Številka 289
TRST, v soboto 19. oktobra 1907
Tečaj XXXII.
SV IZHAJA VSAKI Di tudi ob nedeljah in praznikih ob 6., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 bt6., (6 Btotink) ▼ mnogih tofcakaraah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, St Petru, Sežani, Nabreiini, St. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergo, Solkanu itd. CENE OGLASOV tse računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 2l/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 fltotlnk; ia osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-ualjna vrsta E 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa itt stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti''. — Plačuje se izključne le upravi Edinosti".
Sdinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Prftnorsko.
V edinosti je moč J
HABOČKZHA ZJTA&A
sa vse leto 24 E, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira.
luoćiiii u udilistB izduje idiiorti' itaie - celolctio K 5 20, pol leta 2*M Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma bo bo sprejemajo ln rokopisi se ne vračao. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorfio Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. — Natisnila tiskarna konzorcija
lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St IS. —— PoStno-hranllnlčni račun it. 841*652. - ■ — ■ —	T*l*fon it«v. 1157 ■
Mesečna priloga: „S LOV EN 8 KI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Razsodba drža vnega sodišča o slovenskih napisih.
DUNAJ, 1*. — Državno sodišče pod predsedstvom podpredsednika Grabmayeija je na pritožbo slovenskih hišnih posestnikov v Celju proti prepovedi občinskega sveta, da se ne sme razobešati slovenskih napisov, razsodilo t smislu, da prepoved krši pravice jezikovne enakopravnosti pritoževalcev, ki so jim zajamčene po § 19 državnih temeljnih zakonov.
Zdravje cesarjevo.
DUNAJ 18. Uradno se javlja, da noč ni bila povoljna, toda bez mrzlice. Tek je dober, splošno stanje povoljno.
DUNAJ 18. „Korr. \Vilhelm" poroča, da ni danes stanje tako povoljno kakor včeraj. Katar se je nekoliko poslabšal. Cesar vzlic temu dela.
DUNAJ, 1<S. — Cesar ni imel ves dan mrzlice, tek je dober, stanje vzlic slabo prespani noči povoljno, katar nekoliko ponehal.
Na večerni viziti je bil poleg dr. Kerzla ic prof. Neusserja navzoč tudi prof. Chiari.
Saksonski deželni zbor.
DRAŽDANE 18. Danes je bil otvorjen deželni zbor s prestolnim govorom, ki napoveduje več zakonskih načrtov, mej temi spremembo določb volilnega reda za drugo zbornico.
Veliki knez Vladimir.
H L* K ARE ŠT 18. Veliki knez Vladimir Aleksandrovič, velika kneginja Marija Pav-lovna in veliki knez Boris so včeraj opoludne iz Sinaje odpotovali v inozemstvo. Kralj Karol je podelil velikemu knezu Vladimirju kolajno Karolovega reda.
Tovarna strojev pogorela.
TEMEŠVAR 18. (Ogr. biro). Tovarna strojev bratov Friedrich je popolnoma pogorela. ^kode je 300.000. Tovarna je bila pa zavarovana.
Povodnji v Italiji.
MILAN 18. Vsled silnih nalivov je Lago Maggiore tako močno naraslo, kakor že ne od leta 1872. Nižji deli mesta v Palanzu so poplavlieni.
BENETKE 18. Vsled silnih nalivov močno naraščajo reke Auiža, Piave, Argo in Brenta. Na raznih krajih je voda ob bregovih napravila veliko škodo, tako da so komunikacije pretrgane. Sedem mostov se je podrlo. Vas t'aprile je pod vodo. Ena hiša se je zrušila, druge so v nevarnosti. Dežuje še vedno. Proti štrajku železničarjev v Italiji.
RIM 18. Železniška služba se vrši normalno. Doslej ni bilo nikake manifestacije v prilog štrajku. Vsi listi se izražajo odločno proti eventualnemu štrajku železniškega osebja ter istemu namigavajo, da je javno mnenje tako proti štrajku, da bi bil isti za železniško osobje pogiben. „Messaggero" naglasa, da so celo socijalistični poslanci proti štrajku.
Maroko.
PARIZ 18. Listi poročajo, da je včerajšnji ministerski svet sklenil podpirati sultana Abdul Aziza, da uvede zopet red v deželo ter mu olahčati najem posojila. Japonski prestolonaslednik v Koreji.
LONDON 18. „Reucerjev Biro" poroča iz Seula : Japonski prestolonaslednik je dospel v sredo v Cemulpo. ki je bilo okrašeno.
Pri izkrcanju sta ga pozdravila korejski cesar in prestolonaslednik, s katerima je odpotoval dalje v Seul. Na kolodvoru so ga pozdravili korejski uradniki in velika množica ljudstva. Korejski prestolonaslednik je kmalu potem obiskal japonskega prestolonaslednika, ki mu je vrnil obisk. Seul je bil zvečer razsvetljen. Zrakoplov ponesrečil.
BORDEAUX 18. Pogreša se zrakoplov, v katerem sta se minoli torek dvignila dva člena aeronavtičnega kluba. Najbrž je veter gnal zrakoplov proti morju, kjer je ponesrečil. Združene države in Japonska. FRANKOBROD ob M. 18. „Frankf. Zeitung" poroča iz New-Jorka: List „Sun" je objavil dolgo brzojavko iz Washingtona, v kateri se razpravlja, ako se Roosevelt pripravlja na vojno z Japonsko. List pravi, da odpotuje vsa ameriška flota na Filipine, kamor pošiljajo tudi tope velikega kalibra in podmorske mine. Pomorski upravi japonska in ameriška delati z vso naglico. „Sun" pravi, da dela Roosevelt take priprave, kakor jih je pred vojno s Špansko nasvetoval Mac Kinley. Povodnji na Angleškem. LONDON, 1-S. — V srednji in severni i Angleški so vsled nalivov poplavljene cele po-! krajine. Na vztočni in južni obali divjajo hudi •viharji. Nek danski parnik se je razbil, po-I sadka 20 oseb je utonila.
Ponesrečeni paraleli.
..Slovenec" in „Gorica" imata skrajno neprijetno nalogo, da morata braniti škandalozno volilno reformo na Goriškem. Gospodi se vidi. da sami dobro čutijo, kako morajo braniti nekaj, kar se jednostavno braniti ne da. Sami vedo to prav dobro. Izlasti gospodom okolo „Slovenca" se vidi, kako bi najraje obsojali, kar branijo in opravičujejo, ali morajo, ker jih v to sili strankarska korist, oziroma zavezništvo ž njimi, ki imajo goriški monstrum na svoji vesti.
Nemožno je slabo stvar dobro braniti. To je stara resnica. Zato pa tudi „Gorica" in „Slovenec" vršita svojo gori označeno nalogo — da se Bogu usmili!
Ker že na goriški volilni reformi ne moreta tudi ob najbolji volji pokazati ničesar, kar bi bilo na slovensko stran zadovoljivo, pa iščeta in stikata z jastrebovim očesom, da-li niso kje pri sosedu tudi kaj tako slabega storili ? ! Kakor otrok, ki je v stiski, ker je kako nakuhal: če se ne more drugače izviti, pa kriči, da je oni drugi tudi tako naredil !
V taki stiski se je bila dala „Gorica" zavesti, da je skušala črtati paralelo med vspelii slovenskih zastopnikov v deželnem zboru tržaškem in onimi slovenskih poslancev v zboru goriškem ob vprašanju volilne reforme in se neznanski blamirala. Prišla je bila namreč do zaključka: eni in drugi so storili, kar so mogli ob danili razmerah! Ta „Goričina" paralela je bila naj veča neprevidnost, ker je izzvala tudi druge na primerjanje in rezultat je bil za „Goričine" varvance skrajno žalosten. Pokazal je, da so tržaški slovenski poslanci res storili, kar so mogli, ker je 6 njih proti 48 znalo preprečiti pravilen vspre-jem volilne reforme in s tem zagotoviti, d a načrt ne bo sankcijoniran, dočim
PODLISTEK.
13
AleMerTasiMC Snvorov.
V opomin -toietnice spisal Iv. Sleklasa.
IV."
Vojna na Laškem.
Z Dunaja se je podal Suvorov na Laško skozi slovenske dežele. Pripoveduje se. da je bil Tugut jako osupnjen, ko so mu javili. da se Rusi pogovarjajo in občijo čisto po domače s slovenskimi prebivalci. Je pač stara pregreha avstrijskih ministrov, da so prezirali od nekdaj najzvesteje državljane avstrijske Slovence, zato ker so Slovani. V Veroni je bilo zbirališče njegove vojske. Tukaj so ga vsprejeli Lahi z velikim oduševljenjem kakor osvoboditelja. Na svečanem vsprejemu je poprosil Suvorov nadškofa za blagoslov. Le ta ga je pred vsemi blagoslovil ter mu zaželel zmsgo nad sovražniki. Iz Verone se je vzdignil na pohod prvi Suvorov in zvečer drugega dne prispel v Valedžio, kjer so se mu predstavili avstrijski generali, katere je vsprejel prav prijazno. Obenem je izdal zapoved, da se avstrijska vojska izuri v bojevanju na Suvorovski način ; zato je poslal svoje ruske častntke, da pouče Avstrijance. Pouk je trajal le dva dni, ker ni bilo več časa za to. Cez dva dni se je že vzdignila armada na pot, ker je Suvorov želel, da se čim prej strne s Francozi. Toda Francozi so
se umikali, ostajali so samo po trdnjavah. Suvorova vojska se pa ni mogla tako hitro pomikati naprej, ker so jo zadrževali Avstri-janci, ki niso bili navajeni kakor Suvorovi vojaki na „nagli hod".
Slednjič so prispeli zavezniki do reke Ade, za katero so se bili učvrstili Francozi, ki se pa niso dolgo držali na tej reki. Na treh mestih so prešli zavezniki čez reko ter udarili na sovražnika, ki se je sicer hrabro branil, ali se slednjič umaknil, dasi jih je vodil eden najboljih francoskih generalov, Moro. Zmr^ga je bila popolna in izguba zaveznikov mala. Palo je le poldrugi tisoč mož, Francozov pa štirikrat več. Na Dunaju in Petrogradu so se silno razveselili te zmage ; car je podelil vsem bojevnikom v tej bitki velike nagrade; Suvorov je dobil biserni prstan s sliko carjevo. Sorodniki, znanci in celo tujci so ga pozdravljali s pozdravnimi pismi.
Ze 18. »prila, na samo velikonočno nedeljo, so prišli zavezniki v Milan, odkoder so Francozi hitro zbežali. Prav zgodaj istega dn6 so šle trume naroda iz mesta pred Suvorova z mestno duhovščino, s križi in zastavami. Suvorov je stopil s konja, vsprejel blagoslov katoliškega nadškofa, mu poljubil roko ter se priklonil križu. Vhod je bil sija-jjajen; po ulicah, na oknih, balkonih se je , kar vse gnelo, celo na strehah ni bilo praznega mesta. Potem je bila napovedana javna svečana služba božja. Suvorov se je vozil po
so slovenski klerikalni poslanci | v goriškem deželnem zboru ob vse drugačnem številnem razmerju (10: 10 oziroma 11) ne le d o p u-stili, daje bil takov kričeče-kri-vični volilni red vsprejet, ampak so še sami glasovali zanj! In po takem pravilnem vsprejetju ni moglo biti drugače, nego da je goriška volilna reforma zadobila cesarsko sankcijo.
„Gorica" je torej temeljito pogorela s svojo paralelo med Gorico in Trstom.
Sedaj pa se je „Slovenec" dal zavesti v enako neprevidnost, da je hotel s postopanjem hrvatskih in slovenskih poslancev v deželnem zboru istrskem opravičiti in oprati svoje somišljenike v Gorici! Razlika je pa v resnici velikanska toliko glede kulturnih političnih in gospodarskih razmer, ter zgodovinskih tradicij, ki vladajo v obeh deželah, kolikor tudi v postopanju poslancev. O razliki med deželama goriško in istrsko glede kulturnih političnih in gospodarskih razmer (s katerimi trezen politik mora računati) niti ne govorimo, ker so notorične. Le totalen političen ignorant jih ne pozna.
Govoriti nam je torej le o razliki med nastopom naših v goriškem in onim v istrskem deželnem zboru. „Slovenec" meni, da je zadel terno, ko je pogodil, da so Hrvatje in Slovenci v Istri hoteli dovoliti Italijanom celo 6 glasov večine, dočim so jim v Gorici dovolili le en glas večine, da-si je narodnostno razmerje v obeh deielah skoro enako!!.'.. Le počasi, počasi, hudi očka „Slovenec", s tako zmago-svestnostjo. Je razlika, je, in — velikanska.
Dosedaj so imeli Hrvatje in Slovenci v deželnem zboru istrskem le 9 zastopnikov proti 21, torej niti tretjine ne. Po volilni reformi, ki so jo bili pripravljeni vsprejeti, pa bi jih imeli 19 proti 25. To bi bil že velik dobiček in napredek, ker bi izpod tretjine poskočili blizo polovice. Ali ta napredek v numeričnem pogledu ne bi bil jedini in tudi ne glavni. Glavno je to, da so naši v Istri bili pripravljeni privoliti v navedeno razmerje le pod pogojem, da dobe garancije, dase ne bo brez njih nič sklepalo in da se jih ne bo majoriziralo!!! S tem bi Italijani ohranili le numerično večino, ali moči večine, ki bi mogla zatirati manjšino, ne bi imeli več!
Kako pa je bilo v Gorici?! Tam niso dosegli nič in — tudi niso zahtevali nič! Prvo je žalostno, drugo je ne-odpustno, je naroden greh. Italijani so imeli popred en glas večine in sedaj — ga imajo tudi! A da bi bili naši v Gorici zahtevali kake garancije, o tem nismo nič čuli. Naravno je torej, da jih tudi niso dobili. Klasična priča je — poslanec dr. Gregorčič. Ta voditelj goriški sam je na shodu pri Rebku priznal, da volilna reforma p o o j s t r u j e staro krivico z novimi določbami, ki delajo krivico Se bolj občutno in kričečo, nego je bilo dozdaj. Gregorčič je priznal, da je slovenski živelj oškodovan v vseh volilnih skupinah!!
Kaj hočete še več ? !
V tem je torej velikanska razlika: v Gorici niso nič zahtevali in
8 o resignirano vsprejeli. kar so jim Italijani nudili; v Istri pa so naši zahtevali garancije za svoje parlamentarno uveljavljen je in za svobodni narodni razvoj ter so možki prekinili pogajanja, ko jim Italijani niso hoteli ugoditi!!
Je-li razlika ali ni? Očka „Slovenec" so torej se svojo paralelo istrsko žalostno pogoreli, kakor je krvavo ponesrečila sestra mu „Goricase svojo paralelo.
S tem bi bili prav za prav završili svojo današnjo nalogo glede ponesrečenih paralel. Ali „Slovencu" — zapadlemu maniji — se je tudi ob tej priliki izljubilo vreči nekoliko „kričačev" na glavo „Edinosti". Kričači ? Kaj je s tem rečeno ? ! Kaj smo storili? Nič drugega, nego da smo skušali zadoščati zahtevam zdrave taktike, da smo s krepko besedo podpirali akcijo naših poslancev v Istri ob toli važnem vprašanju! Jednako in nič drugače je imel svojo nalogo puljski „Omnibus"*, ki je glasilo dra. Lagjnje. Pisal je n. pr. še pred nekoliko dnevi:
„Gorje tistemu zastopniku naroda slovanskega v Istri, ki bi hotel p r o b o n o p a ci s začeti dogovore z italijansko „večin o", dokler le- ta ne u meje (če bo mogla kedaj umeti), da se zvezda kamore bliža zatonu, od katerega se ne bo mogla nikdar povrniti in metati svojo krivo in prokleto luč na to pokrajino."
„Slovenec" se je že te dni smeši!, ko je hotel tedaj „Edinost" izigravati proti Man-diču in potem Mandiča proti „Edinosti". Sedaj pa bi hotel izigravati proti tržaškim Slo-veucem iste istrske rodoljube, ki jih je še pred par dnevi sramotil. Sedaj so mu to naenkrat „trezni politiki", ki znajo „računati z taktičnimi dejstvi in dejanjskim položajem". Vemo, kaj nameruje „Slovenec" s to nenadno došlo hvalo na adreso Istra-novj: „ob treznih istrskih politikih" naj bi tržaški „kričači" tem bolj padli v oči! ! Man merkt die Absicht und man — lacht ! Žal le, da moramo „Slovencu" pokvariti tudi to veselje. Izvoli naj vzeti na znanie, da so na zaupnem posvetovanju, na katerem se je določala ne le trezna ampak tudi rodoljubna, značajna in dostojanstvena taktika Istranov, sodelovali in sosklepali tudi tržaški kričači!! In njihov glas je prav dobro ugajal istrskim ušesom o čemer je pričala iskrena zahvala predsednika zaupnemu shodu, g. posl. Spinčiča, na adreso zaupnikov pol. društva „Edinost" na njih intenzivnem sodelovanju.
Ali se smemo nadejati, da bo sedaj konec ponesrečenim paralelam ?!
Rvstro-ogrska nagodba.
HI.
Dodatno vprašanje k nagodbi je vprašanje A v s t r o-o grške banke.
Avstro-ogrska banka je delniška družba s sedežem na Dunaju; njen delokrog sta obe državni polovici. Ona ima skrbeti za uravnavo denarnega prometa, podpirati obrtni in trgovski kredit v obeh državnih polovicah, pred vsem pa preskrbeti plačila v gotovini za državne potrebe. Avstro-ogrska banka ima izključni
ulicah v pozlačeni kočiji, med dvema vrstama vojsk. V cerkvi ga je vprejel nadškof s križem ter pnzval nanj božji blagoslov; Suvorov mu je odgovoril po laški, da moli zanj pred Gospodom. Ko je šel iz cerkve, ga je narod zopet oduševljeno pozdravljal; on se jim je zahvaljeval, želel jim je blagoslova božjega, jim priporočal srčno moliti ter se komaj pre-ril do kočije.
Ta dan je bil pri Suvorovu velik obed. Zbirali so se generali in vsi odlični ljudje iz mesta : priveli so tudi tri ujete francoske generale. Suvorov je vsprejemal goste prilazno in veselo ter poljubljal vse po redu. Ta ruska navada je bila vsem nekaj čudnega; vsi so se poljubovaii s Suvorovom, ali niso mogli umeti, kaj to pomenja. Suvorovi bližnji so razjašnjevali, kakor so mogli, njegovim gostom to velikonočno rusko navado, in sam Suvorov je pristopil k ujetemu francoskemu generalu, da bi mu le ta na njegov pozdrav : „Hristos voskres" *) odgovoril po ruski: „Vo istinu voskres" s) Na ulicah se je godilo ravno tako: ruski vojaki so govorili mimogredočim velikonočni pozdrav ter se poljubljali s tremi poljubi. Lahi niso mogli umeti, kaj to pome-nja, zijali so z začudenjem, se zlecovali in izbulili oči.
. i
Iz Milana je poslal Suvorov na Dunaj j bojno osnovo o daJjnjein napredovanju; ali •
') Kristus je vstal. ) V resnici je vstal.
tukaj je niso odobrili, ampak so zabranili vsak samostalni predlog Suvorovega bojnega sveta. Vendar ta prepoved z Dunaja ni našla Suvorova v Milanu, ker je bil že odšel proti Padu. Tukaj je imel zdaj dva protivnika proti sebi: Moroa in Makdonalda, ki je dohajal od juga, Suvorov se je postavil s svojo vojsko tako, da po možnosti dočaka enega ali drugega ter je zapovedal delati mostove in prevoze čez Pad. V tem času je prišel v ruski tabor mladi veliki knez Konstantin Pavlovič, ki ga je poslal car na Laš»o, da se izuči pri Suvorovu vojaškega dela. Suvorovu se je s tem pomnožila skrb, kajti on je bil odgovoren za mladega carjeviča ter je zato strogo naložil spremstvu, da pazi nanj bolje nego na svoje oči, kajti vsakteri ima dvoje oči, a veliki knez je tukaj le eden. Ker pa Suvorov ni mogel nič natančnega izvedeti o Morou in Makdonaldu, kje se nahajata, je sklenil ula-riti na Turin, na prestolnico bivšega sardm-skega kraljestva, ki so jo Francozi osvojili v poprejšnjem letu ter jo spremenili v republiko. Vkljub grozni vročini je prispela njegova vojska hitro do Torina, kjer je zahteval od zapovednika mesta, da se preda. Toda tega s početka ni hotel storiti ; ko se je pa prebivalstvo turinsko samo vzdignilo proti Francozom. so se oni morali umakniti iz mesta ; a zapovednik Fiorella se je zaprl v trdnjavo ter se zagrozil Suvorovu, da bo streljal na zavezno vojsko, ako se ne umakne iz mesta. (Dalje.)
Stran IT
»EDINOST« št. 28 i)
V Trstu, dne 19. oktobra 1907
l rivilegij izdajati bankovce. Vpliv obeh državnih polovic na upravo banke sloni na načelu popolne enakopravnosti. Cisti dobiček razdeluje se med obema državama v razmerja bančnih poslov v njunem ozemlju.
Vprašanje skupne cedulske ban* k e ni bilo rešeno 1. 1867. ko se je ustanovil dualizem. in to radi tega, ker tedaj obstoječi Nacijonalni banki, ki je bila ustanovljena za avstrijsko cesarstvo 1. 1816, je bil že leta 1862 podaljšan privilegij do 1. 1876. Obe državni polovici sta pa vedno poudarjali pravico do lastne, samostojne banke. Toda avstro-ogrska nagodba od 1. 1878 je ostala pri skupnosti cedulne banke, ki se od tedaj imenuje Avstro-ogrska banka. Tudi 1. 1887 ji je bil podaljšen privilegij za nadaljnih deset let. Od tedaj deli tudi vprašanje avstro-ogrske banke usodo nagodbene odiseje. Leta 1899 ji je bil po enostranskih odredbah obeh državnih polovic provizorično podaljšan bančni privilegij do 1. 1910, ampak z omejitvijo, da zapade privilegij koncem 1. 1907, ako ne bode do tega roka urejena skupnost v carinskih zadevah vsaj za dobo do 1. 1910.
Iz tega tudi izvira potreba, da se letos na ta ali oni način uredi bančno vprašanje.
Rešitev tega vprašnja obstoja sedaj v tem. da glasom nove nagodbe je ohranjena carinska in trgovinska skupnost do 1. 1917, radi česar nadaljuje privilegij po gori omenjenih odredbah dio leta 1910. Direktno se torej ni rešilo tega vprašanja, pač pa sta se vladi že načelno dogovorili glede postopanja, ako bi 1. 1910 prenehala bančna skupnost. V tem slučaju imajo se namreč medsebojna pla-Č la, n. pr. prispevki k skupnim izdajam in ogrski prispevek k državnemu dolga, vršiti v zlat<h kronah.
Velike važnosti je nadalje vprašanje kvote. Kvota je razmerje, po katerem imata obe polovici prispevati k skupnim izdajam. Razmerje ni stalno, ampak se ima določati od časa do časa (po običaju za dobo 10 let) potom sporazuma obeh parlamentov. Parlamenta obeh držav morata izvoliti enako veliki deputaciji, ki se imata pod vplivom obeli ministerstev sporazumeti. Sporazumni predlog obeh deputacij naznanita obe ministerstvi svojemu parlamentu v ustavnopravno razpravljanje ; soglasni sklep parlamentov predloži se potem najvišji sankciji. Ako parlamentarni deputaciji se ne moreta sporazumeti ali ne prideta sploh do pogajanj. določuje cesar prispevno razmerje obeh držav za gotovo dobo, ki pa ne sme presegati leto dni.
Obe državi prispevata pa k skupnim iz-dajam tako-le: V pokritje skupnih stroškov odšteva se najprej čisti dohodek carine. Za ostalo nepokrito potrebščino pa imata prispevati obe državni polovici v razmerju kvote. Leta 1867 je bil odmerjen prispevek Avstrije s 70%» oni Ogrt-ke s 30%. Po inkorporaciji t. zv. Vojaške krajine (Granice) v ogrsko državno ozemlje nastala je razliku v toliko, da v pokritje skupnih stroškov se naprej odšteva čisti dohodek carine, od nepokrite potrebščine odbijeta se potem 2%, t. zv. prae-cipuan, ki pada na breme ogrske državne polovice, in še le za ostalih 98o n nepokrite potrebščine prispevata obe državi v razmerju kvote. Pri kvoti 70—30 ostalo se je v veliko škodo Predlitavske še dolgo. Leta 1897 zapadli zakoni o kvoti niso bili več obnovljeni potom pogajanja parlamentarnih deputacij. Od tedaj je cesar določil kvote od leta do leta in postopno od 1. 1904 naprej modificiral razmerje kvote v prilog Avstrije. Sedanja kvota znaša za Avstrijo 65.6%, za Ogrsko 34.4%, in to do konca tega leta.
Beckovo in Wekerlejevo ministerstvo sta se dogovorili, da za slučaj, da se parlamentarni deputaciji ne bi mogli zjediniti glede kvote, predložita vladi sami obema parlamentoma zakonski načrt, po katerem se ima avstrijska kvota znižati, oziroma ogrska povišati za 2°/.. Odpade pa praecipuum za vojaško granico. _
Avstrijska poslaiiska zbornica.
DUNA-T 18. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Ellenbogena glede prometnih razmer pri družbi državne železnice. Železniški minister dr. Derschatta je konštatiral, da hoče vlada nadaljevati s podržavljenjem privatnih železnic, pri čemer niso izvzete proge družbe državnih železnic. Generalno nadzorstvo je na ukaz ministerstva natančno pregledalo vBe železnice, ki se imajo podržaviti. Pri tem se je pokazalo, da je na progah društva državnih železnic mnogo pomanjkljivosti, kar se tiče tračnic in da bi bilo treba prenoviti vso gornjo stavbo. Vse odredbe generalnega nadzorstva je vzlic re-kurzu družbe državne železnice ministerstvo potrdilo v popolnem obsegu. Ministerstvo je storilo, kar je bilo dolžno storiti v interesu države in občinstva. Minister stori v danem slučaju svojo dolžnost. (Živahna pohvala). Po kratki debati je biia vsprejeta nujnost ter predlog posl. Ellenbogena z dodatnim predlogom češkega radikalca Burivala, da se odredbe zahtevane v predlogu posl. Ellenbogena zvedejo tudi pri severozapadni železnici.
DUNAJ 18. Deželni glavar dalmatinski in predsednik „Jugoslovanskega kluba" dr. Ivčevič je brzojavno pozvan na Dunaj.
DUNAJ 18. „Jugoslovanski klub*1 bo imel v torek sejo, na kateri bo razpravljal o nagodbi. Na tej seji se tudi določi, ako pošlje klub svoje zastopnike vnovič v Pešto, ali pa pridejo hrvatski poslanci semkaj.
DUNAJ 18. Ministerski predsednik baron Beck je danes povabil k sebi na važno kon-
ferenco podpredsednika „Jugoslov. kluba" dr. Ploja in poslanca dr. Rvbara.
DUNAJ 18. Seja načelništva klubov je
Da bi se zakrili in potajili resnični nameni, in da bi se navidezno opravičil poskus za provzročenje borbe med Slovenci samimi,
sklenila, da bo pri prvem čitanju nagodbene i morajo stopiti v kontribucijo „katoliška" in
predloge govorilo 34 govornikov, ki se raz-dele na klube po razmerju členov.
DUNAJ. 18. Prihodnja seja državne zbornice bo v torek. Na dnevnem redu prvo čitanje nagodbene predloge.
Nagodba in Hrvati.
Iz Budimpešte poročajo : Hrvatski delegati niso zadjvoljni z nagodbo. Izlasti vzbujata nevoljo pri hrvatskih politiskih dve točki, namreč povišanje kvote in železniška zveza z Dalmacijo. Povišanje kvote znači, da bo morala Hrvatska za naprej plačevati k skupnim stroškom okolu 400.000 kron več. Akoravno ne poseza to obremenejenje, kakor se zdi. s številkami v hrvatsko tangento, vidijo vendar hrvatski delegatje v tem povišanju moralno izgubo, ker vsled tega po bodoči finan-cijelni nagodbi Hrvatsko in Ogrsko pozicija Hrvatske znatno oslabi. Istotako je razočarala hrvatsko delegacijo izjava obestranih mi-nisterskih predsednikov o železniški zvezi z Dalmacijo, češ, da nameravana zveza preko Metlike • Karlovca ne bo koristila mnogo Hrvatski. Sedaj da je očitno, da ima ves načrt služiti izključno avstrijskim interesom.
Dog-odki na Ogrskem.
Baron Banffy o nagodbi.
Budimpešti list ..Az Ujsagu poroča, da se je bivši ministerski predsednik baron Banffv v krogu poslancev in časnikarjev takole izjavil o nagodbi: Na prvi pogled se komaj opaža, kak sramoten poraz je doživela Ogrska s sklepom te nagodbe. Železniško zvezo z Dalmacijo smo vrgli Avstrijcem v naročje in s tem prizadeli veliko škodo naši trgovini na Balkanu. Vsaka dosedanja vlada se je branila proti tej zvezi, a sedanja vlada hoče pokazati to zvezo kakor nekako pridobitev.
Narodnosti in nagodba.
Kakor javljajo iz Budimpešte, sodijo narodnostni poslanci jako nepovoljno o novi nagodbi. Ni dvomiti, da narodnostni poslanci toliko iz političnih, kolikor iz gospodarskih razlogov zavzamejo odločno stališče proti nagodbi.	____
Dogodki na Hrvatskem.
Hrvatski evangelisti.
Iz Osjeka javljajo: Evangeliški škof Avgust Scholz je zvršil svoje potovanje po Slavoniji. Večina evangeliških cerkvenih občin se je izrekla za ločitev od Ogrske in ustanov ljenje samostojne hrvatske evangeliške deželne cerkve. _
Modernisti odgovore na papeževo encikliko.
Iz Kima poročajo, da so v vatikanskih krogih izvedeli, da v več deželah, izlasti v Franciji in Italiji, nameravajo modernisti objaviti odgovor na papeževo encikliko o modernizmu „Pascendi dominici gregis". V tem odgovoru se bo izvajalo, da teorije, ki jih okrožnica pripisuje modernistvom, nikakor ne odgovarjajo njihovim nazorom, in da modernisti, čeprav razločujejo med katolicizmom in 'skolastiko, niso prenehali pripadati cerkvi.
Drobne politične vesti.
Srbski proračun. Stroški skupnega srbskega državnega proračuna za 1908 so predvidljivi v znesku 95,744,764*41 dinarjev. Prihodi so predvidjeniv znesku 94,097,845*53, izredni prihodi 1,725.493*30 dinarjev. Redni stroški predvidjeni so v znesku 93,561.522*15 dinarjev.	_
Dnevne vesti.
In to naj je boj za — načela! Tudi na naše tržaško ozemlje bi hoteli izvestni j krogi zanesti takozvani boj za načela; pri tem pa bi bilo vendar izvzeto jedno jedino načelo — narodno! Saj, ako bi dotični krogi ne hoteli ravno te izjeme, sploh ne bi skušali prenašati k nam boja „za načela"4.
Zapričeti se ima tudi pri nas boj za katoliška in krščanska načela. Samo jedno se nam pri tem čudno zdi. Naše slovensko ljudstvo v Trstu je gotovo — to bi nam moral potrditi tudi sam ekscelenca škof Nagi — manje protikatoliško in protikrčansko, nego pa italijansko. Zakaj ne začenjajo poprej tega boja tam, kjer je nemarnost veča: na italijanski strani?! Zakaj ? Zakaj ? Zakaj sme biti italijanska duhovščina tako indiferentna in ne zapušča na svojem delu za krščanska načela okvirja
»krščanska*4 načela. Temu primerno treba vse. kar imajo sedaj tržaški Slovenci na politični,; socijalni in gospodarski organizaciji, označati kakor protikatoliško, nekrščansko in celo — nemoralno! In ko je postavljena premisa! protikatolicizma in nekrščanstva, potem je se-; veda boj za katolicizem in krščanstvo najbolj j opravičena stvar na svetu!
Kjer se pošteno in logično misli, tam sej po danih resničnih premisah ureja primerno postopanje. Tu pa se hoče postopati nasprotno. Najprej si postavljajo cilj — razbitje narodnega tabora — in potem še le si iščejo okolnosti, ki naj bi opravičile namen!
In to je dokaz, da bi bil ves boj, ki ga hočejo zanesti k nam, iz trte zvit ter da se govori o enem, dočim se hoče doseči drugo. Gori smo rekli že, da moremo v dokaz za to trditev podati eklatanten izgled.
Zabeleženo je bilo že v tem listu, kako je neki g. kapelan naše okolice nagovarjal ženske, naj pritiskajo na može, naj se nikar ne vpisujejo v „Narodno delavsko organizacijo" in naj preidejo raje — če že hočejo na vsak način biti organizirani — v socijalno demokracijo. Neki drugi gospod kapelan pa je trdil, da je smrten greh pevati v društvu „Kolo". Ker sta ravno ta dva gospoda znana kakor posebna glasnika boja za katoliška in krščanska uačela, bi morah sklepati, da je na strani socijalne demokracije manje nevarnosti za versko stvar, nego pa v našem narodnem taboru.
Na ta stolec so seli gospodje, ali g. Etbin Kristan, vodja socijalne demokracije, jim je na shodu minolega torka v Ljubljani neusmiljeno izpodmaknil ta stolček, da sede sedaj na tleh z vsemi svojimi pretvezami in izgovori.
Kristan je trdo prijemal posl. Hribarja in svoje napade utemeljeval s trditvijo, da je zastopnik mesta Ljubljane na Dunaju „smuknil v k 1 e r i k a li z e m" ter da ne sme glasovati ne za svobodno šolo, ne za razporoko. ne za ločitev cerkve od države!! Logični zaključek : socijalna demokracija se bo borila za svobodno šolo, za razporoko in za ločenje cerkve od države!! To pa so ravno trije cilji, proti katerim so naši boritelji „za načela" napovedali boj do noža in jim je ta boj — vsaj po besedah — cilj nad vsemi cilji.
In vendar izvestni gospodje v imenu načel naganjajo ljudi k socijalni demokraciji, kjer so — kakor je povedal g. Kristan — najhujši načelni nasprotniki stranke dotičnih gospodov!
In takovo postopanje naj bo boj — za načela ?! Ne, tu ne gre za krščanska in katoliška načela, ampak boj je to proti s 1 o-venskemu narodnemu načelu, to je protislovanska politika, ki bi hotela tržaške Slovence potisniti v obnemoglost nasproti sovražnikom. Tej politiki služijo gospodje kakor slepo orodje.
Naroden duhovnik. In še enkrat: Stolz in Swida. Mesto voditelja na državni deški šoli na Piazza Lip-sia je že oddano! Imenovan je meščanski učitelj in dosedanji administrativni voditelj te šole g. Adolf Endler, češki Nemec seveda, iz Nixdorfa blizu Liberec, torej polnokrvni Nemec. Zdaj pa poglejmo zavod, katerega je poklican voditi ta mož. Uradno letno poročilo za šolsko leto 1906/7 izkazuje med 556 učenci te šole 135 Slovencev, torej 24*567» vseh učencev ! Pripominjamo pa takoj, da so to le oni otroci, katerih stariši so imeli poguma, da so izpovedali slovenščino kakor materini jezik ! Število onih pa, ki so iz strahu, da bi otrok ne bil vsprejet v šolo, označili kakor materinščino laški ali nemški jezik, je seveda veliko, tako, da lahko trdimo, da je dobra tretjina vseh učencev slovenskega rodu. In vendar novi voditelj ne zna ne besede slovenski! In kako je bilo izvršeno to imenovanje? Brez razpisa! In vendar pravi ministerska naredba od dne 29. septembra 1905 (definitivni šolski in učni red) v i? 110., da se mora pred vsakim definitivnim nameščenjem objaviti reden raz-p i s dotične službe. Pričakujemo od naših poslancev, da priskrbe za to, da dobi gospod Swida ob vhodu v pokoj za to kršenje zakonskih predpisov primeren ukor, gospod Stolz pa — modro polo ! Povemo le še, da je nemških učencev na tej šoli 151. Lahov pa 304. Torej za radi 151 Nemcev (ki pa imajo med sabo mnogo Slovencev) se vlada ne ozira na 139 Slovencev in 304 La-
dobo zimskega voznega reda 1907/0^, veljavnem od 1. oktobra t. 1. naprej, so med Dunajem in Gorico sledeče ugodne zveze z brzovlaki z direktnimi vozovi I. in II. razr. na razpolago :
A. Smer z Dunaja v Gorico. Dunaj zapad. kol. z vlakom št. 101 odhod 9. zvečer čez Amstetten-Celovec.
Prihod v Gorico drž. žel. ob 10*21 pred-poldnem.
(Vožnja traja 13 ur 21 min.) Dunaj juž. kol. z vlakom št. 11*) odhod ob 7"25 zjutraj čez Ljubno-Celovec. Prihod v Gorico drž. žel. ob 6*31 zvečer, (vožnja traja 11*00 min.)
B. Smer iz Gorice proti Dunaju Gorica d. ž. z vlakom št. H **) odhod ob 9'01 predpold. čez Celovec-Ljubno-Dunaj j. ž. (juž. kol.) prihod ob 9*10 zvečer (vožnja traja 12.09).
Gorica d. žel. z vlakom št. 2. odhod ob 5*69 popoldne čez Celovec-Amstetten-Dunaj juž. kol. prihod ob 7'50 zjutraj (vožnja traja 13*51 min.)
Piccolo" in „Lavo-ratore" nadaljujeta s trudapolnim delom nizanja in gromadenja sotisterij, da bi uvenla svet o krivdi Slovanov na ponesrečenju mi-
nikdar ozkega okvirja štirih sten kakega,	.
„circolo", kjer vnema same take ljudi, ki so hov! Zlvela taka Pravica ! itak že vneti?!	Kdo je kriv ? ! „Pic
Zakaj morajo ravno slovenski svečeniki prvi v ta boj ? Zato, ker tu gre za akcijo proti slovenskemu narod-, nemuvalovenju, ker tune gre za rovne akcije v Istri. Kar pa „Lavoratore~ vero, ampak za — politiko. Slo-iobeča, da spregovori tudi na italijansko venski tabor hočejo razbiti, podreti hočejo; stran, hočemo počakati, da čujemo tudi to podlago, na kateri se je narodna zavest tr- j plat socialističnega zvona, žaških Slovencev toli čudovito poglobila in! C. kr. avstrijske državne železnice povzdignila! To je, kar ne ugaja izvestni — Vsled odkrušenja skale skočil je s tira danes politiki: tržaški Slovenci, nehujejo biti po-zjutraj osebni vlak štev. 17 s strojem in šti-nižne ovce — testo, ki mu kdorsibodi more rimi vozmi med postajama Opčina in Vrdela dajati poljubno obliko. Zato, edino zato se c. kr. drž. žel. Med popotniki ni bil nihče hoče zanesti k nam tržaškim Slovencem tisti poškodovan. Promet na nezgodnem mestu se nesrečni, narodovo moč ubijajoči „boj za na- vzdržava s prestopom in bodo vlaki predvidno čela*. Da so tu načela le velika laž. zgolj jutri na večer neovirano prevažali to mesto, pretveza, zato moremo podati danes eklatan- Zzeze brzovlakov z Dunaja v Go-ten izgled.	rico in nasprotno po Bohinjski Črti. Za
*) Z jedilnim vozom iz St. Mihela ob 12*02 popoludne do St. Vida n. G.
**) Z jedilnim vozom iz Št. Vida n. G. ob 1"29 popoludne do St. Mihela.
Cujte in — strmite ! Minoli torek so imeli ljubljanski socijalisti shod v areni „Narodnega doma". Na shodu sta govorila sodruga Petrič in Kristan. A kar se je govorilo, je zelo značilno in kaj poučno izlasti ozirom na gonjo socijalnih demokratov proti naši „Narodni delavski organizaciji"* radi nje spomenice premikačem na južni železnici v prilog. Socijalisti so označali „N. D. O." kakor družbo samih izdaiic železničarjev v njih borbi proti južni železnici. Tudi na shodu v Ljubljani so strastno napadli našo „N. D. O." in ob enem so južno železnico — hvalili do neba ! Sodrug Petrič se je povspel do slavospeva južni železnici, rekši, da je ta železnica prava mati železničarjev, ki je bila v s i k d a r n a j k u-lantnejša nasproti delavcem!
— Prvo vprašanje, ki je moramo staviti, je: čemu, za božjo voljo, so pa bila vsa skrajna sredstva, razburjeni ne-številni shodi, boji, štrajki, pasivne rezistence. spomenice, ultimatumi, grožnje, potovanja, če je bila južna železnica vsikdar najukalant-neja mati nasproti svojim delavcem ? ! Če je bilo to res, kar je trdil sodrug Petrič, potem je bila vsa ta gonja naravnost frivolno nalaganje žrtev siromašnim delavcem — ker vsaka taka borba nalaga velike žrtve prizadetim delavcem ! Če pa ni res: kje so vzroki tej spremenjeni sodbi o južni železnici ?!
To je sedaj vprašanje, ki mora v visoki meri zanimati železničarje. Kaj pravijo ti poslednji ?
„Slov. Narod'1 naglasa, da ni bilo na shodu nikacega pritrjevanja in da so se navzoči železničarji začudeno spogledovali. Verujemo in smo uverjeni, da bodo debelo gledali tudi naši tržaški železničarji.
G. E. Kristan je označil „N. D. 0.u v Trstu kakor pokveko, ki nima nobenih d e 1 a v c e v !! Ali naj pobi jamo to trditev ? Ne prihaja nam na misel. Če hočejo gospodje prikrivati resnico drugim in — sebi, svobodno jim ! ! Nam zadostujejo dejstva, a dejstvo je, da je dapes že naša „N. D. 0.u impozantna organizacija delavcev, ki se jej je pridružila tudi masa delavstva v Pali I Nam zadošča, da „pokveka*4 raste. Mi se je veselimo.
Našim dijakom na,pomoč! Šolsko leto je zopet nastopilo. Število naših slov. dijakov na srednjih šolah v Trstu kakor tudi na vseučeliščih je izlasti letos naraslo in s tem tudi potrebe, s katerimi se ima večina njih boriti. Edina podpora jim je „Dijaško podporno društvo v Trstu, ki jih preskrbuje se stanovanji, hrano, knjigami, šolnino, vpisnino itd. A tudi ono bo moralo letos mnogim odreči svojo podporo, ako ne pribiti na pomoč rodoljubna požrtvovalnost občinstva, ter pripomore društvu, da ohrani to našo mladino pouku in nadaljni izobrazbi.
Naša mladina je nadarjena, a borna in ni se čuditi potem, da ginevata mlademu človeku vstrajnost in pogum, ako nima pomoči v najhujši sili. Ravno take skrajne sile reševati našo mladino, to je namen in naloga „Dijaškega podpornega društva-4 v Trstu. Rojaki! Spominjajte se tega dobrodelnega društva z darovi ob raznih prilikah in pristopajte društvu kakor členi z malj letno podpornim) 2 kron ali redno členarino 10 kron v dveh obrokih. Vsak dar. naj bo še toli skiomen, bo vsprejet hvaležnim srcem.
Rojaki! Komur je mar za našo slovensko mladino, ta jo podpiraj, da bo tudi ona za-mogla kedaj hraniti in podpirati našo domovino ! V naši mladini je bodočnost naroda, zatorej pohitite jej na pomoč !
Za odbor : „Dijaškega podpor, društva" v Trstu
Dr. Ljudevit G i r k o v i ć , predsednik.
Miroslav Pretner, tajnik.
Opomba: Členarino kakor tudi vse darove v3prejema društveni blagajnik dr. Jos. Abram, odvetnik, ulica Campanile štev. 11. I. nad.
1. slovenska umetniška razstava v Trstu. Opozarjamo slav. občinstvo, da se otvori razstava v nedeljo, dne 20. t. m. in bode dostopna vsaki dan od 9. ure zjutraj do pete
V Trstu dne 19. oktobra 1906
»EDINOST« štev. 2*0
Stran II
ure popoludne. Radi razstave so se pripeljali! v Trst znani slovenski umetniki Jakopič in' Grohar in hrvaški slikar Jos. Bužan. da po-setiio otvoritev prve slov. umetniške razstave 7 Trstu. Razstava sama podaja krasno harmonično sliko sedanjega stanja naše umetnosti in vdeležili so se je naši najboljši umetniki. Vstopnina znaša 60 vinarjev za osebo, ob nedeljah 40 v. Dijaki in vojaki do narednika 40 v. Upamo, da naše občinstvo ne zamudi prav često pogoščati to našo I. slovensko umet. prireditev, koje čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija.
Narodne priproste pesmice v okolici. Kakor navadno vsako leto, tako je tudi letos sklenjeno med pevskima društvoma „Veselila" in „Slava" v prvem okraju tržaške okolice, da se nadaljuje to velevažno narodno delo.
Više omenjeni pevski društvi obračati se do slovenskih skadateljev z gorečo prošnjo, da bi pripomogli narodni stvari s tem, da bi doposlali po eno ali dve narodni pesmici, s katerimi bi pevska zbora nastopila v prihodnji pustni sezoni na velikih ljudskih plesih v prvem okraju okolice, in morda tudi drugod.
Slovenski skladatelji so naprošeni, da dopošljejo na naslov omenjenih pevskih društev svoje zložene pesmice do 20 novembra 1907. Pesmice naj bodo vglasbene v taktu polke, valčka ali tudi lahko andante. Prosi se ne dolgega tckBta, ampak več krajše. Pevski društvi se nadejata, da bodo imele pesmice v prihodnji pustni sezoni še srečnejši vspeh, nego so ga imele minole ker sta se vstanovila dva mladeniška pevska zbora: eden v Skednju, drugi pri Sv. M. Magdaleni spodnji — sami mladeniči iz-pod dvajsetih let. Narodna pesmice bodo torej ta krat dobro došle izlasti prvemu okraju, a tudi vsej okolice. Odbora „Velesile" in rSlaveu.
I. vseslovenski trgovski shod. Vsi oni, ki se mislijo udeležiti jutršnjega vseslovenskega trgovskega shoda v Ljubljani ter ' se hočejo pridružiti „Trgovsko - izobraževalnemu društvu", naj se odpeljejo z brzovlakom, ki odide danes zvečer 3. in pol uri. Prenočevali bomo v Ljubljani. Kdor pa se hoče odpeljati kasneje, ima pa tudi čas oditi ob 11. in pol s poštnim vlakom. Navsak način je pa boljše, da se odpelje že ob 8. uri, da 3e v Ljubljani dobro odpočije, da ne izgubi v«e noči. „Trgovsko - izobraževalno društvo" se zbere že ob 7. in tri četrti na kolodvoru pred blagajno, kamor naj pridejo tudi drugi udeleženci, da se bomo voziii v skupnem vozu in se pogovorimo glede prenočišča in shoda.
Opozarjamo Še enkrat na važnost shoda in vabimo vsakega, kdor se le more za en dan odtrgati od doma, da pohiti na ta shod.
Povratek iz Ljubljane bo ali v nedeljo ob uri z brzovlakom. ki pride ob 9. uri v Trst, ali pa s poštnim od 12. in pol, ki pride v Trst ob 6. in en četrt zjutr.
Predsinočnji dežni naliv je v več krajih napravil mnogo škode. — Tako je na primer voda vdrla v klet gostilne „yri Francuu v ulici Geppa in jo napolnila do stropa. V kleti je bilo več sodov novega vina. Ti sodi pa niso bili zamašeni, ker se sod z novimi vinom sploh ne sme zamašiti. Krčmar, naš; dobro znani rojak Josip Furlan. je šel zamašit sode. A kmalu je vino — ki se še vedno kuha — vrglo čepe v zrak. Ko je potem voda narasla više.^ je dvignila sode in vino je izteklo iz njih. Slo je tako preko 19 hektolitrov vine. Poleg tega je pa voda razbila kakik 70 buteljk, v katerih je bilo boljše vino. Sploh ima g. Furlan preko 2000 kron fckode.
1 sto tako je pridrla voda tudi v klet ka-arne ,-Universo", a tam je napravila le za kakih 200—300 kron škode.
V prodajalnici jestvin gospoda Antona ! erne v ulici Benvenuto Ceilini je voda zmo-; ala mnogo riža, mila, soli in dr., napravivši! za 400 kron škode.
732A&KA M&.Z.Jk K^O&I&A.j
Aretovanih je bilo predsinočnjim 1">. n :h, ker so peli in razgrajali po noči : 2j -ta bila aretovana. ker sta izgnana iz Trsta! •r. sta se vrnila v Trst, trije so bili areto-j rani pa radi potepuštva.
Berač, nasilnež, razgrajač in norec, letni težak Fran D,, kije doma iz Vidma v; Italiji in je izgnan iz Avstrije, je šel pred-i včerajšnjim opoludae k gospodu Henriku Jaz-1 bicu v ulici del Farneto št. 14. ki je splošno' znan kakor jako radodaren gospod. Fran D. i je šel tja prosit podpore, a ker ga tam že i poznajo, mu niso hoteli dati ničesar. On jej pa na to začel vpiti, da ima tudi on pra-j vico(!) do podpore. Na njegovo vpitje je pa prišel redar in ga proglasil aretovanim. Tedaj' je pa Fran D. začel psovati redarja z ..os:omu in se mu je postavil v bran. Redar ie moral poklicati na pomoč še druge redarje, a ko so ti prišli, se je zbesnelež vrgel na tla in brcal in bil z nogami in z rokami okrog seLe. Enega redarjev je brcnil v glavo, dru--je^a pa je vdaril s pestjo. Slednjič se jim je posrečilo, da so ga zvezali. Morali so ga pa naložiti na dvokolesni voziček in ga tako pe-j ljati na redarstveno stražnico. Mej potjo je pa j norec tako vpil in rjovel, da se je bilo na-; bralo kakih 200 ljudij. Ko so ga pozneje z zaprtim policijskim vozom peljaii v zapore, je pk zagrozil enemu redarjev, ki so ga spremljali. da mu že plača, ko pride iz zaporov.
Ribaril je na kopnem. 21-letni ribič Vladimir G., stanujoči v ulici Vittorio Alfieri, "e bil šel predvčerajšnjim popoludne ribarit v dva zaboja polna rib,, ki sta se nahajala
na pomolu št. 0. Neki finančni stražnik, ki je to videl, ga je pa aretoval, a Vladimir se mu je energično postavil po robu. Najprej ga je opsoval, a za tem ga je udaril dvakrat s pestjo po obrazu. Ko ga je pa finančni stražnik slednjič vendar-le pritiral na redarstveno stražnico, mu je Vladimir tam še zagrozil z besedami : „Pojdem v zapor; ali pridem ven in potem se gotovo zopet zaradi tebe vrnem v zapor !w
Žepni tat aretovan po čudnem slučaju. 24 letni dninar Anton Cabulottoje prišel predvčerajšnjim iz Benetk v Trst. Sel je v neko krčmo v ulici di Riborgo, spil tam nekoliko vina in potem nekoliko zadremal pri mizi. A ko se je prebudil, je opazil, da mu je mej spanjem nekdo vkradel iz žepa listnico, v kateri je imel 1060 italijanskih lir.
Predsinočnjim ob 9. uri je dal službujoči uradnik na kolodvoru južne železnice aretovati 39-letnega Josipa Bianchetto in 35-letnega Petra Gianni, oba stanujoča v ulici di Crosada št. 16, in sicer zato. ker sta skočila na vlak št. 812, ki je ravno tedaj odhajal in se je že gibal. Odvedena sta bila na policijo in tam preiskana. In glej : pri Bian-chettu so našli še skoraj ves denar, ki je bil vkraden Cabulottu. Umeje se, da sta ona dva okradla Cabulotta in potem hotela pobegniti v Italijo. Seveda 60 ju pridržali v zaporu.
Nezgoda na openski električni železnici. Včeraj okolu 1. ure popoludne se je pokvarila neka naprava pri motorju vlaka, ki je vozil navzdol na openski električni železnici, vsled česar je zmanjkal električni kontakt ter se je vlak spustil nizdolu za kakih 30 metrov, nakar se je ustavil skočivši za- j jedno s tira. V vlaku so se vozile samo štiri • osebe, mej njimi hčerka občinskega svetnika l g. Ivana Goriupa, ki se je le neznatno poško- [ dovala, zaletevši nenadoma z glavo ob šipo. i Veče nesreče ni bilo.
Smeinloa. Na sodišča. Sodnik; ..Vi ste to-' rej ukrali temu gospodu zlato uro z niklasto ve- j ri/.ićo ?" — Obtoženec: „Le verižico... ura je visela ; na njej."
Koledar ln vreme. Danes: Peter Alkan- : tara : Irislav ; Spasenija. — Jutri : Vendelin. i opat: Predislav: Raša. — Temperatura: včeraj ; ob 2. uri popoludne -J- 20° Celzius. — Vreme j včeraj : deževno. ^^^^^^^^^^
Društvene vesti in zabav8.
„Slovansko pevsko društvo11 vabi svoje redne in podporne člane na posvetova- , nje, ki se bo vršilo jutri v nedeljo .ob 11. j uri predpoludne v zgornjem prostoru restav- j racije „Balkan*. Ker je to posvetovanje zelo važno, nadeja se odbor obilne vdeležbe. Odbor „Slovanskega pevska društva".
Zahvala. Podpisano se tem potom zahvaljuje najprisrčneje vsem onim. ki bo na katerikoli načim pripomogli do lepega vspeha shoda in veselice dne 13. t. m. Posebno zahvalo izreka velespoštovanemu gospodu dr. O. Rvbaru, si. ricmanjskemu tamb. društvu, vČitalniciM od Sv. Jakoba in vsem drugim cenj. gostom.
Lonjer, 18. okt. 1907.
Pevsko in bralno društvo rZastavau.
Naše gledališče.
Radi nepričakovanih tehničnih ovir se je na nedeljo določena uprizoritev slovanske novitete -Kdo je mrtev ?" morala preložiti na pozneje in se bo torej namesto nje ponavljala tridejanska Neidhardtova burka „Prvi", ki je dosegla na premijeri tako izvrsten uspeh. Za to predstavo — ki se vrši izven abonnementa — je vodstvo gledališča cene prostorov z n i ž a 1 o, na kar p. n. občinstvo posebej opozarjamo. Nastopijo isti igralci v istih vlogah kakor na premijeri. Podrobnosti so razvidne iz plakatov.	_
Darovi. Za možko podr. Sv. Cirila in Metodija v Trstu je podaril g. Godina Ivan Fuli i/. Skednja, v znak radosti za po tolikih mukah pridobljeno slovensko šolo 5 kron.
Posnemajmo tega vzor-narodnjaka in žrtvujmo vsi vsak po svoji moči, da dostojno proslavimo dan zmage — kulturne zmage po 23-letnem intenzivnem boju ! Denar je naložen v „Trg.-obrtni zadrugi".
Vesti iz Gopišks.
x Zanemarjena rana. Pred nekoliko dnevi se je prijavil v goriški bolnišnici mož z vso gnjilo in črvivo roko in je umrl v sprejemni sobi, preden so ga vzeli na zapisnik. Poznal ga ni nobeden, samo bolnišnični duhovnik Blaž Bevk se je izrazil, da ga je videl večkrat na Slapu ob Idriji; drugega pa ne ve o njem. V četrtek je pa prišla v bolnišnico neka žena iz Slapa. Ta je na vprašanje izpovedala. da na Slapu manjka mož z imenom Ivan Rejec, star okoli 50 let, z veliko družino, ki se je podal v Gorico zdravit roko. Tako se je izvedelo za in^e in domovanje človeka, ki so ga že pred več dnevi pokopali.
x Irredente ni! Poznano veleizdajsko društvo avstrijskih laških beguncev „Trento-Trieste" je sklenilo, da bo po vseh večih krajih Benečije prirejalo gledališčne predstave in predavanja o mučeništvu Lahov pod dvoglavim orlom. Cisti dohodki so namenjeni za ustanovitev laške gimnazije v Puli in za podporo deželni istrski realni gimnaziji v Pazinu.
Irredente ni! Vodstvo zloglasne „Lega Nazionale* je tudi protestiralo proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Društvo je s tem prekoračilo svoj
Trgovina s pohištvom
Trgovina s pohištvom
Peter Jeral
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal alica 5v. Katerine Pohištvo od navadne do najflneje vrste
in po jako nizkih cenah.
Z2ie£2 m- in iBozem^m mirita is
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via deIl'Acqiie Stv. 6. (laSjIOti lafd CeitTaU). VeHk izbor frtneosbega šampanjca, penečih dezertnik italijanskih in avatro-ogrskih vin. Bordeauz, Eni fruncier. renskih vin, Mosella in Chianti. — Bom, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec. plivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli ii dotičnih krajev. Vaaka naroeba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Kazprodaja od pol litra naprej.
Odprla se je
nova sladčičarna
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov«
Izdiranje zobov brez — vsake bolečim
v zobarskem UMsete
Br. J Čermak * §• Joscter
TRST
ulica dttta Caserma štev. 18, il. mrfsi.
v ulici Carlo Ghega štev. 4
ki se js nahajala ni nep 15 let na Korzu 39
Tovarna pohištva
[MU. iiufi lil
ulica de'ia Zesa št. 46
ZALOGA:
Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO.
Prodajo se stavbe
denarja na I. in II. vknjižbo od 4*/4 do 6% obresti. Menjava nepremičnin z zemljišči in dvorci. — Trst. Korso 5tev. 2.	86
Usaka ekonomična družina
—' ----- nakupi -------
fERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicolo 12
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva.
Najboljša reki ama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sptah so „MALI OGLASI" v „Edinosti,,
Dalmatia
= Prva trgovinska družba =
SESLIN & o
j TRST — Borzni trs o — TRST
TRST. ulica Acquedotto štev. 15
s podružnico v ulici Miramar 9.
Prodaja kruh v.»ake vrate svež trikrat na dan. Poativžba na dom. Spi-cijaliteta kruha zdravega te prip^t-nci-v Kanovih Varij. Bogata izbora sla!9> ic crnina h l.i gl*';f inilanskfga kruha, hlehor, desertnih t-iSkotinov, uai-fitiejih fav, napravljenih z ruandt-ljui, foodam?, in vsakovrstnih sladkarij.
Najfineja m ia liierji ter m ? Meljfcali.
Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraSkin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raške. mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože. volna, steklina itd. itd.
BG^* Iščejo se zastopniki.
(7 Em


Enoletni trgovski tečaj za deklice

Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6
Na tej oblastveno potrjeni Soli je vpisovanje vsak dan do I. novembra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete : " I- Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovsko * ^korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. A. Trgovsko in menično pravo. 5. Pisanje na stroj. itis:' Predavanje je nemško.	Šolnina mesečno 6 K-
Pogoj x« sprejem Je, d& Je gojenk* že zadostila šolski dolžnosti. — Na eventualna vprašanja
odgovarja	PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER.
eiaeiisisaai .i -i' imii^i n;;
nos

13HHK' SMS®'*!',
uja ^
%SL
Patentiran divan-postelj MACHNICH
Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke.
Skladišče najfinejša in solidnega pohištva
v modernem slogu. — Popolne sobe.
Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in olepševalno delo. ===
ANTON MACHNICH. trst, ul. s. Giovanni 10 H-
H
TT
Danes 19. oktobra
Skladišče izgofovljenih oblek
se odpre
in izdelanih kosov za ženske obleke
fi. Jonda
Trst, ulica Barriera vecphia 31-
SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago 9C P° nizkih cenah.
Stran IV
>EDINOST« štv. 289
V Trstu, dne 19. oktobra 1907
aon
BALKM
79 ert, (taktr. raasvotglift, lapa«!
HOTEL BALKAS
delokrog. — Ako bi se društvo sv. Cirila in Metodija izjavilo za premestitev, bilo bi morda celo razpuščeno. To so plodovi na-mestnikovanja Rinaldinja prežalostnega spomina, tistega Rinaldinija, ki je vedoma in hote delal za irredentizem, a je varal svet in slepil Dunaj, češ, da njegova politika gre za tem, da zbliža in sprijazni Italijane z državo. Kako jih je sprijaznil, priča gornja vest. Taka politika je za državo pravo prokletstvo, s čemer pa ni še rečeno, da je kaj nade, da bi se slepi Dunaj skoro otresel te politike.
Roparski napad v Štorjah. V nedeljo dne 13. t. m. se je F. Kiuder iz Kazelj vračal pozno v noč domov iz Storij. Dospev-šega do šolskega poslopja ga je napadla neka nepoznana mu oseba. Napadalec je izprožil dva strela iz samokresa. Na srečo pa ni Kjudra pogodila nobena kroglja, sicer bi bil skoro gotovo ostal mrtev, ali pa bi bil težko ranjen. Daleč smo prišli. Človek ni več niti v vasi varen svojega življenja.
Čuden dogodek. Iz Podgore nam pišejo :
Danes ob 8. uri, ko smo odhajali iz papirne tovarne v Podgori k zajutrku, šla je neka žonska v največem nalivu med gromom in bliskom preko tovarniškega mostu iz Podgore na drugi kraj Strasič. Ka pa je prišla na sredo mostu, zagromelo je tako strašno, da smo kar ostrmeli in pri tej priči se je ubogi ženski vnel dežnik nad glavo. Prestrašila se je tako, da je vrgla goreči dežnik Sočo, k sreči imela je še drugi dežnik pri sebi, ga hitro odprla in je v tako hudem nalivu zbežala na drugi kraj, da smo kar osupli gledali zanjo.
Kaj je bilo temu vzrok, nismo mogli poizvedeti, ker žena je izginila tako naglo da ni bilo možno kaj več poizvedeti.
Dežnik je gotovo imel železno palico ; čudno pa je, da se ženska ni osmodila, drugače ne bi jej bilo možno tako naglo izginiti.
Električna železnica v Gorici. Včeraj se je vršil v Gorici komisijonelni ogled za zgradbo električne železnice.
Župan v Gradiški odstavljen. Iz
Gradiške poročajo, da je vlada odstavila župana Beltramina. češ, da je njegovo župano-vanje nepravilno in občini v škodo.
Vesti iz Istre.
Hude nevihte in grozni nalivi so bili v četrtek zvečer tudi po Istri. Med postajama Rakitovič in Podgorje bi se bila kmalu dogodila železniška nesreča. Voda je nanesla z griča kamenje na progo. Vlak, ki je zvečer vozil iz Hrpelj v Pulo, je zavozil v kamenje in lokomotiva se je poškodovala. Tedaj je pa prišel od nasprotne strani osebni vlak, ki se ]e pravočasno ustavil in čakal, da so odpravili kamenje. Vlak je vsled tega zamudil zvezo z dunajskim brzo vlakom.
Vesti iz Kranjske.
Novihte in povodnji. V četrtek so bile hude nevihte in nalivi tudi po Kranjskem. V gorovju nad Bohinjsko Belo se je v četrtek vtrgal oblak. Voda je odnesla več mostov. Pod Šmarno goro je voda odnesla luos, ki je bil last barona Lazzarinija, — Ljubi >ansko barje je zopet vse poplavljeno. Poljski pridelki, kar jih niso spravili, gnjijejo pod vodo. — Med Planino, Lazi in Haasber-gom je dolina preplavljena, da se morajo ljudje s čolni voziti od ene vasi do druge. — V več krajih je v četrtek po noči treščilo in vžgalo, največ na notranjskem, — Govori se, da je v Logatcu strela ubila dva orožnika. Pri Mengšu je Bistrica preplavila kamniško progo in so morali promet ustaviti. Isto tako je zelo narasla tudi Sora in je blizo vasi Sora drla voda s hribov skozi okna v hiše. — V Preski je potok Persenca pretrgal na treh krajih strugo ter odnesel dva jeza. Poplavil je travnike in njive pod vasjo.
Podpisani naznanja
IŠC6 se ******z* kuhinj°-
slavnemu občinstvu, da odpre v nedeljo 20. t. m. svojo osmico v sv. Križu pri Trstu štev. 177. Točil bo belega Prosekarja in črnega Brzamina. Za obilen obisk se priporoča Ivan K o §u t a._1319
Hotel Balkan.
_132S
od vina belega od 7 hektolitrov, ima na prodaj J. Hrovatin. kavarna Miramar, Trst.
Prilika Proda se hiša, zemljišče, konzerve, ■ ril I Ud. hlev in lopa. Voda iz vodnjaka in studenca. Lepi dohodki. Cona domenljiva. Naslov pove lnseratni oddelek Edinosti.	1335
Sode
Vesfi iz
Drava je tako narasla, da so prebivalci
«b obrežju zapustili hiše. Drava nosi seboj zemljo, drva in deske. V beljaški okolici se boje povodnji.
DI CQ Godbeno društvo TLira" v sv. Križu pri-* »tO« redi društveni ples v nedeljo dne 20.t. m. v dvorani gosp. Maganja.	1337
r

Podpisani naznanja slavnemu občinstvu. popotnikom in planincem, da v nedeljo, dne 20. t. m. otvori svojo novo urejeno	=
g Restauracijo \
pri postaji v Štanjelu.
Točilo se bo domače belo vino, kraški teran I. vrste in dobro znan Pikulit v buteljkah. kakor tudi preskrbljeno bode za • tople in mrzle jedi. ==
Cene zmerne, potrežba točna.
Se toplo priporoča udani
AVGUST STARC, gostilničar.
r
T m/ar na volnenega blaga Gustav Weissen-■ U Vol ■■<* s te in, Bistran, prodaja jako trpežne vo'nene jopiče za ženske po K 1*20 gladke, po K 140 pisane. Na poštni zaboj 5 kg pride 6 koaov. Samo po poštnem povzetju poštnine prosto. 1309
Javno tombolo ^SrSJa-r;
nedeljo dne 20. oktobra 1907. v prostorih gostilne Konsumnega društva. Dobitki: Cinkvina K 25 ; I. tombola K 100, II. tombola K 50. Srečka velja 40 stot. Začetek ob 4. uri popoludne; po tomboii bode javni ples. V slučaju slabega vremena se vrži tombola raslednjo nedeljo dne 27. oktobra. Za obilno udeležbo uljudno vabi Odbor.	1314
nplflira	Primerne službe vešča slovenskega,
KJCKIIUO nemškega, italijanskega in hrvaškega (jezika z lepo pisavo, v starosti 19 let. Naslov pove InBeratni oddelek Edinosti.	1329
ttttXK*KKKXKKXXXXK
Volnene suknje::
gladke po K 1.20 delane „ 1*30
Poštni zaboj 5 kg vsebuje 6 ali 7 kom.
BS" Trgovcem popust.
Gustav Weissenstein
v Bystrčm v Poličkj.
fiova prodajalniea buteljk
Marija ud. Zelen
ulica Farneto št. 3 (prej v ul. Barr. vechia 16)
je vedno preskrbljena
z vsakovrstnimi pijačami in likerji
prvih tovaru, bodisi tu- ali inozemskih po najnižjih cenah. Sladčice Qsake vrste vsaki dan sveže.
Ugodna prilika.
Proda se 12 Šivalnih _	fetrojev Singtr. novih,
elegantnih z lahkim tekom, >ivanje precizno, uporabljivi za vsako delo gld. 32'— Kupljeni «o bili na dražbi. Trst, ulica S. 1'aterina 9, dvorišče fkia-dišče 1 a.	lil 7
+Glulio ReMersen
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: telefon štev. s 13 :: ::
Kirurgično orodje, ortopedlčni aparati, Moderci, umetne roke in noge, berglje,
kilni pasi, elastični pasi in nogoviee, elektroterapevtlčne priprave, aparati za ————— inhalacijo. —--
SKLADIŠČE potrebščin za birargrlčna zdravljenja. Potrebščine lz gumija In neproditneg-:::::::: blaga.
BRUNO BILIC
Komisijski urad TRST
ut. Chiozza št. 4. I.
L astim se naznaniti, da sem odprl skladišče izključno dalmatinskih izdelkov, i. -Vlahov, Gorjupi Krka. Vino. žganje. Mars> škin. Oje, Sardine itd.
Sprejemam vsako naročilo z« dovoz in odvoz gorimenovanih izdelkov, po i naj-ugodnejimi pogoji.
V nadi, da me al. občinstvo počasti zahvaljujem se v naprej ter bilježim
Udani BRUNO 5I3L.IĆ.
Priporoča se Gostilna „Nuova Abbondanza" Vabilo
v
Trst — ulica Giosue Carducci štev. 20—22 — Trst
Kuhinja italijanska in nemška. Vina in pivo I. vrste.
Sobana za biljard, dvorane za klube in društva. Postrežba točna. — Cene zmerne.	Lastnik ANTON SILVESTRI.
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi
Avtorizovana delalnica za električne napeljave
TRST, Largo Santorio Santorio št. 5 v začetku ulice Farneto
Napeljavo elektr. zvoncev, Drzojavov, telefonov in strelovodov. ,
Popolne napeljave električne luči.
Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za eleKtrieno zdravljenje.
Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ.

JL

Vse čevljarske obrtnike vabim
K ustanovnemu občnemu zboru
„ČEVLJARSKE ZADRUGE" dne 20. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne v dvorano gostilne JOSIPA ŠTOLFA v Sežani h>t. 40. V Sežani, 15. oktobra 1907.
MACAROL FRAN
trgovec in čevljar.
Jabolka
ar——--—^
^^ Radi svoje krepčilne lastnosti in izvrstnega okusa stavlja distiliran izdelek
S A mar o d* Istria #
specijaliteta oiliKovane tovarne llterjsv G- b. petrali & co. v Rovinju
vse do sedaj znane enake izdelke v ozadje. f Podružnica prodaje na debelo: TRST, ulica A que št. 20. pritličje
bj-—--tSi
fina namizna v vsaki množini po gld 8 do 14 za 100 kilogr. iz kolodvora Litija razpošilja
Ivan Eazboršek
Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Poštna korbica 5 kg franco gld. I 20.
////,
/////v./y/////
1
PEKARNA in SLADČIČARNA
Dominik Milani c, Trst
ulica della Guardia štev. 24
Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake
vrste; vino v buteljkah in likerji. PODRUŽNICA: ulica Pozzo št. 2 (vogal della Cuardia)
—===== BOGATA ZALOGA JE S T VIN. ======
V pekarni s prodajo sladčie in likerjev gg
I	M. Stoppar, Trst 1
®	ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe
®	Caprin št. 9 (ex ulica Erta) gj
/g	najde se veliko izbero sladčie in vsak dan svežih
m	iiiSIjeničnih bišKotov. prepečene! (biškoli) za Indije, g
J®	kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan.
p|	Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464.
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, |
K TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. K ~
FILIP IVAN8ŠEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri OmiSu v ulici Valdirivo St. 17 (Telefon 1405) kateri prodaja na malo in veliko. — ^ idaije priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .AITAdria' alica >"ui'Ta št. 11 in „Ai frutell dalmati.. uliii* Zudeeehe št. S. v katerih toči svoja vina i. vr-:e
3jpp
Ulica Enciustria 653 (vegai ul. Vespuci) TRST Sveže blago. — Poštena cena.
Prodajalna jestuin
Successori Antonio Pasusa
CENTRALA:	PODRUŽNICA :
UL L&zzaretto vecohio 15 Ul. Gelsi 1
Velika skladišča vina
str ko in dalmatiosfco vino, domače olje. žganje :: -.: dezertna vina, Šampanjec :: ::
Prosto na dom.	Skladišča v oddaj!.

I WMBR>Z*
| Umetni
fotograjični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TEST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede poanetke, notran j ost flckalo v,porcelanaste,plošče za spomenike, itd. itd.
POSEBNOST
Povečanje vsakatere fotopfije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In Jih izvršuje na donu ali zunaj mesta.