Leto LXX. št. m L|vfcl}aaa, aafetta 4* MpttMflni Ifi7 CmmVHai^ izfcaja raaft dan popoiđne, izvitmii oedetje tn pimaHm. — tnsfmtl do 10 petit ^THtADiD^doiOOmttDlD 14», odlQODeutschland« in so nemski mornarii takoj namerili kanone proti krivcem. Tuji novinarji bodo tudi danes zapisali, da sem v svojem govoru grmel in da je tudi na tem zborovanju vladal bog vojne. Zato naglašam: Nobena država ni tako spoznala vojne kakor naša in se ji zato noben narod ne bo tako izogibal kakor mi. Mi hoćemo mir in smo poroki miru. Ako pa tega drugi nočejo, borno tudi mi vaelej pripravljeni na vojno. Mir da, toda nikđar za ceno časti in svobode. Nato je Goring govoril o poslednjih šti-rih letih in pol nacističnega režima in iz-javil: NajvtSji Bog je blagoslovi] naše de-k>, četudi nas proglasajo za antikriste. Vas, Nemce v tujini, pozivam, da se po-vsođ postavite v bran, ako bi kdo poskuftal žaliti nado domovino. Ako pa prihajajo zasramovanja od emdgrantov, naj zaxnejni Nemci pokaiejo, da noftejo ž njimi nobenih stikov. Prezirajo naj jih, četudi nosijo nem-ska imena in so bili v Nemčtji rojeni. Nacizem ni eksportno blago. Zato se Nemci v tujini lanko smatrajo kvećjemu le za njegove glasnike in poroke, toda tudi to apostolstvo smo prav za prav prepo-vedali. Goring je konćno pozval vse Nemce v tujini, da po svojih močeh pripomorejo nemski gospodarski stiriletki do zmage. Nemške tvrdke v tujini naj v bodove ni-kjer veC ne zaposlujejo Židov, ker teh prav nić ne ranima gospodarsko vstajenje Nem-ćije. lirfigfisilcu Male mmtmmtm BokaroAta, 4. septembra, g. UM. »Čuven-tal< poroda, da bo predvodnik žranoovke republike Albert Lebrun v dogiednem £asu obi.^kal glavna me#U M.ile aTvtante. OMsk šefa letonske^a getie-nđmmgm štaka mm Polfskem Vmrtava, 4. septembra. AA. Po poro-čilih tukajsnjih listov bo prispel septembra na Poljsko sef letonskeg-a generalnega Štaba general Hartmanis v spremstvu već Ča-stnikov, ki je povabljen na manevre. Raxp«ast lelesaičarskili organizaci] v Romitai]i BukareMa, 4. septembra. w. Fravosodno ministrstvo j? s takojsnjo veljavnostjo raz-pustilo rumun^ko ieleznii^r^ko iKiruženj« ter vsa dniMva in organizacijo ielezni^kih delavcev, ker ee j? v njih pojavila politika, ki je bila u«>nierjena proti vladi. Povećanje rekrattkega kontijagenta v Rusiji Moskva, 4. septembra, b. Ljudski komi-sar za vojsko je skloni! poviSati kontingent rekrutov od dosedanjih 150.000 na 200.000 mož, da bi tako okrepil garnlzije v Sib;j*iji in na Daljnem vzhodu. Aagleško vo jaško oporište ob Soeikem prekopu London, 4. septembra. A A. Evening Standard poroča, da je angleška vlatla te izdelala na podlagi neda\-nega dogovora z Egiptom nacrt o gradnji vojaJikega opo-rišća ob SueSkem prekopu. Nafcrt ik>loča tudi zgraditev manjšega mesta s parki za vojake in njihove družine in okrevaliSći ob prekopu. Po engledko-egiptskem dogovoru ne srne biti angleskih vojakov ob Sueškem prekopu nad 10.000. Ražen tega srne imćti Anglija ob prekopu letali&će z največ 400 piloti in sicer v predelii jugo-zahodno od Slanega jezera. Delo mednarodne interparlamentarne unije Manifestacija parlamentarnih zastopnikov driav Male antante in Balkanske zveze Parije, 4. sej>tenihra A A. Mednarodna in-t^rparlanipntama unija je včeraj nadaljeva la razpravo o vpračanjih sirovin. Nato je sprejola resolunjo o kolektivni varnoeti in o reformi pakta DX. Revolucija pra\*i, da morajo v=a prizadevanja stremeti za tem, da ^e ustvari univerzalnost FN na osnovi r.aCel kolektivne varnosti, ojačene s pokrajinski mi >iogovori. 1>N naj poiSfe sr*d^tva za iifi-lvnritev feim živahnepejza sodelovanja med flanirami in nečlanicaini T^S. Glede Tpfoniip pakta DN pravi resolucija, da bi bilo riobro, če se v ta namen zagotovi sotavi obod na čast parlamentarnim za-^topstvoni Male antante in Balkanske zve-Zf\ (>h tej priliki je predsednik rumuneke delejarije in predžednik rumunskega parlamenta g. Saveanu poudaril naraščajooo solidarnost Male antante in Balkanske zvi-tp. ki *ta izvrSilno orodje v eluži^; miru. Rumunski senator Aleksander Lapegatu, predsednik rumun^kp akademije, je poveli-Čeval Franrijo, ki je pripomogla k oevoho-ditvi narodov Malj antante, ki so slei ko prej čvrsto zvezani z naiiskrenejšim prijateljstvom. Predsecinik jugosloven«*ke narodne skup-fečine Stevan Čirić, je poudaril v svojem go- voru važnost tesfa eeslanka, ker dokazuje narodom, kako n^omajna je Mala antanta, ki je nedeljiva politična enota. Svet Male antante je te dni ponovno potrdil etari ideal zajamčiti svohodo narodov in pravico veem. Mala anlanta ie eden izmed glavnih činiteljev mednarodn? solidarnosti, ki teže za mirom in pravico na svetu. Ona je druMvo narodov v malem, toda s svojini delom lahko služi za zgled velikemu ON. Predsednik Čirić je nato pozdrav.il turškega delegata kot 7 a topnika Balkanske sv^ze, ki jo navdajajo isti ideali kakor Malo an-tanto in ki tvori z njo organsko celoto. Tudi vodja čeikoslovaške delegacije Sto-dola je poveličeval neomajno enotnost Male antante, ki tvori njeno moi. Turski zastopnik Hasan Šaka \s v svojem govoru poudaril sporedno akcijo Balkanske zveze z akcijo Male antante ter iz-razil svoje zadovoljstvo, ker so se zastopni-ki vseli prijateljskih narodov zbrali v pre-etolnici Franci je, ki je vedno gojila najple-m^nHejle ideale. Govori so bili sprejeH z vzkEki kralju Karolu II., kralju Petru II., predsedniku dr. Beneču in predsedniku Kemahi Ata-ttirku. Snoči je delegacije medparlamentarne unije spr?jel predsednik franrosk** rvvlan-ske zbornice Herriot. Ruski parnik torpediran Napadla ga ie neznana podmornica v grikih vodah ter ga potopila Atene, 3. septembra. w. Po pK>rofriliži iz K>'mija, na otoku Euboea. je bil sovjetsko-ruski tovorni parniK iMaraKoA'c, ki je plui iz Marjanopola v Sete in ki je iniel na krovu tovor asfslta, v sredo dopoldne med otokoma Skyros in Kapsara, S milj od Skyroaa. od neznane podmornice ustav Ijen. Podmornica je oddala svarilni strel, nakar je poveljnik ruske ladje razobesil sovjetsko zastavo ter odredil, naj Se f>o-sadka, ki je obstojala iz 36 niož in 3 žensk. poda v rešilne čolne. Nato je podmornica torpedirala parnik ter razooesi- la špansko nacionalistiCno zastavo. Po torpediranju je bil zadet tudi reSilni Čoln In je bil en mornar ubit. Napad na griko ladjo Atene, 4. septembra. AA. GrSko ladjo >Tepo-- so napadla španska upornidka le-tala ined prevozom streljiva iz Marseilla v Barcelono. L-etala so vrgia na ladjo već bomb in jo je ena zadela. Krmar je bil ubit. en mornar pa ranjen. Republikanska letala, ki so spremljaia ladjo, ao končno letala upornikov prepođila. Novi španski begonci ▼ Franci]! Barune, 4. septembra. AA. V aredo »ta priplula v Bayonne Spanska parnika >Ga-Hto< in >Angrel Paolina«. Pripeljala sta 134 oboroženih miličmkov iz S&ntandra. Po izjavah modtva ladje je pamlk »Angel Paolina« ostal pet dni po odhodu iz San-tandra na morju, nakar je Sele krenil proti Bavonnu. Vse orožje na plzun<, ki je pa nm> zadale. Drupe granate so zadele japonski konzulat in ranile dva konzularna redar ja. nekega japonskega novinarja in nekega ja-pOĐ&kega obisko\alca. Japooski generalni konzul in osebje konzulata nišo hoteli zapustiti poslopja. Japon&ke ladje, ki so za&idrane v vojnem okolišu, so odptule po r?ki navzgor. da se pridruiijo ladji >Iz.um<. Japonski rušilci eo obatreljevali kttajeke postojanke, kitajske (j rana te pa so sistematsko padale v japonski del tuje koncesije. Vsi tuji opazovalci &e strinjajo, da so včeraj^nji boji zmedli japoa ski ofenzivni nacrt na fK>lotoku Vusunjfu in ga zakasnili. Iziava xastof«ika japonske mornariee Zastopnik japonske mornarice je izjavil poročevalrem listov, da bodo Japonci iz-vedli na jetro« je ukrepe v odgovor na ob-etreljevanje japonskega konzulata. Prisiljeni smo očistiti vso pokrajino Putung, ka-mor s? je zatekla ve« 105. kita jaka divizija, katere voja^tvo je vse po vrsti civilno oblečeno. Obzalujemo, ker naet razmere si- lijo k ukrepom, katerih poftledice bo žutilo tudi kitajsko civilno prebivalstvo. Vemo, kje eo postojanke kitajskih batarij v Pu-tunpfu. Postavljene so na hretju Vanpfuja blizu kraja, kjer je zaeidrana neka tu ja križarka. Ob^treljevanje japonskega konzulata je terjalo žrtve nied japonskinii redar-ji, med kat?rimi &ta bila dva ranjena, zađe ta pa ni nobena ja poroka vojna ladja. Nato je za«topn.ik japonske vojne moma* rite mnil je, da bo v bodoče prepovedan weni tujcem pristop v okraj? Hokej, Broadway in Jangcopu, le novinarji todo imeli dostop. Pripomnil je tudi. da «e bo v kratkem prijfela akcija proti okraju Nangtau, kjer se š* vediio zbira jo kitajske fete in kitajsk? ^terije. Kolera v francoslci konce«i]i Pariz, 4. septembra. A A. Vest, da se je pojavila kolera v francoakem del u mednarodne koncesije v šanghaju, je v Parizu iz-zvala poražen vtis. Po ve»teh iz Sanghđja so zdravniki noć in dan na delu, da b: pre-prečili širjenj« bo4ezni. Njihovo delo je zelo težavno, ker beže btigunci na vse »rrani in ker žive Kitajci na tak način, d:i je /elo težko prepre^it' bole/nr Pred povratkom vojvode Wiadsorskega v AngU}o London, 4. septembra, p. V tukajšnjih poliUćnih kro^ih se vedno boJj širijo go-varice, da se bo vojvoda Windsorski Ae to jesen vrnil v AnjrUjo. >Morningpo«t< je danes objavila izjavo nekega ugtednega angleskega politika, ki je med drugim de-jaJ: Jesenski čas je bil že ponovno odlo-čilen xs usodne preobrate v življenju vojvode Windsorskega. Potakajmo do novembra, morda se bo dotlej sopet kaj važnega pripetilo. CampbellOT rekoHI Locuno, 4. septesn. AA. Anglei Campbell je na Ls^ro di Ms^iriore popravi] «voj včerajšoji rekord za motorne 6ataie. Do«e-gti )e na progi, dol^i an^leško miljo, brzino 208.4 km na uro. Nazadoranfe itevila porodUT ▼ Aj^Ufl Iiondim. 4. septembra, AA. Ns zajedanju zdravstvenih nadsornikov v Brightonu je govoril predsednik T^rotihsid Hill o problemu rojstev v Angtiji. Rekel je. ds bi Angtija č«x sto let stela samo ie 5 miU-jonov prebivaloev, Ce bi ie isvajalo naprej sedanje omejevanje rojstev. >Mornm|rpost< piis. da bi padanje stevila prebivmlstva v Anfilji pomatttto tudi pnpo4 Anglije kot Odhed 2sL pwlaniHa iz Uzbone Uzboaa, 4. septembra. A A. CeftkoaiovaAkl poeUnik dr. Fli«der je \-čeraj zapuMil Liz-bono in cre4ovsJi •o za teboiike višje svetnike v poloiajnl skupini 4/1 in*. Stane Turudlja pri ureakem naćelstvu v Travnilcu, ini Janko Kuko-vec pri sreskem naćelstvu v Mariboru m ini. Pavle Miklavc pri sreakem naćelstvu v Kranju; z« svetnika v 5. polot&jni skupini pri sploanem oddeUcu visji tajnik Miroslav Bertoncelj, pri generalni direkciji državnih ialeznic. ki je bil hkratu pre-meMen i& komercialnegm v sptotai odde-lek; si višjegm kontrolor ja v 5. polotaj-ni skupini Avgust Stalovski, kontrolor v prometoo-kodx^rciahiezn oddelku generalne direkcije državnih želesnlc; sa pro-metoega uradnika v 9. položajni skupini Josip FabjanAftć, z» upravna uradnika v 9. položajni skupini pa Leopold Pencelj in MUivoj Kienwal, vai uvadniski priprav-niki pri generalni direkciji državnih že-leanic; a pok>Ža|oo tipkarico v 10. položajni skupim Terezi ja Zdravje, uradniska prtpravnica pri ljubljanski ž>l«zniški direkciji, za pomoinega prometnika pripravnik Iran sftktferić, ta pomoAnega vlakovodjo pripravnik Ivan Maber, oba •pri ijuMjaoski selemniski direkciji. Upravna svaniftnJka Anton Perai6 in Av^rust VrtaAoik sta Imenovana za pomotna oH-cijala v 10. polotadni skupini na ljubitea-afcam f lavnem kotođvont (potUllnl ei§*\nl6 Stranka s Usto )u$o*U*vensUlm progt omom Pretekli teden je imvl mintster brni fx*rt-felja dr. Sefkija Behmen shod v Grmčanici v srezu i'isoko v Bosni. G&ifril }t o po-litičnem položaju in o raznih aktualnih političnih vpraianjih. I* sn'ojih izvaj&njih je dr. Behmen, kukor btleži glasilo JKZ »Dr-iin'it«, poadarjal med drugim: »Med\"erski in med plemenski mir }e edini pogoj ta na-predek naš* drtj\e in za naš lastni nspre-dek. Zato smo \*edno stremeli za tem, da ničesar ne aturinuj s $\t>Jim dvlom in s svojim po&topanjem, kar bi kakorkoli mogla porušiti harmonijo med enoknnimt brati. Zato je dr. Spaho brez nklevmja Mprejel poziv dr. Mihtnu Stojadinorića. likvidira! svojo stritnko in v druibi i njim in dr. Ko-toicem osno\'oJ nfM«o, iv/jico, m*r<>dno ju-gosloKtnsko stranko, ki obitega v*e \*ere in vsa tri jugoslo*venxka p/emenn in se razpro-stim od Maribora do Djevdielije, od Subo-tice pa do Ht>ke Kotorske. To je edinu stranku š čisto jugoslovenskim programom!.. * Aktivni miniater dr. Sefkija Fihmcn stoii torej na staiišču, da smo Srbi. SIo\>€nci in Hrvati tri plemena, a en edinstven narod, o JRZ pa zatrjuje, dn je to »vdina stranka t čUto jugosh\tnskim programom«. Ce ie zubeteiimo, du je isti minister s poudar-kr>m nailhis"*.!, du je »zmaga juftmlo^nske ideologije obenem katastrofu v*eh razornih elementov v naši drzurvi.« moramo pri-znati, du ie minister dr. Sefkija Behmen v ši'ojem govoru stuvil jugosUnvnsko ideolo-gijo t;rko v os pred ie. da ne človeku zdi. ka-kur da bt slišal fr>voriti izrazitega somii-Ijeniku JSS. \'as odločni jugoslovenski ton v izvaianjih ministra dr. Behmena odkrito-srčno veseli, todu kat k temu poreko tleh-memn*i krščjnskokatofiiki /un-ezniki in listi Kutoliškega tiskovnoga društva in Ka-toliske akcije, za katere je teza o enem narodu in treh plemenih }t> zdtt\*na prema-gif\n stnlišče?! Dr. Vofa Janjić itt „Samouprava" Dr. l'oin Janjić. biv.i: minister, sedai narodni poslanec in predtednik parlamentar-nega finmčnešit odbora, fe bi! se do nedavna pra\~i miljenec glnvnega glasila JRZ »Sa-moupra\*e«, odkar pa fe stopit v \rrsfe pro-fi\'niko\' konkordata, je padel pri »Samoupravi« v nemilost in list ga sedaj napada s tako besnostjo. kiškor da bi bil Janjić edini kriv, da pogodba z Vatikanom #e ni pod streho. Žuta ne preide dan, da bi si glasila JRZ pošteno ne privoščilo sirom oka loje. Tako je »Samouprava* priobčila re dni na naslov dr. Janjića tole beleiko: »Ja\-ljajo nam. da je dr, l'oja Janjić preteklo nede-fjo na cerkvenem zboru v žici (a znano je, da so v teh rttzmerah. kakor tudi nu cerkvenih slavah prepovedani politični shođi) trdit, da so vsi narodni po-stanci, ki so g!ctso\rali za konkordat, — plaćani in da on to zanestjh-c* ve. Edino je pozubil nan.*esti. koliko so dobili in kdo >ffi je pfačal. A to je vsekakor zelo važno za eno kozensko tožbo radi fc/evefe. Pra%'imo zu »eno fo-ifc>o tej prepo\-edi doslej ni bilo ničesar rnanega! „Vodja govorit44 Joe MatoHć, urednik tednika »Danice« v Zagrebu, je s\*oječasno napisa! o dr. Vlad-ku Mačku popularno knjigo »Vodja govorim. Radi te knjige se je te dni vrilla pred civilnim senatom okroznega sodiica v Zagrebu obra\-nma na tožbo J Matosića proti dr. Vladku Mačku, dr. Ivanu Rebertke-mu in Vitku Begiću radi dolžnih 83.335 Din. Matoiit navaja v tožbi. da fe napisal knji-go »Vodja go\'orU po naročitu tožencev, ki $o st obvezali, da mu bodo od kupili vso naklado knjige. Dejansko pa so mu pta-čali sumo 35.000 Din, ost^nek v znesku Din 83.115 pa so mu ostali dolini. Toieni dr. Maček, dr. Reberski in Begić so se za&o-varjaii, da knjiga nišo naročiti, marvtč da *© se z Matošićem sporazume!i, da mu pleh Čajo samo prodane kniige, neprodane pm da mu vrnejo. Kot priča je bil zaslišan dr. Ruven, ki je izpmedal. da je tUsal telefonski razgovor med Matoiitem in dr. R0-berskim in da je tekom razgovora dr. Reberski izrecno rekel Matohću, da se mu ni treba nič bati, da mu hodo plaćati \>*e knjigeObravnava je bila v svrho zmliianla nadatjnjih prič preložena. — Te afera radi knjige »Vodja govori* nam kolikor toliko pojamjuje, zakaj je Joe MatoM /e/ v zadnjem času tako oštro napadali v svojem listu dr. Motka in njegovo okoiico, Mato-JW je bil, kakor fe znano, pred kratkim dejanaki napmlen in teiko ran fen. Pri tem spopadu je zadela revolvenka k rogi a tuđi nekega delavca. Ta zagonetna afera ie da-nes ni pojamfana.__________________ Sorzna poročifa, Carii, 4. septembri. Beograd 10, Pariz 16.2375, London 21.5675, N*wyork «6.375, Bruse'j 73.96, Mi lan 32.92$, Amsterdam 340.30, Berlin 174.75, T>onsj 8020-«. 10, Prs** UM* Varia** ttJft, BsAjmIU *A SfrinB____________^^^^ ^________________»BtOVlHBH ICABOPe aofcota, 4. septembra l»*r. Sfev. 588 Naš železniški promet Ka] U bito treto steriti9 «a m #dstraa4« tm| gUval Ljubljana, 4. atptefnbrm Nedavno «o se vrtila po posvetovanjiti na sedež-'h oblastnih železn&kili direkcij gLavna posretovaoja %a. sestavo novega voz-nega reda pri generalni direkciji v Beogradu. Sproženi eo biti razni predio g i xa zbolj-Sanje želesmđkih rvez in pespešiter prometa v dravski banovci, ki ao meoda to pot bili tuđi upofttevani. Treba pa je za izvedbo vseh teiTnujnih in v vsem utemeljenih predlogov tuđi pogledati na sedanje »tanje našega železnifiKega omrežja, stro]-nega parka in preobremenjenost prometne-ga osebja. To »tanje je namreč žal takšno, da bo !e težfco izvodljiv del predJogov. Razumlj:vo je, da mora železniška uprava gledati na obnovo v vo>ni poruseffiiii ali zanetnarjenih prog v vsej državi, toda mnogo se je na ta račun grešilo baš v obmoĆju ljubljanske direkcije, ki jo preprezajo važne proqe. med nji-mi izredno va/ne med-narodne tranzitne proge prvega reda Z iz-jemo nekaterh odsekov na glavnih progfah, dosfej še ni bil obnovljen tir med Mariborom in Borovnico, ni ^e temeljito popravljena proga Pragersko—Kotoriba, nišo se izmenjane tirnice na progi Jesenice—Ljubljana, n; še dokondana obnova proge med Brežicami in Zaprešičem tn . končno tuđi dolenjsfca proga še caka na prečejšn jem od-«eku iz-menjave traenic, da o stanju lokalnih prog niti ne govorimo. In bas od temeljite preuredbe vseh navedenih prt>« je od-visna pospe^:tev brzine poedinih rlakov in s tem sikraj&aoje vornega Časa. Drug vzro=k je v precejšnji obrabljenusti in preobremenjenosti strojev, ki jih /aradi izloč-'tve starih, že dosluženih strojev ćelo prićenja primanjkovati. Ljubljanska d'rek-cija je po vojni dobila le malenkostno ste-vilo novih strojev, Ce izvzamemo nove tež-ke Borsigove stroje Scr. 6, ki pa so za se-danjo progo skoroda pretežki. V zadnjem čcisu dob'va nekaj strojev i/ ostalih d;-rekcij, kar pa znači le ne/-adostno krpanje, ker so stroji bodtsi šibki a!i pa t;idi že starejšega tipa. Nujno je torej potrebno, da se za območje ljubljanske direkcije na-bav; veo novih strojev. Pri tem je treba upoštevati, da so naše proge po većini gor-skega značaja in rabijo močnejše stroje, toda z ne prevelikim osnim pritiskom. Našim razmeram najbolje odgovarjajo stroji avstrijskega tipa, pa bi b'Io treba nabaviti za gorcnjsko progo, kjer sedanji stroji Ser. 25 (bivše 270) nđcakor več no ustrezajo zaradi premajhne brzine, bodisi 4-osne ten-drovke Škodovih tovarn, ki jih z uspehom uporabi ja jo todš C5D, Ser. 464, odnosno 465 a« pa avttrijeke stroje Ser. 113, ki bi bili obenem uporabni tuđi na ptofi Maribor—Rakek Za breorlake naj bi ee nametu dotedaj upor«faljsnih noT* ttroj«T Ser. 6 nabavili slični, nekaj lažji « hitre j* #tro-ji Ser. 475, ki ao ee o&ično obtteeli n* gorkih progah ▼ CSR. Za dopoklttev Mrvila Btrojcv Ser. 3 (bivie 109 J, £.), naj bi ae rooedft odkup'Ii enclci ttroji od it«lHamtfti dri. ieleznic. ki jih **!*di •lefctrif&adje »vojih prog več ne rabijo. Koncao je potrebno, da se nabavi tuđi Še nefcaj novih strojev za tovome vlakc To p« bi trenutno ne bilo potrebno, ker we morejo «i lafje vlake uiporaMjati srror Ser. 20, ki jih je v zadnjem č**u dobila ljubljanska direkcija, /a br7otovorne vlake pa stroji Ser. 6 in 25. Končno je zadnji čas, da se na progah Ljub!jana~-Kamnik, Ljubljena — Vrhnika, Celje—Rogatec in na delu gorenj«1cfh prog ter po moinoati na profli Ljubl>ana—Ko-cevje uvedejo motorni vlaici, k: naj se po-ttoporna uvedejo kot lokalni vlak i tuđi ic na onih progah, kjcr se za to pokaže potreba. In 5c na eno je treba polagati važnost, na kar se je opozorilo tuđi na se-stank ih posvetov«k)ih odborov. To je vpra-sanje osebnih voz, ki so zlastf v zadnjem času. ko je naša dirakerja dobila serijo starih in zelo zanemarjenih bivših madžarskih vagonov, res da skoro v sramoto naši železmiški upravi, ki povsem porablM, da je Slovenija turist i crva deiel« ;fl da so naše glavne proge obenem važne tranzitne žile, kjer je še posebe^ že zaradi ugleda države kot take potrebno, da imamo eroj vo-zni park v redu. Ni ravno treba nabavljati novih vozov, saj raenkrat ne, toda naj se temeljito obnove ćete vlakovne kompozicije, kt naj bodo potetn tudf res enot-no sestavljene, ne ps da vidimo v eni vla-kovni kompoziciji kar ćelo kopo raznih tipOV VO71. Merodajni činitelj1 naj se zavzamejo, d* se vsaj ta res minimalni zahtevek u pošte-va in da se do prihodnjega poletnoga voz-nega reda stori kar naj več je mogoče. ker je tuđi od brzine in udobnosti potovanja v vel-ki meri od vi sna frekvenoa občlnsrtva in dotok tujcev. K samomu nacrtu vornega reda bi ne tinel kaj dodati ražen želje, da bi v poletni dobi imel turistovski vlak na Jesenicah zjutraj in zvečer ob povratku zvezo z Av-strijo. da bi se omogočil rudi obisk koro-skih jezer. J. P. Stanje: 1.1931 kakor 11848 Tamkaj v Ameriki, tamkai v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih nale oko •. • Ljubljana, 4. septembra. Ko drugi grubijo vse dalje, širje, bos rod, ki bivaš tod, br>š v duši č\rrst? (Zemljevid, Oton 2upančiČ) Kakor pesniku, ki je hodil po naši zemlji in pil nje prelesti in nje bolesti, tako je čioveku, ki hodi po razstavi slovenskega novinarstva. Poleg črtežev, ki kažejo mo-gočne vzpone, ki so tuđi vzponi našega go-spodarskega in kulturnega življenja, vidimo crteže, ki kažejo našo narodno bolest, crteži in številke 0 našem časopis ju na rodnih tleh za mejami in v tujini. SLOVENSKO CASOPISJE NA PRIMORSKEM ^rtež o stanju slo\*enskega časopisja na Primorskem od 1. 1846 do 1. 1931 ima kratko besedilo in pojasnilo, ki je pa v dno srca segajoča ugotovitev. Krivulja kaže, kako se je časopisna produkcija na Primorskem dvigala od 1. 1848 ter dosegla maksimum 1. 1911, in kako je produkcija potem padla ter dosegla 1. 1926 zopet maksimum Po tem letu je padec katastrofalen in doseže krivulja 1. 1931 nizino, ki jo je imela — 1. 1848. Stanje slovenskega časopisja na Primorskem je na kratko in jedrnato povedano: leta 1926 kakor leta 1911 in leta 1931 kakor leta 1848. RAZVOJ PO VOJNI yelika tnbela kaže razvoj slovenskega Časopisa po vojni v Italiji. L. 1919 je iz-hajal dnevnik »Edinost«, en tednik, dva poltertnika in trije mladinski mesečniki. In tako število tednikov, poltednikov in raznih mesečnikov narašča v zavidljivem raz-merju do 1. 1926. Tega leta doseže rekordno visino celotna novinarska produkcija z dnevnikom Edinost«. s tedniki Delo. Mali list. Novice. Preporod, s poltednlkom >Go-riška straža« in z mesečnlki Naš čolnič. Novi rod, Rast. Primavera Giuliana, Za na$o deco (priloge za mladino v Edinosti in v Novicah), Pravni vestnlk, Gospodarski list. Gospodarski vestnik. Zadrugar, Zbornik svećenikov sv. Pavla, Učiteljski list, 2enski svet, in Cuk na palci. L 1929. je prenehal tzhajati dnevnik Edinost, ostali so samo še tedniki Mali list in Novi list ter mesefniki Družina, Naž čolnic1 ter mlndinski mesečnik Jaslice, kl je pa izšel samo enkrat. I.. 1930. je bil v decembru u»tavljen tuđi tednik Novi list ln leposlovni mesečnik Družina. 35.000 izseljencev brkz Časopisa Zanimivo je. da imajo slovenski Izm-Ijenci v Ameriki 5 dnevnikov, kakor |ih i majo 5 Slovenci v Sloveniji. Vseh izselje-niških listov skupaj je pa 20. Nekaterl slovenskih dnevnlkov v Ameriki imajo đosti veCjo naklado kakor dnevnik! v domovini. V Newyorku i2haja dnevnik *Gla« naroda«, v Cikagu »Amerikantkl Slovenac« in »Prosveta«, v Clevelanđu pa dnevnika »Enakopravnost« in »Amerilka Domovina« Strahotne so pa ugotovitve, da imajo naši izseljenci v Franciji, ki jih je okrof 16 tisočt samo en list, ki m imenuje »Jugo-pres«, v Nemčiji j* pa okrog 30.000 nafih izseljencev ki nimajo nobanega časopisa, v Belgiji Jih je okrog 3000, W nimajo no-benega časopisa in na Holandskem jih je okrog 1000, ki nimajo nobenega Čftsopisa. SKOKAJ 75 BOLUONOV KG PAFflUA v 140 urrm Kraaoo rallaAat Artež pore, fcolliR) pa* j doma in na tujem od leta, ko je zaftel Valentin Vodnik izdajati svoje »Ljubljanske novice«, torej v zadnjih 140 letih. Nič manj kakor 74 milijonov in 939.000 kg papirja smo porabili za tiskanje dnevnikov, tednikov, mesečnikov in drugih listov. Od-^totki te porabe, ki odpadejo na posamez-na razdobja kaj lepo kažejo, kako naglo se je razvijalo slovensko novinarstvo. Od približnih 75 milijonov kg v 140 letih po-rabljenega papirja odpade 2.3% na dobo od 1. 1797 do 1. 1900, 22.6% na dobo od 1. 1901 do 1. 1918 in 75.1% na dobo od 1. 1919 do 1. 1936. Pa še druge čudovite stvari »o isafiunali in nazorno prikazali na tem crtežu. Izračunali so količino smrekovega lesa, ki odgo-varja 75 milijonom kg papirja. Za kulturne namene v novinah je moralo pasti 370.837 kub. m smrekovega lesa, kar predstavlja že ogromen smrekov gozd. Toliko lesa bi lahko natovorili na 28.000 vagonov in bi toliko vagonov zavzelo progo od Ljubljane do Beograda. Ako bi pa hoteli natovoriti ves v 140 letih za časopise porabljen papir, bt morali i meti 9570 vagonov, katere bi morali do vrha težko naložiti, ter bi toliko vagonov zavzelo progo od Ljubljane do St. lija na jugoslovansko-avstrijski meji. SOKOL — Iz Muskega aofcofekeg* ofcrotjB* Za izlet Murskeg-a sokoLakega okrožja, ki bo 12. t. m. v Gornji Radioni, me vse edinio* marljivo pripravljajo. Prijavik) m je te nad 200 telovadećih, a nove prijave Ae vodno prihajajo, ker ae sokol#tvo dobro zaveda važnosti svojega.' nactaaaln^a delo van ja v obmejnem srezu, kar bo ome-njenega dne ob avstrijski meji v Gornji Radgoni tuđi pokazalo, da je ba5 za^lugm aokolstva in njeg-ove nacionalne v^goje, da bo kmjl ob m«ji tako rmffnnalnn tr-dni. Izletu dela stcer veliko oviro občina, ki ne da za ta oavtop prtmernega samljl-ftča> sokototvo p* bo ktjub t«mu prfttaH*-lo v velikim dterilu na. mejo, d«. tajn ma* nlfestira a y^Miw^M^n^ m sokolsko Idejo, ki bo obenem rtlika javna proslava roj-»tnega dne N}. vel. kralja Petra U., na-A«ga prvega Sokola. Roleg tekivadn««sv naatopa, ki bo ot> 16., ae bodo om« MbdU pokKmili in posotUi vsnsc padllm Ma> ■uvfim borcem. 0ku*nj» tek>vmdmh od-delkov bodo ob 11-, ob lA^O bo aprvjcoi goator pri *tako in odbod na tetomađiiea. Sokob, rneja rmm kUte, da m udd—lte tega »teta v čkn racjon ftterilo. — Priprave sa slet v Pva^a. Savssm •troitovni odbor je svoječajno raapiami na-toćmj am godbo k piroatim vajam ttaoatva. Savesm SKJ sa |iiailsil nastop na Meta ▼ Pn«i. Sprejeta jo btia glaabana spram-ljara- br. Verija avajsj«1a ls LJobijan«. Skupne proate va4» za oJanatvo dnaHar ia det bo v aeptambru ttbral Ktansfcl odsak lx prkpeiia pi^dtosjof. PrmU raje nara-aćaja m> tuđi šm lilaiann ftiaflbeaa snvam-Uava ae prav tajy H pttpmrija. V Kaaanliku jm bila ». ta 2*. avgurta t. L ateupattna ttffmm boJ^aiskih Jvnakd*r, ki so m je udalelUi daisgiti 980 junsJktU dnslUv ln 6tt. Oveao alofanskaga sokol-•tra> je »aatopal njen ta^sik br. 9«s«n Koppi, na MUhoranje pa so poslali svoje saa^Muil W a aW«.^Bt ^^M^Mrf^A^^Mao^B^A^^BBa1 Ja^aJaaNM^^assssfA iki in maki Sokoli. Na skupsoinl js aa-atopnik OO8 iarottl bratom Bolgaiom prf-arteo porabUo aa mlikioliu am X. ¥ssso f ^^^^^^sbb> 'O^^^^vsip w ^c^AaBBjn^a^ * I — »sjihusaa volja«, aokolski tednik ima ▼ svoji 36, stev. skdeoo vaebtoo: Rojstni cUn Nj. VOL kralja Vfttim TL — NS4BO- tojbv «wn — *m osavoKopa sovNOKasja zbora: pOJOMa *up Cslje, Kranj, I^nblja-na, Hfsrli — Av* Odsaaiek: V Celja 1887 — Si •»veza SKJ — Sokolska gozd-na aola ▼ Mfcnakih topttcaa — I>ve izjavi — Vaano ^nvaianje — lm naše domovteo — Slovanjgkl svet — 8to*«nslto sokoMto — X vsosokolski zlot v Fvagi — Pred vrsto — Kajige, eaosnisl ln revije _ Po-loiaj PoljalBOv v Nestotjl — Objave. — Re-solucija OBUtrrantakJh druotsv — Pot minut telovadbo 3jutis4 — Radk> — Koledar za brate prowet&r|t, Kaslovno stran krtu-ai slika> Nj- Vel. knOja Bttra n. Ta Ate-vilka isja • strani tor stas* 1 din. Naro-čsjte ia tlitts sokolski tsdMk »Sokolsko «O1JM. — Pvoakt Sokol na Maja aearoče dr. Tyr4« v Oeten. Članstvo Pra&kega Sokola jo priredilo nedavno velik izlet v Oetz, Kjer *e je dr. Tyr» smrtno poaearačil g. augusta 18S4. ko je spodrsnil v deroćo re-Js> Aaono. IslobaUio j* vodil ob Aaohi Jo-haan Baumann, či^ar oče je v tistih U9Od-ntfli dneb pomagral reSevati truplo Tyrše-VO. DruStveni starosta dr. Urban je vrgel na mestu nesreće v deroće valove reke la-vorov venec, ki je bil pol°žeii na rakev sestre Renate Tvrševe ob njanl smrti. Venec je voda nesla isto pot kot svoječasoo truplo Tvrsa. Izletnflci 50 na mestu, kjer se je ustavii venec, zapeti ćoškostovaako Slovo priljubljene H&teljice Križevci, 3. septembra. Kruttvce je zapustila daleć naokrog znana in priljubljena učiteljica Sokolića Prelog-Sabadinova, ki je prcmesčena k svojemu možu v Radiono V Križevce je pri;la pred tremi leti 'n nastopila službo kot kontrak-tuaUca. S svojo prijazno«tjo in marljivostjo si je pridobiLa Telile krog sodelavcev na sokolskem polju, agilno je sodelovala tuđi pri Murskem sok. okrožju. Kot načelnica Sokola v Križevcih si je znala kot zelo dobra metodičarka v svoj' prij-azno^ti in pre-prostosti ustvariti močno telovadno vrsto članic. ki jim je bila vsa leta svojo službe v Križevcih vneta načelnica, dobra sestra, hkrati pa vzgojiteljica. ki je svojim telo-vadkAm dajala vedno novih pobud in bila z njimi vedno dobre volje. Odlikovala jo je vedno trdna volja, kremenit značaj in v«lika poirtvovalnost, saj je bila ne^eto-krat steber vsega dela. Ko odhaja naša najboljša, ki nam je l odhodom zapustila globoko vrzel v nakm dru&tvu, ji njeni sodelavci in sodelavke ob-ljubljamo, da borno vedno upoštevali njene lepe nauđce in xgltxle, radgonskemu društvu pa čestitamo na prdobitvi tako idealne Sokoliće. Tuđi narodna sola v Križevcih je 2 odhodom učiteljice Prelog-Sa-badinove itgirbila dobro ujiteljico, ki je bila vedno pripravljena za vsako delo v korist mladine, «aj je b'Ja deca vedno oko-li nje kator okoli »voje mamice, ki zna voditi malćkc po pravi peti. V soli ie bila vzor defcavnosti in marljivosti, zato je bila zelo pr:\jubljema pri atarših, ki se jim je znala približati ter skupno 7 domom vzga-jati mladino, bi ti starši danes žalujejo xa »t«ojo idealno in marljivo ućiteljico, k; jih je tako hitro zapustila, ieleč ji pa na novem mestu enak;h uspehov. Kako trn z ođpiran jem trgovin? Ljutljana, ^. septembra Koneal «e j? le*ni fa«, ko so bile manufakturne in modne trgovine — *peeerij-ekih in kolonialnih tu ne omenjam — od-prte popoldne od 15. do 19. Pedaj p«a v ostalem oasu morajo jrlaeom naredhe / dne 29. aprila 1997 biti te trgovine orlp'ie od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Na] om^nrim, da "večina trgovrev ni odupirala trgovin ob 7.30 zjutraj temve? ob 8. in jih nsjbrf tuđi sedaj ne ho in »irer zato ne, ker v tem času eplah še ni nikakega prometa. Pozi mi pa bi ee tratila lu£ in kurja-vtt pol ure zjutraj bre« potrjfee. Sedanjt red odpiranja je: odpira se v eploSnem ob 8. zjutraj, zapira pa ob 18.30, 19. in tuđi ob 18. in to vse v manufakturni stroki. Za na« trgovske nameččenee je bilo do sedaj ugodno, ker ker so nam bile spre-gledane prve pol ure zjutraj, ako pa ee eedaj oam?rava nepotrebne pol ure 7.\u-traj nadomestiti zvečer tako, da bo odprto do 19., potem »e moramo sploh odpove dati VBem kulturnim priredit vam, ker nam bo ot4sk gledali56a m koncertov časovno nedoeegljiv, nastavijencem >is ^pecerij^kih in kolonialnih trgovin pa j? ie itak. ln tuđi v oetalem ni govora o kak^nem iz-boljianfo, kantor mielijo nekateri, da 1*0 nam ga dosegli 2 novo u red Ivo. po kat eri bi morali xjutraj pol ure prej začeti in vrfer biti delj v «hi£bi kakor prej — ker «0 namreč nekateri Ijudja na uelu, da ?♦-jutranje pol ure nsdomeiN zve^er. ča bi ft« to v resnici zgodilo, pot-?m. kot sem ie ometiil, borno pomooniki na slabim, kakor smo bili pred uredbo. Konino pa «? glede uredbe ti;
  • nam bo prodstavil Jadran v prvonstvonl borbi, v borbi sa točke. SK Bratstvo Igra letos prvi* po 10 letih svojega obstoja v I. razredu. ProprlCani smo, da bodo igralri od Bratstva dali ir sebe vte ln bodo svojemu tefanično seveda bolj vigranemu aasprot- | niku. nasprotnik. ki boce vse drugo nado-ma&titi s svojim elanom, iilavostjo in po-žxtvovalro3tjo. Pri^ateljera nogometnoga sporta se bo nudil v nedeljo pnrovnten sportai užitak. Poaetite nedeljsko priredi tev in s svojo navzočnostjo pomagajte našim jeseniikim nogometašem zmagati. Kmetijska lola na Grma Novo mesto, 3. septembra V banovinsko kraotijsko solo na Otmu pri Novem mestu s« sprejme Ae nokaj ućenosv v letno in aknako solo. Letna eo-la traja eno leto. zimska pa dve zimi po 5 mesecev ia te to gimo, kl priđe, vr#i I. tečaj, drugo zimo pa II. teCaj. Pouk »e prićne v začetku novembra. Vsi u^enci staaujejo v zavodu (internatu). kj«r Ima)o vso oekrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjerti sinovi km spričevalo o nravnosti pri onih pnaeUcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake drug-e dole, 4> iajavo stardev odnoano va-iuha (banovinski kolek 4 din), a katero se zaveže jo plakati strofike šolanja in 5) obvezna izjava staršev ali v a ruha (banovinski kolek 4 din), za one, ki reflektira jo na banovinsko ali kako drugo Stipendrjo iz javnih aredstev, da bo njih »in ali va-rovanec oatal pozneje na domaći kmetiji, v naaprotnem slučaju pa, da povmejo wt-vodu »prejeto podporo iz javnih sredstev. Starost na^manj 16 let in z dobrim uape-hom dovršena osnovna Sola. Pri vstopu v solo napravijo učenci kra-tek sprejeran4 izpit iz slovenšćine in ra-Čimstva, katereg^a »o oproščeni abaolve-nti tiveh ali vei razredov mešćanske Sole ali kakane niSje srednje sole. Hkrati se pre-išče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjeg^a niesećno 300 din. Vendar pa dovoljuj« kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih piemoženjskiji in dražinskih razmerah, tako, ela se Riblje oskrbnina med 25 do 300 din meae^flo, kar se platuje mesefino naprej. Prosiid za oonenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikoati posestva in visini letnih dav-kov z navedbo dražinskih in go«podaT«kih raaner. Iz Kran]a — Mont čez Kokro. Pripravljama dela pri gradnji mostu čez K°kro prav naglo napredujejo. Sedaj namreč postavljajo le-5en oder, nakar sele bodo mog-li pričeti z gradnjo mostu same era. Na obeh atraneh Kokre so zabili v strugo pilota, n* kate-rih so postavili oder v Stirih etafa^h. Frav tako že na obeh kupn(» ^ sukol-kim -iru»tvi>m Zi> ->• t. m. ol» I8.0O pre4 hotelom »Jadran*. Točno ob i«.».3o CM>ho. Zadnji ^ejean jV bil izrerno ob»kan, khko re^em«» najbolji v tem Iku. Kmetovalci «0 priznali na i noo plav ?oveje Živin« in »o imeli domaći in inozemski kupci đovolj V-vine na izbero. Ino7em*ki kupci so pokupifi 60 plav najiepše ž.ivine. doftim to mesarji pokupiH le krave m iftikoa, \t £***r ^«dit da bo za domačr uporabo le meso »JabSe vnste ravno tako raleelo, k&kor inomera-oem prvovmtno ~oJovwko meto. C«ne %o se gibaJe fn*d 8 Ia 6 din po WaJiteti, torej visj* kftkor na predzadnjem ftejmu. k«r lio sro^oro da!d Tmtom lU'mot+jctm pobudo /a rejo lupe fivio«. Tuđ? krmmanki »cjem jt* imel mnoeo obiakovtiatr. ki to bit^li Tiakupovat rm«o« poirebiHae. Kakor mo v.e poročaii. je ob&inika uprava nakupila lopo paTtc^o za novo nejmiSče, a zadeva. *« ne promakne z mrtve točk». RadovHni Fm<>, kdaj bo crvi iejem na novem f6jmi-tfo. HOLIDAK DANKS: S*bot*. 4. npt»mbrm katolićanit Rotalija JUTU: N«đeU»> 5. ■apltmhrm katoUCani: Lovrenc POJUTRItNJEM: Ptntifljrk, 6. Mp4em- fcf»: Ro^tni dan NJ. VeJ. kralja DANAŠNJE PmiREDITVB KINO MATICA: Ura Ukuinav« KINO IDEAL: Veseli bandit (Nino Marti- nl) KINO SLOGA: ftpđjoatfat Suzi KINO UNION: Nemoffoća žena MINO MOSTE: 1. Manja in 2. Skrjan6«k poj« Žvrgoli KINO SISKA: MetropoliUn Velesejmska razstava KINO-PKKDSTAVK NA VELESEJMU, novinarska mutava ob đelavnlkih od 14.30 In ob 1S., ob nedefjuii ln pr&znUcih ob 10.S0, 14.90 In 18. Vetezanlmivt kulturni fllml hl turnail. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti »pored Kongres Saveza lekarnJikib ftotrudnlkn* ob P. v Beli clvt^rani hotela Union Velesejmska razstava PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi Isti »pored Velesejmska razstava DE2FRNE LEKARNE DANES IN JFTRI: Dr. Kmet. Tvrieva r^- sta 43, Trnkoczy ded. Mestni trg 4» Ustar, Selenburgova ulica 7. PONEDELJEK: Mr. BakarčiČ. Sv. Jakoha trg 9, Ramor, MikloSi6eva cesta 20, Gar- tus. Moste — Zalofika ceita. 7"ovY>rni a\'to zelene bane s pcistno kranjsko xiziiko MAJ — DUS — DJESEL je takoj odloiil iH/itko, čim snio pohvaliti ioferja, ki je menda pritisni! nan] to du~ hovitost. Prav je tako. GImno je, da smo pokazali, drni arvtumobili znamke MAGIRL'S DIESEL. In ker Dalmatinci ne morejo izfrn'ar-jati tako nerodnih neniških besed, so «1 pri prvi pom>Ji iz zodrege in prarijo: MA' GARAC'DIESEL. Iz Celja __0 Prainovanje kraljevega «"«i&tnfcga dn* Mestno poglavarstvo v Cftlju raz^laSa: V po nedeljek 6. septeint ra praznu]«* NJ. Vel kralj Peter H c-voj rojstni dan. Preh'.va!-shx> metita Ct-l;a se vabi, da ta **«-ko akrožjf postavilo po ■* tek«^». TekH bo-mu* izpj-*d kolo-lvora po Cankarjevi. Kralj? PMra tiesti, Olavnero tr-jrti, Gospoaki, l're^^rnori in Zerja-vovi uli-d na tr-R kralja Aleksandra, kjer bo cilj. TVrfno ob -0., ko *e bo prifel t^k. ho pr-ž«ala vsak:t «okol»-ka (^iinifa najmanj po en >Kraljov krf<;r. Na kraljev roieatni fian bo ob 8. ?lužba bož» v opatički, nato pa v pravoelavni in jvanf^lirki cerkvš in <* pol 9. v starokatoli^ki kapali. —« (hnladiaika orsa«ii»fija JNB za celjski *r©z \*o imela v Dedeljo S. t. m. ob po4 9. zjutraj udtanovno ^kupWHno v Olj-^k€^m domu. Na dnevnom redu no poPOfnU krajevne omladin«kp orpaniffiari^ JNP ra mesto Celje, hanovin^k^ga akfijffkepa odbora omlaprpjplryov*ki iadru^i< bo predav&l njen organizator g. Ivan S^-Uar, trgo»©c ▼ Ljubljani v četrtek 9. t. ni. ob 20. v pisarni Združenja trgovcem- za moftto Olje ▼ Ratla-govi uliri. Nam^n t«» tadru^e je, da izda-luie 7,« -'voje flane milo in n*»katere druge predmete. —c Pred n**ni ntrok je ^era ubila fttfela. V wedo okroc is.Hf) ja bilo ^niartno v RoŽni (iolini po7.ori^re tratfi^n^ia dogodka. Ko je hil |»o*efstnik Ku^ler s f>vo|imi fttirj-rni otroki v svoji hifc, je med nevihto ne-nadno trošilo v hiw. Strela je po**e*tnika na me*} u usmrtila, «*nega otroka pa oma mila, doT-irn sf» ostalim 'tr^m otrokom ni ni€ zgodilo. Strela i© zaicala hiio, ki je w?o-rela do tal. Poseptnikm'a iena. ki je pred dnevj porodila v peljski bolmfcniH p**teea otroka, *e |e vrnila v fotrtek dopoldii« iz porodniiniri domov. kjer jo j« ftakala ža-lo»rna vest, da je njen mož mrfpv. dom pa upapoljen. —c Za IV sportni dan HK Olimpa v Celju v ne^^ljc •">- t. iTi. jf* določ^n slf^ior #»po red: Oh R zjutraj na {>limpo\-e!u ipriA^u v Craberju lahkoatl^t^k ? tekme, ob Q. «w» bo privela drugorazredna prvenstvena tekma ni^.1 SK r.arSkiin in SK Rudarjem iz HnM-nika, ob 14.;iO to predtekma old bovev niim»pa i'j La^keb 1£. pa se bo privela ziinimiva el«vna tekm^ in sirer pod-»av^zna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Celjem. —r TVkma v oHhojki mewi prvakom ma-riborsike *oko1ske župe ?y>koUkim društvom Mariborom-rr>*tro in Sokotekim dnrftvmn Celjem-matiro *e bo priOla v neleljo 5. t. m. na Olaziji. Telcma N> lep« in w»nimi-va. —c Na Snir*Lovcu bo v ned?ljo 5. t m. dopoldne pod milim nebom polftg planinske koče maAa za planince in izletnike. Pri mazi bo sodeiovaia lojtanjska godba. —f D^a media padea. Na Polzeli j<» padla 521etna poa««biiea Jul!;aiw FlorjanCeva doma z verandt tr! mMr« globoko in *e hudo poikotkrrmij po fiavi V ftotrlek te jt 411©J»ii najenaik pwtu Marttn Oerm ii Braalovfi pri pm^nt • kgl—a rooćoo poikodo-val po fk*i ia m riontl l*ro kltu&aico. PonmrmUncM s« i^rvrfta v celjski boiniei. c V e+ifki WI«M )* «srU t fetrtek 2dletna postr^bk« FraaOaka T*rimr)mvm it Lupinice pri Clrknam, t p«t*k m |» umri 4O1etni miaarmki pmuAd\ RudotfC«! iz Skolje vaši ari C#l}u. —c Noea« lekarnUOto »lalho Ud« «4 «aw Nrt* 4. t m. do HUtatt p^ka 14. t a^ likima >Pri kriiu< mIh^ p^m m*. Stev, 203 »SLOV1N8KJ NAROD«, aofaocs, *. »optanta* MH. %■ r„ Strati 3 đCralf - soieolie, vsi smo pripravlpenif V poneJetjtk 6. t. m bo obhsjal naš ml a di kraij Peter IL i krogu svope kralje\ ske družine u* Btedu svoj 15. rojstni dan. Dopolnfl }e 14. let. Še štiri leta m rmnA&elal bo dri svijenom kraljevine Jugosi&ije, prevret bo dedi&no s\'ojfh slovnih predni-kov. S krai/evsKim do-mt>m na Bi eda bo prtt-zncn,>ala ta vmfiki prs infk i»S4 Jugoslavija. Vsi praznujemo roj-stni dan kralja Petru IL v nestrpnem priča-kovanju in z gorečo vero v ve/rtbo bodoč-no.^ na$e že tako trci o in kruto preizkuše-ne domovine. Bolj ka kor ob drugih prilika!: se spomnimo ob roj stnem dnevu našega mlađega vladar ja na neusmiljeno usodo, k nam je vrela njegove ga velikega očeta kra I ja Aleksandra 1. Zc dinitelja Viteški kralj je padel kot junak i hnrbi s peklenskimi si lami. Njegova borbu je bila borba za lepšo bnrfnčnnsf Jirgns:[wije. r&ko plemenit boj mo~ rc biti le velik mož — junak, ki se dobro za-veda. da je smrt mani strašna kot so pod solncem sužnfi dnovi. Za svobodo so se borili in dali svoja dragocena življenja njego\i predniki, za svobodo so žrtvovali svoje življenje junaški sinovi domovine: Jugoslavija je blagoslovljena z najdragocenejšo krvjo svojega kralja — Zedinitelja in s kr\'jo stotisočev njegovih borcev. Kar je blagoslovljeno s kr\jo in kar je pridob-ljeno in ustvarjeno s krvjo, to živi in hoće žive ti, rasti, se razmahniti. Sek filozof je reket, da narodi nišo već vredni kraljev. Jugoslovenski narod bo dokazal, da je \ reden svojega mlađega kralja in da je bit vreden žh'ljenja njctio\ ega junaškega očeta, da je bil vreden junačkih dejanj velikih Karadjordjevičev, trpljenja in junaštva vseh za svobodo pred osvobo-jenjem in pred zedinjenjcm padlih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Se mi, ne naši sino\i in naše hčere ne borno nikoli pozabili, da je naš kralj dal za nas najdražje — svoje življenje. S ponosom moremo samo mi reci vsemu svetu, da smo imeli kralja, ki se je žrtvoval za svoj narod. Vedel je naš \ ritcški kralj, da \>lada narodu, ki je vedno bil pripravljen dati življenje za svobodo in za bodočnost. Ob njegovi smrti smo prisegli in se zakleti, da smo pripravljeni dati življenje za velike ideale in za veliko idejo redinjenja. Ob \sakem rojstnem dnei'u njegovega prvorojenca in na- slecfnika nbna\'ljamo to prisego. \a veličastno simbolno dejanje se spomnima na rojstni dan kralja Petra II.. na tišti 6. september. ko je naša junaška vojska dobila iz rok Viteškega kralja jugoslovenske zastave in jih zamenjala s starimi, pod katerimi je srb-ska \'ojska s slovenskimi in hri'atskimi dobrovoljci korakala od zmage do zmage. Še šfiri teta in napočil bo dan, ko bo kralj Peter II. polnoleten. 2e je na čelu sokolske \'ojske. ki brani zedinjeno Jugoslavijo. Zle sile so še tu pa tam na delu. njih zločmsko prizadevanje se pa razbija ob jekteni volji Sokolov. Sokolska armada junaško brani veliko idejo in se je zakleta, da bo mlađemu kralju obranila zedinjeno Jugoslai ijo. Posebno budno bo na straži še štiri teta. Tuđi jugoslovenski Sokoli kujejo svoja srca in s\roj značaj. Ko ho mladi kralj zavladal, bo sokolska armada s svojim kraljem-Sokolom kovala u sodo Jugoslavije. Dotlej borno morali vsi vztrajati na poti, ki nam jo je pokaz&l kralj-Ze-dinitelj. JTcmo. da ta \elika pot ni z rožami posuta. Vemo. da moramo biti \*sak čas pripra\ljeni na najhujše. Toda ne bojimo se ničesar. Naša volja in naša srca, ki bijejo za \'eliko idejo zedinjenja, bodo premagala vse teža-ve in premostila vse tezkoče. Boli kakor drugi narodi potrebu je naš narod junaških src in mož ter žen jeklene volje. Viteški kralj je naš veliki vzor. On je naš vzgojitelj in učitelj. Njegovo mučeniško in junaško življenje nam je in nam bo vselej zgled. On je vzor in učitelj kralja Petra II. Mladi kraij Sokolić, \'si smo pripravljeni! Trdo Te vzgajajo in priprav-Uajo za odgovnmo in težko \isoko službo vsemu narodu. Kraljevsko srce T\toje matere Te obdaja z veliko tjubeznijn. Jugoslovenski narod je pa prh pravljen in caka na slovesni trenutek, ko mu bos zavladal. Visoki vzgojite-lii kujejo Tvoj značaj in Troje srce. Vemo, da je v njem pravi bron. ki bo pel in vabil kot rvon. da se borno krog njega zbrali, kadarkoli nam boš kot samostojen vladar ukazat. Samo Tebi vsi prisegamo zvestobo. Živin, krali Peter IL! Proglas Saveza SKJ vsem bratskim župam, društvom in četam Z današnjim đnem stopa Nj. Vel. kralj Prter II. v svojo 1 Sletuo življcnjsko dobo, v vedro in jasno pomlad svojega življenja, dragocenega za ves naš jago-slovenski narod in za našo domovino Jugoslavijo. Na današnji rad ost ni dan jagoslovensko sokol »tvo, %£lanjeno v veliko rodovfno Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, pozdravlja svojega Mlađega kralja in prvega Sokola, sina Velikega ooeta in potomca slavnih Karadjordjevićev. Danes upiramo svoje poglede v up, ponos in na jvisji simbol moči jugoslovenskega naroda In jogo-slovenske države. Na današnji 15. rojstni dan kralja Petra II. se jngoslovensbo sokolstvo pridružuje radosti vzorne matere Nj. Vel. kraljice Marije. Pridružuje se radosti kraljevskih bratcev in vse kraljevske rodovine, pridružuje se radosti vsega jugoslo-venskega naroda, pošiljajor svoje molitve in želje za zdravo in dolgo življenje in srečno vladanje svojega kraJja. Jugoslovensko sokolstvo gleda v osebi kralja Petra n. največje poroStvo za sreono bodočnost jugoslovcn&kega naroda in jugoslovenske države in porostvo za ohranitev oporoke blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Z željo, da na današnji dan zre samo v svetle ideale srečnejše in jasnejše bodočnosti, jugoslovensko sokolstvo — naglašojoč tople želje za blaginjo kralja —-svečano izjavi ja in potrjuje: Ljubezen, zvestoba in vdanost kralja kot simbola jagoslovenske misli in edin-stva države ostanejo tuđi dalje temeljno čustvovanje jugoslovenskega sokolstva pri njegovem delu za dobrobit naroda in domovine. tlugoslovensko sokolstvo smatra, da je posebno v sedanjem časa, ko imamo pred ocrni splošne prilike v sveta, samostalno, požrtvovalno in neprekinjeno delo za okrepitev in jačanje ideje državnega in narodnega edinstva najboljim sloiba in najtrdnejši temelj za zagotovitev obstanka, napredka in boljŠe bodočnosti jogo-slovenskega naroda in jagoslovenske države — tako v celoti kakor v njonfli posa-meznih delih. Vsako delo, ki po svoji obliki in vsebinl slabi idejo državne«* m narodnega edinstva — brez ozira, na kak način naj bi bilo to delo notranje poti-tteno organizirano — smatra jogostovensko sokolstvo za škodl.flv© za blaginjo naroda in države. Zaradi tega pozivamo vse jagoslovenske Sokole, naj budno stoje sa porsd^go mm okrapv«w te ftdeje. Ko opmjemo dogodke v javneot flvUugo, vidimo na vsaketn koraka, da so ■ajveejl so^rainikl države m naroda sedoataiki resnKBega m gjobokegm nacional-■^ga* ksJsw tedi •oekaega ta sodateoga dvatvovanja. Zaradi tega poziramo vse svsje pripadiiiitvo, aaj tedi nadalje đeftsje na tipopolnttvi poodinca po mmMAh ■uliiililu ideologije, toda v doba sokolske Petrove petietke. T «m unišla Je btta aa današnji dan lanskega leta profdasena Petrova pet-Mka, U na« poziva k naj\1šjim sokolskim naporom za izpopolnitev pof«dmea in aa Ma^teja naicga skupnoga narodnega žrv^enja. Danes na 15. rojstni (tan kralja Petra U. podntmo vse svoje sokolsko teutvo, naraščaj in dero, da pregleda PPoJe delo, storjeno v prvem letu sokoleke petletke, in da vložl nove napore za nadaljnjo brvedbo velike zaobijabe. Naj na ta način sokoKtvo kraljevine Jogo-nlaijje povretl r*e svoje moči in z vseud konstruktivnim! činitelji v zemlji združi ppujt Tnrr> ** m dan poinolcvtiHMsti Nj. Vel. kralj Peter II. »prejme V svoje mamm mmotm* fa> laprniliiu državo, x oJa^Mtim fat končno otrjenim ocHjist^'om JUgO- KnJ Jn^wHlii> sokolstvo svoja dela nsmeri radi nadalje za srefo tn dobro SAVEZ SOKOLA KRALJEVINI: JUGOSLAVIJE. Proglas l]nbl]anskih sokolskih drustev vsemu članstvu ^ ^ Letoihijj rojstni dan staroste Saveza kraljevine Jugoslavije, Nj. Vel. kralja Ptotra IL bo Sokolstvo na podrocju Ljubljane proslavilo na svečan način. Po sklepa meddrastvene seje bodo v ok\1ru proslave tele prireditve: 1) V ponedeljek 6. septembra 1937 dopoldne °b pol 12. uri slavnosrna seja vsefa ljabljanskib sokolskih društev v telovadnici Ljnbljanskex:a Sokola v Na-rođneni domu. t) Isteka dne zvečer baklada In obhod po mestu. Značaj prireditve in položaj Sokolstva zaht^vata brezpo^ojno sodelovanje vseb, ki čutijo danes sokolsko. S svojim sodelovanjem borno ponovno ispričali Ijobezen in vdanost svojemu kralju in Jugoslaviji ter privrženost jugoslovenski državni misli. Prvi del svečanosti se bo vršil ob vsakem vremenu. IMeležha vseh pripad-nikov -— članstva, naraščaja in dere — v meščanski obleki in z znakom. Pri bakljadi in obhodu sodeluje članstvo in naraščaj obojena spola v kroju, deca ne sodeluje. Kdor nima slavnostnetja kroja, se mora udeležiti ohhoda > me&čanski obleki in z znakom. Zbor za članstvo in naraščaj bo na letnem telovadišču na Taboru oh pol 1A. uri. Sprevod krene točno ob T9. uri izpred Tabora po Vidovdanski resti, homen-ske^a ulici v Tavčarjevo ulico, po TvrSevi cesti, Selenburgovi ulici. Gradinu, Cesti 29. oktobra in Tržaški cesti na Vič pred spomenik kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Pred sponipnikom stik in pozdrav. Po pozdravu ho krenil sprpvod po Kožni dolini, po cesti v Kožno dolino, Erjavčevi cesti, Gradišću, šelenburco\i ulici in Aleksandrovi cesti pred Narodni dom, kjer bo razhod. Za primer slabepa vremena baklada odpade. ZDRAVO! LjaMjanski Sokol Sokol I Tabor Sokolsko đruitvo Ljubljana U Sokolsko društvo Ljubljana m Sokolsko društvo Ljubljana IV Sokolsko društvo Ljubljana — Mo*t» Sokolsko društvo Ljubljana ■;— ^i^ka Sokolsko društvo Ljubljana — stapanja va* Sokolsko društvo Ljubljana — Vič Sokolsko društvo Ljubljana — Zg. diska Naše gledališče v novi sezoni Izvirna slovenska oicla v letošujem dramsKem reper- toarju Ljubljana. 4. septembra Vsaka sezona v našem g-ledaližfru porae-ni nov kamen v zgTadhi slofvTenske kulture. Naše g-ledališft? je forum, kjer naj go-spoduje naše. beseda in naš duh, tu naj govore domaći piaci, izpovedovaJci naših doživetij, ki ae tičejo moralnih, etičnih, socialnih in drugih problesnov. BsTO&tčlj Veix>-nika DeaeniSka«, katere krsrtna ivredatava se je vršila pred desetinu leti in nam je predstavila nadega velikega lirskega pe-snika in tuđi kot dramatika. Tragedija >Vea-pirHce DeseniSce« je nudila ustvarjal-cu anov, ki jo je atkal v mavrićno blesrte-čih mojstrskih besedah in stihih v umetni-no. V ilahtni zunanji obliki se prelivajo najfcanjsa čustva in nastroji tn rast6 v izpoinitev Venonikine tragedije. Ritem m meSodlka stihov, kl so v peiiiih oznake sa občutja, se ugoste v njegovem dramat-akem delu v odlično karakterimcijo posa-meznih oseb ter jim dajejo svojstvene zna-čitaiosti. Na osebnih občutkUi zgrajena in rastoča tragedija razodeva vso muziko in n>o6 naše besBde in irfareva ustvarjalno silo pesnika 2upan6iča. Tuđi Cankar, glavni opornik slovenske dramatike, ne manjka v letosnjem reper-toarju. Okrog nobenega njegovega dela — raaoi morda >Lepe Videc — ni bilo toliko potemik, kakor okrog farse »Pohujtanje v doMni sentflorjanski<. ki jo bodo letos vpri-aorili. Način tolm&čenja in vprizoritev tega dela sta vedno znova auiunivi; kaj ti kolikor režiserjev je dalo doalej odrrsko podobo temu delu, toliko razli^nih \-pri-zoritev sSno imeli: bile so simbolisti^no, realistično, stilizirano, groteskno tn še na druge načine pojmovane in iz\*edene, torej smemo tuđi v tekoći se2!oni upati na novo in vsekakor zanimivo izvedbo Cankarjeve umetnine. Baratko Kreft, (ćigrar dramska kronika iz leta 1573. z naslovom »Velika puntari-jafto-▼o »Velikio puntarijo< bo pridobila naša drasnstska literatura pomemben zgodovin-ski dokument- , Prav km&hi v začetku sezone bo stopil pred javnost donlej še neznan slovenski draznatik s svojim prvenoem, dramo >Vi-nićarp«. Pahor, ki je avtor zgodovinskih ramanov >MedvladjeSeHermeea« na velike med-knibake dirke v Zagreb, kjer se bodo ko» saH s 70 prijavljenci na tamkajSnjem dir-kalisču »Mi larec Našim dirkaćem stoji Da čelu LiKivi'k Startč, ki bo vozil na novem, mnogo boljsem stroju kakor do sedaj. Znani konkurent je so se: Uroić, Babtć in Se 3r*ige pri sportni pubHki pri-ljubijene osobnosti motoriama. Kot po- kaii tndi snaoA looAasarskA ftMKviti Jkt/*— ataaftje Org«« m Praslnek. Znnwrwrn)& ^m to v«Hko priređltev rootoristrw yp tarođno veUko. Nastm alovenstcim motr>ristom *e-limo mnogo uw|'MJm. ic ja*e£no vrntW X — !i«kpr«»klWan ■* nravmk. dane A. t m, oh pol 14 nn ob ^»kem vrem^nn koi«^ KnrslDe drrke na pragi Rudnik —Novo iw^*o m nsa^, pri***dj koiesmrsk« m moioeikli- na Rodni Ini. Pri0«^tiili jp že wč rtirka- ce*v tada rz Hr\n.*ke in m«MTt>o***ke oblasti. Vabim© «*>> aportiiS>ii. Poziv Sokolske tupe Ljubljana N« mJ0U>\ Au\ Nj. VaI kralja P<*th \U n*&bf£i 8Aveir«*frs N*rr«ie, ae vr?*i po *klc-pu ljobij:ww>kih MakolHk»h dni-tev ol^»o 1 po mt»Wi tn mro pokloni te v t*okoi»tva pri f*po-menika Vit^kecjt kralja AidkAJtnrk«. 1. ma Vite. f»fcih Vi <*r»tvS0uti *w>k<>i«*kfh 4rn#»M^, ▼ k-nrvjii in i dm»!*tvenimi j»r«pori. W*1 o.-t:ilo i9a!i»*v> se naj t*ieWi >}wev«*la v rivil« / znakom. 7/hiraJi^V sok^Jstva v kioju in * civilu -. /aa.kom oh iR^iO nn Ta'*<»ru, olhod ^1» 10. nri x crodSo So4co+ji I ni 7«-pnim prapn i«in rka Aehi. ^'»e Aerta?«' p-iimr-e rvišp 'iirve P* ponf>\Tio T*->'ivamn. prr-'lpi^nnf»m ; ro-n-.invi :n p*% lokalnih j-vriHik.-i-h. 7Amvo\ ?,n)«na uprava. Svečanost na Rakeku preložena K A R K R . 4. s e ptrmbra. Od-kritjr spomenika \' i t f sk e ni u kralju Aleksandru I. Z e d i -n i t p I.) u, ki hi moral«) biti jutri 5. t. m., je zaradi n«»-nadnih ovi r preložrnn na n e d o 1 o c. p n čas Odbor Ka odkrttjv spomenika. Vojnim dobrovoljcem v vedno^t. Kp>t m» rwikrirjf Ap-mi^nika biatr^pn4tiMiU'mu kral.iu \'*ki>aniim I Z«=*»iinwt^ljij nn Kak^lcu ^. ' m. r\p ho vršilo, fvi^rui^ iw..^n ?^» ^Ir^i^n.i korporativna u .^Iprba > praporom OiilmT ftrefike Oir^ra-n izaći je vojnih *ke <*uu>vn «> ie kooc^rt v piNktdavo noptu^si 9m -tporftdjj K» k nauprr/ir.ijp Fpo.vra. PrpJovrji. J**cWt«. I >»o na ivi a. Dvvn^ .Sobiiherra in » mon^e rmr<»\np pMvni. N« kn»Rrtu koor^rtA bn ^nr>e4ow«1 nt&tftii pf-v<^i #«4;nrAt »ICladoftU, ki £* tvori^> ppr. .Jimt Plibfir^ftk. farje nniMt* vnrJtrnsn je Pa.frf«i, p^vka £?dr.. Pn4ajnarjfwa, Gttjpnctn tfim in končno {rn^laini kvartet »A AHnftttij io inirntrntu ča, Dofrer. \li7fyrii in Pre*. Sl«VTini«t«ni k<>n ***% v proslavo rr>^Cn^ca ^trvp na^fC^ mi* oc*ttu> cihčin*i\4> Iz L}ntomera — Oddaja po*tiM* xt*biijt'. 7. s<,fvte'jni»r»i. bodo na eresloem na<^elstvu ž«1 tretji^1 po-mnđbe 2» vodtnjo poAte z Ijutomerske^a knlodvora v Sln^ovo. Ker je izklična crna ea 13.000 (iin, ni reflektajilov. K<*r j#» parejeanaal larudco l« p^odajalnico mesnih iadelkov. — INwotana Aoi&. V nodctjo je bila. bla.-gomkpvljegm. Sola v StaiK-Uncu v *tri^w5«ld ObCkri, ker fL je bOa prizMajui še ena n<^il-nica, tako da ima ariaj dve ući Ini ci Otvorit vi m> prteoMtvovaJl maogi domaćini, are^ki daMd narteomik KarboA prodi^dnilc obftine TUiArtav Kovaft in mnogi prijatelji ftok». Ob ^Av\MtLwi ao apre^ovorOa g. iirpnik Hor-vwti«, nadzonsBc Karbađ in predaednfk .V»J. odbora gr. FVtctgotieAc, Vtdbao pri tem je to, da ao tyKTJe vm. deia, ki ar> Jhn p«hč ko«, <^»'avfLi sami tz rjnbesii do Aole ki pro- &vete. Mnogo rasurnevanja. Je pokazala obttns.. ki piMJUioJa. tndl aole v AeJenu gori flB/arakem in Btr^oot. — Dance sem bfl pri ^odcie^ahVi in prorokovala mi |ft, 8LOVfiNSKl NABODc sobota, 4. septembra 1937. Stev. 203 DNEVNE VESTI V ponedeljek na kraljev rojstni dan9 fef se praznu\e hot državni praznih, „Slo-venski Narodi ne iziđe. Pri-hođnja števitka iziđe v to-retu — Nov pomofcnlk proraetnega mlnlstr-stva. Dosedanji pomočnik prometnoga ministra log. Petar Senjanović je bal na la-atxK> prošnjo upokojen, obenem pa odlikovan z redom Jugoslavenske krone II. stop-nje. Za novega pomoćnika prometnega ministra je imenovan ing. Mate Schneller, doslej direktor žeiezniSke direkcije v Zagrebu, lug. Scttneller j« bil rojen leta. 1875 v Dobri, realno gimnazijo je dovrši! v Karlovcu, potem je pa Studiral na Dunaju in je bil naj prej v službi Južnih želepnic. Po prevratu je služil najprej v Ljubljani kot načelnik oddelka za vzdrževanje prog, kj«r je ostal do podržavljenja Južnih železnic. Leta 1925 je poatal pomoćnik direktorja železni5?:e $Muihenega liMac. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 71 z dne 4. t. m. onjavlja pravilnik za oprav ljanje državnih etrokovnih izpitov v rudar-pkem rotoru mini«*trstva za co7dove in rudnike, pravilnik o strokovnem odboru za sadje in povrtnino pri zavodu za pwpe5e-vanj? zunanje trgovine, pravilnik o nad-zoratvu nad preparati in pomožnimi sred-fttvi, ki &e uporabljaio za izbolj&anie peHv-nosti moke. uredbo o podalj&avi roka za iz-meno platit na tovornih vozilih in razn«? ctojave iz »Službenih Novin«. — Dtp filmski ekspediciji v Dalmaciji. V?eraj zjutrai j? prispelo v Split te-hnifno osorje berlinske Ufe pod vodstvom reži-serja Jacobija in v spremstvu ekpperta Ufine centrale v Berlinu Roposlava Tanka. V ponedeljek prifip» 5e ostalo osobje z v*^e-mi ijiralri. Berlinska Ufa bo izdelala v Dubrovniku in okolici film *I1 Gastrone« po znani MilKVkerievi opereti. V torek /jutra i pa prispe v Split *e ekspedicija du-nafekega filmskega podj3tja Mondila, ki na-merava izdelati v Splitu m Dubrovniku film >Momari$ki ljubljenec«. Foto amater}l! Za izđelavo Vaftth posnetkov Foto Janko Pogačnik edina speciama fototrgovina LJUBLANA, Tyrfeva cesta št. 20 Nada Izđelava pomenl kvaliteto ! — Slab riholoT v Dalmaciji. V avsrustu je bil ribolov po vsem Primorju zelo slab. Na otokih srednje Dalmacije pa tuđi v w»-verni Dalmaciji je bil za polovico slahSi kakor dru^a leta. Dočim so nalovili ribici z Visa, Komiže in Hvara lani nad fco va-gonov rib, čo jih l»toe komaj 40 vaizonov. — Mmomarnost krmarja italljan^ke^a parnika, v noći od četrtka na petek bi ae bila. JJ* morju bli2u Šibenika kmalu pripetila teAka nesreća. Parnik >Ljub!ja-na« je vozil iz Šibenika proti Splitu. Blizu fcibeničke Rogoznice je »reCal italijan-aki parnik >Monte Gargano«, kl ^e prlha-jal iz Splita, v Šibenik. Kapitan >LLjubyane< je obvsstil o tem prutanićke oblajBU, kar pravi, da kaj U-kega Se ni do±lvel na morju. Najbrž je bil krraar na itaUjajiAkezn parailcu za-dremal in *eU airena g& je adramila. č» bi bil n** pamik vodi v prvotni m»n in C« bi •« ne bil u»UvU, u bil zavosil !ta-UJaeski pmrnik vanj tmš v sredini. BVDtJOVICKO PIVO se toH v restauraciji HOTELA ŠTRVKEL — U noUunkm ftloibe. Pred«edružtrvo ape-laci>k«ga RodiAjSa v Ljubljani je dotočilo, da preeUoe g- Petru Maležiču služba jtv-nega notarja ▼ Cerknici z 8. S€f>tembroin. Z* naetop »lužbe javnega notarja v Ptuju mu je pa doMtne ft. septembar. — Rivalske kužne botezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. avgueta je biU v drav«ki banovini *vinjeka kn« na 101 dvorcu, »vinjrica rdecica na 95, Kuga Ce> belne iaIoćtc na 30, Meklina na 9. garje na 3, šuštavec Qa 1 in penrtninsk« kolera na 1. — Vrane. Vremenska napov«đ pravi, raj je nekoliko deževalo v Sarajevu, Skop-lj«u in Splitu. Najvišja temperatura je mazala v Splitu 29, v Mariboru 27, v Beogradu 26, v Zagrebu 25, ▼ Ljubljani 24.2. v Sarajevu in Skoplju 23. Davi je kaial barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znažala 13.4. IAVOCM KLNU ŠoHOLSKJ IH»1 I v SKkl — Telefon 88-87_____ I LAVVRENCE TIBBETT, najboljSi pe- I vec. poje v opernem filmu I Metropoliten arije iz Carmen, Manon, Faust, Se* viljski brivec i.t.d. v nemškem jeziku. V dopolnilo ialoigra VESELI DODO Predstave v soboto ob pol 9. uri, v nedeljo in ponedeljek ob 5M 7. In 9. uri V torek; MED DVEMA ZASTAVABIA I — Vloniilec Žolgar obsojen na 15 let robije. Včeraj f»e je zagovarjal prer! bjeJovar-skira sofli^Vm znani vlomflec Kajmund Zolgar !2 Trgovima občina Veltita Nedelja. Mož ima na vesti nešteto tatvin v Italiji, Madžarski, Coškoslova^ki, Avstriji in Jugoslaviji. Sodififia v Tretu. Kaniži, Mariboru, Zagrebu. Varaždinu, Prapi, na Dunaju in v Bi*1jejovicah so j:a otieoVlila eJvupno na 17 let robije in to kazen je Zol^rar že odsedel. Zdaj ^ra r*a za^lcduje Se policija v Varaždinu in Zagrebu zaradi novih vlcunov. Le-tn« je 2olf?ar kradej do Bjelovaru. Na§el si .to bil tuđi dekle, neko Anko Lukčič, ka-teri je natvezil, .la je trgovski potnik « Slovenije. Obetal ji je seveda tuđi rakon, frprav je že oženjen in ima otroka. Kon-čno £a je policija prijela, njegov pa>1aš Lon^arift j^ pa mlnc?^! pete. Pred sodišoem v Bjelovaru je bil 2olj?ar ol^ojen na 15 let robije. — Smrt slaTnega sarajevskega astronoma. Včeraj zjutraj je umri v Sarajevu astronom Akif Hadži Husejnović. star 70 let. Astronomijo je Stiudira-I v. Kairu in eicer pred 55 leti. On je na orijentalski na^in določal točen ?as muslimanskih molitev. — Mlada Kumunka iz^laila v vlaKu Zagreb—Pariz. Vsi većji evropski listi pi-šejo o zagonetni usodi mlade lepe Rumun-ke Lye Kogan, rojene leta 1912 v Ki5inje-vu. Juridične studije je dovršila v Jas3y, a zadnje čaae se je preživljala ■ pouče-vanjem klavirja. Koncu julija je dobila od svojega v Parizu fivećega brata pismo, v katerem jo vabi, naj ga oblSče, ker je že li let ni videl. Dekle je z veseljem sprejelo njegovo vabilo in prispelo 4. av-gnsta v Zagreb. Naslednjega dne se je odpeljala lepa Rumunka proti Parizu, ka-mor pa ni prispela. Izgrinila je brez »ledu. Francoska policija je naproeila vte policije večjih evropskih mest, naj ji poma-gajo iskati pogrefeano Rumunko KINO IDEAL PREMIERA! PREMIERA] Nino Martial najslavnejSI sođobni t«nortot v prcAcrasnetn filmu VESELI BANDIT Režija: Rouben MamouUan Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri v nedeljo in ponedeljek ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. — Sresko naAH»tvo ho*ejo đeloUr&tl. Sreeko naCelstvo v Samoboru Ima svoj« u radne prostore v privatni hićl. Ker pa ne plačuje redno najemnine, mu je hlšni gospodar sodnim potom odpovedal prostore. Ker ni bilo ugovora proti odpove-di, je postala pravomoćna. Sresko načel-stvo l. septembra »1 ispraznilo hide in zato bo res deložirano, kar bo menda edin-stven primer te vrste v naSi državi. — Plas ga je zasuL V sptočco bolnico so prepeljali davi 4Sletnega del&vca Ivana Tirika iz Konjice pri PoliniRu. Ttr-Šek je bil zaposlen v kamnolomu, kjer pa se je utrg-al pl&z in ga. podaul. Kamenje je Tirfeku atisnilo prsni kod in ga. poikodo-valo tuđi po glavi. — Najdeno uto^jenčevo truplo. Drmvm pri Srediftću je oni dan oaplarvUa truplo n«suute^a moškoga. ki je ledfc&lo v vodi *e najmanj tri tedne. Utopljenec je bil sred-njih let, moćne portave. BU je narfbrft spla- var ali deLavec. Na truplu ni bilo nobenin znakov nasilja. Zato je najbolj verjetno, da se je utopljencu pripetila neareca. Kdo je utopljenec. ni nano. Pokopali » ga v Sređttcu. — Nainanllo in zafaTala. Radi bolehnoeti in vieoke &t«rosti 74 l^t eem odda] po dol-gih 34 lefcih vodetva svojo priv. tr^oveko Jolo fttrokovnemu konzorciju, kateremu sem i2posJo\Tal toiadevDO koncesijo. Povodom t>e?a se pričano zahvaljujem v&em Uv*im za vod ovim uokel^em sa nj* požrtvovalno, u«pefao in tovari&ko sodeJovaaje, veem svojim biv&m gojenk&m in gojencem ter njih fitaršem za zaupanje, s kateiim so i učiteijptvonn vred pripomogli mojemu zavodu do Mrfanjefrs vieokega u^eda. Vse p« pmoešm, da me ohranite v prijaAnem «pomi-nu! — Iskreno želim, da bi ^avod uspešno napredoval tuđi v bodoče ter da bi javnost prenesla enako zaopanje todi na moje na-6lednike! Josip Chrietof — Vpteovm«je v điCkonc. trgmrsko oH-UMe »Chrtetofov u*nl savod« Domofermaska cmte 15, ki je sedaj v Ljubljani edtel te vrste poirjen od ralnlfttntvB tffovlae *ta Industrije, je redno vsak delavnik dopert-đne in popddne, ter tuđi v nedeljo in na praznUc đopoldne. Enoletni trgtirvaki toCaj tega zavoda ueposablja svoje absotvente za vmkovrstno pisarniiko slufbo. Po iio-vem nacrt«, ki stopi letos v veljaro in g* je samo za ta zavod odobrDo ministrstvo, je ttKOvflki tsfiSjJ of0anl^fWi MoC csjflsslMk trgvvska sola. Odobrena so tuđi nova iz-pridevmla, ki stu^jo obenem Isoi doka« dovršene vajenlAke dobe In eno leto in pol pomočniike prakse. Poufiujejo profesorjl Uguvklh in ostalih srednjih sol. pouk pričae 14. ■mHfinUa. Pojasnili daje ravnateljstvo, na ieljo podlija brezplaCna dol-stoa naznanila. Pišite ponje! Jutri ▼•I mm platrinmko slavj* ▼ Kamniiko Bistrico t Iz Lfabliane u— Ljubljana na kraljev *>jstai dan. V ponedeljek 6. septembra 1937 se obhaja rojstni dan Nj. VeL kralja Petra n. kot državni praznik. V proslavo o© ob 10. v «tolnld »v. Nikola ja akrvesna pontiflkalna maSa, po kateri se bo zapela zahvalna pe-sem >Tebe Boga hvalimo« s pripadajoCo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9. uri, v evan-geljski cerkvi ob 10. uri, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti at. 9. pa cb pol 9. uri. G. ban bo sprejemal od 1130 dalje v kr. banski palači (Bleiweisova cesta štev. 10.) poklonitve in Čestitke. —]j ProslaTa kraljeve ga rojstuega iet«inire ▼ Lijnhljant toplo priporočamo, naj ei ogleda naval pri jutranjih voeeh, ki v*wijo med 7. in 8. uro iz Št. Vida v Ljubi jano. Na posta jal i ^ib stoji občinstvo, ki ne dobi prostora na tramvaju in mora &vkati na naelednji voz. ki pa pri vozi zop?t poln, tako da se ^1ovp4{ i«*dva stlaČi med potnike. Naj bi se promet uredil tako. da bi ob jutranjih urah vozila po dva voza dru? za drugim, kajti eneca |e tako velika, da nastaja nevamost za potnike in promet. —lj Novost na kopališ^u Hirijr. Zadnje Case so Stevilni posetniki ilirijanskega ko-palidča opazili prijetno spremembo. Voda v bazenu je namreć vsak dan enako kristalno čista in navzlic hladnim večerom visoko temperirana. Neoimorno so bili zad nje mesece člani na delu, da zadovoljivo rešijo problem čim pogostejšega menjanja vode. Iz nemških kopališč so dobili mig\ kako to zadevo uspešno rešijo. Seveda je bik) treba metodo s primernimi aparati akomodirati na na£e prilike. In uspeh je bil kmalu tu. Voda ostaja čista kakor kristal in je v polni meri dezinficirana. Ko bodo spomladi z novim emajlom pre-barvali stene bazena, bo naše kopali&će tuđi v tem pogledu prekosilo drage ino-zemake naprave. Kopalci so srpresmembo kmalu zavohali in v obili meri uživajo radosti prijetne kopeli v teh krasnih sep-tembrskih dnevih. —lj Umrli v Ljubljani o«l 27. avgusta do 2. septembra; Lukman Fran<--. :10 let. vi.iji banani uradnik. Koštanjeveo Mii>-ka. rojena Vidmar, 8I> let, žemi 7;i«^bn. uradnika. Va-Vuinik Helena, roj. Suša. 9T> let. vdova krojača, Keber Ana, roj. K^vec. 80 let. po-str«£nica, Rohlek Ljiidmila, 84 let, bivša notarwka uravinica. Kukulide#; Panika, 4fi let, žena tnrovra. Subotica. — V ljubljanski bolnici so umrli: Drev Noža, roj. Vidmaver, 40 let, Žena drž. vlakovoiljc v p., AMč Ivan 4 mfeece, Mn po*witnika. Kladje, aVina BTanca pri Breiicah. An^nr J^Sko. 4 m^e-ee, sm pr0?. ćelavca. Liti ja. Eriaveo Po?i-dar, 16 let. sin žel. uradnika, Kranj. kolodvor. BeSaj Franc. S7 let. pokli- neznan. Rakek, T^v*tik Anđela, roi. Lnvro :^1 l*»t. žena »trojnika. Riznica. Bedrač Terezija, roj Čeh. ft4 let. drž. upoko>onka, Dravljn. PoharFranc. ?o 1^. hlapec. Naklo pri Kra-nju. Slaili^ R«dolf, 5 me^ecev. pin dr-lnv-ca, Po4ftnik pri Lrt.iji. Otrp? Joftef, 5j let. dkižitelf drž. žel.. Zaloe ob?. Polje, fiuMer-ši? Anrrela. 50 let. zlobnica —lj Glaabena Matica ljubljanska se je na pobudo režiser ja g. Ci rila Debevca ođ-ločila, da otvori v letošnjem §ol. letu na svojem zavodu jerikovni tečaj za praktične vaje iz slovenkega književnega jezika. Tvarina tečaja bo obsegala teoretieni in praktični del. V teoretičnem delu se bo gojila tehnika govora, pravilno dihanje, tvorba glasu in glasov, v praktičnem pa se bodo vršile bralne vaje iz slovenske iz-vime beletristike in prevodne dramske literature. Tečaj bo vodil režiser Ciril De-bevec, ki uživa sloves enega naiih naj-boljŠih odrskih govornikov. Pouk bo v skupinah največ do 15 poslulalcev v enem tečaju, trajal pa bo pouk skupno 2 uri na teden. Prispevek znaša 40.— Din mesečno, priglase sprejema pisama Glas bene Matice. —lj Zatotek nove M«one tuđi v kinema-tofimfili* 8 koncem poCltnac se prične nova seaona tuđi v nafih kinematograf ih. JCekaj filmov zadnjih dni t« kaAe, da smo v za- četku nove sezone. V kinu Matici je tekel suoči sadnjiC film >V »enci giljotine«. Skoda« da }€ bilo za ta film v Ljubljani ranne-roona malo zanimanja. Maraikomu bi koristilo, da bi pa videl in se malo samislil ob groBOtnih priaoiih iz francoaike revolucije. Dane* pa prično v kino Matici vrteti film »Ura izkuftnjavec z Gustavom Frohli-ehom in dražeotno Lido Baarovo v glavnih vlofr&h. FMlm je zelo napet, kate nam mlado ieno, kako se bori proti iskušnjavi in kako končno onaga. %t im«ii Gustava Frohlicha in Lide Baarove nam j&mčita za to, da ima film »Ura tekuJnjave« vse last-nosti dobregm filma. —lj Vabil« riantm Jadran»ke strate. Brateko društvo >So$a< odkrije jutri 5. t. m. ob 11. uri đopoldne pred novo palačo V9»utiliike knjiŽniee spomenik velikemu glovenskemu p*«niku Simonu GregorciČu. Počivamo vse (lanstvo in prijatelje Jadranske straže, da se udeleie proslave odkritja ter da s tem izkaiejo *a«t zr^pozahnemu peraiku. Čuvajmo naHe morjef —li Pernici gb«r OUnhen« Matire: V torek zbor za Cavallerio rusticano ob 19. uri, ve# ostali meiani ibor ob 20.15 v Hubado-vi pe««ki đvoraaj. —lj Za koncert operne koloraturoe pe^ke Pavle BargoieT«, ki bo 10. t m. v franči-fekan^ki dvorani, vlada že eedaj veliko zanimanje. Pavla Ber^otova je slovita pevka in je prijela ob priliki pevekili t^kem lani v Tratu pnrp nagrada Predpfodata vatop nic je v frančiškanski pisarni >Pax et bo-} numc —lj Sdmienje pekov ▼ Ljubljani obveza svoje člane, da bodo pekOveke proda ja Inice v ponedetjek, dne <*. t m. na rojstni dan popoldne pa zaprte. Uprava. Nj. Vel. kralja Petra II. đopoldne odprte, —lj Uprar« ^entjakob^kega gledali&kega odra vabi k «K>dek>vanju vse dame in gospode, ki imajo ve*?lje do igranja. Prijave je nasloviti pismeno na upravo odra. Vsak pa se lahko osebno zglasi od 9. septembra zvečer od 20. ure dalje v ffledali-fkih prosrtorih v MBfttnem domu. —lj Zdruienje mesar jer in klebafitarJeT v Ljubljani obvedča cenj. občinatvo, da bodo v ponedeljek 6. t. m. na rojatni dan Nj. Vel. kralja Pertra II. mesnice in meaar-Fke stojnice do 9. dop. odprte. Zato prosimo, da se občin*tvo pravo£a«io pr^skrti z mesom. —lj Iilet r Po»tojno dne 5. t. m. oe bo Tršil. Odhod iz Ljubljane ob 6.15. Zadruga £?1. uradnikov >I>om< v Ljubljani. —lj dola Glazbene Matir« Ijsbljaoske eprejema tuđi 5e nadalje priglase starih in novih szojencev za v»e glasbene predmete, ki se poučujejo na zavodu. Prijaviti se je v pisarni Glash>ne Matice v Oospoeki ulici §L 8-1. —lj V torek 7. t. m. je zadnji dan za vpis na ljubljanski državni konservatorij. Ravnateljstvo opocarja v«e one, ki nameravajo obiskovati glasbeni zavod v nastopajočem bolskom leKaterci€. —lj Balinarji prirede jutri 5. sep^^nibra na Strelicu Pod Rožnakom tretjo tekmo f klubom >Lev« za oN»4oj »Podrožnika«. — Redne slnibe božje v evanjreljftkl eer-k\*i. Ker se je paator g. Schaffer vrnll i dopusta, bodo od jutri v evanjreljski cerkvi aopet vsako nedeljo ob 10. služba božja. —lj PntnikoT iilet r Postojao dne 5. t. m. §3 vrSi kljub odgoditvi odkritja spomenika ViteSkemu kralju Aleksandru I. Potuje se s ponebirmi vagoni z rednim vlakom ob 6.15 zjutraj. Vozovniee dvigniti v biljetarnici Gajeva ulica, t**kom danaSnje-jra popoldneva. —lj Učni tećaji za srednjeSolee in priva-tis*o. Po>ehni te&iji za nižji in vUji tW,ijni izpi*. Vpi<»ovanje in informacije o-l fi. *&p~ tembr.1 Tiđprei pri Sojkom u nhj$ri sr. Rom-baču. At?., jrimnazija na Poljanuki ot^ti. —lj Napad v tivolsk^m S*>i*lu. V eozau nad Tivolijom in na Rožnaku so se ie od nrkdai radi /birali potepuhi. Zla^H nevar-ni "O ženskara, ki $e same izprehajajo po cozdu. Tuđi ^frai popoldn^ je planil n^k postopač ncnadoina \7 sošFave nad rezf*r-voarjem pred nfko damo. Najbrž ji je hotel iztrgati ro?no torbico. Dama je pr**pla-?eaa odhitela nazaj po poti in jo je n^zna-n^. zasle<1oval. dokler ni zagledal drugih >prehaiaicev. Sele potem jo je popihal v gozd. Uprava policije bi niorala večkrat poplati rodarje tuđi na sprehajali^ča nad Ti-volijem ali pa postaviti tja stalno stražo. —lj Putnikov iilet t Postojtio in na Rakek. Putnik priredi jutri kljuh odpov^di sv?fano*ti na Rak«»ku iilet v Postojno in na Rakok. na kar izletnike opozarjamo. Vlak iz Ljubljane odpelje ob 0.15. Udele-žonci si IkkIo ogledali Postojn^ko jamo, na-Fui^fud O(i jafti 'v?fujj rm of^pfotl Fd oj zatvava. —lj Xi bil škropilni arto. Včeraj smo po-ročali, da je v Č«trtek zve^er na hodniku pred pivovarno >Uniont avto povozil e nek žepar ukndel Vi'ktorji Komanu ?(io din vredno srebrno uro. V tštanovanje Franca Jen-ka v Dnav-ljah 1^4, ^e je a\4az*\ pred^noonjim bera^, ki '}€> f>.lnf«el zim.»ko rjavn *i*knK>. nekaj knmadov mila in ve-ć dnip-h predmetov.— Tjmaou Zaletlju pia je drz^n tat odne*el z nove st-avhe na Gospnsvetski resti mlejo. brivRko orodje in aktovko. v»e okupaj vred-no f?*V) Hin_ —lj Vlom v izložbeno okno. V izložbeno okno trgovine K Sosa na Mestnem trgTi 18 je vfieraj med opoldanskimi urami ne-kdo vlomjl in pobral iz izložbe nekaj srajc, dve ženski kombineži. dva, pulovera in nekaj dnigre robe. Trgovec je ofiko-io-vaji za 560 din. Iz Ptnla — Pro»la\ra rojstnejra đne kralja Petra II. Ptuj bo letos svečano prošlavil 14. rojstni dan Nj. VeL kralja Petra II. Đopoldne ob 9. urj bo v prosti jaki cerkvi slavnostna služba božja, zvečer bo pa v Mestnem gledaliSčif slamostni pevski koncert. NsLStopili bodo pevci pevskega društva »J-adr&a« Iz Maribora. Trgovine bodo rta rojstni daji kralja Petra II. ves dan zaprte. Bcxio pa zato v nedeljo In na praznik v sredo vse dopolđne odprte. — Napad, V ptujski okolici Je vedno već napadov na mirne popotnike in kar na cesti. Te dni se je vraćala po cesti domov 401etna koćarjeva žena Terezija. Klane<5ek i2 Pođlehnika. Nasproti sta ji prižla dva ceaiana moška, ki sta jo brez povoda na-padla in jo tako težko telesno poškodo-vala, da je morala v bolnico. — Vlom. Te dni 30 neznani vlomilci vio-mili v hiSo posestnika Alojza Meškota v Sobotincih ter ukradli precej obleke in pe-rila tako, da trpi Me&ko okoli 5000 din Skodc. Orotniki zasledujejo vkrmilce. — StavVbna «exona je bila letos v Ft u ju zelo živahna. Zgrajetie so bile tri stano-vanjske niše in je zadnja ge. Schwab tuđi že pod sto eho. Izvršenih je bilo tuđi već adaptacij starili poslopij. Tuđi mestna ob-čina prezidava na svoji niši v Panonski ulici portal. Le škoda, da se fasada ne du napravila, na vs«j fronti, marveć samo do polovice hiAe. kar to celotno lice ulice zelo kvarilo. Zelo pa pogrešamo v Ptuju Se uradniSka stane? an ja. Zlasti u radničke druiine, ki so v Ptuj premeš€ene iz drugih fcrajev, n« na.jde)o primemih atano-vanj. Sedaj podirajo pri parku stare ob-činake hite, kjer bo razSirjena Dravska ulica. S to razSiritvijo pa se bodo prido-bile prav lepe atavbce parcele. Ali ne bi kaaalo, da IH mestna obAlna na t^m pco> atoru sezidala moderno stajiovanjsko hi-do s st-aaovsflgi po dve do tri sob«, da bi tako tud! uimdnidtvo dobilo suha, sotnćo* in zdrava, statiovadcga. Kongres kirurgov se nadaljuje Ljubljana, 4. septembrm Po včera^Snjih otvoritvenlh svečanost ih je piiićel kongrres Jugoslavenskih kirurgov svoje delo. Na spoređu je bil najprej ob-iiren referat prof. dr. SaltykowA z za-grebške univerze o: >Peritotntl8 perfora-tivi« in o isti temi referata primanja dr. Bozidarja Lavrica ter prof. dr. Zalokarja iz Lju»bljane. Jugoskrvenako kirurško dni-itvo, sekcija Ljubljana, je izciaJo plavna referate ftnenovamh »wU>rje\- ic referat o drugi glavni temi: >N&phroliUiiaaU« dr. Blaskoviča iz Zagreba v knjigi, ki je bila razdeljena med udeleežoce kong^rema.. Referati so zbudili med prisotnimi živo zanimanje, kar s* je pokazalo zla^sti v debati, kl so v njo posegli aanitetni pol-kovnik dr. Cvitanović iz 9ara)«va, univ. prof. dr. Kostlvvi iz Bratislave, dr. Ml-kula, dr. Genilano« iz A ten, dr. Ojanko-vifi in dr. Paleček iz Zaj^rpeba, dr. Stojadi-nović in dr. Stojić iz Beograda, dr. Boto-vić iz Pažarevca, dr. Rieaner Iz Zagreba> ln drugi. Vćeraj popoldne se je vršila »kupsćina Jugosknrenskdga kirurškoga društva, na kateri so bili izvoljeni za častae člane dr. Jano iz Bukarešte, dr G«rulana iz Aten in dr. Kostyiivy iz Bratislave. Na *kup£Nehrolithia^is« dr Bk^koaićA iz Zagreba. Po tem poroćllu se je razvila zo-pet živahna debata, kl so v njo poeergn skoraj vsi udelelenci kongresa, Popoldne bodo nadaljm referati o prostih tetmah. na kar bo ob 17. obcnl tbor l)ub*janske sekcije Jugoslovenakega kU rurskega društva. Naše gledališče OPERA Zac«tek ob 20. uri Sobota. 4. septembra: Pod to goro z*leno. . . Opereta. Izven. Znižane ceno od 30 Din navzdol. Nedelja, 5. septembra. Ero z onega sveta, Iz\en. V proslavo rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra n. Oene od 30 Din navadol. Ponedeljek, 6. septembra: zaprto. Torek, 7. septembra: ob 1». CavaJlwia rusticana. Predstava pod milim n^boan pred Glasbeno Matico. Isven. 21nizano cene od 20 Din navado!. Sreda 8. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Zniiane cene od 24 Din navzdol. Cetrtek, 9. septembra: Boheme. Izven. 2ni- iane cene. PeteJc, 10. septembra: zaprto, Sobota, 11. septembre: Caricine Amacorn ke. Premiera. Izven. Predproda.ja vtitopnic pri dnevni blagajni v operi, ki posluje vaaJc dan od 10. ure do pol 13. in od 15. do 17. + Drovt t* bo pola revijalna opereta naj-bolj popularnega sodobnega. ćeAke^ra kom-ponista Beneaa z naslovom >Pod to goro zeleno. . .« V opereti go^uje gddia 2u-pevCeva. ki je ie lani pela v tej opereU svo^o izredno ućinkovito vlogo nećakinjo \lene Po enoletnem studiju na Dunaju nastopi drevi T^vic ga. Smerkoljeva v vlogl Palifkove. Vsa ostala zasedba kakor pri lanskih \-prizoritvah. Dirigira Zebre. Režija je ge. Balatkove. Veljajo znitano cen* od 30 Din navzdol. »Cavalterla ru»ttcs»»« pod milim nebom. V torek. dne 7. tm. se poje pred pf*loip-jem Glasbene Matice Mascagnijeva ctp*T9. >Ca\*alIena rusticana* v naši aaiani oviličnl za«edbi. Z vpriaoritvijo te opore pod milim nebom, ki jo pripravlja prof. flest. borno gotovo uatregli Stevtlnim prijateljrm tepu dela. ki se ie nad 40 lrt v raznih seznnali poje v Ljubljani. Pri predstavi sorieluj* tuđi pevski zbor Glasbene Matice. Na ra5q>ola^o so moćne koncertne orgle v Huhadovi pevski dvorani: tako smo prepričani. da bc> to prvovrstna vprizoritev. Cene oti 20 Dm navzdol. Predprodaja v operi. Začete* točno ob 19. uri. Preiniera Pamia-Balatkove open»t«* »< a-riWne AmaconkfNf bo v soboto, 11. t. rru Strašna smrt mladeniča Jeacnic«. 4. »eptenibrA. VCeraj đopoldne kmalu rxi 10. h- je ▼ tovarni KID na Jesenicah smrtno ponc^re-Čil 21 letni delavec Stanko Vchcr i/ >pod-njih" dorij, zaposlen pri podietju Sloflra^. Vcber je sele š*iri mc»ece delal pri tvrd-ki in \xeraj je bil zaposlen s plesanjem v prostorih nove jcklarne. 5plczal je po le- Stvt do žerjava, ki se ?e nenadoma 7ifel prenvkati in ie nc^rečnega fant« s t*ko »iW> pritisnil oh žele/no ograjo. da je hruhnil kri in je h\\ takoj mrtev. Nesrc^neža so spravili na tla in poklicili /dravnika dr. Sraba, ki p« mu ni mogel voč pomagati, kajti Veber je b;l že mrtev. Pokojni mladenič je Kil izredno krepa« in simpatiČen fant. \-net Sokol in 1juSt/niT tovariš. Njftffova tragvena »mrt je vzbudilA žalost v vsem revirju. Krivda im nc«roči ne zadene ntkogar, trajj'čno fantovr) smrt je pripisati zgolj nesre-Ćnerrtu nakijucTU. Pokojni je bil vnii hjp*nt Kržtinikt, mjne-ga Trebuš-nika. ki *a je Jtnko MUkar tiko drastično opisal v dveh povestih. Iz Novega mesta — Enoletni tr*;oY«ki lee»i vpi«ije dne** no. Za*«*ek pouka 9. *errt«-mhra. Pcataad ia ostani tlmm Stev. 2t*> »SLOVENSKI NARODc, ■otete* 4. aeytimljca im. Krmi Cesta zdrav ja Ježića — Brod pri Tacnu Na]bol] korišten boj proU toberinlozl |c ta ostane aje preprcatev Ljubljana, 4. septembra, 2ix>r protituberkuknoih boroev oJumja Ljubijana-okoiiCa je stavii kot voijo zali te vo v svoj nacrt: »eeftto sdravja«, ki l>i ue naj z.gTa-iiia v ravni crti: Ježića __ Brod pri Tacnu, približno 4 km Joliuie. Ta na-čri je vreden, da se pri Dj*m nekoliko pomutimo. Mar»>Juiteri čitatelj &o bo prijel za glavo: cet>ta in adravje? Saj vendar vucrfcdo ve in vili. da w) današnje c\**e $ svojim, po im>-torjtti pov&roCenlm prahom, pravo purtaslov-je m zasmeh oajenostavnejsih z«lravs*tvenih pogrojev. Odgovor: Ravno /a to gro; sa vee one, ki po agraženi po tuberkulozi, jo nuj-no j»arre**no, tla se jim u*t>va,ri bivall&e ob cesti, kjer ne bo niti praha, niti ropota, na- j-protno; metsto t^h skcnl!;"\ Of*-ti, hi uživali fitaJno čist hi zdrav planinski vidnih. y ka-terem postane na&e telo orlporno proti vsa-kemu napadu tuberkuloze, reuma-tizmu m in drugim, naše olravje trpropai*oajočiin de-genenativnim ol>olenjem. \>ak dan čitamo, koliko in kak&ic ce-6te grade na£j kulturncj^i sopedje; Cf*t kaka utopija, 7.1a*»ti. ker fp je miael rodila H slovenskih niovjra-nov? r>aleč o*\ teffa. nujna in prav lahko us-tvarljiva potreha je to; i»peš*»n boj j»rot: tuberkulozi jo neophodno ralneva. Otrl^jnio ei, kako je ta nacrt zamiSljrn?" On savski oboli se ra7tezn o>I vaši Brod pri Tacnu do Tavčarjevega Dvora na Ježići savski nrod. ki ima Ie nekaj malo nii-vir. \>e dmfro pa je noraSiV>no z nišo in nričetki inanjvTedneifa jro/da, tla ol^Tnjp iz savuk^sra proda. Vps tn f»vet {rorspodar^o ni.V<\ Ost a nnj bi hi-H n. rr. A rn široka rn asfaltirana. 2 ni pa h\ !«luXila 7A je^o f konji. Vps hi?ni dH bi moral o^^Mti ne7.a7idan, da bi bi] 2n>tm?en Tfns'np k «w>'ncu, rv^ta bi niti najmanja n^ Vn?.i1a oko^^o: vsak motorni promet M bil Ptrofco prepovedan, rio vp>lia\> bi pa pri^el ^opf*t koni=.ki promet, prišli Hi do veljnve T»a*i ii'itomor=lci konjici 7.1 vo^tiio. bosanski knniir" pa 7-n ie^o premo*nc\>5rih bolni-kov. povifona bi biln pamo m'miin^ta ko-Te^.T. da se -rirorvnv1'? \^nl< ropf■* po pp!i5-njih prometnih fp^t in iilic, ki nnm kvario d*»n 7rt dn^T>i nn^1 zdravjp, tPfiTi rn c^sto, k? bo brez prahu in brez ropota. ^a dlTn: je da bo fn» ne samo pnjotno. nf"To ^di Tilravo in n-IMe na pav^Vo pof^-npjbje 7v1ra-vi!^n preb^rnti. Vrp dr] s^vorno od projektovane >c«rfe T>1ravjn< nahnvi.V^pflra se *aav«?k^Ta proda bi pfl norabij.il kot jjtavbi^e. Ta J>rod ie dan*v !a»t no^inib lonptov. od nie^o nj-mn kmrn sVoraj niknko kon-sti. Stvar Ie 71^:51 v»nn fflko-1c* Slovenska banovini bi rrr*vliln rfvsto v rirorai ozna^fni ^"rini in irflAlav? v ravni ffrti- Tavfariov Dvor — BrM. 7 7aVonom p>n bi pp vt»p sevemo le-fpčn Tmiji-^^ O-1 »erfsto 7f1nvhf do Sive ■nr^frip**^ -70 tfnvbiV'p PMorriro t#**r.i stav-biS^r, b-i po«p«tTiiki od=itoT>ili iir»mv« nstano-v*» v-Crntc* 7dravii*. 'V^^m bi a Toilovi<*o T>^c<*ptn!*k; R.im" raTpolacrnV. "VeVomno bi b"V prv:p?itni\'* 7 UfltflfOV^ mat-pri-iltln TP-M 7i^fnvoTini. Vrr bi .*vr+ TnbT^o poljubn" pr^- Fo!ovica stavbi% pa bi tako prišla v korist vppm onim, ki bo dandanee v ptaJni nevarnopti. «ia stre njrh in c^o njihovo rodiSino mori 1 ka — tuberkuloza. Stavbišoa bi n.imrer služila predvsem oni tuberkulozi ojrroženim rodbinem, ki jim danda-nea sfa'no vlisi Damf>klejev me? nad pla-vami. Mnosro jo dan«lanes plovenr«kfb rod-bin, v katerih je bdl oč^e ali mati ali drue ?lan rodMno »loilcro oskrbovan v tuberku-lornih »iravLli^ih: vmi! pe je v rodbino. »Vuz.i pvnj 'rvi^tanek. je na v stalni nevar-ncepti rdravja«. tam bi se ? 8arrim bivanjem. tw>lnčenjom in ^portnm v kra-tkem tako utrdil. dn bi bila vsaka reomooek. Se ja^neje pa bo izhajala vr*vJno>t bodove ^cc**c 7«lravjar iz na^iednjeira promtelo- ka. O^lejmo at, kdo so vei tašti, ki bi jim oesta zdravja fiittiila? Kat redeoo prid«jo pred mm v paštev tulierkulozne rutibine » oKtravljeoo ali ta-prto tul crkAiiozo. Na videz Zidravi, «o veo-darle v»i tako curžavi in pidkavi, da £e \>Ak nc^trokoMijak fitpozna. da tu nekaj ni v rohi. Vsi (aki 61ani teb slovenskih rod-bin, o katorib dandanes nik«io ne vonii r*-čmio, 6O zapisani propasti; pcej ai\ aiej bi jih pokosila 11*0rilka-tuberkuloza* Ako p* jnn nudicivo prebivanje y planii*keui pimI* nai'jm smo )Uii zajamčili zdravje »avctnlar jih nizino s tein ni U uajnoanj^ go«pole i. l d. bi inveli se nadalje ta.m. kjer jra ima>) 7xbj. Ražen t4;^a p.i dane^ no vsejj aloveaekih m«tih in i nmah \*e preveč OkKlalju>e od narave. lle« je Bi-cer, da na« moderna higijena pravHno na-vaja k >portu in z njim k udejflrtvovanju v naravi, tuđi se naš Človek obilno udej-stvuje na kolegu, ka* we je trelm pozdrar-Ijari. TVhla — koliko je našega življa v omenjonih krajih. ki ni deležen niti sporta niti ne liodi nikoli v ložjo naravo? Posebno vidimo to med pr^^niožnejšimi sloji na-šecra narolu<žbi, najve^ ima ta eneirn otroka. Tn kako }€> 7.% fejr.'i e-linea prvikrbljeno? Mati prirfe is ^lii/bA mora =e preobleT*i. nakar vsa Tit.m-jena f»elje vo/irek 7, r-diucem v Ti voli. ki pa nnna dovolj txvrHt4wra »raka. Včom taknn oesrečnikoni bo t, »fe&to zdrav ja--. lakoj iu najpravilnejAe pomagano. ' Jb >ic«ti zdrav ja € bodo podjetni'ki rgndd-]i t^tanovatij-ke hi>e z vso moderno opremo, stanovanja U>»lo ^m lahko 7.elo mala (eno-, <.lvot tam iM»peval kakor uFpe-va in nlečf planinska roža, pa tuđi ako bi ne ime! jesti dru^ejra nejro Crn kruh in sadje, žgance in krompir! Marsnkateri rol->>ini slovenskeira intelifi'enta bo t«ko zajamčeno zdrav je — ka jt\ mi Slovenci moramo z bedo, žal, Se do-l^ro računati. Tuđi ni nobenega dvoma, da ei bodo pre-rno/.nej.^i ljuilje, uvidevM pravilnoet higien-skih na-ukov, o-b >e«*5.ti z^lravja* 7gradili lastne rodbinske hišo — kajti elektrika, vodovod kanalizacija, poleg icrrišč in plavali-šodo ponavljale. Kdor se kaplje ojb Savi na eolnou. T»osta,i;i uvetlo-rdt30 kakor kuhan rak, ali paz.iti ?e mora, da se opasno ne opeče. Ta kopelj je idra-vilna in utr ju je naše zdrav je. Kopelj na balkonu v mestu Ramem pa je brez vre«l-noFti, pa ntijsi jo človek po njej čm ko zamore c. Brez dvoma je tedaj, da bo eh^Zrla »ce-et^ zdmvja« velikemu oju. Na »cet>ti zjlravja« hi »e zarfe^adelj postavljali dijarici konvikti % internati in sirotišnlce. Za nad-zovmto ne borno v zAdre^ri. saj imamo na stotine diplomiranih ir» najizbomejšlh l*e-dago^rov in pedag-oirinj. Roditelji pa bodo brez skrbi, «la bi n jHi deca n. pr. takoj po maturi zapadla »traiori morilki-tubork-uloia, proti kat eri čeeto nol>en sanatorij ne poni aga več. N"ajbc4j korititis\ lx>j proti t«i-borkulojj je in ostane: nje preprečitev. Samo ob ^ehi je umevno. da bi t» dijaški k dovoljno stavbišč za \*e one, ki nagiba jo k tujher-kulozi in imajo §e ča»a dovdj, da se na-pram njej pravočaeno zaviarujejo. Vsak pri-mer od prte tuberkuloze bi •• breipogojno odklanjal; rnlpnta tuberkuloza epa*la paO v izolirnioo. IV^rnalo ^e je »icer. da se na t^m mo-tn prav nada pozdravi tuili odprta tuborku-Ioza, vendar bo A'^ako'mii.r ja««no. <>a na >oesti zdra-vjac ne wne biti prav 1M9-sar, kar bi o^ražalo zd-ravje on*kor 7^roraj rečeno, pa moremo kotmaj pri^akova-ti, da bi človek Uikaj U>k>vai za tuberkulozo. ka>ti živol bi stalno v podoebju. v kat«rem tdt*erkidori ni življenja. Gre tedaj Je z* to, da ae b il-gnraostjo prepreci vg.uk ik>tok odprte tuberkuloze, kaj se prav lahko poseže. Cesta zđravja pa je prav namen|eti» zaprti tuberkulozi. Žalo bo pri&o k*r satno od £6*>e, da b^tlo m2ne 7-avarovati 1»oJeifiijn t*-kiuovale, kat era bi 6im{kreje ofe cwti »Iravja i*rra*hiU okrcvaUK« z* inroje »at* rovance. Pomisliti jo treba, da nofiijo utva. rov«lnir>»<*Jj usfreieno, ako jim mti-i njifi ravarovalnioa naj^icniTn^.r-i lek — in to je okrevali**« v pl.^iiiv 1;i«jh po^ine*»j». Kfrkor >e b^o že ?^X>r«j nnonr-im>, je po»3nebje ob lK>TVwoi »ceJvti 7*lra\ja« 74iravMno ne samo za tuberkulozo, ne^o tuđi za rcvmo. i^bij in pljuCno flstmo. TikM t« >>ole7.ni po /elo Txi?o«ste: znvarovalnire bodo tTidi 7a nje naj«leneiše i/hajale v ol»li-ki okrevališča ob »rostl zdrav ja«-. Štednji? ImuIo bre? dvoma na§M po^ljetni-ki. k? l»Oiln ob sresti zdravja« 7-irra*liH v evrlin 7flravljenj,T zaprle tu>>erkiilo7e no *n-nn*orije. neiro ivavadne hotel*. Clove>ku. ki oboli za 7anrto tuberkulozo, namre.'' nika-kor n1' notreben sanatorij, pae t^laj tak ^lovek na*»eVi v ta-lrem kraju, dobi fam re4no rdravtilJEko nadzonstvo, doJbm prehrrmo in we drnsro moderno udobje, se lahko protto gibije — •pati laorm pri odprtoa oknu r tmkrifoem podnebju. Zato umi nj treba Mnfct«rij*e oiscipline, hotej bi zahtera] 1* pb^fo » «n*sec dni naprej, v njem bi o^tal Lahfco, dokler hhi ni zdrmrtakško A*mno popol-no okr»vanje» Samo ob «tbi je umijivo, da bi ob roesti tdravja« bile vse javne naprav« po*l ^tainini hifftm^im nadaomtvoiD. Kakor bi ne bilo prahu in ropota. bi se zajamMU tu*ii kako-vott ftfr* t i matijvradno Um*o bi m> tod »ploh ne pn>kjak> itd. Uprara »oc»tc idTav-ja« bi »krbela im javno plavaiiS^e in Rport-ne prostore. uvedLa bi jelo z bosa>n»kimi konjički (fileti na Smarno goro in podobno), skuaala bi utanačiti med Sloveaoi pre-kx*»n* »port: k«j«k. To pa m&te predwem UitO, kar je kajai; po*ebn« vrednosti v b*>-iu proti tuberkulozi. CIovek ee mor«, re# <5u>hti, ko ffita, da imajo Nemoj onraniii- ranib kajaka^ev na\\ iOO.OOO, mi SIoven«i pa. ki hnamo tako krafne ka^ik^ vode kakor je na% Sava ilaati v Zasavju, pa ^e vedno \e maio petico ftpoitnifcov. Vsako slovensko det« naj ma plaratl, T*»ak dober slovenaki plava« ^ostaal kaiiJlkl ^portntk. To bi naj bila oOKebno vaf.en / » *ivčevje na5ei«an*i »cp»ta Tilravjn* nti]no potrebna; ne orll.aJfevimo, kaiti nri +ivb**rknle odlaSa-m> knato maSfiije. Vijikdo pri .V» i/ ra*>-rajnnjih iitva.Kin? tmli Ie nnrevMp^. da fe bo »r«*»ta rdravja« »ama irplačevala In v-73-lc^evfi^ obenem r. v«*m* n^cnimi napra-vTmi. Trebji V> ?e 1* nrirediti tu >n nznko-niti. Bmvfobre«tno no«oiilo Hi nni^rfe fe v n^ka^ letib biin -ro\T-nieno. Va^rt je tedaj t>" «f)Vo irvr^-liiv. ?e bo nadaljevalo Zadnja noč pred velikim dnevom Skoda bi bile, ie bi zapadlo pozabi to, kar se je godilo zadnjo noč pred otvoritvijo novinarske razstave Ljubljana, 4. septembra Zata<. Ne, tuđi okrog vfce4i iiBtih, ki ko z^Kinjo 005 — poteg dnigih — žrtvovali sa tiato, kar je te manjkalo. Bil j« torek in 31. avi^uBta. Najneetu da bi praz-novalj p«i-trona, moraš ua veleeejem natovorjen & mar<3Tialom in oglasi. V paviljonu ti»karne — refeoiucija. Da, zares. Samo papirna, kaw je u>oeJjivo. Redakcija »posluje«, »tavni »t>roj ropota, »iitd je »e«. pravi »trokovnjak, >pa se bo že omehCai«. Trvi rorug-i »trokovnjaJk aaeede za etavnim ©trojem. Sploh je bHo strokovnjakov na pretejr. Veak je hotel vsaj nekaj vrjti^. pot*t«vitd, da doprinese sv\>j »olmlusc. Format je bil že tujotm-ljen. Oštra debata se razvije: »trarinond«, »kegrel'« — boreri* črke pa borgv, »kegel« pa petitne črke! Pika, caj ne veste, kaj je to? Vsi prav gotovo ne. No, in kaj je »špricer«? Te^ra pa epJoh ne v«*te. Ni cvieek »li belo vino, to je svinec, ki »^>ricnec iz »troja... Hude so t« Eadeve in vroće... No, »trokovnjaki eo ee pomirili in t»to o xkeg4ih« uredtii. — Uovore B«n. kliče moi nri stroju. — Kimamo št* — se čuje H >re*iakcije«. Naj>etost narašča, ko se ventlar »*rlavni« p<»javi, pregleda situacijo — pa od ide. 8a j liat bo izšel .sele naelednji dan. z-fckaj, ie dan poprej taka nervoza, saj bo &lo, »aj je tako ve»lno »živahno« baj uro prel iiidom — »plavari ja« bo pa itak ... # Ta je poma|rakx, etroj je metal vr«te po-doei in premiAlj^no. edino njetra se ni moglo »praviti iz ravnoteijn — želeaen rolkot je in živcev nima... K sreći jiti nima... V»i oni okrojj pa kttr preve«". I Vi* je tekija na deseto zveCer. Xa»pwMi »redakcije« ^ je usidral inženir Zd«nko e svojo papirnico. Koip^ca marfjivih ljudi je biU na debj. Pa je io*. Zdenko otvoril okrojr )«>l 10. ure — bari In rekli emo, da bodo Vevde naelej'ihji dan deialo rdei papir — zaradi evicka in dru^ega... Sploh so Vevče to no-venske clnevnvke oJcro^ eebe ta jih * pomoč-niki vseh fttaxo«ti, »ajma/terji« in »»trokovnjaki« lepit na »teno in na njecovo »rota-ciio«. Ta rotacija je «ploh unwćym TJi^e-T.es. juta. srebrno biirvo $0 ponafrili, dv« valja, dve ploiči, desna je »tidcalac »Jutro«, leva pa »Sloveaoa« ali pA obratno! To je rotaoija g. »Lojze«. Nanjo je ponoeen in prav ima. Bali ano t-e Ie, kaj bi se zgodilo % £. Lojretom, 6e bi ee rotacHji »xaho-telo« in bi ob otvoritvi »^t«ida«. »Steklac ee pravi v tds*kan»kem jeziku — Uticati.. . >To bi bila pa r*s senzacija«, fo dejal Loj-ze in ftel po nore mofti v Vevfie... Ura je bila đeaet. 5t*fan i* Vevd je dobil parte na Krbet. Zakaj? No. zaradi »rdeče fabrikacijec ... In ini. Zdenko gra je bil ve«el, pa ni z njim. V paviljona je manjkaj »amo Se en na-P»; »Poior, tu se v*t krade«. Kw, bolo je tako! škarje. kleSče, nože. svinćnike, žeb-ljet kladiva, 5e ćelo katve ro »kra*JJi«. Re-vež oni, ki je j^el 1 »Jutrom« in »Slovencem« pod strop pa k»pil, malo poprej pa za ohlajenje stopti v čeber z l€?pidoTO, ni se niogel vrniti doi meni nas, ker so mu lestev — o 111 etil I in kar v drucr paviljon— Tatovi, tatovi... Oto 11. uri je inž. Zdenko »obnovB« ralo-tro rdede fabri4cacije. Za \TKak etfučaj in — \wo not5! Hvala mu — »e danee! Tedaj je zmanjkalo tuđi ci^aret! Gospod Loj%c h obuf>aval. Ne bo gotovo, napfeov truanjka, sploh je vse narobe, ni laf. okvirjev. ni Jj»F*i, ki bi iagali, lepMi. — Pojiliva k umetntkom. — pravi, pa eva 3Ja via-a-vis. kj©r so bili Ie Ae »otitan-kic tistih marljivih famov, ki #0 ufttvariM toliko Čudovitih d;iao no^ rezal 6rke. lepe nle^e in v treh velikoatih. Pa fie ni varal! Zlati fantje. zares. Pomagali so z veseljem in kako odliiaio! Samo * Arka ni i je križ, pravi g. »^rkovnik«. Do 7. zjutraj bo vee gotovo. Ted«j je bila pa Sele 12. Polno^. Pri ticali »umtit4iftkovc se je Se vedno sklanjalo toH'ko in toliko pridnih fantov do 5 din za uro! — Vaaj eno fmo bi rad — ne čuje vližl velike miže. .. Ej. tuđi nam bi «e prilep-la. Nio zato, jutri! »Tz4>o«t>jevaiij*'« o^paret je postalo »^txa*t-c in »virtuoznomu. Po trvh obhorfih po weh paviljonih m bil prosi;rb-Ijftn za ka-Tco uro. ?e nisi preveč »titrafifen« — kadilec ... Nekaj «umetnikov» je vzel I^ojze b t?c«boj v »bar«. Po moć in dobro vojo! Prava 6ta-roslovaneka bratska vzajemuost je vladala. Kaj vzajenuiost! Komuuizem v najidealnej.^ obUki. »Kar je moje, to je tvoje!« To bi že Uo glvde »rdeče fabrika-cije« in oig:icet. nikako** pa ne pri nužih, žetđjUu eviuSnikih in drugih predmetih, ki so to noč menja-vali la^tnike ie predno m> se »ugreli«. Do ene ure ee je zadeva prec«j »raz^i-»tila«, gospod Lajfce Je nemirno krožil okrog evoje rotacije, ki je s pomočjo kle-ja ok. »klaustra.«, nekake^a movn-ika, po-trila že vso »teno 8 potiskanim papirjem. Ob e»i smo bili apei pri »-umetnikih« 741-radi frk. fantje eo fti odpo^ivali — Za pol ure 60 dejali. Tn da jim bo lažje. *o dobili obiftk (^rnolasega dekleta t vražje vročimi o^mi. Tako »e pa že da »paviimti«. *mo ugotovili in pika! No, in potem so naju z Lojzetom počastili s frno kavo. Prva če ni bila eteto ?ma, •*'* Je pa vseeno v sla^t. morla zaradi crnih oz. vročih oči, a druga, ona od »ffrkov-nika*. **ta je na zalegia. >En kozardek sa đisardek« ie biU parola v novi »karani« med barvami, 6opi6i, nafarjam in akvirjL Midva •va bila go«U In vath dinarSkov proau... Hvala jm\ Na revanA! Ob treh zjutraj so bi!! trije oJivirji gotovi, delala i>ta jiii dva »»trokovnjaica« kaj1 p^t ur, č« bi »uniotnoki« ne pomirali, bi >h pa ie pet... Obesili smo ohlt*, trake« za Lx>jzeta, naftenjali in ugotoviii, dm je it »« itiri ure d©U . .. V« d^lavod ao po6©gaiii, Vev6e »o ae od-P^ljaJe, >rdo6a fabrikacdja« je M*«kU. v pci-viljotth je TavladaJa — let«i«tja... V »tkkanut smo o«aii Ie fttrje: I^ojm, ki ni ut«frnil v «vojo graM4no v !>«▼. Ma« rijo v Polju, p« dvoje aela/voe-v in l»j>evorji<%A ftW*d!-ra sadnje n^piae. «adnji rdee E ■* iarijft \i ikarit fr. Crkovnttv Puc deU ttđnji na-p* za Joi^ka šmut-a, 7« »8 kov»e«nr«. d^o-jkv* ee p» *e *duiif>vf>o« »aha** « sliko » O9mimi gredi ki nan bodo raiv»s«ij*va)i ▼ paviljonu »K«. čoi, malo »rftzNmrttvt« n« .^k od uje ... Tam v kotu pa ridam eđin-^tven priror: n« tleti el^ktrMtna p«*ka. kaj na ti eh, pod nopamai, saroraj na oto&u pa »Žrtev« no^i, rrvlad >umatnik«. ki sra )e 7-eblo, fpravno je bilo > pnTDjomi vro£e — Tihoiitje! Trojica f.ve*tiih je poprlj«)* ftrke in »tSnkovnifca«. pa wno 9t\ iMMaj k »rotariji«. V doN-i uri je bil del napviov na Juti, potem je pa odr^kel lim Mi tinta ka#a, ki naj bi lepila ... K*i »HnJ? Ura je bila pet ... Jutro, lepo i 11 mJađo je n«po^rio v v*ej »vojj krai»otL S prijateijem I^ojretom »v» d^im. na »racijo (beseda ^ride oh! — racanja ta f-rno ali g^^**"!. Kam? X#^ laprtol No, tam pri »T.eoriu« bo «e naju ti«*mlUli In n*j« 7*5111 l>o^ribe. <"*b ^e^tih kv« h\\\ te *Pe4 med »umetnlki«, ki «0 ze »v««t.a4i« in doeo4«v-Ij.-^i. §e ve4ino di>srotavrjali. Tn ob 9. uri je bilo v«e perfovo! Ko *o crolobftki 7jet«^i v trak. m> nam j« nekaj tcžkeiia otiralilo. T.ojretova rotao^ja je P.i -- mol^aift ... Zj^itraJ #»0 sk«» pa v»j prišli m ffl*ve in BtrmHI, da 5e r»wt«-va aloveni^pc* rrovi-n a mrva priprn vijena ?a nrtvorW*v. d« Je /brano na nji m] v rlavnem vse. k«tr rno-ra biti. Da, §e »e ffod© ftiđefti t^idi W^rp,n Livda... R. Ko« Fotoamater na velese)nm Ljubljana, 4. septembra Nekaj zanimivega bi bila zbirka »lik, M bi nam predstavila v prlstnl neposrednosti na primer Življenje na ljubljanskem velesejmu. Ne mislimo tukaj sllk posamez-nih paviljonov ali razstavljenega blasa, temveč posameznih skupln oblrkovalcev, ki se zbirajo In opazujejo dovrSenost naSe industrije in trgovine, ali pa posamezni-kov, kl st 7. živo napetostjo og^edu>Jo novinarsko razstavo. Kakor Je naS velesejem revija na5e kulture, tako pa tvorljo tudl obiskovalci revijo vseh tlpov našega člo-veka. Kako bi torej zgrabil v fotografsko sliko življenje na velesejmu? Taka slika zahteva kaj enostavno tehniko toda mnogo prtsotnostt duha. I* foto-grafskega aparata monš napraviti pravo pu?ko, s katero potem iz roke »treljaS mr-tive. Tukaj ni n!5 premišljanja temve^ samo hitra otlločitev, ki Je potrebna za oblikovanje trenutka. Znanje 1e samo v hitri nastavitvi oštrine in opazovanju naj-boljSega momenta. Z aparatom kakor s pti-ško £aka§ na priliko kt jo slutiš že vna-prej, čeprav ne ve§ točno, kdaj ae bo pojavila. Tako vrsto posnetkov imenujejo An??le?J snapshot. Snapshot Je torej hitro, posre^eno in preprifljivo ujeta lntere««nt* na situacija ali gesta, kjer ni nič poliranja temveč odloea samo trenutek. Toda snapshot mora izražati tempo, ritem in »en-zaciio trenutka v estetsko učinkoviti obli-ki. Kje pri nas pa imaS ve£ taklh trenut-kov kakor na IJubljanskem velesejmu. Se-veda pa mora imeti fotoamater čut za vi-šek situa'cije in mora znati neopaženo In bliskovito snemati. Zelo važna Je osvetlitev, ki pa Je v neposredni zvezi 7. filmom, kl ga uporabljal. Najboljsa osvetlitev za snapshot, Je stotinka sekunde. Zato moraS uporabljati zelo občutliiv film; novi Isopan SS film bo imel občutljivost 21 desetink stoplnje Din, sedaj jih ima 19, kar pa je tuđi Že visek občutljivosti. Toda §e nekaj mora imeti fiRn. da bo uporabljiv za snapshot, takozvano osvetlitven© strpnost. Ne srne mu Skodovati, ?e ga preveč osvetliš. Pri hitrih po?netkih se večkrat zgodi, da kar pritisneš, brez podrobnih ozirov na svetlobne razmere. Zato filmu ne srne Skodovati, ako vžameš namesto stotinke petdesetinko al! petindvajsetinko sekunde. V tem oziru pa je itak najUoljsi Isochrom, ki ga vrčina naših amaterjev uporablja. Zapomni si Se nekaj pravil o hitrem, neopaženem snemanju. Kakor vedno mora biti tuđi tu največja ostri-na v ospredju. Oštrina potem z rastoCo globino pojema, kar pa učinkuje zelo prcpričljivo in naravno. Zapomni si, da so pri živahnem gibanju, hitrih gestah in posnetkih iz velike blizine potrebne krajše osvetlitve; tukaj vzemi nujno stotinko sekunde. S stotinko snemaš motive zuriaj paviljonov; tukaj J« življenje najbolj vrveče, tukaj se blago ceni in kritizira; vsak trenutek imat dru-gačno sceno. Tu dobite tipe. ki jih sicer na cesti ne srecate. V paviljonih pa je življenje bolj intimno in umirjeno; tu se predvsem opazuje. Ker je tukaj temneje, si izberi svetla mesta in uporabi ja j petindvajsetinko, ako si izvfcžban, shajaš lahko tuđi z desetinko. Ce uporabljag zelo ob-čutljiv film, bos tuđi tu dobil posrečeno sliko. Pri interesantnih pocasnejsih scenah napravi več posnetkov. Tako dobi5 serijo slik ki ti predstavijo dogajanje v vseh njegovah fazah. Serija slik je podobna že filmu v kinu. Scene na velesejmu so većinoma tako mnogostranske. da jih ni mogoče zgo-stiti v eno samo sliko. In Še nekaj. Pri vsem tem mora imeti slika tuđi estetsko zadovoljivo, lepo formo. Snapshot-slika mora imeti vidno sr«-dišce, v katero stremijo vse linije in geste. To je točka, ki potem gledalca slike najbolj privlači. Taka slika pa je nadalje ie napeta, kar je pogoj vsake razgibanoett. Slike z velesejma bodo kaj lahko imele tako srediSče, saj so obiskovalci vedno 01 re dotočeni na opazovani predmet. Ali ni torej naš velesejem prava lola moderne fotoamaterske tehnike? K«fw]te iiimli Umfl / Tristan Der^nie: Peterček bi rad prežvekoval V travi pod drevjem se pase jagnje. To je Peterčkovo jagnje; ni še dolgro tega. kn so ga odstavili in trava mu v današnjem solnčnem jutru imenitno tekne. Peterček sedi pred njim in zceha. — Zakrij si usta, — mu pravi stric Filip. Peterček pa pokaže, da ne želi. da bi ga kdo motil. Zdeha zdaj že na široko in kar odkrito, pri tem pa globoko vzdihuje. Jagr-nje ga pogleda, potem se pa ponosno zopet loti svoje trave. — Hotel sem ga pripraviti do zdehanja, — pravi Peterček. — Zakaj pa? — Ce bi pošteno od pri zrelo, bi morda videl njegovo prežvekovalo. — Njegovo prežvekovalo ? Moram vam povedati, da je Peterček že dva dni silno začuđen. Ko* je najamnik posestva oni večer razkladal z voza pšenico, so stali njegovi voli po jarmom, pre-vlečenim 2 žolto pasjo kožo. nepremično in samo njihove čeljusti so se premikale. Zvečili so počasi. potem pa pozirali. Dvori 5Če je tlakovano in med kamenjem ni niti bilke trave. Kaj torej jedo?, je pomi-slil Peterček. Morda muhe. . . Toda ne — muhe bo letale poviem mirno okrog obeh gobcev in ko je priSlo eni na miael sestl volu na oko, je samo zanifrljivo apu-stil težko zgornjo veko. PeterČku je bila potrebna majhna lekcija iz prirodoslovja: To so prež\-ekovalcif kakor koza in ko-§trun. . . Petertek je bil ves navduSen nad tem. — Ali me hočes naučiti prežvekovati ? — To ni mogoče! — Torej se moram naučiti sam? — Nikakor ne, mali dečki ne morejo prežvekovati. — Kaj pa ko bom velik? — Tuđi ne. — Oh!. . . To je Salostno! Ta neumna iival je torej na boljšem kakor ml? — Ne govori takih reći. Vol prržvekuje, to je sicer res, toda pameten ni. — čemu torej služi pamet, če se pa Človek, najpametnejše izmed vseh bitij, ne more naučiti prež\*ekovati ? — Peterček, ti brbljaš njeumnogti. — Rad bi znal vse. kar delajo živali. Rad bi imel plavuti. ! — CloveSka mođrost je izumila ladje. — Oh!. . . Rad bi imel krila. — človek je napravi 1 letala. — Ah . . . Rad bi se izprehajal pod zemljo kakor krt. — Sedi v podzemno železnlco. — Rad bi prežvekoval. — Saj ti pravim, da to ne gre. —Zakaj pa ne? — Potem bi mi ne očitala več, da sem kakor poSeruh, kadar leži pred menoj po- gača. Lahko bi pojedei ćelo akatlo oblatov. Spravil bi si jih v aobi za ves teden in ni* bi mi ne bilo. Te živali «0 pa res grečne. da imajo v sebi shrambo za živila, nekak-šro omarico. Ce bi prtpovedoval stric Filip dolgočasno zgodbo. tn me videla, kak > na-enkrat med poslutenjem premikam čeljusti. Vprašala bi me: — Kaj pa delaš, Peterček? Jaz bi U pa odgovoru: Prežvekujem oblat. — Oblat! Oblat! AH vidil ta hip kate- regm? — Ne. — In vendar govoriš o njem. Čutis njegov okus; vidiš ga. pred seboj. — Kako bi ga ne! Saj vendar vmi, kako m delajo oblati. — No torej, mar ni dobro tako? — Da, — Tako si torej ti vol: prežvekujes. Vsi ljudje pretvekujejo. Tuđi peaniki so Izborni prežvekovalci. Prezvekujejo krasne dneve svoje otroske dobe in svoje mladosti. Vsa njihova preteklost oživlja in jim znova stopa pred oči. Vidii torej, kaj po-ČenjaS. ti sladokusec. Sanjaš o oblatu. Glavo imaS polno spominov nanj, kakor ima vol po1n vamp trave. In vol na dvorilču, dale^ od pasnika, ti pa daleč od Skatle oblatov — oba sta prežvekovalca. — Ves, mama, — je dejal Peterček, — jaz bi pa vendarle raje prežvekoval pravi oblat - SfranG >SLO VENSKI NAROD«, Htata, 4. Mptantc* 1MT, atev. 203 Rusi ostanejo do pomladi 1938 na ledeni gori Tako f e izjavit prof. šaddt Porooali cmo ie, da ee je eredi avgwta tei&oa gora, na kateri ie stanica Severni t<*ćaj, premafcnila tako đaJeč, da je priaLa l zapadne pohite na vzhedDO. Hitrejše premikanje je povezalo nevarnoet, da bi ee l«ylena gona z&leteia v ledenike m da bd io fftimui. Kmahi je pa ta n.©vamo»t mini-(a. Letalec Macuruk, ki je oetal na Rutiol-fnvem otoku, da bi v primeru nevarnosti ol!etel na ledeno goro in aprejel v Bvoje [et-alo po^rumne ruske ipolame raziskovaloe, ni prikriva I evoj€ bojazni. Stanica Severni tečaj je Uila v veliki nevarnosti Toda štirje Ruti na nji flve mirno in Potajo s točnos*jo pcxiantov, kakor pravi Ma-ruruk. Od-lajna poimaj« na Rjud^lfovem otoku vriak dan govori g stanico Severni tečaj, seveda tuđi o malenkostih. To po-masra štirmi mo/.em na ledeni pori lažje pronaša-ti popolno osamljenom. Najbolj je *krVw»Ir> Mazuni'ka to, da ^e je primitivno lcr.ili.šoe na l«*deni prvri pokrilo z ha^jim p.-enom in mlakami. Rilo J»j zelo težko spustiti se nanj z letalom in zopet odleteti. Tola Papaninova skupina na ledeni gori trino veruje. da bi Mnzamik storil to in M.-*7,uru-k j.v r<** pripravljen odđeteti f svojim letalom na I^Ictvo jroro. £e bi se za-fuTT alarmni lamali. V driicri polovici av-rusta 8f» je pa položaj zboljSal, postalo je h!ain<\jše in ledena jrora je dobila fskorjo. Kako dolgo ostanefo na ledeni gori? Vse. ki za&ledujejo junaško življenje in delo štirih mož na ledeni ^ori eredi ne«-kančne bele pu«t.injeT zanima vprašanje*, kako dolgo mteli Papaninova skupina ostati tam. NTa to vprašanje je odgovoril vod ja ek^fkedirnje na fceverni tečaj prof. Šmid: — Dobivam ne šteto vprašanj fove«hkra-jev Sovjetske Rusije, kako žive Ijtidje v »fcan-ioi Severni tečaj. Mnogi izražajo bq)a-i#n, da bi se wt ocrnila ledena gora stajati. ili da bi jo »Itruire ledene gore strle. Ne-dvomino junačko delo Stirih mož na nji ni lahko. Toda za njihovo usodo se ne bojimo. Posrećilo en> je nam izbrati izredao trđ-Bo ledeno goro. Letos je v Vrktiui izredno »toplo« poletje. V pasu, koder se premika *tam>«& Šećerni tečaj, je bila, dober meeeo temperatura nad ničlo. To pa ni moglo Sko^ dovati ledeni ^ori. skopnela je «m> sne2-tu ode;:« na ntr. N> bilo bi erromo. tuđi Č« Lptalec Levanevskl, ki je brez sledu iz-ginil na poletu čez severni tečaj v Ame-riko bi plavajoča pora pocila. Papmninovi »kupini zadoMuje tn»li polovica ali desetina ledene gore, da bi lahko nadaljerala svoje delo in izpolnil*. avoje naioge. Vzaemiriji-vo bd bilo, če bi prida ledena, gora na cvoji pati južno od 85. e>topinje »everne širine. Toda mi jo budno opazujemo, za vsak etoČAJ imamo pripravljen« letala in ledolomilce. Prepričan sem, da Piapaninove skupine ne bo treba vzeti i ledene g'oredo pomladi leta 1938, ko bo njeno delo kon-čano. Polarni letalec Farich, ki pripravlja polet okrog sveta za polarnim krogom Beli medvedi Astronom FeJorov je v hre/,žičnem poro-čiki opisa.l, kako so se pojavili bliz,u Kotora na led-eni ?ori beli nie>lvoli. Bilo je ofr> treh zjutraj po nx*kov?kein cvusu, je pravil Fedorov. Na ledeni pori iaiiamo noć in Han etražareko službo. Na st.rnži stojeći chm ekspedicije opazuje premikanje lwlu. Službo je imel baš radiat^legTafii>t Krenkcl. Kar je pomolil jrlavo v šotor in zaklical: — Trijp modvedi! Meteorolog in astronom Fedorov Planili smo pokonci. Od severo^apada ee je bJJžaia šotoru bek, medvedka z dvema mladičema. Bliiali eo ee nam providno, ra-dovaftio in pla-ho so opleniovaili čudno napravo v ledeni deželi. Vrteča se vetrnica, iz Sotom stopivši ljudje in pee Veseli, ki se je biJ odtrgal od verige, eo i«trestra?ili medvedko. ObrniLa te je x mladice ma. Kren-kel je skočil xa njima in jel streljati po njih. Tuđi dnisri emo jo ubrali za medved-ko. Pred nami je t-e^el pe*. Ijov se ni po-r^rečil. Medveili s© izginfli v mp^rli med na-kupičenimi kepami I^lu. Z n;imi je iz^inil ruii pee. Krenkel 6e je zopet vmil na stražo. OrtaJi trij© smo zlezli v epalne vreče. Pe^ se je vrnil k šotom 5ez tri ure. Bil je vps iz^rpon, spokomo je cvilil in Fe Bukal okrov. IshodiSee bi khko bil Munnanek, ležeč na 68 stopinji šećerne Širine, preko ene fltopinje za pojam im kropom. Naprej bi vodila pot proti vzhortu na*1 že rnano obalo, koder cta letela lani Molokov rnLe-ranevBid. letos pa Farich. Najpokladnejša pot W bila iz Murmaneka preko Dicđceono-vej^ra otoka, Tihesra zaliva in Smidtove^ra rtida na AJja^ko. Treba bo torej ustanoviti bazo v okoAici rti<5a Barrow aH Aklavika, Nad am«riSko obalo bi morala letala le-teti nekoliko južno od polarnetja kroga, ker na ajmeri^kcm neveni ni dovolj bar, kjer bi mo^a ipopolniti talojre pogonskih ■iflil Od Đaivowa ali Akla-rika li moralo letefe (Mteti nad vso tjerao Kaoado, ne d* bi *e spustilo na tla. Najbliiji kraj, kjer bi lahko popotoiio saolge bencaoa, je Hud-•obov zaliv ali Baffinova zemlja Potetn bd letaio Ietc4o v nepratig?anem poletu doMur-imfwina m aakljnfiBo tako kro^ ali bi se pm ustavilo na SboUaJKtekiii otokih odnoc-no t ertc*n izmeti norveških pristani56. T» pot je do%a blizu 2 ^a-li Ledenepa oceana. Nad Amerfko bi bSLo težje leteti, ker ta«n nimajo pola«iih i^a-nic m bi tam piloti ne dobivali vTem?T*kft porofti. Rob i hnajo letala, ki bi premagala vno t-e ovire in težave. Imajo pa tud! let.iloe, id bi bili pripravljeni kreniti na to do*jro po* okrop eveta z« polarnim kropom. Tx-med njfh bndo izbrani najbo1;^. Po do«»e-danjih rzkušnjafc ni dvoma, da bo na po^nnjo dolare pot i od besed k dejanjem. nnd kamenini strmi veF evet. Ljubavna tragedija bivše vohunke Bivia avstri}ska in ruska vohtmka Angela Galcova je ttstretila svojega ljttbSka in sebe Policija v Chinicav'u v Rumuniji je oni dan sporočila, da se je odigTala tam lju-#ba\Tia tragedija, pri kateri so našli ustre-ljenega narednika rumunske vojske Cojo-cara in njegovo ljubico. Skupaj sta prenoćila v hotelu in takoj je bilo jasno, da je ona ustrelila narednika, potem pa še sebe. Na prvi pogled vsakdanja zgrodba, zani-mi\ra samo za domaće liste. Potem je pa policija ugotovila ime ustre Ijene ženske in tragedija je postala takoj zanimiva. Angela Galca je bila dobro znana, v rumunski prestolioi. kakor tuđi na Poljskem in v drugih državah vzhodne Ev-rope. Bilo ji je 42 let in bila je še vedno lepa. Toda njena slava je bila že zaton Ha. Med svetovno vojno je igTala vlogro. ki si je z njo zaslužila splošno pozornost. Toda že proti koncu vojne je jela njena zvezcla zahajati. Iz junakinje z visokimi odliko\*a-nji je postala poklicna vohunka ko\-a agen-tov z dvojno vlog^o in iz žene \isokcpa ruskeg"a častnika ljubica skromnega ru-munskegra. narednika, Ljubezen do narednika Cojocara je bilo zadnje in morda naj-resničnejše poglavje njenegra zasebnegra ždv ljenja.. In to pog-lavje s«e je zaključilo s tra-g-edijo. V njenem ži\*ljenjskem romanu so vse prvine napetepa romana ali filmskega libreta, samo revščine ne najdemo v njem. Ang'ela Galcova je bila do smrti bog-ata. Bilo ji je komaj 19 let, ko je prihrumela v njeno rodno G«Jicijo svetovna vojna. Strastno dekie. Ijubeče in išćeče pustolov-Sčine, ni mog^lo držali v tej \-ihri rok križem. Anđela Galcova se je ozirala za vojaki, odhajajočimi na bojišće in nekega dne je sklenila oditi z njimi. toda ne kot srtrežnica ali marketenderica. Zahotelo se ji je pustolovščin v bitkah. vojaSke službe s puško, bodalom in ročnimi gTanatami. Od dezerterja je kupila uniformo in dokumente. D«iar je bila ukradla iz oćetove blagrajne in tako so ji bila vrata domov za vedno zaprta. Naučila se je nositi puško in se priglasila kot dobrovoljec k vojakom. Liase si je dala oštrici tako. da ae ni zdela nikomur surrJjiva. V vojatki je bilo Že itak dovolj golobradcev. In tako je prifila na bojiSCe. Nevarnost je bila njen element in kmalu ni bilo hrabrejSega vojaka v četi. Za svoje junaStvo je bila kmalu odlikovana, potem p*t 5e xx>viSana. Dosegla je čin ritmojstra. Nekoć je bila v bitki težko ranjena. To je bil konec njenega življenja na boji-šču. kajti v bolnici ni mogla prikriti, da je ženska. Ni pa hotela povedati imena svoje rodbine. Povedala je samo svoje kr-stno ime in tako je ostala enostavno Angela. V bolnici se je seznanHa z nekim častnikom poročevalskega ođđelka. Njegn je očarala njena inteligenea, njen bresmej-ni pogum in hrepenenje po pustolovsanah. Ker je vedela, da na boj«Ke ne ame veC, je rada sprejela castnikovo ponudbo, naj v-gtopd v tajno shrikbo- N«ui«la m je stre« ranjencem, ker je vedete, da bo hot strež-nica lalje priAla. k ruski vojaki Se po prvih skušnjaii so predatojnHd. apoaaiall, da so naali prvovrstno mrf. Anfipel& je bila hča iz meianesra nnbfm- Rojena je bila v Galiciji. Njen oCe je bil Ceh, njena mati pa Poljakinja. Govorila je gladko poljsko, ČeSko, rusko in nonSko in mirno je lahko trdila, da je bila rojena na drugi strani meje. Kmalu se je izkazalo, da spada med najbolj&e vohunke avstrijskega št^ba. SreČno je prišla čez bojišče na rusko stran v veliko vojaSko bolnico. Tam se je pa zaljubil v njo %"i9ak niski Častnik. Morda je bila neprevidna, da se je izdala, kdo je. Toda takoj g-a je zagotovila, da ne dela več za Avstrijo in da hoče vohuniti za Rusijo. Tako so je izogrnila prekemu sodu in postala niska vohunka. Ne da se reći, ali je pri tem skrivaj mislila, da bo po-zneje svoje nove gospodarje izdala. Sicer se je pa vrnila v Avstrijo sele po premirJTi s svojim niožem. Id je pa kmalu umri. Za vedno ostane tajna, kako se ji je bilo posrećilo resiti denar, ki g-a je bila zaslužila kot vohunka, da ga ni požrl polom raznih valut. Znano je samo, da do smrti ni poznala stiske. Tn ko je mislila na samo-mor, je zapustila Še dva milijona lej neki sirotišnici. 2ivela je vedno precej potratno in za seboj je imela več ljubezenslcih ro-manoa'. Slednjič jo pa ostala sama z obu-pano ljubeznijo ženske, ki vidi, da je njena mladost ugusnila in da bo kmalu osamljena. S to Ijubezaiijo se je ustavila pri mlađem naredniku, ki ji pa rd povedal, da je oženjen. Prvdč sta se sprla, ko je to zvedela. Ženska, ki ni nikoli vprašala, Čemu potrebuje njen ljub^ek toliko denarja in ki mu pa je vedno rade volje da jala, je bila vsa obupana ob tem razočaranju. Narednik se ni hotel ločiti od svoje žene ljubici na ljubo. Najbrž ga. je Oalco\*a hla-dnokrvTso ustrelila. potem je pa enako hladnokrvno rK>gnala še sebi krogio v g^lavo. Mlađe Italijanke v Abesinijo Mussolini je sklenil naučit: mlade Italijanke hrepenenja po življenju v koloni-jah. Oni dan je dobila faštatićna stranka povelje, da. se morajo vsa dekleta in mlade žene, ilanice stranke, prig"lasiti v kolonijalne organizacije. V teh otrganizacijah jih hočejo izvežbati tako, da bodo dobro uspooobljene za življenje v Abesiniji. Za-enkrat jim pa še dve leti ne bo dovolj eno naseljevati se v A.besiniji, kar bo fašisti-ćni stranki omogočilo zbrati in i^vežbati dovolj zdravih žen, ki bođo potem poslane na težko kolonijalno delo. Seznam učiteljev bo pregledal tajnik fašistične stranke general Starace. Med drugim se bodo morala dekleta In mlade žene naučiti ponosa na ttaUjan&ko kolonijalno cesarstvo in na »voj plemeniti rod. Temeljito jih bodo v Solah svarili pred nevarnostjo moži-tve z AbesincL Prva kolonija 400 mladih Italijank zapusti Italijo 28. oktobra, ob lSIetnici fa-Šwtićne>g-a pohoda na Rim. Med njimi bodo tuđi oženjeni možje, izbrani bodo iz MuasoUnijeve domaće pokrajine Ramagne. Naseliti jih nameravajo med Semjemom in jezerom Tsana v amharskem distriktu. V zaČelcu bodo gospodarili na farroah. ure-jenih po kolektivnem sistemu in sele potem bodo izbrani izjned njih najsposob-iejši, ki dobe brezplaćno zemljo, obenem bo pa dovoljeno njihovim rodbinam izse-liti se iz Italije. Vsi možje bodo živeli v strogi vojadki disciplini fašistične milice, v katero se bodo moral vpLsati. KO BO \ ECJI — Mamica, ral bi vedel, kako se zemlja vrti. — To opouiag, ko boi vedji in ko bo boč "▼raSal jtfnu fffpffffi |b k^fa^t i Zmota prezidenta Lebntna Oancoaki preznient Lebrun še je dal nedavno ob pooetu paviljona znartnoU na pariški iraas0tavi psvoleptti s rezultatom zajiirniveg-a znan«tv«ie^ra poskuaa. Ba* ko je v«topil pretldSent v paviljon, je junaAko zaJakinkal Kakor vlaokemu g:o«tu v po-wirav krepaJt petedin, rax»ta.vljen v paviljonu najnovejdUi 2giarurt.venih odkrltij. Pe-telin je pde^ Mariane franeoski narodni atrmbol in prezident se je ćutil počaJoenega po njegovi poaarncustL Ustav1!! se je in d«*-jal »vojeirui aprerrdjeveJcu: Pogrlejte, kako lep petelin je raastavljen tu! Toda mprwi~ Ijevalec, kl se je bil v paviljonu pridružil prezidentovemu ^»remstvu, je br* odgo-vorli: Oprostite^, titk^celesoa, to ni petelin, te«nv«e kura. Na nustavo je pruUa zato, ker vidimo na njl udnek znarurtvenof^a po-skuaa 3 hormoni. in apremljevaieo >e pojiumU prezidentu. da se je učenjakom ponraCilo vplivrati ■ prepara/ti sextioTnionov rta. značaj in zn-nanjoet poakuanih žlvali tako moćno, da se lahko izpremefii njihov spol. V paviljonu raaastavljeni petelin je bil prvotno lepa kokoš, toda po uporabi hormonskih preparatov je začela kokoS znova rasti in zda.j ima že pctelinji rep in greben, obenem je pa postala zelo bojevit petelin. Nasprotno ao pa izgubili petelini po uporabi hormonskih preparatov »\'oje znaćiln« lastnoati ia naučili so se akrbeti za pi-ščance. še o katastrofi sovjetskega letala Poroćali smo o katastrofi sovjeUkegt potni^kega letala v Rumunji na prokr> in naenkral j« treščilo na tla. Mrr\'i ik> bili v»i potniki, pa rudi vsa posadUca. O v7rr>4ai katastrofe so krolile najrazlićnejše vc^ti m govorilo »e je c^lo. da gre za vohunstvo. Kocono so pa v.vcdenci dognali, da sia. nastali v letalu dve eksploziji. Prva je nastala zadaj, kjcr so bile akumulatorske V*a-teri>e. Vse ka/e, da je mehanik med poletom akumulator je poipravljal in tedaj ie nastala prva eksplozija. Taikoj za njo ao pa eksplodirale ie posode z bencifnom in katastrofa je bila popotna. Vesti, po katerih naj bi bi! ;talij*n*ki konzul s-kočil takoj po eksploziji iz 1c tri kri>njlje v eno, se je iz«ka/.alo, da se je krivulja po-rodov polet4 nekoliko dvignila. S tem je tuđi povedano. /akaj nišo bila točna do gnanj*a ra/nih zdravnikov. Ornenjena zdra\ nika sXa doka/ala, da se res podaljša dol ijost nosečnosti, če pade njen pretežni de1 na poletne mesece oTni'k#» • «« niokrrsoin. — To «e nir» ni. M«; inia pi crdo nava •io. da fr'r^lja i-kozj f.ep^. BOI SF ADVOKATOV Ne var no je irnet' opnvke i advol^ti To so stra&ni Ijudje. Moja prijateljica je da4a enecnu košarico, p* jl je takoj poftlal Mihail Zoščenko: Drva Ta resnicni dogodek se je pripeUl o božicu. Novine so z drobnimi črkami v ru-briki -Dnevne vesti<.< zabeležile, kaj se 5© zgodilo tam in ondi. Toda jaz sem radoveden ftlovek. Ni«m se zadovoljil s suhimi novinarsklmi vrstl-cami. šel sem po naslovu, našel krivca dogod-ka, se vtihotapil v njegovo zaupanje in ga naprosil, naj mi podrobno opiSe vso to zgodbo. Vsa ta zgodba je bila pojašnjena ob vr-6ku piva. Čitatelj — to je nezaupljivo bit je. Pomi-slil bo: Čemu neki ta Clovek tako spretno laže? Toda jaz ne lažem. dragi čitatelji. Takoj lahko pogledam v tvoje jasne uči, ljubi Čitatelj, in porečem: Ne lažem! Jaz sploh nikoli ne lažem in prizadevam si pisati brez izmišljotin. Po fantaziji se nik&kor ne odlikujem. In zato nerad trošim svoje dra-g-ocene življenjske soke za izmišljotine. Vem* dragri čitatelj, da je življenje mnogo resnejže od literature. Izvolite terej po^luSati za res redko povest: — Dn-a. mi je dejal dragi moj sobesed-nik, — to je predragocena »tvar, zlasti kadar sneži ali pritiska mraz. Tedaj ne more najti človek na avetu nift boljtega od drv. Drva laMco podariš tuđi m god. Elizabeti Ifojatovni, svoji taigt eem po-daril m gcA »vedtaoj dn% Hote £rt*K /Npa- jonič» njen mož, pognmen in vročekrven \ Clovek, me je proti koncu večera kreenil a polenom po gl&vi, da U ga Sment! — To ni deve*na.jsto leto, da bi lahko podaril drva. j€ zagodmjal. Ne glede na to pa nisem izpremenil arvo-jega mnenja glede drv. I>rva so dragocena in sveta stvar. Ce greS tako po ulici mimo plota in te pretresa mraz, tedaj nehate potrkavaS po lesenem plotu. Drva kraat gre pa samo poklicen tat. 2epar je v primeri z njim samo tenka lata. Tat drv je obupan clovek in težko ga boš srpravil na pravo pot. Toda prijeli smo tatu slučajno. Drva so bila zložena na dvoriSču. In jela so izginjati. Vsak dan ao manjkala tri ali štiri polena. Serjoža Pestrikov iz fietrte Atevilke se j« najbolj jezil. — Tu bo treba stražiti, dragi moji, j« dejaj. — Drugpače tatu splcđi ne zaJotimo. Ljudje so se strinjali z njim. Jeli so stražiti drva. Stražili smo jih po vrsti, toda drva so Se vedno izgtnjala. Minilo je mesec dni in prisel me je obi-skat moj nečak Miška Vlasov. — Znano je vam, dragi stric, je dejal, — da sem član društva kemikov hi lahko vam preskrbim kot bližnjemu sorođniku po ni-zki ceni dinamitno patrono. PolodHte pa-trono v poleno in čakajte. Mi iz Petrcnr-skega zavoda delamo doma vedno tako in tatovi se treaejo pred nami. da ni v na-š&m doma noben* tatvtoa, To Je tmiiitno — Prined ja — sem dejal nećaku, — se dan« jo položim v peleno. NcCaJc mi je ptUieael đln&mitno pa.tro- Isdolbel sem v poleno luknjico in polofll vanj patrono. In kar tako mimogrede sem vrgel poleno na akladovnico, Potem oem pa caJcal, kaj bo. Zvečor je zadonel v hiti pok. Ljudje ao se Mino prestrašili. Mislili so, vrag ve kaj se je zgodilo, jaz in moj nečak Miška sva pa vedefau kaj potneni ta pok. IMnamltna patrona je bila eksplodirala na četrti številki v peči Serjo*e Pe-strikova, . Vpričo Serjoae Pestrikova nisent ničesar omenil, samo pomilovalno sem se ozrl na njegov podli obraz, na razdejano stanova-nje in na kup opeke, Id je letala tam, kjer je stala prej peč, potem pa ie na razbita vrata. Li molče sem odsel. Eno žrtev je pa ta potres Ie zahteval. Serjožin podnajemnik invalid Gusjev je bil umri od strahu, opeka ga je bila zađela na glavo. Serjoža Pestrikov pa stanuje zdaj s svojo posrečeno mamico v razvalmah. Po no-vem letu priđe vsa družina pred sodišče zaradi tatvine drv. Samo se ena sitnost se je izeimila iz tega.: Miška Vlasov pripisuje vse lavorike sebi. Jaz pa porečem pred sadiščem. da lavorike ne pripadajo njemu, ker sem jaz ladolbel poleno m poioiil vani j>atroBo> ^^vssj3 sVOCDsvOft sSs^sĐBl^ft ^DsssVflfls^L •s^tTflDs^*sSsjs> ' Stev. 203 >lLPVHt»i KiBOPt, m**^_i. ;,&fci.Z im, .'■'______________......Strmi- ^-------------------------------____________________„_______________________________________________________ —______________________________________________ -■■ Zatiranje gosenic v okolici Ljubljane Cosenice so napravile ie veliko Ifcodo, slasti nm zel}« Ljubljana, 4. septembra Naši kmelje in zelenmdarji so l?tos spoznali *e eno >šibo božjoc — goeenice. V pioišnjih stoletiih k> od časa do Časa napadale naša polja kobilice, ki ^o i ih pri£tevali med najliujse šibe božje. Zaradi uručenja prideLkov po koMlicah \i pogoeto zavladala strasna lakota. Gosenice, ki zadnje £a«e uničujpjo 7elenjavo, pre lvtiem zelje, seve-da ni >o tak>na nee;re<«i xa ljudi, kakrkia je bilo včasih unuVvalno delo kobilic KobUi-r» so napadala j>olja pred žetvijo in požrle v?p bilke, 7* njimi so ostala gola tla. Kljub tPmu je zclaj uničevnlno delo gosenic- za rnar-eikatprpca zolenjađana prava nesreća. Priza-deti krnctie in zelenjadarji *e pa tuđi n3 morejo lolažiti s tem, Če$ v starih Časit £0 delale kosilice Je mnogo veTjo *kodo ka-kor zdaj «:o>enice. In pomisliti mor-.^o, da k> ?e pojavile uosanic* v nekaterih k"a]ih, ki so hi\- zoIm {»rizadeti že r>o toči. Na£^ Trnovo in velii-: def Barja živita predv?em od zelen jada rstva. Slovee trnovske cn zelja pa čf^a tuđi daleć v svet. Trnov-ski z^-ijarji izrvažajo vsaka leto mnogo kisle-un zelja (loto-; fja sev»r1a ne bodo) in v Tr-imveni ie nekaj večjih zeljarnkih obra tov. Lahko si torei mislite, s kak*no flkrbjo so žarili naši zelenjadarji opazov.tl, kako i»o-i»**nioe uiiirujejo zeli\ Gosenire *?o se fH>ia-vi!e že prod tMni. Nekateri zeienjadarji so upali. <1a bo golaze-n izprinila s sprefneml>o vremena, too gosenice strupene in da jčs v ne-katerih krajih zo poginila perutnina7 ki «e je preveč mastila z niimi. Kmalu so zeienjadarji tuđi sprevtdeli, da je ve«; 1k>j proti gOHenicajn t«r?z uspeha. C'e tf>o unirevali golazen ali ne, čedalje več je je bilo powod. Neka zelen jada rica je bila na vrtu samo dobre Četrt ure in je bila ŽJ vprav pokrila z gosenicami. Gosenjc ni mnogo sumo (k> vrtovih. temveč sili jo tuđi v hi*e. Lju ije n\ ne upajo več odpirati oken, ker golazen leze po stenah in stropu, pa tu-di po poslfliah. Č-? }ih takoj ne opatijo in ne odstranijo. iih pozneie teiko o^ltrjjaio od čten, ker rineeejo v kuhinjo £*o*eiiire z zeleniavo, bodisi s trga ali 7. dornačega vrta. Mnoiz^ gospodinje tuđi vp? ne upajo kurvati zelja v strahu pred t:<^en?rami, in eicer ne zeljnatih glav, pa tuđi ne noveea kislega z^lja, ker i n;s<> biii dovoli pažljivi pri či-ščeniu. Vpnditr ie tak^en frtrah ncupravičen in srospodinje lahko zaupajo naš-im zeljarjeai. Hrtiga 6tvap je. će bodo gospodin je mogle Mo cpnfjše t-.iui po/.neje, ko bo že pospravljeno z vrtov. Vse zavisi od tega, ali 6 3 to gola- j sen ie rawnnoiarak afti pt bo iiffiniU. Gosenioe *o napravile ie dotl«j ▼•liko Škodo in LeJj« m roamkj« ne bo nofio opo-inoii, Čeprav ga gosenice ne bodo vso poir-le. PomUliti morMno, da ao gn—niče napad-le B^lj© v v«ah krajiht kjer pa doer pridela-mo najvefi. Kmetje ga ne bodo pridelali niti za »9b« dovolj. Na Bar ju so pridelali r§a-ko leto iar&dno lepo zelje, ke>r je barjansk« zemlja sa telje posebno dobni, leioB pa 5a ne bodo imeli dovolj niti sa domafco poembo. Gcx>enice pa ne uničujejo samo zelja, tsm-vec tuđi nekatere drune vrete pozne zelenja-ve. Vendar delajo najveijo ikodo na kapua-sirah, aelju in ohrovlu. Ljudjs se boje, da bo tuđi prihođnje loto mnogo gosenie, cei letoe se bodo tako raunnoiile, da jih bo prihodmje leto Ae več. Mislimo pa, da se jun ni treba bati. sa i se gooenire razpa«ejo — kakor vse kaže — Ie, &e «0 zato dani posebni vremenski, odnosno podnebni pogoji. Le redko se zgodi, d« ti «e golazen rarpasla ra pore dno ve€ let. France in staro železje Ljubljana, 4. septembra Franre BakSe, ki ima za seboj že bunio in pestro življenje je sklenil, na vsak način zaslužiti nekaj denarja, č?prav je brezpo-seln. Tak sklep je storil že ve?krat in je res tuđi zaslužil, čeprav je navadno moral potem v zapor. Oni veoer se je klatil po Ljubljanskem polju in prec3j po«no ponoSd je pri tovarni Satumus preek^Čil plot ter zmetal na drugo stran za okrog 600 din atarega želeaa. Zelezne ploft?« je odnesel pod bližnji kozolec, potem jo }i pa mahnil r>roti Vodmatu in se zirlasif pri nekem Že-lezninarju. Dasi ravno je bilo že pozno zve-?er, je pM>iskal tnjovca in mu povedal, da Lma blaiio sicer na razpolago, ni ma pa vo-žitka, da bi pa pripeljal na dvorišne. Trgo-vec je bil takoj pripravljan uitreČi Frtnce-tu in mu Je posodil ćelo konfa ter hlapca, da <=ta naložila železo pod koaolcem ter ga spravila v njegovo pkladišre. Za blago je preiel Franee relih 120 din, nakar se je hitro zasukal in odhital v mesto, kjer je znvil v gostilno, da bi poiskal svoje prijatelje. V costilni je postalo s Francetovsitn pri-hoiiom živahno, aaj Franee ni umaian in je rad dal za pijaco. Pili eo do polidjake ure in Se oaslednji dan dopoldne, dokler ni bil France suh. Precej krmefljavjga je na-£el stražnik in ga povabil zaradi starih £rehov na policijo. Ker se pa France starih crehov ni veS »pominjal, je kar brei obo-tavljanja prizna! nove pa. Saj vem, zakaj ste me poiekali, je da jal, ali priložnost jo bila tak^na, da se ekučnjavi ntsem mogel upre-ti. Naenkrat eem bil onstran plota, pograbi] sem ploJUe t obema rokama in ie jih je bilo nekaj zunaj. Ker je bilo tuđi vse poskrbljeno za prev#z, je 6I0, kakor po maslu . . . Na policiji so F ran četa z veseljem poslu-fali, saj se le redko pripeti, da bi t41 are-tiranec tako pošten, da bi odkrito vse priznali Sum je pa naenkrat padel tuđi na trgovca, kajti na policiji eo trdili, da je moral ved?ti za Francetove jirehe, pa je vendar jemal od njega staro železo. Vora-<^an, kaj meni o tem, je trgove^ ^ploh poza-bil, da je od Franceta kdaj kupil staro Železo in je trdil, da ga splob ne pozna. Ko sta bi pa pogledala v oči s? je zdelo Fran-cetu to za malo, češ: Pojdite no, pojdite, prinaSal sem Že ielezo nabrano poStenim potom, izposojeno in ukradeno. .. S4var bi ee bila morda res zahukala nekoliko drugače in bn bilo ostalo pri trgov-Čevi trditvi, da se nišo na policiji spomnili na?nkrat le na hlapca, ki je vozil ukradeno foliso. Predno vt Je nogel gospodu a storil dobro delo. Iz Maribora doJgem zmvlačevanju se je mestna oMSaa v«ndar odloflila urediti Kralja Petra, trg1, ki > po legi eden naJlopSih trgpov v Maribora. Urejevalna dela se bllžajo koncu. Sredi trg« bo velika elipaa z gredtteami. Toda trgr bo kljub temu pnusen. 2e njegova iega kliče po spomeniku. Imamo tottko aa-aluSnlh mo* pa tuđi £e već fondov ter bi s&to ne bilo odve^, če bi na Kralja Petra trgu postavili lep spomenik, ki U po-vađignil lepoto celegra mestnega dela. Me-rodajnl fttnitelji na delo! — Pravoslavna parohija v Mariboru oto-veSča svoje vernike, da bo v ponedeljek, dne 6. t. m„ to je na rojstni dan Nj. Vel. kralja P^ra H v w»BU kapan ođ »10 w* 1U turska, am%o pa> oax* IMO aaaivmJUm atai-ba boaja. — VptaJaaJ« s«aate» tiaalMi Vaafcov«4J* meato ae laMfeo ponaia z I«po urejeno trt-nioo, le Maribor kljub prannogim oalju-bam a« more prtU trCnfcce. Raanialju-joAatna aovvsna a» wM otro* je in doo^la neraaumljtvov zakaj naša maatna oMlna od Caaado «aaa aopet aproai to vpraiaaje na^dnovnt rad. Nas* gvapodlnje m> «• !• v^JSfcgat raavvseUle ob misli na l«f>o urej«-no feafijmeao meatoo trtnloo, ki «0 jo maatni odatje oblJubUl »graditi. Baje je *• izAiran proater aa trtnloo in napravlj«ni 00 tud! šm nadrti. zato vpraJamo v lm«ntt mariboraklh goapođlnj mestno obftino, aa-kaj ne prita« a graditvljo tržnice tn pro-atono sa pojasnilo, kdaj se bo to a^odllo. — Nova smo«araka pot na Pohorju. Zna no je, da ja postalo Pohorje v aadnjih letlh raj zimakega sporta. Pripravno je ćelo sa valifee zHnakoaportne priredltve. Ob«to-jala fm to cs^a ovira, pomanjkanje primer-nih odvoaov aa snvj'iarj«. S tem vprafia-njam ao ae čeato b».viie naAe aportne organizacije. Kontao je ame^ala saaebna inicijativa. Podjetel sportnik velednduatrija-lec g. ina. Lenar6M je napravil naArt sa noa'o smučarako traso, ki bo vodila z Je-zerake^a vrha na Joaipdol. Progra bo 19 do aporum pot v y»m*mti tuđi v*» stiolasa, TTnatod ao uriHM aa t*sajBW> te potL S«veda bo ta nova prtdofcitav na Pohorju mnogo luriattia de vać)amu razmahu n&Aega tujakaga prometa. — Aatfnllhaaja đifcttiit mte *t- Uj— Maribor a»k> topo aapreduja. Doatej ao aa-faRirali te lap dat otats od taJamia meje v đolžtni drob kUomstrov. 8 davek poaebej Za plamene odgovore glede malih oglaaov Je treba pnJofiU znamico. — Popustxiv za maie oglase ne prlznajno. Beaeda 50 par. davek posebej Najmanjšl znesek 9 Din Za šolarje oHeke. perilo, tlubertus plaščs itd. Dober n^kup. PKESKER Sv. Petra ce>ta 14. bi) V\H tNTLANJB aruriranie, vezenje zaivee. peri la. monodramo?, gumbnic« Veli* ka zaloga perja Po 6.75 DiD »'ul'iana«. Go«8po*v<»t$ka 12. .'^ VRTNE OGRAJE rarne oblike, hilra •^ol^ava. F'a-Mtio trpeinp. »speoielno proti vlaei od zunaj. Vsa etavbna d*-b rpno in solidno iz.vr^i Sfavb-no podj*»tie Kudolf 1 erčelj, Ljub Jjana pri novi rerkvi, Siska. 2041 W"MIMMMIIMHIMMMM>M«IMIIIH BITFET ?. J. Je raj. Ljubljana, Sv. Petra c. 38 tori prvovretna vina tpr garantirano pratilo zdanje c^z ulico po slclctib konkurent* nih cenah: Namizno bolo 1 7 din ^rhsko Prokupac 1 7 din Cviček I 9 din Rizling 1 9 din Siivanec 'Z. I 12 din Jabolčnik HB5*r"" * 4 ^1" Zjranje: TBfT " Tropinovec "^'^ 122 din Slivovka 124 dir ^rinjevec I 8*2 din PoizkiMite! Tuđi vi bosti zadovoljni! 2066 KLIŠEJE INO IN v'ECSAkvNi: J.UGOG&AHKA -^.futANASIP;3 Oaaeda 50 par. davek poaebe) Najmanjfil sneaeii ■* Dio EN()M)BNO STANOVANJE *vent. 3 kabinetom, kuhinje Ld oritiklin išfe mirna stranka firp? otrok 7.a oktober. Si^uren p!a<*nik. Ponudbe na upr. >SIov. Varoda« ixx! >Čisto in snažno« 1988 UPOKO.1EVEC iš/e Kilncno dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo >Slov. Na roda c pod »Vesten pla?nik< 2092 e«eeda 80 par, đavek fKMebe> Najmanja saetek S Dio VZGOJITELJICA z znanjem nenVkega, Franco- skepra jezika, kakor tuđi ?la- ^ovirja. iAi-p mesto. Naslov v upravi li#ta. ___________2099 FRI2ERSKO VAJENKO 9prtjni6 frizenki salon »Rakirc Pre^eniova uL 7. 2008 15LBTEN FAJŠT se želi učiti mehanične ali slične obrti. Oc?pek Franc, Hrabri i k, li. 3. 20S5 Beaeda 50 par. đavek posebej NajmanjSi zneseK 8 Dio TECAJI NEMSCINE v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopniFcp, pritli^je, levo. (Iz Co-pove ulice, pred kavarno). 2055 8TROJE PISNI POUK Večern-, tečai ta začetnike in izvežbani'e Vpisovanje dnevno od 6. do po4 8. ure zvečer — U ina ura Ž Dm. Chri^tofo« ucni zavod. Domobranska cesta 15 1325 Sesađa 50 par. đavek poaebej. Najmanja! znesek 8 Dio SVEZE BRESKVE T-a. 50 kg 160 din. Žive pi^fan-re kg 12 din v zabojih 20 ka netto franko vozni na razpožilja G. Drecteler, Tuzla. 2053 VIJOLINE u*. k>lo kupujte pri etrokovnjaku- Dorjath Jakob. Stari trg 15. 2056 >S1NGER* šivalni stroj prodam za 500 din. Građanka 8 2100 ZOFA za spao je 6 predtlom (Ud*lc) poceoi naprodaj. Naslov vupra vi >Xaroda<______________1200» Beaeda 50 pax» davek posebej. Najnianjši znesek S Din KATERA UAMA~~ r>o»iodi :5Sletnemu uradniku Din 1000.- proti sigurni vrnitvi, ev. jamstvo. Ponudbe na upravo >Slov. Narodac pod »Dobrosrf-nE«. 2060 Beaeda 50 par, davek poaebej. Najmanjdi znesek 8 Din GRAMOFONSKE PLOšCE in gramofone bivše tvrd ka A. Kasberger, dobite po razprodai-nih cenah. Dalmatinova ul. 10, Pednilc 2044 Orient Karpet — Zipkin Ljubljana, Beethovnova «1. 14/IL — Telefon 38-27 Oglejte si razotavo v paviljonu F 119-123. Perzijske In tvrtke preproge ae dobijo po izredao niski oeni. Halo! Halo! V KAVARNI »CENTRAL« zopet dnevni k o n'e e r t priljubljene damake kapele. Potrebni ste razvedrila, zato prlđite vsl, da ob zvokih godbe in petja pozahlte na vw skrbi. Za «aw velesejma odprto vso noć! (JtiuthJ foiidkJ U v o u o i « ■ «, A i v a i ■ * oft)ooTeJltk mototjt. ft roj j a ode lov irlel tl|l po|reil)l? t PO ZEMJO NIZU CKN1 — CENUU ITBAMtiO ) „TRIBUNA« F. BATJEI LJTmiJANJk, AaVtovsto OMta « — t»a*M*aiea MAE1BOK AJekaanaFovo oesto SS Makulatura! papif prala aprav« *t8tev«*«ii*s» Nar#daa LlnbftnnmiKmMnievmmnem it*r. $ M o d r o c e otomane divane poceni in solidno izdelu je IVAN HABIČ tapetnik LJUBLJANA, PoJjanska c. 17 SPREJEMA POPRAVILA Nadrobno! Na debelo! N'ajceneje in najbolje kupite vse prvovrstne vrvarske lastne izdelke mohoz, limo, volno, afri&t, kapok, gndt ta ttmnle^ nepremočljive konjske plahte, gawUwaie oovi L t. d. samo pri Prvi Kraaitfcl vrvaral in trgovini skonopnino Ivan W, Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. SI. Telefon 2441. MARIBOR, Vetrtnjska ulica St. 20. Telefon 2454. CELJE, Kralja Petra cesta it 33. OTVOR1TEV MODERNEGA KEGLJISČA v fOAtilni pri Perlesu »PRI JCRIĆI« v Fnaiiml mšks^ polet fl»VM potte, bo V NEDELJO — Kegijalel vabl>«i! Stran8 >8L0VEN8KI NARODc toMa, 4. m*mdm 1MT. %t*r. 203 Jesenice in tujski promet Jesenice same «1»© prikladne sa razrof friima, pae* pa nlilMT okolii Jesenice, 4. septembra V zadnjih letih so v visokih searmah tuđi na Jesenice prihajali letoviftčarji, ki so ae delj £&sa mudili pri svojih sorodnikih, dekama pa 9o stanovali v hotelih, Ker v bližnjih letoviSćlh nišo na&li prostora. V dnevnih ur?h so prirejali izlete v Vintgv, na Hled, v letoviSće Zg-ornje savske doline ali pa na Jeseniške planine, odkoder so se v večernih urah prav zadovoljni vračali na-zaj na Jesenice. Jesenice same nišo pri-merne za letovišče, ker je prahu, dima in ropota tu već kot preveč. Bližnja okolica Jesenic in njih prelepo planinsko zaledje ter tuđi dobre žeiezniške zveze na vse strani, vae to pa Jeaenlcam daje dobre po-goje m razvoj turisna. Jesenice 90 izhodiice za Izlete na Kara-vanke, predveem na Galico, Raico, Kocno ter na Idilično predgorje m skritimi doli-nicami, hi»trimi studenci in poti na Dole, Jelenkamen, Crni vrh, spanov vrh. Pusti rovt, Markeljnova planina, Martincev rovt, DovSke rovte itcL Ka drugi strani so mo£ni prijetni izleti na Poljane, Spodnji graben, Dobravo, Vintgar, Bled in Gorje. Za nastanitev letoviSCarjev je na Je-9enicah, pri Sv. Križu ter v visje lezečah planinskih dom ovih in smučarskih saveti-sćih ze precj dobro poskrbljeno. Ka Jese-nicah je već udobno opremljenih hotelov, pri Sv. Križu je bilo v zadnjem času zgra-jenih vec vil in penskmov, na Golici sta dva planinska domova, gradnja tretjega pa se pripravlja na Rože i F Pustem rovtu in na Crnem vrhu pa so smućarska zaveti-šča, ki nudijo poleti letovisčarjem dobro streho in ceneno prehrano. Da se v bodoče privabi čim već letovi-Scarjev v okoliš Jesenic, je v prvi vrsti potrebna smotrena propaganda. Zelo potrebna je pred kolodvorom na Jesenicah namestitev velike orijentacijske deske. treba bo zgraditi javna stranišča, namestiti klopi v parkih in šetaliSĆih, urediti razne sportne naprave, na cestnih križiSCih pa dobro označiti smeri čest kot Dobrava-Vintgar-Bled-Bohinj ali pa Mojstrana, Kranjska gora-Rateče Planica itd. Pred-vsem pa bo treba popraviti pota za Savo proti 2 vagu u na eni strani na drugi strani pa za goro Mirco na Crni vrh in Pusti rovt ter na tretji strani na Golico in Ra-šco. Zelo potrebno bi bilo na Jesenicah tuđi smotreno delo Tujsko-pirome-tnega drufitva, ki bi vzelo propagando v svoje roke, bi da-jalo inicijativo za resna olepSevalna dela in za asanacijo planinskih vaad Vodstvo druStva naj bi bilo v stalnih stikih z ©b-ćino, tujsko prometnimi planinskimi in sportnimi društvi glede popravil potov in ureditve sportnih naprav, markacij itđ. Krizi in težave z nekaterimi naroeniki V vednost tištim, ki jim uprava lista često ae more ustreči — po njihovi krivdi Ljubljana, 4. septembra Zjutraj prihajajo kupi dopisnic. Večino-ma so iz krajev izven Ljubljane in nam pripovedujejo najrazličii^jše želje na^ih &ta rih in novih na ročni kov. Ljubljanski nn-ročniki svoj? želje seveda raje izrazajo osebno in prihajajo fami v upravo, da nam sporoće, ce nišo prejšnjega dne pre-jeli lista v redu, ?e žele, da jim pa dostavljamo pod otiračo pred stanovanjskimi vrati, kpr ti ga sicer neznan prijMolj na-Ir^a li^ta mimosrede rati prisvoji ali pa morda, da jim pa raznaAalec vrže skozi priprto okno v jedilno shrambo ali kuhinjo. V&asih nam naročniki in hkratu last-niki hmlih p>ov, ki se jih naši najmanjši, tkoraj nehopljeni razna^alčki seveda boje, pribajajo z zatrdilom, da njihovi psi nišo rverine in da so lahko raznašalci zas-tr-in njihovih zob brez skrbi, ker imajo p^e Pri hiši samo za nezaželjen? ^zoste. Kako ta-ki pt?i razliku jejo skromno oblreeneija, prezebleca raznasak'đ od nadležneca bera-Ča ali vsiljivega potepuha, nam ni se nih-ee povedal. In 03 se popoldne spet ponovi prizor, da se otrok ne upa na vrt in dostavi list v nabiralnik na vratih vrtno opra je namestu v hišo ali vilo, se naroč-niki kaj radi razjeze in zagroze z odpoved jo lista, ne mislijo pa na uboge^a otroka, ki je £e majhen in plašljiv in ki 7 razna-šanjem lista prisluzi svoji morda t>olni niat^ri nekaj kovačev na leden. Nekaterim narociiikani ni prav, Če razna5aleo pozvoni, ko primat- : Slovenski Narobi«, -*pet dniLTi zahtevajo, da mora zvoniti, in tretji, da mora dvakrat ali trikrat zaporedoma v kratkih presledkih pozroniti, ker le tako vedo, da ni pred vrati berač. Prav tako pogoste so želji o hrupnem in tihem zvo-nenju, kadar so v hi£i bolniki. \>e take zabteve si uprava naee^a lista raheleži in jih opoldne six>roča razn.išal-cem. Cc npoMevamo, da mora raznaialec v pičli uri dostaviti list v 100 ali 15<> sta-novanj in hkrati upoštevati vse te i?lje, &i lahko mislimo, kako tcžko in naporno je njegovo delo. Dopokine, ko nam Ljubljančani osebno ali telefonično sporočajo svoje želje^ mora uprava pregledati tuđi veo to posto in ustreči vsem žuljam, ie je le mogoče. Neka naroenica iz Maribora nam sporo-ča, da odhaja za dva tedna na dopust v MengeS, in zahteva, naj ji lista med njenim dopustom ne pošiljamo v Maribor. Dopisnica je pisana na stroju, manjka pa podpis. Čeprav bi rada, ji uprava se-veda ne more u&treei. temvač njeno dopisnico shrani in caka. Dva tedna poznaje, ko te je naročnica spet vrnila iz Mengsa v Maribor, nam piše ogorčeno pismo, zakaj. la njene zelje nismo upožtevali in ji kljub začasni od povadi list še vedno dostavljali v Maribor. Obenem eeveda pripominja, da te polmesecne naročnine nikakor ni voljna poravnati, cei, da je na£a krivda, če nismo upoAtevali njene želje. Ker je dopisnica to pot podpi«iana, ji uprava seveda vljudno odgovori in ji priloži njeno prvo dopisnico brez podpi«sa. Takšni primeri so zelo pogosti in povzročajo obilo neprijatnosti samim naroonikom in prav tako se-veda tuđi nam, ker na ročni kom ne morimo ustremi. Drugi primer: naročnik iz bo*eneke krajine nam sporoča, da za naroonino nima denarja in naj mu ga nikar ne ustavimo. Za jamstvo nam nudi pravica, ki ga pitajo in ga bodo v doglednem času zaklali, prodali in nam poelali denar. Za naroenino treh ali stirih mesecev, dokler t;? prasič zado&ti ne zredi in ne priđe pod nož, je gotovo zadostno jamstvo, toda kako naj mi pridemo do tega prašiča v t>o-senski krajini, da si zavarujemo svojo ter-jatev? Ostane nam samo zaupanje, ki je v većini primerov upravičeno ?n noDlacano. veckrat pa ©eveda tuđi leto dni doigo za-man čakamo na prasič^vo smrt. V ^nc-m samem primeru bi to vprasanje ne bilo tezavno, ker nasini naroenikom pač radi uetrežemo, težko pa je, ce pomislimo, da je naših naročnikov na tisoce in da ima evoje težave vsak zase, mi pa za vea. Ta je kupil gnoj, drugi umetna gnoj Ha, tret- I p MBoeiM, «HpU krompir, peti a«|fte, ie-«ti modro galico, sedmi ima bolezen v hiti in mi moralno potrpeUjtao ŽAkari, da po-gnojeno polj* rodi Mdove^ da «e pokale uspčh umetnih gnojil, da U semen srasto bilke, da krompir docori in n«jde kupca, da crpljene jabkne obrode jabolka, da v ▼inogradih otrodi grotdje in da bolezen v hi£i mine. Y«a ereča, da so naii Ijudje »l?j ko prej pošteni in svoje dolgove na-vadno poplata jo, Čeprav je nekaj eto naročnikov, s katerimi imamo krile in te-iave, ker pri njih ne zaležejo ne ot4jube, ne opomini. Pogosto se do^ajajo pntneri. da se naše naročnics poroce. Masece dol^o po po- roki nam po^iljajo na ročni no pod svojini novim primkom, ki nam seveda ni znan. V upravi nioiajo takšne položoice Uraniti, dokler dotične naroonire za zaostati Uc 1^2, kl se je po ja vil na kartoteki / i-jenim c*»-kliškim primkom, ne terjanio. Sele ledaj se ogorčeno oglasa jo, češ, da so v**e pošteno plaČale in se podpi^ejo s srvojim novim priimkom. . Nesporazum je seveda takoj pojašnjen, naslov na kartoteki in na lLstu popravljen, vendar pa je krivec v vseli takih primerih vedno «amo uprava, ki bi morala vedati za vse srcne in tuđi dru-gacne zasebne zadeve nekaterih naročnikov. §3 nekaj primerov: Mnogi na£i naročm-ki zahtevajo, naj jim pošiljamo lišit ob sobotah drugam kakor navadno. Kdo bi mogel voditi to evidenco, ko je taksnih primerov sto in vec, tako da bi nam bil potreben cei dan napornega dela, da samo naslove takih uaročnikov za en *am dan v tednu popravimo in izpremenimo. V tiskami nagajajo stroj i. »Slovenski Narod« preden ga dob« naročniki v roke, po-tuje 6kozi osem frtrojev, ki nieo baš eno-stavni. En etroj se pokvari, in treba ga je pol ure popravljati. List iziđe z majhno zamudo, a vendar je v upravi že stokrat sapel telefon in urađnft I« saradl sagrade pre«ltial «to priteib m grdbnj. Nihte ne razum«:. zanuda saradi eenzure, po-kvarjen stroj, raznalalec je nenadoma ooo-lel in ga nadomešča drugi, ki se n« pozna naročnikov in mora poČa»i in z vso pozornostjo raznadati \t*k. Nihče no?e ra-suoieti, da niti ti&karna ni tako popolna, da bi bil vsak kvar izključen, nihr? noče eprejeti opravičila uprave. Z enako točnost jo, kakor vsako noč meeec xaje*di nebo, zahtevajo naročniki, da se jim dostav-ljajo listi. Krizi in težave, a vendar nikoli nikomur očitek! Kadar lodo na^i naročniki nejevoljni, naj upožtevajo vsaj najv?čje ovire, ki se pri dostavljanju pojavljajo proti naši volji: pokvarjen stroj, cenzura, bolezen raznaSal-cev in zla^ti to, da niti uprave Časopi*K>v zaradi drugih ne morejo biti popolne, ker so Želje naročnikov veasih re* neizpolnj -ve. In ne pozabite na#v?tov, ki jih lahko Čr-pate iz tesja članka, poleg tet;a pa prav tako ne pozat*i!e, da morate vedno sami biti najbolj točni, ako točnost zahtevate tudi od nas. Ko odhajatp na počitnice. ne javite nam samo no veća naslova, temvsč tudi starega, ker vas homo samo tako lahko zadovoljili. In kadar imate kako pritožbo, prevodite vse okolnosti, ker sieer kaj po-gorto lahko ^ko»iu.iete tištim revežem, ki jim je edini kruh raznašanje lietov. Mi si« zavedamo prav dobro, da niti razna^alri pogosto ne opravijo svoje sluzhe tako. kakor bi morali, upoštevati pa moraiiK) tudi to., da **o m^f njimi pohabljenci, gluhon^-mi, betežni in taksni, ki sprro svojo Šil»-ke telesne moči nob?nega drugega zasluž-ka ne morejo riajti. V obrami>o t-^h ^mo napisali te vrstice, p°!pK te?a Pa tudi v pojasnilo tištim naroč-nikom, ki bi jim radi ustregli. a ji.ni poj^oPto ne ni'jremo za-I radi — ujih samih! SOletnica trboveljskih gasilcev Kratka zgodovina garilske organizacije v Trbovljah ob proslavi njenega riatega fubileja Trbovlje, 4. septembra. Letos je minilo 50 let, odkar je bilo v Trbovljah ustanovljeno gasilsko društvo. Se živi nekaj že osivelih gasilskih vetera-nov v naši dolini, ki so takrat kot mladi fantje pristopili in pomagali ustanavljati gasilsko organizacijo, ki je pozneje postala moćna pobornica v borbi za narodne pravice našega ljudstva. V tistih časih se je po trboveljski dolini še moćno šopiril tuj, našemu narodu nasproten duh, ki se je skuSal vgnezditi v sleherno narodno društvo, ki si jih je prebujajoči se naš narod ustanavljal v obrambi pred prodira-jočim nemštvom. Tako se je spocetka moralo slovensko članstvo v mladi trboveljski gasilski organizaciji ukloniti pritisku od zgoraj in sprejeti usiljeno mu tujo komando. Toda odločnost in prebujena narodna zavest naših fantov je že čez nekaj let dosegla, da ie bila uvedena v mlado gasilsko četo slovenska komanda. Posebne zasluge v tem pogledu so imeH takratni naši narodni možje, med njimi ustanovitelj društva g. Kramer, oče g. ministra n. r. Alber-ta Kramerja, ki je pozneje sam pristopil k društvu ter na njegovi izpopolnitvi in na-predku sam z veliko vnemo sodeloval, zla-sti pa med članstvom širil narodno zavest, ki je prav takrat jela pogan jati med našim ljudstvom globoke korenine. Toda kdor bi mislil, da se je v naslednjlh Jetih pred vojno naše gasilstvo moglo razvijati brez ovir in težkoč, bi se motil. Naravno, da so takratni oblastniki skrbno motrili prebujajoče se narodno gibanje, ki je zajele tudi naše gasilstvo. Nič čudnega, če so voditeljem zagrozili in tudi si cer slovenskim članom delali težkoče. Toda naši fantje so ostali trdni, značajni ki po-gumni. Kot ćlani humane organizitije, kd-tere poglavitni cilj je bil in je, da se po-maga bližnjemu v nevarnosti in nesreći, so izpolnjevali svoje dolžnosti vedno zvesto in požrtvovalno, nihče pa jim ražen tega ni mogel prepovedati, da ne bi pri tej vzvi-šeni nalogi gojili v društvu tudi narodno bratstvo med slovenskim članstvom. In tako je odpor proti tujemu vphvu v društvu vedno bolj naraščal, dokler . ni bi! končno docela izločen in s tem .ie postalo naše trboveljsko gasilsko društvo popol-noma slovensko in narodno. To je bilo seveda mnogo let pred svetov-no vojno, ki je kakor povsod tudi v trbo-veljske gasilske vrste zasekala velike vr-zeli in težko žalost. Većina članstva je pa-dla na raznih frontah, le malo se jih je vrnilo v svobodno domovino. Oni *pa, ki so se vrnili, so takoj znova šli na delo In ko je prvič v svobodni državi zadonel trboveljski gasilski rog, se je zbrala okrof; svojih preizkušenih starih gasilskih bor-cev lepa četa mladih junakov, ki so se iz- javili pripravljene »početi ob zatetku vojne preldnjeno delo v pomlajoni nali fa-tilski organizaciji. Takrat je stopil na čelo fasilske organizacije sedanji četni in župni načelnik g. Guček Franc, mož velike energije, žilave delavnosti in vztrajnosti. Tedaj se je prV čelo delo v organizaciji Sele nacrtno raz-* vijati. Organizirane so bile leto za letom većje in manjše prireditve, ki so vrgle v gasilsko blagajno mnoge tisoćake, s katerimi je bilo mogoče vodstvu nabaviti vse potrebne moderne gasilske potrebSčine, predvsem nove motorke in drugo orodje in opremo. Danes je trboveljska gasllska četa ena najbolje opremljenih in tehnično najbolj usposobljenih gasilskih čet Širom naše domovine. To pričajo strumni nasto-pi moštva, pa tudi strokovna izvežbanost poveljnikov posameznih oddelkov, čemur je vodstvo posvečalo vseskozi največjo po-zornost. Za redki jubilej, ki ga proslavi jutri trboveljska gasilska četa, se naši gasilci prid-no pripravljajo. Četa se pripravlja na sprejem velike množice gasilskih tovari-šev, ki prihite v Trbovlje ta dan, da stls-nejo svojim tovarišem v Črnem revirju bratsko roko ter jim čestitajo k vztrajnosti za vzvišene gasilske ideale, zlasti pa onim osivelim tovarišem, ki so stali v onih usodnih letih narodnega preporoda kot granitni stebri na braniku naše domovine. Tem redkim osivelim borcem velja tudi naš prvi pozdrav in* čestitke, da so dozi veli to veliko slavje — 50 letni jubilej trbo-veljskega gasilstva. Trboveljski gasilski četi, ki bo v nede-Ijo proslavila z otvoritvijo nove orodjar-ne svoj zlati delovni jubilej naše čestitke z željo, da bi dosegla £e mnogo uspehov V delu za pomoć bližnjemu. — Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vo-dilni in bogato ilustrirani slovenski ra-dijski reviji »NAS VAL«. Mesečna na-rofnina samo 12 din. Naroda *e pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. NedtlK 5. septembra 8: Vesel nedel^i pocrdrav! Duh hanuo-nik (brat in sestra Rurmik), vme# plo^*. __ 9: Cas, vreme, poročila, »pored. — 9.16: Prenoc c*rkrene f?la*be H trnovske cerkve. — 9.45: \>n»ki povor (prior Va-lerjan Učak). — 10: CJiopinove melodip (plošci). — 10.30: Trhovelj*ki jH-v^ki jaw-kvftrtet. — 11.90: Otrožka ura: Trije podn. — 12: Koncert radijskena orkestra. — 13: Caft, vreme, spored, obvestila. — 13.1.^: Kar ielite, to dobite (plo^e po željah). — 15 30—16.46: Prenos odkritja si^m^nika Vit. kralju Aleksandru I. Zed. z Rak*ka. — 17: Kmet. ura: Vzgojne in kužne bolez-ni domaših živali (ff. dr. L. Hrihar). — 17.30: Okt«l<^^)- — -o:iO: Slovenske narodne pesmi s opremijevanjeni radijsk<»-pa orkestra. Sode! u jejo: cd*xni Poldka Županova, Vida Rudolfova, j?e. Sv*-toiar rU-novw, Roman Petrovoi*. — 22: <^as. vreme, porofila, spored. — 22.15: Rezervirano za prenos i v>lesejma. — KonFant}e na va*ic — 12.45: Vreme, poročiia. — 13: Cm, spo-red, obveetila. — 13.1f>: Sfcladt^ Franra SuppeA in Donizettija (ploWS»>. — 14: Vrp-me, horra. — 19: in kuHurni napr?d©k (ff. prof. Etbin Boje). — 20.30: Prenoe koncerta PodmUd-ka Rdečf^za križa v proslavo rois*ne«a dne Nj. Vel. kralja Petra TI. iz bežipra^k© osnovne Sole. — 22: Cas, vreme, porofcila, spored. —22.15: Sedaj pa na ples (pločče). — Konac ob 23. uri. Torek, "• septembra 12: £onu>v žramel kvartet. — 12.45: Vr«*-ttie, poročiia. — 13: Cas, spored, obvt*tila. — 13.15: RadiJRki orke#itor. — 14: Vrem<\ horza. — 19: Cas, vreoie, porobila, »pored, obve?tila. — 19.30: \ac. ura. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Zvoki ix Rusije (plo-šPe). — '20.10: Iz življenja poljadetekih de-lavcev (g. Rudolf Smersu). — 20.30: Pihal-ni trio za flavto (g. F. Bernard), klarinet, (tr. F. Ur»>anc) in fa^ot (g. Loparnik). — 21.15: Wa£ner: Rienzi, uvertura (plošfta). — 21.30: Rađijski orkester. — 22: Gatf, vre me. porobila, »pored. — 22.15: Radij^ki or-ke^ter. — Koner ob 23. urL______________ v~kixu — Gospod, ne vein. kaj \^as je napolito k tenuu, da ste me v temi požgačkali po vratu? — Oprostite_ proeim, će bi bile gorele luci, bi si tega ne bil dovolii. ZA DAME JE KOMPLETNA KOLEKCIJA NOVIH MODELOV ZA JESEN IN ZOIO V VSKH VELIKOSTIH ŽE PRIPRAVLJENA. OGLEJTE SI JIH PRED NAKIPOM, KUT MNOGO DRUGIH BOSTE TUDI VI ZADOVOLJNI V KONFEKC1JL — PAULIM - Lfubliana - Kongresni irg 5 An<±ne Armandj: 82 Princesa Symianoua Roman — Prost?,.. Da... — Potem vas pa ne izpustim. Pridite pome čez eno uro. Obedovat pojdeva v Road Foche. Road F«?chs je glavna žila kitajakega okraja v Foreign settlementu. Tam, namreč v njegovih re-stavracijah, sla^ičamah in čajarnah, je pomešana pitoreskna množica — domaći bogataši z evropskim življem: finančni magnati, obagateli po špeku-lacijah z rižem ali na tečaju dolarja, kitajaki de-beiiLhi, vozeći se v svojih gromnih avtomolBlih kri-čečih barvt Singsong giris, namazane in streljaječe z ocrni kaJior s pahljačami in robe i, znani agitator-ji, ki imajo vec zločinov na vesti kakor las na ^lavi, ki pa uživajo zaščito te aM one velesile, kateri se bodo mogli v ugodnem tresmtku za usluge od-doižitit velike dame 9vetske družbe, Čijih kcčljive zgodbe so napolnile kroniko »Sto sajig-hajakih skrivnosti,« delo doktimentaiično prav tako kekor prepovedano, na prodaj samo skrivaj, še& trgovin, oderuhi, posojajoči denar na plače ali dobitke v igralaicah, visoki dostojanstveniki raznih konztila-tov, begrati industrijci, bankirji, itd. itd. Opoldne ssta. issstopi-la naša znanca iz kitajskega vozicka pred Singom. uživajočim velik sloves. De Mervent je kon»aj iztrgal Brancelina iz rok kuli-jev, ki so bili zavohali v njem novega gosta in 9^ mu hoteli pošteno zaračunati vožnjo. De Mervent jim je pa plaoal po določeni tarifi, kar je nale-telo pri njih *na srdito godom janje. Na pragu je stal sluga z iz-tegnjeno roko in odvedel ju je v re-stavrscijo. Nameiioma zatemnjena dvorana je bila razkoš-no okrasena. Električni ventžlatorji. razganjajoči zatohli zrak, so akužaJj pričarati v dvor3ao prije-ten hlad. Ražen oferapja v čisto kitajskem slogu je cdgovarjala vsa opreana najbolj rafiniranemu ev-ropsJcemu udobju. Ne&teta arcak so ođraiala ni-ldjaste pribore tei kristalno stefclo. Začenjala se je doba vročine in obleke so se ji prilagodevale. Bile so večinoma hoteno kričeče ele-gance, vredne ljudi, ki lahko mnogo zapravljajo. — Vaše mesto se koplje v zlatu in blagostanju, — je dejal Hobert, ko je sedet za mizo. — To je prvi vtis. toda svarim vas pred prenagljeno sedbo. Le poglejte malo bolje vse te ljudi. Brancelin je »toril tako. Mnr^e podrobnosti, ki jih prvi hip ni opazi!, so mu zdaj pokazale, da počiva na vsem tem zunanjem sijaju slabo prikrit* tesnoba. — Da, prav pravite, — je pritrdil. — Ali veste, na kaj me to spominja? — No? — Dvorana krožka na večer velike partije. Ti Ijudje imajo izraz srečnih igračev, ki hočejo videč, da njihovi ckibitiki pretirano narasčajo, do konca izkoristiti svojo srečo in se trdovratno vedno znova spuščajo v igro, čepvr33tvo velja Angležcm!« Todika predrznođt in povsein nek^znovana, je presenetila Brancelina. — Kako to, da trpe take demonstracije skoraj na sami meji koncesije? Kaj ni tu policij«? — Nasprotno, v Šanghaju je ražen mišice tako dabr-o cwganizirana policija, da bi ji moglo zavidati raarsikatero evropeko velemesto. — Zakaj torej ne nastopi? De Mervent je onemoglo zajnahnH z roko. — Uracfaia naredba, povelje pravi, ne prenagliti se, opustiti vsak nepremisljeti korak, počakati, ignorirati .. . — Počakati? — Xa kaj? — Kaj vem, Besedb imajo diplocnati. Id izmenjava jo iz Evrope s Kit a jako noto za noto. Vsak a inicijativa je nam prepovedana. Naša vloga je ome-jena samo na izročanje. — Ali je to po&tika noja? —To je edma politika, ki jo dovoljuje Amerika. Metodistični pridigarji kriče o pohujšanju, senator Borah rohni in hujska proti »zločinskim pogodbam« in poslaništva, tudi najmanj teleratna, takoj po-vesijo zastavo in vse to tako, da moramo prekri-žandh rok gledati to čudno komedijo, ki se lahko že jutri izpremeni v najstra&nejšo tragedijo, kar jih pozna zgodovina Azije. — Kaj pa naša vtada, mar nič ne reagira? De Mervent se je v zadregi in otožno nasmehnfi: Đr^mi« Jootp gujpaegje — A ^hrotec ttokmrmar wtmm Jena — Sa opravo ta tmatatm del tiatm Ofeoo GtartstaC — Vm v ffjiililjii<