T*- '"T

GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
A
S-ber^r. 33.
JST
, 29.
1902.
$500 000 podkupnine
škandal radi danskih Antilov.
Washington, 27 marca. Pri da našnjej seji lastopniške zbornice je demokrat Richardson podal resolucijo, ktera določa, naj se imennje posebni odbor Bodnih članov, kteri mora preiskati obdolžitve, ktere je poluradni xastopnik danske vlade Christmas proti slednji objavil. Vsled njegovih zatrdil, bi po prodaji Antilov dobil on $500 000 ali del odkupnine, s kterim denarjem bi moral podkupiti ameriške časnike in člane kongresa. Nadalje je Christmas tadi objavil, da se je danska vlada pogodbeno zavezala njemu dati 10 odstotkov od dobljene kupnine, s kterim denarjem naj odstrani vse zapreke, ktere bi ovirale prodajo otokov. Richardson navedeno resolucijo Se ni pročital, Že je bilo na licih demokratičnih vodij opaziti streh. Payne, kteremn je preteči škaudal grozue neljub, skušal je na vsaki naAin resolucijo zavreči, toda ko je R chardson izjavil, da ima prepis tajnega naznanila, moral j» obmolkniti.
Zbornica je resolucijo sprejela, na kar so izvolili preiskovalni odbor.
Novi parniki severonemškega Lloyda.
Ravnateljstvu severo-nemškega Lloyda naznanja, da bod ta nova paruika ,,Brandenburg'4 in , Chem niti" Kmalu gotova. Paruika sta po 231 m>trov dolga, 16 5 metrov široka in bodeta nosila po 10.000 ton tovora. V vsakem bode prostora -a lbOO potnikov medkrovja in za 50 potnikov v kajitah. Parnika bodeta vozila vsako uro po 13 morskih milj in bodeta vozila v severno Ameriko.
Poskusen umor in samomor.
Po ponesrečenem poskusu usmrtiti svojega nezvestega soproga, je dne 27. t. m. 22 let stara goBpa Isaacks v New Yorku, zavžila na ulici karbolno kislino in kmalu na to umrla.
Mlada gospa je bila jedva leto dni poročena s Harry Isaacksom, ki stanuje At. 116, Madison Ave. Nedavno sta se prepirala in Harry je takoj na to odšel, ne da bi se več vrnil. Prepirati sta se pričela radi pravde gospodične Florenoe Burns, ktera je, kakor je čitateljem znano, ustrelila svojega ljubčka. Isasckova je vedno Florenoo zagovarjala, kar pa njenemu soprogu ni ugajalo. Imenovanega dne sta se po naključju srečala na Market St. in ona ga je prcsila naj pride zopet domov. Mesto, da bi Harry to storil, je hotel oditi, toda obupana iioprcga je vzela iz žepa revolver in pričela streljati. Trije streli niso pogodili in soprog je pričel bežati, toda četrta kr< gla zadela je soproga v levo roko in on je padel. Neki polioaj je hotel nesrečnico prijeti, toda predno je to zamogel storiti, zaviila je karbolno kislino in par minut kasneje umrla. Isaaoksa so prepeljali v bolnico.
Nameravano iinfianje.
Casper, Wyo., 27. marca. Ker bi morali danes obesiti morilca Charles Woodwarda, kteri je umoril šerifa Pickerja, prišlo je v mesto vae polno ljudi is okolice, da vidijo „krasni prizor". Ko je pa sodišče naznanilo, da se izvršitev obsodbe še ne bode vršila, postala js čakajoča množioa skrajno nezadovoljna. Bati se je, da ne bode ljudstvo na. padlo ječe in linčalo morilca. Danes je prišlo is bližnjega gorovja nad dvesto pastirjev, tako da je razburjenje vedno večje.
Ch«yenne, Wyo., ŽS. marca. Množica je daaes napadla zapore T Casper in oprostila v smrt obeo-
•o take] ebesili.
Iz delavskih krogov.
Premogarji ne bodo štrajkali.
Dne 27. t. m. zborovala je v New Yorku mirovna ken£er~nca za vzdr žanje sporazuma med delom in ka pitalom v svrho poravnave neprilik, ktere so nastale med premogarji in posestniki rovov. Zborovali so toliko časa, dokler niso delavski zastopniki napoved radi štrajka pre-klioali in sklenili 30dnevno premirje, da tako „konferenca" preišče nesporazum med delavci in delo dajalci. Posestniki rovov so v vse sklepe privolili, dasiravno o delav skih zahtevah nečejo ničesar vedeti Zborovanja so se udeležili isto oni mirovni ,,angelji" kakor preje; pridružilo se jim je še par predsednikov raznih železnic in premogo-vih družb.
Premogarji v lowi bodo štrajkali.
Des Moines, Ia., 27. marca. Za stopniki premcgarjev in posestniki rovov so se medsebojno obvestili, da si ne bodo stavili več predlogov v svrho sporazuma, in da ni jedna stranka ne b de OBtavila svojega stališča. Iz tega je klepati, da bodo 1. aprilom pričeli vsi premogarji države Iowe štrajkati. V državi dela kacih 12 000 do 14.000 premo-garjev.
Tkalci štrajkajo.
Fitchburg, Mass , 28. marca. Tkalci tukajšnjih „ Worsted" in ,B^oii Mil's', kteri tovarni sta laBt ,, American Woolen Co. " so danes v znamenje solidarnosti- t tkalci družbenih tovarn v Rhode Island z delom prenehali. Slednji štrajkajo za odpravo takozvanega dvojnega dela. Tkalnice sicer še niso zaprte, vendar se bode pa to moralo zgoditi, radi česar bode kacih 1000 dru-zih služabnikov moralo tudi počivati. Delavci so sklenili štrajk po več dnevnem posvetovanju. Včeraj Be je že zatrjevalo, da delavci ne bodo z delom prenehali.
PovISanje plače.
Bdtleheaa, Pa , 28 marca. Delavci v topilnicah „ Thomas Iron Co." v Hallertownn dobili so danes de-setodstotno povišanje plače. Od 1. aprila nadalje dobivali bodo po $1.20 na dan. Tudi družbeni rudarji dobe povečano plačo.
Štrajk radi predujma.
Petersburg, Va., 28. marca. Služabniki tukajšnje ,,Petersburg Iron Comp.", so danes pričeli štrajkati, ker se je družba branila dati delavcem predujme. Delavci dobivajo svojo plačo mesečno in sicer vedno v sobotih pred 1. dnevom meseca. Danes so delavci zahtevali predujm radi praznikov, toda ravnateljstvo je izjavilo, da ne more izplačati, ker je delovodja bolan in ker je blagajnik na potovanju. Takoj na to so delavci pričeli štrajkati.
Nezadovoljni grobokopi.
Chicago, 111., 28. marca. Tukajšnji grobokopi se bodo v kratkem organizirali, vendar pa še niso odločili se li bodo pridružili ,,American Federation cf Labor" ali ,,National Building Trades Council," radi česar bodo s organizaoijo toliko časa čakali, da rešijo slednje vprašanje. Vsled določb raznih pokopališč smejo grobokopi vsaki dan le po štiri grobe kopati; za vsaki grob dobe 50 centov. Radi tega zaslužijo le po $2 na dan, kar im pa ne zadostuje, ker imajo skoraj vsi velike rodbine. Razun tega delujejo posestniki pokopališč na to, da bi grobokopi silili ljudstvo na to, da jim daje nagrado, radi česar jim zamorejo delodajalci plačo jenega Obari* Woodward*, kterega b01! »nižati. D» ™ PrePre-
lestvico.
z< marca. Premo-
Obnovili lansko plačilno
Aitoona, Pa , 2 garji in posestniki tukajšnjih rovov so potrdili letošnjo plačilno lestvi co tudi za prihodnje leto, ktera določa razun navadne plače deseturno dnevno delo.
fcijo, bedo sedaj vstanorili unijo.
Poneveril $26 000.
Triindvajbetletni klerk newyorške Riverside banke H. G. Bali je kljub svojej mladosti znal poneveriti svo-to S26 000. Ko so primanjkljaju prišli na sled, je Ball naravno zginil. . Poneverjenju so prišli dne 28. t. m. na sled.
Kakor je večina bančnik uradnikov, tako je bil tudi mladi Bell sila pobožen in je v Calvary baptistov-skej cerkvi oddajal listke za sedeže.
svojim 14Ietom je prišel v banko in je veljal do sedaj za najboljšega uradnika.
Ko mu je bančni blagajnik naznanil, da bodo njegove knjige pregledali, bil je izvan sebe in dejal, da t«ga ni potreba, češ da je že toliko let v banki in da js vedno pošten. Ko so pa kljub temu prijeli pregledovati njegove knjige, je Bell jezuo ostavil pisarno, ne da bi se več vrnil.
Njegov ,,način poslovanja" je bil sledeči: Ako je kedo v banki naložil denar, recimo $1000, je on denar spravil in ga ni vknjižil. Ako je prišel nalagalčev ček za izplačilo denarja in ko je tajnik trdil, da „denar ni naložen," potem jt, Bell izjavil: ,,Da, denar je tukaj, samo jaz ga še nisem vknjižil." Primanj kljaj je vzel iz dfinarja, kterega je Lednji rmložuik izročil JpanJu,. kteri je pa $1000 več prinesel. Na ta način je Bell ,,posloval," dokler mu niso prišli na Bled.
Camu blagajnik že davno ni pregledal Ballove knjige, se ne ve. Bančni predsednik je vedel, da je Bali več denarja potrošil, nego ga je zaslužil, toda Bali je trdil, da je „830 0C0 podedoval."
0 trustih.
Volilni stroji za New York?
Dne 2S marca vršila se je v new-yorškem mestnem zastopstvu seja radi nabave volilnih strojev za pri-hoduje volitve, vendar pa še ni prišlo do končnega sklepa. Od zadnjih volitev v novembru so v raznih volilnih okrajih VBpešno poskusili volilne stroje. Stroji za vse mesto bodo veljali SG60.000, ktera svota se pa pokrije s tem, da ne bode več treba dobavljati volilnih listkov, in da bodo volilni uradniki ter komisija povsem nepotrebni.
Patrickova zaročenka.
Gospa Addie M Francis, pri kterej je morilec milijonarja Ric9, odvetnik Albert T. Patrick osem let stanoval, sklenila je z njim se poročiti in je baje ža zaročena. Cisniškim poročevalcem je navedeno vest potrdila in naznanila, da je že vse potrebno pripravila, da v Blučaju ako pride Patrick v zapore v Sing Singu, odpotuj? v Ossining, kjer bode Btanovala, da bode vedno hlixo Patricka. Zaročenka stanuje sedaj v hiši Št. 316 zapadna 58. ul. Tekom pravde in obravnave je vedno trdila, da je Patriok nedolžen in žrtva zarote. Isto tudi še danes trdi ter pravi, da bi toženi bil gotovo oproščen, abo bi njej pustili pričati. ,,Jaz vem resnico", dejala je Addie, »popolno resnico. Ako bi sodniki vedeli, kar jaz vem, potem bi gotovo drugače sodili." Gospa Francis se je dne 28. t. m. newyorških zaporih sešla s materjo Rolanda Molineauxa, kterej je pripovedovala, da se namerava preseliti v Ossining.
Emma Patrick, sestra obsojenca, njegov oče in Lillian, njegova najmlajša seBtra, stanujejo sedaj še pri gospej Francis, toda potem, ko se ona preseli v Ossining, bode Pa-triokova rodbina odpotovala nazaj v Texas, kjer je tudi Patrickova mati. Gospa Francis je stara 38 let.
Nenasitnost trusta za meso.
Nenasitnost in dobičkaželjenost trusta za meso prezeza v najnovej šem času že vse meje.
Tekom minolega tedna podražilo se je meso, ktero je bilo itak že drago, še za tri do štiri cente pri funtu. Povišanje cene je bilo splo šno, tako da bodo letošnji trusto vi dohodki presegali $100 000 000. Radi podražitve mesa je na tisoče rodbinam v New Yorku, vživanje mesa skoraj nemogoče. Toda kljub vsemu t&muje mesarskim baronom povsem lahko še nadaljne miljone odvzeti ljudstvu, ktero je popolnoma brez varstva pred vsestranskim izkoriščevajem, kajti trnatu je treba le brzojavno svojim agentom naznaniti nadaljno povišanje cene. Slednji trustovi zastopniki Bkrbe za to, da se jim posamezni mesarji povsem vdajo. Da je pa to trustu mcgoče storiti, prisvojil si je vsa trgovišča živine, ktera kontrolirajo trvdke Armour, Swift, Morris in Henimond, ktere delujejo v popolnem Bporazumu. Vsaki drugi mesar mora svoje tedenske račune točno poravnati, ker drugače mu takoj prodajalnice zapro, na kar nikjer drugje ne more dobiti za prodajo potrebnega mesa.
Trust namerava takozvana mesarske tvrdke v mestih popolnoma odpraviti, pokupiti mesnice in sedanje mesarje obdržati za delovodje, kteri bodo dobivali določeno plačo.
~Yfgko leto 19 t gjedipjenih drf§*
Nesreče.
vah porabi za $600,000.000 mesa, od ktere svote dobi trust $560,000.-000, dočim dobe ostanek druge klavnice, ktere bodo pa v kratkem postale last trusta.
Ova dni brez jedi.
Yonkers, N. Y., 28. marca. Delavci, ki so šli danes slučajno skczi McLaanov goid, našli so kahih 50 let staro žensko, ki je sedela pod drevesom in kakor mrtva slonela na deblu. Ko so jo preiskali, našli bo, da je še živela, na kar so jo pre peljali v Fordham bolnico. Tam se je zopet zavedla in naznanila, daje šivilja Mary Davis iz New Yorka. Ona je hotela obiskati sorodnike Yonkers in se je peljala s poulič no železnice do konca proge. Potem je hotela oditi peš skozi gozd in je zašla.
Nesrefia na pouličnej železnici.
Joliet, 111., 28. marca. Blizo Sag Bridge zadela sta danes dva vozova železnice „Joliet <fc Chicago Electric Road". Dve osobi sta bili usmrteni, 7 težko ranjenih. Usmr-tena sta motorman John C. Mauiz Jolieta ia elektrik George Barrett iz Lockporta. Nesreča se je pripetila radi geste megle.
šestnajst hiš razdejanih.
Wilkesbarre, Pa., 27. marca. V bližnjem Hamtownu Be je v minolej noči podrlo 16 hiš, ker se je pcdrl rov št. 8, ki je last ,.Pennsylvania Coal Co.". V rovu je počila glavna c*v vodovoda; voda je napolnila rov in podrla podstave hiš. Stauov-niki so bežali v gorovje.
0 bankerotu asfaltnega trusta.
Odbor, kterega so izvolili posestniki bondov trusta za asfalt in kteri je pregledal trustove knjige, je dne 28. marca izdal svoje poročilo. Iz slednjega je razvidno, da je bil bankerot mnogo večji, nego se je prvotno naznanjalo. Poročila sicer niso ob avili v polnem obsegu, vendar je pa tudi is objavljenih številk razvidno, da je bil trustov kapital primerjajoč z njegovimi dohodki prevelik. Trustova glavnica je namreč znašala $58.000.000; letošnji izdatki so dosezali $2,150.000, dočim so dohodki od maja 1900 do decembra 1991 znašali le $698,176.
Trustijani so dne 27. t. m. zborovali in se posvetovali o poročilu pregledovalnega odbora. Samo v Venezueli je zgubil trust $400.000.
Zajedno so pa irdglali načrte za vstanovitev novega aspaltnega trn sta.
Poslovanje tobafinega trusta.
Newcastle, Anglija, 27. marca. J. B. Duke, predsednik ,,American Tobacco Co.41 je ponudil fran-ooskej vladi $85,000.000 letne odškodnine za najem francoskega tobačnega monopola, kteri sedaj prinaša vladi le letnih $65,000 000.
Mr. Duke je francoskej vladi v imenu sindikata garantiral imenovano svoto za dobo 5 let. Sindikat upa, da se bode prodaja izdatno pomnožila, ako bode prodajal boljši tobak nego vlada.
Boj med zamorci in belimi.
Birmingham, Ala.t 26. marca. Iz Jasper, Ala., se poroča, da je 12 milj od tam danes popoludue vršil vroč boj med zamoroi in belimi, o kterega podrobnostih se pa ne poroča. Ob 7. uri svečer je prišel farmer Murray v mesto, kjer je na. kupil naboje in takoj sopet odšel na bojišče. Šsrif Moore je naprosil governerja, da mu polije milioo, ktera bode napravila zopst red.
Velik požar v Scrantonu.
Soranton, Pa., 27. marca. V Psckville ggorali tta i3i6£-»j5t7a?
dve vrsti hiš na Main St. Med drugimi hišami zgorela sta dva hotela, dvorana prostozidarjev in več trgovin. Škoda preseza svoto 100.0G0 dolarjev.
Samozavestno dete.
Chieago, 111., 28. marca. Štiriletni Walter Lehman je gotovo bolj samozavesten, nego marsikteri odraščeni človek. Včeraj je namreč mali deček našel v stanovanju ogenj in je o tem naznanil svojej materi. Slednja je hitro povezala svoje vrednostne stvari in bežala na ulico.
le ko je prišla na ulico, se je spomnila, da je dečka pozabila v stanovanju, vendar so jej pa gasilci preprečili, da ni odšla zopet v gorečo hišo. Kmalu na to so pa gasilci zapazili malega Walterja n«i oknu. Razprostrli so takoj rešilne mreže in ko je mati dečka pozvala, je slednji srečno skočil is tretjega nadstropja v mrežo, ne da bi se mu kaj zgodilo.
Dvanajstletni morilec.
Washington, 26. marca. Danes ae je pričela porotna obravnava proti 121etnemu zamorskemu dečku Hezekiah Coates, kteri je v decembru minolega leta umoril osemletno deklico Carrie Corbin.
Proti Mormonom.
Takozvauo misijonsko združenje, ktero obstoji iz članov vseh krščanskih veroizpovedi, izdalo je poziv, aaslovljen ,,vsem kristijanom dežele", s kterim poživlja na skupno postopanje proti Mormonom, kte-rih nauki se vedno bolj razširjajo, in kt6ri ne pretč le upropastiti ,,proBto vlado" in nravnost, temveč tudi nauke krščanstva. Sedaj agitira nad 2000 mormonskih misijonarjev v Zjedinjenih državah, kteri so samo v minelem letu nad 20.000 osob ,spreobrnili". V državah Idaho, Wyoming, Montana, Nevada, New Mexico in Arizoni so Mormoni pridobili skoraj vse politične oblasti in brezdvomno bode napočil Čas, ko bodo Mormoni v Zjedinjenih državah imeli toliko vpljiva, da jim nihče ne bode mogel škodovati.
Nemiri v južni Ameriki.
Vspehi vlade. Panama, Colombia, 27. marca. Danes zjutraj dospel je v tukajšnjo luko parnik ..Chucuito", kteri je dovedel seboj ladijo, ki je bila napolnjena z ljudmi, ki bo imeli ru-deče trakove krog klobukov, kar znači, da bo vstaši.
Parnik „Chucuito" je vjel vstaški parnik na višini Capira. Na ladiji je mnogo jestviL in Btreljiva za vBtaškega generala Lugo.
Vstaški general Herrera in njegovo pobočništvo je s parnikom ,,Padilla" na potu v Chiriqui. „Boyaca" zasleduje druge vstaške ladije.
Willemstad, Cursrao, 27. maroa. Venezuelski vstaši ne napredujejo tako, kakor je bilo pričakovati. Vladino vojaštvo je zopet osvojilo Port La Mar in Juan Griego na
otoku Margarita in ponovno zasedlo
mesta Cumana ter Barcelona v državi B^rmudez. Vstaši pod vodstvom Domingo Monagas, ki bo oblegali Barcelono, so sa vmaknili.
General Riera je še vedno v državi Falcon in se skuša zjediuiti z gene-ralom Mantila.
Mesto Barquisimento v državi Lara je še vedno v nevarnosti radi vstašev.
Danes se brzojavlja, da so vstaši vzeli mesti San Antonio v državi Bolivar in Maturin v Bermudez.
Vladino vojaštvo pod vodstvom generala Varelsje gremagalo vstaše v državi Coro.
Mehikanski bondi.
Chicago, III., 28. marca. Dve tukajšnji bančni tvrdki sta kupili petodstotne vladine mehikanBke bonde četrtega razreda za svoto 6,-000 000. To je največji nakup inozemskih bondov, kar bo jih do-sedaj nakupile tukajšnje banke. Kupnino bodo plačali z mehikan-skim denarjem, poluletne obresti so plačilne v New Yorku. New-yorška bona je vpiaala mehikanske bon be v svoje zapisnike tržnih cen.
Skupni mehikanski bondi četrtega razreda so vredni $20,000.000. Bondni denar bode porabila mehi-karska vlada v javna dela in zboljšanje pristanišč ter železnice.
Ostavil $100.000.
White Plains, N. Y., 23. maroa. Zapuščinski sodnik Silkman je danes proglasil Owem McGoverna is Brooklyna glavnim dedičem nedavno umrlega katoliškega duhovna Patrick McGoverna iz Croton on the HudBon, kteri je v dvajsetih letih pri letni plači $800 prihranil — S100.G00.
Osveta Zjedinjenih držav.
Washington, 28. marca. Tajnik poljedelskega oddelka je danes spomnil vlado, naj z ozirom nemške prepovedi radi uvoza mesa v Nemčijo, vrača jednako z jednakim. Uradniki imenovanega vladinega oddelka so skrivaj preiskali, ktere jeBtvine, ki- jih uvaža Nemčija v naše države bo preparirane s škodljivimi kislinami in našli, da je v nemškem uvosnem vinu, pivu, klobasah itd. mnogo kislin. Radi tega bode naša vlada najbrže prepovedala uvoz navedenih nemških jestvin.
Kočljivo inamenje.
Tacoma, Wash., 28. maroa. Ii Irkutska v Sibiru se poroča, da so Rusi, odkar so Angleži in Japonoi sklenili zvezo, delo na sibirskej železnici podvojili. Tekom zadnjih 3 tednov je na vsej progi osobni in tovorni promet popolnoma ustav ljen, ker želesniea vosi le vojaitro im streljive.
m^mm
January ij, 190«, aa ewood-cle* Post Office at New Yerk, N. Y„ Act •C Cm^ni ai March 3d, 1879.
9»
Glas Naroda".
■fat slovenskih delavcev v Ameriki, ladajatelj in urednik:	Publiahed by:
FR. SAKSBR, le« Greenwich Street	New York, City.
Ma leto velja list za Ameriko.........$3.—,
m. pol leta......................... 1.50,
Xt Evropo ca tk leto__________gld. 7.50.
„ m .1 pol let*..........gld. 3.75,
„ „ ,, četrt leta______... gld. 1.80.
V Evropo poiiljamo list skupno dve itevilki.
,Glas Naroda" izhaja vsak torek, Četrtek
ia soboto.
..GLAS NARODA"
(,,Voice or the Peofi.e") be Issued every Tuesday, Thursday
and Saturday. Subscription yearly If
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plače 30 centov. Dopisi brer podpisa in osobnoati se ne_na-tfaaejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da sa nam tudi prejšnje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pc&iljat*am naredit« «s*'c*s
„GLAS NARODA",
(«9 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt.
Velika noč.
Kopel je nastopila preljuba spomlad, ki vibuja mater naravo is zimskega spanja, probnja rastlinje po poljan«h in hribih ter vzbuja dosedaj saspala ali vtrpnela bitja. Kakor prenovi spomlad vso naravo in njene neutrujene prebivalce, tako prenov* in rasvedre tudi naj-lepii prazniki v letu, velikonočni, srca vesoljnega krfičan-■tva!
Kako veselje je opaziti na licih katoli&auov na Veliko nedeljo zjutraj, is vseh ust prihaja v sroe segajoči rek in pozdrav: ,, K r i s t e je vatal!"
Kakor v starej, ljube j nam domovini naznanjajo zvonovi raz vi-socih cerkvenih stolpov vstajenje Gospoda, tako nas tudi tukaj vidrami pritrkovanje v zvonikih krščanskih cerkva. Vse mlado in ■taro, siromašno in bogato, bolehno rs ljs&tifiL j jieikve, da tam slifti Alelujo. Kakor v starej domovini, tako pomenjajo tudi tukaj Velikonočni prazniki medsebojno ljubezen in radost. Le žal, da onstran oceana, v rodnej nam semlji še vedno divja domači boj, kterega se tukaj posebno v zadnjih letih previdno ogibamo, ker to ne basni narodovemu napredku, ravno prične kdo vsled dolzega časa avojemu bližnjemu kaj očitati, raje .one psovke s pomilovalnim nasmehom prezremo, nego da bi dotičnika pokarali in vračali jednako s jednakim.
Upajmo toraj in gojimo srčno ieljo, da pride tudi v starej domovini do sporazuma in vspednega dela na polju gospodarstva. Upajmo, da bode tndi Slovenoe zdramilo ▼■tajenje Krista, kteri je trpljenje in uničevanje tako mirno in ndano prenašal, ktere potrpežljivosti in udanoati pa dandanes ni več opa-ftati.
▲ko se ozremo v razburkano morje iivljenja, morajo se nam je-titi lasje; kako lepi, da prelepi so katoliški nauki o ljubezni do bliž-Djega, o potrpljenju itd., toda kako drugače se postopa: brat bratu več ne privofiči kruha, «čita ae uborni zaslužek, brat upro pasti svojega brata, samo da postane drugi deležen zaslnžka, ki nima srca sa naš narod.
Dal Bog, da bi vse one lepe nauke, kteri se vesoljnemu krščanstvu dan sa dnevom in leto sa letom raslagajo, spoštovali vsi brez isjeme; dal Bog, da bi vstajenje Gospoda, ali spomin na ne kodno ljubezen že skoro pričelo omehčevati srca oskosrčnežev, ki hrepene le po premoženj r, bogastvu in raakošjn, ki smatrajo svoje de-lavoe aužnjem in jim vržejo le tu pa tam kako golo kost Dal Bog, da bi pomladno aolnoe posijalo na prerojeni svet, na svet a a d o voljstva in pravega b r a t o-1 j n b j a, ko bodemo jednako-valjavni in jednakopravni; da bi se že skoro oglasili zvonovi ras viaocih lin in nasnanjali zatiranemu človeštvu: rešeno ai težkih spon in tlačenja po laataih sobra* Pni
Vse to je še nepregledno daleč, ali vendar se bližamo cilju z brzimi koraki. Kadar pa napoči ono jutro, takrat bode prerojenje sveta in z nago trpečega ljudstva -pozdravljalo na milijone ust. Kakor so v starodavnih časih pričakovali Od-reSenika pet tisoč let, tako pričakujmo tudi mi v trdne j nadi, da se spolnijo želje človeštva.
Odre&enik se je rodil, umrl in vstal ter rešil človeštvo večnega pogubljenja, on nam je ostavil krasne nauke in kadar bodo slednji vsestranski natančno Bpolno-vani, takrat bode nastalo zopetno vstajenje sa ves svet in takrat bode vsakdo de navdušeneje in vesele je klical: ,,Kriste je VBtal, Aleluja!"
Neomejeni gospodar.
Namen novega želesniškega tru-sta ali ,,Northern Securities Co.4', kteremu na čelu je J. Pierpont Morgan, je dobiti absolutno kontrolo dveh največjih nadih železnic, tako da posesti tudi borzine kombinacije ne samorejo motiti.
Ker pa namerava vlada postavno — toda brezvspešno — nastopiti proti trustu, povabil je zaslifievalni sodnik Bichard A. Mabey dnfe 26 t. m. J. Pierpont Morg&na k sodi-Sču sa svedoka, da po njem izvč o načinu ustanovitve novega železniškega trusta. Ko je sodnik vprašal Morgana, čemu je ustanovil trust, mu je slednji odgovoril: ,,Pretila mi je nevarnost, da zgubim kontrolo ,,Northern Pacific" železnice in te nevarnosti sem se naveličal. Človek, ki ima 10.000 delnic, je danes naš prijatelj, ako mu pa jutri kedo ponudi sto odstotkov več, potem proda svoje delnioe tndi našim sovražnikom. Jaz sem hotel dati naše delnice tako velikej družbi, da delnic nihče več ne bode mogel kupiti; potem smo bili na varnem."
Oasniška poročevalce, kteri so prišli v dvorano s fotografičnimi aparati, so np Morganov ukaz zapodili. Nadslje se je Morgan tudi jezil, ker so mu sodni poziv dosta-.palaOc.iR na vnjegoy urad. Potem bi naravno ne prišel k sodišču in bi se jednostavno zgo-voril, da mu poziv ni bil osobno dostavljen.
Ko ga je sodnik vprašal po njegovem poklicu, je Morgan odgovoril: ,,Mi smo bankarji in knpSu-jemo z vrednostnimi listinami, zasebnih špekulacij se ogibamo." Takoj na to je pa moral priznati, da je pri organizaciji trusta na Bvoj račun sa 78 milijonov dolarjev delnic nakupil.
O milijonih je govoril Morgan, kakor o uovčičih in večkrat ni vedel, je li on ali kdo njigovih sošpe-kulantov dal za del delnic deset ali dvajset milijonov dolarjev. Nsdaije je pozabil tudi imena onih ljudi, kterim je na milijone dolarjev plačal sa kupljene delnice. Z milijoni je baš tako računal, kakor mesar ali psk, ki tudi vseh ljudi na pozna, kteri pri njem kupujejo meso ali kruh.
Pri nekej točki Be je šlo sa 2$ milijonov dolarjev iu Morgan je mislil, da je bila dotična svota le malenkost.
Trust je sedaj tako organiziran, da brez Morganove vednosti dfluic dotičnih železnic nihče ne more kupiti.
Di je preprečil delničarjem ,,Northern Pac.fic" železnice VBtop v trust, nabral je Morgan 75 milijonov dolarj«v v gotovini in tako so pr H-jln ca njpgova last.
Da dobi ,,Northern Pacific14 Železnica iztočno svežo s Chicago, kupiti je bilo treba ,,Burlington" železnico. To je veljalo seveda zopet vse polno milijonov dolarjev — koliko, to je Morgan pozabil in tudi več ne kdaj je imenovano želesnico kupil. Vedel je le še toliko, da je takrat sklenil s J. J. Hillom, da bodeta delnieam „Burl-ington" železnice zvišala ceno do $*200, radi česar ga je takrat vesoljno časopisje napadlo. ,,Za nas", dejal je Morgan, ,,bile so delnice še več vredue."
Ko je bil Morgan v Erropi, je svedel, da skuša rsvnateljstvo ,,Union Pacific" šelasnioe prilastiti si tudi ,,Northern Pacific" že-
leznico. Da to prepreči, brzojavil je v New York in naročil, naj njegova tvrdka kupi 150.000 delnic .,Northern Pacific" eznice, in sicer po vsak^j ceni. ,.To sem Bto-ril, ker si štejem v dolžaost", dejal je Morgan, ,,da čuvam naše delničarje." Ko je prifiel iz Evrope v New York, bil je že neomejeni posestnik obeh železnic.
Ceoil Rhodes.
Dn§ 26. t. m. umrli Cecil Rhodes je bil tipična slika sedanje kapitalistične dobe. Kakor so v 16. stoletju Cortezi in Pizarri novood-krite prekomorske dežele z ognjem in mečem opustoševali, da si na ta način baje opravičeno prilasti neizmerna bogastva novega sveta, baš taki so tudi kapitalisti današnjih dni, kteri v imenu ,,kulture" in ,,civilizacije" s puškami in topovi osvajajo kraljestva in republike, da v njih neomejeno izvršujejo Bvoje vsestransko izkoriš&evanje.
Cecil Rhodes je bil prvak ravnokar navedene vrsto ljudi. Ako primerjamo cerkveno delovanje rnino-lih stoletij z onim kapitalistov sedanje dobe, potem je Cecil Rhodas povsem sličen onim vodjem, kteri so se dejanski udeležili oBvojevanja, in med kterimi se je Richelieau za takratne čase najbolj odlikoval.
Nihče ne more tajiti, da je bilo v življenju umrlega Rhodesa nekaj velicega in izrednega. Sin pripro-stega angleškega duhovna doživel je v svojem življenju trenotek, v kterem je bil opravičen sanjati o velikem jugoafriškem kraljestvu, kterega bode on ustanovil, in kteremu bode on vladal. Toda v istem trenotku, ko se je približalo vreB-ničenje njegovih načrtov, zlomilo se je v njegovih rokah ono orodje, kterega si je izbral, da s pomočjo njega doseže svoje namene — in orodje ga je tako ranilo, da je od onega časa nadalje veljal za politično mrtvega človeka. Ko se je njegov zaupnik dr. Jameson b svojim uprav absurdnim napadom na boerBke republike pred vsem svetom osmešil, in ob ktere j priliki se je zvedelo o Rhodesovih namenaL, bilo je tudi z ,.jugoafriškim kraljem" pri kraju. Oiii angleški državniki, kteri so do tedaj — čeravno ne iz iBtih uzrokov — hodili ž njim roko v roki, so ga ostavili. Chamberlain in njegovi pristaši bo tudi želeli, da se boerski republiki uničiti, toda le radi tega, da spremene vso južno Afriko v odvisno angleško kolonijo, dočim je hotel RhodeB ustanoviti od Anglije neodviBno kraljestvo, v kterem bi bili Boerci do gotove točke suvereno ljudstvo.
Cecil Rhodes je Bicer mnogo ljudi sovražil, toda nikogar ne tako, kakor Chamberlaina, b kterim je moral nekaj časa zajedno delovati. To je bilo povsem naravno. Chamberlain je navadni ,,švindler", kteri z neizmernimi sredstvi, ktera mu daje angleška vlada na razpolago, le malo doseže. Rhodes je bil pa navadni drzui srečolovec, kteremu je vsako sredstvo v doseg njegovega namena dobrodošlo, in ki je tako-rekoč brez ptujih pripomočkov veliko doBegel.
Sedaj je mrtev, njegovo delo končano, in v grob mu Bledi prekletstvo tisočerih mož, žena in otrok, kterim je vzel domovja, očete, brate in sinove. Dasiravno je vedno trdil, da sedanje nesreče in bede, v ktere je dovedla njegova politika Boerce, on ni želel, vendar je on prouzroči-telj vsega jada, kteri sedaj napol-nuje južno Afriko, on je bil kapitalistični nasilnež, kteri je vedno hotel, da se njegove želje vresničijo, da po svojej volji vlada z osodo celih ljudstev. Mogoče je pa hotel — in to je ndino, kar samoremo o njem ugodnega navesti —, ko je izvrševal nasilstvo za nasilstvom, doseči nekaj, po njegovem mnenju, za sploš-noat koristnega, kar se mu pa ni posrečilo.
111 i l i l H 11111 r n 11111 M ih. Slovensko -amerikanski
KOLEDAR za I. 1902
je dobiti samo 8e elegantno vezani
za 40 oentov. 111 n 1 n 11 m 11 if 111 n 111»
Iz naših Mit Monij
Določb« za K u ":> o.
Washington. 27. marca. Pred-sodnik Ro^spvp't	prij o?lal
kongreBU posebni; poročil 9 kterim priporoča vstanovit'iv korzularnih in diplomatičaih zastopstev na Ku bi. Gledč bodočega razm^rj** med Zjedinjenimi državami iu Kubo pri poroča Bledeče: Kubanska vlada naj nikoli ne sklene s kako inozemsko vlado pogedbo, ktera bi neod visnosti Kube škodovala, niti naj ne dopusti, da se ktera tuja vlada posluži kubanskpga ozemja v vojaške namene. Kubanska vlada naj ne napravlja dolgov, kterih bi iz lastnih sredstev ne zamogla poravnati. Kubanska vlada naj se zadovolji in prizna Zjedinjenim državam pravico posredovanja v slučaju, da je življenje in last kubanskih držav-janov v nevarnosti. Vse poBtave sedanje kolonijalne vlade, nadalje pOBtavne pravice itd., naj ostanejo tudi v nadalje pravn .veljavne. Da bode Zjedinjenim državam mogočt neodvisnost Kube in novo republiko pred inozemstvom čuvati, naj kubanBka vlada Zjed. državam proda ali pa da v najem za ustanovi tev morskih postaj potrebna zemljišča. Slednja kubanska ustava za bližnji otok Pines ne velja in se bode ta zadeva kasneje potom pogodb uravnala.
Končno priporoča predsednik potrebne določbe v svrho ustanovitve diplomatičnih in konzularnih zaBtopBtev naše republike na Kubi. Naš poslanik na Kubi dobival bode S10.000 letne plače, tajnik poslaništva 82000, drugi tajnik $1500; generalni konzul v Havani bode d> bival $5000; konzul v Cienfugoe 83000 in oni v Santiago da Cuba letnih $3000.
Povodnji v Mississippiju
Meridian, Miss., 28. marca. Ka cih 50 milj na okrog je povodenj napravila ogromno škodo. Tovorni vlak ,,Northern Eastern" železnice je obstal v 6 čevljev globokej vodi. Dvomljivo je, se li bodo služabniki rešili iz nevarnega položaja. Pri Enterprise, 12 milj južno od tukaj voda vsako uro poldrugi čevelj naraste. V južnem delu države stoji voda tri čevlje visoko in prebivalci so morali bežati.
Jackson, Miss., 23. marca. Nevarnost, ktera je nastala radi povodnji, je danes manjša. Vendar je pa železuičai promet med New Or-leansom, Vicksburgom in Mendia-nom ustavljen. Severna pošta je imela 36 ur zamude, dočim iz južnih krajev že dva dni ni poštnih pošiljatev. Reka Pearl še vedno narašča.
85 funtov težka kepa zlata.
Guthrie, Okla., 26 marca. V Lawtonu zavladala je velika razburjenost, ker so zlatoiskalci v Wichita Mountains našli 85 fantov težko kepo, v kterej je 85 odstotkov čistega zlata. Zlato bo našli v Devils Canjonu, kjer bo bili v starih časih španski rudniki.
Rhodes pokopan na državne stroške.
London, 27. marca. Iz Cape Towns se brzojavlja, da je kapska vlada sklenila Cecil Rhcdesa pokopati na državne stroške. Dne 3. aprila bodo odvedli pokojnikovo truplo v Matoppo Hill, Rhodesia, in ga tam pokopali. Zadnje Rho-desova besede so bile: „Tako malo sem izvršil I Toliko je še za storiti I1' Vzroke za Jamesonov napad na bo-erske republike ni nikoli objavil, toda neki ujegovih životopisc^v se je o tom sledeče izjavil: „Napad na republike izvrdil se je iz treh vzrokov: Predsednik Kriiger je bil na potu zjedinjenju južne Afrike in celo trgovino je oviral. Rhodes je skušal s vsemi mogočimi sredstvi Krugerja odstraniti, toda vBe je bilo zaman in dokler je Kriiger v Transvaalu gospodaril, je bil napredek v južnej Afriki nemogoč."
Turčija mobilizira.
Carigrad, 28. marca. Turška vlada je sklenila pozvati 90.000 vojakov pod zastave. Vlada trdi, da je to sklenila radi letošnjih vojaških vaj, toda radi preteče vstaje v Makedoniji vladinem zatrjevanju nihče ne verjame.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo*
sv. Barbare
v Forest City,
Pennsylvania?
ODBORNIKI
John BbaAmr, predsednik;	Jons Telbax, I. tainik?
Aiojz Kms, podpredsednik;	Anton Trelc, II. tajnik;
*artw Mvsrič, blagajnik.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jofer Zalar, Jo*bf Bwcbnbc,, J©hw Žigon, Jakob TerčkkT
Dopiei naj s« potiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, P*.
SlMilo ,,GLA8 NARODA".
Javno bičanje.
Mevfi^ld, Ky., 27. marca. Tukajšnje Bodiš&e je danes obsodilo dva Hletna dečka, ktera sta nedavne usmrtila neega konja, da sta pro dala kožo, v javno bičanje. Takoj po obsodbi ju je šerif HarriB z bičem tako pretepel, da sta na vse ?rlo kričala. Njeni stariši bo morali plačati ubitega konja.
Razžaljen. Bolnik: ,,Kaj dvajset dolarjev mi računate za zdravljenje, ali ne bode ceneje?14 — Zdravnik (jezno): „Joj ste vi čudni, k sklepu naj plačam še vaš pogreb !"
Misli lenuha. „Jesti in spati je najlepše. Kako lepo bi še le bilo, ako bi zamogel v spanju jesti, ali pri jedi Bpati!"
Zvit9Ž. Profesor (jurist) : ,.Povejte rr: gnspod dijak: Kaj je potreba >• C 'JOT )ki?*4 — Dnak (nekoliko pr«m tšljevaj^): „Gospod profesor— eli tovčlovea m premoženje!"
Pri skušnji. Profesor: ,,Kterej oliščina ima zahvaliti Columbus odkritje Amerike?" — Dijak: ,,Da Ameriko pred njim še ni nihče drugi odkril."
Nobel. Lopov ( evtstf, s kt»ro grč h poroki): „T aiC« , godfc1 TOT'TU še ukrasti potre'* denar i»2rni-tovarsko pot-^vu j 4'
ProBiodušuo. Krošujar (kterega bo vun vrgh m j« padel na podkev):	pods^v! — To po-
meri	-r- sedaj grem šh enkrat
notri!"
Priznal. Sodnik: ,,Ni skoraj vrjetno 1 Kako zamore človek spiti osemnajst vrčev pivel?" — Zatože-n°c: „G spod sodnik, toje danes meni tudi uganka.
Mala zmota. Gost: ,,He, na tikar, vi st« se zmotili; jaz sem naročil pidko in steklenico starega vina od leta 1884." — Natakar: ,,Da, eta, gospod 1" — Gost: „No, sedaj je vino letošnje, pišfca pa od lota 1884."
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kranjskih in nemških
se priporoča rojakom za izdelovanje j in popravljenje harmonik. Delo na-' pravim na sahtevanje naročnikov. . Cene so primerno nizke, a delo j trpežno in dobro. Cena tri vrstnih od $22 do $45, plošče bo is najboljšega cinka; izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine, cena trivratnim je od $45 do $80. Več in natančno povč:
J0HR VENZEL,
8(T Ki 111? Street,	Cleveland, Ohl*.
* Svoji k svojimi
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fin« smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po niskej oeni in sem v sveži z g. Fr. Sakser-jeza. S spoštovanjem	>
Martin Verzufe, Created Bntte
SLOVENSKA
Pratika
za leto 1902
je dobiti po 10 centov komad, kar-
tonirane po 15 centov. Eazprodajal-oem jo damo 100 komadov as $6, toda imajo aami plačati ekapreane stroške.
„8LA8 NAHODA",
Naravnostna črta med
ST. LOUIS in PUEBLO
znana kot
COLORADO KRATKA ČRTA.
Izboma postrežba In hitra vožnja.
Vsak dan vozita po dra vlaka. Prodaja vožne listke za izlete.
Natančneja pojasnila so dobiti pri:
W. E. HOYT, Gen. Eastern Pass. Agt, 301 B'way. New York
WM. HOGG,
Pass. & Ticket Agent, Pueblo, Co!o
H. C. TOWiVSEND,
Passenger & Ticket Agent, St. Louis, M«.
MarBikomn je l no, da se velike tovarne Westingh "Works nahajajo V East Pitt -irv*i. Pa., tam pn in p »dpisani j^po ru ^ieni
St. Charles Hotel,
v ktemm tofci izvrstno pivo. vino m whiskey, kakor ru-i' pr daja fine domače in importirane smotke. Ako kdo v ta kraj pr; ie, naj ms
Cbas, Božič,
posestnik St. Charles Hotela, East Pittsburg, Pa.
Kratanje parnikov.
V New York doipelts
..Crefeld'* 20. marca i? Bremena z 860 potniki.
,,Gera" 27. marca iz Bremena s 1757 potniki.
,,Barcelona" 2". marca iz Hamburga s 9O3 potniki.
„Patricia" 2S. marca iz Hamburga t 2567 potniki.
,,La Savoie" 2S. marca iz Havre * 810 potniki.
Doipeti laaijoi
„St. Paul" iz Southamptona. ,,Umbria" iz Liverpoola. ,,Batavia'' iz Bremena. ,,Rotterdam" iz Rotterdam*, ,,Lahn" iz Genove. „Kronprinz VVilhelm" iz Bremena. ,,Southwark" iz Antwerpena. ,,Astoria" iz Glasgowa. ,,La Bretagne" iz Havre. ,,Brandenburg" iz Bremena. ..Majestic" iz Liverpoola.
O d pij alf 101
29. marca t Hamburg. ,Campania" 29. marca v Liverpool. ..Ryndam" 29. marca v Rotterdam. ,,Furnessia" 29. marca y Glasgow.
Odpliuli b o d o 1
,,Friesland" 2. aprila v Antwerp«!. ,,Oceanic" 2. aprila v Liverpool. ,,St. Paul" 2. aprila t Southampton. ,,Crefeld" 3. aprila v Bremen. ,,La Savoie" 3. aprila v Havre. ,,Batavia" 5, aprila v Bremen. .jPatricia" 5. aprila v Hamburg. „La Bretagne" 5. aprila v Havre. ,,1'mbrii" 5. aprila v Liverpool. ,,Rotterdam" aprila v Rotterdam ,JCronprinz Wilhelm" 8. aprila y Bremen. ,,Southwark" 9 aprila v Antwerpen. ,,Majestic" 9 aprila ▼ Liverpool. ,,St. Louis" 9. apria v Southampton. „Brandenburg" 10. aprila v Bremen. ,,Aaguste Victoria" 10. aprila v Hamburg. „Graf Waldersee" 12 aprila v HamDurg. „Lucania" ia. aprila v Liverpool. „ Rotterdam" 12. aprila ▼ Rotterdam.
TIKET
ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK SA* KSERJU 109 Greenwich Str., New York. Na kolodyor te pride iskati sprem: na parnik; preskrbi CENO in snažno BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zato naj se vsak Slovet lec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite k Tdaj in na kten kolodvor pridete v New York, aJi ga pa po-kli&t« na telefon 3795 Cortlandt in potem ttowxako govorite.
Inkorporirana dne 34. januvarija 1001 ▼ driavi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
URADNIKI : Predsednik; Jou Hiujui, Box 303, Sly, Minnesota; Podpredsednik: Join Globoka*, Box 871, Ely, Minn.;
I.	tajnik: Joizr Aainft, Box 26«, Ely, Minnesota ;
II.	„ Johx Lovira, Box 191, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivah Govts, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivaji PaxiS, Box 278, Ely, Minn.; Mixk £uhi6, 431 - 7th St., Calumet, Mioh.; J war Gouixx, 6136 Rnby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
Jexiv KnxiifiHix, predsednik, Box 138, Federal, Pa. Joxn Gsbm, 1103 Cherry Alley, Braddook, Pa. Pbamx Vlamovič, 1202 8. 13th St., Omaha, Nebr.
PRISTOPILI:
K društvu Srca Jesusa it. 2, Ely, Minn., Frank AhaftevftiČ rojen i860 Matija Dremel 1864, Matija Peterlin 1878.	'
DruStvo Šteje 215 udov.
K draStva sv. Barbare lt«v. 5, Soudan, Minn., Josip Boben rojen 1858 Anton Čarnngel 1866, Jo«ip Govednik 1876, Anton Koftevar 1S65 Frank PreSern 1877, John Slshtich 1857, George Težak 1858, Nikolaj Kasanich 1165.	DruStvo Šteje 48 udov.
Jesip Agnitch, I. tajnik
Dopisi naj se blagovolijo" poSiljati na I. tajnika: J o e A g n i fi Bos 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj se poiljejo blagajniku: Ivan Box 105, i£ly, Minn., in po svojem zastopniku.
DruStveno glasilo je „GLAS NARODA".
G o v i e,
V velikonočnej noči.
(Konec)
so se veseleje misli in slike.... Šumeli so gozdi. Njemu je bil ta Sum poznan, ono svobodno, jedna-komemo doneče Šumenje. On je jak razumeti radi česar Be ni čuditi,
in se vtopil v misli svojo. On še ni popolnoma zapopadel čemu je pravzaprav tukaj — v tihej, sveča-nostni noči, z orožjem v roki sredi pustega polja.... Sploh je on Se popolni ,,mužik" is dežele, on Se mnozega ne razumi, kar mora vo-
poznal glasove gozda in svojih dre ves: velečast. a s xreka oglaSala se je visoko skoraj v oblakih v najlepšem temnem železju, jelke Šepetale so pritajeno, melodično Šumelo je list- drevje s svojimi vitkimi vejami in bojazljivo listje topole seje treslo. Prosta v sraka se veseleča ptica je pela ter se radostila, mali potočič skakljal je veselo Čez kamenje in padal v male vodopade in visoko nad begunom is sibirskih rudnikov, kteri potuje po nepreglednih gozdih, sledile so mu ptice eelke.
Jetnika je obdal nekak spomlad-ni duh; počasi se je vzdignil na evojem ležiSču in začel prosteje dihati, njegove oči so zrle pozorno — naenkrat so se zasvetile v radosti in neveri, on neprestani begun pred zakonom in postavo, on ki je v gozdih prost kakor ptica — on je ugledal nekaj neverojetnega — odprta vrata 1
Nepremagljiva želja po prostosti pregnala mu je bolesen. Mrslioaje takoj sginola, ko je srcem polnim nade ugledal odprta vrata.... ža naslednji trenotek je vstal. Vsa mrzlična vročina, ki je bila v bolni-kovej glavi, stopila je v njegove oči, ktere so jednakomerno trpko in straSno zrle v svobodo.
Nekdo, ki je ostavSi cerkev, odprl vrata in glasovi daljnega toda radi tega Se bolj vpljivajočega petja, priSli so do njegovih uSes in takoj sopet vtihnoli. Na bledem obličju pojavilo bp je čuvstvo, miline oči so se napolnile ■ solzami in pred njimi pojavila se je slika, ktero je ie preje s svojim duSnim očesom videl: tiha zvezdnata noč, Šumenje smrek, ktere so razprostirale svoje temne vrhove nad staro cerkvijo domače vasice; videl je tropo svojih rojakov, domačo hišo na robu potoka in — ca je hitel, da se te slike kakor hitro mcgoče vresničijo, da bode prej ko mogoče doma, pri svoj* eih. — Med tem je paznik klečal
in molil pred vratmi cerkve. • *
•
Mladi novinec je s puSko na rami Se tal po odkasanem prostoru; pred njim se je razprostiralo pusto iirno polje na kterem je jedva skopni 1 eneg. Lahek vetrič se je igral s suho visoko travo na stepi, kters je Šumela istotako, kakor trava minolega leta in Aumenje je od me valo v srcu mladega vojaka ter mu oživljalo žalostne misli in hrepenenje. Obstal je pri sidn, postavil pnftko na semljo, se nanjo naslonil
ma p •lastilo, ko je ugledal nesreč nega beguna. ,,Služba, dolžnost, odgovornost:" to so straSne besede, kt^r^ mu nič dobrega ne obetajo. H.tr » je prijel puSko, zatisnil obe očesi in ne da bi meril, s tresočo T'-.k', UBtrelil
Zopet bo zvonili v mestu svonovi v milodonečih prekrasnih akordih in zopet se je oglasil glas malega zvona cerkvice v ječah, ktari se je hotel vzdigniti proti nebu ter se je padajoč nižje in nižje, kakor ptica z bolnimi peroti poizgubil po rav nini. Med tem so pa v cerkvi peli, da je odmevalo po polju: „Krist je vstal!"
Sredi tega petja zasliSal se je Btrel, kteremu je odgovoril slabi
jokajoči glas---- Za trenotek je
vse vtihnolo. Le daljni odmev strela se je valil po planjavi in umiral v daljini.
da ga njegovi tovariši radi vaških navedb izsmehujejo. Ša pred krat kim je bil svoj lastni gospodar, po sestnik in delavec lastnega zemljišča — in sedaj 1 Njegova mlada duAa je napolnjena s strahom in nepoznano bojaznijo, ktero ne more zapopasti, ktera mu pa vendar pri vsakem koraku sledi, radi ktere o vsakem svojih činov premisli in prostega kmečkega sina na ta način prisili v čpokorSino in disciplino strogega vojaškega zakonika.
Toda sedaj se sam. Pusti pogled na stepo in Šumenje vetra po viso-kej travi, storilo ga je zaBpanim : pred njegovimi očmi pojavile so se slike is njegovega rojstnega kraja. Tudi on je videl domačo vasico in oni isti veter je vel preko nje; cerkev je bila razsvetljena in tudi tukaj so se vpogibale veje nad doma* čo cerzvijo.
Tu pa tam se je zavedal, in se sredi dremanja stresel, na kar je bilo v njegovih črnih očeh Čitati: Kaj je to? Ono polje, puSka, zi-dovje? Cemu sem tukaj?" Za trenotek se je zavedal sedajnoeti, toda kmalo ga je dovedlo jednolično šumenje vetra nazaj sredi slik njegovih sanj, ktere so mu predočile njegovo domovino, in zopet je mladi vojak lahno zadremal sloneč na svojej puSki____
Ne daleč od prostora, sjer je stal novinec na straži, pojavila se je na obzidju temna stvar; bila je glava človeka, glava postopača. On je *ri na daljno polje, na čegar obzor nem robu je bilo jedva videti temeu gosd — njegove prsi so se razSirile in on je hlastno dihal sveži nočni srak. — Počasi in previdno se je spustil po zidu navzdol....
Nočno tiSino so prekinoli veseli zvoki zvonov. Vrata zaporov so se odprla in na dvorižču se je poja vil oerkveni sprevod. Jetniki so nosili prižgane svede, sastave in
Naenkrat so se pa obrazne poteze jetnikove spremenile, njegove oči so se Široko odprle, prsi so prostej dihali — r njegovej duSi pojavile oerkvene slike. Is cerkve je priha jalo petje. Vojak se je tresel vasi kapo ras glavo, se prekrižal m molil ter tako obstal s povzdigne nimi rokami. Postopač je priSel na semljo in je hipel, da doseže visoko travo na stepi.
„Stoj, stoj, prosim te," klical je vojak in v strahu povzdignil svojo pužko. Vse. ono česar se je tako bal, kar g* je tiralo v neprestano bojasen, Vse ono se ga je nemudo
Drobnosti.
Vesti s Kranjskega. Na Vrhniki je bil soglasno izvoljen županom g Gabrijel JelovSek, dosedanji zaslužni župan. — V Idriji začno prihodnji mesec graditi novo poslopje za realko. Poslopje bo enonad-atropno; gotovo bo do zime. — V Ljubljani snujejo uradniško stavbeno društvo.
• *
*
Nesreča. Dne 13. marca je bila v Borovnici na križpoti povožena dveletna deklica Ana Šivic. Otrok je po 2urnem trpljenju umrl. Povozil jo je hlapec slavnega Merhuna z Brega.
Žalosten slučaj. Dne 13. marca je ljubljanska policija aretovala tajnika posojilnice v Žužemberku, kteri je obdolžen, da je tekom let poneveril večjo Bvoto posojilničnega denarja. Ko se je poneverjenju prišlo na sled, odpeljal se je tajnik doma in šel v Trbiž z namenom, da se ustreli. V Trbiž je dobil obvestilo, da je škoda plačana in da se Btvar izvensodno poravna. Vsled tega se je vrnil, v L'ubljano, a tu ga je policija po sodnem naročilu aretovala in izročila sodišču. Nesrečni mož je užival v Žužemberku velik ugled in Bplošno zaupanje. Čnje se, da bo ga veliki izdatki za vzgojo otrok zapeljali, da je b posojilnič-nim denarjem poskušal svojo srečo na borzi. Našel je seveda ni, nego se le globlje zakopal, dokler ni
prišla — katastrofa.
* * *
Pijanec obvisel na ograji. Na Erjavčevi cesti v Ljubljani je dne 13. marca lezel neki delavec v pijanosti črez okrajo na Tomšičev vrt. Kdr je vrh ograje napeljana trnasta žica, Be je pijanček na tej ograji ujel in obvisel tako, da si ni mogel pomagati. V tej situvaciji ga je dobil policaj, ki ga je rešil, sicer bi bil moral celo noč viseti na ograji.
* * *
Desertiral je prostak 17. peSpolka Alojzij Strubelj iz Št. Vida v litijskem okraju.
* . *
Nepoboljšljiva tatica je 171etna Alojzija Bcc iz Grosuplja. Bila je že trikrat zaradi tatvine kaznovana, komaj je prišla iz zapora, že je izvršila celo vrsto tatvin in goljufij. Ljubljanska policija jej je bila ved-uo za petami, a je ni mogla dobiti v pest, 12. marca pa jo je izsleiil v Trnovom detektiv in jo aretoval. Ukradla je 2. marca Frančiški Ravnikarjevi v Rebru iz kovčega 6 kron. Istega dne je ogoljufala čevljarja Jožefa Zupana na Turjaškem ia par čenskih žrevljev. V uo&i od 2. na 3. marca je ukradla v Blnmaaerjevi gostilni neki Tereziji Kocjanovi 9 kron 80 vin. Dne 5. marca je nastopila v Bargstaln pri Škof ji Loki in vzela Jeri Prai-nikovi iz omare 5 K. Dne 8. marca
Železnična proga Trst-Poreč se ne bo mogla otvoriti, kakor se je bilo določilo. Zadnja burja je provzročila na progi velike Škode. Vihar je vrgel par vagonov v morje, potem pa so pljuskajoči valovi spodkopavali progo, da bodo po
prave stale 25—30.000 K.
• • •
Občinske volitve v Vsloskem Opatiji. V tretjem in drugem rs zre-du je zmagala hrvatska stranka sijajno. V tretjem razredu je bilo oddanih nad 300 glasov, vsi sa hrvatskega kandidate. — ..Narodni list" v Opatiji je bil priobčil pozive na volilce v hrvatskem, slovenskem,
češkem in nemSkem jeziku. *
* *
Strašna ssirt Neka kmetica se je vračala iz Breolave na južnem Moravskem in je začula stran ceste grosovito upitje. Našla je 161etne ga pekovskega vajenca v plamenu Isti si je hotel življenje končati, kupil si je Špirita, polil po sebi obleko ter zažgal. Kmalu nato je umrl v groznih bolečinah.
20 kron in pobegnila. Dobili so pri njej tudi novo Serpo, nov predlo, kar
____ _____	. ^liftiia
izročila na Žabjek.
Poneverjalec na pošti. BivSi poŠt ni upravitelj Niuderle, ki si je prilastil na Pragerskem več tiSoč kron zaupanega denarja ter hotel ž njim pobegniti v Ameriko, je bil pred mariborskimi porotniki obsojen v petletno težko ječo.
Vnukinje zadavila. V Šibeniku se je sprla nedavno dni narjeva žena Antonija Trcera s svojim soprogom in s sinom, med prepirom sta planila oba nanjo in sta jo pretepla. Radi tega se je hotela mati nad sinom maščevati. Vstala je ponoči in je zadavila njegovo enoletno hčerko. Ker je umrlo Trceri Že 11 otrok in trije vnuki ter je bila oekoč na umu že nekoliko bolna, je skušal njen zagovornik dokazati, da je umorila svojo vnukinjo v hipni blaznosti. Toda zdravniki so se izrekli, da jebilaTercera duševno povsem normalna, sato je bila obsojena na smrt na veSalih.
Veliki tatvina. V Berolinu so ukradli nesnani tatovi nekemu zlatarju mnogo biserov v vrednosti 60 000 mark.
* * »
Novice. — Dinamit je ubil pri zgradbi železnice biisu Vratislave tri delavce. — Na Gardskem jezeru se je prekucnil čoln s tremi mladeniči. Vsi trije so utonili. Na istem jezeru se je prekucnila tudi barka, v kteri je sedelo 23 deklic, a utonila je le ena. — Pri Kis-Oroszu je skočil v reko Bego 101 leto stari prevžitkar Fr. Toth. Živela sta s 66 let starim sinom presiromašno, oba prežvitkarja. — Z verigami vbeglega roparskega morilca Let-kyja so ujeli kmetje blizu Kolome-je. — Sedem anarhistov je prijelo orožniStvo pri Korminu. — Pritisk izseljencev v Ameriko je v pristanišču Bremenu tolik zadnje dni, posebno is Galicije in južne Ogrske, da jih ne morejo redni parniki sprejemati, pa tudi Btanovanj že ni več dobiti za čakajoče. — Zaradi prepovedi kajenja so se spuntali kaznjenci v Neaplju ter pobili dva paznika in ranili več stražnikov. -Sladkorna tovarna v BukareStu, last belgijske družbe je zgorela. — Dekla Marija Jurza na Dunaju je spekla svojo nezakonsko dete v štedilniku.
Ovadil jo je otrokov oče.
* •
•
Duhovnik kot anarhist V Vod-njanu v Istri je pridigoval neki duhovnik iz Benetk, ki je v tej pro-povedi proslavljal umor kralja Humberta in se povzpel do trditve, da je Bog dal morilou orožje v roke in ga vodil, da se mu je amor posrečil. Mož se je s tem pokasal kot pravi anarhist. Ako bi tako govoril neomikan delavec, kterega sta uboštvo in trdi boj za kruh navdala s sovraštvom proti im ovitim slojem, zadela bi ga kasen več mesečnega zapora, laSkemu duhovniškemu anarhistu pa se je samo prepovedalo nadaljnje pridigovanje v Istri, sicer pa se mu ni skrivil noben las.
Za cerkev
sv. Ane
smo prejeli
je vstopila v alužbo pri Karolu od: Frank Osvalda is Gray, Miss Bedinu v ^k^kteremu je^ukradla doma is Drage 81; is Richettsa, Pa.',
smo dobili $3.78, darovali so: Fr ui uuto eerpo, nov pred- T .. . „	"" r ■ •
pašnik in novo krilo, kar jenajbrže Laun0 ln	Gulin is LoSkega
tudi ukradla. Policija je tatioo potoka po 50 ct.; Frank Miklič is
Potprejske 50 ct.; Frank Knaus iz
Planine 50 ct.; Valentin Knaus iz Kočevske reke 25 ct.; Josip Čarne is Kočevja 25 ot.; Matija Kump is Kočevja 28 ct ; Aoton ZakrajSek is Blok 25 ot.; Jožef Livrič is Ložke
S k potoka 25 ct.; George Kukec is rednje vasi Kočevje 50 centov Ssnpaj $4.78.
POSESTVO NA PRODAJ.
HiSa stoji aredi vaai in je zidana, poleg nje bo kleti in živinski hlev,' pri zemljišču so gojzdi, v kterih rastejo smreke, hrasti in bukve, dalje dva vinograda in mlin. Cena se is vč pri: Karolini Ganz, Spodnje Brezovo pri Blanci, Spodnje Šta jersko, Avstrija, ali pri Martinu Ganz, Yale, Kansas.	(29mc)
Kun.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu ie 15 cen tov sa požtnino ker mora biti denarna poiiljatev registrirana.
KjejeP
Josip B a m i i f, doma iz Št. Jerneja aa Kranjskem. Sede« let le ni nič pisal domov. Z« njegov naslov bi rad »vedal njegov brat: Frank Bambič. P. O. B«x 2q Be«* t. Pa.
Kje je ?
J • k a Mlinar, doma iz Škofje Leke. Kder rojakov ve za njega, naj blagovoli na-tmaniti ■jegovema svaku: Takob Jelovčan, 43, Redstone, Colo.	teomc )
KJE JE?
Marija Pacel. doma iz Ltovske vasi; službi je bila pri Math. Sadarju in sedaj ne-odpotovala. Kdor ve za njen naslov, naj ga blagovoli naznaniti: losip Palčii, P O Bok 69, Elvria. Colo.	[5apj
DRUŠTVO SV. TROJICE,
h. Sa N. H. Z., ▼ PUSBLO, COLO., ima sv*je redne »eje vsako nedeljo po 15. dneva v mesacu. Odborniki: Anton Pleše, predsednik; Daniel Badatov'£, podpredsednik; Marko M. Stepen. I. tajrik; Marko Reli£, IL tajnik; Martin Geriič, blagajnik; John Plut, predsednik bolniikega odbora, stanuje 1219 South Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo.
uniim ++ + ++ iiiiiin«
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Oobro črno vino po 50 do 60 ct galon s pr sodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred.
z«rstnatropavica od $2.50-$3.00
galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihfie ne narofta, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno % na-rodilom naj gg. naročniki dopoSiejo denar oziroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovich,
702 Vermont St. San Francisco,Cai
Math. Graheb,
1201—1203 Oor. Mesa in Santa Tse Ave.,
PUEBLO, 00L0RAD0, priporoča slovenskem* in hrvatske-m* občinstva svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijskega blaga
in železnine ; v zalogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vino.
X®^* Pošiljam denarje v staro domovino najceneje in najhitreje
ter sem v zreči z gosp. Fr. Sakser-jem v New York«.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik. ■Trn m MIH niinm
Podpisani naznanjam, da sem na Ely, Minn., otvoril svoj
v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače ia importirane smodke.
Dalje naznanjam rojakom, da po-šilj am denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih I listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjeni
Ivan Govže,
|	saloonar.
Josip Losar _ v East Helena, Mont
je najboljši pro- I	priporoča svoje
stor za pošiljanje denarja v
staro domovino ali kupovanje paro-	„	—
brodnih tiketov. tam si lahko poma- kakor tudi OBLEKO, OBUVALA gaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrst- sa možke, ženske in otroke. Daljet nega moža, da ti postreže in ta je : VINO, FINE SMODKE in ŽQA<* Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, NJE in KUHINJSKO OPRAV<X New York.	1 Vse prodaiam 00 nainjUSi oenL -
SEW YORK
grocerijsko blago
Naravno rudeče vino
iz Concord grozdja
galoaa velja 33 ti, ako se kupi sod od 50 gal.
T. vino je povsem naravno ia ni ponarejen* ali zbrozgane.
Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov je:
ADAM BECKER,
440 Greenwich St., New York.
MATIJA POGORELO,
PRODAJALEC
u, Tsriic, ohanoT in drug« zlatnino
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig poiiljam pol t n i n e Pilite po-nj t
p r o 11 o.
Cene uram so naslednje:
Nikel are 7 Jewels $6.oo 15 Jewels Wa.ltha.rn $9.00 Srebrne ure z enim
pokroTom - $13.00 s 3 pokroTom« $16.00 in vitje.
V stoJI aaioBrl mam tu<Il
Fin pismeni papir z navedenli okraski v narodnih barvah.
Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 » *5 1» $18 00 Boss case 25 let garancije	CENA :
16 size 7 Jewels $25.00
» 17 » Š30.00 V Ikatlji a ducats,
Slovenska Pratlka 10 centov, velika 15 centov.
Opomba. Vse elate ore so z dvojnim pokrovom. Kolcsovje pri naitetih arah je Elgin ali Waltham, kakorinega kdor ieli. Blago pošiljam po Express C. O. D.
OF" Vsa MOJC BLAGO JK OABAJfTIKAMO!
Cpirja - $o. .35 o.6o 0.7Š
ih. Pogorelo,
gao N. Chicago St., Joliet, 111.
Mestna hranilnica ljubljanska
*
na Mestnem trgu zraven rotovza
posluje nad n let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo
15 milijonov kron,
-ktere obrestuje po 4 Odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnega plačuje; nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. '
Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložuiku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo
svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski.
t
.Tri HteJg.
Sahalinski beguni.
(Spisal V. Korolenko.)
(Dalje.)
Ii sedme vojašnice so odvedli do •edaj v njej naetaujene jetnike dm gam, dočim so se novodofili nastanili v vojašnici, pred ktere vhodom je itraiil jeden vojak. Priufieni stražam in vajeni okovam, bi ■e drugače gotovo razkropili po otoku kakor ovce, ktere utefiejo iz hleva.
One, kteri so te dalj 6asa tiveli sa otoku, niso saprli; po natan6-nejem pregledan j n tamodnjih oko lii&in so bresdvomno vsi kasnjenci uvideli, da je beg it otoka skoraj neopogoG, in da pomenja ftestokrat gotovo smrt. Tako nevarno podjetje se posredi naj trdne jim in najpo-gumnejim jetnikom. Take jetnike sapirati je pa tndi nepotrebno, kajti oni vsejedno utedejo, ako ne iz vojašnice, potem pa od dela ns polju.
,f Toraj, Barjan, sedaj nam svetuj" — dejal je Vasilij tretji daD po prihoda na otok Btaremu Bar janu. ,,Ti si med nami najstareji, ti moraš toraj vse potrebno prirediti in nam dati potrebna po velja. S potrebnimi jedili Be bodemo morali tndi preskrbeti."
,,Česa naj vam svetujem," dejal je Barjan hladno. ,,Težavna stvar; moja starost me ovira; skrbi toraj ■am sa vse potrebno. Čez kake tri dni nas bodo v sknpinjsh poslali na delo in tndi drugač« zamoremo poljubno vojašnico oBtaviti. Toda a vrečto na hrbtu n^s ne bodo izpu-atili. Treba je toraj pomisliti, kako naj pridnemo."
,, Pomisli ti Barjan; ti itak o tem bolje veš t"
Toda Burjan ni ni&esar odgovoril in pričel šetati, ne da bi koga pogledal. Govoril ni z nikomur, pad pa je šepetal nerazločne besede. Stari postopač, ki je bil sedaj v tretje na Sahalinu, je postajal vsaki dan slabe j i.
Mad tem je Vazilij pridobil še dsset tovarišev ta beg. Jeden je bil ftvnteji, nego drugi. Vazilij je skušal Burjana oživeti in ga pridobiti ■a beg, o kterem je do sedaj le malomarno govoril. Tn pa tam se ma je ponekoliko posrečilo, toda stari je vedno s tem končal, da je po-vdarjal kako težaven je beg, in da en nič dobrega ne pričakuje.
„ Sahalinu ne bodem všel!*' — to •o bile vedno one besede, s kterimi je stari postopač izrazil svojo zgi-nolo nado. T.e tu pa tam, ko ga je isjemoma otožnost ostavila, in ko je postal radi spominov na svoj prejšnji beg sa stvar navdušen, potem je pripovedoval na svojem le-Sišču Vasiliju o begu in potih, pc kterih bodo morali beguni bežati
Laka Dnč je na zapaunej strani otoka ns obrežja proti azijskej oba-1L Morska ožina je tam široka ka-oih tristo vrst; tako razdaljo pre veslati t malem čolna je nemogoče, radi česar se podajo began i običajno na druge strane otoka. Pri bega jim na otoku nihče ne ovira. „Vsak gr6 lahko kamorkoli hoče," dejal Burjan, „ftko želi umreti: otok je velik in obstoji iz polja in gozdov. Celo domačini se ne morejo povso di nastaniti. Ako človek krene na desno, potem saide na kamenito planoto, kjer ga gladne gozdne živali napadajo, ali se pa vrne prostovoljno nazaj. Ako krene proti jugu, potem pride do konca otoka, kjer je morje. Ostane nam toraj le fee jedna pot — proti severa, vedno ob obrežju; morje nam bode kazalo pot. Prehoditi moramo kacih tristo vrat in potem bodemo prišli do ožina, ktera je ožja in od tam moramo tea vodo a čolnom."
„Vendar ti pa moram reči" — pristavil je Barjan avoj običajni itoneo — ntndi tukaj je težavno, ker moramo hoditi memo vojaških kordonov. Prvi kordon ae imenuje Varki, predsadnji Pangi in sadnji Pogiba (poguba) — najbrže zato, ker preti tamkaj našim ljadem ako raj gotova poguba. In kako svijač-ao ao igraj eni oni kordoni. Tam, kjer ae pot aavije krog vogala, tam •o kordoni — človek grč, ne da nanj« miali iu prida naravnost v rok* vojakov. Bog naa tega obvaruj t"
„ Vendar ai pa že dvrkrat šel in bodeš toraj tudi sedaj vedel, kje so vojaške straže 1((
,,Da, gotovo aem šel!" — in njegove ugasnele oči so se za trenotek posvetile. „Cujte toraj, kaj vam bodem povedal in se po tem ravnajte. Kmalu bodo nabirali ljudi za delo v mlinu, javite se vsi. Potem bodete skupaj naložili jeatvine: naložite tudi vaš Buhar na voz. V mlina je Petruša, tudi naš človek. Od tam bodemo bežali. Tri dni nas ne bodo pogrešali — tako je tukajšDji red, tri dni se Moveku ni potreba javiti, ako sovejo jetnika k nasto pu — to nič ne storil Zdravnik oprosti vsakogar od kazni, bolnica je na Sahalinu slaba. Ako kedo vsled prenapornega dela postane bolan in se ne more ganiti, potem se vleže v grmovje v gozdu in po krepča v svežem zraku. Ako se pa četrti dan ne vrne, potem velja za beguna. In ako pride kaBneje nazaj, potem naj se napoti naravnost h „koilu."
„Č3mu h ,,kozlu", mi se prosto voljno ne bodemo vrnili!" dejal je Vasilij.
„In ako se ne vrneš," dejal je Barjan poluglasno, med tem ko je svetloba njegovih oči z^pet zginola, ,,potem te bodo divje zveri v gozdu raztrgale, ali te bodo pa vojaki v kordonih ustrelili. Oni se s nami ae šalijo, oni nas ne pošljejo več sto vrst nazaj.-.. Tam, kjer nas zasačijo, nas na mestu ustrele in potem je vsega konec 1"
,,Nikari ne obupaj 1 Jutri oa-idemo. Povej Bobrova, česa potrebujemo. ,,Splošnost" bode nam vse preskrbela."
Stari je zopet pričel med seboj govoriti in je odšel, med tem ko je Vazilij naznanil svojim tovarišem, naj Be pripravijo.
Beguni so svoje Btvari pripravili za pot, zmenjali svojo slabo obleko in čevlje za boljše in so se vsi javili, ko so pozvali delavce za mlin. Isti dan bo odšli od mlina tudi v gozd Le Burjana ni bilo.
Tovariši ao bili dobro zbrani. Z Vazilijem je šel njegov prijatelj, postopač, kteri se je tedaj imeno valWolodjka; Makarav, velikan po postavi, srčen in gibčen, ki je že dvakrat všel iz rudnikov, dva Č^rkeza, junaška in zveBtna svojim tovarišem; neki Tartar, kteri je bil sicer zvit in nezaupljiv, vendar pa precej sabit in koristen. Ostali 30 bili tudi postopači, kteri so že ves Sibir prehodili.
(Dalje prihodnjič.)

Frank Grille,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, H.Y.,
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domaČa kakor tudi importirana vina, i*-vrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK GUL>B.
Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MiBsissippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj	$
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno Btanovanje in hra-n a, dalje aveže pivo, vino in w h i a k e y kakor tudi fine a m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku ae priporočam Slovencem in Hrvatom a spoštovanjem ~ BLAŽ. TU M K
Jacob Stohigh
Sg E. Madiaon St., Chicago, 111.
Slika pre<3»Uvlja tiro za gospode(16 Size) X dvojim pokrovom (Bo&scase)in so vsakomu znani na]boljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-savje je Elgin ali Waltham in stane S
7 kamni $15, 15 kamni $18.
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se i Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
Za obile naročbe se pri porot am z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Električni DIAMOND križ,
*	c	/»
tudi Volta kriz imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v drusje države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznini in osobito proti revmatizmu.
_	Pritok« »čila :
Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej vporabi in bolezen je popolnoma ponehala. T riporočam ga povsodi svojim prijateljem.
H. Mu.lkk, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti idravejšo nego li kdaj popreje.
En. Gai.i.i i . Fairbanks, Ta. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je vet pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi se 4 križce.	T. Balle, Stuttgart, Ark.
Imel sem več let revmatizem : pq 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pripoznati, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma.	PaUI. PoW'is, Milwaukee, \Yisg_
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO.. Dep. 39, - 306 Milwauke- Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
jajcom ma ? mm.
Iz tovarne naravnost družini, je naš kupčijski načrt.
Ne kupuj predno vidiš naše cene, ali izgubil bodeš denar. Poleg muzikaličnih i isirumentov itd. prodajamo igre in uganjke (puzzles) za mladost, električne: novosti in 100U | ri hiši potrebnih reči, VSO Zelo B3 Ceni. Mi damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak kupec dobi pr merilo darilo. Ako kupiš za si, si lahko izbereš darilo 10 ct.; za $10 dobiš darilo za itd. Pri kupljenem blagi- dobiš 10 odstotkov v darilih.
Osreči svoj d^m z domačo goiheno skrinjico, naibolj čudežni in najcenejši muz'kalicni inštrument za dom. Isti daje več zabave nego « rglje, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreha. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, kajti njihova pričakovanja so mnogo prekošena. Igra v ;č nrgo 100 ko-madov, kar js razvidno iz vsake skriniici priložene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolab, pevskih in druzih društvih za sprernljevanje petja. Zasluži svojo ceno v eni noči, ko preskrbi go 'bo pri zabavah. Igra vse stare pesmi, koračnice, poskocnice, polke, kadrilje in operne melodije, kakor tudi najnovejše pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hoSeš, ali igraš novega. Stane samo $S v lini skrinjici z godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skrinjico po sprejemu $1, Ostalo plačaš ko prejmeš blago. Agentje zasluzijo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za c-nik.
STANDARD MFG. CO.,
29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Oept. 6 N, NEW YORK CITV.
f KN J IG Ejg5-
ktere imamo v naši salogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam inesek naprej pošlje:
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
SA.LOON
1202 S.13th St., Omaha, Neb.,
v obilen pooet. Zagotavljam vsem obiskovaloem isvrstno postrežbo s izborno pivo, i »vrstnim domačim in :alifornŠkim vinom, dobrim whi;v keyem in isvrstnimi smotkami. Priporočam se tndi rojakom potujočim skoxi Omaho, kterim preskrbim voiiije listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
JOSIP PEZDIRTZ,
ISPUvtk 13tk Street. Omaka, Vek.
Molitvene knjige:
Fino vezane t imitacijo slonove koBti, ali v finem usnju in % »lato obreio:
Spomin na Jezusa 45 ct., 35 ct. Rafael, platno 75 ct.
„ usnje 85 ct. Kruh angel j ski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni studenec, 65 ct. Vodnik v nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. Hvala božja, 60 ct. Ave Marija, 10 ct. Evangeliji, 50 ct.
Druge knjige:
Pavlinov slovensko - angleški bIo-
var&ek, nova izdaja, 50 ct. Hitri raftunar, 40 Ot. Pratika, mehko vezana, 10 centov, Abecednik za slov. mladež, 20 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, SO ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlinov slovensko-nemški slovarček, 40 ct. KOLEDAR za leto 1902, 25 ct. Hubad pripovedke I. in II. zve-
zek 20 ct. Sveto pismo stare in nove zaveze z
razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
" velika 44 50 ct. Bleiweis slovenska kuharica $1 SO Dimnik avstrij. junaki vezane 90 ct " " " broširane 75 ct Slovenski Šaljivec 30 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska 30 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Marjetica 50 čt. Sv. Genovefa 18 ct. Vrtomirov prstan 90 at. Lažnjivi klfmke« 90 ot.
Btoletna pratika, SO ct. Vojska na Turškem 38 ct. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, L in II. del, oba 50,ct. Strelec, 25 ct.
Eno leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenja ko vič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko-
časnic itd. j 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami. 24 ct. V domačem krogu, 25 ct. Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ot Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjižice za mladino, po lOct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50 Prešernove poezije, vezane 75 ct.
„ „ broširane 50 ot. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 20 ot. Narodne pripovedke 25 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct Poslednji Mohikanec 20 ct. Stezosledec 20 ct. Naseljenci 20 ot. Repoštev 20 ct. črni bratje 20 ct Maršal grof Radeckj 20 ot. Pod turškim jarmom 20 ct. May Erie — amerikan. povest 20ct. Nikolaj Zrinsky 20 ct. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ct. Hildegsrda 20 ct. Z prestola na morišče 20 ct. Vstajenje 30 ct. Zemljevid oelega sveta 25 ot Zemljevid Zjedinj. državah 25ot. Bft/oo B^ubaj 20 et. Knez 6mi Juij SO ot
telefon kadar dospe* na kako postajo v New York in • veš kako priti k F*. 8AKS*wy. Pokliči številko 8796 Cortlandt in goveri slovensko.
fiompagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO:
na drt vijaka.____
12.000 ton, 12.000 ,, IO.OOO ,, IO.OOO „ S.ooo ,, S.ooo
La Lorraine", La SaYoie",
T T«	"...
.La Touraine'", ,, ,, L'Aquitaine", ,, ,, La Bretagne",..........
.La Champagne",______________________________
La Gascogne",............................... ^qoq
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob zo. uri dopoludne.
arniki odpljujejo is pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street
25.000 konjskih mod 25.000 ,, „ 12.000 „ „ 16.000 9000 „ „ 9.000 9000
*La Savoie
La Bretagne 'L'Aquitaine ua Champagne 'La Touraine
3. apr. 1902 5. apr. 1902 10. apr. 1902. 17. apr. 1902 24. apr. 1902
La Savoie *L'Aquitaine *La Lorraine *La Touraine #La Savoie
1 maja 1902. 8. maja 1902. 15. maja 1902. 22. maja 1902. 29. maja 1902.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
RED STAR LINE
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
—.	New York* v Antwerpen
voz, naravnost .z pH|LADELpH|A y Antwerpe||
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
VADERLANDJna dva vijaka
12 ooo ton.
ZEELAND ............12000 ton.
KENSINGTON na dva vijaka
8669 ton.
S0UTHWARK na dva vijaka
8607 ton.
FRIESLAND
7116 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana,
najboljša postrežba-
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola it. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
International Navigation [Company
78 Broadway, KEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Stra., OHIOAGO. — 80 Montgomery St., 8A3I IBOOISOO- — Third & Pine Stra., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
N00RDAM, parnik z fdvojnim vija-jSTATENDAM, parnik z dvojaint
kom, 13.000 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. P6TSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton.
vijakom, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton. Parniki:
MAASDAM in AMSTERDAN.
Najcenejša voinja do ali od vseh kraje? južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Pa ro b rodna črta
Trstu, it. 7 Prosta luka
ma svoje pisarne v
Inomostu, 3 Rudolfstraase Dunaju, I. Kdlowratring xo. Brnu, ax Krona.
Parniki o d p 1 i a j c j o: Iz ROTTERDAMA 1 vsak Četrtek in iz NEW YORKA v a a k» sobote ob xo. uri zjutraj.
HOLLAND AMERIŠKA ČRTA
39 Briidwiy, NEW VWK,	86 La Ml* SL, CHICAGO, ILL