Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Prcsvitli cesar in presvitla cesarica sta silno lepo cerkveno obleko darovala cerkvi v Marijnem Celju v spomin obhajanja sederastoletnice utemeljenja te božje poti v letu 1857.
—   Po sporočilu dunajskega nadškofijstva so se začele 5. t. m. v vseh dunajskih cerkvah molitve za srečen porod presvitle cesarice. Enako se opravljajo molitve za to v katoliških cerkvah celeg-a cesarstva,
—  Perve 3 mesce tega leta je bilo na vseh poštah cesarskih skupaj 14 milijonov 923 tavžent in 900 pisem oddanih; 629 tavžent in 300 več kakor 1857.
—   C. kr. dnarstveno ministerstvo je dalo na znanje, da bodo dobile v kratkem deželne dnarnice in davkni uredi
»zalogo dnarjev avstrijanske veljave. Tem dnar-nicam je piipušeno, nove dnarje za druge zamenjevati, ki so po postavi v obteku, toda samo take, kteri so dobrega srebra.
. — C. kr. dnarstveno ministerstvo je izdalo 3. julija občen predpis za vse očitne dnarnice, urede, računske in kontrolne oblastnije, iz kterega posnamemo, da ima odi. novembra 1858 novi dnar avstrijanske veljave edini dnar v celem cesarstvu biti, s kterim se vse plačila in rajtenge opravljajo. Poslednjega dne oktobra 1858 bodo vse dnarniške bukve in rajtenge sklenjene in zapiše se za vsacih 100 fl. sedanjega dnarja 105 fl. novega va-nje. Od 1. novembra 1858 se imajo vsi deržavni dohodki in stroški na novi dnar prepisati in rajtenge se bodo vse po ti veljavi delale. Dokler se morajo bankovci namesti gotovega dnarja jemati, se imajo, dokler ne bodo preklicani, po merilu od 105 fl. novega dnarja za 100 fl. dosedanjega jemati in za plačilo dajati. Vsi cesarski davki za leto 1859 se bodo že po novem dnarju plačevali.
Iz Ogerskega. Iz Tokaja in drugih strani ogerskih se piše, da so vinogradi po lanski preveliki suši in letošnji zimi silno terpeli. Vina bode tedaj letos tukaj manj kot lani, in tako bo cena lanskemu vinu gotovo poskočila.
(Gosp. list.}
Iz Bačke« v Starih Bečah so miši tako žita pokončavale, da jim je mogla ondašnja gosposka vojsko napovedati. Zapovedala je tedaj, da je mogel vsak ondašnji hišni gospodar šesterih sosesk najmanj vsaki dan 10 miš v županovo hišo odrajtati. In tako so nek v kratkem okoli 300,000 miš pokončali.
Iz Ceriie gore. „Agramer Ztg." piše: Cernogorci se boje, da bi jih Turki na južni strani ne prijeli, ker jih je okolj Škodre veliko zbranih. Zavoljo tega je Cerniška nabija vedno na straži, vse delo na polju je nehalo, ob škodraškem jezeru so straže postavljene, strelivo in orožje je na odločenih krajih pripravljeno in zadnjič je povelje dano, da ne sme nihče, ko se začne sovražnik pri-
------   224   ------
bliževati, na brambo svoje hiše ali nevarnosti najbližjegi sela misliti, temveč mora slednji v dupilske in gradjanske tabore iti, kamor bo ^ knez Danilo sam prišel, se boja udeležit. Al tega se Černogorcom ni bati* Turška vlada je namreč dotične vlade, zlasti francozko, zagotovila, da se Černi gori zavoljo tega, da toliko turških vojakov na njena mejo prihaja,^ nič ni treba bati, turška vlada ni imela namena, to kneževino obleči in nehala je, vojakov tje pošiljati.
— „Ost-D. P.^' piše, da v Černi gori vse veselja poskakuje. Ruski konzul je šel namreč 27. junija iz Do-brovnika v Cetinje, in je prinesel Danilu 27 tavžent cekinov, ktedh Rusija že tri leta ni več pošiljala.
Iz Rusije. V Estlandu so se kmetje spuntalL Gnalo jih je v to poželjenje po prostosti in niso mogli čakati, da bi jim bila iz Petrograda poslana. Punt je silno razširjen in bati se je, da bi se tudi v Liflandu in Kur-landu ne unel, ako ga vojaščina ne zaduši.
Iz Nemškega. Iz Lip niče 2. jul. Štirnajst dni sem so vsi učenci vseučiliša strašno razkačeni. Zberajo se, kriče in razsajajo in tudi gerdo zabavljati so začeli. Vsega tega je nek tačasni rector magnificus kriv, kakor si mladost domišljuje, ker je nekega mladega bogo-slovca posvaril, ki je med ukom se nespodobno obnašal. To je bilo študentom preveč, in ker so še štiri njih tovaršev zaperli, so tako začeli razsajati, da je bilo treba vojakov pripraviti. Pa vihar se je vlegel, hvala Bogu, in kmalo bo zopet vse pri starem.
Iz Italije. Iz Rima. Francozki general Goyon. je dal, ker so se nekaj časa sem Rimci in Francozi pisano gledali, na znanje, da bo vsacega, ki ga bodo prijeli, francozka vojaška sodnija sodila, in opomnil je še, da je on višji poveljnik francozkih in rimskih vojakov v Rimu in da se mu mora enaka čast skazovati kakor papežu ia kardinalom.
Iz Fraiicozkega. 7. julija je bila 8. seja konferen-cijska. Kaj in kako se pa sploh godi v teh konferencijah, se ne ve nič gotovega. V sedmi seji so bile, kakor se sliši, važne reči rešene. Angležki pooblastenec je podal nek občert zastran osnove Moldove in Valahije, kteri je francozkemu nasproten in zve se o njem, da ne zahteva v resnici zedinjenja teh dežel, puša jima pa vendar nekako samostojnost. Moldovski in valahijski divan bota zbrala odbor izmed obojih deželnih zbornikov, kteri bo nekaka vez med obema deželama. Gotovo je, da je bilo v 7. seji sklenjeno, da se imate Moldava in Valahija imenovati ^zedinjene podonavske knežije" in eno narodno zastavo (bandero) imeti.
—  Cerni oblaki, ki so dalj časa na političnem obnebja viseli, so se poslednje dni nekoliko razšli in vse se je na bolje obernilo. Strah je minul, časniki si več ne zabavljajo in krik po vojski je omolknil. Omenili smo že poslednjič depešo, ktero je poslal Valevski v Frankobrod; danes pa zvemo, da je poslal enako sporočilo vsem francozkim poslancem in zagotovlja v njem, da francozka vlada ne želi ničesa bolj, kakor mir in prijatelstvo.
Iz Turškega.    Slišati je,  da bo šel Ali paša kot pooblastenec h konferenciam v Pariz namesti Fuada; ako "64 to zgodi,  bodo  imeli Francozi zopet enega prijatla več, ki bo v njih rog trobil.
—  Turki so vDžeddah-u poleg Meke 15. junija francozkega konzula in njegovo ženo, angležkega konzula in 20 kristjanov poklali.
Iz Amerike. Serditost Amerikancov do Evropejcev je odjenjala.