Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna »lužba 2050 — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račnn: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
Račun o zvestem delu
V časih največje duhovne krize, kar jih pozna krščansko človeštvo od XVI. stoletja dalje, potrebuje narod bolj nego česarkoli drugega opore, da se ohrani in utrdi njegova moralna kultura. Kar se slovenskega naroda tiče, skrbi za njegovo moralno izomiko poleg Cerkve, ki vodi naše religiozno življenje, predvsem Prosvetna zveza, ki ima danes svoj občni zbor, pregled svojega bogatega dela na vseh poljih. Spominjati se ob tej priliki Prosvetne zvezo pomeni toliko, ko izpolniti najsvetejšo dolžnost hvaležnosti napram najvažnejšemu organu slovenskega kulturnega telesa.
Moralna omika, to je glavni kapital, s katerim slovensko ljudstvo razpolaga. Tako majhnega rodu kakor je naš, ki povrhtega prebiva na koščku zemlje, ki je na poti iz severa na jug najbolj izpostavljen vsem pritiskom, navalom in spopadom, bi bile zgodovinske vihre že davno odpihnile z zemlje, ako ne bi bil razpolagal z ogromno moralno silo. To pa je črpal iz krščanske vere in naravnega poštenja svoje duše. Zaradi tega je prestal robovanje pod nemškim narodom, ki ni bil samo številčno neprimerno močnejši, ampak razpolaga tudi z bogatejšo civilizacijo, se je ubranil muslimanov in svoje rodne posebnosti ni samo ohranil proti vsem drugim tujim vplivom, ampak se je razvil do pravega kulturnega naroda, ki živi Bvoje lastno življenje. Vse to se je Slovencem posrečilo, ne da bi posegali po meču ali pa razpolagali z obilnimi gmotnimi dobrinami; očuvali so se in se povzdignili le po intenzivni moralni kulturi, ki jo je rod gojil ob domačem ognišču, sredi težkega dela in trpljenja, v največjih skušnjah izpostavljen neprestanemu vdiranju tujih elementov v svoj organizem. Trdno v veri vsidrana in globoka moralna izomika je Slovencem pomagala, da so se oplodili po vsem dobrem, slabo pa odklanjali in izločali. Mirno smemo svoj narod postaviti v prvo vrsto onih, ki se smejo ponašati, da so zgolj po svojih duhovnih silah, zgolj po neomajni veri v najvišjo Pravdo in po svojih moralnih kvalitetah vzdržali vsak naval od zunaj in niso pustili izpre-meniti svoje narodne duše. Poštenju, pridnosti in naturno plemeniti preprostosti, ki se ne da slepiti po sijaju zgolj vnanje izobraženosti in spretnosti ter takozvanem napredku, ampak ceni samo kulturo srca, se imamo zahvaliti, da smo Se tu in da hočemo ostati, kar smo.
Ko ni bilo še modernih organizacij, je naš rod to svojo kulturo ohranjal in gojil spontano po naravnih organizmih družine in cerkve ter po zgodovinski tradiciji. Ko pa je začel duh modernega kapitalizma in liberalizma razkrajati te naravne edi-nice naroda in njihov vpliv izpodkopavati, je rajni oče Krek postavil organizacij nasprotnih sil nasproti organizacijo krščanskega ljudstva in sicer z gospodarsko obenem tudi izobraževalno, tako-zvano »Krščanskosocialno zvezo«, iz katere se je razvila po vojni »Prosvetna«. Danes, ko se zopet zberejo naši krščanski prosvetni delavci iz vseh krajev in koncev slovenske domovine, in to v kulturno in socialno zelo razburkanem času, moremo e velikim priznanjem ugotoviti, da »Prosvetna zveza« zvesto koraka po poti, po kateri je usmeril slovensko ljudstvo naš največji sodobni gčnij.
Naši »Prosveti« je cilj prava, polna kultura, ne gola razumarska izobrazba našega naroda. Velika, mnogostranska, teoretična in praktična izobrazba uma pomeni vrednoto le, če je združena t izobrazbo značaja in kulturo celotne duševnosti. Znanja in praktične izurjenosti nam ne manjka, Imamo strokovnjakov na vseh poljih in celo opasno nadproizvodnjo teko resnične kakor navidezne inteligence; kar danes bolj kot kdaj potrebujemo, so lepi in trdni značaji, celi in neustrašeni možje, ki ostanejo zvesti načelom svojega rodu v vseh okoliščinah, poštenjaki in nesebični delavci za materialno blagostanje in za duhovno kulturo naroda, pa za državo in za bratsko vzajemnost med Jugoslovani. Take može in žene skuša naša »Prosveta« vzgajati In k temu je usmerjeno vse njeno delo. Rabimo poglobljenja domovinske kulture: da se bo vsak naš človek zavedal, da pripada svoji zemlji in svojemu rodu, da mora iz njega rasti in njegovo kulturo obogatevati, vanj čedalje bolj poganjati vse korenine svojega bistva, da ne usahne. Gojiti moramo smisel za lastno zgodovino, za to, kar je rod na svoji zemlji iz svojih umskih in moralnih sil pa i pridnostjo svojih rok lepega in trajnega zase in za človeštvo ustvaril. Svojo zgodovino moramo poznati, jo spoštovati in se iz nje navduševati, ne pa same sebe podcenjevati in zametati. Utrjevati moramo moralno in versko kulturo naroda, da bo odkrito pobožen, dejavno usmiljen in krščanski, da bodo vsi naši delovni stanovi zaradi svoje zveza-nosti v en narod ohranili medsebojno vzajemnost In da se ne bomo dali zavesti v one nemoralne pregrehe, ki danes trujejo druge velike narode in jih polagoma tirajo v siguren propad. Do zadnjega vlakenca z globoko domovinsko kulturo, krščanskim idealizmom in zdravimi načeli naravne in zdrave morale prepojen narod bo prestal vse viharje usode, ko bodo silnejši, bogatejši in civiliziranejši narodi iz povestnice izginili. Zgodovina nam hrani veliko tgledov, da so se po številu neznatni, pa nacionalno eavedni, v trdni verski in moralni tradiciji koreneči narodi, čeprav nimajo nobenih sredstev fizične sile, ohranili do danes v vsej svoji samobitnosti in da niso okoreneli, ampak kulturno žive isto bogato in plodovito življenje kakor pred več tisoč leti, ko prvič o njih beremo v kulturni zgodovini.
Naša slovenska »Prosvetna zveza« bo danes, ko bo polagala račun o svojem delu, lahko mirno čakala sodbe, ki se ne bo mogla glasiti drugače kakor priznalno. Našemu narodu je najboljša učiteljica; učiteljica njegovega duha. Ne uči ga ničesar tujega, ne predava mu izvlsoka In mu ničesar ne narekuje, aninak le razvija do Bolnega razcveta to,
Bruning pojcfe po srednji poti
Diktatura desnice izključena — Socialisti pred težko izbero
De misija vlade
Bt-i..... 7. okt. tg. Nemški državni kabinet je
danes dopoldne sklenil soglasno demisijo vsega kabineta, katero je državni kancler dr. BrUning takoj predložil predsedniku republike Hindenburgu.
Berlin, 7. okt. d. Že pred dobrim mesecem se je v Ženevi po Curtiusovi izjavi, da se odpove carinski zvezi, razširil glas, da je nemški zunanji minister podal ostavko. Ostal je na svojem mestu le zato, da je lahko še nadalje predstavljal Nemčijo na zasedanju Zveze narodov in da bi inozemstvo ne videlo v ostavki napovedi zunanjepolitične krize. Proti smernicam Curtiusove zunanje politike je tedaj nastopil g. Dingeldey, načelnik ljudske stranke, h kateri pripada dr. Curtius. Proti temu so že itak bili nemški nacionalci in hitlerjevci, ki smatrajo stremljenje za zbližanje s Francijo za narodno izdajstvo, in celo centrum je po svojem glasilu »Ger-mania« dezavuiral ministra Curtiusa. Po svojem povratku iz Ženeve je dr. Curtius zaprosil predsednika republike, da ga odpusti. Čeprav je bila Curtiusova zunanja politika mnogo bolj nacionalna kakor Stresemannova, se je zdela nemški desnici in tudi centrumu napram Franciji preveč popustljiva.
Dr. Briining bo porabil Curtiusovo ostavko v to, da izvede temeljito preosnovo vsega kabineta. Mesti pravosodnega in gospodarskega ministrstva sta že delj časa izpraznjeni. Preosnova vlade je silno težavna. Dočim je Curtiusova ostavka samo povod sedanje krize, leži njen vrok v nemški finančni in gospodarski krizi. Ta je namreč izzvala najnovejšo Briiningovo zasilno odredbo za izvedbo ta-kozvanega zimskega programa. Odredba, ki je bila uzakonjena z navadnim dekretom, tako da je bil parlament postavljen pred dovršeno dejstvo, nalaga nemškemu narodu težka gospodarska bremena in mu na drugi strani z uvedbo izrednih sodišč, ki itnajo namen, zatreti politične izgrede, krati državljanske svoboščine. Zdaj gre za to, da parlament, ki se sestane prihodnji teden, zasilno odredbo odobri in s tem pred narodom prevzame odgovornost zanjo. Prevzemati odgovornost za zakone,
ki nalagajo narodu le žrtve, je pač za stranke, ki morajo računati na nevoljo svojih volivcev, najne-prijctnejša zadeva.
Briiningova vlada je vlada sredine, to je srednjih strank, iz katere so izključeni na eni strani ekslremni desničarji, to je Hugenbergovi nacionalci tu hitlerjevci, ter levičarji, to je socialni demokrati in seveda komunisti. Vlada se ima zahvaliti za svoje življenje strpnosti socialnih demokratov, ki so glasovali tudi za predloge, kateri so bili proti njihovemu programu in so delavstvu nalagali težke žrtve. Glasovali so za Briininga samo iz strahu, da bi ге hitlerjevci pc padcu Bruningove vlade ne polastili državnega krmila. Odcepitev desetih poslancev od socialistične stranke, ki so nekateri ustanovili samostojno socialistično delavsko stranko, drugi pa prešli h komunistom, je pokazala, da bi dosedanja taktika bila lahko usodepolna za stranko. Vodstvo socialistične stranke mora računati z razpoloženjem svojih pristašev in je, kakor piše »Vorwarts«, še vedno pripravljeno podpirati vlado, toda pod pogojem, da se ne uda pritisku desnice, to je posebno, da ne ugodi zahtevam nemškega velekapitala po razveljavljenju skupnih delovnih pogodb in znižanju prispevkov za socialno zavarovanje.
Že na zborovanju Hugenbergove stranke v Stettinu je načelnik Oberfohren po llugenbergovem
naročilu izjavil, da so nemški nacionalci pripravlja ni, »prevzeti odgovornost, to se pravi vlado, tudi pet minut po dvanajsti uri«. Tedaj je »Germania«, glasilo centruma, odločno nastopila proti Hugen-bergu in zavrnila Hugenbergovo ponudbo za sodelovanje na vladi. Na istem stališču stoji centrum tudi sedaj. Preosnova vlade, kakor si jo želijo nacionalisti in hitlerjevci, bi pomenila začetek diktature po fašističnem vzorcu, to se pravi začetek prave katastrofe za nemški narod. Prav sedaj so v teku pogajanja med Francijo in Nemčijo za gospodarsko sodelovanje, ki naj bi prineslo Nemčiji potrebne kredite, in gotovo je, da bi diktatura uničila še tisto malo zaupanja, ki ga ima inozemski kapital v stalnost notranjepolitičnih razmer v Nemčiji. Zato je izključeno, da bi Bruning privolil v sodelovanje z nacionalisti in hitlerjevci, od katerih ga loči tudi idejni program socialne krščanske stranke. Vse kaže, da bo skušal spojx>lniti svojo vlado z gospodarskimi strokovnjaki in ji dati nestrankarski značaj. V njo naj bi prišle osebnosti, ki so pogodu predsedniku republike, in zato danes imenujejo bodočo vlado prezidialno. Vse kaže, da bo vladal s pomočjo sedanjih strank in s jKimočjo kompromisov med predstavniki pridobitnih in delavskih krogov, ker bo edino na ta način mogoče izvesti »zimski program«, ki zahteva žrtve od vseh plasti nemškega naroda.
Briininga poverjena sestava nove vlade
Berlin, 7. okt. tg. Hindenburg je poveril sestavo novega kabineta dr. Briiningu z omejitvijo, da se strankarsko ne sme vezati. Računajo s tem, da bo dr. Briining še nocoj lahko predložil novo ministrsko listo, vsaj pa v 24 urah. Za najvažnejša mesta jc določil začasno predvsem sebe za zunanje ministrstvo, generalnega ravnatelja I. G. Farbcn dr. Schmidta za prometno ministrstvo, prof. Warn-bolda za gospodarsko ministrstvo in državnega
podtajnika dr. Joela za pravosodno ministrstvo. Ce se dr. Wirth ne vrne v notranje ministrstvo, kar še ni odločeno, bo prevzel notranje ministrstvo bivši brambni minister dr. Gessler. Na svoji zadnji seji je kabinet ponovno soglasno odobril taktiko dr. Curtiusa, nakar je dr. Bruning pojasnil vzroke celokupne demisije. Po njegovih navajanjih je preosnova kabineta samo obramba proti agitaciji de snih radikalov.
Štirmrna demisija g. Zamore
Madrid, 7. okt. tg. Ministrski predsednik Za-inora jc uvedel nov način porabe radio-postajc s tem, da je preteklo noč po radiu objavil svoj sklep, da odstopi. Obenem je policija zasedla okolico poslopja kongresa, kar je povzročilo vznemirjenje, ker bi bil odstop Zamore v sedanjem trenutku združen vsekakor z velikimi posledicami. Vzrok za ta nastop Zamore jc bila nočna debata v ustavnem odboru glede ustavnega načrta, ki predvideva za pozneje postopno razveljavljcnjo privatne lastnine. Zamora sc je izjavil proti temu členu, češ, da brez potrebe vznemirja narod. Neki poslanec je potem očital Za-
mori, da nikakor ne gre, da bi Zamora govoril kot poslanec in s svojo avtoriteto kot ministrski predsednik pri tem vplival na potek debate. Odbor je s tem mnenjem soglašal, nakar je Zamora sklenil, odstopiti. Nato je tudi ustavni odbor sklenil, da ustavi svoje delo, radi česar je nastal nujen položaj, tako da jc bil Zamora popustljivejši. Sledila je potem debata do 4 zjutraj. Niso pa prišli do nobenega zaključka. Smatra se za gotovo, da se bo našla kon-ciliantnejša oblika za ta ustavni člen, ki tudi v bodočo ne bo več ogrožala privatne lastnine v Španiji.
Ostre pmiivladne izjave voditelja romunske liberalne stranke
Bukarešt, 7. okt. L Bivši zunanji minister in sedanji vodja liberalne stranke Duca se je vrnil iz inozemstva ter po poročilih »Cuventula« podal nekaj načelnih izjav glede bodočega zadržanja svoje stranke. Liberalna stranka je vedno bila, tako je izjavil v Alba Juliji, posrednik romunske državne stranke. V začetku volitev se je udeležila vladne liste, a storila je ta korak edinole na željo kralja Karla. Ko so bile volitve končane, je smatrala, da je njena obveznost napram vladi prenehala. Zato je takoj prekinila vsake zveze s profesorjem Jorgo. Liberalna stranka noče imeti ničesar opraviti s sedanjo vlado, ki bo morala izdihniti sramotne smrti, ker jo je zapustil sleherni pošteno čuteči romunski državljan. Da bi se mogla držati vsaj še nekaj časa, je vlada našla sedaj novo strašilo o takozvani transilvanski avtonomiji. Vladni krogi trdijo, da je
zelo močna in da se jo mora preganjati. K temu pripominja Duca, da je to grda iznajdba vlade, ki bi rada obrnila pozornost javnega mnenja drugam in porabila za to kakšna zavratna sredstva, da podtakne velikemu delu Velike Romunije proti-državne namene in nepatriotska čuvstva. Vlada se ne sme istovetiti z romunskim narodom ali z romunsko državo. Vv .„ ; ';Y	• C J'*4" . Transilvanija je sovražna sedanj« vladi, to je res, a zvesta je veliki in lepi domovini.
V svojem nadaljnjem govoru je Duca obrazložil časnikarjem, kaj vse bo liberalna vlada, kadar pride na krmilo, storila za narod, posebno na gospodarskem polju, kjer bo znižala davke in takoj našla sredstva, da po ugodnih cenah proda romunsko žito.
Hoover ho predlagal podaljšanje
moratorija
Newyork, 7. okt. tg. dani konference, ki jo je sklical danes Hoover za sanacijo svetovne krize, so mnenja, da se bo Hoover izjavil za podaljšanje moratorija za nedoločen čas, to je za tako dolgo, dokler sc ne premaga sedanja depresija. Glavni pogoj je, da na ta predlog pristane Laval. Vendar hoče Hoover popolnoma prepustiti evropskim narodom, da vprašanje moratorija razčistijo sami med seboj. Zato mora iniciativa za ta predlog iziti iz Evrope same, odnosno od Lavala, ko bo prišel v Washington.
kar dobrega in vrednega v nnši ljudski duši počiva. Naša krščanska prosvetna organizacija le dopolnjuje, kar vsakega slovenskega sina mati v preprostosti svojega srca uči: da naj zvesto ljubi Boga in vse, kar nas k Bogu vodi, narod, domovino, pošteno in zdravo življenje. Da nnj se ne da premakniti od Idealnih temeljev slovenskega bitja. Da nnj ostane zvest čednostim, ki so odnekdaj slovenstvo dičile, da naj bo uw>*f
Hoover predlaga ustanovitev finančnega instituta
Washington, 7. okt. AA. Na izredni konferenci visokih funkcijonarjev, senatorjev in poslancev je predsednik republike Hoover predlagal ustanovitev finančnega instituta za izredne kredite. Kapitala naj bi imel 500 milijonov dolarjev. Njegova naloga bi bila oskrbovati finančne institute s posojili, ki bi jih v celoti ali pa deloma podpisala državna zakladnica, reeskomptirala pa Federalna rezervna banka. Govoreč o obisku francoskega ministrskega predsednika Lavala je Hoover izjavil, da bosta razpravljala o problemih, nastalih zaradi novih odredb, ki jih je gospodarska depresija diktirala. Glede meddržavnih dolgov bosta razpravljala v skladu z načeli deklaracije z dne 20. junija.
industrijski svet v Ameriki?
London, 7. okt. AA. Današnji »Daily Herald« prinaša vest, da namerava uiedeednik Ameriških
Tudi Francija poj de na volitve ?
Pariz, 7. oktobra tg. Radikalni poslanec Mon. tigny je napovedal, da bo takoj potem, ko se sopet sestane po.-danska zbornica, predlagal, da se sbor-nica takoj razpusti in da se nove volitve namesto v maju 1032 vršijo ie letos meseca decembra, da zbornica, ki se ima itak že posloviti, ne bo marala državni proračun obravnavati takorekoč sredi ro-livuega boja. Iz enakih razlogov so pristale na to tudi nekatere druge stranke in celo člani vlade.
Pred rekonstrukcijo bolg. vlade
Sofija, 7. oktobra. AA. Povodom glasov, ki se trdovratno širijo v zadnjem času o rekonstrukciji bolgarske vlade, izve list »Pladne«, da je minister za notranje zadeve Mušanov, ki zastopa lahko obolelega predsednika vlade Malinova, sprejel davi bivšega finančnega ministra Molova ter se ž njim razgovarjal cele tri ure. »Pladne« trdi, da želi zgovoristična frakcija demokratov, kateri pripada Molov, da se združi z demokratsko stranko, ki jo vodi Malinov.
Likvidnost švicarskih denarnih zavodov
:Ženeva, 7. okt. AA. Švicarska telegrafski agencija objavlja stanje centralne emisijske banke dno 30. septembra 1931, iz katerega se razvidi prebitek 335 milijonov frankov vlog v zlatu. Zlato pokritje bankovcev, ki so v obtoku, znaša 110%, kar dokazuje stabilnost zlatega standarda v Švici, ki je trdnejša kakor kdaj prej. Po drugi strani se iz te bilance centralne federalne banke vidi, da privatno švicarske banke vkljub potrebam, ki se stalno pojavljajo ob koncu tromesečja, ne samo niso občutile potrebe, da bi so obrnile na emisijsko banko, nego imajo celo pri emisijski banki na tekočem računu okoli 700 milijonov frankov. Likvidnost švicarskih denarnih zavodov torej stalno raste.
Kupovanje državnih papirjev na obroke
Belgrad, 7. okt. 1. Poštna hranilnica hoče olajšati uradnikom, častnikom, duhovnikom in vjx>ko-jencem nakupovanje državnih papirjev. V to svrho jc odredila poseben način nakupovanja državnih papirjev na obroke. Vsak reflektant naj prijavi svoj pristop potom svojih pristojnih nadoblasti pri Poštni hranilnici, katera jim bo dovolila nakup državnih papirjev pod sledečimi pogoji: Reflektant plača takoj desetino zneska, ostalo pa odplačuje tekom enega leta, in sicer z obrestno mero 8 odstot. Prvi kupon državnih papirjev se bo izplačeval v Poštni hranilnici in se bo zapisal v dobro na račun še obstoječega dolga.
Dunajska vremenska napoved. Zapadni zrak bo prodrl še bolj na vzhod. Hitro se bo piooblačilo. V mnogih krajih je pričakovati lahkih padavin. Zjutraj bo topleje. Podnevi j>a bo hladneje kakor zadnje dnL
тшш^^шштштшттшштвтштшштшш^^шшт^шш
združenih držav Hoover sestaviti nacijonalno vla do. Prav lako ima Hoover namen ustanoviti industrijski svet, kakršen je bil med voimv iu lu hi bil
opd oadzocsiivun riržau^
Nemec o nemški državni vzgoji
Ne more nam biti vseeno, kaj ee dogaja okrog nas, niti ne, kakšne oblike dobivajo ti procesi dogajanja, ki so danes v bistvu »kupni vsemu civiliziranemu svetu, drugod, zlasti v naši najbližji bližini e' katero je naša kulturna rast bila vedno tesno vezana.
Veliki problem, ki ga imamo danes v mislih, je sodobna mladina, ki bo jutri ali pojutrišnjem zavzela ali bi vsaj morala zavzeti mesta, ki jih danes šc drže njeni predniki. Nesporno in nezakritno dejstvo pa je, da se ie najboljši, umsko najbolj izostreni de! mladine, ki bi moral v bodoče voditi usode narodov, temu svojemu naravnemu zvanju in volji do njega silno odtujil. Nihče si ne more tega tajiti kakor si tudi nihče ne bo mogel biti dolgo v nejasnem, kdo je tega usodnega odtujenja kriv.
Nemčija, ki jo po pravici lahko smatramo za gorišče, v katerem so se vedno najsilneje in najostreje sekale, previjale in uničevale silnice vseh močnih duhovnih gibanj in protigibanj od reformacije pa prav do najzadnjih mladinskih in socialnih pokretov, jc prva začela zavzemati stališče tudi do tega perečega in kričečega problema. V tej zvezi se nam zdi zanimivo in skoraj potrebno navesti odlomke iz članka, ki ga je za ugledni nemški literarno-kultumi tednik »Die literarische Welt« napisal njen izdajatelj, znani publicist in kulturni delavec Willy Haas.
»Državo kot vzgojiteljico lahko zares občuduje vsakdo, kdor že leta prebiva v kakem mani-šem mestu v bližini velikih industrijskih podjetij kakor jaz. Dneve in leta sc potikajo in lazijo vsepovsod mladi fantje in dekleta, okrog postaje, po glavnih cestah, cele dneve in noči. To je večen delavnik, večna promenada. Se davno je, kar so iz šole ali iz uka. A še danes ne, ali pa že davno več ne vedo, kaj se pravi delati. In najbrž tudi še dolgo ne bodo izvedeli. Kaj bo le neki iz teh ljudi, ki se niso naučili v šoli prav nič drugega kot lenariti? To je država kot vzgojiteljica! Ti mladi ljudje so ali naci (nacionalni socialisti) ali komunisti ali karkoli. Jim je tudi popolnoma vseeno. Saj ne vedo, ne kaj je nacionalni socializcm, ne kaj je komunizem. Radi bi kaj delali. Karkoli. Imajo mišice in jih hočejo uporabljati. Bistvo mlade narave jih vendar sili na to, da se udejstvu-jejo. Država pa jih pušča, da se potikajo okrog. Ves dan. Leta in leta. Država ne zahteva od te mlade krvi nič drugega, kot da se sprehajajo, da se potikajo okrog in da se navdušujejo zanjo pri •vojaških paradah. To je nemška država kol vzgoji, teljica! Kaj so ti mladi ljudje od države videli, kaj so od nje doživeli? Inflacijo. Njih slarši so po nedolžnem izgubili zednji prištedeni pfenig. Kaj še? Delovno krizo. Njih starši, močni ljudje v nai-lepši starosti, ne mo-ejo več delati, živeti morajo od miloščine. Dvakrat so poslal: berači: materialno in moralno. To so ti ljudje doživeli od države, fo je njihovo doživetje države! Kaj neki mislijo 'i ljudje o državi — če sploh še premišljujejo o em? O tem molčimo. Niti besede proti našim <icer nepreskromnoštevilriim ministrom in predsed-jikom državnih bank. Živimo v časih prepovedi in iajbrezobzirnejšega zatiranja v.^eh izrazov svobodnega mnenja. A mladina vie to vendar vidi. In po možeh ter na možeh se vzgajajo mladeniči v može. Ob možeh postajaje sami možje. Mož v očeh mlai-šega: to naj bo vendar podoba širnoglcdne resno-be, pravočasne čeprav trde skrbi, izkušenosti in »motrnosti. Ali morejo danes mladi ljudje spričo sedanjih najnovejših političnih, narodnostnih in socialnih katastrof ter krivic, ki so jih naši državniki in državni voditelji zakrivili, še ustvariti r ohranjati v sebi to svetlo podobo o možu, o značaju? In kako naj drugače sami vzrasejo v može? Nočemo govorili o vzrokih. Vzroki niso dartes problem problemov Tudi ne oblika države, tudi ne volilni glajovi ali karkoli, temveč vprašanje: ali je v resnici moralo spet lako priti? Ali je bilo treba nuditi mladini spet tak vzgled in tako podobo? Ali ni bilo tega dovolj v inflaciji in v strankarskih bojih toliko in tolikokrat izrabljanih in zlorab prav od tistih voditeljev, ki bi morali biti vzorniki? Ali se ta'ko oblikujejo, ali se tako utrjujejo značaj? Kaj bi dejali o družinskem očetu, ki bi dajal take vzglede svojim otrokom? Nobeno ljudstvo sveta ni položilo v pojem države tako visokih etičnih in pedagoških vrednot kakor nemško. Nobeno ljudstvo na sveiu ni tako z -vso dušo verovalo v državo kot vzgojiteljico kot nemtko. Nobeno ljudstvo ni dalo lakih svečenikov etične države kot nemško. Fichte, Wilhelm Hum'joldi, Hegel, ki so se ob njih mislih in idejah redili in živeli ter še žive vsi mali in veliki diktatorji sveta.
Kako izpolnjuje država to svojo sveto nalogo? Ali vidi. ali sluti to svojo vzvišeno podobo zrcaljeno v očeh mladine? Ali računa država z mladino — to je trenutno važneje kot vzdrževa-iie zavoženih financ, reševanje kapitala in stanje deviznih kurzov. Z mladino državne oblike stoje in paJojo, mladina je bila vedno prva straža vseh revolucij. To je zgodovinski imperativ, ki je usod. no-nujno zvezan z njo. Danes akademska mladina o državi sploh več r.e govori. Sanja o bogve-kakih ljudskih občestvih, si snuje v mislih idealne »tretje države. Na zemlji ni zanjo ničesar več; — ničesar več, česar bi se lahko oprijemala. Nekateri, 1(i berejo inozemske časnike, se sramujejo. Sram jih jc. ker svet danes z nami ravna ko' s hazardtrji, kot z lahkomiselneži, ki se na robu jj'epada igrajo z ognjem. Saj ml vendar nismo laki! Saj' naše ljudstvo ni tako! Ali ni to delavno, resno, skromno ljudstvo, zdaj In od nekdaj? To je država kot vzgojiteljica mladine!
- Ne recite, da taka moralna in pedagoška razglabljanja v teli trenutkih niso aktualna in umestna, Vedno so akluaina, ker eo vedno odločilna, JJločujejo bodočnost države. Kako kratek je ven-.1,4r spomin ljudi! Na čem je propadla Avstrija? Na tem, cia se je odrekla notranjemu moralnemu keclitu in s tem svojim mladim ljudem. Zaradi politike klobasanenja, improvizacij v zadnjih mi-nulah, zeradi nemoralnega gospodarstva življenja z roke v usla zaradi prelahkotneg* pojmovanja z-estobe in vere, zaradi garantiranih meščanskih osnovnih predpravic, zaradi duha, ki ga je pora-laio občutje kroničnega Izjemnega stanja v državi. Ali naj gre tudi Nemčija fn z njo vse veliko ozemlje nekdanjega svetega rimskega cesarstva nemške
Brezidejno zasedanje medparlamentarne zveze
Delegati se pstajo s poetičnimi in filozofskimi govori
Bukareita, 7. oktobra. 1. Interparlamentarna
zveza nadaljuje v nespremenjenem tempu svoje zasedanje. Pričakovanja, da se bo tekom debate izcimila kakšna nova misel, tako glede razorožitve kakor glede svetovne gospodarske krize, so bila razočarana. Novih idej ni. Pojavljajo se stare lraze v novih oblikah včasih pesniško razpoloženega delegata (to vlogo igra francoski delegat Merlin) v blesteči obliki sijajnega besednega zaklada, drugič jih zopet okorno obrača kak^on teoretik s severa (v tem pogledu imala enake zasluge Šved Roos in Nemec dr. Solmann), toda vse ostalo je ostalo pri starem, to je pri navdušenem prepričanju, da je razorožitev neobhodno potrebna in da je gospodarska kriza neznosna ter da imperativno kliče po bližjem sodelovanju med narodi. Poljak Debcki je humorist. Ko je cela vrsta govornikov že objasnila potrebo razorožitve in rešilve gospodarske krize ter z bengalično lučjo obsevala bratsko sožitje med narodi, tedai, ko je bil predmet malone izčrpan, je galerija že mislila, da bo težko kaj novega povedati v istem smislu. Debcki pa je izvlekel iz žepa dolg referat in zbranim delegatom začel analizirati pojm razorožitve. Kakšno razorožitev hočete? Jaz jih poznam tri vrste: moralno, gospodarsko n vojaško. Katero mislite? In katera naj bo prva in katera zadnja? Moralna? Krščanstvo žc 2000 let moralno preobrazuje človeštvo in vi ne boste trdili, da bo mednarodna parlamentarna zveza ustvarila akcijo, ki bi se dala od daleč primerjati s krščansko etiko. Gospodarska? Ko pa čestokrat vojaški oziri nalagajo rešitve, ki so proti gospodarskim interesom. Vojaška? Militarizem je izraz duševnega stanja. Kaj pomaga zažgati orožje, čc pa srd ostane v srcih? Katero torej hočete? Proračunsko razorožitev? Morda bo res ta najprva,
pa ne po naši zaslugi, gospodje, ampak po zaslugi gospodarska krize, katero tukaj tudi rešujemo.
Delegat iz Daljnega vzhoda, Japonec Mia-zana, ki do sedaj še ni spregovoril besede na kongresu in ne izven njega, se je v torek dvignil ter v mirnem, nekako uspavajočem govoru raz-tolmačil mnenje svojega naroda. On ni sanjač. On verjame le dejstvom. Glede človeške duše tudi ni optimist. Pravi, da izkušnje optimizma ne opravičujejo. Toda tako daleč bi se vsak narod moral povzpeli, da bi iskreno sprejel ter iskreno in dosledno izvajal ta naraven zakon človeške družbe: Vsak narod mora živeti, a mora pustiti živeti tudi druge . .. Med zborovalci se je slišala pritajena beseda »Mandžurija« kot priča, da so Japončeve besede zadele v živo.
Francoski delegat, pesnik Merlin je brez dvoma žel največjo slavo, ker njegov govor je bil resnično dovršen: »Mi smo borilci, mi smo junaki. Nahajamo se v strelskih jarkih miru. V sprednjih vrstah smo. Velika je la borba in visok je naš cilj. Toda mi imamo zastavonoše, ki nas vodijo v nove boje: I.eon Bourgeois, Briand . ..« In dvorana ploska v deliriju, »Razorožitev je naš ideal in da jo omogočimo, mora Zveza narodov z vso energijo delati na tem. Sedaj pride najlepše. Razpolaga naj z armado, katero bi uporabljala samo v obrambne svrhe. Na tem koncu sveta se zgodi kaj krivičnega. En narod hoče napasti drugega slabejšega. Ta država se hoče okoristiti na škodo druge. Narodne in verske manjšine trpijo. Zveza narodov naj takoj pokliče skupaj svojo vesoljno armado, ki naj drži močnejšega, oziroma brani državo, ki je bila žrt-v. Lepa zamisel o lepi svetovni armadi, vedno pripravljeni, da služi ideji miru med narodi. Svoje dni je stavil ta predlog v Ženevi sedaj že rajni Leon Bourgeois. Takrat ga
niso vzeli za resnega.« Merlin ga stavi na novo in zahteva, da se vključi v končno resolucijo, v kateri bo mednarodna parlamentarna zveza pred vsem svetom zahtevala razorožitev.
Po dvorani zavlada navdušenje, ki traja dokler se tam v zadnjih klopeh ne dvigne suhljata postava Amerikauca Burton Burlcha, ki zaprosi za besedo,
Tudi on slovi kot molčeči delegat. Toda ta zamisel o armadi, s katero bi razpolagala Zveza narodov, *u njemu, praktičnemu zastopniku praktičnega naroda zdi vendarle malo preveč nereolna. On prosi delegate, dtt mu oprostijo, če ee tako izraža. Kako naj pa Zveza narodov, o katero zaslugah on ne dvomi, tehnično izvede to lepo zamisel? Kdo ji bo dajal vojake, katere države? Kdo municijo? Kdo bo komandiral to mednarodno »Salvatlon Army , kakor jo on imenuje sarkastično? Gonilna sila vsake vojske jc patriotizem. Ali hoče Zveza narodov vzgajati -vojc mednarodne iu nadimrodne vojake? On prosi, da sc ta predlog umakne.
Brez uspehu, ker takoj za njim se je dvignil Nemec Solmann, kateremu se dopade. Zveza narodov se bo morda preobličila, morda se bo na tihein prelevila v mednarodno socialno republiko. Ta republika, nazaj pa bi ona ne mogla razpolagati z vesoljno armado? On kot socialist računa z bodočnostjo. Francoski predlog naj lo ostane, lo.la dedati se mora, naj se razorožitev izvede lia podlagi enakih pravic za vse države. S tem noče reči, da bi se Nemčija rada ravno tako oborožila, kakor druge države, ampak ona le želi, du bi se druge države ravno tako razorožile, kakor je dejansko žo Nemčija.
Američan Burton Dur teh jc zaploskal in odšel mimo iz dvorane.
Angleške stranke gredo ločeno
na volitve
Volitve 27. okicbra — Pred velikim dvobojem med konservativci in taburžsti — Zmešnjava med liberalci
London. 7. okto. AA. Danes bodo objavili kraljev proglas o razpustu parlamenta In o sklicanju novega. Kraljev govor o odgodltvi parlamenta bodo čitali v lordski zbornici dane« |K>)>oldne.
Volilni proglas ministrskega predsednika Mac Donaldn bodo objavili brez odlašanja. Ker so sklenili, da gredo politične stranke v volilno borbo -amoetojno, bodo stranke, zastopane v sedanji vladi, pravtako izdale svoj volilni proglas. Konservativni volilni manifest bo podpisal vodju konservativno stranke Stanley Baldvin, liberalni pa poslevodeči načelnik liberalne stranke sir Herbert Samuel, Manifesta .-oglašata v splošnem s političnimi smernicami minislrskegu predsednika.
Trojne volitve bodo omejene na najmanjšo mero, kar so se stranke dogovorile, da ne bodo po» slavljale kandidatov v krajih, kjer nimajo upanja na zmago.
Noroj bo ministrski predsednik Mac Doaald imel volilni govor po radiju.
Snoči je voditelj konservativne stranke Bald-\vin govoril konservativnim poslancem. Obrazložil Jim j«' razmere, v katerih bo volilni boj in poudaril, da konservativna stranka ni žrtvovala v tej volilni borbi svojih načel. Skupščina je izrazila Buldvviiiu zaupnico brez glasovanju. Predlagal jo Je Winston Churchill.
Pravtako je govoril »noči liberuluim poslancem sir Herbert Samuel. Sestanek se je razšel brez
glasovanja.
N'a novo ustanovljena liberalna skupina, ki -leje 21 članov, je izvolila včeraj za predsednika sira Johna Simonn. Sestavila je organizacijo v podporo liberalnih kandidatov, ki popolnoma soglašajo s stališčem ministrskega predsednika.
Včerajšnjo poročilo pravi, da je liberalni voditelj Llo.vd George še vedno proti volitvam in du je n.siro nastopil proti libcraiiiini ministrom, ki so sc obvezali v vprašanju carin.
Dalje je Lloyd George opozoril liberalne ministre na zmešnjavo, ki je nastala med liberalci zaradi nejasne interpretacije narodne politike v carinskem vprašanju. Pri sedanjih volitvah bo manj kandidatov kakor pri prejšnjih. Konservativci, kjer nimajo upanja na zmago, ne bodo postavljali kandidatov. Liberalci bodo kandidirali najbrž v 150 do 200 okrajih. Delavska stranka je postavila pri zadnjih volitvah 500 kandidatov, pri sedanjih bo pa kandidirala v 500 okrajih.
Sklep vlade, da se razpusti parlament in razpišejo splošne volitve, je Imel v londonskih finančnih krogih zelo ugoden vpiiv. Tečaj funta jc čvrst in tudi vrednostni papirji so zelo trdni.
Vodilni državni papirji uotirajo višje z naraščajočo tendenco.
Zadnla sesa zbornice
London. 7. okl. tg. Poslanska zbornica se je ob 8 popoldne sestala 1; zadnji seji. Bila je še slabše obtekma kakor včeraj. Kmalu po t je bil dnevni red že končan in poslanci so odšli v zgornjo zbornico. v kateri jc lord kancler preČItal kraljevo spomenico, s katero se odgodita obe zbornici in kralj pristaja na nove volitve, katere se boHo vršile 27. oklobra. Sedaj je gotovo, da namerava MacDonald kandidirati v lastnem volivnem okraju Seahain. Volivno kampanjo bo otvorjl z velikim govorom v ponedeljek, ko bo ruvno star 65 let. Radi varnosti pa bo kandidiral še v drugem volivnem okraju, morda v Londonu.
Kljub padcu funta - več
brezposelnih
London, 7. okt. Število brezposelnih 28. eept.
je znašalo 2,825.772 in je za	14.157 narnslo od <>re-lekJega ledna in za 001.083 več kot v Istem času luiii-ko leto.
Češkoslovaška finančna po'ii'ka
Izdatki za prosveto in sociatno oskrbo se ne ;niža;o
Praga, 7. oktobra. Kakor znano, je pretekli teden češkoslovaška vlada revidirala proračun za leto 1932 in znižala izdatke za 519.8 milijona, :o je več kakor za pol milijarde Kč. Celotno se proračun zniža za 3% in bodo znašali izdatki 9.318 milijonov Kč. Predvideva se prebitek 5 milijonov Kč. Postavka obrambnega ministrstva (irinUti-stvo vojske) se je znižala za 91 milijonov, postavka zunanjega ministrstva za 19, gospodarskega za 12, postavka trgovinskega ministrstva za 4.3 milijona, postavka ministrstva javnih del za 38, postavka ministrstva za narodno zdravje za 8 milijonov in pri pokojninah bo vlada prihranila 51 milijonov Kč. Največjo žrtev je doprineslo finančno ministrstvo, katerega stroški se znižajo za 312 milijonov Kč.
Tukajinji tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da
narodnosti prav zaradi mladine, torej zaradi zgodovinske bodočnosti, po zlu? To se ne eme zgoditi!
S finančnimi akcijami in volitvami se morda zasigura sedanjost. Bodočnost se more zasigurati samo z moralo! Država je za mladino ali kraj najvišjega, nezmotljivega zaupanja, ali pa preneha zanjo eksistirati. V državi hoče mladi človek spoštovati značaj in samozavest. A mUd človek ima oster pogled in J« brezobziren v kritiki, kadar bi rad verovali*. —
nista prosvetno in socialno ministrstvo uik'kor bili prikictlani, temveč da se je njun proračun celo nekoliko povišal. Tako se je proračun prosvetnega ministrstva dvignil za 4 milijone Kč v primeri s prejšnjim letom, ministrstvo za socialno skrbstvo izkazuje 7 milijonov K£ več кзког lansko leto in postavka ministrstva preskbe se jc znižala samo za 1 milijon Kč. Izdatki pravosodnega ministrstva bodo znašali 8 milijonov Kč več kakor lansko lelo. Proračun za leto 1931 je izkazoval 9.838 S25.000 Kč, medtem ko je letošnji proračun nižji in izkazuej 9.381 milijonov Kč izdatkov.
Do smrti povožena žena
СсЦе, 7. okJ. Danes okrog pol 7 se je zgodilu v Arslinu, v bližini Celja težka avtomobilska nesreča Potniški avto je vozil iz Dobrne s primerno hilrosljo proti Celju. Nasproti mu jc prihajal dvo-vprežen voz, za katerim je šla 74 letna starka Fcn-din Barbara iz Vojniku pri Celju, ki je nosila na hrblu poln koš tresk. Ko je šofer oddal predpisani znak u hupo, da bi opozoril voznika, da so mu izogne, se je žeuska zu vozem prestrašila in odskočna direktno pod avlobus, ki ga šofer ni mogel več ustaviti, da bi preprečil nesrečo. Avtobus je žensko podrl in Jo potegnil pod sebe. Fctjdlnova je obletela na mestu mrtva z razbilo čreplnjo, s polomljenimi rebri in <stiio desno nogo.
Državna tista g. P. ŽivUoviča potrjena
Belgrad, 7. oktobra. AA. Danes 7. oktobra ob 9 so Inž. Milan Nešič, predsednik občine mesta Belgrada, Miljutin Stanojevič, predsednk trgovske zbornice v Belgradu, Milan Stanojevič, predsednik obrtne zbornice v Belgradu, Radojko Gavrilovič, trgovec iz Belgrada, Blagojc Antoni-jevič, trgovec iz Belgrada, predložili kasacijskemu sodišču v Belgradu v potrditev kandidaturo državne liste za volitve narodnih poslance?4 dno 8. novembra t. 1. z nosilcem Petrom K. 21vkfvi-ćem, predsednikom ministrskega sveta in inlni-strom notranjih zadev v Belgradu.
Kandidacijska lista se glasi: Kandidiramo: nosilca državne liste za volitve narodnih poslancev v narodno skupščino dne 8. novembra 193t. Nosilec državne liste Peter R. Živkovič, predsed. nik ministrskega sveta in minister notranjih zadev iz Belgrada.
Zastopnika lisle za glavni volilni odbor; Pera Djurič trgovec iz Belgrada, Savra Trpkovič, rentier iz Belgrada. Njuna namestnika Mihajlo Sonda, industrijee iz Belgrada, Aca Dinič, trgovec iz Belgrada.
Bclgrajsko kasacijsko sodišče je to listo potrdilo danes 7. oktobra ob 16.30.
Belgrad, 7. oklobra. AA. Predsednik vlade Peter Živkovič je danes sprejel znslopniVe lis'ov in jim dal tole izjavo:
Kasacijsko sodišče v Belgradu je potrdilo mojo državno listo. Od danes smejo sreski kandidati postaviti svoje kandidature in sc vezati na mojo državno listo.
Po poročilih, ki jih imam iz vse države, vlada med prebivalstvom veliko zanimanje za volitve. Pričakujem, da se bo narod v zelo velikem številu udeleži! teh volitev in da se bo preko narodnega predstavništva zbral k sodelovanju v duhu onih programatičnih Idej, ki so naglašene v volilnem progla.su članov mojega kabineta.
Ker je po volilnem sistemu mogoče, da .se liste kandidatov v srezih vežejo z državno 11.to, bom vsakega kand:data, ki bo vezan z mojo listo, smatral za enako dobrega in dragega sodelavca.
Poird'«tev srezkih kandidatnih tjst
Belgrad, 7. okt. AA. Pravosodni minister je v smislu § 97 zakonu o volilvah narodnih pojlun-cev za narodno skupščino z dne 10. septembra i. I izdal tole tolmačenje:
1.	V primeru, iiu je v kakem urezu več »rezkih sodišč ali če se več urezov spoji v en volivni «•<-•*, jo za sprejem volilnih aktov v smislu predpisa g "><3 in 58 prej omenjenega zakona pristojno eno srezUo sodišče oziroma prvostopno sodišče, ki je pristojno za potrditev srozkih kandidacij.
2.	Za potrdilo kandidacij srezkih kandidatov v smislu S 21 omen jenega zakonu za področje upravo mestu Belgradu ju pristojno srezko sodišče za meslo Belgrad v Belgradu kol srozko sodišče v kru' ju, kjer se nahaja sedež zu področje uprave mesti Belgrada.
БаЊо obišče Ec^rad
Belgrad, 7. okt. A A, Italijansko poslaništvo nas naproša, da objavimo to-le:
Italijanski minister za letalstvo Italo B.-ilbc Јобре z letalom jutri 8. f. m. med 13. iu 14. uro :u belgrajsko letališče. G. Balbo Ostane v Belgradu do pojutršnjem.
Letalčeva oporoka
Pari:. 7. okl. AA. Doznavo se. do je lelalee Laureau do Beausice, o katerem je dognano, da lo metul prošlo sobolo protifašistično le ako na Klm, napisal malo prej, nego je odlelcl z letalom, neka. kn oporoko, ki c dokaj dolgu. To oporoko je poslal v pismu nekemu svojemu prijatelju, ki bu du-Uumenl objavlL