Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING NCWSPAP€R NO. 207 CLEVELAND 3, 0.s TUESDAY MORNING, OCTOBER 20, 1953 LETO LED — VOL. Lm KAKO MISLIJO TRŽAŠKI SLOVENCI 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Slovenska demokratska zveza v Trstu obsoja vse poizkuse in predloge, ki streme po uničenju Svobodnega tržaš-škega ozemlja. Jugoslavija ogorčena nad novimi predlogi Pogled na tržaško pristanišče DANES, ko posveča svetovno časopisje dan za dnem cele strani tržaški krizi, o kateri daje tudi naš list kolikor mogoče točen pregled, bo predvsem zanimivo, kaj pravijo tržaški Slovenci sami, torej ljudje, ki tamkaj živijo, k tej važni zadevi. Tednik “Demokracija”, ki je glasilo Slovenske demokratske zveze in izhaja v Trstu, piše o vprašanju Trsta (o čigar usodi ob času objave tega članka še nista objavili Amerika in Vel. Britanija svojega odloka), sledeče: “Slovenska demokr. zveza v Trstu je 13. sept. 1953 na seji svojega Glavnega odbora in na širšem političnem zborovanju svojih članov obravnavala najnovejši razvoj tržaškega vprašanja in soglasno ugotovila : 1) da Titov predlog o ustanovitvi mednarodnega mesta Trsta in priključitvi ostalih delov Svobodnega tržaškega o-zemlja k Jugoslaviji ni v skladu s koristmi prebivalstva tega področja; 2) da italijanska zahteva po priključitvi celotnega ali vsaj glavnega dela Svobod, tržaškega ozemlja k Italiji prav tako nasprotuje upravičenim željam večine prebivalstva tega področja; 3) da bi na tem narodnostno mešanem področju oblast Italije, ki je že v preteklosti pokazala, da ne zna spoštovati manjšinskih pravic, in tudi sedaj kaže svojo nestrpnost, imela za posledico težko narodnostno zapostavljanje, v katerem bi stalno tlelo upravičeno nezadovoljstvo; 4) da sta zaradi tega oba ta dva predloga, ki sta istočasno tudi v očitnem nasprotju z zgodovinskim razvojem Trsta in njegove okolicet ter z gospodarskim poslanstvom tržaškega pristanišča, nesprejemljiva; 5) da je iz vseh teh razlo- Zato Slov. demokr. zveza obsoja vse poizkuse in nezadostno premišljene predloge, ki streme po uničenju Svobodne ga tržaškega ozemlja. Kasnejši razvoj je doslej še vedno pokazal, kako neprijetno se je nad storilci maščevalo vsako odstopanje ali izigravanje mirovnopogodbo z Italijo prevzetih obveznosti. Še hujši zapletljaji in bolj nepopravljive posledice pa bi se zgodile, če bi. Svobodno tržaško ozemlje dejansko odpravili. Zaradi tega bo Slov. demokratska zveza tudi v bodoče z neizpremenjeno vztrajnostjo zagovarjala uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja v mejah in po načelih, predvidenih v mirovni pogodbi z Italijo. Prepričana, da s tem najbolje služi resničnim koristim krajevnega prebivalstva, dobremu sosedstvu mejnih držav ter evropskemu miru in sodelovanju, se bo Slovenska demokratska zveza tudi nadalje na vseh pristojnih mestih zavzemala, da tako rešitev tudi dosežemo. Glavni odbor Slovenske demokratske zveze. POVABILO SOVJETU! NA SEJO Na konferenco sta bili povabljeni tudi Italija in Jugoslavija. LONDON. — Zapadna Velika trojica je poslala Sovjetski zvezi note, v katerih jo pozivajo, naj prjstane na konferenco Velike četvorice dne 9. nov. v Lugano, Švica. Na programu te konference bi bilo vprašanje združitve razdeljene Nemčije, osvoboditev zasedene Avstrije in organiziranje evropske varnosti — po vsej priliki z nenapadalnimi pogodba-mj. Zapadni zunanji ministri so povabili na konferenco petih držav tudi Italijo in Jugoslavijo, ida se prepreči vojna zaradi Trsta. Toda informirani viri naznanjajo, da so zun. mjnistri Zdr. držav, Vel. Britanije in Francije odločeni vztrajati pri svojem odloku glede Trsta, ki so ga objavili dne 8. oktobra. Kakor znanja, -sta se na podlagi tega odloka Amerrika in Anglija odločili odpoklicati iz Trsta svoje vojaštvo ter jzročiti zono A Italiji. (Kaj pravijo k temu povabilu na konferenco petih sil Jugoslovani, je portočano na drugem mestu današnje prve strani. Ured.). S tem povabilom Sovjetiji in povabilom Jugoslaviji in Italiji, so zunanji mjnistri končali (svoje tridnevne seje ter odpotovali iz Londona vsak na svoj dom. Slovenka v avtomobilski nesreči Sreča v nesreči je bila, da so se ona in njeni dve hčerki rešili iz gorečega avtomobila. CLEVELAND. — Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je zgodila v soboto zvečer na East Boulevardu, kjer se (odcepi pot na E. 71. cesto, prometna nesreča, ko sta trčila dva avtomobila. Gasolinski tank enega avtomobila je eksplodiral in se u-žgal, ko je zadel prvo vozilo drug j avtomobil, ki je vozil za njim. Novi grobovi Anton Hrovat Kakor smo že poročali je v ponedeljek ponoči umrl Anton Hrovat, stanujoč pri družini Ig,-natz Venderhiofer na 15232 Saranac Rd. Semkaj je prišel leta 1913 iz Velikega Podloga, fara Leskovec pri Krškem. Tu nei zapušča sorodnikov žena Anna mu je že prej umrla. V starem kraju zapušča tri sestre Marijo Božič, Ano Šribar in Terezijo. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in od tam na pokopališče Calvary. Anna Bratkovich V Huron Rd. bolnišnici je danes zjutraj umrla Anna Bratkcv-vich, stanujoča na 1419 E. 173. St. Pogreb bo iz Žele in Sinovi: pogrebnega zavoda na E. 152. cesti, ičtas pogreba bo naznanjen jutri. Pogreb Amelije Repar Pogreb Amelije Repar bo v sredo zjutraj ob 9:45 iz Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 10:30 in od tam na Calvary pokopališče. —----o---— Zunanji minisfri so povabili Jugoslavijo in Italijo na konferenco petih sil glede rešitve tržaškega problema. Jugoslavija je hladna, Italija pa je voljna odzvati se povabilu, — če se ji v naprej zagotovi, da ostane pri odloku zaveznikov glede priključitve A zone Italiji. Prometna nesreča CLEVELAND. — Včeraj je bil nevarno ranjen Andrew Shainof ko se je s svojim avtomobilom zaletel v tovorni avto, naložen z lesom. Nesreča se je zgodila na Pearl Rd., v bližini W. 130 ceste. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Letalska nesreča; dve osebi ubiti NEW YORK. — Tukaj sta b{-'i ubiti dve osebi, 25 pa je kakor po čudežu izbegnilo smrti, ko je pri odletu na letališču, nad katerim je bila gosta megla, komaj nekaj sekund po: odletu treščilo potniško letalo, ki je bilo namenjeno v Puerto Rico. -------o- Povodenj v Italiji; deset oseb utonilo MILAN, Italija. — V severni M7s7 Theresa Dc7in”es, starS 7taliH je velika povodenj, ki je 30 ’ letna Margaret jn dve in pol tet' in nieni dvTSld nJže °dLsla nmogo mostov'in po- ““1 nakar 50 & P*eg- let, m njem dve hčerki, J-J- i , .n. i , , _ imh iz niega na prosto'. Zdai se PROMETNA NEZGODA; 6 MRTVIH Strahovito nesrečo je povzročil voznik avtomobila, ki ga je vozil ponoči z veliko brzino. PAINESVILLE, Ohio. — V eni najstrašnejših prometnih nesreč, ki jih je zaznamovati v državi Ohio, je v nedeljo ponoči zgorelo v nekem avtomobilu 6 oseb, med njimi dva otroka. Tragedija se je zgiodila, ko se je v Ford avtomobil, katerega je vozil 22-letni Willard Laggins iz Ashtabule, ki se je vračal z obiska v Clevelandu, zaletel od zadaj vanj drug avtomobil. Nesreča se je primerila na Rt. 20 v North Madisonu, deset milj od Painesville. Priče so povedale, da je tank za gasolin na Ford avtomobilu, ki je bil zadet iz ozadja, eksplodiral, nakar so vozilo v hipu objeli plameni, ki niso pustili ljudem v bližino. Edini preživeli človek v tem avtomobilu je 19-letni Robert Siler, tudi iz Ashtabule, ki je razbil zadnje okno ter se do polovice splazil sko- BEOGRAJSKI RADIO Je v nedeljo zvečer sporočil, da Jugoslavija ne more nikakor pristati, da bi se udeležila konference petih sil glede bodočnosti Trsta, ki bi že v naprej sprejela kot zaključeno dejstvo dodelitev zone A Italiji. To izjavo je dal urednjk tiskovne agencije Tanjug kmalu nato, ko je konferenca zunanjih ministrov v Londonu objavila komunike, v katerem je pozvala Jugoslavijo in Italijo, naj se udeležita konference z Združenimi državami, Vel. Britanijo in Francijo, na katerj bi se razpravljalo o tržaškem vprašanju. Italija je sprejela povabilo zunanjih ministrov ter izrazila voljo, da se udeleži konference, — če se prej uresniči anglo-ameri-ška izjava z dne 8. oktobra,., da pripade zona A Italiji! . . . Beograd začuden Beograd si ne ve razlagatj tega povabila na konferenco. “Če ni ambasadorji razgovor z jugoslovanskim pomožnim zunanjim mjnistrom Beblerjem. Vse to je ustvarilo v Beogradu novo napetost glede Trsta. Italijanske čete pripravljene! Poročila, ki so prispela v nedeljo iz mesta Udine, so naznanjala, da so bile tri italijanske divizije postavljene v nujnostno stanje. Nek visok italijanski ,o-fjcir je dejal, da je bilo to storjeno zato, da se doseže “protiutež” zadnjim vojaškim ojačen-jem v bližini meje. Zadnje mnenje, ki ga je izrazil predsednik Tito poročevalcu lista London Sunday Observer”, je baje sledeče: “Jaz želim poudariti, da se naše čete ne bodo borile proti angle - ameriškim četam.” “Katastrofalna reakcija” Tjtova izjava pa ni pojasnila, kaj bi Jugoslavija storila, če bi laški premier Pella poslal v Trst laške čete, preden se anglo-ame- so dejanja takšna, kakor so bila riško vojaštvo umakne iz mes- ohjavljena po seji zunanjih ministrov v Londonu,” pravi urednik Tanjuga, “tedaj v Lononu niso našli prave in mirne poti za poravnavo tržaškega vprašanja.” Predsednik Tito je po londonski izjavj poklical k sebi na razgovor poslanike treh velikih sil. Kaj je Tito razpravljal z njimi, se ni takoj zvedelo. Pred tem so imeli trije zapad-'pini je bilo 260 žena in otrok. sta. Vendar je Tito dejaj: “Ako vkorakajo italijanske čete v mesto pod zaščito anglo-ameriških čet, to je z drugimi besedami povedano: — pod zaščito NATO, tedaj b[ imelo to dejstvo katastrofalno reakcijo v Jugoslaviji.” • Prva skupina članov rodbin angleškega vojaštva je odpotovala iz Trsta v nedeljo. V sku- Razne drobne norice iz Clevelanda in | te okolice Enajsta obletnica— V četrtek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovztee sv. maša za pok. Johna Grili v spomin 11. obletnice njegove smrti. Na počitnicah— Mrs. Anna Bandi, soproga Lawrence Bandi, 6727 Edna Ave., in Mrs. Mary Luznar sta odpotovale v nedeljo v toplice Kneipp Springs Rome City, Ind. Tam bosta ostalj en mesec. Iz bolnišnice— Tajnik društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ Jos. Ferra se je vrnil iz bolnnišnice in se zahvaljuje vsem prijateljem za voščila, cvetlice in obiske v bolnišnici. Rodbinsko slavje— Jakob in Rose Fajdiga, 18602 Shawnee Ave., praznujeta danes 30-letnico svojega zakona. Mati, bratje sestra, in drugi so»-rodniki jima želijo, da bi srečna in zdrava dočakala zlato poroko. Druga obletnica— V četrtek ob 8:30 bo v cerkvi Matere božje Karmelske v Wick-liffe, O., sv. maša za pok. Anton Stusek v spomin druge obletnice njegove smrti, Baragove pratike— Poleg pri Jakobu Resniku v Newburghu je mogoče dobiti Baragove pratike tudj pri Rafael Skolar, 1219 E. 169 St. — KE 1-7334. Družinsko veselje— Mr. in Mrs. Fabian, 2118 W. 95 St. se je rodil fantek, s čimer sta postala Mr. in Mrs. Fr. Filipovič 4003 E. 143. St. drugič stari oče in stara mama. čestitamo! . plavila bogato poljedelsko ozem- gv pravilna samo tista rešitev,1^ stara Rosej /o srečno prišle ^ V P°vodnji je utonilo deset kakršno je predvidevala mirovna pogodba z Italijo, s katero so ustanovili Svobodno tržaško ozemlje in od katere se iz avtomobila in je malo manj kalo, da niso našle strašne smr- i J ljudi. n pran: Danes in ponoči jasno in toplo. njega na prosto1. Zdaj nahaja v bolnišnici v Genevi, ker je dobil opekline po životu in ima hudo obrezano desno rolko. Avtomobil, ki je povzročil to nesrečo in katerega je vozil z veliko naglico 22-letni Rodney Hunt iz Geneve, je zdrsnil po ce- Ivu, je imela v zadnjem delu vo- s« 30 čevljev daleč, preden je L;i„ ^ ,, treščil v zadnji del Logginsove- ti v ognju. j malo manjkalo, da ni njeno vo- Mrs. Domines, ki je Slovenka žilo zletelo preko škarpe v Gor-vse njene podpisnice ne bi sme- in tako i;me;ni0vana “nova” na- don Park. le oddaljiti. ,seljenka, je naročnica našega' Mrs. Domines, ki lastuje gos- lista in stanuje na 4017 St. Clair tilno na g or j omenjenem naslo-Ave. K T t J* '"j V remensRl Avto, ki je zadel vozilo: Mrs.'žila izkupiček od prodaje v go- — I Domines, je vozil 35-letnj Chas stilni, ves papirnati denar je Sa avtomobila, katerega je vrgel J frrprnh philliPs, ki stanuje v East Cie- zgorel in ostalo je samo 6 dolar- 25 čevljev daleč. Hunt je pove-OrerOK velandu. Nesrežo ,se je primerila jev v srebru. Koliko denarja dal P0^1!1^ ni pr!d, ^ NOVA TAJNA OSNOVA ZA KOREJSKO KONFERENCO Zdi se, da so težave vedno večje in da zavezniki ne vedo, ne kod ne kam. - Novi predlogi so baje tajni. malo pred sedmo zvečer. Ko je Phillipsov avto zadel vozilo Mrs. Domines, se je njen avto zaletel ob steber ob potu, na katerem je bila tabla s ka- žipotom oz. označbo cest, in je bile lažje pokškodbe. je zgorelo, ne ve Phillipsova žena iboj avtomdbila, dokler ni bil že je bila sfe>raj tik pri njem. resno poškodovana in se nahaja v Mt. Sinai bolnišnic^. Tudi Mrs. Domines in njeni hčerki so do- Hunt in 18-letna Patricia Ren-nick iz Geneva, O., ki se je nahajala z njim v avtomobilu, sta dobila lažje poškodbe. LONDON. — Zapadne sile so se baje tajno sporazumele za nov načrt za korejsko mirovno konferenco, katere naj bi se u-deležilo pet sil in obe Koreji — Južna in Severna. Nek diplomatski vir pravi, da so se zunanji ministri treh držav sporazumeli na svoji tukajšnji konferenci, da bodo svoj predlog predložili komun. Kitajcem in Severnokorejcem, ko se bodo zastopniki Zdr. narodov sestali v Panmunjomu, kar se bo zgodilo 26. oktobra. Korejski mirovni sporazum določa, da se jma korejska mirovna konferenca vršiti v teku 90 dni po podpisu premirja. — Zadnji dan pričetka te konference bi bil 28. oktober, toda k> bojestranski delegat j e so na mrtvi točki glede kompozicije napovedane konference. Posledica tega je, da se niso še sporazumeli ne o dnevu ne o sedežu te konference. Združeni narodi so odločjli, da se ima konference udeležiti 16 držav, ki imajo svoje čete v Koreji. Komunisti ,na drugi strani pa žahtevajo, da morajo biti na konferenci navzoči tudi predstavniki komun. Kitajske in Severne Koreje, kakor tudi predstavniki tako imenovanih petih nevtralnih držav: Sovjetske zveze, Indije, Pakistana, Burme in Indonezije. Ameriški viri so izjavil j, da ne morejo potrditi poročila o odloku zunanjih ministrov treh sil v Londonu. NAJNOVEJŠE VESTI FALCON DAM. — Včeraj je bilo ubitih, ko je strmoglavilo letalo, v katerem so se vozili, nad dvajset oseb med njimi časnikarji in igfalci, ki so bili na potu k sestanku med predsednikom Eisenhowerjem in mehiškim predsednikom Adolfo Ruiz Cortinesom. CLEVELAND. — Snoči so priredili demokrati županu Bur-keju in njegovi ženi na čast večerjo v hotelu Carter, ob kateri priliki so jima poklonili tudi vozna listka za potovanje na Irsko; Burke je namreč irskega pokolenja. WASHINGTON. — Tukaj so včeraj pokopali Gregory John Alvareza, “ciganskega kralja,” katerega so položili v grob v pozlačeni krsti, ki je stala 10,000 dolarjev. Pokojni “kralj” je bil star 77 let in je umrl pred osmimi dnevi v Oklahoma City. Osumljeni morilec trdi, da ni izvriil umorov v Penni GREENSBURG, Pa. — John Wesley Wafole, osumljeni morilec dveh voznikov tovornih avtov na Penna Turnpike, ki so ga prijeli v N. M. ter pripeljali semkaj, je najprej podpjsal izjavo1, da je bil zapleten v dotični dvojnj umor, potem pa jo preklical ter dejal, da nima pri zadevi nobene krivde. Policija je izjavila, da ne verjame, da bi imel Wable kake sokrivce, temveč je oba umora izvršil sam, ker so poljciji znani njegovi kazenski rekordi. Wable je obtožen, da je umoril 39-letnega voznika tovornega avtomobila Harry F. Greena iz Virginije, in 39 let starega voznika Lester B. Woodwarda iz Pennsylvanije, ko sta spala ponoči na svojjh vozilih. Oba sta bila ustreljena v glavo in izropana v bližimi Greensburga, Pa., na Turnpike cesti. Umora sta blia izvršena v presledku treh dni. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ate krivi svoje nesreče sami. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20, 1953 Ameriška Pomovma «117 St Clair Ave. • vt ■ ■«ac-/%rii—Moivti - UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months;.$4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 207 Tues., Oct. 20, 1953 Koroška je m ostane slovenska Ob obletnici koroškega plebiscita, ki smo jo obhajali 10. oktobra, se vprašujejo Slovenci doma kakor tudi mi na tujem, posebno pa 100,000 koroških bratov, koliko 10. oktobrov nam je še namenjenih, koliko časa bo-ta najbolj slavna slovenska pokrajina še odtrgana od skupnega narodnega telesa. Vsi namreč občutimo, da je ta odtrganost nekaj strašnega, da hudo boli tako vsakega posameznika kakor tudi narodno celoto. Toda naj sledi še toliko 10. oktobrov, Koroška za Slovenijo ni izgubljena, ker tega sama noče in ker tega noče ves slovenski narod. Ni potrebno biti ravno politični zgodovinar, vsak izmed nas ve že celo iz svoje skušnje, da v politiki ni mogoče nikoli reči “nikoli.” Ta, to je zadnji “nikoli,” nastopi odnosno velja samo v enem slučaju, namreč tedaj, kadar se kak narod sam odpove svojim lastnim pravicam, to je kratko samemu sebi. Slovenski Koroški pa se slovenski narod ni nikoli odpovedal, se ji danes ne odpoveduje in se je tudi v prihodnje ne misli odpovedati. Če bi bil morda kdo do neke mere upravičen dvomiti v veri, da bo nekoč današnji slovenski razkosanosti na 4 države sledila ena slovenska narodna in državno politična za-jednica, bi to mogli biti kvečjemu naši koroški rojaki sami. Toda ravno oni so nam krasen vzgled, kaj je živa vera v skupno narodno rast in življenje. Niti malo namreč ne omahujejo v tej veri, čeprav so vsepovsod zapostavljeni in preganjani, in to celo od države kot take, ki bi morala podobno kot Nemcem nemško varovati njim njihovo slovensko narodno samobitnost. Iz ljubezni do skupne narodne stvari pa našim koroškim rojakom ni nobena žrtev prehuda. Kdor ima priložnost, da prebira danes nemške časopise, zlasti tudi vodilne ameriške nemške liste, more razvide-ti, kako boli ves nemški narod današnja razkosanost njihove države odnosno bolj prav njihovega naroda. Bolj kot zasedba po 4 tujih vojaških silah jih boli razdelitev nemštva med vzhod in zapad. Vsi pa, oni na vzhodu kot drugi na z;a-padu, si žele nekdanje nemške narodne strnjenosti in povezanosti v eni državnopolitični tvorbi. Ob tem branju odnosno ob takšnih ugotovitvah pa se človek nehote vprašuje, kako je v tem pogledu z nami Slovenci, saj je za nas razdelitev med 4 države vsaj v tolikšni meri tragična. Kot kulturen narod Slovnci nimamo nič proti temu, ako se vse nemštvo združi v eno narodno in državno politično skupnost. Do tega ima svojo naravno pravico, kakor jo imamo po drugi strani tudi mi Slovenci in sleherni drugi narod na svetu. Toda nemška združitev sme obsegati samo to, kar resnično pripada nemštvu. Dejstvo je namreč, da najbrž ni naroda na svetu, ki bi bil v zgodovini v svoji politični nasil-nosti nasproti svojim sosedom toliko grešil, kakor je grešil nemški narod nasproti svojim slovanskim sosedom, zlasti še nasproti nam Slovencem. Kar pa je pri tem še posebno tragično, je to, da se nemštvo tega svojega narodnega gre-na ne mara zavedeti in si še kar naprej podobno kakor tat tuje blago lasti tuje zemlje, tuje narode. Taka tatvina je med drugim Koroška in te tatvine Slovenci ne moremo nikoli priznati. Koroška je in ostane slovenska. Dvojna mera Ko se spominjamo nesrečnega koroškega plebiscita, je prav, da se spomnimo tudi dvojne mere, s katero sb nam merili narodne pravice ob koncu prve svetovne vojne. Na Koroškem, kjer so bili naši rojaki zaradi hudega nemškega pritiska in nemške šole narodno precej nezavedni, so zavezniki določili, naj odloči plebiscit, na Primorskem in Tržaškem, kjer je bil naš narod narodno zaveden, , nam plebiscita niso marali priznati, ampak so ta del naše domovine enostavno dodelili Italiji. Ob razmerah, kakršne so bile takoj po prvi svetovni ojni na Koroškem, je bilo le malo verjetno, da bi se večina ].■! _biva!stva odločila za novoustanovljeno Jugoslavijo, naspi otno bi bila pa na Primorskem Jugoslavija večino prav gotovo dobila. Fo so Italijani dobro vedeli, zato so napeli vse sile, da do ljudskega glasovanja tedaj ni prišlo. Danes pn, ko vlada v naši domovini komunizem in potem, ko so Italijani nad 30 let stiskali tamkajšnje naše rojake in mladino potujčevali v italijanskih šolah, trdijo, da je edino pravdno in pošteno, da odloči o pripadnosti Trsta in njegove okolice ljudsko glasovanje. To glasovanje zahtevajo, ker dobro vedo, da Slovenci v teh razmerah ne bodo glasovali za komunistično Jugoslavijo. Italijanom ne more nihče zameriti, da uporabljajo za dosego svojih ciljev sredstva, ki se, jim zde najuspešnejša, toda zdi se nam potrebno, da pri tem pokažemo na njihovo hinavščino in dvojno mero. To, kar so 1. 1918 ogorčeno odklanjali kot krivično, jim je danes edino pošteno. Ljudskega glasovanja v razmerah, ki danes vladajo na Tržaškem, ne bi mogla sprejeti nobena jugoslovanska vlada, ki bi ji bile slovenske koristi le malo pri srcu, pa naj bi bila strankarsko opredeljna kakor že. Trst ie najbolj boleča slovenska narodna rana in zacelila se ne bo, dokler Slovenci ne dobe onega, kar jim po naravnih in božjih postavah gre. r** ti 1* 9 j i g BESEDA IZ NARODA l**»**«t****in i t u n****«ii i m i.****** t m i Budanova in Safredova v glavnih vlogah ghu. V operi ‘Tagliacci” ima gospodična Carolyn Budan vlogo Nedde in Columbine, Edvard Kenik bo pel Pavliho, nastopil pa bo tudi Frank Bradach. Vsi trije pevci so našemu občinstvu dobro znani in jih rado posluša. John Perencevic, član Slovana in Adrije, bo nastopil v vlogi Harleguina. Vstopnice za predstavo, ki bo 1. nov. ob 3:30 popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., so na razpolago pri pevcih Glasbene matice, pri Ora-žmovih in pri Anton šublju, EX 1-8638. Vsi sedeži so rezervirani. S. in M. Cleveland, O. — Glasbena Matica bo podala 1. novembra operi Cavaleria Rusticana in Pagliacci. Vloge so prav posrečeno zasedene — najboljše, kar je v danih razmerah možno. Jeseni 1. 1951 smo imeli prijatelji klasične glasbe priložnost slišati odlomke iz opere Cavalleria Rusticana. V glavnih vlogah sta nastopila Ann Safred in Feliks Turek Tudi tokrat bosta pela glavne vloge. Gospa Safred sodeluje s Clevelandskim sinfoničnim orkestrom, Poje v zboru. Po svojem samostojnem nastopu januarja 1. 1952 je nastopila v International Institute in pela bolnim vojakom v Grile bolnišnici. Lansko poletje je bila v Evropi, kjer je nastopila v Trstu in pela tudi v ljubljanskem radiu. Feliks Turel je doma iz Gorice, študiral je v Zagrebu in Trstu ter se pri tem ves čas zanimal za petje. Nastopil je v radio Zagreb, v zagrebški operi in kasneje imel samostojen koncert v Trstu. Spominjamo se ga iz opere Carmen, ki jo nosti številne duhovščine. Med je podala Glasbena rpatica la- sv. mašo bo imel škof pridigo. Župnijo sv. Roka je ustanovil Rev. F. S. Šuštaršič, takratni župnik pri sv. Jožefu v Jo-lietu. Njen prvi župnik je bil Rev. Anton Podgoršek, ki je 1. 1903 zgradil prvo poslopje', cerkev in šolo. Trije mladeniči iz župnije sv. Roka so se posvetili duhov- župnija sv. Roka praznuje zlati jubilej La Salle, 111. — V nedeljo, 25. oktobra, bo župnija sv. Roka praznovala ob navzočnosti prevz. škofa William El. Cousins, D.D. svoj zlati jubilej. Zahvalna sv. maša bo ob pol enajstih dopoldne ob navzoč- ni. Kot gost je' pel Turel na koncertu hrvaškega pevskega zbora “Lisinski” v Clevelandu. Sedaj sodeluje pri Cleveland Light Opera Guild, kjer je pel v “Rosemarie” in se sedaj pripravlja na nov nastop. Poleg omenjenih bo nastopila June Babitt-Price. Sedaj se pripravlja za svoj prvi samostojen koncert, ki bo predvidoma 17. januarja 1954. Ga. Price je članica zbora “Triglav” in je med clevelandskim slovenskim občinstvom kot pevka dobro rznaira. Novodošli Tone Mihelič se trudi, da bi pokazal svoje zmožnosti kot bariton. Poje pri zborih Jadran, Adrija in Slovan. Tri leta je sodeloval tudi pri “Cleveland 500” in pri Civic Light Opera”. Pri vojakih je bil pri skupini, ki je skrbela za razvedrilo vojakov v Koreji. Gospa Agnes Žagar bo pela vlogo Lucije. Sodeluje že dolgo vrsto let pri Zvonu in pri ficirana. Avstrija na vso1 moč hiti, da kar se da hitro elektrificira svoje železniške proge. Sedaj so zlasti elektrificirane že vse tiste proge, ki so mednarodnega pomena. Značilno pri tem pa je, da se ogiblje Slovenije odn. Jugoslavije. Sicer je res, da mislijo že prihodnje leto začeti z elektrifikacijo proge iod Beljaka dol Podrožčice, toda to se bo zgodilo prvenstveno iz strateških razlogov, ker še prav nič ne kaže, da bi utegnili že vkratkem elektrificirati proge na jugoslovansko slovenski strani. Elektrificirana železniška proga Dunaj-Solnograd-Belj ak-Tr-biž je 130 km daljša kakor ne-elektrificirana proga Dunaj-Se-mering-Celovec-Belj ak-Trbiž, pa je vendar znatno cenejša. Ob priliki odprtja so bile najprej na avstrijski strani (v Pod-kloštru) nato1 pa še na italijanski strani (na Trbižu) velike slovesnosti, ki sta se jih z avstrijske strani udeležila med drugimi prometni minister ing. Wald brunner in koroški dežel, glavar F. Wedenig, z italijanske strani pa med drugimi drž. tajnik Bo-vetti in generalni ravnatelj italijanskih drž. železnic. Kdor ima posluh za politične stvari, je iz govorov enih kakor drugih predstavnikov mogel razbrati marsikaj zanimivega. Ustanovitev Zveze absolventk gospodinjskih šol Slovenska Koroška ima dve zasebni slovenski gospodinjski šoli, ki ju vodijo šolske sestre, in sicer eno v Št. Rupertu pri Velikovcu, drugo pa v št. Petru v Št. Jakobu v Rožu. Pravi blagoslov sta ti dve šoli za slovensko koroško ljudstvo. Na eni kakor na drugi sta vsako leto najprej daljši zimski tečaj, čez poletje pa i » »—•—» « « »--• « »»»«»« -,11,Tr,,,ii j K sodobnim svetovnim problemom j i Največ razburjenja in zanima- ko je Rim opozarjal Ameriko in skemu stanu; Rev. John Plaz- v . j- x nik, Rev. Mihael Rogel in Rev. krf jf1 tečaji, tako zlasti na jesen Bernard Horžen, osem deklet pa je vstopilo v razne samostane. šolska mladina bo v proslavo zlatega Jubileja faro priredila 22. novembra igro “Petdesetletnica župnije1.” Jubilejni banket za vso župnijo bo v nedeljo 6. decembra. Za zlati jubilej jo bila cerkev sv. Roka krasno poslikana in bo dobila tudi nove oltarje1. Župnija sv. Roka krasno napreduje. Sedaj imamo ob nedeljah pet sv. maš. Od 1. junija 1. 1950 župnikuje pri sv. Roku Rev. Mihael Železnikar, kot kaplan mu pa pomaga Rev. tečaji za vkuhavanje, ki jih dekleta odnosno mlade gospodinje z veseljem obiskujej,oi. Tako je bilo tudi letos. Po letošnjem tečaju za vkuhavanje na šoli v Št. Rupertu so priredile absolventke dosedanjih tečajev, katerih število gre že v stotine, posebno zborovanje. Na njem so soglasno sklenile, da ustanove Zvezo absolventk gospodinjskih tečajev. V njej naj živi naprej prisrčna skupnost med dekleti in ženami, ki se je pokroviteljstvom Združ. naro zboru sv. Lovrenca v Newbur- Joseph Wolvers. S. ž. kokoška Posvetovanje o dvojezičnem varjati. šolstvu V torek 6. okt. t. 1. je bilo v palači koroške deželne vlade v Celovcu posvetovanje o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Posvetovanje je vodil dež. glavar Ferd. Wedenig. Udeležili pa so Posvetovanje je bilo sklicano, da bi dobili predstavniki političnega življenja na Koroškem potrebne podatke odnosno vpogled v problematiko tega vprašanja. Ni izključeno namreč, da utegne priti že na jesensko zasedanje se ga člani koroške dežel, vlade, koroškega deželnega zbora na predsednik koroškega dežel, j dnevni red predlog o spre-zbora, po en zastopnik vsake iz-|membi zakona o dvojezičnem med treh nemških koroških političnih strank in končno tudi zastopnika koroških Slovencev: dr. Još. Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, in dr. Franci Zwitter za Demokratske fronto. Po poročilu NT je bilo posvetovanje na splošno na strokovni višini. Koroški nemški listi pišejo c tem posvetovanju dostojno, le “Kleine Zeitung” se po stari navadi zaletava v Slovence: ne priznava jim niti te pravice, da bi smeli svoje zahteve sami •in po svojih zastopnikih zago- šolstvu. Odprtje električnega prometa na progi Beljak-Podklošter-Trbiž V ponedeljek 28. sept. t. 1. je bil vzpostavljen na progi Beljak-Pcdklošter-Trbiž, ki pelje skero izključno po slovenskem ozemlju, električni promet. S to vzpostavitvijo je sedaj elektrificirana vsa proga od Solnograda preko Spitala na Dravi do Beljaka in s tem že vse do Trbiža, kjer je priključena na italijansko progo, ki je bila že pred raz- spočela na tečajih v gospodinjski šoli. Na splošno željo' je vodstvo Zveze prevzela gdč. Milka Hart-manova. Dcčim je bilo dekliško zborovanje dopoldne, so pa popoldne pripredile gojenke lepo akademijo, ki jo je močno poživilo dekliško rajanje in pa nastop dekliškega zbora pod vodstvom prof. Silvija Miheliča, župnik Lov renc Kašelj, znani mladinski govornik, je imel navdušen govor, poln bogatih misli za življenje. Akademijo je zaključila lepo uprizoritev nalašč za koroška dekleta prirejene igre “Gojenka.” Nova koča na Obirju Pred drugo svetovno vojsko je bila na Obirju lepa planinska koča, skoro bi mogli reči planinski hotel. Kakor druge koče tako je tudi ta planinska pošto j an ka postala žrtev razmer. Navdušeni planinci so se odločili, da postavijo nov dom, h kateremu sta v glavnem prispevali občini železna Kaplja in Bela; vsaka po 10,000 š. Tako bedo še ta mesec imeli planinci možnost, da tudi na Obirju lahko prenoče odn. dobe v slabem vremenu zavetje. Šmihel nad Pliberkom V Šmihelu imajo pevski zbor, ki je znan daleč naokrog. Pozna ga ne samo vsa Sloven. Koroška; znan je tudi v Trstu in Gorici. Do svojega odhoda v Ameriko ga je več let vodil Nande Novak, odtlej ga vodi pa Miha Sadjak. Šmihelčani so zelo ponosni na svoj zbor, ki jim poje seveda tudi nja je zbujalo' pretekli teden vprašanje o bodoči usodi Trsta, časopisi so prinašali o njem dolge članke in poročila, ki so bila po ogromni večini naklonjena italijanskemu stališču, Titu pa često naravnost sovražna. Svetovno javno mnenje ni zavzemalo svojega stališča toliko na osnovi pravičnosti dlo' Italijanov oziroma Slovencev kot na temelju svoje naklonjenosti ali nenaklonjenosti eni ali drugi vladi. Pokazalo se je, da je “demokratična” vlada v Rimu Zahodu kljub vsemu njegovemu ljubimkanju s Titom še vedno veliko bližja kot komunistična v Beogradu. Da svobodni svet ne bi bil v dvomu o Titovih nazorih, je ta ponovno poudaril, da je še vedno resničen in popoten komunist ter da bo tudi v-bodoče načrtno in vztrajno upeljeval in utrjeval “socializem” v Jugoslaviji. Kot v prvih letih pol vojni so torej tudi tokrat jugoslovanski narodi v svojih narodnih zahtevah utrpeli škodo, ker imajo komunistično vlado'. Nihče pa pri tem ne pomisli, da so jim to vlado vsilili drugi in to prav tisti, ki danes poudarjajo, da je varnejše in koristnejše podpirati demokratični Rim kot komunistični Beiograd. Sovjetski poseg v spor okrog Trsta je oživel ugibanja o resničnosti Titovega razdora z Moskvo, dal pa temu vprašanju tudi večjo težo. Višinski je grmel pred Združenimi narodi proti Ameriki, “ki daje Italiji Trst, da bi’ jo pridobila za odobritev napadalne evropske armade.” Dokazoval je pred Varnostnim, svetom, da Italija do Trsta nima; Inobene pravice, ker se mu je v mirovni pogodbi odpovedala. “Nobena država nima pravice pošiljati na Svobodno Tržaško ozemlje svoje vojske brez odobritve Varnostnega sveta” je povedal sovjetski zastopnik tako Italiji in njenim zahodnim prijateljem kot tudi Titu. Zavzemal se je za uresničenje določb mirovne pogodbe z Italijo, po. kateri je Svobodno Tržaško ozemlje neodvisna država pod dov, pri tem pa povedal jasno in odločnlo1, da Sovjetska zveza ne bo priznala nobene odločitve o bodočnosti tega ozemlja, ki bi bila storjena v njeni odsotnosti. Tito je v nedeljo ponovil svojo grožnjo da bo zasedel zono A Svobodnega Tržaškega ozemlja, kakor hitro bo stopila vanjo noga italijanskega vojaka, med tem Anglijo, naj ne popustita sovjetskemu pritisku, ker da bo morala italijanska vlada v tem slučaju gotovo Odstopiti in z odobritvijo skupne evropske armade ne bo nič, zelo verjetno pa bo. v nevarnosti celo nadaljna italijanska udeležba v severno-at-lantski vojni zvezi. Poročilo o razgovorih zunanjih ministrov Anglije, Amerike in Francije kolncem preteklega tedna pravi, da se bodo tri zahodne sile trudile še nadalje za mirno rešitev tržaškega vprašanja. V čem naj bi ta rešitev bila, pa poročilo samo ni povedalo, morda bomo o tem slišali kaj več danes na seji Varnostnega sveta. Pretekli četrtek so namreč sklepanje o sovjetski zahtevi po ime--novanju govemerja za Svobodno Tržaško ozemlje odložili na danes. * * * Zunanji ministri treh zahodnih sil so na svojih razgovorih v Londonu razpravljali predvsem o razmerju med Vzhodom in Zahodom. Sklenili so ponovno povabiti Sovjete na razgovore o bodočnosti Nemčije in Avstrije. Predvidoma naj bi se zastopniki štirih sil sestali v Luganu v Švici 9. novembra. V slučaju da bi bil dosežen v teh dveh vprašanjih sporazum, so zahodne sile pripravljene jamčiti Sovjetom varnost pred vsakim morebitnim napadom v bodočnosti od strani Nemčije. Sovjeti zavlačujejo sklenitev pogodbe z Avstrijo že osem let. Zadnja leta so to vprašanje povezali z vprašanjem Trsta in poudarili da tako dolgo ne bodo razpravljali o Avstriji, dokler ne bo izvedena italijanska mirovna pogodba v pogledu Trsta (imenovanje govemerja za Trst). Če pomislimo še na vse težave, ki jih je povzročal v preteklosti Kremelj Zahodu v Nemčiji, moramo biti o uspehu razgovorov štirih v Luganu — če do njih seveda sploh pride — v velikem dvomu. Višanje (tokrat jih je bilo 70), v nedeljo 11. okt. popoldne pa je zbor priredil pri Favu v Srednji vasi pri Gorenčah koncert narodnih in umetnih pesmi. Samo ,po sebi je razumljivo, da se je zbor udeležil tudi splošnega slovenskega romanja h G,o'spe Sveti zadnjo nedeljo. “Sveta Hema Krška” Radio-igralska družina iz Št. Jakoba v Rožu je v soboto 10. okt. zvečer v celovškem radiu podala zvočno igro “Sveta Hema Krška,” ki prikazuje življenje in smrt te koroške svetnice. RAZSTAVA AMERIŠKE KNJIGE Izraelci so pretekli teden, kot pravijo sami, iz osvete napadli tri vasi v sosednjemu Jordanu in pri tem poleg materialne škode pobili še nad 60 Arabcev in več nadaljnih ranili. To je ves arabski svet tako razburilo, da je mir v tem delu sveta ponovnio v nevarnosti. Zahodne tri sile so pritisnile na obe .strani in skušajo pomiriti razburjene duhove. Izraelski nastop, ki je bil izveden v duhu načela Starega testamenta “zob za zob,” je mladi judovski državi v svetovnem javnem mnenju povzročil precej škode,. čeprav seveda druge države — pa naj bodo krščanske ali ne — ne ravnajioi dosti drugače. * * * Na Koreji se .spreobračanje kitajskih in severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki komunizma ne marajo, ni posrečilo. Komunistični pridigarji so imeli doslej zelo malo uspeha. Od zaslišanih ujetnikov se jih ni niti pet od sto .odločilo za vrnitev v po rdečih vladano domovino. Vojne ujetnike so morali goniti k zasliševanjem s silo. Za svetovni komunizem je to precej hud poraz. Komunisti pa doživljajo poraz tudi na bojnem polju. Franco-Ameriška čitalnica v Beogra- jn njihovi domači pomočniki du je ob sodelovanju Združenja) so začeli v Jndokini napad na ko- likovnih umetnikov Srbije odpr-|munistične postojanke in bodo la 10. sept. razstavo najnovejih p0 vsem sodeč uničili dober del ameriških knjig. V umetniški galeriji Ulusa je bilo razstavljenih nad 400 knjig iz raznih področij družabnega življenja, ki' ^ ___so jih izdale ameriške založbe, v cerkvi. Gospod Med drugimi je bila razstavljena župnik imajo o njem samo naj-[tudi knjiga E. Roosevelt “Spo-lepse besede. Pohvali pa ga tudi minjam se tega” in knjiga Ha-vsak, kdor ga je kdaj slišal. Za miltona Fish - Armstronga “Ti-znanega pliberškega jarmarka je j to in Goljat”. Iz vsega izgleda, pevski zbor in 21 drugih ro- da so bile razstavljene,v prvi vr-marjev napravil romanje v Ma-'sti knjige, ki so Titu in titovcem. lijino Celje, malo kesneje je po-'malo bolj prijazne, če že ne na- - I a 7 ------ * * — '-.j v_ j w -i a j. »_<. i' kj Kjxi .kVA xj-ciJUXIC. V merema daljšim časom elektri- romal s podjunsko mladino' na ravnost naklonjene. uporniških sil. O kakih razgovorih o premirju ali miru na tem bojišču trenutno torej ni misliti. * * * ' Nova iranska vlada je postala v vprašanju spora z Angleži glede petroleja pametnejša. Izjavila je, da je pripravljena v tem pogledu na razgovore z Londonom. Petrolejski vrelci bodo sicer ostali iranski, Angleži bodo pa surovi petrolej spet čistili in predajali, tako vedo povedati vesti iz Teherana in Londona. / AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20, 1953 .. -—J Q(jRŽ£lom -zi kanadskih visokošolcev” je izrazil svoj nasvet, naj se kanadska visokošolska organizacija ne včlani pri takoimenova-ni “Mednarodni zvezi študentov”, vsaj za sedaj ne. Znano je, da imajo »pri omenjeni mednarodni študentovski organizaciji komunisti odločilno besedo. K temu nasvetu je pripomoglo mnenje, ki si ga je bil zadobil ob svojem obisku zadnjega kongresa te mednarodne študentovske zveze v Varšavi lansko leto nek svoječas-ni študent na McGill univerzi v tukajšnjem mestu. -----o------- Filozof proti zgodovinarju Rim, Italija. — Tukaj se je vršil zanimiv sestanek učenih glav, koder sta se nahajala tudi angleški zgodovinar Arnold Toynbee in pa filozof Russell. Toynbee se je na tem sestanku zavzemal za predlog, naj bi vse evropske države enkrat za zmerom naredile konec svojim kolonijam na drugih kontinentih. S tem je mislil, naj bi se evropske države kakor Anglija, Francija, Belgija itd. kolonijam preprosto odpovedale. Svoje stališče je znani zgo-dvinar podprl z idejo, naj bi se Evropa zavedla, da je njena materijalna nadmoč spričo drugih kontinentov prešibka in da naj bi se Evrapa .potemtakem zavedla svoje vloge, ki bi jo morala igrati v svetu kot “‘moralna vodnica” vseh kontinentov na svetu. Istočasno pa je trdil angleški filozof Bertrand Russell, ki je bil takisto tam, nekaj skorajda ravno nasprotnega. Predvsem se je Russell, ki velja za enega najbolj načitanih ljudi v Angliji, zadnji čas opredelil skupaj z angleško zunanjo politiko v primeru Guajane. Russell je javno podprl vladno stališče in vladni korak, ki je bil, kakor vemo, odstava guajan-ske vlade. Ob tej priliki je Russell dejal o svojem pojmu demokracije tudi to-le: “Kaj bo storil pobornik za demokracijo, kadar večina voli proti demokraciji? D e m o k r a cija nam daje priložnost za izmenjavo mnenj. Toda nedemokratično bi bilo dopustiti, naj pride- na vlado še ne vemo kako popularna stranka, ki bi se potem obdržala na oblasti, ne glede kako nenopularna bi (demokracija, op. ur.) lahko postala.” To pomeni, da tudi zapadnjaki ne vedo več, kaj naj bi demokracija pravzaprav pomenila. (Tako nam Bog pomagaj, op. ur.) Spored Baragove tridnevnice v Toroniu tA ~ ^L'{yv : Petek 30. oktobra ob 7:30 zvečer V cerkvi Mount Carmel otvoritev tridnevnice z uvodnim govorom Prevzv. g. dr. G. Rožmana. Nato litanije z blagoslovom. Sledi v cerkveni dvorani predavanje dr. F. Jakliča: “KAJ JE BARAGA DAL SLOVENCEM IN KAJ SO SLOVENCI NJEMU DALI.” Sobota 31. oktobra ob 7:30 zvečer V cerkvi Mount Carmel — govor Prevzvišenega in litanije z blagoslovom. Nato v nemški dvorani poleg St. Patrick Church predavanje največjega poznavalca Barage, g. ing. Jožeta Gregoriča: “ZGODOVINA POSTOPKA BARAGOVE ZADEVE ZA BLAŽENEGA” in predavanje misijonarja preč. g. Wolbanga: “BARAGOVO MISIJONSKO DELO MED INDIJANCI.” Nedelja 1. novembra ob 10:00 dopoldne Zaključek tridnevnice pri redni slovenski službi božji, ki jo bo imel Prevzvišeni ob 7 :00 zvečer v cerkveni dvorani St. Helen (Lundas in Landsdowne). D 2) 3) 4) 5) 6) 7) BARAGOVA PROSLAVA — Spored Pozdrav “Ecce sacerdos magnus” (poje pevski zbor) “Daj nam vodnika” (deklamacija) Pesem o Baragi (poje' pevski zbor) Ob stoletnici Baragovega škofovskega posvečenja (govor Prevzv. g. dr. G. Rožmana — Kratek odmor — “Žrtvovana ljubezen” (Igra v treh slikah) Zahvalna pesem (pojejo vsi) Pobirali se bodo prostovoljni prispevki Upravitelj božje poti v Midlandu umrl Midland, Ont. — Upravitelj največje kanadske božje poti v provinci Ontario, v Midlandu, Rev. Thomas J. Lally S.J., Kakšni kamenčki se zbirajo za slovensko cerkev v Torontu? Quebesko podeželje se spreminja Edmundston, N. B. — Na otvoritvi tukajšnjega zborovanja Les Semaines Sociales, ki so se ga udeležili številni katoliški duhovniki in lajiki iz vseh provinc Kanade, je govoril Rev. Archambault iz Montreala in dejal, da se duhovno in misel- Toronto, Ont. — če primerjamo božja delo s človeškimi, vidimo, da božja dela gredo skozi velike težave, včasih celo na videz propadajo, a končno vendar dosežejo svoj cilj in uspejo proti vsakemu človeškemu pričakovanju, človeška dela pa često hitro napredujejo; začasno močno zable-ste v sijaju, a prav tako hitro propadeejo. Vsa svetovna zgodovina, zlasti še cerkvena zgodovina priča o tem. Cerkev se je skromno začela. Postavljena je bila na slabdtno človeško podlago, na neukega in spremenljivega Petra. Tudi ostali apostoli so bili preprosti in neizobraženi, polni slabosti. In vendar je Peter postal nepremagljiva skala Cerkve-, ki še danes stoji; apostoli pa neomajni stebri Cerkve, na katerih Cerkev še vedno sloni; kajti škofje so v nepretrgani zvezi z apostoli. Cerkev je že 1900 let preganjana in krvavi že od po-četka svojega obstoja; vendar raste prav iz svoje mučeniške krvi. Obrekovanja ji prinašajo blagoslov in preganjanje zmago. Posvetne oblasti pa včasih hipno zableste na svetu, hitro zmagujejo, a prav tako hitro propadajo. Spomnimo se le na Napoleona ali Hitlerja itd. Če smemo malo primerjati z velikim, je tudi s slovensko cerkvijo v Torontu tako. Ko so pred lelti slovenski komunisti delali v Kanadi in Združenih državah propagando za Tita in njegov komunističen režim, so se mnogi Slovenci odzivali velikodušno in nekateri dajali po $1000 ali še več. Doslej še niso Slovenci v Kanadi in Združenih državah za nobeno stvar zbrali toliko denarja v tako kratkem času kakor so ga za Titov režim. Kako počasi pa kapljajo dolarji, ko gre za Katoliški dom v Gorici, za slovensko semenišče v. Argentini in za slovensko cerkev v Torontu. Vsak izgovor je dober, in često se- kar na celem kaj izmislijo, da bi preprečili uspešno kampanjo za cerkev. Včasih tudi'dobri nasedajo takim govoricam, ki so prvotno prišle iz ust proticerkveno usmerjenih Slovencev. Bog pač to dopusti, da nam težave prinesejo več blagoslova. Kamenčke za slovensko cerkev v Torontu pošiljajo ubogi dijaki in dijakinje, “knapi” -rudarji, gospodarsko skromno stoječi Slovenci; zlasti preprosti slovenski verniki, ki vedo, koliko so brezjanski Mariji dolžni. Vsi ti kamenčki, sicer skromni, so vendar zelo dragoceni. Tito je sicer dobival po tisoč dolarjev, brezjanska Marija pa dobiva po dolarjih; a prav t° priča, da gre tu za božje delo, ki bo uspelo, če bomo upali prevsem na Boga. Čim več bo treba pretrpeti in obrekovanj preslišati., tem bolj bo Bog to delo blagoslovil. Slovenska cerkev v Torontu se bo sezidala s tistimi slovenskimi rokami, ki se vsak dan sklepajo k molitvi in blagoslavljajo one, ki nas in naše delo za cerkev obsojajo ter vse hudo in lažnjivo zoper nas govore. Propagandni odsek za slovensko cerkev v Torontu. je pretekli teden preminul vsl-ed srčne kapi. Mašo zaduš- naglo spreminja in že daleč ni industrijskih naseljih išče1 čedalje manj stikov z duhovščino Zlato je zlato Ottawa. — Kanada je bila svoje čase lakomna ameriških dolarjev, zadnji čas pa se zdi, da je kanadska vlada počasi, previdno in natihoma spremenila svojo denarniško in valutno politiko. Vse kaže, da kanadska kovnica, ki zakonito kupuje čisto zlato od kanadskih rudnikov, ne preprodaja tega zlata, kakor je bila navada v preteklosti, Združenim državam, ampak ga hrani doma ali v drugih državah. Kanada se je svoj čas potegovala, naj bi Amerika, ki ima pri teh rečeh odločilno besedo, sprožila akcijo za povišanje cene zlatu. Toda Združene "države tega niso storile in naglašajo, da nimajo takega namena. To je morda eden razlogov, čemu Kanada ne prodaja svojega no lice quebeskega podeželja ni stiki, ampak le neke vrste nico za tem popularnim jezuit-1več tako, kakršno je bilo. Que- formalnost. To se širi tudi na skim duhovnikom, ki je mnogo bec je bil pred petdesetimi leti v deželo. Jezuitski duhovnik je pripomogel k slikovitosti vsa-1 jedru izrazita poljedelska pokra- in še kadar jih, so to manj oseb- zlata v Ameriko, ampak ga rajši hrani doma. Svoj čas je 27-18 — 40th Avenue EXPORT-IMPORT Telefon: STillwell 6-9083 Long Island City 1, N. Y. koletnih romarskih svečanosti v Midlandu, koder so umrli mučeniške smrti prvi katoliški svetniki v Kanadi pred več ko tristo leti, so brali v katedrali sv. Mihaela v Torontu. Pokojnik bo pokopan v mestu Guelph, Ont. jina. Danes je Quebec že moč no industrializiran in ta prehod je čutiti tudi v podeželskih predelih, kjer se je jelo kmečko prebivalstvo privajati meščanskemu načinu mišljenja in ocenjevanja stvari. Francosko-kanad- priporočil, naj bi po vseh farah Quebeca ustanovili potrebne katoliške socialne akcije, kajti le na ta način da bo mogoče obdržati prebivalstvo duhovno zdravo. — Kitajščina ne pozna v svoji sko prebivalstvo po mestih in pisavi nobenih ločil. imela kanadska denarna zakladnica v zalogi velike množine ameriških dolarjev. Danes je med domačim zlatom in ameriškimi dolarji, kar jih hrani naša zvezna zakladnica, lepo ravnotežje. Eden vladnih uradnikov je dejal, da najbrž ni najbolje, če dežela kakor je Kanada, ne hrani za vsak primer dovolj zlata. 4 AMERIŠKA DOMOVINA OCTOBER 20, 1953 m JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Da, to je bilo včeraj, ali danes je popolnoma brez pomoči. Ne, nasproti metodistu je bil včeraj morebiti le malo previsok. Ali morebiti ne? Pohajkoval je po cestah in gledal v tla in bil ves pobit. Ampak, če bi se ona peščica ljudi vendarle kdaj razvila v velik o-kraj z lastnim duhovnikom in lastno cerkvijo — da bi se tedaj ne smeli zbirati in poslušati besedo božjo, prav tako kakor v domači cerkvi, kjer so bili krščeni in birmani? Da bi sprejeli medse tujo sekto z denarjem? Ti ljudje ne bi nič oklevali prevzeti vodstvo. Ali naj temu preda svoje tovariše? Pozneje čez dan je srečal nekega tovariša iz dobe, ko je delal v mestu lesnih žag na vzhodu. In ko mu je pri skodelici kave povedal, kako stvari stoje, mu je tovariš rekel: “Ali si že poskusil pri čevljarju Boju?” “Pri čevljarju Boju?” “Da, v stiski gredo ljudje k njemu. Sicer je krvoses, ampak, če nimaš potrdila od zemljiškega urada, da imaš na tem in na tem kraju obdelano zemljo, je vse dobro. Kraljuje v kleti nasproti hotelu.” Malo pozneje je Morten stopil v majhno klet, iz katere mu je udaril v nos težek vzduh po usnju, maščobi in jedi. Majhen plešast možakar s črno brado, naočniki in oljnato sijočo poltjo je vstal od dela. “Dober dan, rojak,” mu je odzdravil s pojočim glasom, ko je bil Morten povedal, kdo je. Denar? Posojilo, čevljar Bo je vzdihnil in zmajal z glavo. Ali obenem se je Morten čutil merjenega in tehtanega. Rumenkaste oči za naočniki so nepremično gledale vanj. Kaj so videle? Da je ta obraz pošten, da ta človek ne pije. Bo je prebral potrdilo zemljiškega urada. Nato je stavljal vprašanje za vprašanjem. Koliko zemlje imajo? In koliko je je Izorane? Ampak tako daleč od ljudi? Moj Bog, saj ni bila vredna niti lesenega žeblja. In medtem, ko so naočniki strmeli skozi majhno okno, ki je bilo visoko gori pod stropom prav ob cestnem tlaku in kjer je bilo videti kako so hodile noge sem in tja, je Morten zagledal na stenah obešene izreke iz svetega pisma. “Iščite najprej božjega kraljestva . . .” in “Molite brez prestanka.” “Koliko potrebuješ?” Morten je omenil vsoto dvesto dolarjev. “To je veliko denarja.” Praskal se je po bradi. Ko pa je Morten omenil mla-tilni stroj, je oni postal živahen: “Enega imam, ki je bil že rabljen, pa je prav tako dober kakor nov. Nekdo mi ga je zastavil in ga ni rešil. Dobiš ga lahko za smešno ceno.” Potem je moral mladi mož podpisati neko listino, v kateri je zastavil svoj letošnji pridelek, v primeru slabe letine pa se obvezal, da bo izročil v jeseni vole in voz. Deset odstotkov obresti na mesec, da, da. In nazadnje je moral položiti roko na sveto pismo in priseči, da bo plačal vse do zadnjega vinarja. Ko pa je preštet mastne bankovce, se' je izkazalo, da je bilo samo stoštirideset dolarjev! “Da, ali sva rekla kaj drugače?” “Ampak saj sem vendar podpisal za dvesto dolarjev,” je rekel Morten. “To že verjamem, onih dvajset, ki sem jih odtrgal, so bonus. In štirideset za stroj.” Ah, tako je to šlo. Morten se je moral malo nasmehniti in je hitel, da je spravil denar v žep, preden bi utegnil bogaboječi mož odtrgati še kaj več. zdaj pa zdaj se prime za brado, kakor bi mislil, da mora tak mož, poln odgovornosti, vsekakor imeti polno brado. Tako so prestali poletje. To leto so bile njive dvakrat tolikšne kakor preteklo. In če bo letina tako dobra, kakor je kazala zdaj, bodo morebiti v jeseni lahko prodali pšenice za več sto dolarjev. Vsako jutro so najprej gledali po vremenu. Še zmeraj utegne vse zgoreti, bati se je kobilic, nenadoma lahko udari toča. In Kal premnogokrat vzdihne k ljubemu Bogu, naj se jih vendarle vsaj to pot usmili. Bog? Da, če bo dobra letina, bodo zbrali nekaj denarja in poklicali v jeseni duhovnika semkaj. Potem bodo šli vsi k obhajilu, stari in mladi. Sicer pa je bilo Kalu ljubše, da je bila Karen tista, ki je govorila o tem z drugimi. Nikoli ni bil Morten v taki napetosti, še zmeraj mu je bilo, kakor bi počivala na njem tudi usoda drugih. Zdaj ni več mislil od jutra do večera, kako in kako lepo bo nekega dne na Kvidalu. Ne, večkrat je zahajal k sosedom in videti je bilo, da jim želi najboljše. Kot plačilo so mu izkazovali tako zaupanje, kakor da bi bil sam Erik Foss. Da, da, oni dve poti v mesto sta mu prinesli pravo spoštovanje. Nekega dne je prišel k njemu Ola Vatne, se smehljal in rekel: “Ali misliš, da tiste stvari z Elzino zlato uro nisem opazil? Zdaj vidiš, kako težko je biti poročen s tako žensko. Zmeraj sem osramočen.” Potem se mu je popolnoma zaupal in rekel, da v jeseni ne pojde z žitom v mesto, natanko ve, kaj bi se zgodilo, in te žalosti Elzi noče še enkrat napraviti. Pia čal bo materinemu ljubljenčku, da oskrbi prodajo namesto njega. Tako je Ola kro- Potem se je vozil znova pre-j^jj samega sebe, čeprav je ču ko širne prerije. A zdaj ni| til, kako sta mu vse bolj in imel samo moke, semenskega rastia potreba in želja žita in mlatilnega stroja, ampak tudi kave in sladkorja in v zaboju tri majhne prašičke za ženske. Sicer ga niso bile izrecno prosile, ampak vedel je, da bodo vesele. Bilo je nekaj novega, skrbeti ne samo za svoje, ampak tudi za druge. Da se le mleko, ki ga je bil kupil, ne bi pokvarilo in da bi pripeljal prašičke žive domov. Ampak od Helene ni bilo pisma, ne, ne. Pa saj tudi ni bil še nikak pravi milijonar. Nasprotno, sedel je na vozu kakor kako zastavljeno pišče. če bo slaba letina, se bo moral dati vsega oskubsti. Ampak kaj, saj slabe letine ne bo! Zdaj je bil on novi Frik Foss, moral je pogumno gledati v svet in dajati drugim poguma. Saj bo dobro šlo. Solnce sije, prerija je kakor zavita v tenčico trave in rož. Morten sedi na kozlu in ne more drugače, peti mora. Ali priti v dotik z drugimi ljudmi, vreči se znova v vrvež. Ali to pot si noče popustiti za nobeno ceno. Kadar hodi Morten sam ob svojih njivah, čuti nekaj, o čemer drugim ne pripoveduje. Spominja se ljudskih množic, ki so valile iz mesta na zahod. Zdi se mu, kakor bi bil ta človeški val zajel tudi njega. Kadar gleda preko prerijskega morja, ni več puščobe, ampak samo bogastvo, bogastvo. Le čakajte, tudi on bo zraven. Ta ko je, kakor bi ta neskončnost neobdelane zemlje zvenela in pela pesem o bodočnosti. Le čakajte, tudi on bo pel z njo. Kadar stoji tam gologlav in z zavihanimi rokavi sredi vročine, ožgan od solnca in mlad, se mu zdi, kakor bi prehajal z mogočne ravnine vanj neki silen vzgon: delaj, delaj, svet ti je odprt! Topli poletni veter nosi seme in rodovitnost preko ogromne zemlje, boža Morte- VIŠINA JE KORISTNA — Bavarci so radovedni. Na sliki jih vidimo stati na lestvah, ' ko si ogledujejo tradicionalni oktobrski sprevod po mestu Muenchen. Na desni je znana v gotskem stilu grajena mestna hiša, v ozadju pa se vidita stolpa stolnice. Nekateri radovedneži so čakali na lestvah več ur, da ja ne bi kaj zamudili in seveda, da jim ne bi kdo zavzel mesta. ' ; i , , 1 , r nu obraz. Njegove misli hite z njim. Zdi se mu, da že vdihava ta prihajajoči veliki čas. čisto drugače pa je delovala ravnina na Bera. Nedaleč od koče je nametal grič iz prsti. če ga je kdcj vprašal, kaj to pomeni, ni hotel ničesar povedati. Kadar pa so prišli napadi in ga je prerija obsedla s tisto pekočo otožnostjo, da ni mogel trpeti ne Ane ne otroka, mu je bilo nekako v uteho gledati ta grič. Kdaj pa Ženske dobijo delo Za starejšo žensko Iščem starejšo žensko, ki bi skrbela kot stara mama za moje 4 otroke, ko jaz delam. Lahko ostane čez noč ali gre domov. V West Parku. Kličite WI 1-4207. (208) Zenske za čiščenje Podnevi *6 zj. do 12:30 pop. Zglasite se v Personnel uradu 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Go. (208) Moški dobijo delo Moški dobi delo Iščemo mladega močnega moškega za pomoč pri installiranju furnezov. Kličite AC 1-2308. (209) TAPC0 zdaj najema IZKUŠENE TOOLMAKERS for Experimental Work Building Jigs and Fixtures IMAMO IDEALNA TOOL ROOM DELA ZA VSE TIPE IZKUŠENIH MOŽ TOOL and GAUGE INSPECTORS POWERHOUSE MECHANIC (Mora imeti Ohio State Boiler Operator’s License) TUDI PREISKUJEMO VIŠJE ŠOLSKE GRADUANTE Z TEHNIČNIM ŠOLANJEM ZA DELA V NAŠI VZORNI TOVARNI Employment urad odprt: V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop. V soboto 8 zj. do 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljan, stva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (209) MESAR ' *" Izvežban mesar, ki zna postreči odjemalcem, za mesnico, kjer izdelujejo klobase.. LILLIAN’S SUPER MARKET 784 E. 152 St. GL 1-2836 U) j l ieshanisa! Engineer j Delo dobi fant, ki je pred kratkim graduiral kot mehanični inženir ali zadnjeletnik, ki se to uči. Bi pomagal v preiskovanju v metalurgiji. Dobra plača za začetek. Najvišje delavske koristi. ADDRESSOGRAPH MULTIGRAPH CO. 1200 Babbitt Rd. RE 1-8000 (210) kdaj je vrgel nekaj novih lopat zemlje nanj in to mu je dobro delo. Sicer še zdavnaj ni bil tolik kakor njegov prijatelj, borov grič v domačem kraju. Vendar, malo pa se je le dvigal iz ravnih tal in tako je Per spet in spet vrgel nekaj lopat zemlje nanj. Ta se vda- MALI OGLASI Iščem sostanovalko Svoje štirisobno stanovanje bi rada delila s poštenim dekletom, ki je zaposleno, bodisi slovenskega ali hrvaškega rodu. Kličite po 5. uri popoldan. EX 1-2476. —(209) Hiša naprodaj Naprodaj je prostorna hiša 9 sob za veliko družino. Vse v izvrstnem stanju. Prodaja lastnik po zmerni ceni. Pokličite ENdicott 1-0517 ali se zglasite na 900 E. 73 St. (x) Iščejo stanovanje Mlad par, snažna, iščeta 4 neopremljene solbe v St. Clairski okolici. Kličite GL 1-9642 po 5:30 uri. —(208) Sobe se odda Dve sobi in kuhinja se odda odraslim ljudem na 10011 Elizabeth Ave., ali kličite MI 1-0760. (207) Iščejo stanovanje Trije odrasli mirni ljudje iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785. — (208) Naprodaj Moderna hiša 7 sob za 1 družino blizu E. 260 St., blizu katoliške in javne šole, transpor-tacije in trgovin. Kličite RE-1-1084. (210) NAPRODAJ Na Huntmere Ave. v fari sv. Jeronima nov 4 in pol sobni bungalow, kopalnica z glinastimi ploščicami, predeljena klet, plinska kurjava; na gornjem nadstropju prostor za razširjenje. §16,300 Lepa dvodružinska hiša na Huntmere Ave.; 3 sobe na prvem nadstropju, 3 in pol na drugem nadstropju, vse ostalo kompletno, dvojna garaža z dovozom. $15,500 Za podrobnosti se obrnite na: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 _________________ (210) Al Kalcic’s Hauling Service Pobiramo smeti in pepel, čiščenje kleti in dvorišča. Kličite vnaprej: MU 1-9455 (oct.20,21,23) NAPRODAJ MOŠT V~ŠODIH Grozdje na tone Tudi prazni sodi od žganja VIC KOVAČIČ 1253 Norwood Rd. EN 1-2549 — (209) ja žganju, drugi se vdaja zli omami, ki jo v njem vzbuja pusta zemlja. Pripetilo se je, da se je Per moral vdati in iti v mraku vse dalje in dalje. Misli so bile vse bolj mračne, ali prerija se je le umikala, umikala, umikala. Kaj naj bi bila Ana storila, ko ga je videla, kako se je nazadnje vračal z opotekajočimi se koraki? Njegove oči so bile včasih tako divje, da ni smel blizu otroka, če se ji je le posrečilo spraviti ga v posteljo. To je precej pomagalo, samo da je mogel spati, spati. Prihodnji dan je bil ponavadi spet nežen in pogosto ni vedel, kaj vse naj bi dobrega storil. Nekega dne je sedela Ana v koči, ko sta vstopila dva tuja človeka. Pozdravila sta norveško, bila sta prašna in potna in škornje sta imela izho-jene. Prosila sta jedi, več dni in noči sta bila v preriji in živež jima je bil pošel že pred dvema dnevoma. Iskala sta zemlje, hvala Bogu, da sta končno našla ljudi. Ana je postavila pred njiju mleka in kaše in kar popadla sta skledo. Ana je gledala enega od njiju. Bil je brez brade in.mlad. (Dalje prihodnjič) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in. izvršujemo po pošti tudi za Cleveland ZULICH~1 INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za , vaše domove, avtomobile in pohištvo rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD IJTJTJTJTJTJTTLJTnJTJlJTJTJTJTjnLJTJTJTJTjTrLTJTJTJT K. S. K. JEDN0TA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 4^% obresti nečlanom po S'/2% obresti na zemljišča in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-353 NORTH CHICAGO STREET v.;J,TSW(B JOLIET, ILLINOIS injTJTnjmnjrLnrLnjTJTjnmjTj^^ Muskatel grozdje IZVRSTNO MUSKATEL GROZDJE FINI SODI OD ŽGANJA Prodajamo na debelo ali drobno Naše cene so nižje kot katerikoli drugje. Predno mislite kupiti, kličite nas. 416 East 156th Street IftARINKQ’S Tel.: IV 1-3170 ČETVEROVPREGA NA POTI — Stara kočija, ki jo vidite na sliki, je nekdaj vozila na progi New York — Boston in so jo l. 1850 smatrali za eno najhitrejših stvari na kolesih. Ko je stekla železnica, je moroda v pokoj, toda njen sedanji lastnik David Langlois iz Woodstock, Vt., jo ima vedno v pripravljenosti. Kadar se stara kočija pojavi v javnosti, napravi veselje zlasti otrokom.