Iz Zagreba. L. T. — Pač res, da je godba eden naj prijetniših in naj primcrnejših naukov /,a navdušcnu in sposobno mladino. Pastirček veselo žvižga časi na polji nevedoč, da piijazno petje in žvergljanje velik je dar, kterega je Bog podelil neklerim Ijudem. Mnogokrat zdihujc odrasčeni deček, ne iinevši priložnosti, da bi se bil v petji ali v godbi izuril. Veselo pričakuje nekteri deček velicega niesta in visocih šol posebno, ako mu obljubiš, da se bodc godenja iu petja učil. Še lepše pa je gledati konec solskega le(a bogati plod tacih učencev, ktcri so po letu uepiestano hodili v taki zavod in se iiaueili dosti koristnega in lepega za svoje življenje. Ne bodem se zmotil, ako naravaost rečcm, da hervaska godbiaa šola je na izverstni podlagi temeljitosti, da so v nji verli učitelji, spretni učenci in urne uteiikc, ki naj bi bili zgled nekterim taciin zavodom. Pokazali so 38. julija let. 1. kaj marljivost storiti more, vredivši krasni ,,izpi(ni koncert", kteri je bil izverstno i/.pcljan. — Zbrala se je bila prilična množica Ijudi, večina star.šev in druge rodbine k tej veselici, da poslušajo urne roke svojih inarljivih dečic. Ua (a koncert ni bila šala, pričujejo nain težke igre, ktere so bile tako dobro izvedene, da nisi vedil, je li si pri kaki operi ali kje v kacem drugem izobraženem kazalisči. Naj poprej so igrali vsi učenci na gosli ,,ouverturo" verh narodnib pesem, sostavljeno po verleni tukajšnjem godbinem učilelju g. Antonu Švarcu; potein je pela mlada gospodičina Franjica Svarceva iiapev za globoki sopran ,,požuda doinovine". Teniu je Hledila po dijaku g. L. Kaviču kaj dobra fantazija na violončelu, imenovana ,,Slavjanin", ktero je sostavil naš čitelj violončela g. J. Oertl. Za tem stopijo na oder učenci: M. Barač, Šk. Macun, VI. Vran, Fr. Klein in grof Marko Jelačic, kteri so na goslih z glasovirjem ,,koncertantno četerglasje" od g. Švarca pokazali, da so se prav marljivo učili. Ko t\ odidejo, pride druga versta mladih dekličic: Kosslerjeva S., Vodičkova L., Ružičkova M., Papovičeva L., Gavrilovičeva D., Golabičeva K., AVallauchova J. in Švarcova F., in zapoje ,,večernu pjesniu" tako z lepinii in čiatiini gla«i, da so jo inorale ponavljati, preden jc bil mir ploskanja. Tudi ^.petoglasje za violončel" od g. Oertla, ktero so igrali Ban .1., Ilercel A., Felbinger G., Kossler D. in Kadič J. je prav zadovoljilo poslušavce. Po tera se pokaže na znana verla pevkinja gospdč. Matilda Malingerjeva, tudi učenka godbine Eagrebške so!e, ktera je bila, še preden je začela peti, z gromovitim ploskanjem iu z glasnimi živila - klici sprejeta. Pela je dvakrat (ako čisto in lepo, da bi jo bili nazoči gospodje golovo celo noč prav radi poslusali. Zare.s, da je prevažna misel, naj bi se poslala imenovana virtuozkinja na višje kako godbino učilisče. Gotovo bode slavila vse svoje podpiravce. Za to krasno pesmijo igral je dijak gosp. J. Eisenhut na violončelu Oertlnove ,,doinovine glase" in se tudi prav dobro obnesel. Konec nepozabljive veselice bil je pa ,,pervi finale" iz spevoigre Ernani, ki so ga peli vsi učenci in učenke. Opomniti moram, da je to krasno igvo pomagal izverstno izvesti niožki zbor uarodnega deželnega glasbenega zavoda. Izverstno petje in kaj lepo godenje prebudilo je v vseh poslnšavcih veselo čut; ploskali so navdušeno prav dolgo časa. Za tem bila je očitna delitev daril v ndvoraui" (tii so tudi koucertovali) in inično liskanih prograinov, v kterih so vsi učenci godbine šole po zasluženji klasificirani. V V8eh ozirih toraj zagrebška muzična šola zasluži, da bi se posneinala. — Druga sdovesnost bila je potem 39. julija za gimnazialce. IVajprej je zboi- zapel ,,Žicara" in potera lepo deklamoval gimn. gosp. Marko Zrinovič ^Delimanič i žena inu Kata". Za tem sledil je rgovor Adherbalov v rimskem senatu" v latinskem jeziku; izverstno govoril je g. Jožef Kos. Delitvi daril sledil je četverospcv od g. Šrabca „1/. Bogom", in nazadnje bil je ,,oproatni govor", s kterim je g. Mirko Divkovič slovesnost prav dobro koneal. — Slava! Iz Gorice. Pri tukajšni nornialki, ktera podačuje v treh jezikih, je po naj vikšem sklopu 19. jul. t. 1. vstanovljena taka le plaea: 1 vodja bo služil na lelo 800 gold. 1 katehet bo služil na leto 600 „ 1 pomočoi katehet bo služil na lcto 3 učenika bota služila na leto po 600 gold. . 4 učeniki bodo služili na leto po 500 gold. 3 poducitelja bota služila na leto po 300 gold. 3 podučitelja bota služila na leto po 250 gold. 1 šolski nlu/.abnik bo služil na leto .... Ta plača se bode začela s prihodnim šolskim lelom 1863/64, in se bo od dosedanjih 4463 gold. 50 kr. zvikiala do 6110 gold. Te vesele novice srao že davno željno pričakovali, tedaj: d o b r o d ošlal Iz LJublJane. God svitlega našega cesarja se je tukaj 18. pret. m. prav veselo in slovesno obhajal. Ob 8. je imelo c. k. vojaštvo ceikveno slovesnost poleg kolodvoia, ob 10. pa so naš mil. knez \u škof v stoljni cerkvi peli veliko sv. mašo, kjer so bili pričujoči vsi višji cesarski, deželni in mestni vradniki in veliko pobožnega Ijudstva. 310 1300 3000 600 500 300 yi r> n n »