne informacije potrebujejo? Na ta vprašanja je odgovarjal Milan Travnikar, vodja krojilnice v metliški Beti:
„Praksa iz dneva v dan dokazuje, kako je za samoupravljanje pomembno dobro obveščanje, kajti delovni ljudje morajo imeti možnosti, da se seznanjajo z dogodki v svoji delovni organizaciji. Dobro obveščanje zahteva tudi delegatski sistem. Informacije v njem morajo biti pravočasne, zgoščene, izčrpne, pisane ali govorjene v razumljivem, domačem jeziku. In kar je najvažnejše: biti morajo resnične. Pri nas v „Beti" imamo tovarniški časopis. Z njim smo več ali manj zadovoljni, ugotavljamo pa, da se v njem pojavljajo vedno ena in ista imena. Tako pogrešamo zlasti sodelovanje delavcev in njihove želje po informiranju. Razen tega so vesti v tovarniškem časopisu večkrat zastarele. Morda bi bilo prav, ko bi uredništvo našega časopisa namenilo stran za pisma delavcev. Vem, da so si člani uredništva večkrat prizadevali pritegniti k sodelovanju več ljudi. Ne vem, zakaj jim to ne uspe. Morda bi si lahko pomagali z zbiralnikom za dopise.
Razveseljivo pa je, da so pri nas samoupravne skupine kar dobro zaživele. Vsak starešina skupnosti poroča o sestankih in dogodkih v tovarni. In kaj nas pri informiranju moti? S sestankov, ki so ponavadi predolgi, utrujajoči, ne dobimo ta-
koj poročila o dogovorih. To hitrost pri prenašanju informacij bi verjetno dosegli z razglasno postajo. Če bi jo pri nas dobili, bi bili delavci lahko zelo " dobro in hitro obveščeni. Najbolje informiranje je hitra, jedrnata in točna vest!
A
Milan Travnikar: „ V Beti imamo tovarniško glasilo, ki izide le enkrat na mesec. Če bi imeli razglasno postajo, bi bili de* lavci še bolje obveščeni."
Povedal sem, da včasih prinaša tovarniški časopis stare vesti. To je razumljivo, ker je mesečnik. Morda ne bi bilo napačno, ko bi si skušali pomagati še s tedenskim informatorjem. Da ne bi bil sistem informiranosti predrag, bi si lahko pomagali s . ciklostiranimi vestmi.
Viktor Bartolj: ,4)om bi lahko sprejel največ 90 ostarelih ^ občanov, v njem pa se stiska kar 110 ljudi. Zato je gradrija prizidka nujno potrebna. Upam, da se bomo na regionalnem posvetovanju, ki bo v Metliki, dogovorili za skorajšnjo gradnjo."
Poudariti moram, da riaš dom ni hiralnica, kot menijo nekateri nepoučeni. Je sodobno urejen dom, v katerem je poprečna življenjska doba šest let. Ce bi dobili nov prostor, bi se življenjske razmere poboljšale. Pridobili bi nove sobe, novo in moderno kuhinjo, relaeacijske prostore, sanitarije itd. Vsi delavci v domu upamo,. da se bomo marca na regionalnem posvetovanju dokončno odločili za gradnjo. Novi prostori bodo pridobitev za Metliko, pa tudi za Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Kočevje, Ljubljano in druga mesta.
J. PEZEU
SELITEV KNJIŽNICE
Delo v metliški knjižnici še ni;za-živelo, ker odgovorni pri TKS r^iz-mišljajo o tem, da bi preuredili^a potrebe knjižnice del nekdanjih Ko-^^ metovih prostorov. Nekdaj sredstev za preurejanje knjižnice bodo Meili-čani dobili pri republiški kulturni skupnosti kot dotacijo in posojilo.
ANALIZA O KRVODAJALSTVU
Te dni bo občinski odbor Rdečega križa v Metliki napravil analizo o udeležbi -fla krvodajalskih akcijah. Obenem vodstvo RK obvešča vse krvodajalce, da bo prva redna krvodajalska akcija tokrat v maju, in ne v f jeseni, kot je bila prejšnja leta.
20 KRVODAJALCEV
Občinski odbor Rdečega križa v Metliki je v torek, 18. februarja, pripravil krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 20 prostovoljcev. Ker je v metliških delovnih organizacijah preCej krvodajalcev, bi bilo prav, ko bi se prihodnje akcije udeležilo veČ prostovoljcev.	K
SPREHOD PO METUKI
Politična šola
v petek, 28. februarja, se bo pričela v Metliki občinska politična šola, ki sta jo pripravila občinski komite in občinski sindikalni svet. 50-urnega tečaja se bodo udeležili novoizvoljeni predsedniki sindikatov in nekateri člani osnovnili organizacij Zveze komunistov. Letošnja občinska politična šola naj bi bila le prvi korak v oblikovanju in organiziranju stalne šole, ki naj bi potekala po točno določenem programu. Šola naj bi imela predvsem dve važni nalogi:	naj bi dala
ustrezno znanje širokim slojem delavcev, najboljšim slušateljem pa naj bi omogočila, da bi obiskovali tudi srednjo politično šolo.
Program letošnje šole zajema osnove marksizma, samoupravljanja, osnove ekonomike S!'RJ, družbenopolitičnega sistema, kandidati pa bodo poslušali tudi nekaj predavanj o religiji v sodobnem svetu. Po končanih predavanjih in seminarjili bodo slušatelji opravljali izpite.
JUTRI REVIZOR 74 - 28. februarja bo ob 19.30 gostovalo v domu Partizana Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Revizor 74 avtorja Igorja Torkarja. xLjubitelje dobrih gledališkili predstav in smeha vabimo, da si prireditev ogledajo. Vstopnice so v predprojdaji v tratiki Flajšman.
TRIO LORENZ Glasbena mladina Bele krajine je pripravila za učence osnovne šole koncert tria Lorenz. V letu 1975 bo podobnih koncertov še več, kazalo pa bi jili organizirati tudi za odrasle, saj zanimanja ne manjka.
UŽISKA republika - Prejšnjo soboto so predvajali v kino dvorani domači film Užiška republika, ki je vzbudil veliko zanimanja. Po-■sebna predstava je bila za učence poklicne šole iz „Beti" ter za osnovnošolsko mladino. Pohvaliti gre vzgojitelje, ki so mladino še posebej pripravili na predstavo.
VEC GLASBE - Ker v domu Partizana ni bilo klaviija, so se mo-
rali v preteklosti večkrat odpovedati marsikateri glasbeni prireditvi. Samoupravna interesna kulturna skupnost je pred kratkim kupila nov pianino, zato je pričakovati veČ Koncertov.
SAMOUPRAVNI AKTI - Pred kratkim so vsi zaposleni v „Beti" ^ prejeli knjižico, v kateri je natisnjen Temeljni samoupravni sporazum* Statut podjetja ter Samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi ' dohodka ter osebnih dohodkov v podjetju.
TO SE SPIJEMO . .
Popravljamo vest, da so trije Metličani, ki so se vračali iz gostilne na Brodu, peli, ko so padli v Kolpo: To še spijemo, pa gremo. Zvedeli smo, da so peli dobesedno tako: To še spijemo, pa gremo - v zidanico pit.
metliški tednik
181
DOLENJSKI LIST
Stran uredila: RIA BACER JANEZ PEZELJ
Šl. 9 (1336) ★★ - 27. februarja 1975
Osem let preusmerjanja kmetij
Spet preverjanje izvora premoženja
izvolili j. sekretariat
Aktiv komunistov neposrednih Proizvajalcev občine Kočevje je na zadnjem sestanku izvolil za sekre-aktiva Staneta Kovačca, za njegovega namestnika Lojzeta Petka, za ne sekretariata pa še Vernerja rosica, Boga Vidmarja in Nedeljka jj^Janoviča. Sprejeli so še svoj b °?raževalni program in sklenili da ia? ° v svojih osnovnih organizaci-jan ZK tvorno posegli v razpravo o uresničevanju ustave v (T)OZD.
zahvala doremi
Za npstop v počastitev 8. marca, praznika žena, se pevke in solistke vokalne skupine DOREMI iz Kočevja skrbno pripravljajo. Ob tem prazniku izrekajo še posebno zahvalo in čestitke vsem delavkam tovarne pletenin in konfekcije Trikon Kočevje, ker so jim le:te brezplačno izdelale 2elo lepe koncertne obleke.-Hkrati se zahvaljujejo Zvezi kulturno-pro-?vetnih organizacij Kočevje, ki jim Je plačala blago za obleke.
V. I.
delaven klub
Člani Kulturnega kluba pri ZKPO p-ocevje so na zadnjem sestanku, ki n	februarja, sklenili, da bodo
popestrili svoj delovni program z j atnimi večeri o kulturnem življe-JU> ° knjigi in pisani besedi ter o sen kulturnih dogodkih v domači nr ^ sodelovanju bodo povabili SZni* avn^e Zveze mladine in ^L ter ribniške kulturnike.
V. I.
isto pa bo zahteval tudi od občinske skupščine in družbe-no-političnih organizacij.
Komunisti v osnovnih organizacijah bi morali bolj določno (ne pa le načelno) razpravljati o primerih neupravičenega bogatenja in predlagati posameznike v obravnavo. Komisije pa morajo zaradi uspešnejšega dela sodelovati tudi z delavskimi kontrolami v delovnih organizacijah.
Na sestanku so ugotovili še, da se je zelo razpaslo šušmar-stvo. Zato so sklenili, da je treba dovoljevati tudi popoldansko obrt za vse tiste poklice, kjer ni dovolj zasebnih di druž-
struge:
slaba ambulanta
v Strugah v kočevski občini je v zasebni hiši, ki se podira, zdravstvena ambulanta, ki jo obiskuje občasno zdravnik iz Kočevja. V tej hiši ni niti vode niti stranišča. Prebivalci Strug se prizadevajo, da bi dobili primernej.šo ambulanto oziroma zdravstveno postajo, v kateri naj bi bila tudi zobozdravstvena ordinacija.
benih obrtnikov oziroma delavnic.
Ob zaključku seje, ki ji je prisostvoval tudi član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob, so sklenili, da morajo komunisti povsod, zlasti še v davčni upravi in inšpekcijskih službah, skrbeti za zakonitost poslovanja.
J. PRIMC
Delo komisije za ugotavljanje izvora premoženja po letu dni »počitka« spet oživljeno - Vsi pošteni ljudje so dolžni pomagati
Zastoj pri delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja je zelo slabo vplival na politično razpoloženje komunistov in ostalih občanov ter na red in disciplino pri prijavah dohodkov. To so Ugotovili na nedavni skupni seji te komisije in občinskega komiteja ZK Kočevje.
Komisija je bila osamljena pri delu, ker ni dobivala potrebne pomoči občinske skupščine in <6 ižbeno-političnih organizacij.
2i to je njeno delo pred približne letom dni zastalo.
Komisija jć doslej prejela v ooravnavo 6 primerov. Enega je poslala predlagatelju v dopolnitev, za 5 pa je uvedla postopek.
Štirje občani od teh petih so se zaradi uvedbe postopka pritožili na bivši svet za finance pri občinski skupščini, ki je dvema 'Ugodil, dve pritožbi pa zavrnil.
Razen tega je komisiji po veljav-predpisih prijavilo že, leta 19;73 premoženje 182 občanov.
Komisija je obravnavala 20 teh pomerov.
1
^Ja skupni seji komisije in kCmiteja je bilo zdaj sklenjeno,
^a mora komisija nadaljevati deio in zaključiti začete po-st^Apke. K(^ite ZK ji bo dajal pri tem vso politično podporo
kočevje:
pred praznikom
Včeraj, 26. februarja, je bila zvečer prva seja odbora za pripravo proslave praznika krajevne skupnosti Kočevje 4. maja in proslav ob 30-letnici osvoboditve. 4. marca pa bo tudi prva seja žirije za odlikovanja in priznanja krajevne skupnosti, na kateri bodo sprejeh pravilnik o podeljevanju priznanj in razpravljali o kandidatih za priznanja.
dvoje pobratenj
Dva sporazuma o trajnem sodelovanju bo podpisala krajevna skupnost (KS) Kočevje predvidoma na svečani seji ob prvem prazniku KS 4. maja. Enega bo podpisala s KS Prokuplje iz Srbije, drugega pa s KS Skofja Loka. V sodelovanju z AMD Kočevje pa bo KS podpisala podoben sporazum še z AMD Skoija Loka. Tako pobratenje je v skladu s statutom KS Kočevje, ki pra\i. da KS Kočevje ne navezuje bratskih stikov le v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji.
Volimo v konference KS
Razen tega v teh dneh volimo tudi nove odbore KS za posamezna območja mest Kočevje
Do 15. marca bo na zborih delovnih ljudi in občanov izvoljenih 60 delegatov v konferenco delegatov krajevne skupnosti Kočevje mesto, ki bo najvišji izvoljeni samoupravni organ občanov.
v (T) OZD bodo izvolili v konferenco 40 delegatov, družbenopolitične organizacije v mestu 12 delegatov in občani na zborih oziroma javnih tribunah 8 delegatov.
Medtem koje za vohtve delegatov v (T)OZD in družbeno-političnih organizacijah razumljivo, da bodo potekale tako, kot so že splošne volitve, pa je občanom manj razumljivo, kako bodo oni izvolili 8 delegatov.
Predsednik KS Kočevje Stane Otoničar je pojasnil, da bodo ti delegati izvoljeni na zborih občanov oziroma javnih tribunah, ki bodo sklicane za posamezna območja mesta. Po enega delegata so že izvolili na zborih za območje Mahovnik, Kajuhovo naselje in Strelišče. Danes, 27. februarja, bo ob 17. uri v dvorani Elektra zbor za območje Trate; 6. marca ob 17. uri v TVD Partizan (dom telesne kulture) za
center mesta; 7. marca ob 17. uri v TVD Partizan za Podgorski teren in 10. marca ob 17. uri v Šeškovem domu na Mestni log. Na vseh teh zborih bodo izvolili po enega delegata v konferenco delegatov KS, v centru mesta pa bodo dva.
Na žborih oziroma tribunah bo na programu tudi poročilo o delu KS od leta 1972 do 1975. program razvoja KS in njene bodoče naloge pri izvajanju ustavnih in statutarnih določb. O vsem tem bodo občani razpravljali in sklepali. Razen tega bodo občani volili nove odbore KS za posamezna območja mesta. Na dnevnem redu pa bodo še nekatere druge zadeve.
J. P.
DROBNE IZ KOČEVJA
_ ZADOVOLJNI, DRUGI NE n_ r®nie je bilo doslej lepo, skoraj Iransko. Čebelarji so bili za-sevlf ■''	je skrbelo za po-
ovoi^ vodo. verjetno je bilo zad-Pod •	mestno Komunalno
gg .J®ye, ker ni bilo treba orati sne-pjgl'^^istiti ulic. Nenadoma pa je žiti ^ četrtek začelo krepko sne-kiti da'so zdaj zadovoljni tisti, P'^ej niso bili, in obratno.
ZNAMKE - Februarja še dve izdaji poštnih znamk.

\/ (rnadvad odaovar^«
v 1^ čem sklepaš, da smo že
•komunizmu?
Ker v samopostrežbi na ^ 'Umajo več cen in kaže, že lahko dobiš po potrebah po denarnih zmožnostih, r^di česar cene niso več po-^^tibne.
Prva bo izšla za 100-letnico smrti Svetozara Markovića, politika in književnika. Druga pa bo priložnostna serija znamk ,,Muzejski ckspo-nati-star nakit" ki bo ob.segala 6 znamk v vrednosti od 1,20 do 8 din. To bo ena najlepših serij, kar je bilo izdanih v zadnjem času.
TABO.RNIKI DELAJO Taborniki, ki šo letos zelo živahno popri-jeli za delo in so izpopolnili svoje vrste z novimi člani, so zaradi dolgotrajnega lepega vremena spremenili delovni program. Ker ni bilo snega, so začeli izvajati že spomladanske naloge. Hodili so na izlete, vadili taborniške veščine in si ogledah nekaj kraških jam.
SEME IN BERACI Pust je v Kočevju minil bolj pusto. Nič ni bilo organiziranega, razen pionirsko rajanje v domu telesne kulture. Glavno je potekalo v gostilnah, kjer so SI bili ob zlati kapljici in viskijih vsi gostje kmalu podobni; tako pustne šeme kot ,,civilisti". R-ajali so do jutra. Bili so našemljeni z vsem mogočim, le smiselnih in urejenih mask je bilo-bolj malo. Otroci so prišli ob tem „prazniku" spet na svoj račun: v maskah so dva dni beračili po hišah in jim ni bilo niti do sladkarije in krofov, šlo jim Je samo za denar. Krof stane 3 din, pa so raje vzeli samo dinar. Krofe ali kaj podobnega so imeli doma, cigaret pa ne.
kočevske nhuige
Ciciban v Rinži
Pred kratkim se je zgodila v Kočevju nesreča, ki hi se lahko končala s smrtjo cici-bančka, ki obiskuje novi kočevski vrtec. Fantič se je neopazno zmuznil iz skupine, ki se je igrala na ograjenem delu vrta pri vrtcu, preplezal zelo nizko ograjo in po nekaj korakih na glavo štrbunknil v Rinžo. Neka šolarka, ki je videla z druge strani Rinže, kako otrok pleza preko ograje, ga je svarila, naj se vrne. Potem mu je tudi klicala, naj gre stran od Rinže, a otročičck je šel naravnost proti vodi in padel vanjo.
Tedaj je šolarka začela klicati vzgojiteljico. . Ta je pritekla in potegnila- malčka iz vode. Na srečo je bila namreč Rinža na tistem delu pri kraju plitva. Tako se je spet treba zahvaliti le srečnemu naključju, da ni utonil otrok.
Dogodek je pokazal, da je ograja pri vrtcu prenizka. Urbanisti oziroma načrtovalci vse preveč upoštevajo le, da so ograje lepe in poceni, varnost pa zanemarjajo. Zaradi neprimernih ograj se je zgodilo v Kočevju že nekaj hudih nesreč, ki pa, kot kaže, niso nikogar izmodrile. Tisti, ki delajo načrte za ograje oziroma za karkoli že, bi morali upoštevati predvsem varnost, nato šele lepoto in ceno!
JOŽE PRIMC
Med pospeševalce še gozdar, veterinar in socialni delavec
Obračun uvajanja pašno-košnega sistema od leta 1967 dokonča lanskega leta na območju Kmetijske zadruge Ribnica je pokazal, da je bilo v obdobju teh osmih let preusmerjenih skupno 42 kmetij. Zgrajenih je bilo 20 sodobnih hlevov, prav toliko pa prenovljenih. V vsakem je povprečno po 20 stojišč.
Velike zasluge za razmah pašno-košnega sistema imajo kmetje Jože Rigler iz Praproč, Alojz Oblak iz Grabna in Ciril Grebene iz Grebenja, ki so se prvi odločili za preusmerjanje kmetij. Pri uvajanju pašno-košnega sistema so kmetom in zadrugi pomagali biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut in Kmetijski zavod, posebno pa se je zanimal za dosežke tudi pobudnik tega sistema inž. Gvido Fajdiga.
Za tako posodabljanje kmetijstva pa je nedvomno zaslužna tudi sama Kmetijska zadruga s svojo hranilno-kreditno službo, ki je skupno z Ljubljansko banko, Združenim KGP Kočevje in drugimi organizacijami zagotovila v lanskem letu kmetom skupno za 4,7 milijona dinarjev posojil za preusmerjanje kmetij.
Preusmerjanje kmetij je zelo pomembno za napredek kmetijstva v občini, zato bi morali imeti pospeševalci pri svojem delu še naprej vso družbeno in politično podporo. Izkušnje pa so pokazale, da bi se morali v bodoče v kmetijsko pospeševal-
no službo vključiti še gozdar, veterinar in socialni delavec.
Prva dva sta potrebna zato, ker imajo kmetje tudi gozdove in živino, socialni delavec pa zato, ker ostajajo na vasi predvsem stari ljudje, zaradi česar nastajajo veliki socialni problemi".
J. PRIMC
Tik preden se uradno konča Ribnica, je ob glavni cesti proti Kočevju toliko smeti, da bi lahko o njih kakšno rekla tudi Medobčinska skupnost za varstvo okolja, če se že krajevna skupnost in drugi ne spomnijo. (Foto: J. Prime)
Pred volitvami v SZDL
Razprave o statutih in pravilih
v ribniški občini potekajo v teh dneh javne razorave o statu-
Krajevne skupnosti postajajo vse bolj prave skupnosti, v katerih uresničujejo občani svoje interese. Občani in odgovorni člani KS prihajajo vedno pogosteje na dogovore, razgovore ali celo obi^e v pisarne svojih skupnosti. Kjer je tako, so krajevne skupnosti na pravi poti. Na sliki: hiter dogovor v pisarni KS v Sodražici. (Foto: J. Prime)
Banka bliže občanom
Brez vlog tudi potrošniških posojil ne bi bilo
Od 1. marca dalje bo izpostava Ljubljanske banke (LB) v Ribnici poslovala nepretrgoma od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 11. ure. Za ta korak so se nedavno odločili organi upravljanja LB pri podružnici Kočevje zaradi hitrega naraščanja Števila varčevalcev.
Varčevanje je zelo pomembna dejavnost vsake države, od katerega imajo korist varčevalci in gospodarstvo. V bankah naloženi prihranki se z določenim delom vključujejo v razne oblike kreditiranja, in sicer od dajanja posojil gospodarstvu do potrošniških posojil občanom. Znano je, da so razvite dežele dosegle tak gospodarski vzpon v precejšnji meri tudi zaradi množičnega varčevanja. V zadnjih letih postaja varčevanje tudi pri nas vedno bolj množično.
Raznovrstnost oblik varčevanja, od klasičnega, do prenosa osebnili dohodkov na hranilne knjižice, pa zahteva tak način poslovanja bank, ki najbolj ustreza varčevalcem. Prav zato se je banka odločila za daljši de-
lovni čas, s čimer je banko približala občanom.
-man
tu SZDL Slovenije in pravilih občinske konference ter krajevnih konferenc SZDL. Pravila bodo dokončno sprejeta do 15. marca, do 30. marca pa se bosta že sestali občinska in krajevna konferenca SZDL.
Ti sestanki t)odo izkoriščeni tudi za zbore občanov in volilcev. Na njih bodo razpravljali o reorganizaciji krajevnih skupnosti (KS), sprejeli bodo statute šestih novih KS ter raz-pravljah še o drugih zadevah, ki jih bo volilcem posredovala v presojo občinska skupščina.
V ribniški občini v glavnem že zaključujejo razpravo o statutu SZDL Slovenije. Posebnih pripomb k osnutku ni bilo, pač pa so se strinjali s predlogi drugih, da je treba v statutu dati mesto tudi pionirski organizaciji, da je treba v njem posvetiti več pozornosti zdomcem, da se je treba v družbenem delu nazivati s „tovariš" in „tovarišica". ter še z nekaterimi drugimi predlogi o članstvu in članarini.
v J. P.
izobraževati delegate
v ribniški občini so ustanovljene samoupravne interesne skupnosti (SIS), ugotovili pa so, da delovanje konferenc delegacij še šepa. Občinska konferenca SZDL je že sklicala sestanek z vodji delegacij, na katerem so se pogovorili o nadaljnjem izobraževanju delegatov
Novice iz Ortneka
kmetijska razstava
Na nedavnem kmetijskem posvetu v Ribnici je bilo sklenjeno, da . bo letos organizirana razstava plemenske živine za območje' občin Kočevje in Ribnica ter kmetijskih zadrug Velike Lašče in Dobrepolje. Kmetijski zavod bo hkrati razstavil bike. Kraj' in čas razstave še nista dokončno določena.
VELIKO OBISKOVALCEV Razstavo del mladega ribniškega slikarja Antona Cebina je obiskalo precej ljudi. V knjigo vtisov so obiskovalci napisali, da je razstava uspela. Preccj slik je bilo odkupljenih že ob otvoritvi razstave.
KRUH ZVECER Zdaj v Ribnici že lahko dobimo svež kruh. Vendar ga ne dobite pri glavnili, ampak pri drugih vratili. Pekarija pri Djor-djevskem oskrbuje s kruhom vse območje občine Ribnica. Pripomb o kruhu, ki so bile v začetku, ni več. Pač pa ljudje v nekaterih bolj oddaljenih krajih niso zadovoljni, ker dobivajo kruh z zamudo. To se dogaja zato, ker je za prevoz kruha na razpolago le en kombi.
TRŽNICA SPET DELA - Tržnica v Ribnici, ki je odprta vse leto razen pozimi, je spet oživela. Trenutno na njej prodajajo blago, ki ga imajo na prodaj tudwv trgovinah. Lastnik pravi, da bodo svež paradižnik, papriko, čebulo in krompir dobili v začetku maja. Seveda tudi drugili kmetijskih pridelkov ne bo manjkalo. Vse to bodo dobili iz Dalmacije in .Makedonije.
GRADNJA PO NACRTU Grad"nja novega doma JLA poteka po načrtu. Veliko gradbenih strojev neprestano dela. Izkopani so že temelji, zdaj pa urejajo prostor, kjer
bo stal dom. Gradbinci so zadovoljni, ker jih v glavnem ne ovirata kaj dosti dež in sneg.
VELIK OBISK - Ribniška gostišča imajo precejšen promet, najboljši pa hotel Jelka, Stari grad in gostilna pri Pildarju. Vsako gostišče ima svoje „obiskovalce" oziroma stalne goste. V Starem gradu se ob džu-boksu zbirajo mladi, pri Pildarju kartajo starejši, v Jelki pa se zbirajo vsi.
—	Na koga čaka ponovno karambolirani most v Sodražici?
—	Verjetno na tiste direktorje, ki so pred dobrim letom padli z njega v Bistrico, da bi dali pobudo za gradnjo primernejšega mostu.
REŠETQ
A 9 (1336) ** - 27. februarja 1975
Stran aiedil: jOiE PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
H	\ U$ fjjP
TEDENSKi^LE
m
Četrtek, 27. februarja - Gabrijel Petek, 28. februarja - Roman Sobota, 1. marca — Albin Nedelja, 2. marca - Milena Ponedeljek, 3. marca Janja Torek, 4. marca - Kazimir Sreda, 5. marca - Janez Četrtek, 6. marca — Danica
LUNINE MENE
4. marca ob 21.20 uri - zadnji krajec
ČRNOMELJ: 28. 2. francoska drama „Ameriška noč".
KOSTANJEVICA: 2. 3. jugoslovanski barvni film ' „Bombaši".
KRŠKO: 1. in 2. 3. ameriški barvni film ,iAvanturisti". 5. 3. ameriški barvni film „Mortadella".
METLIKAn 28. 2. in 2. 3. ameriški barvni film „Kocka je padla".
MIRNA: 1. in 2. 3. „Noč vlomilcev".
■ NOVO MESTO: od 28. 2. do 3. 3. ameriški barvni film „Tihi maščevalec". Od 4. 3. do 6. 3. ameriški barvni film „Prišel bo moj dan".
RIBNICA: 1. in 2. 3. ameriški barvni film „Ubistvo v ulici Morg" SEMC: 2. 3. italijanski barvni film „Ta prokleti obračun".
TREBNJE: 1. in 2. *3. nemški barvni erotični film „Balzakove grešnice".
Igffl
Og
SLUŽBO ISCE
SPREJMEM vsa zidarska dela, obnavljam stare fasade, opravljam kleparska dela in barvam žlebove. Ponudbe pošljite pod „Solidno".
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM NATAKARICO za delo ' v gostilni. Lahko začetnica. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru, en dan v tednu prost. Gostilna na Hrastu, Suhor pri Metliki, telefon 77-925,
ISČEM MOJSTRA, ki bi prevzel že začeta dela na enodružinski hiši v Trebnjem. Pismene ponudbe do 15. III. 1975 na naslov: Stane Mežan, 7075 Churwalder Witi-bach II C Schweiz.
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, »rejmc frizerski salon Bec, Muzejsica 3, Novo mesto. NATAKARICO čedno in pošteno sprejem takoj v službo. Stanovanje in hrana za^tovljerio. Inte-lesentke naj se javijo na naslov ,3ife pri Ančki' v Metliki, CBE 28.
STANOVANJA
ISČEM NEOPREMLJENO SOBO in kuhinjo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (501/75).
ODDAM SOBO in kuhinjo dvema dekletoma. Ragovo 9, Novo mesto.
USLUŽBENKA nujno potrebuje opremljeno sobo v centru ali Bršlinu z možnostjo kuhanja, souporabo kopalnice in'posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (512/75).
ODDAM OPREMLJENO SOBO enemu ali dvema fantoma. Pelko, Lamutova 24, Novo mesto.
ODDAM DVE opremljeni sobi dekletom ali zakonskemu paru. Naslov v upravi lista (524/75).
V NAJEM dam večjo zračno sobo. Bršlin 17, Novo mesto.
DIPL. ING. iSČE v Novem mestu enosobno stanovanje ali gMsonje-ro za 6 mesecev. Sckoranja, Nad mlini 19, Novo mesto.
KRAJEVNA SKUPNOST Knežja vas odda v osnovni šoli Knežja vas podstrešno stanovanje - dve sobi in kuhinjo. Interesenti naj vložijo prošnjo na gornji naslov do vključno 10. marca 1975. Vse informacije po telefonu 068-"83-094.
Motorna vozila
FIAT 750i karamboliran, prodam, tudi po rezervnih delih. Ogled pri Kirer, avtoličar. Dol. Boštanj.
PRODAM ohranjen FIAT 750 DELUX, letnik 1974. Naslov v imravi lista (557/75).
PRODAM generalno popravljen motor, menjalnik ter rezervne dele ZASTAVE 750. Jože Iglič, Ma-hovnik 32, Kočevje.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973. Poizve se v trgovini Barve-Laki, Novo mesto.
ZARADI ODHODA k vojakom poceni prodam dobro ohranjen avto 2LASTAVO 750. Franc Nov^, Osrečje 16, Skocjan.
PRODAM AVTO TAM 5000, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran. Jože Kavčič, Orehovec 37 c, 68311 Kostanjevica na Krki.
PRODAM karambolirano LADO, letnik 1972. Pojasnila: Piltaver, avtoklepar. Krška vas pri Brežicah.
VSE DELE NSU PRINCA 1000 C prodam. Miran Milojkovič, Partizanska 8, Novo mes.to.
PRODAM TAUNUS 17 M SUPER. Alojz Pavlin, Skocjan 7.
PRODAM FIAT 750, letnik 1970.
Informacije v gostilni „Marička", Mala Bučna vas. Novo mesto.
UGODNO PRODAM FIAT 1300, odlično ohranjen. Blaž Turk, Maistrova 8, Novo mesto.
PRODAM OPEL REKORD, letnik 1961, v voznem stanju, tudi po delih. , Naslov v upravi lista (520/75).
PRODAM AVTO AUSTIN 1300, letnik 1971. Tone Pire, Volčičeva 44, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1968. Izlati, Paderšičeva 3, Novo mesto.
PRODAM TOVORNI avto MAN 635. Ogled popoldne od 15. ure dalje ali dopoldne pri IMV na gradbišču. Jože Klančar, Vel. Bučna vas 4, Novo mesto.
ZARADI SELITVE zelo ugodno .prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750, letnik 1969. Informacije po telefonu 22-352.
PRODAM
TRAKTORSKO KOSILNICO, hidravlično, za ZETOR 25, dobro ohranjeno in 2.000 kg odličnega sena prodam. Alojz Junc, Gorenja vas. Šmarješke Toplice.
PRODAM več bukovih drv. Alojz Avsec, Studenec,
PRODAM kosilnico Laverdaz obračalnikom, rabljeno eno sezono. Vihre 16 pri Krškem, xPRODAM kombiniran otroški voziček. Ogled v četrtek in petek od 15. ure dalje. Ivica Ucman. Pod Trško goro 70, Novo mesto.
KOMBAJN MAUSER-HARIS, manjši, 630, prodam. Drago Kramarič, Dragomlja vas, Suhor.
PRODAM otroški športni voziček „TRIBUNA", tudi za v avto, Luzar, Majde Sile 6, Novo mesto.
PRODAM 1(500 kg koruze v storžih. Naslov v upravi lista (555/75).
PRODAJAMO na drobno večje število kovinskih sodov. Cena 20 din. Novoles, TOZD tovarna stilnega pohištva.
PRODAM kravo, staro 8 let. Janez Hočevar, Krka 2, Novo mesto.
PRODAM polno avtomatski sejalnik za.krompir. Alojz Novak, Dolenja vas 7, Mirna peč.
PRODAM večjo količino kolerabe. Naslov v upravi lista (521/75).
PRODAM ENOOSNO Uaktorsko prikolico v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Martin Kova-čič. Črnec 47, Brežice.
MLATILNICO z dvojnim čiščenjem prodamo. Vaška skupnost, Dragomlja vas, Suhor.
PRODAM stilsko omaro, dve postelji z nočnima omaricama in plinski štedilnik. Ponudbe na naslov Sandi Bednaršek, Cenkarjeva la, 68270 Krško.
PRODAM gater žago v dobrem stanju. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (530/75).
staro hišo ali hlev, po možnosti pri reki/ali ali potoku z nekaj zemlje, primerno za vikend. Ponudbe pošljite na naslov: Žarko Blau, Rusanova 24, 41000 Zagreb.
PRODAM polovico stanovanjske hiše. Soba s souporabo kopalnice, garaža, podstrešje, vrt. Možnost dozidave. Informacije na telefon 061-44-572 Ljubljana,
PRODAM družinsko hišo z velikim vrtom in delavnico ali zamenjam za enosobno ogrevano komfortno lastniško stanovanje v Kočevju, Marija Fabjan, Seškova 14, Kočevje, telefon 86-873.
PRODAM vinograd z novo zidanico v Straški gori. Franc Dragman, Bršlin 36, Novo mesto.
PRODAM parcelo, primernega vinograd, v Sred. Grčcvju..V bližini tudi elektrika in voda. Jože Zupančič, Sela pri Stravberku, Otočec.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5 (poleg unfverze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
BIFE NA LETAUSČU oddamo v najem. Informacije na letališču v Prečni ali po telefonu (068)-21-107. . >
ioiMfnia
ADELKl KEŽMAN iz Breganskega naselja 149 za 21. rojstni dan in uspešno opravljeno maturo želijo veliko zdravih in srečnih dni ter mnogo, mnogo uspeha pri delu mama in ate.
Dobri, ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mesta želijo za dvojni življenjski praznik vse lepo in mnogo zdravih let ter ji voščijo za dan žena - otroci z družinami in sosedje.
Dragemu sinu in bratu FRANCU SUSi iz Brežic, ki služi vojaški rok V Tetovu, iskreno čestitamo za njegov 20. rojstni dan: ati> mama, sestra Slavica in brat Rudi z družino.
KUPIM
PIANINO rabljen, kupim. Naslov v upravi lista.
KUPIM novo ali novejšo hišo (lahko še nedograjena) v Novem mestu aH bližnji okolici. Plačam v devizah. Naslov v upravi lista (377/75).
KUPIM rabljeno omaro. Naslov v upravi lista (550/75).
POSEST
n
•J »3 2

Ob ncjiadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica-
toneta košmrlja
z Vel. Slatnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim sosedom in vaščanom za vso pomoč,»ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala delov, kolektivu IMV, Vodovodu Novo mesto, gasilskemu društvu Potov vrh-Slatnik ter'' duhovnikoma za opravljeni obred in lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. _
Žalujoči: žena Antonija, sinova Štefan in Tone z dnižina-ma, brat z družino in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica, tasta in starega očeta
j02eta zaletelja iz Dol. Toplic
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala Henigma-novim, Badovinčevim, Pelkojevim in Žvanovim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste dMOvali cvetje in vence, spremili pokojnika v tako" velikem številu na njegovi zadnji poti, orgahizaciji ZB iz Dol. Toplic za podarjeni venec, gasilskemu društvu DoL Toplice za podarjeni venec in poslovilni govor predsedniku Antonu Krušiču. Zahvaliujemo ^ tudi pevskemu društvu Dol. Toplice, gasilskemu društvu Zagra-dec in za ganljivi govor ob odprtem grobu tov. ravnatelju šole Zagradec.
Iskrena zahvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, prečastitemu kaplanu za spr^y stvo in opravljeni obred ter ganljivi govor.
Žalujoči: hči Anica s sinom Lojzetom, brata Henrik in Ludvik in drugo sorodstvo. Zagradec in Novo mesto.
PRODAM travnik ob Krki. Površina 0,80 ha. Cena po dogovoru. Albert Lorber, Vel. Malence 17 pri Brežicah.
UGODNO PRODAM hišico v Novem kotu ob cesti. Malči Zupančič, , Ljubljanska 26/a, Kočevje.
ZAMENJAM ZEMLJO na morju pri Šibeniku (480 m2, gradnja dovoljena, elektrika, voda in asfalt) za
KRISTINA BULIČ iz Ljubljane in DANICA MAGAJ s Podrebra 2, Semič, solastnici vrta, pare. št. 5057 in travnika pare. št. 5056 na Podrebru, prepovedujeva vsakomur hojo in vožnjo po teh parcelah.	• ANTON MATKO, Male Poljane 4, Skocjan, prepovedmem vožnjo po mojem travniku „Cinkeltov travnik" pod Podpoljanami. Kdor tega ne bo upošteval, ga bora sodno preganjal.
FRANC SLAK, Mali vrh 6, Mirna peč, prepovedujem odlaganje smeti, vseh vrst odpadkov na njivi pri Ulcah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Obenem velja tudi za prehod po travniku pri kozolcu.
MARIJA STRUCELJ, Jerneja vas, Črnomelj, prepovedujem hojo in gonjo živine ter pašo kokoši po mojem vinogradu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
I^Og/ESTILA I
NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA-LUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRSIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BO-* GO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRSKO.
B&UVAlLa
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga mama in stara mama
alojzija hrastar
z Vrha pri Pahi
Iskreno se zahvaljujemo znancem, sorodnikom in sosedom, vsem, ki ste podarili cvetje, vence in izrazili sožalje, ter vsem, ki ste jo spremili do njenega zadnjega doma. Posebna zahvala dr. Vodniku za pomoč in razumevanje med njeno dolgo boleznijo, župniku za obiske in poslovilni govor, družini Prešeren za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste jo obiskovali in ji nudili pomoč.
Žalujoči: hčerke Francka, Tončka, Lojzka in Marija z drur žino, sinovi Floijan, Pavle in France z družinami.
Ob boleči izgubi našega ljubega brata in strica
franceljna kovacica
iz Grobelj pri Novem mestu
iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjene vence in cvetje. Posebna hvala Mimici Rade, ki mu je lajšala trpljenje na zadnjo uro njegovega življenja, zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka, kolektivu Novomont^e za podarjeni venec in spremstvo duhovnikom za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: brat Tone z družino, sestra Angelca, Martina in Pepca z družinama, nečak Peter z družino. Zvonko z ženo, Dušan ter vsi ostali nečaki in nečakinje in drugo sorodstvo.
V 22. letu .je ugasnilo življenje naše ljube hčerke, sestre, sestrične, nečakinje in vnukinje
cvetke kermc
iz Radovlje pri Šmarjeti
Zahvaljujemo se vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, še posebno se zahvaljujemo Onkološkemu institutu iz Ljubljane, družini Kermc iz Ljubljane, tovarni IMV za podancne vence, 7. razredu osnovne šole Smarjcta in župniku za opravljeni obred.
NeutolašUjivi: ata, mama, brata Ivan in Jože, obe stari mami, tete, strici in drugo .sorodstvo.
Namesto venca na grob pokojni Neži Samida iz Smihela 20 poklanjajo vaščani Smihela 800,00 din osnovni organizaciji Zveze gluhih Novo mesto.. Za poklonjeni znesek lepa hvala. Osnovna organizacija Zveze gluhih, Novd mesto.
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
-Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brataU" strica
LUDVIKA VIDMARJA
Jezero 19 pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikoirii p"!® ^ j, in znancem za pomoč in izrečeno sožalje, poklonjeno cv ^ vence. Iskrena hvala Elektru Novo mesto, dr. Kranjcu zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine, dekanu in gos. Ki za spremstvo in govor, pevcem za zapete, pokojniku taic žalostinke. Marnu za ganljive besede ob odprtem grobu m ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: domači
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti naše ljubljene mamice, hčerke
insf
stre
IVANKE-REGINA -GLAVAČ
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikoni,
teljem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, k^or tistim, ki so našo najdražjo pospremili na zadnji poti. Ždujoči: hčerka Helenca, mama, oče in sestra
sta**
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je tiho zapustila naša ljuba mama, sestra, babica in prababica
URSULA G AS
roj. Les
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljenri in so jo v tako velikem številu spremili do poslednjega in nam izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom, ki so n obiskovali in nam pomagali v zadnjih trenutkih	I
trpljenja. Posebna hvala župniku in govorniku za 6^^'^ Sli*® I za slovo od hiše. Hvala pevcem iz Brestanice in s Seno	j
je bilo težko, toda tolaži nas zavest, da so ljudje imen P"
radi, ker jo je na zadnji poti spremilo toliko prijateljev,	i
Žalujoči: sinova Franc in Tine z dru^nantfi Mici, Tonka, Gelca, Anica in Rezka z družinanu, pravnuki ter drugo sorodstvo	!
Ljubljana, Sežana, Avstrija, Sevnica Koprivnica, Anže
DOLENJSKI LIS<
___________^
i U^iV
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJS^ s^i-* mesto USTANOVITELJI LISTA: občinske konfere" K1 žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo ni * Sevnica in Trebnje.	J2ov'ot,, r'
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Lcgan (glavni »n nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan } . Pezelj, Jože Prime, Jože Splichul (urednik priloge P)>
Ivan Zoran in Alfred Zcleznik. Oblikovalec priloge Ic ]iallja. - , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravu v nik: Lranc Bukovinsky.	,in
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 iačljiv«>K ročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din. P 45 ^ - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev ^n1 , ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — y 52100-620-107-32002-009-8-9	, (.,n n#V;<
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din. 1 j20P \ strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani us 1 mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beSc>1^. $t. '.-»I-1 v druge oglase in oglase v barvi velja do preklica ,c|r> c (& 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS ^ ,|jfliđ od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje ten ^ prometa proizvodov.	islov^l 1
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v	,
52100-601 -10558 Naslov uredništva in upraV.c;o6® ^j. mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon^^i* ^ ; Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo	l:
filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
20
DOLENJSKI LIST
Št. 9 (1336) - 27j^^ %
ZAHVALA
a, ^
V 69. letu starosti naj je zapustila naša draga mani mama in teta
HUDOKLINOVA MA^ MARIJA KOS
roj. Matoz Ob Težki vodi 15, Novo mesto
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljjO^ znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste se pošlo .0v mrtvaškem odru, ji poklonili toliko cvetja in vene®: . u zd^ velikem številu spremljali na poti k zadnjemu p0 \iAe\Wl*»i kom, medicinskemu in strežnemu osebju internega 00 geZl3$+( skrb, nego in tolažbo v zadnjih dneh njenega življ^nJ^^u,° zahvaljujemo prijateljem Ani Jerman, Robertu Šetini, Rudiju Rozmanu, Novakovim in osebju pa1 delka za podarjeni venec, vsem, ki ste nas tolažili, n in izrekli sožalje. Prisrčna hvala č. g. dekanu P. "etr^in porv: šmihelskemu župniku Francu Vidicu za spremstvo a t molitve ob odprtem grobu. Mamina dobrota bo žalostnimi sinovi.
Jože, Franc in Ciril z družinami ter drugo so
radio ljubljana
^■00.	Ob 5.00,
'500 ^Sn^®n^ 10-00' 12.00,
-^0 in ob 22.00. 8.0a ® ''Pored od 4.30 do
^	••	1J__________
{"jine. 12* 30^^^!	^
Ferčei^	nasveti - dr.
• P'vestnic	kakovosti
i°^blom Jo5°t^" i^'^O Minute z ^0 noč it M Privška. 19.50 do4aT''' ^^-00 Četrtkov I Leno	m napevov.
nnVt, '"e^o'lije. 23.05

;^^tičVinanX- ^1-00 PoročUa
«ak". 16	15.45
S,.Mtaute^rkm zdravje.
iJoKl'fA ,
S ^ Sif. besedo. IO??/.®'"'
Tuxi«^ .^»u. 11 nn Sedem
r
■ Jože v ^-30 Kmp«5o??^ Soste iz ^ '»istrp!^®^= Vrt v m nasveti -.12.40Ob
5'.2o't^ir f|^«° |°SS
IGIm''''?'S® za	^07
Sel n?® ~ H.
1^^ gostr 'l'^rističV"®®"- 11-00
tNaši i® ^ tujine 11 J^POtki za Jpozdravil^-^l'^alci ' /'I? - 14.00
f^eljsko^- 14.05 ^''^tajo in
fea 1 V°Poldne 18.;« ^^-00
'»tran. 19%»« MariJc^ Radijska L ^-^0 Lahko nn/.^^slovna »	otroci!
20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno.
PONEDELJEK, 3. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 PL«aa svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Kosta Hilarij: Obnova vinogradov na Primorskem. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 4. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Enote sporočila. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Preskušanje novejših sort soje pri nas. 12.40 Po •domače. 13.30 Priporočajo vam. 15.45 „Vrtiljak". 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 23.05 Literarni Knokturno.
SREDA, 5. MARCA; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Martin Mecej: Čebelarstvo Uravnava ravnovesja v naravi. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. ' ČETRTEK, 6. MARCA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska
RADIO SEVNICA
Nedelja, 2. marca: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 Devetsto knjig o eni pravljici — 11.25 naš razgovor
-	11.55 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
Sreda, 5. marca: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -16.45 tehnika in mi - 16.55 iz diskoteke naših poslušalcev - 17.30 mladinska oddaja - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (00 ZSM Boštanj) - 18.00 zaključek programa
Sobota, 8. marca: - 16.00 SOBOTNI VRTIUAK - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP L del -16.30 poročUa - 16.35 EPP IL del
-	16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
šola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti- -inž. Milan Rovan: Pregled količin sadilnega materiala v Sloveniji. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak". 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno.
TELEVIZIJSKI SPORED
RADIO BRE2ICE
ČETRTEK - 27. februar: 16.00
-	16.30 - Napoved programa, poročila, turistični napotki, nove plošče RTB - 16.30 - 17.00 -Aktualnost tedna, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 -Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI
SOBOTA - 1. marec: 16.00 -16.30 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE - 16.30 - 17.00 -Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja - 17.00 - 17.30 -KRONIKA, obvestila in reklame. Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole
-	17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA - 2. marec: 10.30 -12.00 - Domače zanimivosti -Poročilo z zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine - Za naše kmetovalce: Jože Volk pripravlja pogovor s kmetovalci -Magnetofonski zapis - Obvestila in reklame, spored kinematografov -12.00 - 15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO
TOREK - 4. marec: 16.00 -16.30 - Napoved programa, srečanje z ansamblom Slovenski inštrumentalni kvintet, poročila. Novo v knjižnici, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta - 16.30 -17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila in reklame - 17.00 -18.00 - MLADI ZA MLADE
ČETRTEK, 27. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoU (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli-ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina
—	ponovitev (do 16.05) (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.25 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta - 4. del (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Moliere za smeh in jok - barvna TV nadaljevanka (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj). 21.00 Kam in kako na oddih (Lj). 21.10 Četrtkovi razgledi: Po stopinjah razvoja (Lj). 21.40 Iz koncertnih dvoran — M. Gabrijelčič: Memento mori (Lj). 22.55 TV dnevnik <Li).
PETEK, 28. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoh (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.35) (Bgd). H.lOTVvšoU-ponovitev (B^). 15.35 Angleščina (Bgd). 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 . Kuhinja pri violinskem ključu; O gramofonski plošči -barv. (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Jugoslovanska folktora; „Prelo u selenče" - barvna oddaja (Lj). 18.40 Mozaik (Lp. 18.45 O mladi ^žieracgi - Mladina in prosti čas (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Ci^cak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 Propagandna reportaža (Lj). 20.00 3—2—1 (Lj). 20.05 Custer z zahoda - celovečerni film (Lj). 22.20 TV kažipot (Lj). 22.40 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA, 1. MARCA; 9.30 TV v šoli (Bgd). 10.35 TV v šoli (Zg). 12.00 TV v šoli (Sa). 12.30 Nogomet Sarajevo ; Crvena zvezda
-	prenos do 14.15 (Sa, Lj). 17.45 Obzornik (Lj). 18.00 Kuhinja pri violinskem ključu: Peter in volk (Lj). 18.30 Mozaik (Lj). 18.35 barvna oddaja za otroke (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 T V dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Gkdališče v hiši (B^). 20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Bg). 20.45 Za vse življenje - barvna serija Človek brez meja (Lj). 21.15 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.20 Ladja na kateri služimo -celovečerni film (Lj). 23.00 TV d;ievnik (Lj).
NEDELJA, 2. MARGA; 9.25 Poročila (Lj) - 9.30 Svet v vojni -
serijski dokumentarni film (Lj) -10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Rokomet Vašaš (ženske); Lokomotiva - Z vaško godbo in ansamblom M. Kumra - Festival zabavne glasbe v Sanremu, barvni posnetek - Kaj veš o prometu - Risanka - 16.25 Moda za vas, barvna oddaja - 16.40 Košarka Olimpija ; Zadar, prenos (JRT) (Lj), v odmoru {)fopagandna oddaja - 18.15 Poročila (Lj) -18.20 Propagandna oddaja (Lj) -18.25 Vesolje 1999 - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.5() Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Odpisani, TV nadaljevanka (Bg) - 20.50 Karavana; Bukovica, 3. del barvne oddaje (Lj) - 21.00 Športni pregled (Bg) - 21.55 TV dnevnik (Bg)
PONEDEUEK, 3. MARCA; 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do L1.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli -ponovitev (do 16.05) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.30 S. Makarovič: Sovica oka (Lj) - 17.45 Barvna risanka (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Potniki brez potnega lista: (FIlm Svetovne
zdravstvene organizacije) (Lj) -19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak. (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Sodobna oprema — barvna oddaja (Lj) — 20.05 B. Grabnar: Od sedmih pod trančo - TV drama (Lj)
-	21.10 Kulturne diagonale (Lj) -
I.40	Mozaik kratkega filma (Lj)
-	... TV dnevnik (Lj)
TOREK, 4. MARCA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9,35 TV v šoli (Bgd).
II.05	TV v ŠoU (do 11.35) (Sa). 14.10 TV v ŠoU - ponovitev (Zg). 15.35 TV v ŠoU - ponovitev (Bgd). 16.05 -TV v ŠoU — ponovitev (do 16.05) (Sa). 16.35. Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.35 G. Vitez: Zrcalce; barvna oddaja (Lj). 17.50 Spoznavajmo glasbo: Razpoloženje v glasbi," barvna oddaja (Lj). 18.05 Obzornik (Lj). 18.20 Nikogar ni doma, otroška oddaja (LJ). 18.30 Avtomobil skozi kamero - serijski film (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Ne prezrite (Lj). 19.15 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 iV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Diagonale; Izbor iz programa drugih TV študijev (Lj). 20.55 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.00 K. Mikszath: Črno mesto - barvna TV nadaljevanka (Lj). 22.00 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 5. MARCA: 8.10 TV v ŠoU (do 10.50) (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Pohoiie, Plešivec do 16.55) (Bgd). 17.30 Viking Viki
-	barvni film (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Mladi za mlade - oddaja TV Zagreb (Lj). 18.40 Mozaik (Lj). 18.45 Knjiga v rokah bralcev -reportaža (Lj). 19.15 Barvna ris^ka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Celovečerni film (Lj).... Miniature.... Rezervirano za šport (Lj).... TV dnevnik (Lj).
*š
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Jože Hočevar, Jože Seničar, Martin Lenart, Franc Hodnik, Jože Pakar, Martina Šašek, Stane Granda, Ciril Češarek..Maijan Petrov in Jožefa Vidic, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Ašič, Štefka Kranjčič, Alojz Surla, Janja Koblar, Majda KasteUc, Martin Hozjan, Antonija Rukše, Jernej Klemene, MiUvoj Zadkovič, Brane Avbar, Jožefa Ljubi, Marija Ljubi, Darinka Avsec, Marjan Gregorič, Jože Mišmaš in Anton Floijančič, člani Novoteksa Novo mesto; Jože Klobučar, član Gorjancev Straža; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Ivan Irt in Alojz Plantan, člana Novomontaže Novo mesto; Jože Cimprič, Ivan Bobič, Janez Kolenc, Zvonko Derganc, Ivan Barbič, Marija Dular, člani IMV Novo mesto; Anton Konček, Anton Rajer in Albin Barbič, člani Javnih skladišč Novo mesto; Anton Marolt in Vinko Bašelj, člana Ele Novo mesto; Anton Gorenčič, Lidija Zupančič, Peter Martinčič, Janez Kužnik, Jožefa Čemič, Greta Peperko, Jakob Jakubovič, Sonja Može, Alojz Može, člani Novolesa Straža; Olga Vidrih, članica Laboda Novo mesto.
"OVO fHESTO
mOUSTRURmOTORniH VOZIL novoniESTO
topirlUMJ:
Pohodni republiki pod gorjanci 2 njenem kiravskem junaku Wu bakšetu
inousTRunmoTORniH VOZIL novomESTo
inDUSTRijnmoTORniH VOZIL novomESTo
8MomnSki ?redstDinik P"'
£ PoveVpaai. &?? "* odtrgati, da bi nihće &JSen5Je Vedel 2a^om" terenci svetovali, naj Jktidj 8ovoril: Ce ni £■Italiiani odkrije-W Pflof ^ Slave 910,13 vas'	kaj
ft?o0^fronto.KotDa1POldru60 leto P°dpiial
S,Je bil p jaških grozod zai*etku vojne priha-K, v v kat ?• jivi mnniix J vlh Hrvaškem p]eteli^v cerkvi v g/it?0^1 Pravoslavnih H^kega f av^ik odvetnil/ii'i -8a^e PriPravil je 'Cam. P0^!0stana deial h" Je Predst°jnik oAe nin° lsku v Zaorik ne more veijeti
C,NUnU8° hui^e kot Pa J®.P°vedal» da
K ^tDUIr°nti v &ntio Je.mislil» in izročil , . Jernqu denar za P«-
t^evod^s^droWomP°dSlal Italijan0"> v
H J°bi n . te|)i vstaje	3 se skrivajo v sa-
CP^Sr0)0 ceUco sumv ■')e M ^ v Sko-^vi ^rah v'Pa jo našli 7aiilve.8 asove- Italija-^vap0stelji ^°fovi sobi lenJeno in prazno.
Tr-C^a s hx prenočili dE? ni U votel- V ško"
* lfe ^tjer^^Pitko-11' ^Lici31'^1 Pre'skalt vse Ple. *i d ^ vse 1 udeležil iskSr	Je nemški
S t1* ^lprahu^ s nrSa' dejal: 'Alles irn
^ci \r^cev ?J- Pr°č je te ti°m p0tegnil P° mi-
32
^^aaass*
nesrečen tiščal glavo v odgo, da ne bi na glas kihnil. Bilje močno prehlajen.
BELOGARDISTICNA KONICA ITALIJANSKE OFENZIVE
Pri Miklavžu na Gorjancih so legisti, kot smo slišali, že zvečer požgali Hudoklinovo planinsko gostišče. Zidana hiša ni hotela goreti. Sneli so okna in vrata in izdrli iz zidov lesene okvire in s tem netivom podkurili. Italijanom, ki so prišli na goro poznge in hoteli vedeti", zakaj so hišo požgali, so se izgovorili, da je služila partizanom. Potem so tudi Italijani pomagali.
Med požigalci je bil tudi znani poglavar vlomilske tolpe Matija Zagorc-Jape iz Zapužev. V decembru je bil ujet in pri zaslišanju priznal, da je v planinsko gostišče nosil slamo.
Drugi dan, v petek, je ves dan silovito grmelo topništvo. Legistom" pri Miklavžu so Italijani ukazali očistiti Kobile. Italijani sami so ostali na gori. V cerkvici so ubili in pekli mulo. Kurili so z vsem, kar so v svetišču našli lesenega. Gospodar požganega doma Nace Hudoklin je pozneje našel sredi cerkve velik kup pepela. V kotu sta v neznosnem smradu in rojih muh razpadala drobovje in gnila nesnaga.
Legisti so medtem že zgodaj krenili od Miklavža. Šli so po obeh robovih Kobilske doline; po zahodnem nad Kranjsko drago, čez Veliko Kobilo in Grobišče na Mihovo — ,po poti torej, po kateri je šla prejšnji večer partizanska vojska; druga kolona je obšla južni konec Kobilske grape in po njenem vzhodnem robu čez Špileijevo špico prodirala na Javorovico. Tretji oddelek se je
spustil v dolino in prispel prav tako v Mihovo in Vrhpolje, kjer so jih čakali Italijani.
V južnem koncu Kobilske doline so legisti našli ostanke poštnega avtobusa, ki gaje bil Rudi Pirkovič-Jaka spomladi, 19. maja, s svojo patruljo zaplenil na Dolenji Brezovici. Tik nad vozilom se/ ^ je prejšnji dan zgodaj zjutraj utaboril gabrski ' vaški zaščitnik Jože Rakoše s sovaščanoma Francem Župančičem, po rodu Čmomaljcem, in Jo-žetom Kupljenikom; pridružil se jim je bataljon-^ski mesar Gašper, kije prišel iz Slamičđve tovarne konzerv v Ljubljani. Rakoše in Župančič sta bila oborožena z italijanskima puškama in bombami, Gašper pa je imel Italijanko pištolo tipa gazer. Imeli so zelenko žganja in pol nahrbtnika suhega sadja, Gašper pa je prinesel nekaj salame.
Opoldne so Šli tik pod avtobusom legisti. Nekdo je klical: „Gospod poročnik, levi breg, levi breg!"
„Če gredo proti Mihovemu, potem smo na levem bregu mi,V so naglo ugotovili partizani in zgrabili za orožje. No, od trume, kije štela okoli štirideset legistov, se ni hotel "hihče oddaljiti.
Niže v Kobilah je tako imenovano Mi^e selo.
V	zelo starih časih je ime pomenilo „f^škova kmetija". Od nje ni ostalo nič, razen gospodarjevega imena. Položaj je ravno pod Brlogi, v katere je zvečer zgrmela partizanska komora. Na tem mestu je sedaj taborila Borutova ogledniška patrulja.
^	N
Vsem, ki so doslej menili, da je v tem podlistku premalo o partizanih, naj povemo, da bo zg(^ovina partizanske Goijanske čete in bataljona posebej napisana in objavljena. Pošljite gradivo, kdor ga še morda hrani ali bi bfl pripravljen prispevati spomine na posamezne bitke in druge dogodke, v___—-
Po odhodu Goijanskega bataljona na Žumberk v četrtek popoldne so Borutovi partizani ostali na Kiri. Pospravili so Beletov hram s štabno pisarno in v vasi prenočili. Drugi dan dopoldne so se pred topniškim ognjem umaknili v Mi^e selo.
V	petek sredi dneva je prihajala tik pod njimi tista truma legistov, ki je malo prej obšla Rukšeto-vo taborišče.
,JPojdi še malo više!" so partizani slišali ukaze v legističnem oddelku.
„Tu ni nič," je odgovarjal drug glas, „saj še skozi ni mogoče priti, tako je zaraščeno."
Pač pa so legisti malo naprej našli skrivališče imovine vrhpoljskih domačinov, • zakopane kmečke skrinje z zalogami žita, masti, obleke in kar je bilo l^etu. dragocenejšega. Legisti so si plen razdelili, česar niso mogli odnesti, pa razbili in požgali.
VDOR NA PREŽEK
Razbijanje po vratih in kričanje, naj odpro, je tisti dan vznemirilo oskrbnikovo družino na pre-žeškem gradu. Odkar se je začela ofenziva, so se zaklepali. Majerica Jožefa Lipajevaje hitela odpirat. V temni, obokani hodnik je vdrla truma belogardistov. Med domačini je oskrbnica spoznala kaplana Kupljenika, ki je pred dobrim mesecem sodil na smrt jetnike na Gracaijevem turnu, Janeza Škofa iz Stare vasi, Franca J'akšeta-M^en-čana, lenuha, ki je zapustil svojo družino in mlin v Orehovici in se pridružil belim, surove Ločane in še nekaj znanih obrazov in tujcev. Grajski so jih našteU deset.
Majerici so premetali sobo, ji pobrali obleko, perilo in potegnili s postelje odeje in žimnice. Niso se zmenili za starko, ki je kričala, kaj jih brigajo tuje stvari, ki si jih je težko prislužila, in naj se poberejo. Starega znanca, ki si je znašal grabež na kup, je pahnUa, da je omahnil po sobi. „Ti hudič beli, sem te futrala, da nisi od gladu crknil...," je kriknila; več ni utegnila. Razjarjeni legist se je pobral in se pognal v oskrbnico. S težko roko jo je zadel dvakrat po glavi, da ji je poškodoval oko in uho in je pri priči nanj ogluše-la za vse življenje. Braneč mater, je mladi, krepki sin Jože nasilneža podrl in mu pokleknil za vrat. Navalili so legisti. Vnel se je pretep. Mladi Lipaj se je tolpe otresel in jo razrinil. Spopad se je končal t^o nepričakovano, kakor se je začel.
„Tu je še par podplatov," je kaplan Kupljenik potegnil z omare v papir zavito usnje in ga stlačil v malho.
„To je pa komisarjevo, Počkajevo," je vzkliknil legist, Id je vlekel izpod postelje kovček, ko so drugi že odhajali.
„Ni res, to je shranila tu sestra moje snahe Nunčičeva," je ogorčeno ugovarjala oskrWca.
Na dvorišču so pobirali z vrvi še mokro perilo. „Te gate so tudi moje," so slišali Lipajevi prepir zunaj. „Za plen so se bili vedno pripravljeni med seboj tudi stepsti," je pozneje pravil kirovski pipar.
DOLENJSKI LIST
23

To ga srčno veseli
„Verjemite,.da mi priznanja nikdar niso prišla niti na misel, ko sem trideset let hodil po sestankih in politično deloval Mene to veseli, kakor na primer nekoga ribi-štvo ali lov. Jaz v političnem delu resnično uživam," mi je dopovedoval Matija Kobetič iz Drežnika pri Vinici takoj zatem, ko je prejel eno izmed petih priznanj Osvobodilne fronte, kolikor so jih tudi letos podelili v Črnomlju.
Za Kobetiča nihče ne bi mislil, če ga oceni na prvi pogled, da je mož tako vnet aktivist. Skromen in droban, nikdar se ne sili v ospredje, rnali kmet, ki pa ga je doletela tipično belokranjska usoda^ Iz enega najbolj zaostalih predelov Bele krajine - iz lipskega konca - ga je pot zanesla v partizane: najprej v Gubčevo brigado, od tam so ga dodelili v centralno partizansko bolnišnico na Rog, kjer je na Lesenem kamnu dobavljal hrano za ranjence in osebje, nosil vodo, prenašal ranjence in pomagal, kjer je bilo potrebno. Zelo rad se svominja tistih dni, čeprav so bih' negotovi, kruti in napotili. Po osvoboditvi so ga vabili v vojaške šole, na tečaje in v službe, toda Kobetiča je boli vlekla zemlja) Pa družino je imel
Čim je prišel iz vojske domov, na vas, ie nemudoma postal funkcionar in kot tak ostal aktiven vse do današnjih dni Kdor pozna tiste kraje: Staro in Novo Lipo ter Drežnik, dobro ve, da je
to morda politično „najtežji" teren v občim. Sp pred dobrimi desetimi leti smo pisali, da se v Lipi ženske kregajo, ker si očitajo čarovništvd. Kako počasi se spreminja tam ljudska miselnost! Politično delo je vezano na zelo ozek krog ljudi, silno težavno. Kobetič nikdar ni obupal Zadnja leta je celo z vaščani vred očitno uspel. Da so se lotili več skupnih akcij, da so pomagali skoro vsi, ni bilo tako lahko doseči.
Značilna belokranjska usoda pa se močno kaže tudi v Kobetičevem družinskem življenju. Devet otrok ima, ampak bosta z ženo ravnokar sama. Najmlajši je še slučajno pri hiši, vendar se že ozira za službo. Najstarejši, Jure, dela v Belsadu, Janez je poročen v Horjulu nad Ljubljano, Jože je v Švici, Ivanka v Nemčiji, Mirko in Marjana sta uslužbenca v Ljubljani, Fanika pa je medicinska sestra v novomeški bolnišnici Devet otrok, ki jih je skopa zemlja pognala v svet.
In Kobetič? Vesel je, da je otroke spravil h kruhu, zase ga ne skrbi: „Dokler mi služijo roke, da lahko delam, me ni strah. Pa tudi priznavalnino dobim. Za razvedrilo pa, kot rečeno, sem aktivist!" Kobetiča naj bi spoznali tisti, ki se branijo ene same funkcije. On jih ima celo „rešto" in vse tako dobro opravlja, da so mu zanje dali visoko priznanje.
RJA BAČER
Iz BHpe III jih je dvakrat pregnala voda - Kapniki le v dveh jamah
„Lani smo imeli jamaiji veliko sreče. Skupno snfo registrirali 19 novih kraških jam, ki merijo 1.604 m. Jam smo odkrili sicer več, a registriramo lahko le tiste, ki smo jih dokončno raziskali in izdelali zanje načrte," je povedal o lanskem delu kočevskih jamaijev vodja njihovega katastra Vasja Belšak in naddjeval:
„Razen teh smo raziskali še 8 drugih jam. V teh številkah pa ni upoštevana Bilpa, ki je izredno težavna. Lani smo bili dvakrat v jami Bilpa III, a smo se morali obakrat iz nje umakniti, ker jo je prav med našim bivanjem v njej obakrat začela zalivati voda, ki je dosegla okoli 150
kmalu pretvornik na hribu ravan
RTV Ljubljana v , svojem informativnem listu sporoča, da bo pretvornik na hribu Ravan začel obratovati predvidoma 10. marca. Sprejemni signal bo dobival s pretvornika Kočevje na kanalu 8 in bo pokrival kraje; Vas-Fara, Brod na Kolpi, Potok in Hrib. Si^al bo posredoval tudi pretvorniku, ki ga bo še potrebno zgraditi na območju Kužlja. Investicijske stroške za nabavo in montažo tehnične opreme v znesku 260 tisoč din je pojcrila RTV Ljubljana. Krajevna skupr nost Vas-Fara pa je opravila vsa gradbena dela. Prebivalci so vl(> žili v izgradnjo tipsko pretvorni-ške hišice, nizko napetostnega električnega voda, ozemljitve, temeljev antenskega stolpa in za popravilo dovozne poti okoli 150.000 dinarjev in vehko prostovoljnega dela.
cm višine. Z opremo in šotori smo se zato umaknili v Bilpo IV."
„Kapniki so le v jamah Biserka in Remergrund I, vendar je Biserka, ki je na Mestnem vrhu^ prestrma in ni primerna za turizem; dolga je 149 m. Remergrund I, ki je v Peklu pri Knežji lipi, pa je preveč oddaljen od Kočevja.
„Lani smo našli torej precej jam. Bdog je 485 m dolga jama pri Rim-
skem, ki jo bomo še minirali in iskali nadaljevanje. Dve jami Remergrund merita 535 m, tretja pa še ni raziskana do konca. Ena je se aktivna, se pravi, da občasno teče skoznjo vo^. Suhoriu smo odkrili Vodeno jaihio, pri Moravi pa 2.22U m dolgo Prepadno jamo, kije 148 m globoko. Se vedno je nismo raziskali dp kraja, ker nimamo dovolj opreme. Zanjo bomo potrebov^i tudi čolne. Pod Livoldskim vrhom pa
smo našli Grozno 168 rovov in so v njej tuo^
Težke ure so bile poplačane
Brata Železnik med najboljšimi vozniki rallyja v Jugoslaviji - Športna komisija: uspeh obvezuje
PREMALO
inženirjev
Na Krški tehniški sredjU^
zelo težko dobijo predavatelj^ strokovne predmete- . ^ manjka na šoli 6	g
Razen rokometašev, vrste Inlesa, so v Ribnici med mladino priljubljeni tudi člani tekmovalne vrste AMD Ribnica. Na eni izmed zadnjili sej upravnega odbora AMD so presedali tudi tekmovalne dosege ^ojih športnikov v" "prejšnji sezoni.
Voznik Milan Kajtna je s sovozni-kom Zlatkom Draškovičem na rally prvenstvu ,.Štajerska 74" ob koncu tekmovanja zasedel odlično drugo mesto. V tem tekmovanju sta nastopili še dve ribniški posadki: Alojz Mihelčič z Janezom Maroltom in Vlado Skulj z Janezom Hočevarjem. Največji uspeh sta vsekakor dosegla brata Franci in Tone Železnik. Na prvenstvu SFRJ sta z vozilom Renault 12 gordini nastopila v kategoriji rtad 1300 ccm. Udeležila sta se pet dirk. Izostala sta le na balkanskem rallyu zaradi težje okvare na tekmovalnem vozilu. Na vseh dirkah sta odlično vozila in vsi njuni napori so bili ob klincu tekmovanja poplačani z odličnim tretjim mestom. V tej kategoriji je prvo mesto osvojil znani voznik rdlyja Aleš Pušnik.
Na enem od zadnjih sestankov so se na podlagi številnih in obetavnil^ uspehov odločili, da mora športna komisija delati še naprej. Vprašanje je le, kdo bo fante financird. Pol^g pomoči AMD, občinske temeljne te-lesnokutturne skupnosti bo potrebna v letošnjem letu dobiti dodatna '^edstva, če bodo hoteli tekmovalci še napre> nemoteno nastopati. Dodatna sredstva bi potrebovali tudi zato, ker bi v, letošnjem letu na državnem prvenstvu vozili kar dve posadki.
Na sestanku športna komisija ni pozabila na nekatere delovne organizacije, ki so tekmovalni avtomobili-stični šport v Ribnici z razumevanjem podprle. Te so: RIKO, Sa-turnus in Autocommerce iz Ljubljane ter novomeška IMV.
Na 'sliki: brata Železnik v tekmov^e® s katerim sta dosefla^r jf he. Na vsakem cilju njiju nabralo precej rally tekmovanj podpis. (Foto: Bogo
Koline pri Molanovih
Praznik za hišo in praznik za sosesko
Hribovsko vas Zdoleje minuli četrtek ponoči pobelil sneg. Mrzlo jutro je bilo kot naročeno za koline na Molanovi domačiji. Zima je pričarala romantiko nekdanjih kmečkih praznikov.
Domači so bili dobre volje. Hiša je bila navsezgodaj polna ljudi.
Nad tristo kilogramov težko svinjo so si prišli ogledat tudi bližnji sosedje, da bi bili za vsak primer pri roki za pomoč. Koline pri Molano-vih so bile pravi družabni dogodek. Kmetje dandanes ne zakoljejo vsak dan take mrcine.
Na prirejo je bila najbolj ponosna stara mati Terezija Molan. Svinjo je zredila čisto sama. 2e_od nekdaj' ima veselje s tem. Kdor zna, ima srečno roko. In za Molanovo mamo to velja. Sedem križev nosi, pa se še vedno urno suče kot dekle. Počitka ne pozna. Delo jo pomlajuje, ob njem pozabi na leta in na vse druge težave.
Molanovo posestvo je veliko. Osemnajst hektarov meri, od tega
nic za diabetike
Ribniški diabetiki se pritožujejo, da ne dobe več primernega kruha. Dokler je Ribnico oskrbovalo s kruhom „Žito" Ljubljana, je bil naprodaj pogosto tudi kruh za diabetike. Zdaj, ko imajo zasebnega peka, takega kruha v Ribnici ni več- Diabetiki negodujejo tudi zato, ker ob raznih podražitvah dobe enak povišek kot zdravi občani, čeprav je najdražje oziroma se največ podražuje prav tisto blago, ki ga potrebujejo za hrano diabetiki.
sedem hektarov obdelovalne zemlje. V svinjakih imajo osemnajst prašičev,, v hlevu pa redijo po sedem do osem glav živine, je povedal gospodar Branko. Letos bodo gradili sodoben hlev za dvajset krav molznic. To bo tretja kmetija, ki se v Zdol-skem okolišu preusmerja v živinorejo. Specializacija ji obeta boljše ča-sc
J. TEPPEV
Na območju novomeške UJV so se prejšnji teden zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom. Prva žrtev je 20. februaija ob 2.50 v Poljanskem klancu postal 20-letni Jakov Šumberac. Zgodilo se je, ko je Bruno Ru-žič iz okolice Labina vozil tovornjak in je na zasneženem cestišču v Poljanskem klancu ustavil, ker je začelo drseti. Sopotnik Šumberac je izstopil, da bi pod kolesa podstavil klinasti podložek, "toda fanta je podrl tovornjak, ki ga je naproti pripeljal Peter L^etič iz Sremske Mitrovice. Med srečanjem ga je namreč zaneslo.
V Krakovskem gpzdu je ta dan ob 6.20 umrl kot cestna žrtev tudi 50-letni Rudi Perše iz Novega mesta. Stanko Rupret
iz'Petrkovca je vozil tovornjak in ustavil ob desnem robu ceste, ker je opazil pod cesto , avto s prižganimi lučmi. Takoj za njim je po zasneženem cestišču pripeljal osebni avto Novomeščan Ivan Trščinar in trčil v tovornjak. Pri tem se je sopotnik v. osebnem avtu. Rudi Perše, tako hudo poškodoval, da je v novomeški bolnišnici poškodbam podlegel. Huje poškodovana v tej nesreči pa je bila še Zofija Radojčin iz Krškega, laqe poškodbe pa ima voznik Trščinar.
Tretjo žrtev je zahtevala cesta med Gradcem in Semičem v nedeljo, 23. febniarja. Franc
Pavlišič iz Črešnje^]V opel proti Semiču pa je avto zaneslo,
gubil oblast nad voz se je avto prevrač^ ^ drevesu pri cesti.
del iz vozila, nanj P j,jj , vrnil avto. Pri tem 3 ^;
hudo poškodovan, med prevozom v bol ^ škodovana pa sta D t,i* potnika Viljem * Anton Petrič, oba
. \/j[
Vse tri nesreče s ^ '
še za okrog 46.000 škode.

KRIVE SO OBJEKTIVNE TEŽAVE
Dolžan sem odgovor, tovariši, na vprašanje, ki ga je zastavil delegat Repič. Vprašuje namreč, kako smo mo^ v našem Hitrotkalu izdelati damski steznik brez zadnjega dela. Gotovo vam je znano — komur pa še ni, bo zvedel zdaj, da sem imel sedem dni gripo — in Icdo, vas vprašujem, je že videl tehničnega wektoija, da bi letal po tovarni s povišano temperaturo in z nosom, iz katerega malodane kaplja.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da obstaja določena kriza po vsej Evropi, da, lahko celo trdim, po celem svetu. Tudi v Ameriki, da, tudi v Ameriki. Tu mislim predvsem
na energetsko krizo, s katero se ubada človeštvo zadnja leta, mislim na vojno na Bližnjem vzhodu, ki lahko danes jutri preraste v svetovni spopad. Ne smemo pozabiti nadalje na lakoto v Bangladešuin v Indiji na kolero v Pakistanu, na tifus v Italiji, na potres lia Kitajskem, na izbruh Popoka-tepetla, na letalsko nesrečo v Franciji, na devalvacijo ameriškega dolaija, na vladno krizo v Argentini, na nerešeno ciprsko vprašanje; v Nemčiji, na primer, odpuščajo delovno silo, Švedi nočejo več novo-priseljencev in celo na beo-grajslu fakulteti ni bilo vse tako, kot bi moralo biti.
Sicer pa, tovariši, ostanimo kar lepo doma, v Repičevi dragi; povejmo, kakšne ceste imamo: luknja pri luknji, poglejmo, kako slab električni tok imamo: celo brivski aparati crkavajo: poglejmo nadalje, kako je z našim vodovodom pa z otroškim varstvom, z nerazvitim kulturnim in športnim življenjem, s kmetijstvom in vinogradništvom, poglejmo našo delovno disciplino pa to, da je veliko ljudi namišljeno bolnih, ne pozabimo, da je naša mladina raje v gostilni, kot da bi delala, da nimamo denarja za socialno, skrbstvo, da imamo premajhne prostore v zdravstve-
nem domu, da kmetje ne morejo prodati svojih pridelkov zadrugi, da ni bilo že dolgo čaisa dežja, da pa na drugi strani nimamo urejenih nasipov ob rado poplavljajoči reki, da se kot gobe po dežju širi huliganstvo in ne nazadnje, da je naša Repičeva draga nerazvito področje.
Če vse to in še kaj drugega upoštevamo, lahko mirne duše rečem, da me je vprašanje tovariša Repiča dobesedno frapiralo in ga nimam za nič drugega kot za provokacijo in za napad na mojo osebnost. Kaj drugega bi naj sicer bilo?
TONI GASPERIC
Bila je na robu s
Stevardesa ponesrečenega Jatovega j<eri na Vulovi.č se vrača v običajni tok žftU
Pred tremi leti se je dogodila letalska nesreča, kije tđrjala,življenja posadke in potnikov - z eno samo izjemo. Od vseh, ki so se tistega usodnega dne. peljali z Jalovim letalom Vp-AHT, je po padcu na skalnate planine severne Češke ostala živa samo stevardesa Vesna Vulović.
Izjemna sreča in strašni dogodek sta pustili močne posledice. Vesna nesreče ne more pozabiti, prav tako pa tudi ne prijateljske pomoči Cehov, ki so prvi prispeli na prizorišče. Čeprav bi želela težke ure tistega 26. januarja pred tremi leti pozabiti, to ni mogoče. Vendar se Vesna vrača v običajni tok življenja. Spet je v službi pri JAT, samo da ne več kot stevardesa. Po nesreči je menila, da ne bo nikoli več stopila v letalo; premagala je strah in sc že nekajkrat peljala v zračnih višinah, a le kot potnik.
Nekaj časa so Vesno obletavali novinarji, na vsakem koraku so jo prepoznavali ljudje - zdaj že gre lahko po ulici kot navadna prebivalka Beograda. In če se že kdo ozre za njo, sc zato, ker je pač prijetno dekle.
„Želim biti prav takšna, kot so vsi drugi!" pravi Vesna.
To ne more bl\ui7-.e{i pisih letalstva kot
Edina preživela le* 26. marca pred Vesna Vulović.
®	® H -I"	®	I B ■■■	' ,
1 S Hl	IM E9m -ftri #^1^1 V) 91 n
LdflSS iG£loltClBI 13 diSlf UIIKiiil pu 56 M
i^
Posnetek pred zakolom. Sedemdesetletna Terezija Molaf^. J *
tristo kilogramov težko svinjo, ki jo je sama zredila-1
Spat s črnimi črkami zapisan tej*
Velika žalost pa tudi velika gmotna škoda zaradi nesre^y