Poftn n, Pwn» v ccovin. lgtO jLVH. V 1'ublfrni. v soboto. dne 2. februarja 1979 Naročnina Dnevno udnla za državo SHS mesečno U Din polletno 190 Din celoletno 3cO Din za inozemstvo mekecno Din nede )ska i?.dnin ce.ole no v Jugo-»lovill izo Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« J/reaniliKo ;e v Kopitar, e vi ulic) it. e lil RoKcplsi se ne vratato. netranklrana pisma se ne »pretentalo CreanlSiva Melon SI. 20S0, upravnlštva SI. 2328 SB8 Cene oglasov i slo,p. pelii-vtsm mali oglasi po 130 in Z D, vetll oglasi nad 43 mm v.ftlne po Din fau, veliki po 3 in 4 Din, v uredn Sitem delu vršilca po HI Din o Pr v/efiern g >us( Izide on « ziuna) rožen ponaeliKe ln dneva do prazniku Političen lisi xa slovenski narod I SS ______'I1 SI. 39.0H. Prana In Jevi ut.St.6 * LekMiBl ------Stev. 10.650 In 10.349 -------jc. snin/n o Si. 7393, Zagreb 39.01 J. Praga In Ounai 4». 24.797 Nepoklicani elementi Ne zakrivajmo si resnice: polom našega parlamentarizma je bila nujna in logična posledica nesrečne vidovdanske ustave. Prvič je ta brezsmiselno in brezsmotreno uničila vse prirodne in sestavne dele naše države in jo razdrobila na kopico »oblasti«, ki niso imele ne kulturne ne gospodarske upravičenosti, razen tega pa ni dajala možnosti, da bi se bile te samouprave prirodno razvijale in uveljavljale. Drugič je bila vidovdanska ustava ma4i našega upravnega kaosa. Uveljavila je centralizem, za katerga nismo imeli niti najmanjših pogojev in zaradi česar jc potem zlasti v civilizatorno Višje stoječih pokrajinah tudi do neznosnosti trpelo vse naše javno življenje, zlasti pa še gospodarsko. Čim bolj je stopala vidovdanska ustava v življenje, tem bolj jasno so se kazale vse nijene kvarne posledice in tem večje nasprotstvo se je proti njej tudi pojavljalo po vseh onih pokrajinah, ki so se že dvignile iz primitivnega življenja. Skratka: nemožnost konsolidacije naše države je imela svoj vzrok v nesrečni vidovdanski ustavi, na katero je bila bivša SDS še do zadnjih časov tako zelo ponosna. To je dobro uvidel naš vladar, kar se jasno razbere iz njegovih izjav in zaradi česar je bilo tudi njegovo prvo delo, ko je prevzel iniciativo za ureditev naših razdrapanih razmer v svoje , roke, da je razveljavil vidovdansko ustavo. Sam je namreč de^al, da je povprašal pri zastopnikih vodilnih strank, če bi pristale na revizijo ustave, toda dobil je kategorični odgovor: »Nikdar 1« Kaj je preostajalo tedaj drugega, kot da je s pogumno in dalekovidno gesto odstranil glavno oviro naše notranje konsolidacije? To so dejstva, ki jih ne spravijo s sveta nobena besedičenja. Vsak pameten človek jih uvidi, izvzemši menda ene same skupine v vsej naši državi, namreč neke tenke plasti, ki si prisvaja pravico zastopati slovensko gospodarstvo, v resnici so pa to Ie »tiho žalujoča« za pokojno SDS, kf je v vsej svoji preteklosti živela le od ribarenja v kalnem. Ni ravno slavna zgodovina liber-jl^ih gospodarskih kapacitet na Slovenskem. V 90-ih letih so vodili pravo križarsko vojno proti zadružništvu, ki je skušalo iztrgati našega malega človeka iz rok oderuhov in ga tako rešiti popolnega gosoodarskega propada. V prvem desetletju tekočega stoletja je b:la vsa njih »naprednost« koncentrirana v divjem boju proti demokratizaciji parlamenta in kranjskega deželnega zbora, kjer so tesno zvezani z nemško-nacionalnimi fevdalci popolnoma nekontrolirano gospodarili masam slovenskega ljudstva. Prvo petletje po osvobojenju so pa šla vsa njih prizadevanja za tem, da izkopljejo čim večji prepad med Srbi na eni ter Hrvati in Slovenci na dru^i strani, da bi v tako skaljenih vodah tem laže ribarili. Kakšne cilje so pri tem zasledovali, nam menda dovolj drastično dokazujejo neštete, žal še nerazčiščene in neobračunane afere vse doli do Slavensike banke. Kdor torej le nekoliko pozna obisti in ročtovnik onih uzurpiranih predstavnikov našega gospodarstva, ki plavajo v vodah bivše SDS, ni bil presenečen, da so se kakor na komando pojavili njihovi glasovi tudi danes ter ▼ stilu svoje preteklosti navalili na eni strani proti n?ši socialni zakonodaji, na drugi strani pa proti našim samoupravam. Glede njih stališča napram naši socialni politiki smo deloma že povedali svoje mnenje, deloma ga pa še bomo, nikakor pa ne smemo prezreti tudi njih navala proti našim samoupravam. Več kot petnajst let so narodronanredne gospodarske veličine brez kontrole hiševale v objemu z nemško-nacionalnimi fevdalci v bivSem kranjskem deželnem zboru in polnih štirideset let so se na žive in mrtve branili vsake kontrole na ljubljanskem magistratu. Kakšno je bilo njih gospodarstvo, nam je vsem še v prežalostnem spominu. Ko je vzelo pg dolgoletnih bojih slovensko ljudstvo, organizirano v bivši SLS, kranjsko deželno gospodarstvo v svoje lastne roke, se je takoi začela doba plodnega in ustvarjajočega dela, ki so si ga jemali za zgled deželni zbori po vsej avstrijski monarhiji. Tudi po oživotvorjenju sedanjih slovenskih oblasti je slovensko ljudstvo glasno in jasno izrazilo svojo žel?o in trdno voljo, da se v njih nadaljujejo tradicije bivšega kranjskega deželnega zbora. To se je zgodilo in obe slovenski oblasti sta bili in sta uprav klasičen vzgled vsem drugim oblastem naše države, kako se v-ši ustvari!cče delo v prid ljudstva. Oba slovenska oblastna proračuna sta glasni priči tega dela. Zahtevamo pravico ! Javno pismo pravosodnemu ministru g. dr. Milanu Srskiču »Jugoslovenski Lloyd<; objavlja odprto pismo oškodovancev od poloma Slavenske banke na justičnega ministra dr. A. Srs-kiča. Pismo, ki ga podpisujemo v imenu vseh slovenskih oškodovancev in vse slovenske javnosti, se glasi: Gospod minister! Težko zaslužen in prihranjen denar smo vložili svoje dni v Slavensko banko, ki je prišla po krivdi njenih upraviteljev v konkurz. Jasno je, da smo vsled tega zelo ogorčeni in oškodovani, in to tem bolj, ker žalijog vidimo, da se za nas nič ne skrbi, čeprav bi morala biti skrb za nas na prvem mestu. Zato smo prisiljeni, da se javno obrnemo na Vas v prepričanju, da Vam morda mnogo stvari iz tega poloma ni znano in v nadi, da boste po teh informacijah podvzeli potrebne korake, da se zadosti pravici. V 24. in 29. št. »Jugcslov. Lloyda« smo čitali poročilo s sestanka slovenskih upvikov Slavenske banke v konkurzu. To poročilo jc vzbudilo veliko zanimanje m senzacijo v vsej javnosti in ogorčenje med nami, ki smo vsled poloma banke težko prizadeti. Ko smo pre-čitali to poročilo, smo se morali takoj vprašati, kako to in ali je sploh danes mogoče, da se s konkurzno maso tako razpolaga in ali ni nikogar, ki bi javno vprašal, kaj mislijo poklicani činitelji o tem poročilu in kaj misl.jo podvzeti v zaščito nedolžnih upnikov? Morali smo se vprašati, če so koakurzi bank v resnici nekakšni »glavni dobitki* za osebe, ki dobe neko veliko milost, božjo ali vražjo, da lahko sebe in svoje sodruge plačujejo s 100 od sto, dočim dajejo nedolžnim upnikom neke kvotice od nesrečnih 13 do sumljivih 20 odstotkov? Razven tega vprašamo mi obupani | interesenti, če je mogoče še danes v dobi iz- i boljšanja pravičnih zakonov, ki bodo zadeli | tudi krivce iz preteklih let, da za te bančne i polome in konkurze, različne likvidacije in i milostnemu smotrnemu uredu podobne fuzije —■ ne odgovarja nihče niti moralno niti ma-terielno? Ali je res mogoče, da se brez odgo- i vornosti in odškodnine uničujejo stotine mili- > jonov, ki so jih vložili štedljivi vlagatelji na vložne knjižice in delnice ali na kak drug način zaupali tem skrahiranim bankam? Ali sc mar sme s takimi polomi in tehničnimi kon-kurznimi stroški uničevati naš kredit po svetu, v narodu pa ubijati misel po varčevanja, ki je glavna opora zdravega in naprednega narodnega gospodarstva? Priznavamo, da so ta vprašanja težka, ali tudi upravičena, ki dokazujejo, kako je treba na nje odgovoriti hitro in tako, da se v te konkurze vnese več jasnosti, čistih računov, zakonite odgovornosti in — pravice. Z omenjenim poročilom je postal sedaj konkurz Slavenske banke nad vse aktualen, j To poročilo govori samo po sebi mnogo in daje povoda, da se bo o njem še več govorilo. Vendar pa je v tem poročilu najbolj padel v. oči račun o silnih stroških, ki jih je pojedlo dosedanje konkurzno postopanje in ki jih bo pojedlo v bodočnosti, če se z merodajnega mesta ne podvzamejo energični koraki. Da se konkurz likvidira na način, po katerem se bo skrbelo le za upnike, ne pa za osebe, ki so konkurz zakrivile ali ki s tem konkurzom zaslužijo bajne vsote. Kar se ve v javnosti, je propadlo v Sla-venski banki okoli 280 milijonov dinarjev, od česar odpade nad 120 milijonov na upnike, ki so svoj denar zaupali banki. Ko sc zbere, iztirja in s prodajo nepremičnin dobi ves denar, potem bodo znašale vse aktive Slavenske barke v najboljšem slučaju okoli 37 milijonov din rjev, torej niti tre'jina od rp-niških zahtev. Od te slabe tretjine pa, ki se bo izterjala, dobe upniki le polovico, kakor napoveduje omenjeno poročilo. In zakaj? Odgovor je kratek? Ker bodo vse ostalo pojedli stroški konknrznega postopanja, oziroma kenkurzni upravitelj, upniški odbor, pravna zastopstva, razna stro-kovnjaštva, provizije, izredne nagrade in drugi stroški. Ne ozirajoč se na stroške uradniških odpravnin in plač uradnikov, ki izvršujejo likvidacijo, poglejmo, kaj večajo sekvestri, kon-kurzni upravitelji, upniški odbor in drugi pravni stroški. Pokojni dr. Aleksander Horvat je bil pred otvoritvijo konkurza sekvester in stroški njegovega sekvestra so iznašali okoli 500 000 dinarjev. Od 19. maja 1927 do 8. maja 1928 je bil konknrzni upravitelj dr. Aleksander Horvat in v tem času je dobil nagrade za svoj tr i 1,448.157 Din, njegovim dedičem pa je bi'a odobrena še posebna nagrada od 15 0.000 Din. Toliko znaša samo nagrada za delo, kakšni pa so bili pravni, potni in drugi stroški, tetja interesenti še ne vedo. Od 9. maja do sedaj, torej devet mesecev, je k-nkurzni upravitelj g. Ivica Kovačevič in po poročilu načelnika upniškega odbora se »m: njemu ca njegovo dosedanje delo izplačati okoli 1 milijon di-n u r j e v. Konkurzni upravitelj ima poleg l"ga dobiti za prodajo palače, kar je dosegel s svojimi zvezami in intervencijami v B<~l<*radu, š e posebno nagrado od 300.000 D i n. Upniškemu odboru sc ima izplačati za njegovo delo in seje okoli 750.003 Din. Čeprav je konkurzni upravitelj advokat, a v upniškem odboru je še pet advokatov (in pet namestnikov), ki za svoje delo prejemajo nagrado, znašajo še posebni dosedanji pravni stroški okoli 800.000 Din. Kakšni so tako zvani efektivni stroški) tega interesenti šc ne vedo, toda za prihodnji semester konkurznega postopanja je napovedanih še okoli 600.000 Din. Dosedaj torej znašajo že stroški konkurza Slavenske banke nad pet in pol milijona dinarjev. Po proračunu g. dr. Ravniharja bi znašali stroški za nadaljnjih devet semestrov okoli 5,400.000 Din, ali skupno okoli 11 milijonov dinarjev. In koliko bodo še veljale razne dobljene ali izgubljene pravde — te*a ni mogoče napovedati niti v številkah izraziti. Če sc upoTtevajo vse možn~sti napovedi samega načelnika uoniškega odbora, potem bi od vseh realiziranih aktiv Slavenske banke šla cela tretjina na konkurzne stroške. Ali ni to strahovito v tem šc bolj strahovitem bančnem polomu? Ali se v resnici ne bi mogli vsi ti računi postaviti na primerno zmernost. Dozdevni rešilni izhod iz Hi stroškov naj bi bila po^o*'ba z rpTavnim odboro*n Slavenske bankel Ali naj mar zato, ker bi dal vpriv« ni odbor v korkurzno m-so pir milijonov, bo rešen ta upravni odbor odgovornosti za polom Slavenske banke? Toda ta odb^r sploh šc ni podal nobene ponudbe zi pogodbo z?kaj pa mu naj na tako fin način daje to iniciativo upnrki odbor in korkurzni upravitelj, ki jo dokumente in sodna sred"tva, da prPilijo upravni od' or, da phča več, k'kor pa bi p"a» čal po prosfovoljri pc<«f»-Jbi in se t-ko rešil vsake odgovornosti. Znkaj nista konkurzni upravitelj in upniški odbor dosedij pokopala v tem smislu in s tem izvršila s. sjo do^.nost, da zaščitit* t«p*:x„ — — ---------ti. I . p_ M.unuuiiuVKu m llniliollU /.u fJl iJVUOlJUjU Ul. Ol' skiču. Oba škofa sta v teku svojega bivanja v Belgradu predložila ministrstvom vse zahteve svojih škofij, v prvi vrsti prosvetne, proračunske in agrarne, futri bosta odpotovala iz Belgrada. — Dr. A. G.; K reformi nal« socialne zakonodaje Ena izmed važnejših tcy-k, ki bo jih naši gospodarski krogi v sedanjem položaju spravili na dnevni red, je zahteva po reformi naše socialne zakonodaje. Ta zahteva ni nova. Gospodarski krogi pri nas so jo že dolga leta ponavljali. Pa tudi delavstvo je že dolgo imelo v tem pogledu vež želja, samo da jih iz taktičnih razlogov ni posebno poudarjalo. Kakor znano sestoji naša socialna zakonodaja pred vsem iz treh zakonov: zakona o zaščiti delavstva, zakona o inšpekciji dela in zakona o zavarovanju delavcev. V vseh teh treh zakonih je dovolj takega, kar bi bilo v objektivnem interesu vseh prizadetih krogov dobro popraviti in izboljšati. To čutijo iu vedo zlasti tisti, ki so imeli kdaj priliko te zakone v življenje uvajati ter posamezne njihove odredbe praktično izvajati. Zato se zahtevi po reformi naše socialne zakonodaje načelno ne da mnogo ugovarjati. Drugo vprašanje pa je kajpak, v kakšni smeri, v kakfoera duhu naj bi se ta reforma izvršila? Gospodarski krogi, ko so sedaj to vpra-ganje jmSeli, so žal v tem pogledu povedali dosedafkaj malo določnega. Trditev, »da na-ia zakonodaja ne ustreza resničnemu stanju našega gospodarstva, marveč ga le ovira iu preveč obremenjuje,« -da treba državno skrbstvo naravnati v smeri razumnega prilagajanja socialne politike stvarnim ekonomskim potrebami — to je skoroda vse, kar smo dosedaj v tem pogledu pozitivnega s te strani čuli. Utemeljevali pa so — če se smemo zanesti na časopisna poročila — naši gospodarski kro:;l svojo zahtevo po reformi socialne zakonodaje celo na najvišjem mestu s tem, da jo je zanesel k nam »komunistični veter«, da vsebuje zakon o zaščiti delavcev vprav >drakonske odredbe«, ki morajo iz njega izginiti itd. Razumljivo je, da take trditve in taki nastopi gospodarskih krogov delavstvo le razburjajo. Zal aj iz takega ravnanja se da upravičeno sklepati, da nočejo naši gospodarski krogi v resnici nič drugega, kot izbrisati Iz naše socialne zakonodaje vse ono, kar danes jamči delavstvu vsaj skromen del njegovih pravic. Še najbolj resna se zdi, vsaj na prvi pogled trditev, da naše gospodarske razmere še niso zrele za kolikcrtoliko u derno socialno politiko, kot je v naši zakonodaji začrtana. Gotovo je namreč, da mora socialna politika nasplošno odgovarjati vsakokratnemu gospodarskemu stanju v državi. V Nemčiji so n. pr. izvedli zavarovanje za slučaj brezposelnosti do take popolnosti, da pri uas kaj stičnega še dolgo ne bo mogoče uvesti. Slično velja n. pr. o obratnih svetih, ki bodo v bodočem gospodarskem redu prav gotovo igrali vele-važno vlogo. Tudi ta prevažna ustanova se v mladi industriji, ki se mora boriti z najrazličnejšimi začetnimi težavami, ne more naenkrat uveljaviti. Takih zgledov bi lahko našteli celo vrsto. Toda napačno je zavračati s takimi razlogi takorekoč v jedru vso socialno zakonodajo ter obsojati njenega duha. Socialna zakonodaja ni navadna kodifi-kacija tega, kar v življenju stvarno že velja. (To je n. pr. kazenski zakon, ki daje kazensko sankcijo nasplošno le načelom, ki jih v življenju itak več ali manj vsi priznavajo.) Socialna zakonodaja je danes in bo še dolgo izrazito politična. Ona predstavlja takorekoč po svojem bistvu novotarijo. To se pravi, da uvaja v življenje nekaj novega, nekaj, česar dosedaj ni bilo. Zato pa je tudi naravno iu nujno, da socialna zakonodaja ne more biti vedno in povsod v polnem soglasju z vsakokratnim stanjem gospodarskim. Nasprotno! Ostrine so tu neizogibne, pa tudi potrebne. Brez njih ni in ne more biti niti socialnega, pa tudi ne gospodarskega napredka. Sicer pa ni tako samo v socialni politiki. Isto velja tudi drugod. (Kdaj bi n. pr. odpravili nepismenost v naši državi, če bi se postavili na stališče, da mora naš zakon o osnovnih šolah točno odgovarjati današnjemu stanju pismenosti oziroma nepismenosti v državi. Tudi tu ne poj-de vse gladko brez težav in neprijetnosti 1) Če so torej z našo socialno zakonodajo združene tudi nekatere neprilike, tedaj to samo še nikakor ne dokazuje, da bi jo bilo treba iz temelja izpremeniti. Nasprotno, kaj takega bi bilo mogoče upravičeno zahtevati šele tedaj, ako bi bile trdote obstoječih socialnih zakonov zares prevelike, ako bi zares škodovale ol>čnenm gospodarskemu blagostanju in napredku. Zato pa bi morali naši gospodarski krogi vendarle nekoliko bolj konkretno pokazali in dokazati, kje in v koliki meri ovira na~a socialna zakonodaja soliden razvoj naše industrije in obrti. To pa s« ne da storiti s splošnimi frazami in tudi ne z enim ali dvema zgledoma, kjer bi se morda res očitovale kvarne posledice obstoječih socialnih zakonov. Za to je treba resnejšega razmotrivanja in trdnejših dokazov. Treba je namreč vpoštevati tudi še to. da je marsikaterih tfižav, ki izvirajo navidezno iz preiirahe socialne zakonodaje, kriva le slaba uprava, napačno izvajanje zakonskih določb. Danes n. pr. nimamo in tudi ne mo- Švehla fcaga, 1. fcjjpt1 Is«4n 1 ... >Slov. ) Zdra*s»reno stanj« predsednika vlade dr. Švehlc se jc toliko zbftljialo, da {e sooči sprejel znana ugledna člana sVoje stranke Staneka in Berana. Tekom ra**»vOra jc b!lp sklenjen«, da poda Sve^a ostavko in ie oba pooblastil, da o tem obvestita predsednika republike Masaryka. Z ostavko dr. Švehle le rešeno pel-eče vprašanje njegovega naslednika. Kot svojega zastopnika je Švehla sam označil dosedanjega vojnega ministra Udržala, ki uživa splofcn »ijtod nepristranskega, objektivnega politika. Dr. Udfzal je dftraj n< r vodil vojno Praga, . 1. Ilbr. (Tel, |»Slov.«| češk« agrarne stranka j« danes izr< obolelega ministrske gapredv predsednika M«saryku njegovo demisijo. misija Švehle jc bila sprejeta. Vojni minister Udržal pa bo vodil predsedniške poel«. S; to rešitvijo je hotel Masarjrk izogniti se demisiji celokupnega kabineta ter pustiti obolelemu ministrskemu predsedniku Švehli prostor na predsedniškem mestu, takoj ko ftt bo opustilo njegovo zdravje- Živahna zunanja politična akcija sovjetov Pred sporazumom s Poljsko - Turčija in sovjeti Moskva, 1. febr. (Tel. Slov.) Litvinov je v razgovorih s poljskim poslanikom Patekom začel novo iniciativo. Litvinov upa, da t*? mogel 7. februarja podpisati skupaj z Romunijo, Estonsko in Latvijo Kelloggov protokol. Tozadevni predlog bo poslal direktno na omenjene države, Litvinov poudarja, da je najhitrejša pot, zagotavljati splošni mir, r-odpis protokola posebno med Poljsko in Sovjetsko unijo, h kateremu bi pozneje še lahko pristopile druge države. Varšava, L.febr. (Tel. Slov.) Novi Litvinov predlog se je sprejel na Poljskem z velikim za- dovoljstvom. Poljski poslanik Patek bo najbrže šc danes, dobil instrukcijc, da ugodi predlogu. Potemtakem pride lahko že v prihodnjem tednu do podpisa novega mirovnega dokumenta, in sicer, kakor se zdi, v Moskvi. Litva bo najbrže tudi pozneje pristopila k pogodbi. Carigrad, 1. febr. (Tel. Slov.) Uradni >Mil-Iiet< je mnenja, da sme potrditi poročila ino-zemslh listov, da se hoče čičerin podati v Turčijo. To potovanje se smatra splošno kot nekak protikorak Rusije proti politiki nekaterih velesil na bližnjem vzhodu. Atentat na nuncija Madrid, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Ko se je papešld nnneij z rozom peljal v okolico Madrida, je neki mož iz zasede oddal štiri strele' proti njemu. Mož je bil pa takoj od štirih policistov, ki so sledili nunciju, aretiran. Eden policistov je bil ranjen. Gre baje *a akt osebnega maščevanja. Podrobnosti o španski vstaji Madrid, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor je Izjavil notranji minister v zaupnih krogih, je pariška policija že dva dni pred izbruhom vstaje opozorila špansko vlado. Izdala je, da je odpotoval Guerra v Valencijo skupaj z bivšim radikalom Levrousom (kateremu Se je sicer posrečilo zbežati nazaj v Francijo). V Ciudad Realii je sodelovalo na vstaji 35 častnikov in približno 500 vojakov in podčastnikov. Razprave vojnega sodišča se bodo. začele v, treh do.štirih..dneh. Guerra je bajo,padel kot. žrlev izdaje. Kp je. zvedel,, da je vstaja ponesrečila, ^ jp, saiii . sjt^vij , na razpoiago/\.v.O-jaskim'oblasten« ter istočasni) izjavil pod častno besedo, da je Ie on odgovoren za vstajo. V zaporu ravnajo z njim zelo milo. Primo de Rivera se je odločil za skrajno milost tudi proti drugim častnikom. Madrid, 1. febr. (Tel.. Slov.-.) Danes je bilo aretirano veliko šfo- ilo častnikov. V Va-lenciji je bil aretiran še nek dfug prejšnji voditelj konservativcev. Iz Madrida sta izginila dva generala, ki sta bila najbrže tudi udeležena pri vstaji. Oba iščejo. Kralj je dospel v Madrid. Primo di Rivera je dal justičnemu ministru instrukcije, po katerih je ta razpustil prvi poljski topničarski polk Zastava bo dobila črn flor. Vojakom se bo predavalo o disciplini ter dalo povelje, da morajo pri vsakem poskusu upora od strani častnikov, takoj naznaniti to višjim oblastem. Novosadska vremenska napoved: Oster mraz. Zmerni vetrovi? Dunajska vremenska napoved; Jasno, toda oster mraz, na zapadu se bo morda začelo oblačiti. Za mir! Milan, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Vatikanski »Ošservatore Romano* se podrobno havi t mrzličnim oboroževanjem vseh velesil. Opozarja, da ni tekmovalno oboroževanje v skladu ž mirovnimi tendencami Kelloggorega pakta. Piše, da je nesmiselno, govorili ha eni strani toliko o miru, na drugi strani pa pripravljati se mrzlično na vojno. Treba se je odločiti za mir, ki je potreben človeštvu. Agrarci proti Benešu Praga, L febr. (Tel. Slov.) Napovedana gospodarska konferenca Male Antante je vzbudila nezadovoljstvo v krogih čeških agrarcev. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« misli razvideti iz pisanja madjarskih listov ofenzivo Jugoslavija in Romunije proti češkim agrarcem, na katerih zahtevah so se tudi zadnja jugoslovansko-češko-slovaška, trgovinska pogajanja razbila. List se postavlja posebno proti temu, da bi se ustvarila s pritegnitvijo Avstrije ter Madjarske v Srednji Evropi-nekaka razširjena gospodaiska !V\$Ja An- prijateljstvo Pariz, 1. febr. (Tel. Slov.) Francoski trgovinski minister Bonnefons je priredil danes ob pr;liki podpisa franccsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe zakusko na čast jugoslovanskega trgovinskega ministra. Bonnefons je pri tem govoril napitnico kralju Aleksandru, v kateri je želel kraljevemu koraku, ki ga je v zadnjem času za počel, srečni izid v interesu Jugoslavije Pred poroko kralja Borisa Sofija, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Kralj Boris bo v prihodnjem tednu odpotoval V spremstvu ministrskega predsednika Ljapčeva in zunanjega ministra Burova v inozemstvo. Misli se, da je kraljevo potovanje v zvezi z njegovo poroko z italijansko princezinjo Gio-vanno. Korint ni pogorel. V inozemstvu razširjena vest, da je postalo mes,to Korint rop plamenov, je popolnoma izmišljena. Pri požaru je zgorela le lesena bajta ter dve baraki. remo imeti dovolj ljudi, ki bi bili v polni meri kos delikatnim nalogam takozvanih inšpektorjev dela. Za to treba šole in dolgoletne izkušnje. Šele tako se bo vzgojil primeren kader uradnikov, ki bodo umeli brez posebnih trdot mnogo bolje ščititi delavstvo, nego je danes zaščiteno. Naši gospodarski krogi se danes ponašajo kot nekaki legitimni predstavniki našega narodnega gospodarstva in s tem kot nekaki funkcijonarji naše gospodarske celote v državi. V resnici pa ta stvar vendarle ni tako enostavna. Nočem sicer trditi, da v naših gospodarskih vrstah ni ljudi, ki se zavedajo naloge, ki so jo poklicani vršiti v okviru celokupnega našega narodnega gospodarstva.. Toda žal, da je vse preveč tudi takih, ki jim je glavni iu edini cilj njihovega' gospodarskega udejstvo-vnnja čim večji prof i t, popolnoma brez kakršnegakoli ozira na to, kako ga dosežejo. Sicer to ni samo pri nas tako. V državah, kjer se je irtdiistiijn komaj šele pričela razvijati, se je vedno dogajalo, da so nekateri hoteli nagrabiti, kar največ mogoč«, ne meneč se niti najmanj za občedružabne in državne koristi. Toda kaj pravim, da se to dogaja v državah z mlado industrijo! Stinnesov slučaj v Nemčiji n. pr. kaže, dn je kaj takega 'm'Osfti'6 tudi v izrazito iivliistrijskih državah in tn v vodilni Industriji. Da ni to edht primer b vrste, vemo tudi vsi, it! .če bi hoteli 'navajati take zglede, ne bi prišli žanje pni v nlfl v zadrego. Zafp pa n« gre. da I>1 zasebne gospodarske koristi istovelili z. občimi družabnimi iu posebe narodnogospodarskimi interesi. Zakaj tc dvoje se vendarle ne krije, vsaj tako redno in dosledno ne kakor bi nam to nasi gospodarski krogi radi predočili kot nekako' saiho po sebi razumljivo dejstvo. Nasprotno, nam (tudi iz našega domačega gospodarskega življenja nikakor ne nedoslaja zgledov, kjer se ti interesi očito križajo ter si direktno nasprotujejo. Zato pa dozdevni interesi našega narodnega gospodarstva, kakor jih predočujejo n,aši gospodarski krogi, nikakor ne morejo biti zadosten razlog za to, da bi se morala naša socialna zakonodaja njim v prilog bistveno izpremeuiti. Poleg interesov lakozvanega narodnega gospodarstva so namreč še drugi, nič manj važni interesi, ki jih mora država v svoji politiki upoštevati ter primerno uva-ževatii Ce se torej hoče vprašanje, kalto reformirati našo socialno zakonodajo, prav rešiti, potem je prvi pogoj,, da ga ne motrimo z ža-sebnogospodarskega vidika, kakor , gledajo nanj naši gospodarski krogi, marveč ga moramo presojati s stališča občedružabnih in občegospodarskih koristi. Ako bi gospodarski krogi le mafo na to mislili, bi svojo akcijo prav gotoyo drugače usmerili, nego so to storili. Namesto splošnih fraz ln neresnega in neosiiovanu^a govorjenja o ^ komunističnem vetru« iti :drakaničnih odredbah. bi slaviti kon! letno, primerno ute-Uioljene psediege. Tako. pa-sa «dvd» j* v gospodarskih krojili prevladal prav tisti- ilult H prav tisti način zastopanja jvvnih-lplferrsov, ki so >>a prej pri politikih tako 'ostro Obsojali. prpgi (Tel- Slov.) Vremenske P.roffl so sc dane« ponovno divja dalje.'Poiniskl vlait, ki [račaca, Ja Z3Š:,I y yne£ni vihar . _ Ulje, kljub temu la sta dve loko-o.rali prpgo. Za njim »o poslali pomoini .viak, ,kj p« niti v 24 urah ni mogel osvoboditi vlaka, ker so snežni viharji z novim sue£om zameli progo, Vvlaku na srečo ni veliko pot-ril&Ov. Radi vremenskih neprilik na HsJti pro^i se bavj zagrebško ravnateljstvo z mislijo*, da bi piomtt popolnoma ustavilo, dokler se ne bi yr«measkje razmere zboljšaje, ker mora iz jaU ža čiščenje proge ogromne vsote. Netiunske konvencije se uveljavljajo Belgrad. 1. febr. (Tel. »Slov.«) Prpmefnd ministrstvo bd izvedlo določbe netfurtsklb kbnvencij, v kolikor pridejo v pcŠtcv za prometno ministrstvo. Postcpanje ,sO bo vršilo v sporazumu s finančnim ministrom glede ha organizacijo carinske sltižbev ln sicer na postaji na Reki in v bazenu Thaon di Revel. Na Reki imamo skupno postajo z italijansko železnico. Ker rimska konvencija tegrt stanja ni tako uredila, da bi popolnoma odgotarjato potrebam zainteresirane Železniške upraVci, se je v dodatnem sporazumu v Nettunu vprašanje ponovno obravnavalo in sicer na fa način, da se omogoči železniškh služba v zadovoljstvo železniške uprave. Gre za podrobno organizacijo železniške službe. Na podlagi določb nettunskih konvencij bi prevzeli naša železnica hi carinska oblast v službi zgoraj orne-njenetA1 bazenu, ki nam je dan z rimsko kon-Yericijo Od 25. jan. 1924 v zakup za 5Q let. Ta bazeti srto mi prevzeli, ker nišnio po mednarodnih pogodbah dobili na .Ta^rauskem niorju nobenega pristanišča, ki bi bilo organizirano tako, kot zahteva moderna trgovina. Kakor smo izvedeli, se bo v februarju uredila železniška in carinska služba na T?eki v SmMO nettunskih konvencij. Nadalje se že vrše pogajanja za or$wi{-zacfjo želežal?ke službe lued Jugoslavijo fn Grško na podlagi trgovinske pogodbe, ki sta jo obe državi odobrili in ki je že v veljavi. Po tej pogodbi se merata železniški upravi sporazumeti v Štirih mesecih, predvsem v tarifnem pogledu. Kdaj bo prišlo.do pogajanj radi solunskega pristanišča in kdaj bodo pogajanja z.Madjarsko, je zaenkrat še negotovo. J£«fo bo r«gre!?lfcJ komisar •v,Zagreb, 1. .febr. (Tel. Slov.«) Župaj dr. Srkulj bo jutri odpotoval v Belgrad, tla bi pri merodajnih. ministrih uredil vprašanje zagrebškega občfnskega komisarja in Mzna druga vprašanja. Bivši KD koaliciji naklonjeni tisk naglaša, da je verjetno, da bo dr. Srkulj imenovan za komrsarja in da so vse druge kombinacije propadle. Za Srkulja so se zavzeli federalistični ministri v vladi. Drugi kandHat bi bil arh. Heinzel. Vendar bo najbrže doktor Srkulj imenovan za komisarja. Miliionski primanjkuj v bivši narodni skupščini Blagajniku Čabritu zaplenjeno premoženje. Belgrad, 1. febr. (Tel. Slov.) Kakor Smo včeraj javili, je komisija za likvidacijo narodne skupščine odkrila v skupščinski blagajni primanjkljaj za ;okroglo 1 milijon dinarjev. Danes je odšel član komisije z njenim nalogom ua stanovanje bivšega skupščinskega blagajnika Mi-lenka čabriča ter zasegel njegovo premoženje. Milenko ČabriČ' je bil že na Krfu in potem ves čas po osvobojenju skupšč. blagajnik. Kot tak Je lihel' 12.500 Din mesečne plače. Tudi cslalo skupščinsko osebje je bilo večinoma zelo dobrO plačano. Imenovanja sodnih uradnikov Belgrad. 1. febr. (Tel. »Slov.«) Za višje pisarniške oficijale v -sedanji skupini so imenovani: ttajko.AIt, Ptuj, Franc Koi Osa k, Maribor, Angela Lapajne v I.jribljarii, ivaii Drame v Mariboru, Fortnnat Stanovšek v Laškem, Josip Čerilivec. Josip Ttirk, Avguštin Juh, Iv. Biidnar, Milan Gril, vsi v I.jnBljnni, Miho Potočnik v Gornji Radgoni, Miha Maček v Rogatcu, Josip Lašič v OrmrŽtt, Avgust Mastnak v Konjicah, Anton Novljan v Novem m-stil. Za pisarniško oficlale v sedanji skupini: kan-clist Ludvik Modic v Krškem in Pilifarič v Ljubljani. Belgmjske vesti Danes se vršila daljša konferenca med italijanskim peslunikom Gallljjttm in zastopnikom zunanjega ministra dr. KUifmnUrtijehi. Ohrarnavalu sta '>dnnš>»je inel .l«i|rnsli»rlio in Italiji), bi' so nastali r,»di prf?u>h«nja veljavnosti rimske jiogodl.e. Nj. V. kralj je podpisal zakon o vrhovnem zakonodajnem -vetu pri pravosodnem 'mini-jftrsivn. Svet ima nalogo, da * sirok ^ne 'in pravne strani prestledava in pi^soja zakonske, tiairie, uredbe in pravilnik* s zakonske? moč. j«, ki Jih tidelnjo posaiue im niiinvfrMva. .f>ig«sl»»vsR ko inženersko in arhitehtsk« >'pn.«IiM»-wj. Vei. kraijH iUsi je bilo komaj konec meseca septembra, je vendar že postajalo h!?dno. Dovršil je narekovanje brzojavke sedečemu gospodu Rodni. Ker nisem vedel, da bom tako kmalu pripuščen, sem začuden obstal na pragu, da sem tako hitro prišel do njega. Komaj so se vrata zaprla, je dvignil glavo, ne da bi se drurače premaknil, uprl vame svoj predirajoči pogled in me vprašal: »Tvoja domovina?« »Francija. Vaša prevzvišenost. « »Tvoja starost?« »Šestindvajset.« »Tvoje ime?« »G.---« »In ti hočeš dobiti diplomo učitelia boren ja v enem izmed polkov Njegovega carskega Veličanstva, mojega brata?« »To je cilj vse^a mojega častihlepja,« »Praviš, da si prvovrstna moč?« »Prosim oproščenja, Vaša carska Visokost: ' Konstfntin. veliki knez RtcHe. drugi 9in Pavla I., od leta 1816 podkralj na Poljskem. nisem tega rekel, ker jaz sam tega reči ne smem.« »Ne, pa ti tako misliš?« »Vaša carska Visokost ve, da je ošabnost poglavitni greh ubogega človeškega plemena; sicer pa sem dal kot učitelj borenja javno predstavo in Vaša Visokost lahko poizve« »Vem, kaj se je bilo zgodilo, toda opraviti si imel samo z ljubitelji drugorazredne sile.« »Zato pa sem jim tudi prizanašal.« »Ah! Torej prizanašal si jim; in kaj bi se zgodilo, če jim ne bi bil prizanašal?« »Zadel bi jih desetkrat proti dvakrat.« »Ah, ah! — Torej, naprimer mene, zadel bi me desetkrat proti dvakrat?« »Kakor se vzame.« »Kako! Kakor se vzame?« »Da, to odvisi od Vaše carske Visokosti, kakor pač želi, da z njo ravnam. Čc zahteva, da ravnam z njo kot s princem, potem bo zadela mene desetkrat, in jaz njo samo dvakrat. Če pa dovoli, da ravnam z njo kakor z vsakim drugim, potem bom pač najbrže jaz zadet le dvakrat in Vi boste zadeti desetkrat.« »Lubenski,« je viknil carjevič in si mel roke, »Lubenski, moje meče! Ah, ah! Gospod bahač, bomo videli.« »Kako! Vaša Visokost dovoli?« »Moja Visokost ne dovoli samo, moja Visokost zahteva, da jo zadeneš desetkrat; tnari se ne upaš? Primi za meč, nadeni si krinko in poskusiva malo.« »Vaša Visokost me sili?« »Pa da, stokrat da, tisočkrat da, tisoč mili-jonknt da!« »Pripravljen sem. »Desetkrat ine moraš zadeti, čuješ,- jc rekel carjevič ter me pričel napadati, »deset udircev mi Irtho aliJiS niti sium no man! Wo rulnu. .... v,iw>u ..*,. v*.vA» "—"j ".v- WU|.|I j ščam Ti niti enega.« Kljub carjevičeveinu povabilu sem se zadovoljeval i. odbijanjem in niti nazaj nisem udarjal »No dobro,« je vzkliknil razgrevajoč sc, »zdi se mi, da mi prizanašaš. Le čakaj, čakaj... ha, ha! Kje je vendar tistih deset udarcev?« »Vaša prevzvišenost, spoštovanje...« »Vrag vzemi Tvoje spoštovanje! Zadeni, zadeni no vendar.« Takoj sem se poslužil dovoljenja, in zadel sem ga trikrat zaporedoma. »Tako jc prav! dobro,« je zakričal, -sedaj sem pa jaz na vrsti... Glej... Ha! Zadet, zadet!« Res je bilo. »Mislim, da mi Vrša Visokost ne prizanaša in da moram napraviti z njo svoj obračun.« »Stori to vendar že, no pa stori to vendar že... Ha, ha!« Zadel sem ga zepet štirikrat, on pa me jc oprasnil v protisunku. »Zadet, zadet!« je viknil ves vesel. »Kocma, Ti si priča, da sem ga zadel dvakrat na sedemkrat.« »Dvakrat na desetkrat, Vaša prevzvišenost,« sem odgovoril ter ga z nova napadel. »Osem... devet... deset... Torej sva poravnala.« »Vrlo dobro!« je vzkliknil carjevič, »dobro, toda to nc zadostuje, naučiti se sabljanja na sunek: čemu neki naj to služi mojim konjenikom? Sablje je treba. Ali sc znaš sabljati?« »V tem sem približno enako izurjen kakor v rabi meča.« »Da? No dobro, ali sc boš branil stoječ s sabljo proti možu na konju, ki je oborožen s sulico?« »Mislim, prevzvišenost.« »Ti misliš, torej tega nisi siguren?« »Pač, prevzvišenost, sir.rcn sem »Ah! Siguren si, ali se boš branil? »Ca KA*»1 nf/MUlM^AtlAfti m - W WUI) flVIATIOVlIVdl,* -Da bi cdbil sunek s sulico?« »Stavil bi.« •Proti možu na konju?« Proti možu na konju.« Razkrinkan slepar s kavcijami V »Jutru« je bil dn« 30. in 31. januarja tega leta objavljen zapeljiv mali oglas: »Slugo in skladiščnika z jamstvom tv denarju in dobrimi referencami sprejme elektrotehnično podjetje. Potrebno je znanje »lov., hrvatskega in nemikega jezika. Javiti »e j« pri g. Lam-pertu, Vegova ul. St. 8, dvoriiče 1, levo.« Mnogim revnim osebam brez tluib« Je zasijalo upanje, da vendar le dob« zaslužek in so brž, na vse zgodaj priJli na omenjeni naslov, kjer so si skoraj drug drugemu podajali vrata. Sprejemal jih }e hrvatsko govoreč mlad mož, ki se }e izdajal za trgovca Antona Ludvika iz Zagreba. Vsem je obljubil službo pri svojem velikem podjetju v Zagreb«. Vsak prosilec se je moral izkazati s priporočili in povedati, koliko kavcije lahko položi. Možakar je zahteval po 10.000 Din kavcije. Marsikdo pa te ni zmogel in jc »podjetnika« prosil, naj bi se zadovoljil s petimi ali več tisoii. Le s težavo se jc Hrvat odločil zato, pristal pa je le. Najbrihtnejšim med temi ducati reflektan-tov pa se je k sreči le nekaj posvetilo v glavi. Možakarjev nastop je bil sicer siguren, kot je siguren nastop vsakega pustolovca, toda njegova zunanjost in obleka nista nič kazala na to, da ima mož nekje na Hrvatskem kako cvetoče podjetje. Šli so vprašat na magistrat k oddelku za socialno skrbstvo, če jim je tam kaj znano o zanesljivosti Hrvatovega podjetja. Na magistratu pa so le skomiznili z rameni, češ, da sploh ne vedo za obstoj takega podjetja in so svetovali ljudem kar največja previdnost. Nekaj o tem je prišlo tudi na ušesa policije. Policija je ugotovila, da se je 30. januarja nastanil v Vegovi ulici 8 pri gospej Lampre-tovi neki mlad, hrvatsko govoreč človek z očali. Ta očala pa so bila menda vse, kar je ta človek prtmo^. V *»trifk dopoldne j% odšel revirni M**f»k £ Ljubi* Td^Uk^t na njegovo stanovanji, Sleparskn^rvat je bil neprijetno presenečen. pr^i dolgih ceremonij in opravičevanj mu je g. Ljublč napovedal aretacijo. Policija }e pri hišni preiskavi našla zelo zanimive reči: najprej cel kup ofert in prošenj za službe, vse z navedbo kavcije, ki jo prosilci premorejo. Na mizi pa fe pdlicija zaplenila več potrdil za prejem kavelj po 10.000 Din, ki jih je slepar hotel izmenjati popoldne za denar. Policija je prišla k njemu točino in v zadnjem trenutku. Ako bi prišla le dan pozneje, bi slepar napravil našim ljudem morda čez 100.000 Din škode. Tako pa je bil čez njegove načrte pravočasno napravljen velik križ. Slepar je ostal drzen, dokler se je le dalo. Policijo je najprej nahrulil, češ, kako se upate vmešavati v moj posel in nadlegovati mene, solidnega zagrebškega podjetnika. Pa je kmalu postal krotak in moral je povedati svoje pravo ime. Je to 321etni Simon Radht, po poklicu strojni ključavničar, doma iz Turške Kaniže. Mož je ravnoduSno izpovedali »Prišol sem v Ljubljano iskat dela. Tega nisem dobil in tudi izgledov nisem imel, da ga dobim. Izmislil a«m si ta trik, da pridem vsaj na ta način do denarja Nameraval sem pobrati kavcije od kandidatov za sluge in skladiščnike, nato pa izginiti iz Ljubljane. Drugega izhoda »isem itnel, če sem hotel živeti.« Seveda možakarju ni bilo mnogo mar, da bi bili radi njegovih sleparij ob svoje zadnje prihranke ravno najbednejši in večinoma sami rodbinski očetje. Moža, ki je hot«l izkoristiti tujo bedo, da se reši svoje, so oddali sodišču, kjer se bo zagovarjal radi poskušene goljufije, * Obisk KM leta starega kiueta. V Belgrad ]e v sredo prišel iz sela Drežanj v Srbiji .104 leta stari seljak Milivoj Petrovič po svojih oprnvkih. Tu so ga vjeli belgrajski časnikarji, kateri imajo sedaj dovolj časa za to vrsto časnikarske službe ter ga >interwiewali«. Petrovič je pripovedoval, da je bil rojen meseca aprila leta 1825 v Njeguših v Črni gori. Njegovi starši so se preselili pozneje v Srbijo. L. 1839 je kot 14 letni deček prvjč prišel v Belgrad. >Takrat so stali pred Kalemegda-nem še redifi« (turški domobranci, ki so bili klicani ped orožje le v slučaju vojne ter so morali služiti 15 let), je pomenljivo pripomnil Petrovič. Živel je pod desetimi vladarji: V Črni gori pod vladikama Petrom I. in Ra-dom, potem v Srbiji pod knezi Milošem, Milanom, Mihajlom in Aleksandrom, pod kraljema Milanom in Aleksandrom Obrenovičem in končno ped kraljema Petrom iu Aleksandrom Karadjordjevičem. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj jo storil in kako je živel, da je dosegel ta'to visoko starost, je smeje odgovoril: '■Privoščil sem si vse. kar sem si mogel: kadil sem, pil, plesal, toda tudi delal. Ampak vse to — zmerno!« k Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Joscf< grenčice neovirano, lagodno iz-praznjenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Lovčeva smola. Iz Mostara poročajo: Na lovu na divje race, ki so se pojavile v hercegovskih močvirjih v velikem številu, se je na čudovit način ponesrečil kmet Stojan Šu-talo. V sredo je lovil race v tako zvanem "Hu-tovem Blatu. Vozaril f« je v malem čoityČku, ki ga je sam vesljal. Ko je ravno nameril puško na jato rac, je Jipazil, da fe na »muhi« polno ledu, vsled česar je najprvo hotel očistiti >'muho<. Ko je z levico čistil, je z desnico po nesreči sprožil petelina in ves naboj iz ene cevi mu je šel v levo roko. Ta nesreča ga je dobesedno spravila iz ravnotežja in mož se je s čolnom vred prevrnil. Pri tem pa je krilil z rokami, in to zopet tako nerodno, da je sprožil naboj druge cevi naravnost v svoj levi uhelj. Toda dvakrat ranjeni* lovec v mrzli vbdi ob prevrnjenem čolnu ni izgubil poguma. Obrnil je čoln, sedel vanj in zaveslal do kraja, kjer so ga rešili kmetje in ga odpeljali v mo-starsko bolnišnico. Tu se bo sedaj zdravil brez dvoma toliko časa, da bodo vse račke odletele na jug. ■k Svetovni boksel-ski mojster Tlitinney v Dalmaciji. Dne :S0. januarja je prispel v Zader znani hokserski mojster Thunney s soprogo. Drugi' dan je odpotoval' proti Splitu in Dubrovniku. k Črn« morje zamrznilo. Iz Bukarešta poročajo, da je Črno ^porje zamrznilo pol kilometra od obale, Tudi, Dpnava je ob izlivu v Črno morje čez in če/, zamrznila. k Zgrevan samomorilec. V četrtek okrog 11 dopoldne ,se je s savskega mostu v Zagrebu vrgel v gavo .45 letni Drago, Svab, občinski pisar v Savskem Marofu. Voda ga je zanesla na plitvo, kjer ga je začelo močno zebsti. — Klical je na vse ^lo Ijudlliftn pomoč. Dva delavca |ta ga hitro rešil® s fcolnom in odpeljala na mitnico. ,Tu m je smerno mudil policijski aPdt bilo še bolj neromo k<> mjjja v w>di. Za niŽflSSn je namreč bila izdana tiralica. ★ IZPOD G0UCB, povest s gorenjskih planin, spisal Slavko Savirišek. Založila Jugo-slovanska knjigarna v Ljubljani, Cena ga brol izvod Din 90.—, v platno vezan Din 42.—. Ta zanimiva povest je izšla kot 29. zvezek Ljudske knjižnice in fe vzbudila »plašno zanimanje i« ittkrat, ko je izhajala v »Domoljubu*. Snov te Upe povesti je povzeta is domaiega življenja in odnošajev, je nad vse zanimiva in lepa. k Dr, ROBERT BLUMAVER zapel redno ordinira. Telefon štev. 31-31. k V ČASU EPIDEMIJE se priporoča ia desinfekcijo rok in perila »S a nof.o r m« • k mamm Carjevič je izbruhnil v nekako tuljenje. Vživel se je bil v ta turnir kakor v resnično borbo in hotel ga je končati v svojo čast Ko sem menil, da je sedaj kotlčano, sem'videl, da se pripravlja na tretji napad. Ker se mi je zdela šala le predolga, seuv sklenil, dajo to pot končam. 1» res, nan>esto da bj se zadovoljil z navadno obrambo, sem v. trenetku, ko mi je bil Že Čisto blizu, udaril z vso silo na sulico in jo razklai na dvoje. Carjevič je bil razorožili, Pograbil sem za uzdo in tedaj sem bil jaz tisti, ki sem konja ustavil s tako silo, da je klecnil v zadnjih nogah; obenem sem nastavil ost svoje sablje carjevjču na, prša. General pl. Rodna je strahovito viknil, mislil je, da hočem usmrtiti njegovo Visokost. Brez dvema je imel Konstantin isto misel, zakaj videl sem, kako je prebledel. Toda takoj sem stopil nazaj, se priklonil pred velikim knezom in rekel: »Glejte, prevzvišenost, kaj morem pokazati vojakom Vaše ,Visokosti, če sodi, da sem vreden biti njih učitelj.« »Da, sto vragov! Da, vreden si, hi imel boš polk, ali pa izgubim svoje ime,.. Lubenski, Lubenski!-: je nadaljeval ter skrčil s konja >po-pclji Pulka v hlev; Ti pa pridi, da priporočim Tvojo prošnjo.« šel sem z velikim knezom nazaj v salon; prijel je za pero in zapisal pod mojo prošnjo: Ponižno priporočam podpisanega Njegovemu carskemu Veličanstvu, zakaj zdi se mi popolnoma vreden časti, za katero prosi.« Nato pa mi je rekel: »Sedaj pa vzemi to prošnjo m jo ponesi carju samemu. Z Bogom, če pa kedaj prideš v Varšavo, me obišči.« v Priklonil sem se ves vesel, da sem se tako srečno izmazal, sedel sem na svoj voz in se vrnit v Peirograd r vsemogočnim priporočilom v žepu. V^jiČ.V; Bacili bolezni pridejo najlažje v naše telo pnfoni ustne In grlne odpriine. To najtenieljiiej e raiku-ilt« in jo napravite o porno proti napadu bacilov ako uporab iat" nku$n» ANACOT PM JRft MJtoVm Dobe se v vsak lekarnah. c*ua jim je ze « pr.mernal ............ i i , i.......i.. li,,. PaunigarteJ), aa*»bnil{, 86 let, pradiSče 10- — V i»teni času so v. bolnišnici umrli: Josip Kaduuc, delavec, 4t let, Ilovica 51; Marija Povh, 33 let, Sp. Ribnica V7; Andrej Lebnar, dninar, 62 let. Št. Vid nad Ljubljano; Mihajlo Dimovitj, uradnik, 26 let, Bitolj; Naža Gros, žena vpok. vlakovodje, 58 let, Gosposvetska cesta 13; Vinko llerši«, žel čuvaj, 61 let, Trnovski pristan 1«; Mafija Kos, žena rudarja. 38 let, Gabrijele, občina Tržifeče; AugeJa Nagli?, dninsrioa, 30 let, Voglje 2; Franc Žugar, onemogli čevljar- 40 let, Godič 42; Jcre Viktor, sin postrežjiice, 8 mesecev, Streliška ulica 10; Katarina Dvorfiak, dnlnarlca, 39 let, Prcstadol 12; Zofija Hribernik, užitkarica, 52 let šmiklavž; Al. bfaia Koeh. tralikantinia, 58 let, Nunska ulica 10; Anton Kuustek, posestnik, Perovo sela 18; Mariia Koprjvec, hči posestnika, 20 let, Lesno hrdo pri Vrhniki: Ivana Flucher, sobarica, 47 let. grad ČnmSenik pri Dobu; Marija Tepina, žena žel. prevodnika, 84 let, PodmiJacaVova ulica 20; 1'avel Vilfan, krojaSki pomočnik. 23 let, Dovie 36; Ivan Zagode, sluga. -10 let, Pod Rožnikom 13; Anton Osolin, posestnik, 74 let, Št. Vid pri Lukove!; Karmen Štntič, žena uradnika, 43 let, širok I jeva ul. 7; Ivana Maček, žena kajžurju, 35 lef, Bukov vrh pri Poljanah; Matevž Rebolj, dninar, 40 let, Srednja vas pri Podbrežju; Frančiška Sajevic, žena uradnika, 33 let. Linhartova ulica 28; Jera AHiar, vdiv va Mizirja,- 82 let, Vldovdnnska 9; Ivana Moiina, žena strojnika, 66 let, Tržaška 31; Veronika Go-reujc, žena delavca, 30 let, Moste 18. O Ppinr r W»lfovi ulici. V četrtek zvečer ob četrt na osem so ljudje Wolfove ulfce opazili, da »e kadi iz podstrešja hiše trgovca Franca Goloba gost dihi. Opozorili so na to stražnika, ki je n pomočjo domačinov takoj pogasil nastali požar v dimniku. Poklicana je bila ludi požarna brainba, kt je ukrenila vse potrebno, da osjenj ponovno ne nastane. Razbeljena vratlca pri dimniku so iižgain tudi tramovje in je ogenj že načel streho. Ako no bi požara pravočasno opaiili,;bi morda nastala še večja škoda, ki je že itak znatna. Tnrovec Golob je zavarovan pri Slavi ji . O Kreiivselni so imeli zadnje dni dober zaslužek s kidanjem in odvažanjem snesa. V četrtek pa je uiagisjral, kot smo poročali, odpovedal 170 najetim delavCfrm ln 73 voznikom delo. Posledica je že tu, kajti brez)x>selni so pričeli zopet postr»j»U po mestu, preoet do nedovoljenih virov za življenje, to Je do kraje. Število tatvin je že včeraj pričelo zepet naraščati. Naša zadnja notica, da je mestna občina prenehala s kidanjem snežni, je bila le v toliko netočna, da stalui mestni delavci JU voeniki že dalje kidajo siieg in ga vozijo v Ljubljanico. To pa le S sfedmlmf, osmimi vozmi, kar je naravnost malenkostno v primeri z 80, ki so bili zaposleni poprej. Da bi bili proračunski krediti, določani z« kiilanje sueza, popolnoma izčrpani, tega nismo trdili. Škodoželjni popravek Jutra, je bit torej res neumesien. Mestnemu magistratu •pa bi svetovali, naj da z vozmi, ki jih ima na razpolago, čim prej zvoziti velike mase snega s trga. More se pripetiti, da nastane južno vreme, nakar bi na-stala ul trgu skrajno neprijetna brozga, ki bi onemogočila protmjo živil. To pa bi se zopet poznalo cenam, kajU podeželaiii bi si dvakrat premislili, preden bi pripeljali živila v mrzlo brozg« na ljubljanskem trgu. 0 DANES, 2. Jebr., predpuslna zabava, godba, ples >pri JernejuS|. Petra cesta 83. 0 DRE VI vsi v Mestni dom na ČE VLJAIt-SKI PLES. Maske dobrodošle. Vstopnina 10 dindrjev. © PRANJE, svellolikonje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek- Šimenc, Kolodvorska S. Maribor □ Vprftsanje povečnnja' mestnega pokopališča odloženo. Kakor sino že poročali, je toomuar .mariborsko oblasti zavrnil pritožbo mestnega insgi-strata mariborskega, proti frančiškanskemu pokopališču y Pobrcžju. Pa do prišli znani mariborski Kiilruriiobojniki in na vste krlplje pričeli poudarjati potrebo poveiianja mestnega pokopališča v i'o-brežju ter predlagali., da se nakupijo postiva, in hiše onstran sedanjega pokopališča preko cesti No, za kafeHm grmom tič( zajčč. vemo. () zadfefl so ,|e govorilo tudi na predvčerajšnji sfiji občinsko uprave. Prečitol se je tozadevni načrt iuestabga gradbenega urada, po'katerem bi stal občino nakup omenjenih parcel in hiš, ki bi se morrjc podreti, preko 1 milj. Din. Razen tega b! se moial,i preložiti tudi cesta. Na drugi strani pa se ie iiroto-vilo, da bo mestno pokopališče radi ustanovitve novega frančiškanskega pokopališča znatno razbremenjeno (za dve tretjini). Tudi bo v doglednsm času prekopanih innogo grobov, tako da zadošča mestno pokopališče še najmanj za dobo 50 let. radi česar docela odpade aktualnost tako forsirnnoga vprašanja za povečanje mestnega pokopališča Pač pa se je storil sklep, da si mestna občina za slučaj morebitnega poznejšega povečanja mestnega pokopališča zasigttra predkupno praviro na dntična posestva. Pri debati o tem vprašanju so bili kakor po navadi zelo glasni naši Socijj, ki so na medklice -f vas bodo itak žgnli v krematoriju - docela utihnili. □ Umrla je v Mariboru po daljšem bolehali ju gospa Frančiška Weber roj. Skaza, soorogn upokojenega nadučitelja Val. Webra, s katerim jc preživela 47 let srečnega zakona. Pogreb bo iutri ob 4 poj), iz mrtvašnice v Pobrežju. - Umrla ie ga Angela D a v f d , zaSsebnica, stara 45 let. Poereb bo danes ob pol 5 popoldne. ' □ Slavnostno akademijo v proslavo 100 letnice Mirti slavnega učenjaka J. Dobrcvskega priredi jutri ob 10 dopoldne v čitalnici Studijske knižnice Zgodovinsko društvo v Mnriboru. Na sporedu akademije je predsednikov^ pozdrav ter slavnostno pre- Vsiop'jej)r«l'. Pr°" ^ Burji,n" v L'ubIiani U Osrednjo društvo nižjih poštnih in brzojav Bih uslužbencev. Na zadnjem občnem zboru smo iz CIPTON-CAJ Z naših slov.tlh plantaž na, Cei-lonu naravnost q Vaš čajnik i poročil posameznih društvenih funkcijonarjev posneli živahno delovanje odbora. Za podporo vdovam in sirotam se je razdelila v preteklem poslovnem letu vsota nad 18.000 Din. Pri volitvah se ie izvolil nov odbor z delavnim predsednikom M. Boži-čevem na čelu. □ Pcroke. V preteklem tednu so se poročili: Kogelnik Ferdinand, posestnik, z Alojzijo Doler-jevo posestniško hčerjo; Jožef Schabeder, krojaški mojster, z Angelo Plohlovo, posestniško hčerko; Avgust Pauman, ključavničar drž. žel., z Jožefo Za-krajškovo tovarniško delavko; Jožef Cvetko, kaznil-niški paznik z Nežo Drofenikovo šiviljo; Ivan Ob-loušek, posetnik, z Angelo Vivcdovo, pos. hčerko; Leopold Štesl, posestnik, z Marijo Partlovo, ]x>s. hčerko iu Andrej Ražem, pis. praktikant, z Ano Vo-dopijevo, šiviljo. □ Kat. omiadiua uprizori danes ob 17 v Onila-dinskeni domu zanimivo igro. I LIPTOM-ČAJ Zahtevajte, da Vam dajo znani rumeni zavoj Q Celodnevni organizatorični tečaj priredi danes ISZ v društvenih prostorih na Koroški c. 1. Na sporedu so poročila o delavski zakonodaji, o delavskih institucijah in zavodih, o gospodarskem in socialnem položaju delavstva ter nalogah iu cilju delavskega gibanja. jj Kap je zadela kletarja Ivana Lorberja, sta-nujočega v Gosposki ulici. Osta' je na mestu mrtev. Q Pod tovorni avto. Pred glavinm kolodvorom. Tovorni avto, last neke tukajšnje tvrdke, se začne' ________________: je pretečo nevarnost ter skočil s sani m le srečno naključje je hotelo, da sc triletni Fraučck ni smrtno ponesrečil. Odnesel je le lažjo poškodbo na desni nogi. Pač pa so se sani čisto zdrobile. I UPTON-CAJ Najbolisi iz najboljših svetovnih čajevih plantaž tf^ S® Celje Ljudska prosveta v Celju. Katoliško prosvetno društvo v Celju je letos pričelo z ustanovo prosvetnih večerov, na katerih poslušalci rastejo potom sfrokovnjaškega predavanja in recitacij v omiki, blažijo pa si tudi dušo iu srce s poslušanjem glasbe. Da ie tako prav, kaže vsakokratna udeležba na prosvetnih večerih. Z njimi pa še zdaleka ni izčrpan program kat. prosvetnega gibanja. Seči bo še treba na polje enotno usmerjene in po enotnih vidikih urejene propagande za vse, kar more koristiti krščanskemu gibanju pri nas, dalje po snioirenem knjižničarstvu, zainteresirati bo treba javnost za važna prosvetna sredstva, kot so radio, kino, skioptikon itd. Vse to so velike tialogc, ki jih bo Katoliško prosvetno društvo v Celju z lahkoto izvedlo, če bo imelo na razpolago dovolj idealuih delavcev. Kdor je voljan sodelovati, naj sc do ponedeljka, ko se pečer ob 8 vrši v Or ovskem domu redni letni občni zbor društva, priglasi za članstvo v prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesii 4 in plača letno članarino, ki znaša komaj 12 Din. & Avtogenični tečaj priredi od 4. februarja dalje Zbornica za obrt, trgovino in industrijo iu siccr v mestni plinarni celjski na Ljubljanski ccsti. Opozarjajo se teni potom vsi, ki imajo doma morda razbit kovinast predmet, da sc jim ga brezplačno avtogmčnim potom popravi. Na tečaju bo predaval strokovnjak-inžener, iz tovarne dušika v Rušah Zadovoljstvo v hiši je le tedaj ako uporabljate pražene kave tvrdke ANTON FAZARINC, CELJE & Naše prireditve. Jutri ob pol 4 popoldne se vrši v Narodnem domu gledališka predstava. Naši vri Krekovci bodo v pri Zori li komedijo »Cigani« s sprcmjjevaujein celjske železn. godbe. — Danes se ves dan vrši v Orlovskem donm. cj Aeroklub ;>Naša krila«, vabi vse svoje člane in interesente na I. občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 4. februarja t. 1. v restavracijski sobi Narodnega doma. Sestanki radi pridobnine. Z ozirom na objavo glede sestankov, ki jih je sklicalo načelstvo »Sreskega greniija trgovcev v Celju« se načrt sestankov za člane iz Vranskega sodnega okraja spremeni nastopno. Za člane iz vseh občin Vranskega sodnega okraja se vrši sestanek kot napovedano v sredo, dne 6. februarja 1929, toda predpoldtie ob pol 9 v gostilni pri »Pihlbirtu« v Kapli obč. Št. Jurij ob Taboru. Istega dne ob 3 popoldne sc pa vrši sestanek za člane iz občin: Petrovce, Žalec, St. Peter, Št. Pavel, Gotovlje in Griže v Žalcu v gostilni g, Pikl-na. Načelstvo. _ Odvetnik dr. Jakob Hodžar vljudno naznanja, da je otvoril pisarno v Celju, Matija Gubčeva ulica št. 2. Zvezna ulica med Aleksandrovo iu Cankarjevo cesto itovft in bil člaij išbga do svoje smrti. Bpg mu bodi plačniki Orlovski Oclaefc V St. Jerneju vprizorl na pusti no nedeljo dne 10. febr. dve veseloigri: r-Karten-šlogerca ia ^Ne kliči vraga«. Zagorje ob Savi Bolezen. Zadnje čase sc je tudi pri nas začete širiti hripa. Satno pri rudniku je okrog 90 bolnikov. Veliko je bolnih tudi šoloobveznih otrok. Zdravnik, g. dr. Zamik, ki je tudi sani obolel, ima pač veliko noala. Za Zagorje bi bila prav v takih slučajih potrebna dva zdravnika. Smrt. V sredo večer je .za pljučnico umrla ga. Mejakova, soproga postajnega načelnika v Zagorju. Izplačilo nagrad. V četrtek se je pri našem rudniku izplačal nabavni znesek za katerega je prosila H. rudarska skupina. Dobili so: Kopači 250 Din, kopaški učenci 200 Din in ostali po 150 in 100 Din. Z odlokom z dne 24. jan. je imenoval veliki župan novi občinski odbor. Ostalo je vse pri starem, le komunistični odborniki so odpadli. Trbovlje 5§k Dopisništvo za :..SIovenca« s i. februarjem na sjilbšno žoljo prevzame zopet g. Niko Pulrjh. Vabimo vse javno in druge člnitelje, da ga v njegovem poslu vsestransko podpirajo in' mu dajo stvarna in točna obvestila. — Uredništvo, Rogaška Slatina Nesreča. pri sankanju. V Dobovcu blizu Rogatca so se sankali otroci trgovca g. Vinka Lorberja. Ko so feavili na cesto, pridrči iz Krap i ne avtomobil, pod katerega so padli vsi otroci. Sreča v nesreči je bila, da so ostali vsi pri življenju, dobili so sicer precej prask, vendar ne težjih poškodb. Eksplozija. V steklarni Straža pri Rogatcu je razneslo v torek plinski generator. Škoda je precejšnja, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Prireditev »Sloge«, ki se je zadnjič vsled snežnih žametov preložila, se vrši nepreklicno na svečnieo ob 10 v verandi hotela '.Pošta . * Lom. Po več kot triletni trdi borbi za novo šolo v Lomu je končno prodrl načrt Lomljanov. Ministrstvo prosvete je zavrnilo vse pritožbe in potrdilo sklep občinskega odbora ter .dovolilo, da se ustanovi v Lomu dvorfuredna"*osnovna šola. Šola bo stalu blizu župne cerkve v Lomu; všolant bodo ne samo otroci lomske ampak tudi tržiške župnije i/, vasi Slap in Sp. Dolina. Vsa čast zavednim Lom-Ijanom, ki se niso strašili nobenih žrtev in so s složnim nastopom dosegli samostojno dvorazredno šolo in pokazali dejansko ljubezen do izobrazbe. — V nedeljo dne, 3. febr. priredi ob 3 jiop. prosvetno društvo v Lomu predavanje. Naslov predavanja >Naša Koroška in Primorska . Govori g. kurat Fr. Bonač iz Ljubljane. Danes Gasilska prireditev m »VINSKI SEJEM" Kranj - Začetek ob 4 pop. Radio Tržič Glas gre po. deželi, da se Kropa ne uionio pripravlja za današnji nastop v radio in da hoče za vsako ceno prekositi Tržičane. Pridite poslušat, du kon.štatiramo, kdo bo ohranil prvenstvo. Začnejo ob 3 popoldne. Opozarjamo okoličane in vse, ki še niso videli nedeljska predstave v Našem Domu, da se ista j>o-novi da'ies. Da bo ugodeno tudi okoličanom, bo začetek že ob 7, konec ob 10 zvečer. Ne zamudite ugodne prilike. Št. Jernej na Dolenjskem Umrl je v Gorenji Stari vasi občine Orehovi-ea % Franc Potočar. Bil je celih 20 lel župan. Da je bila občina ustonovljfcna, gre njemu največ za-rlug. Tudi gasilsko društvo v OrehoVici je on usta- čas razkošnih zabav in veselic, katerih krona so lepe žene. Lepota ni naključje pač pa uspeh doslednega in pravega negovanja kože z Elido. Zelo važno osobito v zimskem času, ki je najnevarnejši za nežno dam-sko kožo, — Elida dnevna krema se v kožo popolnoma vsrka in da pol*' alabastru podobno, svežo barvo ter se nc sveli. Elida puder-za dopolnilo toalete — jc nežen kot dili, diskretno in vendar dovoli močno partimiran. Nepogrešljiv r.i harmonično pojavo dame. Zvečer preden se gre k počitku nai sc uporablja Elida nočno kreino za čiščenje in prehranjevanje kože. Zjutraj sc bodetc -budili lepi. NEGOVANJE--ELIDA OPTORf-ČAJ Zapomni a: po eno žlico na vsako akodolico ca,a 1 Sklad za slepce Naši vrli radio-amaterji so sprožili misel, da bi za piruhe obdarovali največje reveže med bedofini t. j. naše slepce z radio-aparati. Ker ne vidijo dnevne svetlobe so ti reveži obsojeni, da žive zapuščeni od sveta v mračnih sobah. Kako radi bi pač gledali kao solnce gori gre, kako, radi bi gledali in občudovali naravo, bodisi pozimi, spomladi ali poleti, toda vse to jim je odvzeto. Da bi se vsaj nekoliko olajšalo njihovo življensko stanje, da bi vsaj tU tetam posvetil 3vetel žarek veselja v njihove duše, zato je »Radio-Liub!jana>: osnoval sklad za slcpce, s pomočjo katerega hočemo za Veliko noč pokloniti slepcem radio-aparate. Radioamaterji so n pr. potom dunajske radio-poslijc zbrali za Božič v isti namen 84.000 Din. Tudi pri nas se jc zglasil že prvi dobrotnik, ki je daroval v ta namen Dih 1000.—. To je naš p.dio-amatcr *osp. Pollak Gto, grajščina Neu-kloster, Sv. Peter v Savinjski d u lini. Vsakega dobrotnika, kateri bo daroval, kakršenkoli dar v sklad-za slepe, se mu bo »Radio-Ljubljana« imenoma zahvalil zvečer pred dnevnimi poročili. Darove sprejema »Radio-Ljubljana«, Miklošičeva cesta 5. Diskusija v radiu Dogovorno s prusko vlado sta nemški notranji in poštni minister jiooblastila družbo iDeutsche \Yellec,da prireja nasprotujoča si predavanja in razgovore o važnih dnevnih vprašanjih v radiu. Namen lega naj bi bil, da se poslušalcu olajša ustvarjanje lastnega mnenja, liazpravijalo bi se naj o problemih, ki zavzemajo osrednje mesto javnega zanimanja oziroma se tičejo najširših plasti naroda. Sledeč splošnim smernicam bodo tudi ta oddajanja strogo nadstrnnkarska. Da bo to omogočeno, se bo stvoril poseben narfzorovahii odbor nit širokem političnem temelju, ki mora zavzemati svoje stališče, do tozadevnih načrtov družbe iu pregledati vsakokratne rokopise. Vendar se bo to nadzorovanje omejilo zgolj na to, da predavanja ne prekoračijo meja zakona in morale in da se proti vsaki sovražnosti in neiskreni polemiki ohrani popolna stvarnost. S tem korakom sc napravlja poizkus, da se ! izpolni v javnosti že večkrat Izraženo želje j>o aktualnosti radia. Istočasna zahteva, naj sc radio neomejeno jirepusti tozadevno političnim strankam na razpolago, sc je od vseli udeležencev odklonila kot neifcpolnjiva. Pač naj ne bodo izklju-' cena od razmotrivanj laka dnevna vprašanja, ki se dotikajo politike. Deutsche Welle napoveduje Inka di=ki'sfje rod zaglavjem Misli k času-", in jc začela z njimi že januarja t. 1. Programi Radio-Ljubljana: Sobota. 2. febr.: 9.30 Prenos cerkv. glasbe iz j franč. cerkve. — 10.30 Osnovanje in delovanje zadružnih elektraren, predava ing. Ditrich — 11 Koncert Radio-orkestra. — 12 Časovna napoved. — 15. Kropa: šege in običaji; Stara Kropa: življenje in običaji petje Starih pesmi: 1. Zupančič: Zebljar- ska (recitacija); 2. Preč je zdei to staro leto; Oj srečna je fara Kroparska; Koledniki (petje); 3. Pripovedovanje starega Kroparja; 4. Luštno je pozimi. Oh, škoda prevelika (potjo); 5- Žebljarjeve težave (dramatičen nastop); 6. l.uštno jc spomlad; En pastirček krav'ce pase; Tam gor. tam gor (petje); 7. Običaji v Kropi (pripovedovanje); 8. Stari možje pravijo; Preljuba ti spomlad zelena (petje). —- 16.30 Reproducirana glasba. — 17 Radio-orkester. — 20 Cello-koncert g. Feršnika (pri klavirju g. Balatka): , 1. Chopin: Etude; 2. Saint-raens: Koncert v a-inolu; ; 3. Wienia\vsky: Legenda; -1. C-odard: Canzonetta; 5. S. Bach: Sarabande; 0. Dvorak: Gozdna lišina. — Radio orkester. — 22 Poročila in časovna na-jioved. Nedelja, 3. febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.30 Elektrika in gospodarstvo, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. 12 Časovna napoved. — 15 Šege in običaji koroških Slovencev, predava dr. Rozman; 15.30 Koroške narodne pesmi — poje kvartet »Ljubljane«. — 10 Moji planinski spomini, predava prof. Mlakar. — 16.30 ^►Slovensko dekle« v narodni pesmi (2 trompeti s klavirjem); 20 Operni dvospevt ge. Ribičeve in ga. B^novca: 1. Smetana: Prodana nevesta — dvosjiev —f Janko, Marinka; 2. Foersler: Gorenjski slavček Poslano Naš potnik Danijel Cseregenji ni pooblaičen za inkaso (sprejemanje denarja) ter se njemu izročena plačila ne bodo priznala. ALADDIN ODELEN.IE tvrdke Barzel d. d. s Subotica, — dvosj>ev - Mlnka, Franio; 3. Smetana: Prodana nevesia — dvespev — Alinka Vašek; 4 Slov naredile: a) Dobil sem pisemce; b) Žc rože po polju cvetejo; c) LjubVa, kje si hodila (dvospevi); 22 Radio-orkester; Poročila in časovna najicved. Dmgi programi: Sobota, 2. februarja. Zagreb: Plesna glasba. — 20.85 Italijanska komorna glasba. — 21.50 Sobotni športni jiregled. — 22 Prenosi inozemskih postaj. — Pragu: 12.30 Opoldanski koncert. — 15,45 Za deco. — 19.10 Cirkuška prirtceža, oper, ta. — 22.25 Kavarniška glasba. — Stuttgart: 15 Dunajski valčki in operete. — 19.30 O menil-ah in čekih. — 20 Komorna glasba, — 21.15 Komična opeva. — Totilouse: 13.45 Soli iz Chopina. — 14.35 Balalajke, — 21.80 iz Cnrnien. — 22.22 Razni instrumenti. — 23 Jazz. — Bern t 12.50 Lahka glasba. — 10.30 Za deco. — 17 Orkester. — 20.20 Mladinske zgodbe. — 20.50 Vojaške pestni in orkester. -- Kato\ice: 12.10 Iz Varšave. — 10 Glasbeno predavanje. — 17 Služba božja. — 20.30 Prenos iz Varšave. — 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 10 Šport. — 10.30 O filmu. — 17 Leo Vali. — 20 Bralimsov večer. — 22.80 Ples. — R. Četrtek, 7. februarja: GOSPOD LAMBERTI11ER. Gostovanje Gajdarova. Izven. Petek, 8. februarja: LJUBEZEN TREH KKALJEV. Red C. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 3. febr. ob pol 8 zvečer: .CHARLEJEVA TETA«. Veseloigra v treh dejanjih. I Mariborsko gtedatišče Sobota, 2. februarja ob 15. pop.: BAJADERA. Znižane cene. Kujx>ni. — Gostovanje g. Nerata. Ob 20 zv.: LUMPACIJ VAOABUND. Prvič. Nedelja, 3. februarja ob 15 pop.: LUMPACIJ VAOABUND. - Ob 20 zvečer: NA CLSARiCINO POVELJE. Kujioni. Prireditve m društvene vesti . LillhlJatUlr ■ Sevška vaja V ponedeljek, dne 1. I. m. tfdpa le /.a moški in ženski zbor. _ Prihodkih »kupna pevska vaja v četrtek 7. t. m. ob 8 avečer. — Pevovodja. Rokodelski doni. Pevikf« vaja bo \ torek in čelrteif ob 8, tamburašku vaja v sredo iu petek ob R zvečer. Običajna predpu^tna prireditev bo v nedeljo 10. februarja ob 7 zvečer. Vsi, ki želo sodelovali, naj se zanesljivo udeleže vseh \aj. Občni zbor 1'romehte. »veze se vrši v nedeljo due 3. t. ni. ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu. Prometna iveiu priredi na pustno nedeljo dne. 10. februarji! t. 1. ob 0 /.večer pri Kerfiiču v ŠiBki predpuslnico v korist onemoglim železničarjem. Na sporedu je šaljiva pošta, potjo, šaljivi nastopi in bogat srevolov. Igra j>rixmutt tercet Miška. Ljudski oder v Ljubljani opozarja občinstvo na zabavno komedijo >ChavIljeva teta... ki jo igra jutri zvečer ob pol 8. Predprodaja vstopnic so vrši danes od 10 do 12 dop. in od 3 do ti pop., jutri od 10 do 12 dop. in od 2 pop. do začetka predstave. Dvorana bo toplo kurjena. Kat. bralno društvo v Gorjah priredi na sveč* nico ob 7 zvečer .lalenovo dramo Dom . A' nedeljo pa ob istem času nekaj v prijetno zabavo. In sicer burko ičvrst fant in več komadov zabavnih kupletov. Občni rbor šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani so vrši v ponedeljek dne 4. febr. ob 8 zvečer v prostorih prosvete. Vabimo vfie člane društva, d;> so občnega zbora zanesljivo udeleže. Jugoslovanska pevska zveza (Ljubljanska žit-pa). Včlanjeno zbore obveščamo, dn je preložen župni koncert na željo društev na 17 marca t. 1. Kedaj sti vrši letni občni zbor, sjsoročimo v okrožnici. — Odbor. Mika, Danes ob 5 popoldne se \ prizori v samostanski dvorani smehapolna burka Čevljarju, Vljudno vabljeni. Sifkit. Jutri 3. februarja ob pol 8 zvečer bo koncert pevskega društva Savski Val v samostanski dvorani. Nabavite si vstopnice v predpro-daji pri g. Kranjcu v Šiški. Šiška. Danes ob pol 8 zvečer priredi šišenski Orel v salonu g. Dolničarja (Keršič.) družabni večer. Prijatelji Orla pridite! — Odbor. Sodroiica. V nedeljo 3. februarja ob 3 pop. bo v dvorani burka v 5 dejanjih Babilon«. Gasilno društvo Itarjo vabi na plesno veselico na svečnieo ob 17 pri Češnovorjti na Dolenjski cesti. Cerkveni vestnik Meščanska Marijina kotigrogacija (>rl Sv, ižrltt ima v nodeljo 8. t. m ->h 7 skupno ev. mašo in obhajilo, ob 11 redni shod in popoldne ob 5 prijateljski sestanek v Rokodelskem damu. Kongregacija gospodov pri Sv. J »želu ima v nedeljo 3. t. m. ob 7 skupno sv. bbhnjllo v kongre-gacijski kapeli. Bratovščina sv. Rešnjcga 'Telesa bo imela svejo mesečno pobotnost v četrtek 7. februarju, v uršuItuskl cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. masa, ob polO pridig) ln ob 0 sv. H'.!4%, a za Avstrijo 281. Teh 7 občin je ob glasovanju spadalo v podjunski ali pliberški distrikt. Celo I. glasovalno ozemlje je bilo namreč razdeljeno v štiri okrožja ali distrikte: Pliberk (Podjuna), Velikovec (velikovška okolica nad Dravo), Borovi je (Spodnji Rož) in Rožek (Zgornji Rož). II. ali B glasovalno ozemlje, kjer je pa vsled nemške zmage v I. ali A glasovalnem ozemlju glasovanje odpadlo, je obsegalo: Celovec, Gosposvetsko polje in slovensko ozemlje severno od Vrbskega jezera. Slovensko Ziljsko dolino in slovensko beljaško okolico pa so slavni mogotci v Parizu, najbrž na željo in zahtevo Lahov, kar brez glasovanja izročili Nemcem! III. Oglejmo si občine z jugoslovansko večino v Rožu. Če greš iz Železne Kaple preko Obirskega čez sedlo Šajdo (1066 m), prideš v gorsko občino Sele, Sele ležijo na severnem vznožju Košute, dve uri in pol jugo-vzhodno od Bo-rovelj. Tu živi krepko, pristno slovensko, verno ljudstvo. Seljani so zavedni Slovenci in ob plebiscitu so strnjeno glasovali za Jugoslavijo. Jugoslavija je dobila 97% glasov, to je 511, Avstrija samo 3%, to je 17 glasov. Slava zavednim Seljanom! Če bi tudi po ostalem Slovenskem Korotanu vladal seljanski duh, danes bi naš Slovenski Korotan ne zdihoval pod nemškim sužnim jarmom! Ne umiral bi narodne smrti pod oblastjo svojih smrtnih sovražnikov. Zahodno od Sel se razprostira gorska občina Slovenji Plajberk, pol ure od ljubeljske ceste, poldrugo nro jugo-zapadno od Borovelj. Tudi lu je bilo za Jugoslavijo skoro 80% glasov (79K%), to je 276, a za Avstrijo samo 71. Na južnem vznožju Ljubelja leži Tržič, na severnem Borovlje. Borovlje, pred 50 leti še j popolnoma slovenske (še zdaj mnogi priletni ljudje sploh ne znajo nemški), so Nemci po-nemčili s pomočjo nemškega otroškega vrtca in s pomočjo nemške ljudske in meščanske šole. Uspeh nemoralne ponemčevalne šole je, če je bilo v Borovljah oddanih ob plebiscitu za Avstrijo 1235 glasov, a za Jugoslavijo samo 468. Sploh se imajo Nemci zahvaliti za dobljeni plebiscit na Koroškem samo zlorabi šole, ko so skozi 50 let, to je od 1. 1870 dalje s pomočjo šole brezobzirno in sistematično ponemčevali naše slovensko koroško ljudstvo! Na 50 letnem rafiniranem nasilju temelji nemška zmaga od 10. oktobra 1920! Zapadno od Borovelj, v Rožu, se razprostira občina S v e t n a v a s. V Svetni vasi se odcepi lokalna železnica na Borovlje. Pri Svetnivasi preskočita cesta in železnica Dravo. V občini Svetnavas je bilo 321 glasov za Jugoslavijo ali 66% in 166 za Avstrijo. Sosedna zapadno od Svetnevasi je OZEBLINE se prikazujejo na nngali in rokah. Začenjajo se z rdečkasto-vijoličasti m i madeži in povzroče, če sc zanemarjajo, težke rane. Za odstranitev ozeblin služi vroča kopelj okoli 3 litre vode. v katero vsuješ polno žlico sv. Roka soli za noge. Ozebli del naj se koplje sKozi 20 minut, nato ga nadrgni s čistini vazelinom in ovij z mehkim suknenim blagom — Tedensko enkratna poraba sv. Hoka soli za noge preprečuje tvorbo ozebline. — Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane Din 16*—. DOBIVA SE V VSAKI LEKARNI IN DROGERIJI Poročila sla se danes žirom znani, športnik VALTER STUZZ1 konc. sobolehnik v Kamniku in M INKA BERTONCELJ iz ugledne rodbine v Domžalah Iskrene čestitke! Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so šivalni stroji „Gritzner"in „i»dler" za domačo obrt in industrijo Pouk menjB brezplačen :■ Le pri 10$. PETELINC Ljubljana poleq Prešernovega spomenika ob vodi Večletna garancija ! Zahtevajte ponudbe Korespondenta za srbohrvatski, slovenski in nemški jezik, po možnosti za takojšnji nastop iščemo Reflektanti morajo imeli odgovarjajočo prakso ter morajo perfektno obvladati tudi stenografijo iz gorenjih jezikov in strojepisje. Ponudniki, ki so delali pri mlinski stroki, imajo prednost. Ofertc Bistrica v Rožu. Na Bistrici je precejšna železna industrija, podobno kot na Jesenicah. Delavstvo je večinoma socialnodemo-kratično organizirano, a socialna demokracija na Koroškem ni mednarodna, marveč je nemško nacionalno orientirana. Ob plebiscitu je ta stranka dala svojim pristašem navodilo, naj glasujejo za Avstrijo. Kljub temu je dobila Jugoslavija v občini Bistrica v Rožu 500 glasov, to je 55%, Avstrija pa le 410. V občini Bistrica v Rožu leži župnija Sveče, rojstna župnija in rojstna vas slavnih Ein-spielerjev. Nasledna občina je Št. Jakob v R o -ž u. V občino spada Podrožica, poslednja postaja na Koroškem pred predorom skozi Karavanke. Po otvoritvi karavanške železnice so navlekli Nemci v Podrožico mnogo nemških železničarjev, ki so ob glasovanju s svojimi družinami vred vsi imeli glasovalno pravico. Tako so Nemci že pred vojno ne samo s pomočjo šol, ampak tudi z umetno kolonizacijo germaniziralj Koroške. Tako je bilo mogoče, da je dobila Avstrija v nekdaj tako trdno slovenski šentjakobski občini pri plebiscitu 816 glasov, a Jugoslavija 968 ali 54%. Po plebiscitu je postavil Schulverein v Pod-rožici novo »trdnjavo nemške kulture«, tri-razredno nemško šolo. , Zapadno od Št. Jakoba se razprostira občina Ledenice, kjer je bilo oddanih za Jugoslavijo 327 glasov ali 58%, za Avstrijo pa 233. Posledna občina na zapadu so bile Loče, ležeče med Jepo in Baškim jezerom. Loče so bile samo ob plebiscitu samostojna občina, sicer spadajo pod veliko bekštanjsko občino, Ivi obsega tri župnije: Loče, Štebenj in Brnico. A samo Loče so še spadale v glasovalno ozemlje, medtem ko so ostali, večji del narodno zavedne bekštanjske občine z Ziljsko dolino vred kar brez glasovanja dobili Nemci. V občini Loče je bilo oddanih za Jugoslavijo 410 glasov ali 64%, za Avstrijo pa 228. "" IV. Kakor v Podjuni tako tudi v Rožu je bilo torej 7 občin z jugoslovansko večino. Skupaj ,14 občin. K temu pridejo še štiri občine severno od Drave, vsega skupaj torej 18 občin. Nad Rožom, na južnem pobočju Osojnice (hribovje med Dravo in Vrbskim jezerom— Celovcem), se razprostira zavedno slovenska župnija Bilčovs. Župnija obsega dve občini: Bilčovs in Zgornjo Vesco. V občini Bilčovs je bilo oddanih za Jugoslavijo 331 glasov ali 79K>%, a za Avstrijo samo 86 glasov. Španska hripa! Influenca! Za ojačanje rekonvalescentov je izborno sredstvo . Leclferrln". Vprašaj za svet zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. Občina Zgornja Vesca pa je dala za Jugoslavijo 139 glasov ali 69% in za Avstrijo 63 glasov. Ob jugozapadnein obrežju Vrbskega jezera se razprostira občina Logaves. Tu je bilo oddanih za Jugoslavijo 344 glasov ali 57%, za Avstrijo 262. Torej presenetljiva slovenska narodna zavednost ob samem Vrbskem jezeru, kjer na vso moč .pljuskajo ger-lrianizacijski valovi ob slovensko narodno telo! In še ena občina severno od Drave je dala večino glasov za.Jugoslavijo, to so Radi š e pri Celovcu. Radiše leže na ravnini vrh Osojnice. Tu je dobila Jugoslavija 188 glasov ali 51% in Avstrija 181 glasov. Plebiscit na Koroškem smo izgubili. Z \so verjetnostjo smemo trditi, da bi ga petdeset let preje ne bili izgubili. Nemec nam je skozi pol stoletja sistematično po-nemčeval Koroško. Dobljeni plebiscit mu je kot zrel sad padel v naročje. Ko se je zvedelo, da je za Koroško določen plebiscit, je rekel g. Ražuu, župnik v Št. Jakobu v Rožu: »Koroška je izgubljena! Ni se motil. Poznal je petdesetletno pripravo Nemcev na plebiscit. Dr. Brejc je zadel žebelj na glavo, ko je zapisal (»Slovenci v desetletju 1918—1928c, (str. 198): »Ali je sploh kaj logike in pameti v tem (v tem ni ne logike, ne pameti in ne pravičnosti! Op. priobč.), da se narodu, ki svobode že tisoč let več ne more, daje tako usodno odločitev v roke? Kdo pusti slepca soditi o barvah ali mutca o glasovih? Plebiscit je samo pred celini svetom razkril in potrdil strašno suženjstvo, v katero so Nemci ta nesrečni rod tako temeljito vkovali, da si brez njihovega privoljenja in proti njihovi volji teh okovov ni upal sam sneti, četudi mu je bilo na prosto voljo dano!« Za predpust! Konfetl serpentine, k rep papir in sirlaiide za dekoriran je, papirnate krožnike in kepice, razglednice za šaljivo pošto itd. priporoča M. TIC8R- L3UBL3DNI1 društvom popust Šport r»rnr«! r< •n.S^miol vpioi opl ivv v ua vedbo zahtev glede plače je nasloviti pod šifro »VELEMLIN« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana. Mladinska smuška tekma na Bledu. Dečki od 8—15 let stari, starlajo za tekmo na 3 kilometre. Na svečnico 2. febr. priredi S. K. Bled za mladino z Bleda in bližnjih cbčin Gorje, Ribno, zopet sinuško tekmo. DRŽAVNO PRVENSTVO V DRSANJU. Kakor smo že na kratko poročali, se vrše v soboto in nedeljo, 2. in 3. t. m. na drsališču v Ljubljani na drsališču SK Ilirije tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije in sicer za gospode in za dame ter savezne tekme za seniorje skupine II. Damska prvenstvena tekma je obenem tekma za prehodno darilo JZSSa, ki ga je predlanskim priborila ga. Kadrnka. Razvrstitev tekem je naslednja: V soboto ob 14.30 obvezne vaje seniorjev skupine II; v nedeljo ob 10 obvezne vaje za prvenstvo gospodov, vmes obvezne vaje za prvenstvo dani; isti dan pribl. ob 11 prosto drsanje vseh treh skupin. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši v nedeljo ob 18 v damskem salonu kavarne »Emona«. — V soboto popoldne ostane za tekmo rezervirano malo drsališče, v nedeljo dopoldne veliko drsališče. Prosto drsanje se vrši ob spreinljevanju godbe. Predvidoma bo na drsališču godba tudi v soboto popoldne od 10 naprej in v nedeljo od 16—18. * Službene objave drsalnega tehn. odseka JZSS. V razsodišče za tekme, dne 2. in 3. t. m. na drsališču SK Ilirije se delegirajo: za seniorsko tekmo skupine IJ. v soboto ob 14. uri in v nedeljo dopoldne gg. Kavšek Ivo, dr. Makso Juvanc, ing. Bloudek, V. Vo-dišek; za državno prvenstvo v nedeljo ob 10 dop. gg. dr. M. Juvanc, Ivo Kavšek, Milan juvanc, Be-tetto, Wisiak. Navedeni gospodje kakor tudi tekmovalci se naprošajo, da sc javijo v garderobi na drsališču v soboto točno ob 14., v nedeljo točno ob 9.30 dopoldne. — V smislu določil tekmovalnega pravilnika se objavljajo v naslednjem .prijave, ki so došle v odprtem prijavnem roku: 1. tekma gospodov za prvenstvo Jugoslavije: Viktor Vodijfek, ing. St. Bloudek, Avčin (vsi SK Ilirija); 2. tekma dam za prvenstvo Jugoslavije in za preb darilo JZSSa: ga. Gizela Kadrnka (Hašk, Zagreb); 3. Savezna tekma za seniorje skupine II: Blcivveis Janez, Košak Nace, Wisiak Engelbert, Juvanc Milan, Betetto Evgen, Dc- mo.m, i,-o,, rsi....,»i /..-: cv ti...«.- «»*.»» *.»*»., uhulllvl . lkllut.1 | i,oi i m i 1 ju f, i ilulilfl Emanuel (SK Reka). - JZSS. Službene objave LNP. V smislu upravnega odbora na seji dne 24. m. m. in na predlog poasavez-nega kapetana se jx>stavlja za reprezentančno tekmo LNPrZNP, ki se odigra v nedeljo, 3. t. m. v Zagrebu, naslednji team: Jančigaj (Pr.) Koren (Mar.j, Vcrovšek (Ilir.), Zupančič Lado (Ilir.), Slamič (Pr.), Košeuina (Ilir.), Jug (Prim.), Šiška (Ilir.), Unter-reiter (Maribor), Doberlet (Ilir.), Bertoncelj (Mar.), Rezervi: Zeinljak (Pr.), Oman (Ilir.). Moštvo odpo-(ujc iz Ljubljane v nedeljo, 3. t. in. z brzovlakoni ob 9. uri ter se vrne v Ljubljano isti dan z večernim brzovlakoni. Imenovani igralci sc morajo javiti pod-saveznemu kapetanu g. Doiinarju točno ob 8.30 pred vhodom na glavni ko odvor; s seboj morajo prinesti kompletno obutev, prirejeno za igranje na spolzkih tleh in vsak svoj sveater (radi nizke temperature!) SK Ilirija sc naproša, da stavi podsavezneniu kapetanu na razpolago garnituro 13 komadov belih hlačk in zelenih svitrov. Igralci I. SSK Maribora se bodo priključili ljubljanskemu delu moštva na potu; M. o. v Mariboru se naproša, da poskrbi za odpotovanje igralcev v smislu dobljenih pismenih instrukcij. No-minirani igralci se pozivajo, da se najvestnejše pripravijo na težko srečanje z reprezentanco ZNPa. — Tajnik I. * Motokolcsarski klub Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 3. t. ni. prvič v Jugos.aviji moto-skijoring na progi Brezovica—Vič pri Ljubljani. Smučarski s|x>rt sc je v zadnjih letih zelo razvil; motorno kolo, svojčas voženo le v par ]x>letnih mesecih, je postalo pravo prometno sredstvo tudi po zimi. Naravno je, da športni duh in žilavost iščeta udejstvovanja tudi po zimi in tako je prišlo do prve skijoring prireditve v Jugoslaviji. Sodeč jio številnih prijavah in ugodnih rezultatih treninga, obeta biti ta prireditev ne samo za tckmovalce ampak tudi za gledalce zelo zanimiva. Sporina organizacija in časo-merstvo je v rokah izkušenih smrtnikov. Posebno interesantna obeta biti slika na cilju, kjer se tekma konča. Cilj sc nahaja pri gostilni >>Kušar« i>ri Dolgem mostu ob Tržaški cesti (km 4). Obiskovalci dirke se lahko |x»lužijo Brezoviškega autobusa. Začetek tekme ob 14 uri 30 min. ... ~ t. „1-----li..i. ..... . muiurunaauBi niULI linija V I.JU[ll|nUI. deSta- nek motocik istov in smučarjev, kateri so sc prijavili za motoskijoring se vrši v soboto (na Svečnico) ob 10 uri do|x>ldne v kavarni Europa. Zajedno se vrši zaključek prijav. — Upravni odbor. msvee •Zagrebško pismo To je bla senzacija za zagrebško [Hibliko: ne sodišču so ee sprekli »pismarji in farizeji«. Par-don, pisatelj g. M u r a d o e g: o v i č je tožil g. B e -goviča (to ni eno iu isto ime; niti ni g. Muraf. fcegovič Murat, niti Ber ovlč begi) radi tega, ker inu je v »Savremeniku« podtaknil, da je »bijesno p eto«. Prosim Vas, zamislite si, kako mora to zadeti književnika in igralca t Užaljen bo četudi ie to pisal človek, ki ljubi »Pustolovca pred vrati« (to je naslov neke drame g. Begovičn) Publika je pazljivo poslušala kako en književnik drugega ittuiira Sodišče zoret, ne želeč, mešali se v znanje posameznega kn.iževnika, je našlo, da je po strogem tiskovnem zakonu g. Eegovič prekoračil mero in ga je obsodilo na pelnajst dni in nekaj tisočev dinarjev globe. Da bi videli našo zagrebško bohemo! Vsa je prišla v scdno dvorano in je, ker ima srce za slastnejšega, de'a'a g. Begoviču mnogo neprijetnosti. Kaj hočete; to so vam »mladi« in »stari«. V čemer so grešili očetje, v tem tudi otroci. Tudi g. Begovič je nekoč ljuto napadal »stare«, ker nikakor niso ho'eli simpatizirati z njegovo Zoo Boccadoro, ampak so jo hoteli obsoditi ua grmado. Sedaj ga je drletela ista usoda. — Naši časopisi, kakor veste, zelo radi pripovedujejo o kriminalu, in če kak kmet ukrade kokog, lahko čitate na dveli »trati?h zagrebških listov o nizkem moralnem nivoju naših kmetov. To razpravo, na kateri se je razkrilo 11111030 gni'obe v deželi Kroaciji, so komaj omenili. Pravijo, da je U tO mnogo raz'ogov. Kdo bi vedel? Med Matičnimi izdanji ie izšla tudi knjiga te. Side Košu ti č »Portreti«. Knjiga je preveč rsko usmerjena in je avtorica na par mestih preveč popuščala psihologiji. Zavzeta z osebnostmi svojih junakinj, ie pela, todu malo pripovedovala. Mestoma moti ludi njen stil, ki je jx>sueinaiije biblijskega, četudi brez vsakega opravičenega razloga, ker njena knjiga nima ničesar skupnega s klasičnim arhaiz-mom svetega pisma. Kljub temu kaže avtorica lep 1a'ent in če bo imela voljo in vztrajnost, bo vsekakor nekaj pomenila v hrvatski književnosti. Medtem je imela nesrcčnica ta »peh«, da je katoličanka in da religiozno čustvo cesto prihaja v knjigi do izraza. Zato je takoj napisal v ieljtonu >Ohzora« g. Djuro Vilovič celo kritično limonado, kjer je najmočnejši iorte, da je ta Matična knjiga zašla v etošiije edicije radi lega, ker je v Matici nek klerikalni književnik, ki da spremlja književnost z mnogimi pobožnimi vzdihi in izlivi! Kaj hočete, tako se pri nas piše, če piše -- bivši duhovnik! Med leni velja pri nas za »Oczorovega« kritika: non ragionar di loro ma gvarda e passa ... Nedavno je društvo sv. Jeronima izdalo svoj prvi književno-popularni almanah »Sel o i grad«, ici ga urejuje g. Petar Orgec ob sodelovanju lite-rarnega odseka akademskega kluba »Domagoj«. Ta edicija, ki bi morala predvsem raziskovati zvce hrvat.ke vasi z mestom in propagirati pri pisateljih smisel /a vaške motive in kmečko književnost, pomeni vsaj kot ideja važen uspeh. Posebno zanimiva je razprava g. Petra Grgca o poeziji in življenju, v kateri zastopa stališče, da bi moralu biti umetnost aktivistična in vitalistična, da izvrši tisto funkcijo v socia'nem življenju, ki ii je namenjena. Zanimiva je ta publikacija tudi radi tega, ker so se -,r njej zbrali vsi starejši in mlajši hrvatski katoliški knji-že niki, tako da jilj je zastopano preko štirideset. Knjigo priporočamo za informacijo slovenski pub-likil (Dobiva se pri Sv. Jeronimu v Zagrebu, Trg kralja Tomislava. Cena 20 Din.) Kuriozuni: ta teden nimamo nobenih gostovanj. Samo spoštovani Darhain bej se sprehaja po zmrznjenih zagrebških u'ieah z Mme. Fakara. Najbrž čaka ugodnejših časov za svo'e poskuse. Preveč je hladno in Zagrebčani gredo raje v gostilne, kakor na okultistične seanse. Piskv. Novosti Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani Dreiser Theodore: Jenni Oerhart. Roman 543 S. 2189 a 1. — Cer Titan. Trilogie der Begierde. 3 Biinde. 1437 S. 2189 a 2. — Eine amerikani- sche 1 ragodie. Roman. 3 Bande. 1128 S. 2189 a 3. Jammes Franci s: Der Hasenroman. 97 S. 2424 a 6. Der fcaskische Himmel. 163 S. 2424 a 7. Der Pfarrer v. Ozeron. Roman. 240 S. 2424 aS. Die kleine Eernhardine. 121 S. 2424 a 9. Der Rosenkranzroman. 206 S. 2424 a 10. Koch-Weser Erich: Russland von heute. 200 S. 2179 a. Lagerlof Selma: Yanna, das Madchen aus Dalarne. Roman. 310 S. 2134 a 5. Ortega y Casset Jose: Die Aufgabe unserer Zeit. 269 S. 2459 a. Os:endowski Ferdinand: Sklaven der Sonne. 467 S. 2178 a. Tinimermans Felix: Pieter Brughel. Roman. 320 S. 2401 a 1. Der Pfarrer vom b.Uhenden Weinberg. 189 S. 2401 a 2. Trentini Albert: Sieg der Juugfrau. Roman. 290 S. 2171 al. Der grosse Friihling. Roman. 260 S. 2171 a 2. Cer VCebstuh1. Roman. 284 S. 2171 a 3. Weissmantel Leo: Das alte Dorf. 453 S. 2185 a 1. Wescott Qlenway: Die Towers. Roman. 452 S. • Ljudska knjižnica Prosvetne zveze posluje vsak dan razen nedelje in praznikov v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5 od 9—12 in 2—7. Sertittanges s Sv. Tomaž Akvinski O sv. Tomažu in njegovi filozofiji obstoja ogromno slovstvo. — Sertillanges, slavni francoski zgodovinar in moderni učenec sv. Tomaža, je napisal o svetu in sistemu sv. Tomaža delo, ki ga v Franciji splošno smatrajo, za najboljše In najobsežnejše te. stroke. Tudi Nemci nimajo enako vrednega in tehtnega dela, čeprav so lahko ponosni na dela Grabmannove in Btiumkeijeve 5;>le. Zato so tudi sami prevedli veliko francosko delo, (izdala ga je zve.ia >Katolischer Akademikerverbamk, Ilegner v Dresdnu; prevod ima pri sijajni knjižni opremi 920 strani). Primati treba, da gre ros za monumentaino dejo, ki zavzema v današnji du-bovni kulturi nadvse pomembno mesto. v Stoletja so občudovala sv. Tomaža, pravi S. Od njegovega nauka so živeli ljudje. Komentircli so sa skoro prav tako kot nauk onega mojstra, ki ga je Tomaž razlagal s tolikšnim spoštovanjem. Razmeroma kratko dobo so mislili, da ga treba omalovaževati; a danes se zopet vračamo s starim zunimanjem k njemu nazaj.-. Sertillanges je čudovit Gospodarstvo vodnik v Tomažev kosmos in neprekoaljiv tolmač njegovega duhovnega sveta. Ne grn mu za to, da bi podai »golj teoretično podrobno analizo vseh Tomaževih naukov, gre mu predvsem za duha njegovega nauka. Prizadeva si, »da bi tomistom srca po mogel do tega, da bi predmet svojega morda malo sentimentalnega občudovanja spoznali jasno. A pridobil bi tudi rad 5e nekaj duhov, ki niso poučeni v vidikih, ki jih nedvomno cenijo, a ki jih proglašajo za preživete, bas zato, ker njih pravega pomena ne »poznajo. Sveti Tomaž prodra, če ga popolnoma poznamo, kakor prodre sdrr.va in nepodkupljiva človeška pamet, če se ji ne zdi premalo, izbrati si v poslednjih, večno odprtih vprašanjih za vodnika enega izmed najglobljih duhov.« Zares, S. je poklican za posredovavea Tomaževih idej, prepričani smo, da je Se dosti vtomistov srca<, ki tega svojega srca še niso odkrili. Zanje bo Sertillangesevo delo velika šola življenja in spoznanja. Jugoslovanska knjigarna je izdata in založila: IVAN PREGELJ; Zbranih spisov t. zvezek, š t e-fun G c i j u in Njegovi. Tolminske novele. Prvak slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trolje-nju našega narodu v časih grajščin-ske mogočnosti, ovekoveeil slovenskemu duhovnika tistega časa. ki da življenje zu svoje ovčice, in prepletel krepko stavilo svojega nedosež-negu romana s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji nežni i/vedbi nima sebi enake — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na P 11 s t in :Pulver u n d B 1 e i« ter biser naše novelistike: »Gospodu Matije zadnji p o s t.« (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) Zbranih spisov 2. zvezek. B o -fuvcc J c i n c j. — B u l u d c v prozi. V strašni borbi mesa z duhom nuni pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki je zadnji propovedova-telj luteranstva na Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, sc dvigu v »Bogovcn« pred nnuii ona divje strastna dobn, skozi kutero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine, ki se bodo eitale kot vzor slovenskega jezika in zrcalo slovenske duše. (Cenit broš. 45, vez. 60 Din.) KLEOPATRA. Rider 11 u g g a r d a je eden najzanimivejših romunov Ljudske knjižnice, v katerem nnm sto-pu pred oči razuzdanka Kleopntra, zadnja egiptovska kraljica, ki s svojimi ljubimci vred žalostno konča, skrivnostni Egipt pa zasedejo mogočni Rimljani. (Cena broš. 28, vez. 40 Din.) 751etnira smrti Silvija Pelliea. 1. februarja 1854. je umrl v Turinu italijanski pesnik in pisatelj Silvio Pellico. Rodil se je 25. junija 1789. leta v Saluzzi, leta 1822. ie bil osumljen, da je pripadal revolucionarnemu gibanju karbonarjev, bil nato obsojen ua smrt, a nato nomiloščen na 15 letno ječo na Hpilbergu na Moravskem. Leta 1830. pa ie bil po srečnem naključju izpuščen iz zapora. Pellico je j)il mehka lirična duša, svetovno znan je postal po svojih spominih, ki jih je napisal o času svojega zapora pod naslovom >Le mie prigionk (1833). S čudovilo plastiko je znal prikazati svoje in svojih tovarišev telesno in duševno trpljenje, da si je s svojim delom pridobil simpatije celega sveta. Ta knjiga je pridobila italijanskemu osvobodilnemu gibanju več sočustvenikov po celi Evroni nego vsi členki in razprave politikov. Silvio Pellico, globoko krščanska duša, je napisal tudi več tragedij. Med njimi je najpomembneiša ;Fran-esca da Ri-mink. Po njegovi smrti (1. 1898.) so izšle njegove »Foesie e lettere inedite'. Razstava slik iz Jugoslavije. Znani francoski slikar Chabas, generalni tajnik društva »L'Art iraneaise independant«, ie prepotoval lani vso Jugo-s'avijo in napravil 40 slik, ki jih bo razstavil v Parizu. Slike =o iz Južne Srbije, Belgrada in Zagreba. Atelier g. Chabasa se nahaja na boulevardu Montpar-nasse 149. Znamenita zgodovinska publikacija. Ob priliki 60 letnice profesorja vzhodnoevropske zgodovine na Karlovem vseučilišču v Pragi, Jaroslava Bidlo, je izšel v Pragi velik zbornik »Iz zgodovine vzhodne Evrope in slovanstva«, ki so ga uredili Weingart, Dobiaš in Pau'ova. Na 512 straneh imamo 44 prispevkov najodličnejših zgodovinarjev (čeških, poljskih ruskih, jugoslovanskih, romunskih in francoskih). Članki so pisani v češkem jeziku s kratkim francoskim resimejem. Kelscn, znan po mnogih spisih o vprašanjih moderne demokracije, je izdal »Vom \Ve:en und Wert der Demokratie« v 2. izdaji (Mohr, Tlibingen, 4.80 M.). • Gledišče za vzgojo k higijeni so otvoril v Moskvi. Prva ]>redstava je kila neka drama od Brieuxa. • Ca d'Oro, znana najrazkošnejša zgradba bene-čanske gotike na Canal grande, ki jo je bil zgradil zase doz Marino Contarini je zdaj muzej. V 19. stol. jc bila stavba zelo razpad a. Ko je prišla v posest barona Giorgio Franchetli, jo je le-ta prenovil in celo svoje življenje uporabil za to, du tudi notranjščino palače opremi v stilu od 15. do 19. stoletja. Tako danes obiskovalec v Ck d'Oro uživa vse stilne epohe Benetk. Franchettijevo truplo počiva v krasnem dvorišču palače, palačo samo pa je F. zapustil mestni občini.__ V odlični opremi in za primerno ceno dobite Oris zgodovine umetnosti pri S ovencih (dr. Stelč) in Liferaao vedo (dr. Kelemina). Obe knjigi današ- Tujskoprometna vprašanje v mariborski oblasti Ce izvzamemo naša kopališča, ki že cd preje vživajo sloves v zunanjem svetu, moramo reči, da je tujski promet v onem stilu kot drugod v miši obl sli nepoznan. Nerodno se zdi človeku vedno in vedno po\ dar jati važiics! te v srednji Evropi do pred nekaj leti nem znane gospodarske panoge, ker so gospodarji, stattstiJarji in tudi poliiiki nakopičili i>o tujih literaturah nebroj dokazov, iz k terih se vidi vpliv tujskega prometa na gospod rsko in polit čno življenje n .rodov. Kaj smo storili mi do-sedij v tej smeri? Pohvalno morimo omeniti trud naših planinskih drušlev, da povečavajo obisk njihovih alpskih postoj: lik, ali to udejstvovanje že po sltukturi teh društev razvija tujski promet r,«iio v eno smer. dočim se poeabljujo drugi predeli ni še pokrajine. Prepričani pa bedimo, da bedo nam ravno ta društva, ker je pri njih največ smisla, tt-dna podi ga za org. nizr.cljo, katera bo morala enkrat prijeti vso propagando v svoje roke. Ta enostranska udejstvovanja niso sp ošabna reCiti vpre.šinje n-šega tujskega premeta v celoti. K temu pa pristopa še drugi nedostlek, da se naša širša javnost drži radi nerazumevanja popolnoma p-sivno na strani. l)a se maso pouči je treba po« »tli organi/,ir ti podeželska društva in prirejati predavanja. Primanjkuje nam Inicijative, impuVi do udejstvovanja in pn organiar torične misli in vse to je žalibog ovira našemu r: zve ju, Trgovski duh, ah kakor se pogosto sliši oni liniMik.inizeiri, ki je do d^bra prekvasil nemški in avstrijski narod, nnm jc nepoznan. Ne pokrPemo pa niti volje, da bi poskušali razumeti vzrok in pa bistvo ekonomskega rrzvojs v teh državah. Vsem, ki sled jo « s' op-so na tujski promet, je priporočati, da si ga ogledajo na licu mesti pri sgsedih. Mariborska oblast je pritfesfinlrana za tujski promet, ker jo prepreirjo mediiarodne zveze, po kojih leto za Jet-nj gre množica potujočega občinstva. To so milijoni, katere puščrmo hladnokrvno mimo niš. Skrajni čas je torej, da onustimo vse pomis'cke. ki so Se na noti ter pristopimo ?'m prej k osnovanju tujsko prometnega sosveta. Ta sosvet kot popolnoma avtonomen orgin — prost vsakega nepotrebnega birokratizma — v najožji zvezi /, našo samouoravo, ki "kaže že od obstoja največjo z-nimanje za povzdigo predmeta, in pa 7, najfilrš'ml kroTi naše Javnosti, mora biti edino kompetenten edloč ti v vseh tujsko prometni'* zadevah. Le ni ta način benin zlružili vse narodne s!le k sr npših veseh, kjer je doPti vode, zraka in pa mleka na rozpolneo. Kot se vidi, tujski nromrt. če ie pravilno organiziran In dobro upravljan, prinaša vsestransko korist', biti ps mora prest vsa''p"a dilet"ntizmn in prest vsnkega š-b'onstva. Zato vs«m onim, ki imajo vollo In snvsel posneševati tuiskl promet v mariborski ob'"stl, nolncram na srce, da reš'mo to vpr-š-^nje, 'd ie neizmerne vž-ne-sti za naše prebivalstvo. Ured-'tl je ke-ba vse tako, kakor je praksa pokazala, da je najbolje. • Slavenaka banka. Kakor n«m poroča jo, poravnalna ponudba še n! prispela. Vest pa je »viš'a zaradi tega, ker je predsednik ljublianske Meit^e hranilnice g. dr. Gre^nrič iziavil, da bo unravni svet v prvi polovici februarja po-lni of;'Ie'rio ponudbo. Na podtnnri noročila f. dr. R. Ravnih-rja priporoča upniški odbor sklenitev obravnave. Vvn-ja n« bi morala biti znatno večja kakor ona, ki bi izšla po konkurznem postopanju. Borza t. februarja 1928. DENAR Devizni promet je znašal ta teden 14.2 milj. Din napram 15.8, 22.8, 22.2 in 26.4 milj. Din v prejšnlih tednih. Devizni promet jiostaja torej manjši. Tečaji, ki sd bili v prvi polovici tedna čvrsti, so v drugi polovici popuščali. Skupno je v mesecu 'anuarju t. 1. znašal devizni promet 88.P5 milj. Din napram 88.5 v decembru lani in 72.8 milj. Din v januarju lani. * Devizni promet ie bil danes ]>vav znaten, zlasti v devizah London, Dunaj in Ne\vyork. Popustili ho tečaji Londona, Trsta ln Berlina. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Trst, vse ostale devize je dala Narodna banka. Oeviini tetas: na dUDi^ansio borzi 1 fe' ruarja '"29. povpraš oon. srednii f - sr. JI I- Amsterdam _ 2,8 UP _ 1 - "erlin 13.'I 50' 1 154.51 13.V.— 1 L 53.50 Bruselj — 712.- — t - Budimpešta — 9 '3.3' — Curih 1094.40 It 97.4' 1095.90 | 1 «590 Dunaj ifeD.iO 802 3 80().» | 8< 1.80 London 27-.h8 276.(8 27f.V8 — Newyork 56.77 t6.97 56.87 56.87 Pariš _ 222.(8 — — Praga 168.70 1:9.— If8.6l 168.60 Trat 297,15 299.15 2SM.15 — JSagreb. Amsterdam 2281 .?5—2287.25, Berlin 1851.50—1354.50, Budimpešta 991.86-088.85, Curih 1094 40-1097.40, Dunaj 790.80-802.30, London 275.88—276.68, Ne\vyork 56.77 - 56.97, Pariz 221.68 do 223.68, Praga Ki8.10 169, Trst 297.20—299.20. Belgrad. Budimpešta 991.85 994-86, Curih 1094.40 -1097.40. Dunaj 7119.3-802.3, London 275.88 —276.08, Ne\vyork 50.77 - 56.97, Pariz 221.68-223.68, Praga lt>8.:0-16t). Curih. Belgrad 9.12, Berlin 128.48, Budimpešta C062, Bukarešt 3.125, Dunuj 78.07, Pariz ?0.«2, London 25.2175, Newyork 510, Praga 15.3875, So-fija 8.75, Varšava 58.20. Dunaj. Dinar notira: na Dunaiu (deviza) 12.48875, v Londonu 276.S0, v Newyorku 175.40, ▼ Pragi 59.85. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona flfO den., Kre itni zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 260 - 280, Stavbna 5« den.. šeSir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 485.50— 436.50, kaša 4S5.50 - 437 (436), termini: 8 440-441, 4. 443-446, 7% Invest pos. 87.75, agrari 54. Bančni pap.: Poljo 17.C0-18, LJ. kr. 125-126 (125), Medjun. 57.50 d.. Nar. 7150 d., Prašted. 930 —9S5 (910—985—082.50), Srpska 158 d., Zem. 138 —140. Ind. pcp.: Gutmi nn 190—200, Slavonin 5— 5.50 (5.50), S'avex 16-17 (16 -17), Danic« 156 d. šečernna 472.50—480, Osj. Ijev. 200 r.. Urian 820 r, Isis 20 18, Trbovlje 470—4P0. Vevče 125 d., Nar. šum, 83-85, Piv. Sar. 220-265. Belgrad. Nar. banka 7480, Belgr. sadr. 7000, 7% inv. pot. f>8—88.50, agrari 58—54, vojna škoda 436.50, 2. 486-487, 8. 438 -439, 4. 410-442.50. Dunaj. Podon.-snvsUa-Jadrnn. 87.50, Wiener Bankverein 25.20, Rodenkredlt 109.40, Krediten-stalt 59, Bseompteges. 28.50, Živno 148 50, Jutjo 6.75, Aussiger Chemisehe •.'60.50, Slavonh 0.60, Siavex 12.10, Mundus 181.60, Alpine 41.55, Trbovlje 58.05, Kranj. ind. 36. fMo Radi jKimaiijkunju koruze na vsem svetovnem trgu iu radi veliko porabe, v dežiduh Izven Evrope, je sorazmerno nizka rena pšenice na svetovnih tržiščih v zadnjem času močno napredovala, brez dvoma še veliko močnejše kot v naSi državi, tako da je vsled nr.staleg« položaja oenu naše pšenice že skoro na taki višini,, da bi bil mogoč izvoz, to jia tem preje, ker je država slednjič le podprla izvoznike t uvedbo raznih olajšav. Vsekakor so pa izgledi, du bi eenu pšenici občutnejše nazadovaia, zr.enkrat minimalni. Pšenica se trguje pri nas po Din 247.1:0 (gornjebaška), ter po Din 245.— spodnje' ka in sremska postaja. Promet postaja vedno bolj normalen, dasi je na strani nakupovaleev še vedno malo zaupanja v položaj in se pogostoma drže rezervirano, a na drugi strani vlada vs'eii prirodnih težkoč pomanjkanje dovozov. — Za koruzo je tendenca vedno čvrstejša. Romunija, Bolgarija in Jugoslavija, ki so v normalnih letih edine izmed evropskih držav izvnžale ko:uzo, letos v tem predmetu ne igrajo nobene vloge na svetovnem trgu. Edini izvoznik koruze je letos Argentina, vendar so stare zalogo laplntske koruze vsak dan manjše in količina, katero i mu Argentina Se na razpolago za iavoz, skoro gotovo ne bo zadostovala za kritje potrebe vsega sveta. Nova argentinska koruza pride na evropska tržišča šele koncem julija in začetkom avgusta, a vse dotlej je njena kvaliteta problematična. Do prispetja novo koruze bc pa Evropa potrebovala še mnogo blagu. Naš domači trg se utegne glede koruze /azviti povsem drugače nego svetovni trg, ker se pri nas uporabljajo velike količine koruze za človeško prehrano, a v to svrho jo pšenica uspešno zamenjuje, med tem ko je v krajih, kier se koruza vporablja ta živinorejo, zlasti za svinjerejo, 7. nobeno drugo vrsto žita ni mogoče nadomestiti. — V domačem prometu se opaža že dolgo, da takozvuni pasivni kraji absolutno ne iščejo koruze, ker se prehranjujejo i mnogo cenejšo pšenico. Severna Bačka pa, ki je največji produrent koruze, sama kupuje koruzo i/ vse Bačke in celo iz Srema. Tudi Banat. ki jo pretekla leta dobavljal tisoče in tisoče vagonov koruzo za Srbijo preko Smedereva, vporablja koruzo skoro izključno za svoje lokalne potrebe. — Mlinska industrija ima v Jugoslaviji poseben položaj, ker je povsem navezana na domači trg, ker so sosedje države zaščitile interese lastne mlinske industrije z visokimi uvoznimi carinami, ki onemogočajo pač vsak izvoz nnših mlevsklh izdelkov. To je glavni razlog, da se cene pšenične moke niso sorazmerni dvignile s porastom cene &a pšenico. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo jx>nudbe, s'ov. post., plač. 30 dni, dobava promptna): pšenica 80 kg 2% 237.50—290, febr. 292.50-295, marec 297.50—300. april 302.50-305, maj 307-50-310; meka Og vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 420—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) fko post. Domžale 277.50— 2?0, koruza laplatska 325 -330, času primerno suha 295 —297.50, ječmen bar. pol. 345-347 50, bč. 330-332.50. Zaključen 1 vagon moke, Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica pot. 244—245, par. Vršac 288—240, oves 245—2r0, 240—245. koruza 257.50-200, bač. 2. 162.50—267.50, 8.. 4., 5. 282.50—285, sr. 257.50 -260, 2. 262.50 267.50, 8., 4., 5. 282.50-285. ječmen 252X0—157.50. bač. p. 270 -280, moka Og 340 - 850, št. 2 320-330, št. 5 300—810, St. 6 275-280, št. 7 260-265, št. 8 205—215, otrobi 180 —185 Promet 6 vag. pšenice, 1 ovsa, t 'A masti, 1 koruze, 3 moke, 1 otrobov. Budimpešta. Pšenica marec 24.98—25.05, zaključek 25.05—25.06, maj 25.80 -25.85, zaklj. 25.84 -25.85, oktober 25.76-25.82, zaklj. 25.81-25.82, rž marec 23.08—23.10, zaklj. 23.0tl-23.10, maj 23.88—23.00, znklj. 28.88 23.89, oktober 23.60— 23.65, zaklj. 23.65-28.66. koruza ?8.61-?8.57, zaključek 28.59- 28.60, julij 28.55 -28.57, zaklj. 28.56 -28.58. Les Položaj na naSem lesnem trgu Je miren. Zaradi snega kupčija počiva. Za nadaljnji razvoj ni mogoče predvideti cen- Vse pa kaže, da Slovenija ne bo določevala cen, pač pa bo vse odvisno od Romunije. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona orehovih plohov, 1 vagon drv in 1 vagon desk, skupaj 4 vagoni. Tendenca mirna. Srednll devW tefa'1 ni 1<*jR7 leej&i L 1J03.- 1095.90 MAU.0 276.28 5(3.87 — 166.00 296.13 Meh iiv(hi / / ma uvimieiD vrveme^ ljenja. Marsikdo izmed tistih, ki so pomagali zgraditi blagostanje Združenih držav, se danes brez obžalovanja spominja časov, ko se je moral boriti z neprijetnostmi in ko mu je denar mnogo hitreje tekel skozi prste, nego ga je mogel zaslužiti. Čc bi bili skopo in štedljivo hranili denar, bi bili pri tem zapravili zaklad, ki je mnogo večji nego katerokoli premoženje, ki ga je inogcče zbrati, računaje z vinarji in stotinkami.« Tudi »Asheville Citizen« je za Fordovo načelo; piše: "Fordov nasvet je stara modrost. Zlato runo je v delež le ljudem pustolovskega duha. Tisti, ki znaša skupaj vinarje, je sicer varen pred težkimi udarci življenja in bo najbrže vedno imel cd česa živeti, toda noben kipar mu ne bo izklesal spomenika. Pogumni osvaja svet.« -Jersey City Jcurnal« opozarja: »štediti ali ne štediti, to je sedaj vprašanje. Tu je Rock-feller, ki deli med dečke in deklice svetle, nove novce in jim svetuje, naj jih neso v banko; potem pa pride Henry Fcrd, istotako eden najbogatejših ljudi na svetu, in proglaša v par besedah vrednost izdajanja denarja proti šte-denju. Kaj naj zdaj ubogi fant stori?« Zaključek je napisala »New York World«: sKclikeri izmed nas morejo danes uspešno slediti zgledu takih izjemnih ljudi, kakor sta Ford in Edison? Poprečnemu človeku sta Edison s svojimi iznajdbami in Ford s svojimi veleobrati onemogočila ali vsaj otežkočila, da bi zgradil svoje lastno podjetje. Zato ne more svojega denarja izdajati na enak način kakor onadva. Najvarneje bo še hodil, ako svoj denar štedi in ga izroči kakemu velikemu podjetju, da ga zanj pledenosno uporabi.« Pogorišče v grškem delu mesta v Carigratu, ki ga je te dni uničil požar. prijazno-uljuden. Služba ni bila težka, a zahtevala je mnogo samozatajevanja, mnogo zmi-i sla za dostojnost in poznavanja ljudi. Tako se j je polagoma utrudil tudi »Eddie«, upognil se mu je hrbet, noge so postale težke. Lani je dopolnil 72. leto in z letošnjim novim letom je stopil v pokoj. Ob letošnjem novoletnem sprejemu so se diplomati zaman ozirali po svojem starem črnem prijatelju. Nov mož je zavzel njegovo mesto in napravil nešteto nerodnosti; tako je zamenjal jugoslovanskega poslanika z italijanskim in senatorju Borahu je postregel z losovimi rezinami, ki jih ta niti videti nc more. Na vsak način so »Eddicja« močno pogrešali. Starček Edvvard Augustine Leta nc prihajajo vpeštev Tega načela sc drže pri ženitvah današnji Dunajčani. Po uradnih podatkih je bilo lani na Dunaju 16.213 porok. V 310 slučajih ženin še ni bil star 20 let, v 88 slučajih še ne 19 let, v 15 slučajih še ne 18 let in v 4 slučajih še niti 17 let. V vseh teh slučajih so bile neveste večinoma starejše. Tudi v ostalih slučajih, ko so bili ženini stari nad 20 let, je bilo dosfi parov, ki si po starosti hiso bili enaki; večinoma so bile neveste starejše, večkrat celo za mnogo let. Skrajnih slučajev, kar se tiče starosti nevest, je bilo 143; bilo je 112 nevest starih nad 60 let, 20 nad 65 in 11 nad 70 let. Tudi v večini teh slučajev so bili ženini znatno mlajši. Seveda pa tudi obratnih slučajev ni manjkalo, le da je vseeno nekoliko naravnejše, ako jc mož starejši nego žena. Na vsak način je poleg drugega tudi razlika v starosti med zakonci mnogo kriva, da se loči sedaj na Dunaju že vsak četrti zakon. Ati naj fant štedi ati ne? Ameriški velemilijonar Ford je sprožil v ameriškem časopisju vprašanje, ali naj začne že mlad človek nositi svoj denar v hranilnico ali ne. Sam je izjavil v »Associated Press«: Dečkom telikekrat pripovedujejo, da morajo, če hočejo v življenju kaj doseči, delati in štediti. To je deloma napačno. Nihče, ki je imel v življenju velike uspehe, ket mlad fant ni štedil denarja. Izdajal ga je kaker hitro inogcče za stvari, ki so ga izpopolnjevale. Edison nikoli Korint uničil požar V grškem mestu Korint, ki ga je bil lani uničil potres in so ga sedaj znova gradili, je 30. m. m. nastal silen požar. Vihar je o^enj raznašal in ni bilo mogoče ničesar rešiti. Zgorele so vse ogromne zaloge gradbenega lesa, lesene hiše, barake, šotori. Mnogi so izgubili še tisto imetje, ki jim je bilo po potresu ostalo. Na pomoč je prihitelo vojaštvo in prebivalstvo sosednjih krajev, a vsako gašenje je bilo zaman. Svoj lastni grob je obiskal Lani je v Varšavi brez sledi izginil kovinski delavec Jakob Rotbart, po rodu Zid. Vse poizvedovanje njegove družine je ostalo brezuspešno, tako da so vsi mislili, da je Rotbart postal žrtev kake nesreče ali zločina. Čez dalj časa so potegnili iz Viole že razpadajoče moško truplo, v katerem so mnoge priče hotele spoznati Jakoba Rotbarta. Oblast jc nato izročila truplo sorodnikom, ki so Jakoba spodobno pokopali na varšavskem židovskem pokopališču. Te dni pa se je Jakob Rotbart čil in zdrav javil pri svoji družini. Ko so mu povedali, da so ga pred šestimi meseci pokopali, je šel in z veliko radovednostjo obiskal svoj grob. Zglasil se je tudi na pokopališkem ravnateljstvu, kjer so skoraj zbežali pred njim. To je vesela stran te zgodbice; resnico bo odkrila oblast, ki je dala namišljenega Jakoba Rotbarta izkopati in kliče sedaj na odgovornost priče, ki so trdile, da je utopljenec pravi Jakob Rotbart. * Mirko je slišal, da imajo poslanci brezplačno vožnjo po železnicah. Hitel je k očetu in ga vprašal: »Očka, kaj ne, poslanci so vsi veliki talenti?« — »Zakaj meniš tako?« —-Zato, ker se mera dati talentom presto pot in poslanci imajo presto vožnjo po Železnikih.« Staro letalo kot zasilno stanovanje v Berlinu - Reinickendorfu. Zadnji ostanki sredn'eevropskegc pragozda v Suma vi Na podlagi agrarne reforme jc te dni pre šel v last češkoslovaške države tako imenc vani Boubinski pragozd v Sumavi ob bavarsk meji. To je eden redkih ostankov srednjecv ropskih pragozdov. Češkoslovaška država jc to svojo posest proglasila za Narodni park da se ohranita vse pragozdno rasiiinje in Z i valstvo, v kolikor še nista iztrcbljcna, nedo taknjena. To bo za znanost in tujski promet zelo privlačna točka. Letalo za uničevanje poljskega in gozaucjui mrčesa. Z leiala trosijo strupe. Motor s propelerjem za drsalce. Motor lehta 32 funtov in si ga priveže drsalec na hrfcet; s pomočjo propelerja proizvaja tako močan veter, da doseže drsalec hitrost 80 km na uro. Na naši sliki vidimo iznajditelja dr. inž. W. Paula z aparatom na hrbtu. imel denarja, dokler ga ni imel toliko, da ga ni m^gel potrošiti. Mladim ljudem je treba vce- i piti, da brez dela ne bodo v življenju ničesar ^dosegli.« Na to izjavo so se oglasili razni listi, bodisi proti njej bedisi zanjo. Tudi Ford je šc enkrat pojasnil svoje stališče in se ponovno izjavil proti nasvetu, da naj mladina štedi in čim več denarja vlaga v banko. Ford pravi nasprotno: »Nalagaj svoj kapital v svoji lastni osebi, dekler ne prekoračiš 40 leta. Za štedenjc. boš imel dovolj časa, ko bedo tvoji dohodki večji, nego boš mogel po pameti potrošiti. Do tega cilja pa nikdar ne prideš s štedenjem.« Sedaj jc prijel Forda 13 letni ravnatelj Mladinske banke v \Vheatonu (Illinois), Johson, ki mu je brzojavil: »Upam, da tega, kar so danes objavili listi o Vašem intervjuvu, niste mislili. Mi smo ustanovili našo Mladinsko banko, da bi dečke in deklice naučili redno hraniti denar za koristne namene. Kako bi bili mogli v življenju kaj začeti, ako ne bi bilo nikakih prihrankov, bodisi Vaših bedisi koga drugega?« List »Detroit Free Press« je tudi zavrnil Forda: »Ker je lažje denar izdajati kakor ga hraniti, naj se mladi ljudje uče predvsem štediti. Denar izdajati se bodo še prekmalu naučili.« Nasprotno pa »New Vork Herald Tribune pritrjuje Fordu: »Fordov nasvet je trikrat dragocen, ker je pameten in ga je izrekel mož, ki je, ravnajoč se po tem načelu, pridobil ogromno premoženje. Ta nasvet je za mlade ljudi mnogo bolj sprejemljiv nego Franklinova načela o sledenju. Mladina more, ravno zato, ker je mlada, tudi brez bogastva uživati najboljše strani živ- Razvanne začetega podmorskega tunela pri Doveru. — 2e v prejšnjem stoletju so začeli na angleški obali graditi podmorski tunel, ki naj bi pod Rokavskim prelivom vezal Anglijo in Francijo. Toda 1.1884. je angleška vlada iz vojaških razlogov dela ustavila. Na naži sliki se dobro vidi mesto cb Shakespeare-j evi skali, kjer so dela začeli. J Samo sluga, a mož na svojem mestu Najbolj znana in najbolj priljubljena osebnost na državnem oddelku v Washingtonu je bil v teku desetletij črni »Eddie«, sluga vsakokratnega ameriškega državnega tajnika. Dolgih 57 let je opravljal svojo službo in cela vrsta ministrov je prišlo in odšlo, le on je bil stalna točka na državnem tajništvu. Spremljal je ministre do vrat in ko so odhajali, do dvigala. Tudi pri velikih državnih sprejemih in obedih je bil »Eddie« vedno desna roka svojega ministra. Ljudje so rekli: »Državni tajnik in Eddie«. Mnogo se je naučil »Eddie« v svoji službi, nešteto diplomatov, parlamentarcev, časnikarjev in drugih javnih osebnosti jc spoznal in jih vodil k svojemu gospodu. Njegov poklon jc bil odličen, njegov smehljaj vedno Savoy, tako je polno Eddiejevo ime, pa niiva nobenega častihlepja več; vsak dan hodi še v državni oddelek, kjer ga čaka njegova čaša mleka, na dogodke in osebnosti pa ni radoveden, ker ve, da se pehajo ljudje vedno za enim ter istim, komaj da se izpreminjajo oblike. Švedsfia naselbina se čez 250 let vrača v con o vino Okolu I, 1670. je zapustila skupina Švedov domače obale in se naselila na ozkem ruskem otoku Dagoe. Tu so ostali približno sto let. L. 1781. pa je ukazala cesarica Katarina II., da se naselijo v Ukrajini. Pod kozaškim spremstvom so švedski naseljenci prepotovali 1200 milj. Že 1. 1792. pa so njihovo novo naselbino v današnji Hersonski guber-niji zavzeli Turki. Kakor je razvidno iz cerkvene knjige njihovega pastorja — Švedi so protestanti — je štela tedaj švedska naselbina 200 duš. Do danes pa je Gammalsvenskby narastla na 800 duš. Švedski naseljenci so ohranili svoj jezik in običaje in imajo svojo šolo in službo božjo. Hranijo tudi še svoje sv. pismo iz 1. 1618. Pod boljševiško vlado jc postalo Švedom življenje na ruski zemlji pretežko in sklenili so, da se po dveh in pol stoletju vrnejo v svoja staro domovino. Obrnili so se na švedsko vlado s prošnjo, da bi jim to omogočila. Za stvar sc je zavzela vsa švedska javnost. MAM OGLASI Vsak« drobna vrat ca l-SO Min aH vsaka beMtfc 90 par No|manJil os a« r S « In. Uglasi r.ai devet vrstic sc ričunii|o vli>., Za rducvor snui .e Na vpratanfa brez znamke ne odaovar|«mof Službeiičejo Slržbo natakarice iščem; dobra spričevala. Nastop lahko takoj.. Naslov v unravi »Slovenca« pod št. 776. Trgovski potnik manufakturist in agilen, želi vstopa v tvrdko kot potnik. V poŠte* pridejo le resne tvrdke. - Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod »AgiUn 5009«. lil Prodajalka Z večletno prakso r špe-ceriji, išče službo najraje izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo Slov. pod »Takojšen vstop«. Prodajalka liuzboilbbe Iščem učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blago«, iz dobre rodbine in dobrim šolskim spričevalom. Oskrba v hiši. —• Alojz Remic, Dravograd. Hišnik Za. vilo Pod Rožnikom Vajenca sprejmem prati plačilu. -Fr. Bačnlk, komnbseštvo, Moste pri Ljubljani. Po&feno dekle prktagi vajeno vseh hišnih del, tudi šivanja, ta Odda m soba j Čevljar, cilinder stroj s Štedilnikom osebi, ki i* in skoraj nov iival. stroj, ves dan odsotna. - Ponudbe pod »Soba«. Goepod se sprejme kot sostanovalec v snažno sobo z eiektrič. raz-kTi "sprejmem." * Ljubezen svetljaVo. - Potere sei se proda početi Roza ceni. Sidar, Marib., Pobreška 9. Specijalno vino Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesfa Sf. 43. .. ■—■■■■. i.ti.f fc rf, — Moške boks - čerlje do Otrok i« predpogoj Naslov ' s« tave v upravi »Slovenca« pod št. 1069. Stari trg 16, II. nadstr. Prazno sobo z etsktrično raisvetljavo Dobrega potnika oddam s 1. marcem. Na- škili vozičkov, Ljubljana, i i ■ ■ <■' Prostovoljna javna dražba različnega pohištva, po- , _ . . , steljne ter kuhinj, opra-1 P?r 180 Din pn Ja-.ko ve s« bo vršil« v pone- Kos> Ljubliana, Tržaška deljek 4. februarja t. I. c«sU — s,an 1,1 iom-ob 9 zjutraj v FUmjanski ulici 31. II. nadstr. Praktik anta s perfektnim znanjem slo- sTrejm7mo r«nikrp^iv«Mein® in. nemfčine( v »p 1HO..UIO. j ' P^ Zažc. stareisi mož, »"*».««* ,jcna srednješolska izob- veselje zvrtom in b.znal ' , • k aka. čistiti in oskrbovati aVto- ! ^a mobil. — Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista. Meblovafta soba se odda solid. gosdodu. - ,T«n-.MJh"«1 Stane* . Maribor, Valvasorjeva 37. i,če< 6t VlJ L'ub1'• Dvodrožinsko hišo Harmonikarji, pozor! . Kdor želi imeti dobro Spalnica harmoniko, naj se takoj tepe, češnjeve, sok«, kot h K. Jancu, iz^elo- sem imel na razstavi na vetesejmu, imaM napro- Kupimo Škarje za pločevino velike, dobro ohranjene, kupim. - Nsslov v upravi »Slovenca« pod St. 984. Kupim Plinovo peS ■>Junkers«. rabljeno, k«, p i m. - Ko-ni?, Prečna ulica 8, Ljubljana. Kupim hišo (vilo) z vrtom, enodružinsko, 4 do 5 sob s pritiklinami, v iški niče, malo rabljene in v dob rem stanju. Hartner, Murska Sobota. Trgovski lokal Strojnik k Lanzovi lokomobiii 160 KS s kondenzacijo, z večletno prakso, le prvo-špecerije in delikatese, vrsten, izučen ključav. išče službo v Ljubljani, * ničar, se sprefme. Pred demija. — Ponudbe pod iudi 2a pisarniške name-šifro »Priden« na upravo ne< zj,j0, prjpraven, v sre- »Slovenca«. Celju ali v Mariboru. Cenjene ponudbe upravi Slov. pod: »Dobra moč«. nost imajo oni, ki so bili že zaposleni na žagah. -Nastop 1. marca. Stano- Pridno kuharico srednjih let, sprejmem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1035. novo, z vrtom, v Stoži-cah pri Ljubljani, proda Franc Jerko, črntlče, pošta Jezica. Štedilnik iz Meha discu mesta, v namro- {er že)ezna g se torlMn dr»?e in5lUn metneiši uiici, se odda z ccn; procfa. J Maribor, tsvl a .noia ivrdka. G majpikovim termnom. -; Tattenbahova ulica 4 "" ---- Naslov sc izve v upravi__ »Slovenca« pod št. 1011.! Vajenca krepkega, iz Ljubljane ali bližnje okolice, sprejmem Dva para Škornjev prodam; en par usnjenih gamaš, za 4C0 Din. Isto-tam zamenjam novo mo-I ško kolo s prostim tekom vatelju harmonik, Ljubljana, Bohoričeva 9, za »nove harmonike ali popravila«, ker le on dela dobro in iz dobrega ma-ierijalu najceneje! KlavTjiJ Tovarn« ii zal'i«a klsvlr-jev-prv..vrstnih instrumentov razi «nlh tvrilk, knkor Midi lastnih izdelkov. Poseben oddelek 7H popravilu. Oorla^uvartJ« iii p pravila th Konfcrva-11 Io tire tu (H n» di-ž "To. Trttina noslreiha tn zmerno ceni" ludi «» »MMmHHMMI»MW nserfralte v Slovencu!" Mrtjhna hiša se kupi v sredini mesta proti takojšnjemu plačilu. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 38/1093. (* Glailieno Matico, Mizarstvo za stavbeniška ia pohi- Kuharica išče mesta v župnišču ali t k dvema osebama. - Na-1 , .. »lov pove uprava »Slov.« Za trgovsko biso v sred. pod štev. 1044. vanje prosto. Parna žaga prol; plaeilu takoj. - J. V. Scsgneiti, Ljubljana. Babnlk, vodovodni instalater, Škoija ulica 15. za mali gramofon v ka- =tve~a deia »prejme po seli, vreden do 1000 Din. solidnih cenah proti ga-Janko Markič, Tržič. ranc,l'-. 0bene™ Ee. sPrel- Hišnik ■ Služkinja mesta iščemo hišnika, ki sna-na ^ zdrava, okoH bi Koncert Gostuje pevsko društvo »Savski vai« iz Toraač«-------- vega jutri v nedeljo dne j Trgovsko ODraVO 3. febru. 1929 ob pot 8 ate)až ,, iz;esne jz. prcvažarjs poh"Štva 2ye'er vara me vaje cc. Jožef Sitar, mizar., Križe pri Tržiču. — -- .. , I. J. snažna ra zorava, oivuu ranj v sis^j. fod VOd- č • ' * n.i j r • L ' izvriu;e z največjo toč- onravl,al event Jud. 3Q ,et starai fc. zna ne_ jan^ « ^^^ Artla i W 0|Wa nostjo j„ skrbno8tio tt. Deklica dr"rf>e P?sle'. * ,V. poSteV I koliko kuhati in oprav- ueiK ca d ,e absolutno Po:iljati druga hišna def8, se stara 15 let, zeli mesta a fm m zanesljivi, sami; ' { 8. Ponudbe pod kot učenka v trgovino ah oženim brez otrok. ^lu'žkinja4< vi Slov. «rt«neio,i in bedasto ogledoval pot, ki sem jo bil prehodil. Potem sem ga nenadno zagledal. Opazil sem neko gibanje v grmovju onstran poljane, ki sem jo baš prekoračil. Orjaška črna senca je stopila h teme in odskakljala v svetil mesečini po jasi naprej. Pravim izrecno »odskakljala«, ker se je premikalo strašilo po koncu in z dolgimi skoki na mogočnih zadnjih šapah kakor kenguru, dočim so mu visele sprednje šape v zraku. Bilo je tako orjaško in močno kakor slon, če bi se povzpel na cfte nogi, a kljub nerodnemu životu so bile njegove kretnje izredno prožne. Tolažil sem se od kraja, ko sem ga zagledal, da je to iguandon, o katerem mi je bilo znano, da ni nevaren, a kljub svoji nevednosti sem kmalu uvidel, da je to povsem drugačna zver. Namesto nedolžne, jelenovi slične glave orjaškega troprstnega rastlinojedca, je imela ta pošast široko plosko po žabje oblikovano glavo, kakor ono bitje, ki nas je prestrašilo ponoči v taborišču. Divje rohnenje in grozovita vztrajnost pri zasledovanju sta me prepričali, da mora to biti samo velik, roparski dinosavr, najstrašnejša zverina, ki je kdajkoli živela na zemlji. Približno vsakih dvajset yardov ie prekinil orjaški nestvor svoje skakljanie, se spustil na sprednje šape in pričel vohati po tleh. Iskal jc torej moj sled. — Včasih ga je za trenutek izgubi), a kmalu ga je vedno zopet našel, se povzpel in z velikanskimi skoki od-hitel naprej po poti, ki sem jo hodil. Še zdaj mi lazijo mravljinci po hrbtu če se spomnim te ponočne more. Kaj bi naj počel? V roki sem držal ničvredno, prazno dvocevko. Kako bi mi naj pomagala? Obupno sem se ozrl po kakem drevesu ali skali, toda bil sem v grmovju, kjer ao rastle, kamor je nčmO oko, sniue Sibč, pn SC-fB Vedel, ua žurobi lahko pošast, ki mi je drvela *« petami, tudi povprečno drevo kakor trstiko. Beg ml ie bil edina možna rešitev. Sicer ni bilo mogoče hitro teči po raskavih, težavnih tleh, a v svojem obupu sem zagledal razločno začrtano, dobro izhojeno stezo, ki je baš križala mojo dosedanjo pot. Bila je to ena izmed bližnjic, ki so se jih posluževale različne divje živali, in smo jih večkrat srečali pri naših izletih. Mogoče bi me utegnila rešiti, jcer sem bil dober tekač in zdaj tudi posebno lehak. Vrgel sem torej slran nepotrebno puško in drevel kake pol milje kakor nikoli poprej ali pozneje. Sklepi so mi pokali, prsa težko valovala in občutil sem, da mi stokajoča sapa kar trga pljuča, a strašilo zadaj me je vedno in vedno podilo naprej. Slednjič sem se ustavil, ker sem popolnoma onemogel. Trenutek se mi je dozdevalo, da sem se ga otresel. Na stezi, ki sem jo gledal, je povsod vladala tišina. A potem se je nenatlno zopet razleglo praske-anje in lomastenje, peketanje pošastnih šap in sopihanje orjaških pljuč, zverina mi je bila zopet za petami. Bil sem izgubljen. Kako prismojen sem bil, da sem se tako dolgo obotavljal, preden sem se spustil v beg! Poprej je vodil pošast samo voh, in zalo je prišla tako počasi naprej. A v trenutku, ko sem zbežal, rno je morala zagledati. 7An\ ji je pri zasledovanju pomagal tudi vid: saj ji ie kazala steza smer. po kateri sem zbežal. Zdaj je priletela z naglimi skoki okoli grmovja in so prikazala izza vogala. Razločil sem v mesečini planv teče, izbuljene ogromne oči, odprto Žrelo z vrsto gro- j zovitih zob in strahovite, lesketajoče kremplje na mo sočnih sprednjih šapah. Z obupnim krikom sem se zasukal in besno žletel po stezi naprej. Za seboj seiti slišal vedno bolj glasno piskajoče dihanje strašila. Težko peketanje njegovih šap se jo razlegalo tik me- --- U..I. <.....1.1- —_ _.It.<_____I -1*. -- — I----»11- iro. >™» iirimrcn .tihi |nitanvvm, ua »c mi npunuju njegovi kremplji na vrst. A zdaj je nekaj nenadno za prasketalo — zrušil sem ae v nek prepad, in vse naokrog jc postalo temno ter mirno. czojra. c9>h zžhš? ^■n.' s? S, < e Valda katere so na pr daj samo v škutlj cnh z imenom „Vald-". Pridite na Pričefek 3. marca Pouk v krojnem ršsanfu iu prikrojevanju damskih oblek daje redno — za dom in poklic edino strokovno izoraana učiteljica in lastnica modnega salona ROZA MEDVED, LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 III. nadstr. (nasproti rotovža). Uspeh pouka za-iam5en. — Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana. — Istotam se izdelujeio obleke, kostumi itd. po zmerni ceni. — Kroji po meri. Lipski pomladni velesejem 1929 Sp'ošni vzorčni velesejm od 3 do 9. marca Veliki tehnični velesejm n stavbeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni ve e ejm. . . od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca Vsa pojasnila dobite pri: Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj TEGU, Ljubljana, Gledališka 8/J Telef n 2925 Čast. zastopstvu za mariborski okraj Dr. Leo Scheichenbauer, Maribor Trg Svobode 3 CENE NfZKE! CENE NIZKE! Pohištvi Samo zajamčene lastne izdelke kupujte pri EGIDIJ IN KAROL ERJAVEC, BROD (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. Auto-zveza ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane od Figovca v^ake pol ure. Oglejte si našo zalogo! Obaua Uprava državnih nionopo'ov želi dobaviti potom III. ponudbene licitacije, ki se bo vršila ane 16. februarja 1929 v pisarni uprave drž. monopolov 5000 komad, zabojev za pakovanje cigar, papirja franko skladišča tovarne cigar, papirja. Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila se morejo dobiti vsak delavni k« od 8 do 12 v pisarni ekonomskega odelenja. Iz pisarne uprave državnih monopolov EMbr. 1111 z dne 23. januarja 1929 v Beogradu. Zahvala Vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje ob smrti našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, oziroma brata, gospoda Ivana Zaplotnika Vam, ki ste ga iz ljubezni in spoštovanja spremili na njegovi zadnji poti, Vam, ki ste kljub skrajno neugodnemu vremenu prišli od zunaj k njegovemu pogrebu, prav posebno pa č. g. Mateju Tomazinu, bivšemu oblastnemu poslancu, ki je prihitel z daljne Dolenjske in spoštovanemu gospodu Franu Pristovšku, upravitelju tretje mestne deške šole v Ljubljani, ki je zastopal ljubljansko učiteljstvo — se naj-topleje zahvaljujemo. Bog Vam povrni izkazano nam ljubezen! Letenice-Ljubljana-Dunaj, dne 1. februarja 1929. Rodbine Zaplotnik in Bidovec. m PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V SODRAŽICI naznanja tužno vest, da je umrla kumica, gospa niarila Oberstar Naši ljubi kumici bodi ohranjen trajen, hvaležen spomin. V S o d r a ž i c i, dne 1. februarja 1929. ODBOR. Tužni-n srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša mama, stara mama, sestra in tašča, gospa Ivana Zuoan ro . Prislov gostilničarka in posestnlca v Zabreznici po mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, v 66. letu, 31. januarja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se vrši iz hiše žalosti št. 3 ob 4 popoldne na Breznico-Zabreznica, 1. februarja 1929. Žalujoči rodbini ZUPAN in POGAČAR in ostali sorodniki. Potrti v neizmerni žalosti javljamo, da je naša iskreno-ljubljena soproga, predobra mamica, hčerka, sestra, nečakinja in teta, gospa Tončka Vran ro*. Grmek soproga zvaničr.ika drž. žel. dne 31. januarja t. 1. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 3. februarja 1929 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1929. Žalujoči soprog ANTON VRAN, VIDA in BORIS, otroka, in ostali sorodniki. Grofica Mary Paumgarten Hohenschwangau Erbach roj. Valenta pl. March-thnrn naznanja v najgloblji žalosti v svojem, kakor tudi v imenu sina Norherta grof« Paumgarten Hobenscbwangau Erbach, svojih pastork Joseihe grofice Wenckhelm, Mary grofice Paumgarten Hohenschvvangau Erbach, Alme grofice Paumgarten Hohenschwangau Erbach in svojega zeta-pastorka Harsa grofa Paumgarten Hohenschvvangau Erbach ter v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest o smrti svojega plemenitega, nepozabnega soproga oziroma očeta, starega očeta in deda, gospoda 30HANN-A GROFA PAUMGARTEN HOHENSCh W ANGAU ERBACH-A ki je po prejemu blagoslova Njeg. Svetosti papeža, kakor tudi po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, po dolgem, mučnem trpljenju, v 89. letu starosti, dne 31. januarja 1929 boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 2. februarja 1929 ob 2 popoldne izpred hiše žalosti. Gradišče št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. januarja 1929. Zahuala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob nenadni izgubi našega predobrega brata, strica in svaka, častitega gospoda Konrada Texterfa duh. svetnika in župnika v Višnji gori se toplo zahvaljujemo. — Posebej se še zahvalimo milostljivemu gospodu opatu iz Stične za vodstvo pogreba in za tolažilen govor v cerkvi, č. g. dekanu Pešcu in ostalim duhovnim sobratom blagopokojnega za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru za lepe žalostinke in vsem društvom in organizacijam za spremstvo ter za vence. Vsem, ki sle kakorkoli počastili spomin nepozabnega pokojnika, Bog povrni! Ljubljana, dne 31. januarja 1929. ŽALUJOČI SORODNIKI. Za Jugoslovansko tiskarno * Lmblianii Karel Cefc. izdajatelj dt. ti. KnJote«. Urednik: Franc Terseglav.